k
ptujski
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO VII.	ŠT. 5 MAJ 1983
pex"utxiixia.r
M 325451
\a
PRAZNIK DELA-V MESNI
K ’	■
U
Pogled na obnovljeni transportni trak v nečistem delu klavnice
Že leta nazaj, vsako večjo rekonstrukcijo v klavnici perutnine opravljamo v času daljših praznikov, ko uspemo z-družiti nekaj delovnih in prazničnih dni v zadostno število delovnih ur za večja popravila in obnove. Tako je bilo tudi čez letošnje prvomajske praznike. Obnova nečistega dela je bila načrtovana že za novoletne praznike, vendar pa so takrat nastale težave pri dobavi domače opreme. V TOZD Ml še dobro pomnimo zadnje meseca leta 1982, ko skoraj ni bilo dneva, da zaradi dotrajane verige ne bi nastala vsaj eno do dveurna stojnina. Razumljivo je, da pri takem načinu dela nismo mogli doseči takšnih rezultatov kot so bili načrtovani, saj tudi nismo mogli klati niti planirati klanja v polni kapaciteti. Takoj po Novem letu smo zamenjali staro verigo z novo -— domače izdelave. Rezultati so bili hitro vidni. Stojnine so se bistveno zmanjšale in so v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 manjše za 15 %. Posledica je tudi boljša izkoriščenost delovnega časa, ki je v letošnjih prvih treh mesecih večja za skoraj 2 %. Prvotno predvidena rekonstrukcija za novoletne praznike pa nas je v končni fazi prizadela v oskrbi z rezervnimi deli za pogonske motorje v nečistem delu. Tako že v lanskem letu nismo naročali novih rezerv-
nih delov računajoč na montažo novih pogonov. Ta napaka se nam je maščevala v mesecu marcu in deloma še v aprilu, ko so bile okvare pogonov na traku v nečistem delu dokaj pogoste.
Seveda pa obnova nečistega dela v perutninski klavnici ni bilo edino delovišče med prvomajskimi prazniki. Z delom ob prostih sobotah v mesecu aprilu smo zagotovili, da se je lahko deloma zmanjšalo tudi delovanje hladilnega si-
Zaključna dela na parilniku
■Si-
stema in opravila potrebna zamenjava in montaža novih kondenznih posod. V obratu za predelavo klavniških odpadkov smo zamenjali mešalo v de-struktorju in opravili druga inštalaterska dela za pripravo prostora za novi destruktor. V predelavi smo obnovili in popravili kritične dele v dimnicah. V delu energetike smo pripravili energetski sistem (kotle) za tehnični pregled. Iz vsega naštetega, je torej videti, da je klavnica v celoti
bila eno samo delovišče. Delo je potekalo v dveh izmenah .po 12 ur. Vloženih je bilo skupaj preko 4.000 delovnih ur dela z delavci TOZD Ml in TOZD Transservis. Poleg naših delavcev, pa so pri rekonstrukciji hladilnega sistema delali še delavci Termomehanike.
Kljub napornemu 12 urnemu delu, pa je bilo delovno vzdušje dobro. Med rožljanje kovine in cviljenje brusilnih aparatov so se od časa do časa pomešali tudi lepo ubrani akordi domače slovenske pesmi, s katero so delavci preganjali spanec v poznih večernih urah.
Zapustil nas je »starosta«
Od leta 1973, ko je v klavnici perutnine še najti opremo večih proizvajalcev, se oprema vse bolj unificira. Evis-ceracijska linija je v celoti — holandska (Stork). Nečisti del klavnice je bil še edini, ki je nekako kljuboval tradiciji. Kot pravi Anglež! Zahvaljujoč sodelovanju IBL in z obrtno zadrugo »Galeb« iz Izole predvsem pa nabavi novega paril-nika firme Stork, je zapustil klavnico zadnji predstavnik angleške opreme. Stari paril-nik, ki je bil le še na pol angleški, saj je bil že dopolnjen z domačimi deli, je na dvorišču nudil dokaj žalostno
INDUSTRIJI DELOVNO
podobo. Težko je bilo najti mesto na njem, ki še rte bi bilo pokrpano z zaplato nove pločevine. Toda kljub temu je še nekaj tednov ponosno kljuboval med ostalim odpadom, dokler ga delavci Dinosa niso razrezali in je dokončno klonil med ostali odpadni material. Svojemu namenu je služil skoraj 16 let. V teh letih je oparil nekaj sto miljonov piščancev in lahko samo upamo, da bo njegov »mladi« naslednik služil svojemu namenu vsaj približno tako dolgo.
Nova oprema — domači proizvajalci
povpraševanje po rezervnih delih in opremi. Izkušnje, ki jih imamo do sedaj kažejo, da so deli in oprema dokaj solidno in kvalitetno izdelani. Težava v sodelovanju pa je, da običajno pri večjih izdobavah ne spuštujejo rokov. Ta pomanjkljivost pa ima največkrat velike posledice, ki smo jih čutili tudi mi koncem lanskega leta in ob rekonstrukciji v maju. Predvsem se bodo izdelovalci opreme morali naučiti, da delajo opremo, ki je
vezana na živo proizvodnjo, kjer se zamuda enega tedna ali štirinajst dni lahko nadomesti šele čez tri ali štiri mesece.
V opravičilo pa morda samo to, da so na začetku dobre poti, ki jo je treba nadaljevati v interesu obeh strani.
Da smo na začetku dobre poti dokazuje tudi obnova transportne linije v nečistem delu, ki je razen pogonskih motorjev in žične vrvi v celoti domače izdelave in rezultat
sodelovanja z IBL in obrtno zadrugo »Galeb«.
Nekomu, ki ni sodeloval pri obnovi, je težko prikazati kaj je v resnici bilo napravljenega. Ves nečisti del je bil praktično prazen. Odstranjena vsa stara nosilna konstrukcija in zamenjana z novo. Vsa transportna cevasta vodila zamenjana z novimi vodili »T« profila.
V sistem »Roberts« so vgrajene pregibne ročice z amortizerskim varovanjem pri .eventuelni okvari dvižnega sistema.
Vlečna veriga je zamenjana z 288 metri plastificirane žične vrvi.
Trenutno še manjkajo nove »lire« domače izdelave, ker je imel proizvajalec težave z nabavo nerjavečega materiala iz uvoza. In ne nazadnje je tu še nov parilnik iz nerjaveče pločevine, ki je zamenjal starega »Angleža«.
Seveda pa pri vsem tem ne moremo mimo težav in problemov, ki se pojavijo vedno, ko se gradi ali obnavlja stari prostor. Tako smo morali obnoviti celotna tla v prostoru, kjer je bil stari parilnik, saj je bila asfaltna prevleka v celoti dotrajana. Poleg tega pa še vrsta drobnih stvari, ki vedno terjajo veliko mero izkušenj in iznajdljivosti pri takšnih delih. Moramo reči, da so bili predpostavljeni delavci v ce-
(Nadaljevanje na 4. strani)
V Jugoslaviji je trenutno prek 20 perutninskih klavnic, ki delajo s Storkovo opremo in stroji. Negativna devizna bilanca sili vse klavnice v to, da skušajo čim več opreme nabaviti na domačem trgu. Tudi Stork ne ostaja ob strani pri takih prizadevanjih, vendar pa je treba reči, da so sodelovanja in izdelava kvalitetnih domačih rezervnih delov in opreme še v povojih. Največja težava za izdelavo kvalitetnih rezervnih delov in opreme je v dobavi materiala, ki ga običajno ni mogoče nabaviti na domačem tržišču.
Na dobri poti je IBL (Inže-nering biro Ljubljana), ki poskuša z raznimi obrtniki in obrtnimi združenji zadovoljiti
Del skupine delavcev pri obnovi klavnice med prazniki. Drugi z desne čepi Andreas Jansen Storkov serviser
Parilnik in del transportnega traku
I *
4
H"* ^
iijiiiiiniiTT
L.. d	J
loti dorasli vsem tem težavam in so se s svojimi izkušnjami in zavzetostjo uspešno kosali s tovrstnimi težavami in problemi.
In kaj reči za konec? Delo je bilo opravljeno dobro, predvsem pa, veliko delo je bilo opravljeno pravočasno.
Zahvala gre vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri obnovi. Vsi so pokazali, da se zavedajo, da mora po praznikih steči delo normalno.
Da so opravili delo dobro in kvalitetno, je dokaz tudi to, da
v mesecu maju praktično ni stojnin zaradi traku v nečistem delu.
Ne nazadnje gre zahvala vsem delavcem v TOZD, ki so z delom ob prostih sobotah v mesecu aprilu omogočili, da smo lahko ustavili proizvodnjo 28. in 29. aprila ter tako ustvarili pogoje za boljše delo v bodoče.
To je njihov in naš prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem, prispevek k boljšemu gospodarjenju in prispevek k še enemu delovnemu uspehu.
Boris Pelci, dipl. vet.
Naloge na kulture
V	Sindikalnem domu v Radovljici je od 9. do 14. maja 1983 potekal seminar za organizatorje kulture v de. ovni h organizacijah, ki ga je pripravila Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Na seminarju je bilo okrog 55 slušateljev iz vse Slovenije. Nekaj je bilo tudi takih, ki že dalj časa delajo v delovnih organizacijah kot kulturni animatorji. Ti so v skladu s programom seminarja iz lastnih izkušenj nanizali udeležencem podrobnosti o pristopu in organizaciji kulturnega življenja v delovnih organizacijah.
Če bi hotel opisati urnik celotnega seminarja, bi to bilo preveč. Podal bom v glavnem le naslove tem, ki smo jih obravnavali. Najprej smo posamično predstavili sebe in svoje delovno okolje. Glavni temi, ki sta bili še podrobneje razčlenjeni, pa sta se glasili:
— Ugotavljanje kulturnih potreb in želja delavcev kot osnova za načrtovanje kulturnih programov:
— Vsebina, metode in oblika kulturnega spodbujanja v OZD in krajevni skupnosti.
V	okviru obeh glavnih tem, ki sta med ostalim zahtevali tudi praktično delo, smo morali pripraviti prikaz proslave 40. obletnice II. zasedanja AVNOJ-a, ki bi jo naj zajeli z literarnega, glasbenega in likovnega vidika. Tematsko pa bi naj povezali preteklost, sedanjost in prihodnjost, kot nekak most dogajanj. Proslava naj bi ne bila, kot je običajno samo komemorativni zbor.
Razdelili smo se v tri skupine in pričeli z delom. Skupina, ki se je zadolžila za literarno področje je imela na razpolago vrsto literarnih del, iz katerih je zbrala motive, ki so pomenu obletnice najbolj ustrezali.
Skupina, ki je prevzela odgovornost za glasbeni del proslave, je uvrstila v program nastop pevskega zbora, ki smo ga začasno ustanovili seminaristi in za katerega sem bil tudi med pobudniki. Na razpolago so bile tudi številne plošče z borbenimi in drugimi skladbami, med katerimi smo poiskali primerne odlomke za proslavo.
Likovna skupina pa je v eni izmed predavalnic pripravila sceno s sliko predsednika Tita, geslom in cvetjem. Tako je bilo
področju
pripravljeno vse za izvedbo prikaza proslave.
Ta se je začela ob 21. uri. Navzoči so bili udeleženci seminarja in predsedniki posameznih občinskih svetov sindikata. Program smo zasnovali tako, da smo navzoče že na samem začetku pritegnili s pesmijo k sodelovanju, ravno tako se je proslava tudi končala s skupno pesmijo. Mnenja o izvedbi so bila pohvalna.
Program seminarja je obsegal še precej druge snovi s področja kulturnih dejavnosti. Poučili smo se tudi o tehniki dopisovanja, anketiranja ter intervjuva-nja. Ogledali smo si čebelarski muzej v Radovljici in nekaj razstav. En dan smo posvetiti Cankarjevemu domu v Ljubljani, v katerem smo poslušali predavanja o kulturi in glasbi. Obšli smo vse prostore, ki z domom kot celoto v polni meri reprezentirajo pomen naše kulture.
Iz namena seminarja izhajajo za nas, kulturne animatorje v delovnih organizacijah, številne naloge. Gre za razvijanje kulturne dejavnosti vseh oblik.
V kolektivu je možno organizirati dramsko skupino, pevski zbor ter skrbeti za organiziran obisk gledaliških predstav, koncertov in razstav, prav tako je možna ustanovitev lastne knjižnice s spodbujanjem izposoje knjig med delavci. Pomembno bi bilo tudi pomagati slikarjem amaterjem ter pripraviti razne razstave, npr. v počastitev 8. marca. Zlasti pa omogočajo kulturno poglobitev, ogledi v Cankarjevem domu. Skratka možnosti je veliko.
Kot kulturni animator v naši delovni organizaciji si bom prizadeval da tudi pri nas pospešimo ali na novo organiziramo nekatere kulturne dejavnosti. Zavedati pa se moramo, da lahko uspemo le z zainteresiranim odzivom sodelavcev in sodelavk. Zato prosim že v naprej, da se na vabilo za obisk kulturne prireditve v Ptuju ali v Cankarjevem domu v Ljubljani odzovemu v zadovoljivem številu.
Ob smislu za kulturo bomo začutili, da nam postaja življenje popolnejše. Spoznali bomo tudi, da človeka ne bogatijo le materialne dobrine.
F. P.
Pogled na novi parilnik
Dobili smo nova »milionarja«
Te dni sta Alojz Sagadin in Jože Pulko prevozila s »svojimi mercedesom« 1,000.000 kilometrov.
Več o tem uspehu boste lahko prečitali v naslednji številki Perutninarja.
Kooperanti bodo hleve in opremo obnavljali iz sredstev združene amortizacije
Kooperanti in delavci že dolgo ugotavljajo, da so hlevi, grajeni pred 10 leti ali še prej, potrebni večje obnove. Še posebej prihaja do izraza zastarelost opreme (ventilatorji, ročni krmilniki, silosi, ogrevalne naprave itd.), ki bi jo bilo potrebno zamenjati ali na novo nabaviti. Pri hlevih je marsikje tudi potrebna zamenjava stropne izolacije, ureditev fasade in slično. Marsikateri kooperant je sredstva iz perutninarstva prelival v drugo dejavnost, za zamenjavo ali obnovo pa je denarja zmanjkalo.
Da ne bi obnove hlevov še naprej siromašili in zanemarjali, je odbor za gospodarstvo delovne organizacije na seji dne 26. 4. 1983 razpravljal o predlogu Pravilnika o združevanju dela amortizacije kooperantov, zbor delegatov TOK pa ga je sprejel dne 28. 4. 1983.
Pravilnik opredeljuje:
—	čas pričetka združevanja,
—	višino združevanja,
—	čas združevanja,
—	čas nezdruževanja,
—	druge zadeve.
Kooperanti, ki jim je zimski dodatek bil obračunan za oba tur-dusa 82/83, bodo izvedli obračun za oddane piščance po novem aneksu, ki sovpada s pričetkom združevanja amortizacije. Prvi rej-
ci bodo tako pričeli združevati sredstva od 25. 4. 1983 dalje v višini 0,75 din po kg oddane žive teže piščancev. Rejci, ki so pred kratkim dogradili hlev in šele pričeli s proizvodnjo, pričnejo z združevanjem amortizacije šele s 13. turnusom, dotlej pa dobe ta del amortizacije izplačan, da »zacelijo- dolgove v zvezi z gradnjo.
Združevanje je prostovoljno, določbe pravilnika pa določajo, da tistim, ki sredstev ne bi združevali, omenjeni del amortizacije ne bo izplačan, niti nimajo možnosti dobiti kredita iz združenih sredstev amortizacije. Sklad je solidarnosten, kar pomeni, da bo možno dobiti večji kredit, kot znaša vložena združena amortizacija. Sredstva za vsakega posameznika posebej se bodo evidenčno vodila v Posebni finančni službi, njen kreditni odbor pa bo odobraval kredite, ki bodo brezobrestni. Tudi združena amortizacija ne bo obrestovana.
Izplačilo vložene združene amortizacije je možno le ob prenehanju kooperacijskega sodelovanja. Višina združevanja se bo spreminjala načeloma s spremembo aneksa.
Vsak rejec, ki bo združeval del amortizacije, prejme pravilnik in s podpisom pristopi k združevanju.
Ostale dolnčbe si bo vsak kooperant prečital v pravilniku.
ing. Jože Re:sman
NOVI TELEFONSKI PRIKLJUČKI PRI KOOPERANTIH BODO OMOGOČILI HITREJŠE IN CENEJŠE POVEZOVANJE Z DELOVNO ORGANIZACIJO
Telefonski priključek je v današnjem času pri hiši vsakdanja potreba in služi vsem imetnikom za hitro in cenejšo urejevanje poslovanja s partnerji in drugimi strankami. Ker so kooperantovi partnerji v našem primeru nekatere TOZD delovne organizacije Perutnina, odbor za gospodarstvo pozdravlja akcijo krajevnih skupnosti, oz. njihovo pobudo za razvoj nove telefonske mreže in so naši kooperanti novi naročniki telefonskih priključkov.
Da bi akcijo krajevnih skupnosti tudi finančno podprli, je odbor za gospodarstvo MK Perutnina Ptuj, dne 26. 4. 1983 odobril za sofinanciranje telefonskega omrežja sledeče dotacije:
Krajevna	Število	novih	Dotacija
skupnost	naročnikov-		din
	kooperantov		
Ponikva		6	60.000
Fram		5	50.000
Cerkvenjak		2	20.000
Pohorski odred		1	10.000
Zgornja Ložnica		2	20.000
Stoperce		5	50.000
Zreče	2	20.000
Leče	2	20.000
Pcienšak	2	20.000
Skupaj	27	270.000
Poleg tega je še odbor odobril sredstva za gramoziranje makadamskih cest (posameznih odsekov) sledečim krajevnim skupnostim:
1.	Hum na Sutli (glavna cesta^—
Dragotin Lugarič)	7.000
2.	Gornja Dubrava (glavna cesta —Stjepan Gregorinčič) 5.000
3.	Destrnik (Podperšak—Alojz
Čeh)	5.000
4.	Destrnik (Jiršovci—Alenka
Gregorec)	6.000
5.	Žetale (Dobrina—Stanko
Kolar	7.000
Skupaj	30.000
Odobrena sredstva bodo nakazana krajevnim skupnostim takoj, čim bodo poslale številke žiro računov.
Kooperanti pa naj skrbijo, da se bodo sredstva namensko uporabila.	ing. Jože Reisman
Skupna izgradnja hlevov pri kooperantih - novost v Perutnini Ptuj
Zbor delegatov TOK Hajdina je na seji dne 28. 4. 1983 obravnaval in sprejel predlog pogodbe o skupni izgradnji hleva za rejo piščancev.
Pogodba opredeljuje medsebojne odnose na relaciji kooperant — delovna organizacija pri skupnem financiranju gradnje hleva in nabave opreme.
V čem se pogodba razlikuje od kreditnega sistema?
1.	Hlev in oprema postaneta skupno lastništvo kooperanta in Perutnine, dokler nista amortizirana, oz. dokler omogočata proizvodnjo.
2.	Kooperant vlaga manj svojega deleža sredstev za izgradnjo kot pri kreditnem sistemu.
3.	Kooperant ne združuje amortizacije v isti višini, temveč eventuelno le od tiste vrednosti, ki jo predstavlja njegov delež v obliki kredita.
4.	Obračun prirastka za oddane piščance se kooperantu zmanjša za amortizacijo solastniškega deleža Perutnine.
5.	Morebitni kredit, ki bi ga kooperant kot svoj delež lahko najel, bo brezobresten in z odplačilno dobo do 5 let. Ostale dodatne pravice in dolžnosti bodo opredeljene v pogodbi o proizvodnem sodelovanju.
Koliko bo sofinancirala delovna organizacija?
Delavski svet je 29. 4. 1983 sprejel merila in ostale pogoje o višini sofinanciranja. Načelo je, da bi solastništvo naj bilo izraženo ob koncu obračuna stroškov sofinanciranja, ki bo lahko pri vsakem kooperantu drugačno.
Pri sestavi stroškov gradnje hleva in nabavo opreme po sedanjih cenah je bilo ugotovljeno, da bi sop.rispevek delovne organizacije bil sledeč:
a)	za pritlični hlev v izmeri
64x12 m	do din 2,800.000
b)	za nadstropni hlev v izmeri
40x12 m	do din 3,200.000
c)	za nadstropni hlev v izmeri
64x12 m do din 4,526.000
Namen sofinanciranja je predvsem novogradnja večjih hlevov, bodisi pri posamezniku ali v obliki skupnosti interesentov za več hlevov na isti lokaciji zaradi zmanjšanja stroškov za gradnjo skupne infrastrukture (cesta, vodovodna napeljava, elektro napeljava, izraba mehanizacije pri gradnji itd.).
Glede na to, da vzpostavljamo s tem sistemom nove medsebojne odnose, bo praksa pokazala, kaj bo v prihodnosti potrebno vse dopolniti ali spremeniti. So pa že interesenti za sofinanciranje oz. skupno izgradnjo.
Še nekaj novosti iz kreditnega odnosa
Na isti seji je delavski svet delovne organizacije sprejel nova merila za višino in pogoje najemanja kreditov novograditeljev. Pri tem sistemu se načela bistveno spreminjajo, saj so novosti sledeče:
1.	odplačilna doba se od dosedanjih 10 let podaljša na 13 let;
2.	kredit je brezobresten;
3.	višine kredita se menjajo in so sledeče:
a)	za pritlični hlev
64x12 m	do 2,800.000
b)	za nadstropni hlev
40x12 m	do 3,200.000
c)	za nadgradnjo na pritlični hlev
64x12 m	do 3,150.000
d)	za nadstropni hlev
64x12 m	do 4,526.000
Obrok je razdeljen na odplačilo v 6 turnusih na gospodarsko leto (doslej na 5 turnusov).
Dosedanjim kreditojemalcem se obroki z obrestmi vred štejejo kot odplačilo dolga, zaradi česar v povprečnem stroškovniku obresti ne predstavljajo več stroška.
Vsi, ki so doslej in bodo v bodoče zgradili hleve po kreditnem sistemu, združujejo del aortizaci-je hleva in opreme od 13. turnusa dalje, kar znaša trenutno 0,74 din po kg oddanega živega mesa piščancev.
Ostale podrobnosti so opredeljene v pogodbah.
ing. Jože Reisman
Obvestilo
Obveščamo kooperante, da imamo na zalogi sledečo opremo za kooperacijsko rejo piščancev:
—	ventilatorje in ohišja
—	obodne lesonit trakove
—	PVC napajalnike začetne za DSP
—	PVC krmilna korita za DSP
—	avtomatske napajalnike
—	avtomatske krmilnike
—	silose 20 mJ »EMO« Celje, kovinski
—	signalne naprave »Jernej -1«
interesenti se naj oglasijo na sedežu TOK Hajdina ob delavnikih.	TOK Hajdina
Po dveh letih poživitev dela
Po dveh letih nekoliko zamrlega dela gasilsko tehničnih enot v okviru civilne zaščite naše delovne organizacije je deio teh spet oživljeno. K temu je pripomoglo tekmovanje desetin gasM-skih društev in gasilskih desetin — civilne zaščite občine Ptuj, ki je bilo organizirano v počastitev bližnjega gasilskega kongresa.
Časa za pripravo je bilo malo, desetino pa smo s težavo organizirali zaradi neodgovornosti posameznih članov gasilskih enot v okvirju CZ naše delovne organizacije. Najbrž pa bi tudi med temi bila udeležba na vajah vprašljiva, če se ne bi vodstvo civilne zaščite dogovorilo z vodstvi TOZD, da so delavcem omogočili vadbo med delovnim časom, ko pripadniki niso mogli iskati nobenih izgovorov. Ob tem pa ostane odprto vprašanje, kako se bo ukrepalo proti tistim, ki se na vpoklic sploh niso odzvali.
No, vseeno smo uspeli organizirati desetino in začeli z vadbo. Desetino je bilo potrebno izuriti tako strokovno, kot tudi hitrostno. Vaje so bile 19. maja na nogometnem igrišču v Hajdini, pod vodstvom že znanih gasilskih asov Cartla in Lipavška, obeh članov našega kolektiva. Poudariti velja tudi to, da sta v naši desetini sodelovali tudi dve članici, ki sta pokazali izredno požrtvo-valnost in sposobnost.
Nai vajah smo dosegli dober tekmovalni čas in tako upali, da bomo na občinskem tekmovanju, ki je bilo 22. maja, dosegli visoko uvrstitev, vendar nam sreča ni bila naklonjena. Na vaji smo delali v starih uniformah, ki so bile različne izdelave in barve. Zato smo dobili za tekmovanje nove, pri teh pa je bilo težavno hitro zapenjanje gumbov, kar je bila ena od tekmovalnih veščin pri oblačenju. Pri tem opravilu so sekunde tekle z njimi pa tudi točke.
Pri vajah raznoternosti torej
nismo uspeli doseči spodbudnega časa. Pri gas. vaji je bilo precej nervoze pri večini članov. Dolgo nam ni uspelo priključiti sesalnih cevi na motorko. Kazenskih točk smo imeli pri obeh vajah izredno malo, tako, da niso vplivale na rezultat. Iz navedenega je razvidno, da bi bilo potrebno gas. desetino izpopolniti s člani, ki so mlajši, in so pripravljeni sodelovati. Med takim številom članov gasilske enote CZ bi se lahko našlo toliko ljudi. Večina udeležencev je voljna še sodelovati na takih vajah. V kolikor bi bila desetina sestavljena iz dela voljnih članov, bi z več vloženega truda lahko dosegali dobre rezultate. Udeleženci smo bili enotnega mnenja, da takšno podjetje kot je Perutnina,
rabi gasilsko desetino, ki bi bila dobro izurjena in v vsakem trenutku pripravljena posredovati, če bi bilo potrebno. Pa še nekaj o opremi. V četrtek, ko smo imeli vaje, ni bilo v skladišču Mesne industrije primernih oblek, čelad in opasačev, da bi se enotno uniformirali. Ali smo res tako revni ali pa je pri odgovornih premalo skrbi. Za dober uspeh je zelo važna primerna obleka in ostala oprema poleg dobre volje.
Pa še to. Na tekmovanju posvečenemu gasilskemu kongresu je tekmovalo 20 članskih in 14 mladinskih gasilskih desetin gasilskih društev v občini ter le 5 gasilskih desetin iz vrst civilne zaščite. Tri desetine so bile iz OZD, dve pa iz enot KS.
Stanko JAUŠOVEC
Zgoraj: tekmovalna desetina z inštruktorjema počiva med napornimi vajami
Spodaj: Akcija pred strogimi sodniki
Delovna
praksa
Letošnjo prakso sva skupaj z dvema sošolcema opravljali v Perutnini. Tov. Majda Kuzma nas je že prvi dan seznanila z razvojem Perutnine ter nam dala podatke o velikosti tega podjetja, strukturi delavcev in o disciplini med delovnim časom.
V knjigovodstvu osebnih dohodkov naju je v delo vpeljala tov. Brigita Plaveč, ki nama je tudi kasneje dodeljevala naloge.
Ko sva začeli z delom, je pravkar potekal obračun osebnih dohodkov za mesec april. Prav zato sva lahko spoznali glavni del opravil, ki se opravljajo v tem oddelku. Veliko dela opravi računalnik, vendar je treba večino opraviti ročno.
Seznanili sva se še z raznovrstnim delom. Med drugim sva opazovali sprejem strank, ki so prihajale po razna potrdila za ■ureditev štipendij, otroških dodatkov in podobnega.
Raznašali sva tudi razne dokumente delavcem v poslovni zgradbi PP. Omogočili so nam, da si je lahko naša skupina praktikantov ogledala tudi računalniški center, kjer nam je tov. Roman Šegula razložil delovanje in namen aparatur.
Čeprav knjigovodsko delo nima neposredne povezave z najino družboslovno-jezikoslovno usmeritvijo, meniva, da nama bodo tudi te izkušnje koristile.
Jolanda Benkovič in Ivana Vilfan
Športna temovanja — Športna tekmovanja
Šah
Pikado
V mesecu maju smo po daljšem času (nadaljevali tekmovanja v počastitev dneva perutnimarjev in sicer v šahu.
Na dan igranja je prisostvovalo pet ekip, od tega ena nepopolna. Mesna industrija je prijavila dve ekipi, v drugi pa je imela samo dva 'igralca. Čeprav je ta ekipa osvojila le pol točke, ji je treba čestitati na udeležbi. Favorit, Transservis je tudi tokrat pometel z nasprotniki, edini poraz jim je zadala DSSS, ki se je uvrstila na drugo mesto. Presenetljivo tretje mesto je osvojHa Mesna industrija, ki je za pol točke prehitela vedno solidni Commerce.
do konca, čeprav nekateri menimo, da je 11 !kol preveč naporno za eno popoldne. Tudi pri posameznikih |so favoriti (opravičili zaupanje. Presenetil je Rojic Boris, ki se je uvrstil na tretje mesto, nekoliko pa je zatajil Janški viceprvak Ciglar, ki mu je uspelo osvojiti deveto mesto. Ostali igralci so dosegli pričakovane uvrstitve. Čeprav sta bila z enakim številom točk SVi dva tekmovalca, je zmagal Rakuš pred Vrbnjakom, ker je medsebojni dvoboj dobri Rakuš.
Veselilo bi nas, če bi tudi naslednje leto bilo vsaj toliko šahi-stov posameznikov, pri ekipnem delu pa še kaj več.
Tabela ekipnega dela tekmovanja:
TOZD	Štev. točk
1. Transservis	13%
2. DSSS	10%
3. Ml - I. ekipa	8
4. Commerce	7%
5. Ml - II. ekipa	%
Dva dni pozneje smo odigrali tekmovanje posameznikov. Tokrat se je prijavilo kar 12 tekmovalcev, kolikor jih v preteklih letih ni bilo. Vsi so tudi vztrajali
Izid posameznikov:
1.	Rakuš	9%
2.	Vrbnjak	9%
3.	Rojic	8
4.	Krajnc	8
5.	Žgeč	7
6.	Gavez	6%
7.	Šegula	5
8.	Beber	5
9.	Ciglar	3
10.	Purg	3
11.	Prelog	1%
12.	Merc	0
Nepremagljivi Alojz Rakuša »med delom«
Streljanje
Tudi »precizniki« so že končali s tekmovanjem. Udeležba je bila zadovoljiva kar se tiče moških, ženske pa so bile le tri, tako, da medalj pri ženskah ne bo težko razdeliti. Strelcev je bilo za sedem ekip, ki so tekmovali po istem sistemu, kot ženske v pikadu. Rezultati posameznikov so šteli za dosežek ekipe.
Konkurenca je bila izredno huda saj je med prvimi tremi tekmovalci le krog razlike. Tudi nekateri ostali strelci so dosegli solidne rezultate, kar verjetno jamči dober uspeh na bližnjem troboju.
Streljanje ekipno — moški:
1.	Mesna ind.	618	krog.
2.	Tiskarna	604	krog.
3.	DSSS	572	krog.
4.	Transservis	541	krog.
5.	Commerce	476	krog.
6.	Tov. ktmil	389	krog.
7.	Farme-TOK	106	krog.
Streljanje posamezno — moški:
1.	Sladnjak S.,	Ml	171	krog.
2.	Kočevar S.,	Tisk.	170	krog.
3.	Laura Š., Ml	169	krog.
Streljanje posamezno - ženske:
1.	Kirbiš Jelka	146	krog.
2.	Iljevec Ida	125	krog.
3.	Bombek Marjana	103	krog.
Šport kjer tekmujejo samo ženske je (bil tudi takrat, kot vedno privlačen, saj se je udeležilo tekmovanja 26 pripadnic nežnega spola. Nič »nežna« pa ni bila ekipa perutninskih farm, ki je krepko prehitela vse ostale. Več let že suvereno vladajo na tem področju in še zlepa ne kaže, da bi jih lahko kdo ogrozil. Doseženi izidi v posameznem delu tekmovanja za ekipno uverstitev, s tem, da so trije najboljši seštevki vsake TOZD pomenili rezultat ekipe.
Ekipna uvrstitev:
1.	Farme TOK	155	krog.
2.	DSSS	109	krog.
3.	Transservis	98	krog.
Nogomet
Kot najpopularnejša športna zvrst tokrat udeležba ni bila zadovoljiva. Od 9 prijavljenih ekip jih je sodelovalo le šest, pa še to tri ekipe mesne industrije. Ekipe so bile z žrebom razvrščene v dve skupini kjer so odigrali kvalifikacijske tekme. V finale sta se uvrstili po dve ekipi iz vsake skupine. Finale pa je bil tako imenovan »križni finale«, prvouvrščeni iz ene skupine je igral z drugouvrščenim iz druge skupine, poraženca sta nato igrala za tretje in četrto mesto, zmagovalca pa za prvo in drugo mesto.
4. Commerce	77 krog.
5. Mesna ind.	76 krog.
6. Tiskarna	69 krog.
Posamezna uvrstitev:	
1. Gojkošek J., PF	63 krog.
2. Lenart R., PF	48 krog.
3. Beranič F., PF	48 .krog.
Prvouvrščene tekmovalke - posameznice bodo zastopale vrste Perutnine na bližnjlem troboju KOKA-PODRAVKA-PERUTNINA. Gostitelj smo letos mi, časa za pripravo pa ni več mnogo. Kar se tiče priprav, apeliramo tudi na ostale športnike, da se kar najboJj pripravijo, za čim boljšo uvrstitev.
Izidi finala:
Tiskarna-Mesna industrija	2:4
Tovarna krmil-Transservis	1:2
Za tretje mesto:
Tiskarna-Tovarna krmil	3:7
Za prvo mesto:
Mesna industrija-Transs.	2:0
Končna uvrstitev:
1.	Mesna industrija - Predelava
2.	Transservis
3.	Tovarna krmil
4.	Tiskarna
5.	Mesna ind. - Perutninski del
6.	Mesna ind. - Razsekovalnica
Kegljanje
DVOJNA ZMAGA DSSS	Ekipni izidi — moški:
Kegljači so se letos pomerili v Trakoščanu. Tekmovanja so trajala dva dni ;in so bila zelo zanimiva. Formiralo se je več kvalitetnih skupin, kjer so bile minimalne razlike. Sodelovale so tri ženske in pet moških ekip. V obeh konkurencah sta premočno zmagali ekipi DSSS s precejšnjo razliko. Udeležba pri moških je bila zadovoljiva, nekoliko slabša pa v ženski konkurenci.
Ekipni izidi — ženske:
1.	DSSS	462	kegljev
2.	COMMERCE 278 kegljev
3.	Mesna industrija 263 kegljev
1.	DSSS
2.	Transservis
3.	Mesna ind.
4.	Tiskarna
5.	TOK
2.093 kegljev 1.950 kegljev 1.747 kegljev 750 kegljev 299 kegljev
Izidi posameznic:
1.	Hukar Zdenka, COM. 175
2.	Bedrač Anica, Ml	171
3.	Podbreznik Jožica, DSSS 161
Izidi posameznikov:
1.	Mlakar	Ciril,	DSSS	410
2.	Mlakar	Martin, DSSS	393
3.	Berčič	Božo,	Transservis 359
A. K.
Iščemo najboljšega ribiča Perutnine!
Vabimo športne ribiče, zaposlene v maši delovni organizaciji, da se udeležijo tretjega prvenstva Perutnine v ribolovu.
Prvenstvo bo v petek dne 17. junija 1983, s pričetkom ob 17. uri.
Zbor udeležencev bo pred gostilno Breg na Zadružnem trgu v Ptuju ob 16. uri.
Temeljne organizacije naj sestavijo ekipe treh članov in jih do 15. junija 1983 prijavijo v tajništvu TOZD Ptujska tiskarna, kjer dobijo tudi potrebne informacije.
Vabljeni tudi ostali člani kolektiva.
12. dan perutninarjev 25. junija
V soboto 25. junija se bomo že 12. zbrali na dnevu perutninarjev, ki bo tudi letos na stadionu »Drave« v Ptuju. Začetek prireditve z običajnim programom bo ob 14. uri, bone za pe-rutninarje in kooperante pa bodo začeli deliti eno uro pred začetkom prireditve. Potrudite se, da boste prišli pravočasno, kajti Šraufci-gerju, katerega pričakujemo, se bo mudilo, vsaj tako je sporočil.
To obvestilo velja, kot vabilo na prireditev.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: Spa, Fala, Tartaros, arterija, prvi maj, načela, Ast, Lambarene, LO,
adraš, Kirsanov, rampa, ltkina,-v, pekari, jantar, Olio, Osaka, Ana, rn, Ming, erozija, kamenje, Noel, Arundei, stotinka, Rl, Danakil, zastava, bim, Zak, parketar,
kobilarna, ar, savana, uralit, edamer, libido, zalivi, Dl, OR, Ita, or, Radenska, pomladanski izlet, Katon, rep, moravac, ekarit, nivo, nokota, trak.
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Franc Bezjak, Jakob Butolen, Lojze Cajnko, predsednik, Milivoj Cimerman, Jože Klemenčič, namestnik, predsednika, Anton Medved, Zoran Milovanovič, Marija Pešec. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1950 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, št. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD
Ptujska tiskarna, Ptuj.