Postmna plačana 9 gotovini« Leto XVmM št. 159 Ljubljana, nedelja 11, julija 1937 Cena i Din Upravmàtvo, vjuo|]aoa, ünafljeva Ulica 5 — Telefon St. 8122. 8123, 3124, 8125, 3126. Inseratnt oddelek: LJubljana, Selen-burgova OL 6 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka allea fit U — Telefon fit 2455. Podružnica Celje; Kocenova oL fit 2 Telefon fit 190. Računi prt pofit tek. zavodih: Ljub* Ijana fit 11.842, Praga čisto 78.130, Wien fit 105.241. Združena opozicija Splošno zanimanje jugoslovenske jav-mosti je v zadnjih dneh osredotočeno na vprašanje konkordata, ki je sedaj pred narodnim predstavništvom postavljeno na dnevni red. Zato je stopilo zanimanje za dogodke, ki se odigravajo v krilu tako zvane združene opozicije in katerih posledice utegnejo biti važne za celokupni politični položaj v državi, stopilo nekoliko v ozadje. Računati pa je, da se bo kmalu vsa pozornost jugoslovenske javnosti obrnila zopet ravno na te dogodke. Zato je važno in koristno, da jih tudi na tem mestu na kratko pregledamo. Znano je, kako so se razvijali odnošaji med združeno opozicijo in dr. Mačkom. Čim več je bilo konferenc, tem manj je bilo programske in taktične skupnosti. Pred meseci so stiki skoraj prenehali in dr. Maček je prostodušno proglasil, da so razgovori ostali na mrtvem tiru. Pa tudi v krilu ožje beograjske združene opozicije, ki jo tvorijo skupine Davidovičevih demokratov, Jovanoviče-vih zemljoradnikov in starih radikalov, so se stvari zelo neugodno razvijale. Tudi tam so se pojavljale vedno večje programske razpoke. Izjalovili so se poskusi, zediniti srbijansko opozicijo na skupnem načelu demokracije in notranje državne reforme. V juniju je sklical g. Davidovié sestanek svojih najbolj intimnih somišljenikov, po večini članov glavnega odbora bivše demokratske stranke. Na njegov predlog je bila tam sklenjena resolucija, ki načelno sprejema dr. Mačkovo stališče in se izreka za sestavljeno državo, ne da bi natančneje označila, kaj je to. Taktični račun te resolucije je bil, da se Davidovičeva skupina približa programski osnovi dr. Mačka. Pokazalo se je, da je bil račun pogrešen. In sicer pogrešen v dvojnem oziru. Na eni strani je sicer Zagreb izrekel Davidovičevim demokratom priznanje, da so se odrekli načelu enotne države, toda proglasil je takoj, da je ta poskus popolnoma nezadosten in dobrodošel prav za prav samo kot prvi znak poboljšanja. Na drugi strani pa se je izkazalo, da Davidovičeva resolucija nikakor ne odgovarja razpoloženju njegovih pristašev v narodu. Izzvala je med njimi burje protesta in kakor vse kaže, išče sedaj g. Davidovic poti, kako bi se iz čudne ideologije tega poslednjega svojega sklepa vsaj nekoliko zopet umaknil. Med tem je stopila na plan druga skupina. Zemljoradniška prvaka gg. Jo-ca Jovanovic in dr. Milan Gavrilovic sta izdelala nov načrt, katerega bistvo je v tem, da sprejema dr. Mačkovo tezo o prvenstvu procedure. Kakor znano, stoji dr. Maček na stališču, da je mogoče nekaj obveznega in končnega glede od njega zahtevanih reform storiti le potom nove konstituante in pod pogojem, da morajo sklepi te konstituante imeti za seboj večino Srbov, Hrvatov in Slovencev vsakih posebej; tudi nobena pokrajina ne sme biti preglasovana. Ga-vrilovičev in Jovanovicev načrt pa vsebuje poleg tega še celo vrsto najbolj dalekosežnih predlogov, ki bi, če bi se •uresničili, postavili celokupno naše državno življenje na glavo. Zatrjuje se, da je dr. Maček Jovanovičeve predloge v glavnem sprejel. Kdor jih je imel priliko prečitati, temu ta trditev ne bo izgledala neverjetna. Zato pa je Jovanovicev načrt naletel pri ostali beograjski združeni opoziciji na odločno odklonitev, kar pomenja v stvari skok v tempo, katerega nihče, kdor se zaveda svoje odgovornosti napram državi in narodu, ne bi mogel riskirati. Tretja skupina beograjske združene opozicije, staroradikali, niti sama zase ni povsem enotna. Toda avtoriteta starega Ace Stanojeviča je tako velika, da brez njegovega pristanka ta skupina ne more ničesar ukreniti. Nedavno so bile objavljene neke izjave g. Stanojeviča, ki so kljub vsem demantijem skoro gotovo avtentične. V teh izjavah staroradikalni šef odločno odklanja Davidovičevo resolucijo. Da je njegovo stališče napram Jovanovičevemu načrtu absolutno odklonilno, ni treba še posebej poudarjati. Ni tudi nobena tajnost, da so v zemljo-radniških vrstah mišljenja o Jovanovi-Čevih predlogih silno deljena, pa se i dr. Gavrilovicu i Joči Jovanovicu očita, da sta svoj načrt izdelala, ne da bi se bila poprej sporazumela ali vsaj posvetovala z ostalimi vodilnimi osebami iz zemljoradniških vrst. Združena opozicija se nahaja torej v popolnem programskem razpadanju. Kolikor bodo s tem rahle zveze, ki so dosedaj obstajale med političnim Beogradom in političnim Zagrebom, še bolj oslabljene, je treba to razpadanje gotovo obžalovati. Na drugi strani pa se Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25*—» Za inozemstvo Din 40*— (JredniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon fit 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, _telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. FRANCIJA BO UKINILA KONTROLO? V posebnem komunikeju napoveduje francoska vlada ukinitev kontrole v Pirenejih, ako se do ponedeljka ne obnovi kontrola na portugalski meji Pariz, 10. julija, br. Spričo zavlačevanja rešitve španskega problema, ki je prišlo do izraza tudi na včerajšnji seji londonskega odbora za nevmešavanje, in spričo taktike, ki se je poslužujeta Italija in Nemčija, je zavladala v francoskih krogih bojazen, da se ne bi s tem zavlačevanjem kontrola v Španiji popolnoma izigrala. Ker onemogoča sedanji položaj vsako uspešno izvajanje politike nevmešavanja, je francoski zastopnik v londonskem odboru že včeraj izjavil, da želi Francija čimprejšnje raz-čiščenje položaja in takojšnjo ureditev kontrole, ker bi bila sicer tudi Francija prisiljena, da odreče nadaljnje sodelovanje v nadzorstvu, ker sedanje stanje neupravičeno koristi generalu Francu in škoduje valencijski republikanski vladi. Danes je francoska vlada tej svoji želji dala izreden poudarek. Opoldne je bil izdan naslednji uradni komunike: V ponedeljek dne 12. t. m. bo francoska vlada uradno obvestila londonski odbor za nevmešavanje in vse v tem odboru zastopane države, da bo s 13. julijem nklnila kontrolo na špansko-francoski meji, če se do tega roka ne obnovi kontrola na portugalski meji in ne izpolnijo pogoji, ld jih je objavil francoski zastopnik na včerajšnji seji londonskega odbora, K temu komunikeju je zunanje ministrstvo izdalo pojasnilo, v katerem naglaša, da se bo s tem stanje ob španski meji samo izenačilo. Portugalska je že pred dvema tednoma ukinila vse ugodnosti in olajšave za mednarodne opazovalce na portu-galsko-španski meji, s čimer je ostala ta meja prav za. prav brez dejanske kontrole. Nemčija in Italija sta istočasno odrekli nadaljnje sodelovanje pri pomorski kontroli, ne da bi dopustili, da izvajata to kontrolo Francija in Anglija. Ta ustvarja enostranski položaj na škodo zakonite španske vlade in na škodo politike nevmešavanja. Zato bo tudi Francija ukinila kontrolo na francoskošpanski meji. To pa ne pomeni, da se bo s tem odrekla politiki nevmešavanja. Francija pa bo še nadalje dosledno izpolnjevala prevzete obveznosti in bo francosko-španska meja tudi še nadalje zaprta za izvoz vsega onega blaga, čigar uvoz v Španijo je po londonskem sporazumu o nevmešavanju prepovedan. Sklep vlade je francoska javnost spreje- la z zadovoljstvom in vidi v tem le izenačenje položaja Francije s položajem Italije in Nemčije. Od Rima in Berlina je sedaj odvisno, ali pride v določenem roku do kompromisnega sporazuma ali ne. Ce se to ne zgodi, bo imela tudi Francija svobodne roke in bo lahko postopala tako, kakor bo najbolj odgovarjalo njenim interesom. Odmev v Berlina Berlin, 10. julija, br. Berlinske kroge je sklep francoske vlade glede ukinitve kontrole na Pirenejih zelo presenetil. Po včerajšnjem soglasnem sklepu, naj se pogajanja za dosego sporazuma nadaljujejo, ni tega nihče pričakoval. V nemških uradnih krogih izražajo mnenje, da bo Francija s tem onemogočila sporazum. Na včerajšnji seji londonskega odbora je predsednik Plymouth še posebej opozarjal na to, da bodo pogajanja trajala dalje časa, sedaj pa stavi francoska vlada kratek, jedva tridneven rok. Očividno hoče francoska vlada s tem izvajati pritisk na angleško vlado in jo prisiliti, da pristane na glavne francoske zahteve. Nemška vlada bo zavzela svoje stališče, ko bo uradno obveščena o sklepu francoske vlade. Vtis v Rimu Rim, 10. julija br. Vsi italijanski listi komentirajo napoved francoske vlade o ukinitvi kontrole v Pirenejih. Listi vidijo v tem izmikanje Francije in željo, da bi priskočila na pomoč valencijski vladi. »Tribuna« piše med drugim: Francoska vlada ljudske fronte je naposled snela masko. Vdala se je zahtevam svojih moskovskih svetovalcev. Francija je krenila na ono pot, ki so ji jo vsilili francoski komunisti, brez katerih vlada ljudske fronte v Franciji ne more obstojati. »Stampa« piše, da je prav, ker je Pariz končno pokazal svoj pravi obraz. Naglaša pa, da tudi za Italijo ne bo več nobenih ovir, da odkrito stopi na stran generala Franca in mu pripomore do končne zmage, če bo Francija odprla svoje meje in priskočila na pomoč valencijski vladi. V tem primera bo imela Italija popolnoma svobodne roke. Odgovornost za posledice pa naj nosi francoska vlada, ki je onemogočila sporazum. Angleži predlagajo nov izhod iz zagate Eden in Plymouth sta z vso naglico sestavila nov kompromisni predlog, ki predvideva znatne spremembe kontrole London, 10. julija, br. Pod vtisom sklepa francoske vlade, da ukine kontrolo na francosko-španski meji, če do torka ne pride do sporazuma, je zunanji minister Eden razvil danes izredno aktivnost. Ves dan se ni ganil iz zunanjega ministrstva ter je vodil pogajanja na vse strani. Poslaniki vseh držav, ki so zastopane v londonskem odboru za nevmešavanje, so bili naprošeni, naj nujno zahtevajo od svojih vlad predloge, ki bi pripomogli, da se odvrne grozeči polom nevmešavanja in najde izhod iz sedanjega položaja. V Londonu ne prikrivajo, da bi postala situacija brezupna, ako bi sedaj tudi Francija sledila zgledu Italije, Nemčije in Portugalske ter ukinila na svoji meji kontrolo. Angleški poslaniki v Rimu, Berlinu In Lizboni so dobili poziv, naj zahtevajo od nemške, italijanske in portugalske vlade nujno izjavo, kakšne so maksimalne koncesije, na katere mislijo pristati v pogledu kontrole in nevmešavanja v španske zadeve. Vsi trije poslaniki so že dopoldne izvršili ta nalog in zahtevali odgovor najkasneje do nocoj ob 19. Zvečer se je v krogih zunanjega ministrstva izvedelo, da sta Eeden in lord Plymouth sestavila naslednji kompromisni predlog, ki naj bi služil za osnovo nadaljnjih pogajanj: 1. Pomorska kontrola naj bi se zamenjala s sistemom mednarodnih kontrolorjev v glavnih španskih lukah. Blum polaga račune Kongres francoske socialistične stranke - Možnost izstopa socialistov iz vlade Pariz, 10. julija, br. Danes se je pričel v Marseilleu pod predsedstvom podpredsednika vlade Leona Bluma 34. kongres francoske socialno demokratske stranke. Kongresa se udeležujejo tudi delegati socialnih demokratskih strank iz drugih držav, češkoslovaško socialno demokracijo zastopa predsednik senata Soukup. Za sklepe socialističnega kongresa vla- V krogih JNS opazujejo razvoj dogodkov z največjo pozornostjo. Tam smatrajo, da so resolucije in načrti, kakršni so se v zadnjem času pojavili, le dokaz politične zmede in pomanjkanja čuta odgovornosti v enem najbolj kritičnih razdobij našega nacionalnega razvoja. Napram vsem tem pojavom se JNS sklicuje na jasnost in stvarnost svojega programa, ki sicer odklanja špekulacije z opasnimi poizkusi, a pri tem v polni meri omogoča, da se v okviru državne skupnosti zadovoljijo vsi upravičeni regionalni interesi in to vprav iz duha jugoslovenskega edinstva, ki ga more nositi le prepričanje, da so Srbi, Hrvati ... , -- . „ . in Slovenci ne le po imenu in ne le po položaj nesumljivo razčiščuje. Reakcija, dolžnosti, temveč po svojih kulturnih, ki je nastopila na vse te dogodke v ši- | gospodarskih in socialnih interesih v roki srbijanski javnosti, je povsem od klonilna. V tej zvezi je gotovo zanimivo opazovati, kako v zadnjem času zlasti JBZ med srbskim delom naroda vedno jačje in pogosteje podčrtava svoj uni-taristiČni program in svojo neomajno zvestobo načelu narodnega edinstva. enaki meri gospodarji svoje države. V krogih JNS se poudarja, da prihaja razumevanje za tako politiko vedno močneje do izraza v najširših plasteh našega naroda in je zato opažati baš v vrstah te stranke mnogo svežega optimizma. da v vseh političnih krogih ogromno zanimanje. Splošno prevladuje prepričanje, da bo ta kongres odločil o nadaljnjem obstoju Chautempsove vlade. Vprašanje nadaljnjega sodelovanja socialistov v vladi tvori glavni predmet razprav. Socialisti so skrajno nezadovoljni z davčnimi ukrepi Bonne-ta, ki je naložil nova bremena baš onim slojem, ki tvorijo glavni kader socialistične stranke, to je uradništvu in delavstvu. Tudi ne morejo socialisti odpustiti radikalom, da so v senatu vrgli Blumovo vlado, d očim so Chautempsovi vladi dali še mnogo širša finančna pooblastila, kakor jih je zahteval Blum. Zato je velik del delegatov za to, da se socialisti umaknejo iz vlade in odklonijo odgovornost za finančne ukrepe Bonneta. Zmernejši socialistični krogi pa so proti temu, poudarjajoč da bi to' pomenilo ne samo padec vlade, nego tudi zlom ljudske fronte. Po njihovem mnenju morajo socialisti še nadalje ostati v vladi in deliti odgovornost, da na ta način preprečijo, da bi se ukinile socialne pridobitve, ki so jih izvojevali z Blumovim režimom. Vsekakor bo razprava zelo burna in se zaenkrat ne da še niti približno reči, kakšna bo odločitev. Z veliko napetostjo pričakujejo jutrišnji govor Bluma, ki bo pojasnil politični položaj in zavzel stališče k vsem perečim problemom. • Verjetno je, da bo Blum tudi v Marseilleu priporočal sodelovanje v Chautempsom, kakor je storil v Bordeauxu. 2. Generalu Francu naj se prizna značaj vojskujoče se stranke, vendar pa z omejitvijo, da nima pravice izvajati blokade na odprtem morju, ne pravice zaustavljati in zapleniti tuje ladje. Ta pravica naj mu gre samo v španskih teritorialnih vodah. 3. Ta predlog se sprejme le tedaj, če se takoj odpokličejo in odstranijo iz Španije vsi tuji prostovoljci. 4. V lukah, ki so v rokah valencijske vlade, mednarodni kontrolorji ne smejo biti Nemci ali Italijani. Pozno zvečer se je zatrjevalo, da je s tem kompromisom soglasna tudi francoska vlada, vendar pa le pod pogojem, da pri-staneta nanj Italija in Nemčija najkasneje do torka, v nasprotnem primeru pa bo Francija izvršila svoj sklep in ukinila kontrolo na Pirenejih. in Rim skeptična Berlin, 10. julija, br. Za najnovejši kompromisni predlog so izvedeli v Boriimi že popoldne, vendar pa ga presojajo dokaj skeptično. Ponovno naglašajo, da bo Nemčija pristala le na take predloge, ki bodo v polni meri nadomestili, odnosno vpoštevaŠ nemško-italijansko stališče. Enako stališče zavzame tudi Rim, ki bo postopal v popolnem sporazumu z Berlinom. Berlinska sodba o londonskem kompromisu Berlin. 10. julija. w. Rezultat včerajšnje seje londonskega odbora za nevmešavanje so tukajšnji politični krogi sprejeli z veliko rezervo, ki se utemeljuje predvsem s tem, da je treba najprej počakati na rezultat naloge, ki jo je dobila angleška vlada. Šele tedaj se bo dalo presoditi, ali in v koliko se more govorit' o pričetku izboljšanja položaja. Ves nadaljnji razvoj bo odvisen od tega, na kak način bo angleška vlada izvršila ßvojo nalogo in kako daleč bo pri tem šla njena nepristranost, predvsem pa tudi od tega, koliko se bo angleška vlada oddaljila od svojih dosedanjih pred-logov. Novi uspehi vladnih čet na madridski fronti Velika bitka na odseku Villa Nueva de Pardillo se je končala z zmago republikancev Madrid, 10. julija, o. Vojno ministrstvo je »poldne objavilo poročilo, ki pravi, da ofenziva vladnih čet na odseku od Bruneta las Rosas pa vse do vseučiliškega okraja še vedno napreduje in se nacionalistom ni posrečilo zaustaviti prodiranja vladnih čet, čeravno so vrgli v boj vse razpoložljive čete in se poslužujejo vseh vojnih sredstev od letal do najmodernejših tankov in topov. Vladne čete se bore z velikim ela-nom, ker jih podžigajo uspehi zadnjih dni. Velika bitka., ki se je včeraj pričela na odseku Villa Nueva de Pardillo, se je danes končala z veliko zmago republikanskih čet. Veliko število Francovih miličnikov in tujih prostovoljcev je bilo ujetih. Vladne čete so napravile tudi obilen vojni plen. Begunci pripovedujejo, da vlada v Frantovi vojski velika potrtost zaradi neuspehov na vseh madridskih frontah. Mobilizacija republikancev Valencija, 10. julija, o. V pričakovanju generalne ofenzive frankovcev na Madrid je valencijska vlada danes odredila splošno mobilizacijo vseh letnikov od 20 do 45 leta starosti. Vsi za orožje sposobni moški se morajo javiti najbližjemu vojaškemu | londonskemu odboru. poveljstvu. Odziv na ta mobilizacijski poziv je nepričakovano velik. V pokrajinah Alicante, Katalonija in Murcia so se odzvali mobilizacijskemu pozivu vsi moški. Na ta način je dobila valencijska vlada velik kader novih svežih čet. Edino težavo predstavlja vprašanje oborožitve, ki pa upajo, da ga bodo v bližnjih dneh povolj-no rešili. V Runtuniji zaplenjen švedski paraik Bukarešta, 10. julija, r. V luki Constanca so rumunske oblasti zadržale in zaplenile švedski tovorni parnik »Kolia«, ker so ugotovile, da je na parniku skritih 32 vagonov municije. Luške oblasti sumijo, da gre za tihotapsko pošiljko, namenjeno za Španijo. Po enih verzijah gre za sovjetsko pošiljko valencijski vladi, po drugi verziji pa gre za municijo, ki jo je Poljska prodala generalu Francu in ki jo skušajo preko Rumunije spraviti po morski poti v španski Maroko in od tam v Španijo. V smislu določb sporazuma o nevmešavanju pa so rumunske oblasti parnik zadržale in zadevo prijavile 10 milijonom Kitajcev grozi smrt od lakote Največja katastrofa v teku 100 let — Cela pokrajina umira od lakote in žeje, pomoči pa ni od nikoder London, 10. julija, br. Reuter poroča iz Pekinga: V kitajski pokrajini Siet Chuan> ki spada med najbolj pasivne pokrajine prostranega kitajskega carstva in kjer vsako leto na tisoče in tisoče ljudi umre od lakote, f» tudi letos v zadnjih tednih zavladale strašne razmere, kakršne se drugod po sveta ne dajo niti zamisliti. Letos je lakota še posebno huda, ker so po poplavah in drugih vremenskih katastrofah uničeni vsi posevki. Katastrofe takega obsega ne pomnijo na Kitajskem že sto let. Nad 10 milijonov prebivalcev je dobesedno izročeno lakoti in jim sploh ni mogoče od zunaj priskočiti na pomoč. Glad je tako strašen, da so ljudje začeli jesti že mrliče. Dop'snik sam je videl, kako je neki sicer bogati trgovec v mestu Chung Chov razmesaril mrtveca, da bi na ta način preskrbe! svojim otrokom vsaj nekaj hrane. Pa ne samo, to, izstradani ljudje se niE1 Pueblo« poroča, da je kmetica Vagaoula v vasi Aoroa porodila petorčke Stiri fante ai punčko. Otroci in mati so krepki in zdravi. London, 10. julija, br. Reuter poroča iz Pekinga, da se je spor med Japonsko in Kitajsko znova poostril. Potem, ko so včeraj že Sklenili premirje in se dogovorili, da bodo spor likvidirali po diplomatskih pogajanjih, so danes dopoldne japonski oddelki znova napadli mesto Wang-penig, ld je v oblasti Kitajcev. Raiavila se je huda bitka, v kateri so na obeh straneh uporabljali tudi topove. Japonci so začeli dovažati tudi nove čete in se očividno pripravljajo na to, da zasedejo to storate-gično važno mesto. Kitajci so v odgovor zaprli vse dohode v mesto in ustavili ves železniški promet, v kolikor bd se ga mogli poslužiti Japonci. Kitajski zunanji minister je popoline izročil japonskemu poslaniku v Nankingu oster protest in zahteval takojšnji umik japonski čet. Proti večeru pa ao prispele vesti, da so Japonci izvršili nov napad na mesto, ki pa je bü odbit; Razširile so se tudi aJanmaiatne da so japonske čete, ki so ae bile umaknile iz pejipinške pokrajine, ponovno zavzele del te pokrajine. Razen tega. govore, da je oddelek 600 japonskih vojakov s tanki in poljskim topništvom krenil na jug proti Pejpingu. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima 412 malih oglasov. Enkratni poizkus z "«n™ oglasom v »Jutra« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno òievilo interesen tov, , »JUTRO« št 159 2 NeéeTìa. iT. VII. Ì93Z Seja senata Beležke a i Seja Je trajala le eno uro — Interpelacija dr, Kramerja zaradi oddajanja po ljubljanskem radiu Nova obrekovanja v »Slovenskem domu« Beograd. 10. julija, p. Senat je na svoji današnji kratki seji, ki se je priöela ob 11.25, izvolil predvsem poseben odbor za proučitev zakona o osebnih imenilu-Hkra-tu je bil senat obveščen tudi o interpelaciji senatorja dr. Alberta Krämer ja na poštnega ministra glede prenosa nekega govora po ljubljanski radijsiki postaji. Za svojo interpelacijo je dr. Kramar zahteval prvenstvo. Poštni minister dr. Branko Kaludjerčič je na prvenstvo pristal. Nato je minister za gozdove in rudnike Djuira Jankovič odgovoril na vprašanje senatorja Mateja Popoviča o poslovanju šumskega podjetja Krivaje. Minister je na to vprašanje dal povsem enak odgovor kakor na nedavno slično interpelacijo v narodni skupščini. Senator Popovič se je z njegovim odgovorom zadovoljil. Senajt je bil končno obveščen, da mu je bil predložen od narodne skupščine danes sprejeti načrt zakona o prekrških. Ob 12.15 je bila seja končana Prihodnja bo v torek dopoldne. V petkovi Številki smo ugotovili, kako zloben in obenem bedast je poskus »Slovenskega doma«, da bi neko resnično ali izmišljeno pobalinstvo naprtil nacionalnim ljudem samo zaradi tega, ker se je baje izvršilo v bližini kavarne Zvezde. »Slovenski dom« je odgovoril na svoj znani način z Seja narodne skupščine V odsotnosti opozicije je bil zakon o policijskih prekrških soglasno sprejet — Sprejet je bil tudi zakon o novih kovancih Beograd, 10. julija, p. V narodni skupščini je bilo danes srpet izredno živahno-Zapisnik včerajšnje seje je bil brez pri-tpoqnibe spnejet. 'Poslanec dr. Ivan. Jan-čič in tovariši so vložili načrt zakona o povišanju prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev ter zahtevali nujnost Načrt zakona je podpisalo 7? opozicijskih poslancev iz raznih klubov, med njimi vsi slovenski opozicijski poslanci. Po tem zakonskem načrtu naj bi se predvsem ukinila uredba o znižanju prejemkov z dne 15. septembra 1935, ponovno pa uveljavila uiredba o draginjskih dokladah z dne 12. marca 1932. Posi. dir. Jamčič je v obširni utemeljitvi predloženega zakonskega načrta naglašal, da se povsem neupravičeno očita sedanji narodni skupščini znižanje prejemkov dr-■žavnih in samoupravnih uslužbencev. Skupščina za to znižanje ni odgovorna. Nato je z navedbo podrobnih podatkov prikazal težavni položaj, v katerem se danes nahajajo državni nameščenci. S tem je oškodovan tudi kmet, ki je izgubil svojega najmočnejšega konsumenta. Govoril je dalje o naraščajoči draginji in navedel celo serijo podatkov, kako so se Svignile cene. življenjskim potrebščinam. Tendenca po nadaljnjem naraščanju še zmerom traja. Finančni minister Dušan Letica je izjavil, da vlada proučuje vprašanje uradniških plač in da ga bo rešila, čim bodo to dovoljevali državni dohodki. Izrazil je nario, da bo že v kratkem lahfko predložil Skupščini načrt takega zakona. Prav zradi tega ne more pristati na zahtevano nujnost. Interpelacije in vprašanja Poslanec Milan Mravlje je vložil interpelacijo na poštnega ministra glede kršitve poštne tajnosti na ljubljanski pošti, posi. Manfred Paštrovič pa interpelacijo na finančnega ministra- glede povišanja plač državnim uslužbencem. Minister pravde je sporočil, da bo na interpelacijo poslanca Ivana Mravlje ta glede postopanja državnega tož:lca v Ljubljani odgovoril, čim bo zbral potrebne podatke. Skupščina je pristala na dopuste za nekatere narodne poslance in sprejela na znanje večje število prošenj in pritožb. Posi. Rad ivo j Nikolič je vprašal predsednika Ciriča, zakaj pri včerajšnjem načelnem glasovanju o zakonskem načrtu o prekrških ni napravil potrebnega reda, ker je tedaj vladal v narodni skupšč;ni tak nemir. da ni bilo mogoče slišati niti prozivke narodnih poslancev, še manj pa dognati, kako je kdo glasoval. Nekateri poslanci so glasovali tudi za odsotne tovariše. Predsednik č=rič je odgovoril, da se je glasovanje vršilo povsem točno in v redu, tako da o tem ne more biti nriti najmanjšega dvoma. V ostalem pa se strinja z zahtevo po večjem redu in se bo tudi potrudil, da se bo ob prihodnjih takih prilikah glasovanje lahko vršilo v popolnem redu. Posi. Dušan Ivančev;d je vprašal, zakaj se zapisniki skupščinskiih sej natisnejo s takimi zamudami. Predsednik čirič je odgovoril, da se povsem sklada z zahtevo narodnega poslanca Ivančeviča, da bi se morali zapisniki skupščinskih sej natisniti hitreje. Izdal bo potrebne ukrepe, da se bo delo v državni tiskarni v tej zadevi pospešilo. V ostalem pa je treba upoštevati, da je biia državna tiskarna v zadnjem času prezaposlena. Poslanec Ivančevičse je z odgovorom zadovoljil naj bi proti izrečeni kazni politične oblasti omogočila pritožbo na okrožno sodišče. S tem so se strinjali tudi vsi člani večine razen enega. Naj minister ali pa vladni zaupnik poda o tej stvari precizno izjavo. Vladni zaupnik Aleksander Kuzmanovič je izjavil, da se včeraj to vprašanje v od-je predlagal tir. Soški in ugotovil, da bo odbor davi ponovno sestal. On saan je prišel na sejo. pač pa so izostali vsi člani odbora, zato se stvar ni mogla urediti. Posi. Voja Lazič je v temperamentnem govoru zagovarjaj amanrJman, kakor ga je predlagal dr. šoški in ugotovil, da se ni mogoče pojasniti, zakaj vladna večina naenkrat na ta predlog noče več pristati. Ko je posi. Lazič zaključil svoj govor, so ctpozicijski poslanci korporativ®o zapustili dvorano. Podrobna debata o prekrških se je nato naglo naldailjevala in je bil paragraf za paragrafom z malenkostnimi spremembami sprejet. Zakon o novih kovancih Skupščina je nato prešla k drugi točki dnevnega reda, k obravnavi zakona o novih kovancih. Poročevalec veČine finančnega odbora dr. Caslav Nikitovič je zakon obširno utemeljeval Finančni minister Dušan Letica je podal kratek ekspoze o načrtu in ugotovil, da se bo celokupni znesek kovanega denarja v naši državi povečal za 148 milijonov dinarjev. To je potrebno, ker se je zlasti na kmetih pojavilo pomanjkanje drobiža. Načrt zakona gre tudi za tem, dia bi se v bodoče bolje preprečilo ponarejanje kovancev. Poročevalec manjšine poslanec Voja Lazič je nastopil proti kovanju novega denarja v večjem obsegu, kakor ga že imamo, ker je kovancev že sedaj preveč v prometu. Rekel je, da je novi zakon predvsem fiskalnega značaja. V enakem smislu je govoril tudi poslanec Rista Gfdjič, ki je dokazoval, da bò finančno ministrstvo pro fi-tiralo okrog 300 milijonov dinarjev. Finančni minister je odgovoril, da bodo znašali dohodki po tem zakonskem načrtu le okrog 200 milijonov. Ne bodo se pa porabili za proračunske, nego za izvenprora čunske svrhe. Zakonski načrt je bil nato v načelu in v podrobnosti sprejet s 131 proti 15 glasovi. Prihodnja seja bo v torek ob 10. Na vrsto pride načrt ribarskega zakona. Razprava o konkordatu V petek zvečer je bila v Beogradu plenarna seja poslanskega kluba JRZ. Navzoči so bili tudi predsednik vlade in skoro vsi nrnistri. Predsednik vlade je podal dodatno ja ____ „„ r 1T—, _____ ÌLtV°Ì!™„.M_S^Z,eju,v še neta- S novim^obrekovanji.^Napisal je pri tem, da je v ponedeljek popoldne nekdo vrgel skozi okno Kazine na ulico »jajce, namenjeno fantom v novih fantovskih krojih, ki so tedaj šli tam mimo«. In potem še trdi, da je bil takrat v sobi, iz katere je jajce priletelo, tudi naš urednik Drejče VerbiČ. Nam je o tej stvari znano samo to, da je policija prejela ovadbo, da je nekdo vrgel iz Kazine jajce »na »fante v novih fantovskih krojih« in da je zato uvedla preiskavo ter zaslišala osebe, ki so bile takrat, ko bi se naj dejanje zgodilo, v prostorih tajništva JNS. Ne ti zaslišanci in nihče drugi ne vedo ničesar o incidentu, ki naj bi se pripetil. Naš urednik g. Verbič pa tisti dan sploh ni prestopil praga Kazine in bodo imeli gospodje pri »Slovenskem domu« že še priliko svojo laž dokazati. Ce so se gospodje tako mirno zlagali to, si pač lahko vsak misli, kaj je z drugimi njihovimi trditvami. Dalje pripoveduje »Slovenski dom«, da »ja bil v Dolenjem Logatcu aretiran človek, ki je podrl evharistični križ. Ta človek je priznal, da je pristaš JNS... Končno je priznal, da mu je padla misel v glavo, da bi se spravil nad evharistični križ, na poti proti domu, ko se je bil vračal s .sokolske veselice.« tera pojasnila o konkordatu, nakar se je kakor pravi službeni komunike razvila živahna razprava. Končno je bila sprejeta resolucija, da je »upoštevajoč razloge, ki jih je navedel predsednik kraljevske vlade, ki uživa popolno zaupanje kluba«, klub sklenil soglasno glasovati za odobritev kon-kordata. Skupščinski odbor za konkordat bo imel svojo prvo prihodnjo sejo v torek ob 17. Po informacijah beograjskih listov bo končal odbor svoje delo najkasneje v dveh dneh, tako da bo prišel konkordat v razpravo pred plcnumom skupščine žc v četrtek ali vsaj v petek. Iz borbe koroških Slovencev Poročali smo že o otvoritvi nemškega doma v Dobrli vesi. sredi slovenske Podju-ne. Med govorn'ki je bil tudi domači župan Ta ure r, znan po svojem hudem sovraštvu do Slovencev. V svojem govoru se je povzpel do očitka, da streme koroški Slovenci — po raznaroditvi Nemcev. Težko je reči, ali je taka trditev bolj zlobna $li bolj neumna. Nemci imajo na slovenskem Koroškem v rokah vse, karkoli samo diši po oblasti. Imajo v rokah šole, kapital, ves državni aparat. Pa se najde nekdo, k: očita koroškim Slovencem raznarodovalne namene! In s takimi ljudmi naj se na Koroškem doseže narodna spdava in pomirjen je! V skladu s tem naziranjem je bil tudi govor zastopnika vlade in deželnega glavarja, ki je izrazil željo, naj ostane nova hiša »čvrsta trdnjava v deželi.« Nemška trdnjava za raznarod:tev Slovencev! In koroška vlada enako kakor dunajska ob vsaki priliki zatrjuje svojo naklonjenost in pravičnost napram slovenski manjšini. Zakon o prekrških Poslanec dr. Branko Kalember je izvajal, da je bila včeraj po načelnem glasovanju o načrtu zakona o prekrških odrejena kratka pavza, da bi se mogel sestati skupščinski odbor za ta zakonski načrt in izvršiti v načrtu še nekaj sprememb, ki so se pokazale za potrebne o priliki načelne razprave. Ko pa se je skupščina spet sestala, ji ni bilo predloženo izpopolnjeno poročilo odbora. Predsednik čirič je odgovoril, da v tem ne vidi nikake kršitve poslovnika. Dejansko je bilo sklenjeno, da se bo odbor sestal. Na žalost pa med opozicijo in vladno večino, do sporazuma ni prišlo. Zaradi tega pa se še ne more govoriti o kršitvi poslovnika. Dr. Kalember je vztrajal pri trditvi, da je bil poslovnik prekršen. Opozicijski poslanci so v odboru lojalno sodelovali. Trudili so se, da bi se predložil narodni skupščini čim boljši načrt zakona o prekrških. Zaradi tega pri razpravi o tem načrtu tudi ni šlo za to, da bi ena skupina preglasovala drugo. V odboru se je sprožilo tudi vprašanje, da bi se v določenih primerih prizadetim poedincem vendarle zagotovila možnost pri-ziva na sodišče. I predsednik odbora Sušič i ostali člani odborove večine so priznali, da smo postopali lojalno in so se strinjali a nam; posebno še, ker smo mi na drugi strani v marsičem popustili. Nepričakovano pa na a je vladna večina v odboru razočarala in ni izpolnila dane obljube. Zato opozicija za ta zakonski načrt ne more prevzeti nikake odgovornosti. član večine v odboru Sava Mikič je govoril o poteku včerajšnje odborove seje in je dejal, da ni bil sprejet nikak sklep v tej smeri, kakor je govoril dr. Kalember. Poročevalec manjšine dr. Luka Soški pa je navedbe dr. Kalemberja potrdil in dejal, da je bila pri paragrafu 256 zakonskega načrta dogovorjena sprememba, ki Rumunski kralj skozi Ljubljano Ljubljana, 10. julija. Z današnjim beograjskim ekspresnim vlakom, ki odhaja proti Trstu in Parizu ob 8.37, je potoval skozi Ljubljano rumun-ski kralj Karol, namenjen v Pariz. Vlaku je bil za vladarja prijateljskedržave priklopi jen poseben salonski voz. Ker potuje rumunski kralj strogo incognito, ni bilo na kolodvoru nikakega sprejema. Amandman k zakonu o konkordatu Beograd, 10. julija. AA. Predsednik vlade in zunanji minister ter pravosodni minister sta včeraj poslala predsedniku narodne skupščine tole pismo: Gospod predsednik! V zvezi z našim pismom 7. dne 23. novembra 1936 nam je čast predložiti v imenu kraljevske vlade tale amandman k zakonskemu načrtu o konkordatu : »§ 2 (nov) Vpoštevajoč načela enakopravnosti veroizpovedi, proglašene v čl. 11 ustave, se pooblašča ministrski svet, da sme na predlog pravosodnega ministra ter na predlog pristojnih organov prizadete veroizpovedi in sporazumno z njimi z uredbo z zakonsko močjo dati tudi drugim po zakonu priznanim veroizpovedim pravice in ugodnosti, ki jih uživa po tem konkordatu rimsko-katoliška cerkev v mejah učenja, tradicij in dejanskih potreb prizadetih veroizpovedi.« Prej predlagani § 2 naj postane 8 3. Prosim vas, da izvolite ta amandman poslati pristojnemu odboru v nadaljnji postopek. Napredovanje v finančni službi Beograd. 10. julija, p. V finančni službi so napredovali v območju finančne direkcije v Ljubljani: finančni svetnik Viktor Jurko za višjega svetnika' višji finančni tajnik Anton Kunde za finančnega svetnika, tajnik Anton Korenina za višjega finančnega tajnika, arhivar Viktor Kostanje-vec za višjega arhivarja, višji davčni kontrolorji Rudolf Veselin v škofji Loki, Rtr aolf Kult v Višnji gori, Dragotin čeplak v Slovenski Bistrici za davčne inšpektorje; davčni kontrolorji Viktor Koristnik v Ljubljani m Ludvik Avšič v Ptuju za višja kontrolor ja; uradnika Metod Vilfan v Kranju in Stanko Šnab;! v Prevaljah za davčna kontrolorja, pomožni arhivarji Franjo Ko-vačič, Ivan Krämer. Josip Nabergoj. in Franjo Hvala za arhivarje, za pomožna arhivarja pa Slavko Kugovnik in Vilko Ko-bal. — Carjnsk kontrolor Ljubomir Peino vič v Dravogradu je napredoval za carinskega inšpektorja. , J O framasonih Kar se je takp nesmrtno' blamiral s svojimi framasonskimi kleščami, je »Slovenec« sicer mnogo bolj previden pri pisanju o f ramasonih, toda od časa do časa mu žilica le še ne da miru, pa se prav neprevidno spravi nad nje. Neprevidno zaradi tega, ker ima »Slovencc« med svojimi zaščitniki in prijatelji lepo število framaso-nov in celo ni prav nič protestiral, da se je tudi s fraimasonske strani prispevalo k č:m večjemu blesku pogrebnih svečanosti pokojnega nadškofa dr. Jegliča. Ker so slovenčevci tako specializirani na framasonstvo, jim bo gotovo tudi znana nedavno izišla knjiga »Au Souvcrain Pont;-fe«, ki jo je napisal Ailbert Lantoin, zelo ugleden član vodstva francoskih framaso-nov. Knjiga se toplo zavzema za premirje med Vatikanom in masoni, da bi se na ta način omogočila skupna borba proti skrajnim levičarjem in proti skrajnim,delničarjem, t. j. proti, koimunistom in fašistom. Lantoin navaja v svoji knjigi dosedanji.po-. tek prizadevanj za to premirje in opozarja na ponovne sestanke, ki so se že vršili med uglednimi masonsk;mi voditelji in visokimi cerkvenimi funkcionarju Naj končno omenimo še najnovejše potovanje vatikanskega zunanjega ministra kardinala Pacellija v Pariz. »Slovenec« sam je že ponovno ugotovil, da imajo v francoski ljudski fronti in v vladah te fronte odločilno besedo masoni. Kardinal je bil, kar »Slovenec« sam z navdušenjem ugotavlja, od te vlade sprejet z največjimi častmi in se je sestal s celo vrsto njenih predstavnikov. Fantje v novih fantovskih krojih Tako dosledno nazivajo slovenčevci svoje somišljenike, može in fante, ko nastopajo v zadnjem času na raznih prireditvah v onih, na avstrijske hajmverovce spomi- i ^^ja. izvršila 11. julija preteklega t leta. Dejanje 11. julija je postalo izredno . . J . Jr . pomembno a stališča diržatvne politike. Po- venec« onkrat hudo oštel, smo se izjemo- . . . yAnìMmì dr_ Informirali smo se, kaj je a to trditvijo, in izvedeli, da je bil res v ponedeljek zjutraj v Logatcu zopet p odžagan evharistični križ. Res je tudi, da je bil storilec aretiran in je svoje dejanje priznal, saj mu drugega ni kazalo, ker ga je storil pri dnevu, da so ga ljudje lahko videli. Vse drugo, kar piše »Slovenski dom«, pa je grdo obrekovanje. Aretiranec ni ne član organizacije JNS, ne član Sokola in tudi ne nobenega drugega nacionalističnega društva Bil pa je svoje-časno član bivšega Orla. Je sin pobožnih staršev in dve njegovi sestri sta marljivi članici logaškega cerkvenega zbora. Hudo pa je bil sprt z nekaterimi lokalnimi klerikalnimi veljaki. Tudi svojega grdega dejanja ni izvršil »ko se je bil vračal s sokolske veselice«, marveč zjutraj, ko je odhajal na delo. Kaj ga je do dejanja navedlo, bo pokazala pač sodna preiskava. Vsekakor je zelo čudno to, da je šel podirat križ v času, ko je moral vedeti, da ga bodo ljudje videli... Logaški primer je torej čisto svojevrsten in pošteni Logatčani se po pravici zgražajo, da skuša »Slovenski dom« to obsodbe vredno dejanje naprtiti nacionalistom. Vrh tega je treba opozoriti, da je to prvič, da je bil storilec ugotovljen, čeprav je bilo porušenih že več ducatov evharističnih križev. Zato so si ljudje po deželi ustvarili o krivcih svojo sodbo, ki je bistveno drugačna od sodbe gospodov pri »Slovenskem domu« in »Slovencu«. In logaški slučaj ljudske sodbe ne bo spremenil. Tržaški plavalci v Ljubljani Ilirija si je sinoči priborila prvo zmago v plavalnih dvobojih za „Jadranski pokal" Ljubljana, 10. julija J držal Wilfana. pa ni mocel preko njega. Zvečer ob 20.80 — ali prav za prav vendarle nekoliko kasneje — so se tudi v kopališču Ilirije začele tekme za prehodni »Jadranski pokak med najboljšimi plavači Trsta, Suéaka, Splita in Ljubljane, ki bodo trajale tri leta s po dvema srečanjima med vsakim klubom. Triestina je dane«; po porazu na Sušaka absolvirala drugi nastop v Jugoslaviji proti naši Iliriji. Ker je bila to obenem prva nočna plavalna tekma v Ljubljani in so razen tega nastopili na njej prvič tudi italijanski plavači z že znanimi plavačicami, se ie na kopališče Ilirije zbralo zelo veliko število gledalcev. Med njimi smo opazili tudi italijanskega generalnega konzula g. Natalija z osebjem tukajšnjega konzulata in precej številno italijansko kolonijo. Vremenske razmere so bile kljub neprijaznemu vremenu zadnjih dveh dni prav ugodne. Po kratkem pozdravu obeh ekip so se takoj začela tekmovanja v posameznih disciplinah, kakor sledi: 100 ni hrbtno gospodje: 1.) Schell (Ilirija) 1:19.8, 2.) Wilfan (I) 1:22.1, 3.) Marchio (Triestina) 1:24, 4.) Brunetti (T) 1:27.6. — Po dvakratnem neuspelem star-tu-rje slednjič Wilfan prevzel vodstvo in ostal tako skorai do konca, dokler rau ni v zadnji četrtini proge za nekaj metrov ušel odlični Schell. Drugi Italijan se je krčevito Točke: Ilirija 8» Triestina 3. 100 m prsno, dame: 1.) Werner (i) 1:39.6, 2.) Fine (I) 1:41.2, 3.) Prekop Hilda (T) 1:48.4. 4.) Zisca (T) 2:16.4. — Wer nerjeva ie zmagala šele v »spurtuc je pa kazala vso progo tako. Točke: I. 16. T. 6. 400 m prosto, gospodje: 1.) Schipizza (T) 5:24.3, 2.)Mihalek (J) 5:34.4, 3.) Pestevšek (I) 5:51.3. 4.) Ascoli (T) 6:19. — Mihalek se ie držal v vodstvu nekaj čez polovico, potem pa je prišel do veljave odlični Schi-pizza. kj je do cilja ušel za najmanj 5 m. Pestevšek se je zelo potrudil jn je vsaj sigurno držal drugega Italijana. Točke: I. 21. T. 12. 100 m prosto, dame: 1.) Lokar žavami s časom tako neznosen, da se je odpor, ki se je kazal zunaj nemških meja proti Nemčiji, čutil v čedaOje večji meri v dejanski ali dozdevni brigi za usodo Avstrije. Vsaka manifestacija tega občutka, naperjenega proti Nemčiji, je zadela tudi usodo naše držaje. Obe vladi sta modro storili, ko sta napravili konec tem mahinacijam." Tudi danes se še slišijo v svetovnih listih od časa do časa prerokbe, da bo tretji rajh spet kdaj nasilno nasto- pil proti bratskemu narodu v Avstriji. V ' svojih raizgovorih s politiki iz Nemčije nisem nikoli mogel opaziti niti sledu takih stremljenj. Nasprotno. mogel sem vedtno ugotoviti, da se vsi nemški politiki, naj že pripadajo tej ali oni sfcruji. zavedajo velike odgovornosti do svoje države, svojega naroda in miru v Evropi. Komunike mešane komisije Dunaj, 10. julija, g. O pogajanjih mešane avstrijsko-nemške komisije je bil izdan naslednji komunike: Odbor zastopnikov obeh zunanjih uradov Nemčije in Avstrije, ki je bil predviden v dogovoru med obema državama od 11. julija 1936, je danes končal svoja dela. ki so se pričela 6. julija. Posvetovanja so se vršila v prostodušnih razgovorih in v prizadevanju, da se na podlagi dogovora pospeši pripravljeni razvoj prijateljskih odnošajev med obema državama v smislu volje obeh vlad. Kot kraj prihodnjega sestanka odbora, ki se bo po dogovoru sestal od časa do časa, je bil določen Berlin. Taborišča Ferialnega saveza Beograd, 10. julija. AA Starši dijakov in ostali prizadeti ee obveščajo, da ie Fenalni savez letos uredil naslednja počitniška taborišča: Lesce-Bled- starešina prof. Andro Kulic, pomočnik prof. Dragi ša Ste vano vič, zdravnica dr. Jelena Djokovič, Škofja Loka: starešina prof. Peter Ruže-vič, pomočnik prof. Milivoje Bojanič zdrav, nik dr. Ivan Hubad, Mijačica* starešina prof. dr. Padivoje Ko-stič, pomočnik prof. Peter Jolič, zdravnica dr. Dragica Markovič, Milna: starešina prof. Eija Kacmanovič, pomočnik prof. inž. Halin, zdravnik dr. Ante Bonačič, Bol: starešina prof. Šefkija Bubič, pomočnik prof. Matilda Bauer, zdravnica dr. Ljubica Dragovič. Vrh teffa so akademske oblasti Ferialnega saveza z dovoljenjem vseučiliških obla-etev uredile počitniški taborišči v Kamniku (starešina dr. Alfred Serko. dekan medicinske fakultete v Ljubljani), in v Omišn (starešina dr. Franc Zävrnik, vseučiliški profesor v Zagrebu). Stavka v znani beograjski restavraciji Beograd, 10. julija p. Oeohge znane beograjske restavracije »Kolarac«, kakor tudi še nekaterih «drugih restavracij in lokalov, ki imajo vae skupnega lastnik», je danes pričelo stavkati. Stavka je nastala zaradi mezdnega spora, ker zahteva osobje višje plače. Nemčija v Davisovem pokalu Berlin« 10. julija, g. Danes se je vreila igra v dvoje med Nemčijo in Češkoslovaško, kj je zopet prinesla zmago Nemčije in s tem tretjo točko, ki je odločila, kdo bo nastopil v finalu tega zanimivega teniškega tekmovanja. Nemška dvojica Cramm — Henkel je porazila češkoslovaški par Časka — Hecht 6:1, 6:2, 10:12. 6:0. Finale bo torej med Nemčijo in Amerika Nemčija—ČSR 3:0 Berlin, 10. julija. AA. Na _ teniških tekmah za evropski finale v Davisovem pokalu med Nemčijo in Češkoslovaško sta zmagala v. Cramm in Henckel nad Hechtom in Ca. sko 6:1, 6:2, 10:12 in 0:1. S tem so si Nemci pridobili vstop v medeonski finale z ame« riškimi Združenimi državami. Vremenska napoved Zemnnsko vremensko poročil«: Prevladuje oblačno v severnozahodnih predelih in sredi države, jasno pa drugod. Nevihte z dežjem so bile skoro v vseh predelih. Toplota je nekoliko padla. Najnižja toplota Kragujevac 10, najvišja Mostar 36 stopinj. Zemiraska vremen^ta napoved: Več j« pooblačit e v, posebno, v severni polovici. Od časa do časa plohe, možne so krajevne nevihte. Toplota bo še padla. Dunajska: Zelo hladno in vetrovno. y prostih legah od časa do časa viharno» de ževno vreme. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za poi stoletja i »JUTRO« št 159 -Nečfelja, Yf. yiL 1537,= Naši kraji in ljudje „Jutrova" zavarovalnina je Mia izplačana rodbini ponesrečenega g. Cizeja Ljubljana, 10. julija V mariborski tekstilni tvornici Huter in drug se je letos 1. junija pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje predilniškega mojstra Ivana Cizeja, ki je okrog 16. nadziral stroje in obšel predilniške prostore. Po nesrečnem naključju je prišel v stik is transmisi,;skim jermenjem, ki ga je ugrabilo za obleko in ga v naslednjem trennt--ku treščilo ob zid, kjer je obležal s str- timi udi in razbito lobanjo. Med prevozom v bolnišnico je nesrečni mojster izdihnil. Pokojni Ivan Crzej je bil strokovnjak v predilniški stroki skozi 37 let, znanje pa si je pridobil v tujini. V tovarni je bil zelo priljubljen pri predstojnikih in delavcih. Star je bil 53 let in čakal je na upokojitev. Njegova tragična smrt je vzbudila sožalje pri vseh, ki so ga poznali. Naročnik in točen plačnik >Jutrac je bil od leta 1923., ko ee je vrnil iz tujine. Te dni je dobila njegova družina izplačano »Jutro-vo« zavarovalnino v zneskru 10.000 din. V pismu, ki ga je prejela uprava »Jutra« od rodbine, je omenjeno, da je »Jutro« pravilno poročalo o smrtni nesreči, dočim sta »Slovenec« in »Slovenski dom« zagrešila grdo netaktnost, ko sta pisala o žrtvi lastne neprevidnosti. V naporni službi osivelemu možu, odličnemu strokovnjaku se pač ne more pripisovati neprevidnost. Od vdove g. Cizeja smo prejeli naslednjo zahvalo; Zahvaljujem ee zavarovalni dražbi »Jugoslaviji« za izplačilo »Jiutrove« zaroval-' nine v znesku 10.000 din, posebno zahvalo pa izrekam upravi »Jutra«, ki nudi s svojim zavarovanjem blagodejno pomoč svojcem naročnikov, ki so postali smrtne žrtve nesreč. Med goriškimi Slovenci v Bosni V gozdni samoti so ustvarili krasno kolonijo Slatina pri Banjaluki, Revmatiki smo že taki, karkoli nam kdo svetuje, vse poskušamo. Mene ti dobri nasveti sorodnikov, prijateljev in znancev pripeljejo vsako leto v kakšne nove toplice, z zatrditvijo kajpada, da ta in ta voda prav »zagvišno« pomaga, če se na koncu pokaže, da ni bilo bogve kakšnega iuspeha, dobri ljudje in plemeniti svetovalci najdejo takoj sto vzrokov in sto tolmačenj, zakaj mi voda ni pomagala. Ali sse nisem točno držal predpisov, ali se nisem dobro zamotal, ali nisem to in ono, ali sem pa morda za časa kure pogledal v glažek rujnega vinca, kar je, pravijo, naravnost pogubonosno za revmatizem, :išijas in podagro sploh. Letos so mi svetovali Slatino pri Banjaluki malo znane toplice, ampak, so mi rekli, naravnost čudodelne. In sem se napotil. Kraj je prav prijazen, ves obdan od hrastovih gozdov, kakšnih 18 km oddaljen od Banjaluke, s katero ima dnevno avtobusno zvezo. Voda je — o vodi sicer nerad govorim, ampak ker sem že v toplicah, jo :ne morem prezreti — radioaktivna in ima naravno toploto 39—40° C. Ker je podjetje v državnih rokah, ni bogve kako organizirano, manjkajo veliki in udobni hoteli. Ampak za take čudake, kakršen sem jaz, ki cenim mir in tišino, je kar idealno, čeprav torej kopališče ni znano med gospodo, je pa tembolj znano med kmetskim ljudstvom cele Bosenske Krajine, ki vsako leto trumoma prihaja vanj zdravit svoje revmatične bolezni. In, kar je glavno, poceni je. Ko sem se prve dni malce ogledal po okolici, se mi je zdelo, da mi bo tukaj dolgčas. Razen kopališčnih poslopij so še kakšne tri, štiri hiše in nič več. Povsod sam gozd. Nekaj pa mi je takoj padlo v oči. V gostilni, kjer sem jedel, so bili nageljni na oknih, krčmarica prav postavna mlada ženska, oblečena kakor dečva v kotu križ in pred njim viseči sveti Duh. Primojdunaj, sem si mislil, kakor da sem kje doma na Slovenskem. In če ne bi slišal brezhibno in skrajno čisto srbohrvaščino, bi bil stavil, da je oštarica Slovenka. Na prvem sprehodu mi je oko zastalo na lepih, pobeljenih hišah — tudi tam povsod na oknih nageljni, — nadalje na prav lepo ograjenih vrtovih, njivah, cestah! Kdor ni živel dolgo v Bosni, se temu morda ne bi čudil. Jaz pa, ki že dolgo vrsto let živim v teh krajih in prav dobro poznam vse tipe bosenskih hiš, bodisi srbskih, muslimanskih ali celo ciganskih, sem se temu napredku nenavadno začudil in prav posebno iznenadil. Tembolj mi je padla v oči razlika med posameznimi hišami, kajti sem med njirni opazil tudi nekaj pravih prastarih bosenskih bajt. Moje žaču-tienje je pa, doseglo vrhunec, ko sem stopil na bližnji hribček in pred seboj zagle- dal prekrasne vinograde, brajde in latnl ke, kakršni so v navadi pri nas na Vipavskem in Tržaškem. Ni dvoma, to morajo biti Slovenci, sem si mislil. Ni mogoče, da bi Bosanci gojili trto, posebno pa ne na tak način. In ni mogoče, da bi Bosanci dosegli že tak standard življenja, stanovanja in obdelovanja zemlje! Moje slutnje so se uresničile, ko me je pot pripeljala mimo neke hiše, na čigar vrtu sem opazil — radič. Radič — znamenje primorskih Slovencev! Nepobitno znamenje! Ni več dvoma — to so naši ljudje! Nagovoril sem prvega človeka, ki sem ga srečal. Bil je postaran možak, ki je z vedrom krevsal nekam po vodo: —Eeej, po Bogu brate, kaži ti meni, je su li ovo Bošnjaci zasadili toliku ložu ? Insanu to bješe kada zabranjeno? A i hriščanj više volješe prepečenice nego vino? Dede, čiko, kaži! Možic me je pogledal s svojimi svetlimi očmi, zmajal nekam čudno z glavo, snel klobuk in odgovoril: — Vejste, gespud, jest jih prov neč al pej prov malo zastopim. Stopte v hišo pa ta mlajše vprašajte. So bolj vajeni tega čudnega jezika! Tako sem se srečal z našimi izseljenci, oziroma naseljenci. Ko sem spregovoril potem z možakom v slovenščini, mu je vedro padlo iz rok in v očeh se mu je zaiskrilo neznansko veselje, ki je izsililo dve, tri komaj vidne solze. Seveda me je takoj peljal v hišo, triumfalno takorekoč, kakor da bi bil našel največji in najdražji zaklad. In po stari slovenski navadi so me počastili s poličem — verjamete ali ne! — pravega, pristnega, domačega vipavca. Okoli 50 družin živi v tem kraju že celih 12 let. Grmeki, Tavčarji, Milkoviči, Vodopivci iz Dornberga, Prvačne, Kobilje glave, števerjana in eden je celo iz Skale sante pri Trstu. Neznosne prilike so izgnale te naše ljudi iz rojstnega kraja, da so šli s trebuhom za kruhom poiskat si novo domovino. Vzeli so s seboj trto (o, simbol našega kraja!) in jo tukaj, v kraju, kjer je bila popolnoma neznana, čudovito aklimatizirali, da je rodila prav tako vino kakor prej doma. Tudi breskve so prinesli in vsa naša raznovrstna semena in rastline, da si uredijo dom, ki naj bi jih docela spominjal na rojstni kraj. Prodali so na Primorskem svoja posestva, kupili tukaj bosensko »džunglo«, podrli -gozdove in izorali zemljo, da se je zable-stela na solncu in začela roditi spočita in deviška, stoteren sad. Ko stopi danes človek na okolne gnče, ne vidi več samo gozdov, ampak prekrasne njive in travnike, vzorne vinograde, prelepe sadne vrtove. Slovenske roke so zgradile nov svet — novo domovino! Zadovoljni so ti naši ljudje Primorci v Vrbaskl banovini. Mlajši so se popolnoma privadili, starejšim gre seveda teže. Radi tožijo po domu v Vipavi ali na Krasu, vendar na koncu pristavijo: — Zemlja, zemla je pa le dobra in j ako rodovitna. To nas drži. Vsako leto izvozijo na vagone sadja, posebno breskev. Tudi vino prodajo in le malokateri ga ima še kaj doma. Poskusili so aklimatizirati tudi refošk, pa se jim ni obneseL In fige tudi ne. Oh, pravijo, če bi nam še to uspelo, pa bi imeli raj, kakršnega si še doma na Primorskem nismo želeli. Mladina je kajpada aktivna. Ima svoje pevsko in izobraževalno društvo. Prirejajo tudi diletantske predstave. Le obisk je pičel, ker sobratje slabo razumejo slovenščino. Zato so sklenili sedaj, da bodo prirejali predstave v srbohrvatskem jeziku. Otroci pa govorijo skoraj samo — srbohrvaščino. Ni čudno. Družijo se z otroki teh krajev in v šoli se uče tudi le srbohrvaščine. Starejši so si želel! kajpada cerkev. In pridne slovenske roke so si zgradile i cerkev i župnišče, ki pa še ni popolnoma do-gotovljeno. Prihaja jim pa opravljat službo božjo duhovnik iz trapistovskega sa- Luksus, ki si ga lahko vsakdo privošči ELIDA MILA ELIDA MILOi^fe^gT^-Že deset let ljubljenec vsake lepe žene mostana blizu Banjaluke. Nemec po rodu, ker so banjaluški trapisti Nemci. Tako so si naši pridni Primorci ustanovili novo domačijo, ki je prav lepa m nenavadno podobna goriškim Brdom. Ko sem se vračal z nekega obiska v slovenski hiši, sem srečal starega Bosanca in ga opozoril na lepo obdelana polja: —L j epa su kod vas polja in vinogradi! — Pa znaš, mi je odgovoril, švabe ko Švaba — umi ju oni! Ko če snjima na kraj! Rade Pregare Lepa sokolska manifestacija ▼ Črnomlju Kakor smo že obširno poročali, je imel starodavni Črnomelj v Beli Krajini v nedeljo 4. t. m. velik praznik, ko je Sokol razvil svoj prapor. Slavja se je udeležilo lepoi »število bratov in sester tudi Iz Karlovca, Ribnice, Sodra žice in drugih krajev. Na sliki vidimo zbrano sokolsko družino pri najslovesnejSem delu lepe prireditve Akcija proti onesnaževanju Savinje Izredna seja celjskega mestnega sveta Celje, 10. julija. Celjski mestnf svet jo imel v petek zvečer izredno sejo. Na dnevnem redu je bila akcija proti onesnaževanju Savinje po industrijskih podjetjih. V začetku seje je mestni svet počastil spomin pokojnega nadškofa dr. Jegliča. Tujskoprometni referent m. s. Franjo Roš je poročati o borbi mestne občme proti katastrofalnemu onesnaževanju Savinje po industrijskih podjetjih v Zabukovci, Libo-jah in Šoštanju. V zvezi z onesnaževanjem Savinje je bilo doslej že 14 komisijskih razprav, uspeh pa je ta. da se onesnaževanje Savinje nadaljuje še v večj: meri. Tako so 2., 3. in 4. t. m., ko ni bilo dežja in bi bila morala biti Savinja popolnoma čista, prepojili Savinjo s čmo barvo odpadki premoga 'z rudnikov v Zabukovci in Libo-jah, na vodi pa so plavale mastne pene, ki so izvirale iz Woschnaggove usnjarne v Šoštanju. Na zahtevo vodopravnega obla-stva I. stopnje so podjetja v Zabukovci in Libojah zgradila čistilne naprave,, k; so pa pomanjkljive. Kljub vsem naporom vprašanje onesnaževanja Savinje še ni odpravljeno, čeprav se je glavna tujska sezona v Celju že pričela in grozi onesnaževanje Savinje uničiti ves tujski promet v Celju kot važnem tujskoprometnem središču. Na predlog referenta m. s. Roša je mestni svet soglasno sprejel naslednjo spomenico: »Celje s široko okolico in vso srednjo in spodnjo Savinjsko dolino se je skozi stoletja ponašalo s č;st;m vodovjem reke Savinje, ki je privabljala v Celje tisoče tujcev, občudovalcev prirodnih krasot in kopalcev. Pred mnogimi desetletji so pričela ob Savinji m njenih pritokih obratovati rudniška in industrijska podjetja, ne da bi bila v vseh teh letih kvarno vplivala na čistost Savinje, ker so spoštovala koristi prebivalstva in odredbe oblastev, ki so budno in odločno čuvala interese tujskega prometa, rifearstva, trgovine in obrti Celja in Savinjske doline. V letih 1936. in 1937. pa Savinja z nekaterimi pritoki prinaša v Celje stalno onesnaženo, gosto in temno vodovje, vsebujoče zdravju škodljive kemične izločbe in obilico premoga. Klici prizadetega prebivalstva, napori mestne občrne, vrste društev in ustanov ter oblastev v tem pogledu do danes niso rodili nikakega uspeha, nasprotno se je v zadnjih dneh ob pričetku nove tujskoprometne sezone stanje še občutno poslabšalo, tako da prihajajoči tujci beže iz Celja in objavljajo v tu in inozemskem časopisju porazne članke o koncu lepega Celja kot letoviščarskega kraja, o koncu savinjskega ri barst v a in o veliki gospodarski oslabitvi mesta. Evidentno je, da bi ista podjetja, ki so v prejšnjih desetletjih znala spoštovati interese desettisočev prebivalstva, tudi zdaj v dobi naprednejše tehn;ke z lahkoto mogla urediti moderne čistilne naprave ter tako prihraniti prebivalstvu vznemirjenje in škodo. V interesu tujskega prometa, gospodarstva, ribarstva in davčne moči Celja fn Savinjske doline je, da se nemudoma odločno pokrene vse, da preneha stalno onesnaževanje Savinje in njenih pritokov. Zato mestni svet prosi in zahteva: 1. Vo-dopravno oblastvo prve stopnje naj brez odloga prepove rudnikoma v Zabukovci in L:bojah pranje premoga in metanje premoga ter drugih odpadkov, nastalih pri produkciji premoga, v potoke. 2. Usnjarni Woschnagg v Šoštanju naj se brez odloga prepove vsako odvajanje odpadnih vod v Pako, ki dovaja v Savinjo pene in druge ostanke, izvirajoče iz usnjarske industrije. 3. Napram vsem, in naj bodo to podjetja v državni eksploatacrji ali pa zasebnih strank, naj se postopa enako in z vso trdoto zakona. 4. Zahteva naj se očiščenje potokov Stiske, Bistrice in Artišnice po vodapravnih predpisih in zavarovanje obrežij proti vsipanju premoga v struge. 5. Mokra separac:ja naj se rudniku v Zabukovci ne dovoli. Sedanji mestni svet celjski se jasno zaveda, da pred zgodovino in koristmi Celja, pred svojo vestjo in častjo ne more prevzeti odgovornosti za to, da bi haš v dobi njegovega zastopanja občinskih interesov Celje prenehalo b?ti tujskoprometno mesto, in zato v svojih odločnih naporih v tem pogledu ne bo odnehal, trdno računajoč s popolno uvidevnostjo in podporo vseh kompetentnih oblastev, ki jih prosi za energično pomoč v imenu šestdesetih tisočev prebivalstva Celja in ožjega savinjskega območja.« Posebna deputaclja, v kateri bodo zastopniki mestne občine. Olepševalnega in tujskoprometnega društva, Društva hišnih posestnikov in Ribarskega društva v Celju ter predstavniki trgovine in obrti, bo v torek 12. t. m. predložila spomenico banski uprav*. Spomenica bo predložena vsem kompetentnim oblastvom. Prihodnja seja mestnega sveta bo v petek 16. t. m. ob 18. Na dnevnem redu bo tudi poročMo o doseženih uspehih glede onesnaževanja Savinje. Krajevni leksikon nase banovine Ljubljana, 10. julija Opravljeno je ogromno delo: Kraevni leksikon dravske banovine je dovršen in leži pred nami lepa knjiga, ki dokazuje, da ne zaostajamo za dosti večjimi narodu Težko si bodo mnogi predstavljali, koli-ko napornega dela, gmotnih žrtev, organizacijskega talenta in nesebičnega idealizma je bilo treba, da smo Slovenci dobili tako knjigo, ki je edina te vrste v naši državi. Oelo pri velikih tiaro*!ih so take knjige redke. To delo trajne vrednosti je bilo izvršeno z največjo natančnostjo in vestnostjo po zaslugi spretne, širokopotezne st rokovnjaške organizacije, ki je morala v dobi štirih let premagati mnogo ovir. Na 7l5 straneh velike četvorke je zbrano ogromno materiala iz V6eh narodno_gospodarskili, kulturnih in znanstvenih strok. Pri sestavi leksikona je pod redakcijskim vodstvom dvornega svetnika in predsednika Zveze za tujski promet g. dr. Rudolfa Marna sodelovalo 30 delavcev, med katerimi so imena naših najodličnejših znanstvenikov gospodarskih strokovnjakov itd. Poleg rnanstve-nega dela je bilo težišče uspeha v spretni organizaciji in dobri upravi, kjer se je izkazal g. Gvido Zupan, ki je priznan strokovnjak na tem področju. Knjiga je razdeljena v tri velike dele. Banovinski pregled podaja točen in jar-en uvod ter pogled v pravno razdelitev dravske banovine, pregled cerkven^ uprave, navaja statistiko prebivalstva, kulturno delo, podatke socialnega skrbstva, šolstva, zdravstva, poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, gozdaietva, rudarstva, trgovine, lova, denarnih zavodov, zadružništva, turizma itd. V drugem delu so obsežni opisi s rt z o v, občin in krajev. Vsakemu ere zu je priložena geografska karta z navedbo krajevnih zanimivosti. Tretji del podaja pregled industrije, razdeljene po strokah. O vsakem podjetju so podatki o ustanovitvi, razvoji tehnični opremi, ustroju, izvoru sirovin in o trgih, kamor se izdelki izvažajo, kakor tudi označitve socialnega in gospodarskega pomena. Leksikon ima abecedni seznam ir kazalo krajev. Važno knjkro je izdala Zveza za tujski promet v Ljubljani, veliko dek pa je bilo izvršeno popolnoma ločeno od zveze. Muhi ugaja pravilno razpredena paj-čevina ; toda često se zaplete vanjo, pa je izgubljena. Opasnosti so včasih zelo lepo prikrite, čuvajte se jih z uporabo PERMA TEX HIGUENSKA GUMA Tja in nazaj preko Italije O, zdaj gremo — — Še en »z bogom« in i«ervus« in »na svidenje«. Vlak drči skozi Tivoli, za tobačno tovarno, skozi Vič na Barje. Vsi dobre volje. Ne vsi. Nikoli bog tega ne dovoljuje. Štirje med nami, ediniea med seboj, ena familija ali različnih priimkov niso prišli skupaj v en kupe. — Prokleti »Putnik«. — Kaj morejo tam zato, če ne poznajo vseh rodbinskih zvez po celi državi. Toda bo že kako, saj ta pot ni večnost. Bodo pa iz kupeja v kupe drug drugemu v vas hodili. Kdo bj se zato kislo držal in sj kvaril take lepote. Barje prekoračeno, vzpenjamo ee k Bor rovnicj. — Vroče bo — konstatira gospod Dominik, star sveteki popotnik. Odpenja telovnik, kravato, ovratnik. — O, tristo hudičev! — Gumb, tisti glavnj zavratni gumb vsake moške toalete, ki spenja pod vratom srajco in ovratnik in nosi kravato, je odlepi pod nasprotni sedež daleč za ogrevalne naprave. Ba bi se še kdaj videli, je izključeno. Zato gospod Dominik robanti in raz laga: -- Glejte, -takega vraga nosim včasi po pet let, pazim nanj in v žepih _ vedno nosim rezerve. Danes pa, kakor bi me božje ^motilo. Zletel mi je iz rok, nikoli več ga re bom videl in rezerve tudi nimam. — Kolikor bolj jamra> toliko bolj nas zabava. Smeha do solz. Kako malo je včasi potrebno človeku do polne sreče? Za to nesrečo izve tudi eoeednj kupe in kmalu ves hodnik. Vee se smeje. — Ali ga res ne boste več ur tU, gospod Dominik? — Celo sosedni vagon se briga za usodo nesrečnega gumba. Rakek. Odhod. V veliki krivulji se bližamo državni meji. Nekateri je na tem mestu še nikoli nismo prekoračili. — Gde ima našu karaulu? — bi radi izvedeli tovariš} iz Beograda. Vlak drvi v globoki kamniti zarezi in mi ničesar ne vidmo. Vlak se ustavi. Postojna torej! Sami italijanski napisi. Nebroj uniform. Milica, carina, železničarji, karabinieri. Pridejo cariniki, policija. Koliko denarja nosimo. Vsak dobi o tem dokument, da more zopet z denarjem z dežele na švicarski meji. San Pietro del Carso. Potem nekdanja Divača, Sežana, Nabrežina. Nedelja, toda nikjer naroda. Vsi peroni prazni. Nekaj uniform, zdehanje. dolgčas. Kaj delajo v teh krajih ljudje ob nedeljah? Pri nas so bas tak dan najbotj polni i vlaki i kolodvori. Morje. Mirno, vabljivo. Nekaj jadrnic, v daljavi velik parnik, ženske zagrnejo okna z glavamj in z »oh« in »ahc. Doli pod nami se blesti iz zelenja večno lepi gradič Miramare. Poskušam $e v zgodovini: — Vidite, ravno danes sedemdeset let je stal ta nesrečni princ avstrijske cesarske hiše in drugi brat tedanjega cesarja Franca Jožefa pred puškami revolucionarjev na hribčku Queretaro v Mehiki — — Mak> sem se u plašil svoje znanosti, kajti je mogoče, da bo sedemdesetletnica žele jutri ali pojutrišnjem ali pa celo morda drugo leto kajti ne letnice, ne datuma se več ne spominjam. Nihče n[ opazil mojega površnega znanja. Ženskam se je milo sto- rilo. Gospod Vekoslav, ki ga je »špilal« že •na kolodvoru in potem ves čas v vlaku, ni dopustil nikake melanholije: — Prav mu ieu kaj pa je iskal po Mehiki! Doma bi biu ostau, pa biu bi dons zdrav! Že smo stali na kolodvoru v Trstu. Vsak kotiček 6mo spoznali. Tam, kjer smo včasi sprejemali črnogorskega Iknjaza N.k^to, stojita dva karabinerja v »dreišpicih«. Vekoslav se ob tem spomin'a cesarja Jožefa. Več ko uro postanka. Vse hiti v mesto. Čuvam vagon. Prav za prav se mi ne ljubi natikati ovratnika in suknje. Vstopim v buffet. Z jezikom ni bilo nič. Toda s preiti na steklenice, čaše in skodelice dobim mineralno vodo in belo kavo. V plačilo pomolim drobiža polno dlan. In je natakar lepo izbral in nabral, kar mu je najbolj ugajalo, kakor bi zohal, a pri tem izbiral samo boljše zrnje. V vseh deželah se pri nepoznavanju jezika spoštuje take običaje. Zadovoljna sva bila oba. Končno odbrzimo dalje proti Benetkam. Znana pokrajina. Tam Devin na sivi skali. In pred njim park protj Tržiču «; svojo podzemeljsko jamo, v kateri je vedno čepela cela s!otnija v rezervi. Dalje tam bela cesta, zdaj vsa živa in polna avtomobilov, takrat mrtva in z bodičasto žico zaprta. Mlin v Štranu. Koliko zdihljajev naših mož in fantov je bilo nekdaj tu. Oha tunela. Gori v bregu vasica Sabljiči. Preko močvirja nekdanja kota 85, malo dalje kota 121. Koliko trpkih in težkih ur in strašnih noči je bilo tukaj nekoč. Še se vidi sled rova, ki je vodil po bregu mimo teh točk. Gori na hribčku razvalina La Rocca, tam nasproti kota 70. nekdaj pravo žrelo smrti- kamor je padalo s pročelja in od strani. Od tam ni daleč Doberdob. Kako mirno in nedolžno izgleda zdaj to sivo kraško gričevje. Nekdaj pa strah in trepet dveh armad- dveh držav. Vlak hiti v furlansko ravan in dalje pre- ko Soče. Lepa, plodna in bogata pokrajina. Lepo urejene njive, med mejami murve ali trta, vsa plava še od škropljenja. Ob hišah marelice, zgodne hruške. Koruza je večja nego v Sremu. Občudujemo res krasne ceste, ki se be-lé v zahajajočem solncu vse navzkriž. Mestre. Nekdaj je bila to postaja za Benetke, zdaj vozi vlak preko lagun v samo mesto in izstopite ob kanalu. Tu se vidi velikanski napredek Mussolinijeve Italije. Ob železnici teče široka asfaltirana cesta, vsa živa v popoldanskem prometu. Postanek nd bil tako dolg, kakor smo pričakovali in samo najnestrpnejši so 6i že tja gredoč ogledali košček Benetk. Drčimo proti Padovi. Vsak zna katero o sv. Antonu. Lega mrak, na vzhodu vstaja polna luna in v mesečnem svitu fe pokrajina še čarobnejša. Gospod Vekoslav renomlra, kaj je že doživel v Trstu, kaj v Benetkah in kaj šele bo v Parizu. Ženske se smehljajo. Italijanski vlaki vozijo s priznano naglico. Naenkrat se v mesečini pojavijo pred nami nekj griči, mi jih smatramo za velike gore v daljavi. Nastane ugibanje: geografie ungenügend. Vekoslav »točno vet, da so to Dolomiti. Govorica postaja prepir. Gospodu Dominiku je bilo Vekoslava dovolj. — Ce so to Dolomiti, potem sem jaz Triglav in tukaj naš ata so potem Gavrizan-kar! - — In jaz. jaz? — se jezi Vekoslav. — Ti si kvečjemu lahko Golovec alf pa stare francoske šance v Tivolju! — Kdo bi si bil mislil da bo Vekoslav nazaj gredoč doživel ravno na tem mestu tisto strašno nesrečo, ko je padel na pašteto, uničil njo in svoje prazniške hlače. Brescia. Koliko je še do Milana. Kdaj pridemo tja? Alj bomo nazaj gredoč kaj stali? Vprašanj vse polno. Vekoslav razlaga življenje v Milanu. — Kdaj ste bili tam? — — Še nikoli, toda vem. — Predno smo prispeli tja, so mnogi že zadremali. Tisti pa, ki so bili bolj radovedni nego zaspani, so stali po hodniku in se di-vili temu koščku Lombardiie. Ob nekaterih odgovorih Vekoslava sem končno dognal, da je tisto, kar ga »špilac pristno in nepotvorjeno, brez imitacije, pra va in originalna neumnost, »waschecht«. Delali smo mu torej krivico in ga zdaj slovesno ob sladkem smehu gospe Mete ter gospodičen Minke Francke in Martke proglasili za Pepeta. Seveda ga bomo še naprej radi imeli, toda pod pravo firmo. Vozimo pod krov menda največjega kolodvora na svetu: Milano. Kaj bi porekli oče Radecky, če bi še živelj ali vsaj stali v Zvezdi in Tivoliju? Na peronu dobimo odlično črno kavo, kakor je sicer običajno po poti ne nudijo. Ura je polnočj. Kakor nalašč za črno kavo. Zato nekaterim niti dve, niti tri čaše ne zadoščajo. Vse jo hvali. Samo Pepe godrnja in diktira svoje odvojeno mišljenje. Po enournem postanku zopet naprej! Tisti, ki so hoteli v mesečini videti še največje gornjeitalsko jezero, so se ostali pri oknih na hodnikih, ostali pa so se ta čas malo »iztegnili« na račun čuječih. Ko se ie priče) beliti skozi okna zgodnji junijski dan, smo zavozilj v ozko sotesko, preskakovali kratke tunele, vozili ob hudournikih in se bližali največjemu tunelu na svetu. Simpkm tunel — 20 minut v brzem vlaku. Nazaj smo na to točko prispeli v zgodnjih jutranjih urah, zato so ga nekateri obakrat prespali. Mlajšj eo to opravičevali : Gospodarstvo Pogajanja z Italijo zaključena Iz Rima poročajo, da je stalni italijan-sko-jugoslovenski gospodarski odbor izdal uradno poročilo, ki se glasi: Stalni odbor za gospodarsko izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo je imel sestanek v Rimu od 28. junija do 8. julija in je sklenil potrebne ukrepe za razvoj trgovin" skega prometa med obema državama, ravnajoč se po načelih, sprejetih v beograjski gospodarski pogodbi od 25. marca 1.1. Včeraj sta zastopnik jugoslovanskega odbora pomočnik ministra g. Pilja in predsednik italijanskega odbora senator Amadeo Giannini podpisala sklepni zapisnik o zasedanju tega odbora. Kaj pravi »Giornale d'Italja« Virginio Gayda piše v »Giornalu d'Italia«, da je v petek stalni odbor za gospodarsko razmerje med Jugoslavijo in Italijo končal v Rimu svoie prvo zasedanje. Pni tei priliki cta voditelja obeh delegacij podpisala sklepni zapisnik. Zasedanje se je končalo s sklepom, da se obe delcgaeji ponovno sestaneta meseca decembra t. 1. v Beogradu. Periodični sestanki- *Ki jili terjajo številni gospodarski problemi med Jugoslavijo in Italijo so bili predmet beograjskega sporazuma od 25. marca t. 1. To pot so prišla v teku zasedanja v Rimu v razpravo tale vprašanja: 1) Dejansko izvajanje beograjskega dogovora v gospodarskem pogledu, 2) Problemi, ki so v zvezi s povečanjem prometa med Jugoslavijo in Italijo. Politični interes in prisrčno razmerje, ki vlada danes med Rimom in Beogradom, sta poroštvo in pogoj za ureditev teh problemov. 3) Izpopolnitev plačilnih metod. To vprašanje ie dejansko samo tehnično, vendar pa je važno spričo sedanjih, prefereučnih sistemov in ravnotežja trgovinske bilance. 4) Ureditev vseh oslalih tehničnih vprašanj, ki so ovirala razširjanje trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Desetdnevno zasedanje v ozračju prisrčnosti in razumevanja medsebojnih interesov, je rodilo U6peh, za kar gre velika zasluga realnemu pojmovanju voditelja jugoslovanskega zastopstva g. Pilje. Mir in sodelovanje med narodi se Ustvari samo z dobrimi namerami in z razumevanjem obojih koristi. Rim in Beograd stojita danes na novi konstruktivni črti. Naravno je. da je bila zato pravkar v Rimu dosežena osnova za razširjenje gospodarskih odnosa ev med obema državama do največjih možnosti. Novi problemi, ki se bodo pojavili na področju tega gospodarskega sodelovanja, pridejo na dnevni red prihodnja sestanka v Beogradu. Z vso pravico se sme govoriti o povoljnih uspehih teh trgovinskih pogajanj. stem svobodnem pisanja pisatelji le navo-den honorar. Monopolizacija bi bila tudi udarec za knjigamiška podjetja. Samo z tedajanjem drugih knjig, znanstvenih,. leposlovnih ;td, bi knjigarnarji ne mogli izhajati. Posledica tega bi bila, da pisatelji takih knjig ne bi mogli najti založništva. Svobodna tekma mora biti med pisatelji ln izdajatelji. e) iz vseh teh in sl'cnih razlogov se je svoj čas tudi glavni prosvetni svet pri ministrstvu pro6vete izrekel proti monopoli-zaciji šolskih knjig, predlagajoč, naj se v zvezi z vsemi zainteres;ranimi krogi začne delati nov zakon (uredba) o šolskih učnih knjigah za osnovne, meščanske, srednje in učiteljske šole, ki bi upošteval upravičene zahteve. Projekt te uredbe (zakona) je že izdelan. Toda iz neznanih vzrokov se ta uredba ni uveljavila ?n tako je zakon iz leta 1929. začel zopet kazati neke znake življenja. f) Lansko leto so poslali znanstveni in kulturni delavci, gospodarski krogi in grafično delavstvo iz dravske banovine depu-taoijo v Beograd k min'stru prosvete. ki so mu razložili svoje stališče in vzroke, zakaj jim ni monopolizacija po godu. Ob tej priliki je deputacija obiskala oba slovenska ministra in angažirala slovenske poslance proti monopolizaciji šolskih učnih knjig. Zato ponovno apeliramo, da se monopolizacija prepreči. Novo povečanje zaposlenosti v Jugoslaviji Pred dnevi smo objavili podatke o gibanju števila zavarovancev pri OUZD v Ljubljani za mesec junij. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja sedaj za vso državo ustrezajoče podatke za mesec april. V mesecu aprilu je bilo pri vseh krajevnih organih Osrednjega urada zavarovanih 661.562 delavcev in nameščencev in je znašal nasproti prejšnjemu mesecu prirastek 20.431 zavarovancev. V primeri z lanskim aprilom smo imeli letos v aprilu 63.199 zavarovancev več in znaša povečanje 10.6%. Največji je bil prirastek pri okrožnem uradu v Nišu (20.8%), na Sušaku (20.5%) in v Banjaluki (20.0%). Pri okrožnem uradu v Ljubljani znaša povečanje zaposlenosti nasproti lanskemu letu 7.5%, torej nekaj manj, nego znaša povprečje za vso državo. Od leta 1930 jé bilo gibanje zaposlenosti naslednje: april skupno štev. od tega zavarovancev v Sloveniji izven Slov. 1930 622.211 96.584 525.627 1932 507.225 75.033 432.192 1936 598.363 83.371 514.992 1937 661.562 89.625 571.937 V primeri z najslabšim aprilom 1. 1932, ko je kriza dosegla svoj višek, smo imeli letos v aprilu 154.387 zavarovancev več in znaša povečanje zaposlenosti nasproti ta- kratnemu stanju preko 30% (v Sloveniji 19.5%, izven Slovenije 32.5%). Predvsem pa je značilno, da je danes skupno število zaposlenih delavcev v naši državi že znatno večje nego v najugodnejšem aprilu pred krizo, to je v aprilu I. 1980. Takrat smo imeli vsega 622.211 zavarovancev, letos v aprilu pa jih je bilo 661.562, to je za 39.351 ali za 6.3% več. Kakor pa smo že ponovno omenili, stanje zaposlenosti v Sloveniji še ni doseglo višine iz 1. 1930. in smo v aprilu zaostajali še za 6959 zavarovancev ali za 7.2%, medtem ko so v ostali državi prekoračili nivo iz 1. 1930 za 46.310 zavarovancev ali za 8.8%. Povprečna dnevna zavarovana mezda kaže rastočo tendenco in je znašala v aprilu 22.08 Din, to je za 0.40 Din več nego v marcu in za 0.73 Din več nego v aprilu lanskega leta. Skupna mesečna zavarovana mezda se je v aprilu letošnjega leta povzpela na 365.2 milijona Din nasproti 319.3 milijona Din v lanskem aprilu, 297.1 milijona Din v predlanskem aprilu in 288.5 milijona Din v aprilu 1. 1934. V primeri z aprilom 1. 1934. je torej mesečni zaslužek vsega zavarovanega delavstva (predvsem zaradi večjega števila) narasel za 76.7 milijona Din ali za 26.5%. Gibanje hranilnih vlog Narodna banka objavlja podatke o gibanju hranilnih vlog v mesecu aprilu. Od 1. aprila do 1. maja-so hranilne vloge narasle za 81 na 11.319 milijonov Din. Pri obeh državnih denarnih zavodih so hranilne vloge v tem mesecu narasle za 73 na 2929 milijonov, pri privatnih bankah za 15 na 6275 milijonov, medtem ko so pri samoupravnih hranilnicah za malenkost nazadovale, in sicer za 7 na 2115 milijonov. V primeri z lanskim letom pa dobimo naslednjo sliko (v milijonih Din): 1. V. 1936. 1. V. 1937. razlika drž. den. zavodi 2380 2929 + 549 šamoupr. hran. 1933 2115 +182 priv. banke 6071 6275 +204 Monopolizacija šolskih knjig skupaj 10.384 11.319 +935 Nasproti 1. maju lanskega leta je bilo letos stanje vlog za 935 milijonov večje. Od tega prirastka odpadejo tri petine na oba državna denarna zavoda. Prirastek pa znaša v odstotkih lanskega stanja: pri državnih zavodih 23%, pri hranilnicah 9.5% * Nadalje visoko stanje čekovnih vlog pri Poštni hranilnici. Poštna hranilnica je izdala svoj izkaz za mesec junij, iz katerega sledi, da so v tem mesecu vloge ponovno narasle za 13.4 na 1114.4 milijona Din. Prirastek novih hranilnih vlog se je pri Poštni hranilnici letos znova povečal. Od začetka leta so hranilne vloge narasle na 132.3 milijona Din (lani za 54.0). — Čekovne vloge, ki so ob koncu maja dosegle novo rekordno višino 1659 milijonov Din, so le nebistveno nazadovale in so ob koncu junija znašale 1650 milijonov, to je za 580 milijonov več nego ob koncu lanskega leta. Čekovni promet pa je znašal 6658 milijonov nasproti 5316 milijonom v lanskem juniju. - • Prejeli smo: Kakor se čuje je v ministrstvu prosvete sestavljena komisija za pregled rokopisov, ki so bili predloženi na podlagi razpisa za učne knjige. Ti rokopis5 so ležali v ministrstvu prosvete dalj časa, ker pa do sedaj še niso bili pregledani, so mnogi pisatelji dvignili svoje rokopise in jih predložil5 rednim potom glavnemu prosvetnemu svetu v odobrenje. Vendar je še nekaj rokopisov» ki so bili na podlagi razpisa predloženi v nagrado ministrstvu prosvete. Izmed slovenski rokopisov je bil predložen baje samo eden. Ponovno je bilo poudarjeno, da smo Slovenci proti monopolizaciji šolskih učnih knjig iz naslednjih razlogov: a) Sedanji učni načrti za osnovne, srednje in meščanske šole niso dobri, morajo se sprementi in napraviti okvirni učni načrti, na podlagi katerih bi potem banovine izdelale podrobne učne načrte. Šele nato naj bi se pisale nove učne knjige. Pisali naj bi jih strokovnjaki, in sicer slovenske učne knjige Slovene5, ki pa morajo biti res strokovnjaki in dobri psihologi aer pedagoški metodičarji. b) V ministrstvu prosvete so pričele posebne komisije izdelovati novele k zakonom za osnovne, srednje, učiteljske in meščanske šole. Šele ko se uveljavijo ti novi šolski zakoni, naj bi se pristopilo k izdelavi novih učnih načrtov, ki morajo biti v skladu z zakoni. Nato b5 se pričelo šele pisanje novih učnih knjig, ki pa bi morale biti res dobre in za gotovo dobo stalne. — Tunel je tunel, tema je tema- zato ljudje spijo v temi. — Kmalu pa smo dospel; zopet do Lago Maggiore. Nebroj nebeških prizorov. Veliko ogromno jezero, toda z vlaka vedno nove scene, ovekovečen film lepote in prirod-nega bogastva. Ob jezeru je polno mest in naselij, park ob parku in železnica se v tej neskončni dimenziji neprestano ustavlja. Bled ali Bohinj je kakor kapljica v morju. Šele malo pred Milanom se končuje. V Milanu ni bilo časa za obisk mesta. Odšli smo s tolažbo, da bomo zato v Benetkah dve in pol ure. Ogledovali smo sedaj podnevj to, kar smo tja gredoč videli ponoči. Polje, ogromno polje. Skrbno obdelano, rodovitno in zdaj v tem času v najlepšem razvoju. Ječmen in pšenica požeta. koruza, da bi se jezdec lahko «kril v njej, krompir, sladkorna pesa v dobrem stanju. Povsod pa murve, trta, plemenito sadje. Ta pokrajina je res posebno blagoslovljena. Zdelo se nam je, da smo že prehitro blizu Padove. Utrujenj vožnje, lepote in bogastva slik, ki se tako brzo vrste pred nami, nasičeni dovtipov in >nezgod«. ki so se sedaj temu, sedaj onemu primerile, je večina zopet začela dremati, da bo v Benetkah bolj spočita. Pepe ie študiral, kako bi zložil dva dam-ska dežnika, da bi na meji izgledala samo eden. Morda je bilo še kaj drugega v kovčku. kar ni hotel pred polnim kupejem razgrinjati, alj pa morda tudi samo konven-cionalna obzirnost, skratka povzpel se je gorj na police in »urejal«. Res jako spretno. Gospa Ana, ki je sedela poleg njega, misleč: zdaj je najlepša prilika- ie razvila s pečeno telefono napolnjeno pašteto, pri-rezala kruha in pričela jesti. In se je zgodilo — Pepe je dolžil za to seveda strojevodjo — da je Pepe priletel « sedalom v pašteto, koler v gospoda Dominika, oba dežnika pa damam v naročje. Kupe je zacvi' Naše ljudstvo je ubogo in ne zmore večnega menjavanja učnih knjig. c) Tudi zgolj iz samih šolskih vid'kov je monopolizacija učnih knjig škodljiva. Monopol bi presekal organski razvoj pisanja šolskih knjig, ker bi ee nihče več ne lot5l pisanja, ko bi enkrat pri razpisu propadel, ker nagrajeni pisatelj bo z malimi popravki lahko tudi drugič uspel, dočim bi dru-g;. porabili zastonj svojo energijo in stroške za novo literaturo, ki si jo mora nabaviti, če hoče uspešno pisati učne knjige. Tudi ni vsaka knjiga za vse kraje, ki se ločijo po stopnji splošne kulture, ki zahteva zato primernih knjig. Uporabnost učne knjige se pokaže šele v praksi v šoli. Tudi se pri prosti konkurenci knjige lahko izbirajo. Da bi se pa monopolizacija uvedla le zato. da država nekaj zasluži na škodo splošne prosvete, ni opravičljivo. d) Razen šolske je tudi gospodarska stran našega ljudstva prizadeta. Kakor kaže monopol šolskih zvezkov bodo knjige v monopolizaciji dražje, odnosno vsaj tehnično slabše izdelane. Z monopolizacijo učnih knjig bo tisoče delavcev brez zaslužka. ker bodo številna grafična podjetju primorana likvidirati. Kar se tiče privatne licitacije, je ta samo na papirju, kajti danes ni v državi privatnega podjetja, ki bi. moglo izdelati te milijonske izvode šolskih učnih knjig. Dobiček pri monopolu bodo imeli le izbrani pisatelji, ki dobe nagrado in še pisateljski honorar, med tem ko dobe pri pro- 1Ü, odnosno zarobantii, Pepe milo zatulil, pašteta pa se je prilepila na hlače in go-spej Ani je ostal samo kruh. Iz vseh kupejev so priletele »komisije«, ali pa vsaj »deputacije«, da ugotove dejanski stan jn sestavijo poročila za svoja področja. Pepe konec in začetek naše zabave! Prav in narobe. Gospej Ani pa je odstopil svojo pašteto, kajti tisto, kar je bilo Se ostalo po vrhu hlač, res ne bi več zadoščalo za malo južino. V Benetkah v galopu po mestu, da kaj ne »zamudimo«. Kar je še ostalo drobiža ženskam v pariških magazinih, tu je šlo »po vodi.« Canale Grande- kod vozim se, kod po ulici tej čaropolni... Po glavi so nam šli Aškerc in drugi, ki so opevali ta nebeški paradiž. Legal ie mrak, predno smo pognali nazaj proti Tr stu. Omagali so. V Trstu nas je izstopilo samo nekaj. Pridružil se mi fe gospod iz Sarajeva z gospo. Oba muslimana. — Smemo z vami? Vi gotovo dobro poznate ta kraj? — — Nekdaj da. Toda zdaj nisem bil tukaj že nad dvajset let. — Mršči dež. Zavijemo mimo parka v kavarno. Nekaj poznih gostov karta, ob steni pol pijani mladenič nekaj prepričuje na debelo našminkano gospodično v svetli obleki. Govorim slovensko, srbohrvatsko, nemško. — Niente!— Potem se sporazumemo za »caffé« in sladoled. — Račun! — Moj je znašal Stiri lire. Stresem ves drobiž na mizo: bilo je šest lir. Kaj bi z eno, če še te ne priložim napitnini? Tedaj pa se oglasi »plačilni«: — Blagodarim mnogo, najlepša hvalal — ja govorim srbski, bio sam ratni zaroblje-nik u Beogradu, čačku, Užicama — — F.F. Gospodarske vesti = Vprašanje državne intervencije T žitni trgovini. Dne 9. in 10. julija je bila pri Prizadu v Beogradu konferenca o vprašanjih, ki so v zvezi z državno intervencijo v žitni trgovini. Konference so se udeležili zastopniki trgovine, zadružništva m mlinske industrije. Interesente Slovenije sta zastopala predsednik trgovinskega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani g. Albin Smerkolj in član obrtnega odseka g. Jakob Zadravec. Pojasnila sta stališče gospodarstva Slovenije, ki mora kot pasivna pokrajina na leto uvoziti 6000 do 7000 vagonov pšenice. Opozorila sta tudi na nevšečnosM, ki nastajajo v zvezi s prevoznicami za koruzo in moko v pasivne kraje. Konferenca je razpravljala o posameznih momentih, ki todo prišlj v postev v bližnji sezoni in sploh o žitnem režimu v letu 1937/38. Mnenja, ki so bila na konferenci izražena od posameznih predstavnikov žitne trgovine, zadružništva in mlinske industrije, bo Privilegirana izvozna družba predložila na pristojnih mestih. Na konferenci so bile iz-nešene tudi razne cenitve o letošnjem izvoznem presežku v pšenici, kj bo znašal okrog 20.000 vagonov, morda celo 30.000 vagonov. Nova pšenica se trguje po 150 do 155 Din, potiska celo do 160 Din. PrizaJ pa še ni postavil novih odkupnih cen. = Pred odpovedjo kliringa s Francijo. Iz Beograda poročajo, da je v kratkem pričakovati, da bo naša država odpovedala kli-ring e Francijo. Zaradi devalvacije franka so naši izvozniki ponovno utrpeli precejšnjo škodo, ki je tem občutnejša, ker nismo Franciji skoro nič več dolžni v klirin-gu in torej ne moremo, kakor pri zadnji devalvaciji, izvoznikom vsaj deloma nadomestiti škode z devglvacijskim dobičkom pri naših obveznostih v frankih. Lani v jeseni 6mo namreč imeli v Franciji znaten klirinški dolg, ki ga danes ni več. Drugo važno vprašanje je to, ali more francoski frank nadalje ostati valuta za obračunavanje v kljringu spričo okolnosti, da frank še ni stabiliziran. Vrhu tega sedaj ni mogoče preko kliringa dobiti plačila za prevozne in ostale vzporedne stroške in pariška trgo. vinska zbornica, ki sprejema vplačila v ta kliring, ne dopusti nikakih takih plačil. Verjetno je, da se bodoča pogajanja s Francijo ne bodo nanašala samo na plačilni promet, temveč-tudi na ostale trgovjnske odnošaje. Letos se je naš izvoz v Francijo sicer ogromno dvignil, toda pred vsem zaradi večjih nakupov žita od strani Francije. Za bodoče pa je potrebno, da dobimo večje kontingente za les, perutnino, živjno, živinskih proizvodov in konopljo (sedaj' kupujejo Francozi našo konopljo preko Nemčije). = Zopetna uredba klirinškega plačilnega prometa s Švico. Na predlog Narodne banke in ria oenovj čl. 9 pogodbe med državo in Narodno banko za izvršitev zakona o denarju je finančni minister razveljavil odlok z dne 17. decembra 1936. V Času trajanja novega klirinškega sporazuma med Jugoslavijo in Švico od 2. julija t. 1. in trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Švico od 3. julija L 1. ter v skladu s čl. 4. te pogodbe, se ne bo nasproti Švici izvajala kontrola nad uvozom, uvedena z odlokom od 6. aprila 1936. Nadalje pravi odlok, da se dinarji^ ki so bili počenši s 1. januarjem t. 1. _ položeni na blokiranj račun pri Narodni banki za blago, uvoženo iz Švice, preneso na dan 15. julija L 1. na novi klirinški račun s Švico in da se bo počenši s IS. Julijem t. 1. do nadaljnjega plačilni promet s Svico izvrševal samo po določilih klirinškega dogovora med Jugoslavijo ln Švico od 2. julija 1937. = Pojasnilo. Na našo objavo z dne 4. t. m., da se pri tvrdki Karol Pajk, tovarna perila Celje - Gaber je, zaznamuj« prisilna uprava, smo prejeli pojasnilo, da prisilna uprava nad gornjo firmo ne obstoja. Bila je predlagana zaznamka od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ker pa je tvrdka vse obveze nasproti OUZD uredila, je bil takoj predlagan izbris. = K on kurz je razglašen o imovini tvrdke Koliaš Josip in sinova v Kranju (uoravnik mase dr. Stanko Sajovie, odv. v Kranju; prvi zbor upnikov 15. julija ob 9., prijavni rok do 20. avgusta, ugotovitveni narok 2. septembra). = Poravnalno postopanje je uvedeno O imovini Franca Lončarja, gostilničarja in posestnika v Cerknici (poravnalni upravnik dr. Ante Tavčar, odv. v Cerknici; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Cerknici 5. avgusta, prijavni rok do 30. julija). = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo 150.000 kg negaše-nejra apna. Direkcija drž. rudnika v Kak-nju sprejema do 14. t. m. ponudbe za do_ bavo 2.500 kg bencina in 5.800 kg ročno kovanih tračnikov. Gen. direkcija drž. železnic v Beogradu sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo 433 borovih drogov. Direkcija drž. rudnika Ugl-evik sprejema do 24. t. m. ponudhe za dobavo zakovic, žice. pločevine, žehljev L dr. = Licitacije. Dne 12. t. m. bo v pisarni referenta inženierije dravske divizijeke oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo vojaške?» ob'ekta v Ljubljani. Dne 13. t. m. ho pri tehniški komisiji št. 1 m Vrhniki pismena licitacija za dobavo 22.100 kg porti,andskega cementa in 14. t. m. za dobavo opeke in žlebov. Vojaštvo ho nabavljalo potrebne količine ovea. sena in slame, potom komis'wkegsi nakupa direktno od nroducenta. Kom sije bodo delovale v Ljubljani pri dravskem intendantskem skladišču. nadalie v Marihorn. Ce'iu, Slov. Bistrici. Ptuju in Skofji Loki. Dne 2. avgusta bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za nabavo trinitrotoluola. Dne 10. avgusta bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu licitacija za nabavo 1.000 holnišk;h nosil. = Licitaci'«». Dne 20. t. m. bo pri ekonomskem oddelku gen direkcije drž. zelenic licitacija za dobavo kovinskih spojk, 26. t. m. za dobavo rezervnih delov za avtomatske zavore ter 4-osnih vagonov za mednarodni promet, $wenih So 2-osnlh benib vagonov, 2-Osnih šp«rijttlnib tovornih vagonov za prevoz mesar in 2-oenih cistern za prevoz bencina in lahkega olja (licitacije se vrše samo za domače proizvoda). 27. t. m. za dobavo križnih giav za lokomotive, 10. t. m, za dobavo stepenega papir-js, smirkovega platna, bresrtowb in sirko-vih metel, raznih šče!k, mila i, dr., 17. t. m. za dobavo zračish zavor. Dne 15. t. m. bo v glavni vojn; bolni oi v Beogradu licitacija za nabavo raznfti steklenic za potrebe boki ice. Dne 20. t. m bo pri upravi L oddelka vojnotehnicnegw zavoda v Sarajevu pigmena licitacija za dobavo bakrenih cevi. Dme 30. L m. bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 6.500 kg gumiarabike v zrnu. Dne 10. avgusta bo pri upravi policije v Zagrebu liei taci ja za dobavo raznih vrvi« za kape in piščalke 11. avgusta za dobavo 100 novih hlač in 12. avgusta za dobavo 90 novih plaščev za potrebe policijske strOTß. Dne 10. t. m. bo pri garnizijski upravi v Ljubljani prodaja konjskega gnoja. Na ljubljanski borzi je znašal ▼ preteklem tednu devizni promet 8.34 milijona Din nasproti 5.73, 9.49, 6.62 in 9.95 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu se je tečaj avstrijskega šilinga znova nekoliko dvignil od 8.45 na 8.50 do 8.53, Nemške marke, ki so prejšnji teden popustile od 12.80 na 12.60, so zopet čvrstejše in notirajo 12.69. V svobodnem deviznem prometu stanejo angleški* funti 238.50, ameriški dolarji 48.30, švicarski franki 11.10 in francoski franki 1.95. Devize Cnrih. Beograd 10, Pariz 16.9150. London 21.66, Newvork 436.875, Bruselj 73.54, Milan 23. Amsterdam 240.25, Berlin 175.45. Dunaj 82.40, Stockholm 111.165. Oslo 108.80, Kfibenhavn 96.6750. Praga 15.24. Varšava 82.00, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Buka, rešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO +' Chicago, 10. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 119. <5, za dee. 123: koruza; za sept.. 113.50. + Winnipeg, 10. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 141.75, za okt. 135, za dee. 131. BOMBAŽ +' Newyork. 9. julija. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za julij 12.47 (prejšnii dan 12.25), za okt. 12.55 (12.35), za dee. 12.47 (12.29). V dvojni višini Monnt Everesta V nekaj letih bodo imeli Angleži ne samo največje in najmočnejše, ampak tudi najmodernejše zračno brodovje na svetu. Desetine milijard dinarjev je določenih za gradnjo bojnih letal vseh vrst in velikosti. Zadnjič smo poročali o nekem lovskem letalu, ki je doseglo brzino 900 km na uro. Kor.iaj .-e je začudenje nad tem uspehom angleške aviacije nekoliko poleglo, že so nas Angleži iznenadili z novim podvigom svojega letalstva. To pot gre za nov višinski Tekord, ki ga je dosegel angleški letalski poročnik John Adam, ki se je s soecialmm letalom dvismil 16.440 m visoko. Kaj to pomeni, si bomo lahko predstavljali, če se spomnimo, da je bila šele po svetovni vojni prekoračena višina 10.000 m in da težkoče od tod navzgor silno naglo naraščajo. Višinski rekordi od početka letalstva do danes Pri poletih v rekordne višine nikakor ne gre zgolj za športne podvige. Borba za obvladanje čim večje višine v letalu ima velik TH^kticni nemen Nekoč, morda niti ne v tako daljni bodočnosti bodo prevzela promet rned posameznimi celinami takozvana stratosferna letala, ki bodo v redkih zračnih pia:teh onkraj meje troposfere in stratosfere lahko dosegla neprimerno večje brzine, kakor najhitrejša sedanja letala. Kaksn» »tmosiersUe prilike vladajo v visokih zračnih plasteh, meteorologi sicer dokaj dobro vedo. vendar pa je pot v tiste višine še zmerom silno težavna in so v ta namen potrebna nalašč za take polete konstruirana letala. Razen tega je treba tu ii pilota opremiti s posebnimi aparati, ki mu omogočajo dihanje v redkem zraku, ki 6i ga pljuča z lastno močjo sicer ne bi mn«r!a preskrbeti zadostni množini. Že pred tremi leti je angleško ministrstvo za letalstvo razpisalo natečaj za letalo, ki bi se lahko dviernilo do višine 15.000 m. Rezultat tega natečaja je bil aeroplan angleške lftalske tovarne Bristol, s katerim se i je že lani, konec septembra, povzpel angleški kapitan Swain 15.230 m visoko. Kasneje je ta rekord prekosil italijanski letalec Pezzi, ki se ie dv'«mil v višino 15.655 m. i zdaj pa je prešel višinski rekord g presežkom 785 m iznova v angleške roke. V obeh primerih so dosegli Angleži višinski rekord z Istim letalom >Bristol 138«, opremljenim i s specialnim motorjem, konstruiranim nalašč za višinske polete. Ne samo človek, ampak tudi motor dobiva v velikih višinah premalo zraka, tako da se njegov učinek zelo zmanjša. In kakor si mora pilot pomagati s posebnim odelom in s posebno masko, ki mu omogoča dovajanje kisika pod primernim pritiskom, tako mora tudi motor dobiti nekakšna umetna pljuča, ki vsrkavajo zadosti zraka in ga stiskajo na potreben pritisk. Adam je imel pri zadnjem višinskem poletu posebno odelo, narejeno iz nepropustne tkanine in tako neprodušno zapeto okrog života da se je v njem lahko ves čas vzdrževal tisti zračni pritisk, ki vlada pri tleh. čez glavo je imel Adam po-veznjeno nekakšno oklopno čelado s širokim dvojnim okencem pred licem, tako, da niti truplo, niti glava nista bili posebno ovirani v kretanju. To odelo, ki se je že lani izvrstno obneslo, so letos še izpopolnili, tako da se je na posameznih mestih električno segrevalo in je bilo še bolj ko-modno kot poprej. Pred vzletom se je moral pilot privajati na to odelo v posebni vakumski komori, v kateri so zrak lahko poljubno razredčili, s čemer se je doseglo isto, kakor če bi se bil pilot dvignil do tiste višine, v kateri vlada enako nizek zračni tlak. Motor je dobil svoja pomožna pljuča ▼ obliki dvojnega kompresorja, ki je stiskaj tenki višinski zrak na normalni pritisk, pri katerem deluje stroj z največjim učinkom. Za take rekordne polete so potrebni tudi posebni merilni instrumenti. Po predpisih mednarodne aeronavtične federacije mora imeti letalo posebne barografe in termo-grafe, ki so bili v tem primeru prožno montirani v krilih, tako da se nanje ni moglo prenašati tresenje motorja. Zanimivo je, da t: aparati ne pišejo višine in temperature a črnilom kakor običajno, ampak rišejo registrirne krivulje s fino ielo na gladko iz-brušen kovinast bobnič, ki je prevlečen S tenko plastjo saj. Črnilo bi namreč v silnem mrazu visokih zračnih plasti zmrznilo. Zaradi mraza so imeli včasih velike težave tudi pri mazanju osišč krmilnih vzvodov, ker se je večkrat primerilo, da je mast ali olje zmrznilo in krmilne naprave niso več funkcionirale. Za angleški rekordn; polet so sestavili tudi posebno bencinsko mešanico, posebno motorno olje in pripravili ter preuredili še neštete druge malenkosti, za katere se pri normalnih poletih ni treba brigati. Skok za skoraj 800 m od italijanskega: višinskega poleta pa do Adamovega rekorda je tako velik, da ga najbrže ne bo mogoče tako kmalu nadkriliti. Letala se glede na maksimalno višino, kakor tudi glede na maksimalno brzino po vsej verjetnosti bližajo neki skrajnji meji, preko katere bo mogoče priti samo s povsem novimi konstrukcijami aeroplanov, ki se bodo najbrže bistveno razlikovali od današnjih. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes pop. ob 3. samo ob slabem vremenu in pol 9. zvečer veseloigro »Nisi zvesta«. Med dodatki tudi barvan film o kronanju v Londonu. Sledi velefilm »Ave Mara«! HOTEL AUGUSZT Abbazia (Opatija) Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuhinja. Govori se slovenski. ABANO TERME Grand hotel Royal Orologio T ITtfMn - kl» 1K T IUU 9 km od Padove. — 45 km od Benetk. BLATNE KOPELI KOPELI INHALACIJE L vrsten. Kure v hiši. Pavšal 15 dni L. 900 Hotel Savoia Todeschini Rodbinska hiša. — Kure v hiSL Pavšal 15 dni Lu 750 aJUTRO« Si 559 -Nedelja. 11. VII. 1937. Z Jesenic s— Prostovoljna gasilska četa Jesenice priredi 18. t m. veliko tombolo, na katero že v naprej najvljudneje vab L Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo prepotrebnega gasilskega orodja, apelira na vse dobro misleče, da si nabavijo vsaj po nekoliko tombolskih kart. Po tomboli velika vrtna veselica s pestrim sporedom. Tombola ter veselica bo na bivšem Frjanovem yrtu. trdni in zdravi zobje! KALQDONT ■W.r^MU KAMNU __ Ljubljana - drugi Amsterdam Rekord Ljubljančanov, kj er ima že vsak četrti kolo Ljubljana, julija. V Jugoslaviji je splošno znano, da ni nikjer toliko kolesarjev kakor v dravski ba-vmi, Ljubljano posebej pa nazivajo jugoslo-venski Amsterdam. Primera je prav gotovo na mestu. Kolesarstvo je v poslednjih letih tako naraslo, da človek, ki hodi po ljubljanskih ulicah, prav za prav ne ve, kdo ima v mestu večino: pešci ali kolesarji. Kolesarjev je toliko, da so začeli izpodrivati pešce in jim izpod j edati stoletne pra- i Dandanes se vozi osotoje na delo s kolesi. IIb dvoriščih naletimo povsod na množico iparislonjenih koles, kar kljub ključavnicam jsndi ugodno priliko za nov sodobni poklic i— tatvino koles. Ukradena kolesa''predelajo iEotem v tajnih delavnicah in pod ceno prodajajo po deželi Tiče. Prišli smo že tako daleč, da celo poetava daje kolesarjem v nekaterih mestnih predelih pravico, da lahko uporabljajo Ibodnik. In kolesarji se te pravico brezob-Kirno poslužujejo. Na Tyrševi cesti n. pr. se :te dolgo bije ogorčena borba med pešci in kolesarji za nadvlado. Vse kaže, da bo zmagalo kolo in da se bo moral pešec umakniti :oa drevo in se preleviti v opico, da bo lahko brez nevarnosti nadaljeval pot. Kolo se danes uporablja v najrazličnejše svrhe. De-ilavci se z njimi vozijo na delo, služkinje na ■trg, postalo je pa tudi važen činitelj v na-išem trgovskem življenju. Kdor nima dovolj denarja, da bi si omislil tovorni avto, uporablja za prevoz kolo. Vsak čas lahko vidimo na cesti kolesarie z najrazličnejšimi tovori — od nahrbtnika in zaboja do dolgih železnih palic. Tako natovorjena kolesa so pešcem zlasti nevarna na ovinkih, o čemer priča kronika nesreč, ki zaznamuje čedalje več primerov k aram bol ov. Ti novodobni vitezi ne uporabljajo sicer kopja, kakor njihovi predniki v srednjem veku, so pa nevarnejši, ker te naskočijo nepričakovano, ne da bi se mogel braniti. Tudi prehod preko ceste je postal nevaren. Kajti kolesarji menijo, da so mestne ulice dirkališče m sa vzame jo celo širino ceste, hoteč drug drugega prehiteti. Na mah se znajdeš sredi najhujšega vrveža in ne veš komu bi se umaknil: kolesarjem, tramvaju in avtomobilu. V interesu preprečenja številnih nezgod bi bilo, da bi se kolesarjem najstrožje zabičalo izpolnjevanje cestno-prometnih predpisov. Vrste kolesarjev stalno naraščajo in prišel bo čas, ko bo moral sleherni, ki si namerava omisliti kolo, prej položiti izpit iz cestno-prometnih predpisov. Tako n. pr. pozabljajo, da je treba voziti zlasti na prometnih cestah lepo v vrsti drug za drugim in da mora biti polovica ceste prosta za obratno smer. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, koliko ima Ljubljana kolesarjev in koliko motornih vozil. Razpolagamo s točnimi uradnimi podatki in zato lahko postrežemo z zanesljivimi števili. Vsi Ljubljančani vedo, da so najnevarnejši prehodi zlasti na treh križiščih: pred glavno pošto in pri obeh »vrtiljakih« na Marijinem trgu in pred »Figov-cem«. Zanimivo je opazovati prometno vrvenje z grajskega stolpa. Tako smo n. pr. ugotovili, da na Marijinem trgu ob 13. uri ko je promet najmanjši, ne minejo 3 sekunde, da ne bi v tej ali oni smeri vozil mimo kolesar. Enako je pri obeh drugih (križiščih, o čemer bi vedel več povedati prometni stražnik. Prve verodostojne podatke imamo iz 1. 1922. Takrat smo imeli v Ljubljani 2111 koles. Do 1924 je število naraslo na 3000 in nato vsako naslednje leto za 1000 ter smo imeli 1. 1927 že 6000 kolesarjev. Nastopila je doba kriz'e, kar se je poznalo tu-: di na prirastku koles, kajti na koncu leta 1932 je bilo po uradnih zapiskih v Ljubljani le 6843 koles, že naslednje leto je pa prineslo znatno izpremembo in so bile trgovine s kolesi opravičeno zadovoljne. Ljubljana je dosegla petštevilčno število in je na koncu 1. 1933 zaznamovala točno 10.000 koles. V naslednjih dveh letih jih je bilo že 12.000. Rekord je bil dosežen lani, ko smo dobili veliko Ljubljano. Stanje koles je bilo namreč nič manj ko 17.260! Za letos so na razpolago podatki do 1. junija in je bilo do tedaj prijavljenih 15.262 koles, katero število se bo do konca leta dvignilo na 18.500. Ljubljana šteje zdaj 80.000 prebivalcev in je torej skoraj vsak četrti Ljubljančan posestnik kolesa. Je to rekord, ki vzdrži primerjavo tudi z Amsterdamom, poseka pa tudi Ameriko. Za Zedinjene države je namreč znano, da pride tam na vsakega petega Američana en avto in da smo torej Ljubljančani, upoštevajoč Valuto in zaslužek, torej namesto avtomobila le kolo, Američane na tem polju prekosili. Ker smo že pri kolesih, bomo navedli še pregled ostalih vozil. L. 1918 je imela Ljubljana 20 motociklov, osebnih in tovornih avtomobilov pa 231, skupno 251 motornih vozil. To število je 1. 1931 naraslo na 960, ko smo a 481 zaznamovali največje število osebnih avtomobilov. Ko se je začela uveljavljati taksa na motorna vozila, je njih število padalo, in sicer pri motociklih od 305 na 124, pri osebnih avtomobilih od 491 na 370 in pri tovornih od 207 na 120 in smo imeli 1. 1934 le 614 motornih vozil v pro- Na Marijinem trgu ne minejo 3 sekunde, da ne bi okoli vrtiljaka vozil kolesar. Slika je posneta ob 13^ fco je v Ljubljani najmanj prometa, a se našemu fotografu kljub temu ni nudila prilika dočakati trenutek z manj kakor tremi kolesarji Vsi Ljubljančani bodo v doglednem časa kolesarji! Na sliki vidimo tipično ljubljansko dete. Otroci kažejo, komaj so shodili, nagnjenje h kolesarjenju in jim starši najbolj ustrežejo, če jim poklonijo »skiro« ali »tricud« metu. Predlanskih je število poskočilo na 787, lani pa nà 1086. Leto3 do 1. junija je bilo prijavljenih 254 motociklov, 441 osebnih in 148 tovornih avtomobilov, vendar so prijave zlasti v juniju znatno poskočile in smo do danes že dosegli lansko stanje. V nasprotju z motornimi vozili, zaznamujejo vprežna tovorna vozila skoraj ne-izpremenjeno stanje. L. 1928 je bilo v Ljubljani 1258 tovornih voz .in približno toliko jih je tudi danes. Pač, pa je močno nazadovalo število kočij. $e. l, 1923 jih je bilo 662, z napredovanjem Äptorne sile se je pa moral'Jtolkj. ppöasi j23g§Hti in \ njim izginja tudi tiplönetmatoSlfeanako fice -pred-Vojne Ljubljane.^-; izvošček. <5asi, kò si je vsak pošten ljubljanski' obrtnik, ia meščan ob nedeljah privoščih ižlet s fijakerjem, so minili. Daneg životari le še nekaj, teh starih spomenikov mestne zgodovine, ki jim pa tudi že bije zadnja ura, pa kajti med 153 kočijami, kolikor j Hi imamo danes, je le neznatno število izvoščkov. Pritožbe Ljubljana, 10. julija Na profesorskem kongresu v Mostarju so bili med debato in pri razpravi o šolskih in stanovskih vprašanjih prikazani drastični primeri, kako naša prosvetna politika mnogokrat škoduje šolstvu in profesorjem. Skozi 20 let zahtevajo profesorji ne nemogoče stvari, vsako leto ponavljajo iste želje in zahteve, a uspeha ni. Profesor dr. Fra in. Novak je govoril o napredovanju profesorjev iz IV. 1 v IIT.-2 skupino. Po neki prehodni odredbi uradniškega zakona morejo profesorji napredovati v m.2 le, če imajo 30 let službe tn če so 60 let stari, kar je skoraj nemogoče, ker mnogi dosežejo 60. leto starosti šel po 35 letih službe, ko so že v pokoju aili pa obratno. Zato je govornik v imenu ljubljanske sekcije stavil predlog, naj ministrstvo prosvete, dokler ne izide novela o zakonu o srednjih šolah, izposljuje, da se § 258 uradniškega zakona izpremeni v toliko, da se za napredovanje HL-Q zahteva poleg ostalih pogojev 30 let efektivne službe ali 60 let staresti. Frof. Crnek iz Ma- Težnje naših učiteljev Delo, uspehi in težave organiziranega učiteljstva Pred banovinsko skupščino JUU Ljubljana, 9. julija. Najmočnejša slovenska stanovska organizacija Jugoslovensko učiteljsko udruže-nje se pripravlja, da položi obračun dela pred svojimi delegati Danes popoldne se je sestal nadzorni odbor banovinske sekcije JUU. Nadzorni odbor bo pregledal poslovanje in pripravil poročila za banovinsko skupščino, ki se bo začela v ponedeljek ob pol 10. uri v Delavski zbornici. Slovensko učiteljstvo je organizirano v sreskih društvih, ki jih je v naši banovini 34 in štejejo 3262 člana. Poročilo izkazuje 100 članov manj kakor lansko leto. Vsa društva so se sestajala tekom leta na sreskih zborih. Povprečno so se sestajala društva po 4-krat na leto, vseh zborovanj je bilo v naši banovini 170 in prav toliko predavanj. Razen o stanovskih zadevah so razpravljali na zborovanjih tudi o šolskih, pedagoških in drugih strokovnih vprašanjih. Po uradni statistiki je v naši banovini 4120 učnih moči in sicer 1540 učiteljev in 2580 učiteljic. Od teh je 16 kontraktual-cev, 44 dnevničarjev, 64 zabavilj, ki delujejo na otroških vrtcih, 63 učiteljic za ženska ročna dela in 24 državnih stalnih ve-roučiteljev. Primerjava kaže, da je 858 učiteljstva, ki ni včlanjeno v edini nepolitični stanovski organizaciji JUU. Uprava sekcije je povabila med letom večkrat predsednike vseh sreskih društev na posvete, kjer so razpravljali o tekočih in perečih stanovskih zadevah. Upravni odbor sekcije, ki ga je vodil g. Ivan Dm- fiit% co pMaaiai a Beograd j?» podpredsednica gdč. Završanova, je imel redne seje na vsaka dva meseca. Notranje razmere v sekciji so bile po-voljne. Nikjer ni bilo doznati za kvarne izvenšolske vplive v sreskih društvih. Učiteljstvo se je tudi letos izreklo proti ustanavljanju političnih klubov. Naše učiteljstvo trpi v svojem šolskem prosvetnem delu zaradi preobremenjenih razredov. Prvotno določilo je dopustilo le po 50 učencev. Zdaj pa se lahko deli razred šele s 65 učenci. Da je uspešno delo pri tako velikem številu nemogoče, bo priznal rad vsakdo, zato se naše učiteljstvo upravičeno poteguje za znižanje števila otrok v razredih. Maksimalno naj bi bilo v razredih z enim oddelkom 40 otrok, kjer pa je treba poučevati več oddelkov hkratu, pa le po 30. Vsakoletni finančni zakon je važen mejnik za delo našega učiteljstva. Zato osredotoči nanj JUU vso pažnjo v času, ko se pripravlja finančni zakon. Po zakonu skušajo uveljaviti najvažnejše načelne zahteve za stan in šolo. V letošnjem finančnem zakonu je bila priznana stanarina tudi učiteljem, ki so dodeljeni banskim upravam. Za učitelje pripravnike je bilo ustanovljenih 800 novih mest za vso državo. Vendar je to število z ozirom na naše potrebe premajhno. Še dolgo ne bodo prišli do kruha vsi brezposelni abiturienti in naši razredi do svojih prepotrebnih učiteljev. Zlasti je težka določba glede celibata učiteljic, ki se poreče z neučitelji. Ta prediti» Ja WBtäB tag pati ljanskim pravicam učiteljice — žene, ki ji je onemogočeno izbirati moža po glasu srca. Pričakovati je, da bo nesocialen in nesodoben predpis ukinjen s prihodnjim finančnim zakonom, kakor je dobila JUU zagotovila na merodajnih mestih. Prosvetno ministrstvo pripravlja nov šolski zakon. Banske uprave so že pričele zbirati material. Vsa slovenska sreska društva JUU so pripravila na svojih zborih gradivo, ki nàj olajša oblastvom delo pri novem šolskem zakonu. Izpremi-njevalni predlogi predstavnice učiteljstva temelje zgolj na praksi in imajo samo en cilj : dvigniti naše šole in našega malega državljana, če bodo merodajni činitelji upoštevali želje prosvetnih delavcev s terena, bomo dobili moderen in našim razmeram primeren šolski zakòn, ki bo dvignil naše šolstvo na višino, ki jo moramo doseči po znanem reku: S prosveto k napredku in zmagi. Posebno pozornost bo treba posvetiti šolskim olajšavam, šolam za defektno d eco ter ambulantnim šolam. , V interesu mirnega razvoja našega šolstva je, da se uzakoni zvanje šolskega upravitelja. Z uzakonitvijo bi odpadle vse neprilike, ki smo jih opazili zlasti zadnje čase, ko so na mnogih šolah razrešili dolžnosti . stare preizkušene šolske upravitelje in jih podredili mlajšim močem. Na ta način se je ubijala avtoriteta učitelja, kot državnega uradnika. Učiteljska organizacija je prav tako kakor tudi Profesorsko združenje zahtevalo zakon o avtomatičnem napredovanju. Doslej so znani primeri, da nekateri šolniki s prvovrstno kvalifikacijo ne napredujejo, pred njimi pa dosegajo višje stopnje celo mlajši kolegi. To so vsekakor nezdrave razmere, ki ubijajo voljo in delovno silo prizadetih in prezrtih a odlično ocenjenih prosilcev za, štirje stopnja ribora je govoril o nekdanjih univerzitetnih asistentih, ki so pozneje prešli v srednješolsko službo, a jim prosvetno ministrstvo te dobe ne šteje v napredovanje, češ da je univerza avtonomna, ne dTžavna institucija. Nlaveoel je primer profesorja, odličnega kulturnega delavca, ki je v profesorski službi že od leta 1912, a je moraj leta 1914 v vojno. Po vojni je spet nepretrgoma v šolski službi. Ker mu je vojna preprečila, da napravi celotni profesorski izpit, ee mu doba pred tem sploh ne prizna v napredovanje Nadaljnji drastični primer za/postavlj en ja prosvetnega delavca je slovenski univerzitetni absolvent, ki je bil od leta 1913 do 1914 v službi bivše kraljevine črne gore. Leta 1919 ga je naša državna oblast poslala v Trst za urednika »Edinosti«, torej na eminentno nacionalno in kulturno delo. Ko so ga iz Trsta izgnali, je prišel leta 1929 v Jugoslat-vijo in bdi tu leta 1930 postavljen za su-plenta. V starosti 50 let je moral drugič polagati profesorski izpit ter je tako da* nes v začetni profesorski skupini Krivica se mu ne da popraviti, ker baje nI takega paragrafa v srednješolskem zakonu. Omenil je tudi krivico, ki se godi učiteljem petja, ki so položili profesorski izpit. Profesor Crnek je govoril o reducira», cih, katerim še sedaj ni popravljena krivica. Soglasno so bili sprejeti njegovi predlogi. da se vse odloki, s katerimi so bili profesorji odpuščeni ali nredčasno upokojeni, razveljavijo, da se jim šteje ves čas od dneva odpusta ali predčasne upokojitve do reaktivacije. izvedejo naj se naie, naxino vsa zamujena napredovanja in povrne naj se prizadetim materialna škoda. Prof. Sila iz Maribora se je zavzel za pravično reguliranje položaja predmetnih začasnih učiteljev in za ukinitev zakonskih določb, ki onemogočajo skupno organiziranje državnih uradnikov brez ozira na stroko. Strašno neurje nad Halozami Toča je oklestila vinograde, sadovnjake in polja Ptuj, 10. julija. Huda nevihta v četrtek proti večeru je strašno opustošila Haloze. Debela toča je hudo poškodovala vinograde v Zavrču, Lovrečanu, Goričaku delu Turškega vrha in delu Hrastovca. S tolkla pa je tudi ko-ruzo in druge poljske pridelke. Neurje je trajalo približno tri četrtine ure. Silen vihar med nevihto je odnašal strehe s hiš in ruval drevje s koreninami vred. Banovinska cesta v Zavrču in Občinska: cesta v Borlu sta bili zjutraj posuti z drevjem in ga je moralo cestno osebje odstraniti, da se je omogočil promet. Lastniki vinogradov cenijo škodo na oralu oinograda na približno 10.000 Din. V petek so zastopniki raznih občin začeli uradno ocenjevati škodo, v ponedeljek pa bo komisija ptujskega sreskega načelstva izvršila ogled in natančno ocenila nastalo škodo. ALi/ NI VE A CREME 1 jačanje f kože Jubilej hrastniske gasilske čete Prihodnjo nedeljo bo prostovoljna gasilska četa v Hrastniku slavila 501etnico svojega obstoja. Prvi gasilci so bili organizirani v kemični tovarni, ki je leta 1882 lz Ljubljane naročila brizgalno, katero ima gasilska četa še danes • za rezervo. Tovarniške gasilce je izvežbal Ivan Kil er. Na pobudo rudniškega računovodje Andreja Saokla je bilo 30. julija leta 1887 v Hrastniku zborovanje, na katerem se je JUU ponavlja zahtevo po razpisu vseh mest in komisionelno oddajo mest. Letos poteka že 13 leto, da ni nobenega službenega razpisa za Ljubljano, a je vseeno bilo v poslednjem času nameščenih mnogo moči na ljubljanskih šolah. Stari narodni delavci, ki imajo deco za studiranje v mestu, pa zaman vlagajo prošnje za mesta v Ljubljani in so prejeli odgovor, da ni v Ljubljani nikakih prostih učiteljskih mest. Pri sekciji JUU deluje zaščitni odbor, ki je imel tekom leta zaradi obilih premestitev po službeni potrebi precej posla. V teku leta je imel zaščitni odbor posla s 75 primeri. Devet članov je bilo celo odpuščenih iz službe. Preteklo leto so sreska društva osnovala podporni fond, ki ima zgolj socialen značaj. Iz teh fondov podpirajo člane, ki so bili premeščeni brez lastne krivde, predčasno upokojeni ali odpuščeni. Takim je potrebna mimo moralne tudi gmotna podpora Vsa sreska društva so osnovala fonde in dokazala s tem visoko razumevanje tovarištva tudi v praksi. Učiteljstvo, ki je včlanjeno v JUU, plačuje zdaj letno po 200 din članarine. S tem plačujejo obvezno »Učiteljskega tovariša«, »Popotnika«, pevski zbor UPZ in za učiteljske pripravnike, ki so zaradi nizkih prejemkov oproščeni plačevanja naročnine za stanovske liste. JUU si mnogo prizadeva, da lajša težko stanje brezposelnih učiteljskih abiturien-tov. Nekateri čakajo na službo še od leta 1931. Na sekciji imajo člani OBUA sobo za sestanke, čitalnico i. dr. žal, da so bili zaman vsi koraki, ki jih je JUU pokrenila za svoje bedne, nenameščene tovariše. Vse tekoče zadeve je reševala sekcija v svojem tajništvu ali pa v ostalih odsekih, ki podpirajo delo sekcije. Pregled dela sekcije nudi sliko vzorne stanovske organizacije, ki skrbi tudi za dvig prosvete injtol-atva. ustanovilo Prostovoljno gasilsko društvo Trbovlje — Sv. Lenart (sedanji Hrastnik). Odseku v Hrastniku je načeloval Peter Rückl, onemu v Trbovljah pa Ivan Kra^ mer, oče ministra dr. Kramerja. Od hra» stniških ustanoviteljev živi samo še g. Franc Laznik, upokojeni rudniški delovodja. Leta 1890 se je društvo razdelilo na črve samostojni organizaciji S pomočjo občine, kateri je takrat županovafl Fendo Roš, starejši, ki je bil tudi predsednik hrastniske gasilske organizacije, so zgradili leta 1901 gasilsko shramibo ki je bila leta 1927 povečana v ličen gasilski dom. Velik preobrat je nastal v društovu leta 1902. ko se je uvedlo slovensko poveljevanje. Pobudo je dal učitelj Miloš Roš, na čelu pokreta slovenskih gasilcev pa je stal njegov brat Alojz. Ideja narodne samozavesti je da ila gasilski organizaciji lep prirastek. Iz tiste dobe imamo danes samo še enega člana, Antona Križaja kateremu čestitamo k 351etaemu gasilskemu udejstvovanju. Ob 201etnici si je društvo nabavilo prapor, kateremu je kumovala gospa LojZka Cilenškova. rojena Roševa, s&žaij soproga ravnatelja celjske dekliške meščanske šole. Prvi načelnik društva je bil g. Peter Rückl, pa njim so sledili Ferdo Roš, star., Ivan Meke, Alojz Podmenik Josip Dolin-šek, Peter Bauerheim, Ferdo Roš. mlajši in Alojz Legvart. Tajnikova! je polnih 40 let nadučitelj Ivan Scrčan in za njim 9 let učitelj Davorin čander. Za zasluge na gasilskem polju so bili tekom let za častne člane imenovani: Ferdo Roš. Ivan Sor-Č3n. Alojz Podmenik, Jcsip Dolinšek in Peter Bauerheim. Odlikovanih pa je bik» z raznimi (zlatimi, srebrnimi in kongres, nimi) kolajnami 13 članov, z društvenimi diplomami pa 10 članov. četa šteje zdaj 42 rednih članov, število podpornega članstva pa se je v Jubilejnem letu podvojilo. Po zaslugi lanskega odlbora s predsednikom Nacetom Rošem na čelu si je četa nabavila novo motorno brizgalno in avtomobil, ki bosta v nedeljo 18. t- m. ob jubilejni proslavi, ki bo zdra. žena z gasilskim izletom, izrečena svojemu namenu. Vzorni gasilski organizaciji tudi naše čestitke! SOKOL LJUBLJANA —STEPANJA VAS javni telovadni nastop danes ob 16. uri Domače Testi * Ekskurzija rumunskih zdravnikov v kopališču Pjestany. Pod protektoratom ru-munskega vseučiliškega profesorja Hatie-ganu prirejeno poučno potovanje, katerega se je udeležilo 40 rumunskih zdravnikov, v kopališče PieSlany je odlično uspelo. Ekökurzisti so v kopališču ostali tri dni in pripravljen jim je bil prisrčen sprejem. Rumuuski zdravniki so si ogledali modelno kopališče ter na svojih izletih obiskali romantično okolico. Na prirejenih svečanostih so se v prijateljskih razgovorih spominjali obiska predsednika ČSR dr. Beneša v Runiuniji. V četrtek so 6e ekskurziàti vrnili v svojo domovino. * Promocija. Na Vidov dan je bil na Du-naiu promoviran za doktorja medicine g. Jožef Grafenauer iz Trdanič, občjne Marija na Zilji. Iskreno čestitamo. * XVm. letni kongres Jugoslovenskega zdravniškega društva bo v Novem Sadu od 10. do 12. oktobra t. 1. Glavne znanstvene teme kongresa so: Akutne in infekčne bolezni s socialnega in kliničnega vidika in vprašanje alkoholizma iz istega stališča kakor prve bolezni. Poleg tega so na dnevnem redu še stanovska vprašanja, svobodne medicinske teme in razprava o' tuberkulozi med Slovani. Avtorji, ki se hočejo priglasiti k gornjim vprašanjem, naj se do 1. septembra t. 1. prijavijo sekretarjatu Jugoslovenskega zdravniškega društva v Beogradu, Zeleni venec 1—3. Po kongresu bodo organizirani poedini izleti. Na kongres so povabljeni tudi zdravniki iz drugih slovanskih in prijateljskih držav. * Maturante in sošolce novomeške gimnazije iz leta 1917. vabim na sestanek 201et-nice mature 24. t. m. v Novem mestu. Prijave: Ing. Jos. Medic, Novo mesto. * Železničarski kongres v Splitu. Združenje narodnih železničarjev in brodarjcv bo imelo svoj letošnji 19. kongres 16., 17., 18. in 19. t. m. v Splitu. Lani je bil železni-èarski kongres v Ljubljani, letos pa bo združenje napravilo obračun svojega letnega delovanja ob Jadranu, in bodo železničarji e tem dokazali, da so budni čuvarji našega morja. Vsem železničarjem, članom združenja, je prometno ministrstvo za udeležbo kongresa odobrilo osemdnevni dopust, ki ne bo vštet v redni letni dopust, ter brezplačno vožnjo za člane združenja in njihove rodbine. Program, kongresa js zelo pester. Slovesen sprejem, kongregistov bo 15. t m. na splitskem kolodvoru.. Ude* leženci iz Bosne se bodo 16. t. m. z ladjo pripeljali iz Metkoviča. V dvorani Sokolskega društva bodo 16. t. m. ob 7. pred-konference, ob 16. pa tekme železničarskih športnih klubov za pokal prometnega ministra. 18. t. m. ob 8. zjutraj bo izpred kolodvora krenil sprevod do spominskega svetilnika pokojnega kralja Uedinitelja, kjer bodo železničarji položili venec. Potem bo krenil sprevod do gledališča, kjer bo ob 9. otvoritev kongresa. Ob 15. bo izlet s parnikom »Plavnikom« do Trogirja. Ob 17.30 bo nogometna tekma med Hajdukom in reprezentanco železničarskih klubov. Ob 21. bo skupna večerja na Bačvicah ter koncert železničarske godbe. 19. t. m. bodo izleti v Vis in na Hvar. Zelimo našim železničarjem veliko uspeha na kongresu. Sodobni ruski roman Ja predvojne in revolucijske dobe »Ženske ln menihi (Relikvije) od Kalinikova, v dveh krasno vezanih zvezkih, nad 1000 strani, se dobi za Din 130.—, plačljivih v mesečnih obrokih. Naročite pri tiskarni J. Blasnika nasi., v Ljubljani. Breg 10. Pišite po prospekt! Letošnja glavna skupščina CMD b0 v Kočevju 15. avgusta. Prvič tekom svojega obstoja bo Ciril Metodova družba' zborovala v tem kraju. Na Kočevskem in bližnjem okolišu je dosti njenih podružnic,: zato je letošnja skupščina še posebno važna, saj bo na ozemlju, kjer je naš živelj v težki življenski borhj tudi še s tkršrto in skopo zemljo. Pozivamo vse podružnice, svoje zvesto članstvo in prijatelje dražbe, da izkažejo tudi s posetom na skupščini priznanje našim pionirjem na Kočevskem. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju bi zgagi, povzročeni po trdi stolici. je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogl reg. a br. 15.485/35. * Apel Oceanografskega instituta na ribiče. Oceanografski institut v Splitu je izida 1 proglas na ribiče, naj bi vsako v na." šem morju vlomljeno redko ribo izročili institutu z znanstvene svrhe. Institut bo redke ribe pozneje izročil kakemu zoološkemu vrtu. Ta poziv je bil potreben, zakaj večkrat se zgodi, da se najdejo v naših vodah zelo redke ribe. * Stra§ne nevihte so divjale v petek »večer v Hrvatskem Zagorju. Pri vasi Bistri je hudournik razdejal in odnesel mlin mlinarja Ivana Severna in utonili so mlinar in njegovi dve hčerki. Od družine je ostal samo sin. ki se je takrat mudil v sosednji vasi. Blizu Zaprešiča je strašno pustošila toča in. ko je kmet Janko Ivanec videl opustošenje na svojih njivah ep je v obupu obesil. Cesto, ki vodi v Do! njo Stubico. so hudourniki razorali. Od neurja povzročena škoda je milijonska. Veliko škodo so povzročili nalivi in toča tudi okrog Samobcra. * Ciril Metodova družba v Ljubljani je prejela do danes od prirejanja kresov prispevke naslednjih podružnic: Celje, ženska, 1800 Din, Litija 200 Din, Gomia Radgona 190 Din, Leskovec 30 Din, Metlika 40 Din. Iskrena hvala. * Zlarin in filmski operaterji Iz Berlina. Zagrebškim novinarjem je filmski umetnik Svetislav Petrovič izjavil, da so bili filmski igralci in operaterji iz Berlina mnogokrat izkoriščani v Zlarinu, kjer so napravili največ filmskih posnetkov. Navedel je tudi, kako so morali dajati stotake nekemu gostilni, čarju, ki je baš takrat, ko so pripravljali zvočni film. nabijal sode in tolkel po deskah. Zdaj odgovarjajo v zagrebških listih prebivalci. Zlarina ter trdijo, da o kakem izkoriščanju ne more biti govora. Res je baš nasprotno. Iz lokalnega patriotizma' so ljudje za filmsko podjetje in za film marsikaj žrtvovali. Pri filmanju so žene in dekleta cele dneve stale na solncu in so dobile na dan samo po 10 do 20 din. Večkrat so filmski operaterji povabili do 200 žena, ki so čakale ure in ure. Odbrali so jih naposled kakih 20 in vse ostale so šle domov brez vsake odškodnine. Filmski operaterji so si izposojali tudi narodne noše in jih potem vračali močno poškodovane. Za kostim so plačali samo po 20 din. Ljudem, ki so zahtevali odškodnino, je bilo naročeno, naj se prijavijo ob tej in tej uri, a ko so točno prišli, je vsa filmska dražba že odpotovala. Gostilničar, ki je nabijal sode, je tudi obrtnik in ima v svoji delavnici sedem delavcev. Ko je zaradi zvočnega filma njegova delavnica počivala, je bil upravičen zahtevati odškodnino. Ni pa je zahteval za minute, marveč za nekaj ur. ŠPORTNIK pije Rogaško slatino, ker mu očuva svežost in prožnost telesa. * Srednješolski internat v Akademskem kolegiju v Ljubljani, Kolodvorska 22 bo sprejemal do 15. avgusta prijave za vpis gojencev v internat. Sprejemali se bodo dijaki od 4. do 8. razreda srednjih šol. kakor tudi dijaki strokovnih šol. Starši naj prilože — če tudi samo v prepisu — zadnje šolsko izpričevalo. Mesečni prispevek znaša Din 550. V uvaževanja vrednih primerih morejo prositi starši tudi za znižanje prispevka, y tem primeru prilože točno izpolnjen imovinski (premoženjski) izkaz, ki mora biti potrjen od pristojnega občinskega in davčnega urada. Došle prijave rešuje načelstvo Akademskega kolegija ter obvešča starše, da Ii je sin sprejet v internat in za kolikšen mesečni prispevek. Podrobne ustne ali pismene informacije se dobe pri ravnateljstvu zavoda, Ljubljana, Kolodvorska 22. NOVOQTV OBJ ENI PENSION ZA GOSPE »DOM KOLA DOMAČICA« SPLIT — BIANKINIJEVA ULICA 9. Dve minuti od glavnega kopališča Bačvice, štiri minute do centra mesta. Divna, mirna lega. Krasne, velike in zračne sobe. Cena pensiona 55 — 65 din dnevno. Za daljše bivanje popust. Od septembra dalje se sprejmejo gospe, ki si žele večne pomladi na naši rivieri v daljšo oskrbo za ceno 200 — 1200 din mesečno. Družinska domačnost. Prijave za daljše bivanje za jesen in zimo sprejemamo že sedaj. Uprava. + Smrt vzorne matere. V Ljubnem na Gorenjskem je po kratki bolezni umrla obče spoštovana žena čevljarskega mojstra, Josipi na Pogačnikova v 65. letu starosti. Bila je blaga žena, ki je živela le za dom v pomoč svojemu soprogu pri težki življenjski torbi. Vse njeno življenje je bilo posvečeno skrbi in vzgoji številne družine, na katero je bila ob koncu njenega življenja lahko ponosna, vsaj je vsa družina vzgojena v onem zdravem, poštenem nacionalnem duhu, ki ga more dati le dobra in skrbna mati. K zadnjemu počitku jo spremimo na domače pekapilišče danes ob 10. uri. Blag ji spomin, žalujoči družini pa naše iskreno sožalje. ♦ Prostovoljna gasil8ka četa v Stožicah proslavi 30-letnico svojega obstoja, združeno z veliko vrtno veselico- ki bo danes na senčnatem vrtu g. škrla Andreja v Stožicah. Na sporedu je srečolov, godba, ples, prosta zabava i. t d. Za dobra jedila in piiačo je preskrbljeno. Vstop je prost! K obilnj udeležbi vljudno vabi odbor. * Dijaki. najlepša zabava med počitnicami je za Vas dobra knjiga. Priporočamo Vam naslednje zanimive knjige: Sienkie-wiez H., Z ognjem in mečem, broš. Din 50., vezana Din 75. Sienkiewicz H., Potop I. in II. del skupaj, broš. Din 100. vez. Din 150. Maselj-Podlimberski: Gospodin Franjo, roman v dveh knjigah, broš. Din 140. vez. Din 172. Karl May Old Surehand, roman v dveh zvezkih, broš. Din 96. vez. Din 128. Navedene knjige 6e dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani» Šelenburgova ulica 3, in pri njeni podružnici v Mariboru. Aleksandrova cesta 13. * Razstava slovanske mladinske knjige v Ljubljani. Ob priliki II. vseslovanekega pedološkega kongresa v Ljubljani v dneh 26. 27. in 28. avgusta priredi Mladinska matica razstavo slovanske povojne mladinske književnosti. V poštev pridejo vse mladinske knjige (brez šolskih) in listi od 1918. leta daije. Ker se kongresa udeležijo številni pedologi in pedagogi iz vseh slovanskih držav, je velike važnosti, da bo razstava čirn bolj popolna. Zato so naprošena vsa založništva, da pošljejo po možnosti do 1. avgusta t. 1. vse mladinske knjige in revije, ki so jih izdajala od zedinjenja pa do dane3 na naslov Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/1, kjer se dobijo tudi vsa potrebna podrobnejša pojasnila. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. '* Poskusni leti novih avionov Na M- rnunskena letališču so izvedli poskusne lete z novimi, v Ameriki in Franciji kupljenimi avioui- Dva v Ameriki nabavljena aviona sta dvcimotorna in ima vsak motor 450 HP. Aviona sta stala po 2,700.000 din. Zdaj je paik naše civilne aviacije toliko izpopolnjen, da si ne bo treba izposojati letal v inozemstvu. Po letalski katastrofi v Ljubljani^ so ai morali potniško letalo izposoditi v Franciji in so plačali zanj mesečno po 45.000 din. * Plezalni tečaj SPD. Alpinski odsek priredi v dneh 15, 16. in 17. t. m. na Kamniškem sedlu in deloma tudi na Okrešlju brezplačen plezalni tečaj za začetnike in tudi že za malo izurjene plezalce. Vodila ga bosta dva dobra plezalca Jeseničana. Vsakdo, ki ima veselje do plezanja in bi se rad naučil pravilno rabiti plezalno opremo, bo imel v tem teča-ju ugodno priliko. Od vsakega udeleženca se zahteva le, da prinese s seboj pjezalnike (t. j. plezalne čevlje), po možnosti še kladivo, vrv, kline in karabinerje. Prenočnina v koči bo brezplačna, hrano sd preskrbi vsakdo sam. Oskrbnik bo tudi za nizko ceno kuhal tečajnikom hrano, ki jo prinesejo s seboj. Prijave sprejema do 14. t. m. opold. ne osebno, po pošti ali pa telefonsko (2963) SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4, I. Odhod ob vsakem vremenu bo skupen in sicer 14. t. m. s prvim popoldanskim kamniškim vlakom (13.45). Pričetek tečaja bo v četrtek 15. t. m. ob 7. ajutraj na Kamniškem sedlu. Obiščite ® VI. mariborski ledei od 31. julija do 8. avgusta 1937. 50% popusta na železnicah od 29. julija do 10. avgusta 1937.) VELIKA GOSPODARSKA EN KULTURNA REVIJA I Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopato-loška razstava —■ Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Golobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi — Koncerti — Gledališke predstave na prostem — Sport — Veselični park na razstavišču. MARIBORSKI OTOK, NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI, ZELENO, ROMANTIČNO POHORJE, GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR. VAS VABIJO ! ♦ Starši, ne pustite otrok med počitnicami brez dobre knjige: Priporočamo Vam naslednje knjige: Langer-Holeček: Pes druge čete, broš. Din 48., vez. Din 62.: Levstik Vladimir: Deček brez imena, broš. Din 20., vez. Din "S2.: Milčineki: Tolovaj Mataj, broš. Din 16.,'Vex Din 26.- Milanski? Zgodbe kraljeviča Marka, vez. Din 16.: Šorli: Bob in Tedi, T>roš/Din 10„ vez. Din 18. — Vse te knjige se dobe v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani,^ Šelenburgova ulica 3. in pri njeni podružnici v Mariboru' Aleksandrova cesta 13. V metropoli Dolenjske se odda vsled družinskih razmer v najem dobro vpeljana in moderno opremljena restavracija na eni najprometnejših točk, z vsem pripadajočim inventarjem. Vse ponudbe je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sinji vrh«. 5885 * Na velike kasaške dirke v Beogradu 18. in 15. t. m. 1., 8. in 15. avg. odidejo iz do mače kmečke reje dvoletni konji Salta, Princ Boris, Usar, Nelson Viktor, Sida, triletni Perun in, Nervus Vitae. 4 letni in starejši Pelikan. Lošin, Oriksa, Krka. Peter Pilot in Dizma ter konji, ki izhajajo iz kobilarne Tumnišče Bibi, Danilo, Duilčine-ja, Oh-ha, soci in inozemka Tilde K. Razvem Jasne, ki je iz mariborske okolice, so vsi prvi navedeni konji iz Ljutomerske kasaške reje. Tako bodo prvikrat zastopam na kasaških dirkah v Beogradu v častnem številu konji iz Slovenije. Za te dirke vlada v Beogradu velikansko zanimanje ravno rahli konj iz ljutomerske kmečke reje. Razvoj kasaških diTk v Beogradu, naši prestolnici, znači za ljutomersko konjerejo ^veliko pridobitev, saj bodo ljutomerski konjerejci imeli za svoje hitre in lepe živali novih odjemalcev, želimo našim posestnikom konj v Beogra-du najlepših uspehov. „Kostrivniška" naravna mineralna voda Priznana zdravilna slatina (odi. m. s. p. 1. n. z. S. br. 11.349 z dne 7. 8. 1930.) ODLIČNA OSVEŽILNA PIJAČA Uprava »Kostrivniške—Slatine« — Pošta Podplat (srez Smarskl). * Obsojena falsifikatorja. Pred okrožnim sodiščem v Petrinji sta bila obsojena fotograf Stefan šokinger iz Petrinje in alb-sotvent gozdarske akademije Stafan VL-dakovič iz Gline, ker sta ponarejala bankovce. Prvi je bil obsojen na pet, drugi pa na sedem let robije. Fotograf šokinger se je že večkrat ukvarjal s ponarejeva-njem. * Med največje vodovode v naši državi se bo uvrstil vodovod, ki ga zdaj gradijo za več vasi sreza Sanski Most. V tem 6re-zu je veliko pomanjkanje pitne vode in imajo posestniki mnogo škode pri živini. Vodo bodo izpeljali iz Podgorske Ponorice na daljavo 29 kilometrov, vodovodna mreža pa bo obsegala okroff 90 kvadratnih kilometrov. Motorji bodo dvigali vodo na višino 200 metrov. GJoboko pod zemljo bo 15 velikih zbirališč za vodo. Glavna dela pri graditvi velikega vodovoda bodo končana že letos. * Vodič po Parizu in svetovni razstavi je nedavno izdala Zveza za tujski promet v Ljubljani. Vodič obsega 120 strani, karto Pariza, načrt svetovne razstave in več slik. Dobite ga v vseh večjih knjigarnah in v biletarnicah Putnika. Cena Din 30. * Letošnja gospodarska (n kulturna revija VI. Mariborski teden bo v času od 31. julija do 8. avgusta. Obiskovalcem se nudi 50% popust na državnih železnicah od 29. julija do 10. avgusta. Prireditelji bodo letos presenetili obiskovalce z mnogimi novimi razstavami in številnimi atrakcijami. Zlasti bo zanimiva obrtna razstava, na katero se našj obrtniki že temeljito pripravljajo. Industrijska razstava bo prikazala mariborski tekstiL ki je za naše mesto značilen. Na trgovinskem oddelku bodo mariborski trgovci razstavili najrazličnejše blago in praktične izdelke za gospodinjstvo. Prof. Baš pripravlja kar dve razstavi: fi-topatološko in razstavo zgodovinskih predmetov. 2e dalje časa se pripravljajo na Mariborski teden tukajšnji akvaristi, ki bodo prikazali akvaristiko v prakej in literaturi. Letos bo Mariborski teden predvsem zanimiv, ker so prireditelji sestavili zelo pester športni program z mnogimi mednarodnimi tekmami. Gledališke predstave na prostem bodo dale tednu posebno lep pečat kulture. Za obiskovalce bo zelo privlačna vRiska razstava s pokušnjo za mlade ljudi pa modna revija in mednarodni plesni turnir. . . * »Jugoslovenska revija«. Pravkar je izšla nova š-tevilka vodilne jugoslovenske turistične revije pod zgornjim naslovom, ki po svoji nenavadno bogati opremi in pestri vsebini zasluži prav posebno pozornost. Iz vsebine omenjamo članke revijinih urednikov Vladimira Regallyja »Delo ljubljanske Turistične zveze« in »Na Bledu zmerom nekaj novega« ter prof. Frana Violiča »Prednosti Pelješko-korčulanskega kanala« in »Letovanje v Maikarski«, dalje zanimiv sestavek Borisa Rihtcršiča »Celje — zgodovinsko in letoviško mesto«, Panvjev članek »Skozi predele Gorskega Kotara«, živahno zasnovani prispevek Anči šmucove »Ko se človek poslavlja od domovine«, A. Smodičev članek »Ptuj z okolico — umetnostna zakladnica«, pregled desetletnega dela mariborske Tujsko prometne zveze in več drugih člankov, ki se bavijo ali z lepotami naših krajev ali pa z različnimi turističnimi problemi. »Jugoslovenska revija«, ki si je po nemajhni zaslugi njenega urednika Vladimira Regallyja tekom petih let izhajanja priborila vodilno vlogo med vsemi jugoslovanskimi in prav posebno m"d našimi turističnimi revijami, zasluži za svoje delo najlepše priznanje. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. * žikine higienične krušne drobtine iz najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrtkilogramskem zavoju v vsaki špecerijski trgovini. * Najbolj naravna prehrana za dojenčke je Žlkin specialni zdrob za dojenčke in bolnike. Je tako fin, da ga že šesttedenski dojenček pije iz steklenice in z lahkoto prebavi. Dobite ga v vsaki špecerijski trgovini. * Gospa! Kuhanje je tudi v tej veliki vročini ugodno, če si nabavite patentirano kuhalo Triumph Petrolgas. Podrobnosti v današnjem oglasu »Kuhalo Petrolgas c. * Zobozdravnik na Rakeku ordinira vsak torek in četrtek popoldne od 3.—7. * Cenen avtobusni izlet bo od 14. do 15. avgusta na Veliki Klek (Grossglockner). Prijave sprejema Izletniška pisarna Okorn, Ljubljana, Hotel. Slon. telefon štev. 26—45. * Prekrasen — užitkov poln izlet, z najmodernejšim luksuznim avtokarom »PUTNIKA« Maribor: 4 dni od 18. do 21. t. m.: Velden (Vrbsko jezero) — Millstadt — Heiligenblut — Grossglocknerstrasse — Franz Josefs Höhe — Zell am See — Salzburg — St Wolfang —■ Ischl — Aussee — Graz. Popoln aranžman (vključno vizum in mitnina na Grossglocknerstrasse (le 1.000 din za osebo. Prijave do 14. julija. Izkoristite edinstveno priliko za poset divnih pokrajin! Zahtevajte prospekte! Informacije in prijave: »PUTNIK« Maribor. Iz Ljubljane o— Ljubljana moli za patriarhovo zdravje. V petek ob 20. so se v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda vršile javne molitve za zdravje Nj. Svetosti patrijarha Varnave. Cerkev prav gotovo še ni doživela tako številnega obiska, saj je razen pravoslavnih bratov prihitelo tudi toliko katoliškega občinstva, da hram božji ni mogel vernikom nuditi prostora. Med drugimi so se molitev udeležili tudi komandant divizie general Tonič z zastopniki oficirskega zbora, vsa pravoslavna cerkvena občina s predsednikom prof. Jurkovio_ ljubne štepanjske Sokole na njihov praznični dan! u— Martin ščica. Nove prijave dijakinj sprejemamo še do 20. t. m. Poživljamo vse dijakinje, ki so se že prijavile v pisarni Mestne ženske realne gimnazije (Hcej) za letovanje v Martinščici, da do 20. julija vplačajo 700 din za oskrbo in 85 din za potne stroške. Sestanek vseh udeleženk bo 28. julija ob 10. v fizikalni dvorani liceja. Na tem sestanku bo ga. profesorica, ki bo skupino spremljala in v koloniji nadzorovala, dala še posebna pojasnila za pot Opozarjamo, da je za prijave še vedno čas in da v licejsko skupino sprejmemo tudi vse dijakinje drugih zavodov, ki bi želele letovati v Martinščici. Za Ljubljano je rezervirano posebno poslopje s 50 posteljami in je torej prostora še vedno dovolj na razpolago. Odpotovale bomo 29. julija ob 20. z brzovlakom na Zagreb. V Martinščici ostanemo točno 4 tedne. V kolonijo bodo v mesecu avgustu sprejete izključno le dijakinje in dečki do 10, leta. Nadzorstvo vršijo profesorice. Za pouk v plavanju, veslanju, tenisu, sploh v vseh športih so na razpolago posebni učitelji. Dijakinjam so vsa športna igrišča, vse igre ln čolni (40 sandolini vedno na razpolago. Poleg izvrstne oskrbe (5 krat na dan obilna in dobra hrana) nudi kolonija dva brezplačna izleta (Rab, Crikvenica). Dvakrat tedensko predvajajo na prostornem vrtu ton-filmske predstave, ostale večere igra lasten jazz-orkester ali pa radio za ples in zabavo. Novo kopališče na rtu je zaščiteno z mrežo. Podrobne informacije daje in sprejema prijave vsak dan od 9. do 11. pisarna Mestne žen. real. gimn. na Blei-weisovi cesti. Vodstvo. Ako še nisi, kupi takoj e— Ustanovitev mladinske organizacije JNS v Celju, pripravljalni odbor krajevne mladinske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke v Celju sklicuje za ponedeljek 12. t. m. ob 20.30 v klubsko sobo Celjskega doma informativen sestanek, na katerem bo razgovor o ustanovitvi mladinske organizacije JNS za mesto Celje in celjski srez. Sestanka se bosta udeležila tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in predsednik mladinske organizacije JNS v Ljubljani g. inž. Jože Rus. Vabimo vse mlade pobornike nacionalne misli, da se zanesljivo in točno udeleže sestanka, e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. matineja, danes in jutri ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm »Port Artur« z Adolfom Wohlbrückom ln tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 10. in 14. uri matineji: »NEPRI-JATELJ DRŽAVE ŠT. 1.« — Ob 16.15, 18.15 in 20.30 premiero prekrasnega filma »CARICIN LJUBIMEC«. — Jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 »CARICIN LJUBIMEC«. fž&ž bonbone! Bilo kod M povsod! e— Odlikovanje gasilcev. Iz Arje vasi pri Petrovčah nam pišejo: V nedeljo 4. t. m. je proslavila prostovoljna gasilska četa Gaberje 25-letnico svojega obstoja. Na proslavi, ki je bila združena z župnim zle-tom, so bile razdeljene diplome tistim gasilcem, ki so 1. 1930. na gasilskem kongresu v Ljubljani nastopili s sekiricami. Prostovoljna gasilska četa Arja vas odnosno uprava čete je javila celjski gasilski župi imena gasilcev, ki naj bi bili odlikovani, javila pa je take osebe, k 1. 1930. sploh še niso bili člani. Tako so bili sedaj odlikovani tudi taki gasilci, ki se 1. 1930. na kongresu sploh niso udeležili vaj s sekiricami. Treh članov omenjene čete, ki so se res udeležili kongresa 1. 1930., pa sploh niso javili župi. Eden izmed teh treh, ki si je v polni meri zaslužil priznanje in je tudi vadil gasilski naraščaj, ki je bil prvi v celjski gasilski župi, niti ni bil omenjen. Čeprav je bilo župno starešinstvo pravočasno obveščeno o nepravilni izjavi četne uprave, ni vzelo tega obvestila na znanje. e— Lep uspeh ge. M i ree Sancinove. Priznana celjska pianistka ga. Mirca San- cinova je položila te dni pred drž. izpra-ševalno komisijo konservatorija v Gradcu z uspehom izpit umetniške zrelosti iz klavirja. Čestitamo! e— Sokolski nastop na Teharjn. Sokolsko društvo Štore-Teharje bo priredilo danes ob 16. javen nastop v občinskem parku na Teharju. Sokoli in prijatelji sokolstva, obiščite prireditev v čim večjem številu! e— Pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu, ter novih vozil in onih vozil, ki so bila v popravilu in letos äe niso bila pregledana, bo jutri, v ponedeljek od 15.30 dalje pri mestni garaži na Sp. La-novžu in ne na Dečkovem trgu, kakor je bilo prvotno določeno. Iz Maribora a— Sokolski nacionalni Maribor se bo danes v velikem številu udeležil ruških sokolskih slavnosti v zvezi z razvitjem na-raščajskega prapora ruškega Sokola. Zbor Sokolov je na glavnem kolodvoru ob 13. Zbor Sokolov jezdecev pa danes ob 10. v artiljerijski vojašnici. Po pripravah sodeč bodo današnje ruške slavnosti učinkovita manifestacija sokolske misli ob meji ter slovesno potrdilo enotnosti skupnega prizadevanja in borbe ruške sokolske družine z mariborskim matičnim sokolskim društvom za osvobojenje ter uedinjenja. a— Lepo priznanje mariborskemu učitelju. Ob letošnjem razpisu za novi učni načrt za narodne šole v Jugoslaviji je dosegel najlepši uspeh mani pedagoški pisatelj in vzgojitelj g. Ernest Vrane, učitelj v Studencih, ki je skupno z drugim tovarišem zasedel prvo mesto ter prejel nagrado 3000 din. K lepemu uspehu prisrčno čestitamo! a— Himen! Poročila sta se v Puščavi pri Sv. Lovrencu na Pohorju Gustav Ko-sič, ind. uradnik, in Julči švigljeva iz ugledne rodbine v Puščavi. Priči sta bila ravnatelj Viktor Meixner iz Bistrice ter posojilnični knjigovodja Herman Jurko. — V stolnici sta se poročila uradnica tukajšnje policije Elfrida Dvoršakova, in Gustav Svenšek, trgovski sotrudnik. Obilo sreče! a— I. Capina otrok sp bo vrnila iz lo- tovania na Počitniškem domu kraljice Manie 13. t. m. z vlakom, ki prispe v Maribor ob 11.48. Starši otrok se naprošajo, da pričakajo svojo deco na kolodvoru. V1*-! DOU31M ^ PREREZOM so trajnejše so ostrejše so močnejše so trše. a— Dame, ld žele sodelovati pri baletu za »Sen kresne noči«, naj se javijo v ponedeljek ob 18. v Glasbeni matici. a— Smrtna kosa. V Jadranski ulici 2X je umrl v 64. letu starosti upokojeni železničar Alojzij Macarol. Na Pobrežju v Go-sposvetski ulici 38 pa je preminil 71 letni tesar Fran j o Kurnik. Žalujočim naše iskreno sočutje. — Zaradi brezposelnosti v smrt. 22 letni brezposelni Anton Rapčič iz Ruš je iz-pil večjo količino lizola in je na posledicah umrl. a— Nesreča nesreči slodi. Poročali smo o samomoru železničarja Avgusta Robnika, ki se je pri Bistrici vrgel pod vlak. Robniikovo družino je zadela sedaj nova nesreča. Ko je Robnikov bratranec Avgust izvedel za ta dogodek, se mu je omra_ čil «m in so ga morali odpraviti v umobolnico. Dorna pa je ostala žena s petimi nepreskrbljenimi otroci. a— Strela zanetila požar. Ob priliki neurja je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Martina Voha ki je popolnoma zgorelo, škoda znaša nad 25.000 din. &— požari brez ko ne3. V Leviču pri PoljJamah je zgorela hiša posestnika Janeza Ugerška, ki trpi radi tega 25.000 din škode. V Poljčanah je zgorela posestnici Antoniji Franci viničaTija, vredna okoli 10.000 din. V Kaniži pri št. IIju je zgorela Vini čari ja posestniku Muršeu Francu, ki trpi raidi tega škodo 10.000 «din. Tragedija v Južnem morju Lep kos „divjega paradiža" je s prebivalci vred izginil s površja — Usoda potopljenih mest u— Zvišana taksa na pse. Društvo za varstvo živali naznanja vsem lastnikom psov, da je mestno poglavarstvo na resolucijo, sestavljeno letos 27. aprila na sestanku lastnikov psov, ki ga je sklicalo društvo v hotelu Miklič, odgovorilo, da predlogu za znižanje taks ni mogoče ugoditi, ker je ta pristojbina že pravomočno predpisana. Predlog ee bo po možnosti upošteval o priliki razprave proračunskega osnutka za leto 1938-39. pokopališče Sv. Križ — Ljubljana u— Vse člane in članice vabimo na piknik. ki ga priredi šentjakobska trnovska ženska podružnica CMD danes na Golovca blizu vila. Zbirališče ob 3. popoldne na Dolenjskem m0stu. Pridite vsi in pripeljite svoje prijatelje. Vi fotografirate, mi Vam pa skrbno razvijemo, kopiramo iri povečamo. Specijalna fototrgovina Foto Janko Pogačnik, LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 20. 5691 u— Ogenj v krojaškf delavnici. Nekaj minut po 3. uri so bili včeraj zjutraj obveščeni mestni poklicni gasilci, da na Vidov-danski cesti št. 1 gori. Pod vodstvom svojega poveljnika g. Ogrina so z orodnim avtomobilom pohiteli na krai požara in ugotovili, da je ogenj nastal v delavnici krojaškega mojstra Viljema Jakliča, prav naspro ti Stritarjeve kavarne, Gasilcj so vdrli v zaklenjeno sobo in so imeli eno uro polne roke dela, preden so do kraja udusili por žar. Gašenje je bilo precej težavno in nevarno, ker je bil prostor ves zadimjen, v plamenih pa je bila vsa obleka, blago in inventar. Kako je ogenj nastal, preiskava doslej še ni mogla ugotoviti. Mojster Jaklič je v ognju izgubil za kakšnih 18.000 Din obleke in Maga in za kakšna 2000 Din pohištva* zavarovan pa je v celem za 47.000 Din. u— Sknpno združenje obrtnikov v Ljubljani priredi ekskurzijo 20. t. m. z udot-nim avtobusom v Celje, kjer si bodo udeleženci ogledali tamkajšnjo cinkarno in Westnove tvornice. Ekskurzije se lahko udeleži vsakdo. Prijave sprejema tajništvo, za TOI), in predsednik S- Kovačič Anton, Beethovnova 10- pritličie (palača Zbornice tvorni k peči (telefon 33—57). u— Dospela je nora pošiljka vin: cviček, vugava, rizling in teran. Poizkusite jih* da se prepričate o njihovi kvaliteti. »Gostih na Kmetič«, Ljubljana, Aleksandrova cesta. it— Nova kuhinja na Aleksandrovi ce®ti Ufas postreže po izbiri, okusu in Vaši želji. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v šiški — Telefon 8S-87 Nepozabni dunajski film KOČIJAŽEVA PESEM s Paulom Hörbigerjem in Gusti Huber v glavnih vlogah Predstave v nedeljo ob 5., 7. in 9. v ponedeljek ob pol 9. V torek : Kralj gangsterjev Ljubljana, 10. julija Danes so prinesli dnevniki vest o tragediji, ki je zadela mestece Rabaul, ležeče na južnovzhodnem robu Nove Britanije, otoka iz nekdanje skupine Bismarkovega arhipelaga, raztresenega po oceanu vzhodno od Nove Gvineje. Ogromni morski valovi so se že v času med 28. majem in 4. junijem neki dan vzpeli nad mesto in ga zalili. Dva dni zatem je sledilo strašno potresno razdejanje. Iz ognjenika je bruhnila lava in pokrila zemljo daleč naokrog. Mirno mestece z nad 700 prebivalci je izginilo s površja, pokrajina se je daleč naokrog spremenila v puščobno razdejanje. jal okrožni načelnik, da lahko pričakujemo v kratkem novega izbruha. Toda »Mati« je bila že toliko let dobra z Rabaulom, da nismo nikjer opazili sledove strahu. Le redko leže nanj senca, ko postane zrak soparen in skoro neznosen, a lz globin se oglasi grom, da zemlja zapleše za nekaj trenutkov kot jadrnica v monsumu. Toda vse to hitro mine in razbežani Rabaulčani so kmalu spet doma pri čašici žganja ter tolmačijo prestrašenemu tujcu, da je prav dobro, če se »Mati« izpiha v takšnih neškodljivih napadih. Rabaul se lahko pohvali s tremi hoteli, enim evropskim in dvema kitajskima. Po- li— Namesto venca na grob g. Karla Pol. laka je daroval 200 Din Rdečemu križu g. Feliks Moskovič, veletrgovec v Ljubljani. Na oddih v visoke gore z novim motorjem ING. G. TÖNNIES — LJUBLJANA, TYRSEVA 33. u— Registr. blagajne in knjigovodstvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. siroandl, Ljubljana, Dvofakova, uL 3. telefon 24—07. Warner Iz Cel]a e— Smrt agilnega sokolskega delavca. V celjski bolnišnici je umrl včeraj zjutraj po daljšem trpljenju v starosti 21 let Franc Vidic, sin jetniškega paznika g. Franca Vidica na Ložnici pri Celju. Pokojni je bil navdušen in agilen pobornik sokolske misli. Do lani se je marljivo udejstvoval tudi kot član uprave in tehničnega odbora Sokolskega društva v Celju. Na njegovo izrecno željo so mu po smrti pripeli na prsi sokolski znak. Tako bo pokojni tudi po smrti simbolično združen z mogočnim, viteškim sokolstvom. Pogreb br. Vidica bo jutri, v ponedeljek, ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Sokolsko društvo v Celju poziva svoje članstvo, da se v čim večjem Številu udeleži pogreba nepozabnega brata. Francu Vidi-cu bodi ohranjen časten spomin, težko prizadetim svojcem naše Iskreno sožalje! 4 STAVBNE PARCELE v velikosti 1000 do 1600 m2 v mestu CELJU ugodno naprodaj. Poizvedbe VEHOVAR, tovarna pohištva, Celje. Nova Gvineja in sosednje otočje Prirodne lepote in življenje na prelepih otokih v večni pomladi južnega sonca je svoj čas popisala znamenita popotnica, Američanka Margita Matches. Izredno zanimive njene vtiske iz »divjega paradiža« je v 1. 1934 prinašala v daljših nadaljevanjih tudi priljubljena revija »življenje in svet», nakar čitetalje še posebej opozarjamo. Zelo dobra opazovalka krajev in razmer se je bila ustavila tudi v Rabaulu in piše o njem naslednje: »Na križišču poti, ki vodi v Novo Gvinejo, leži mesto Rabaul, izredno lepo, skoro neodoljivo majhno pristanišče, komaj štiri stopinje južno od ravnika. V njem živi približno 300 belih ljudi, med njimi le 35 žensk ter mogoče enako število Kitajcev in Malajcev. Večkrat pa prekašajo po številu bele gospodarje in nebeščane domačini v kričečih predpasnikih, sicer napol nagi, a po večini srečni kot vsi, ki niso okusili spoznanja- V Rabaulu je zbrana peščica človeštva vseh jezikov, sestavljena iz pustolovcev in nesrečnežev, ki iščejo tod pozabljenja, ljudi, ki so propadli v današnji gospodarski borbi. Večina je izgubila že vsako zvezo z ostalim svetom. Ni zakona, ki bi tod urejeval in določal, kdo se sme naseliti in kako odseliti. stelje v njih so obdane s široko mrežo proti moskitom in pritrjene čvrsto na zid, da ne bi padla preko nje v primeri potresa. Vse življenje, ki se pretaka po ulicah Rabaula, je vzklilo iz mešanice nemških naseljencev in samoanskih domačink. Sedaj so te nekdanje krasotice že izgubile ku po glavi neko zamolklo bobnenje in celo ponoči nima v spanju popolnega miru. Počasi sem tudi jaz zapadla v iluzijo, da je v teh razpaljenih pekočih dnevih in milih nočeh le sedanjost resnična, če bodočnost skriva kake probleme, — maskee, pravijo otočani, kar pomeni — saj je vseeno«. ♦ Tako pisateljica. Prijaznega mesteca v paradižu Južnega morja zdaj ni več. V slutnji domačinov je vrgla iz sebe »Mati« silne množine lave in zasula pokrajino. Razburkano morsko dno je vrglo razpenjene valove na obal in pobralo malo mestece. Rabaul je zapadel usodi, kakršna je doletela vrsto mest v zgodovini zemeljskega razvoja. Divja plemena notranje azijske puste so uničila mnogo nekdaj cvetočih kulturnih središč, prav tako so zginila mesta ob morju zaradi prevelikega tekmovanja za prvenstvo na valovih. Slavni Kar-tago je v razvalinah preoral rimski plug, cvetoči Babilon in svetopisemske Ninive je zadela usoda pozabljenja. Stoletja se je obnavljala in še vedno se vrača tragedija matere zemlje, da nudi na svojih grudih zavetje velikim človeškim središčem, a jih v nepričakovanem trenutku nam ah uničijo njene skrite sile. Zbude se ognjeniki, dvignejo se ogromne poplave, zemeljski potresi in morje ni najzadnje, ki je pobralo na dno že celo vrsto mest tudi v Evropi. Na dnu morja je zasuta slovanska, nekdaj cvetoča Vineta na Rujanu, v slanem elementu se zaliva b peskom potopljeni Sagunt na Korsilti. še več je nekdanjih pristanov, ki so se pogreznili v morje ob Antlantiku. Na norfolški obali Anglije je bila nekoč luka Shipden, živahno pomorsko središče. V 15. stoletju je izginila v morju in se zadnjič pred 80. leti za nekaj časa spet pokazala. Yorkshirski angleški obali so v zadnjem tisočletju pobrali morski valovi trideset v?sic. Nad zvonikom magistrata Ravens Meolsa, kraja, ki je cvetel še za časa Viljema Osvojevalca, križariio danes ladje. Blizu Portsmoutha se pokažejo ob mirnem in čistem morju na dni' obrisi gotske katedrale ln škofijske palače po- Domačija pod južnim soncem svoj čar. Le strast še zmeTom sije v njihovih očeh. Te žene imajo velik vpliv na Novi Gvineji. Ob strani svojih mož so krčile džunglo, brez strahu krotile divjake. Najmočnejša osebnost, ki je sploh prišla v Rabaul, je bila »kraljica« Ema, žena nemškega naseljenca, ki je kmalu umrl. S tobakom in suknom je odkupila velike Rabaul je podoben pohotni eksotični brasatici, ki je zašla v težke razmere, pohot-nici s krvavo rdečimi rožami v laseh, mehko kožo in strastnimi očmi, polnimi hrepenenja. Vsi moški, ki se dotaknejo njenih obal, postanejo njeni ljubimci. Večina njih plača to morečo ljubezen s svojo možatostjo. Ko sem se vozila na ladji v Beli zaliv, na koncu katerega leži lepo mestece, sem opazovala obrežje z ljubkimi plantažami, nad katerimi je stražil koničast ognjenik (in prav ta je postal zdaj za Rabaul usoden! opomba ured.). Ognjeniku pravijo »Mati«. V bližini je bil raven otok, nazvan »Vulkanski otok«, ki se je bil po zadnjem potresu dvignil lz morja. Pred vhodom v luko sta Štrleli iz morja dve koralni čeri, edini ostanek pogreznjenega otoka. — Učenjaki nam napovedujejo, mi je de- Ulica v Rabaulu komplekse zemlje ter držala v strahu stotine divjakov. Plantaže in trgovina so ji prinesle ogromno premoženje. V dnevih, ko je bila ta kraljica Gvineje na višku, se je razprostirala škarlatasta preproga do njene hiše blizu Rabaula. Poročila se je v tretjič z avstralskim Angležem, zapustila otok in odšla v Evropo. Anglež je zapravljal v Monte Carlu njeno premoženje, se ljubimkal z Evropkami, dokler ni samoan-ska lepotica ustrelila njega ln še sebe. Usmiljenja vredni so otroci, mešanci belcev in domačinov. Lepi, toda nemoralni spački so to. V alkoholu iščejo pozabljenja in ko se opijejo, se pokaže njihova prava divjaška nrav. Po daljšem bivanja v Rabaulu sem začela verovati v novogvinejski »spomin«. Ljudje so zmerom pričakovali nečesa in živeli v napetem stanju. Ves dan bije člove- greznjenega mesta. 30 km severno od Har-wicha leži na obali vasica Dunwich, kjer je nekdaj stalo istoimeno večje mesto. V enajstem stoletju je prvič navalilo nanj morje in 1. 1347 uničilo 400 hiš. Morje in ognjeniki so sile, ki v enem samem zaletu lahko spremene lice naše zemlje. Kakor je puščavski pesek zasul vrsto starih selišč, tako je tudi morje zasipavalo vedno znova plitva naselja na obalah. Na severni cornwalški obali Anglije so našli zasuto v pesku cerkev iz 16. stoletja. V južnem Walesu, med Cardiffom in Swanseo leži pokopano v pesku mesto Kenfig, ki je bilo v 13. stoletju cvetoče trgovsko naselje. Kakor pod Vezuvom, vstaja zdaj iz zemlje angleški Herkula-num, cilj mednarodnega tujskega prometa. . , Iz Kranja T— Kino Narodni dom prika&uje danes malo Shirley Tempie v njenem najboljšem filmu »Anoel aerodroma«. Dodatek 800 m barvanega filma »Kronskih svečanosti ▼ Londonu«! Iz Tržiča S— Kino predvaja danes veliki vojni film »Peklenska krila«, tednik in črtano smešni-co veseli Dodo. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16., 18.30 in 20.30 veselo in zabavno filmsko opereto »Siivija in njen šofer«. Film poln humorja in smeha. Predigri: Paramountov zvočni tednik m kulturni {ihn. »JUTRO« il W 8 -Nedelja. 11. VII. 1957.- SPORT XV. zvezdna dirka v Celje V Celju se bodo v teku dopoldneva sestali dirkači jubilejne zvezdne dirke, ki bodo ob 6. zjutraj startali iz Ljubljane, Maribora, Slovenjgradca, Preval], Konjic, šoStanja in Vranskega ter tudi iz Varaždina in Zagreba V Celju bo danes mogočen zbor kolesarsikh športnikov Pokali, ki zanje trepetajo po svetu 5, letala in baloni hite za zmagami Žoge, Danes se zadnji dan v Berlinu igra evropski finale za največjo teniško lovoriko, Davisov pokal, in sicer med češkoslovaško in Nemčijo. Zmagovalec tega srečanja bo nato nastopil proti drugemu finalistu iz ameriškega pasu, in sicer, kakor že vsa leta, odkar je Davisov pokal spet v Evropi, proti Ameriki. Kdor bo slednjič zmagal v tej borbi, bo moral v odločilno srečanje z Anglijo, ki trenutno hrani in brani Davisov pokal. Ko je pred nekaj leti v Le Havreu pristal velik prekomorski parnik iz Amerike, je oborožena policija takoj zastražila most za izkrcanje potnikov, dohode v luko pa sploh zaprla. Za policijskim kordonom se je gnetla množica radovednežev. Med prvimi je zapustil parnik lepo oblečen, starejši gospod. V orokavičenih rokah je nosil sred-njevelik, štirioglat zaboj. Takrat se" je množica zganila, nekateri pa so ga celo spoznali in vzkliknili: »Le voilà.'c (Evo ga!;. Toda oni niso spoznali častitljivega starega gospoda, temveč zaboj ali prav za prav njegovo vsebine. Slavni Davisov pokal, za katerega že skoraj 40 let trepetajo po svetu. Takrat so Davisov pokal po »sedemletnem »pregnanstvu« onstran Oceana spet pripeljal; v Evropo, takrat so znani štirje mušketirji francosKega tenisa Boro-tra, Lacoste, Cochet in Brugnon priborili ta dragoceni pokal Franciji. Nekaj ur pozneje so lovoriko z vso svečanostjo prevzeli predstavniki francoske teniške zveze. S kretnjo, kakor bi župan obleganega mesta izročal ključe zmagovalcem, je ameriški zastopnik položil srebrni pokal v roke Francozov. Zdaj so ga lahko vsi videli, ta pokal, za katerega so se bali milijoni gledalcev po vseh petih celinah in za čegar prehodno last so se borili najboljši teniški igralci vsega sveta do onemoglosti. Zdaj, ko so gledali pred seboj to nagrado za zmagovalca, se skoraj niso mogli vzdržati tihega nasmeška, kajti ta srebrna čaša slavnega imena v resnici le ni bila nekaj tako izrednega. Ameriškemu teniškemu igralcu in poznejšemu vojnemu ministru Vrigütu F. Da-visu se leta 1900, ko je daroval ta pokal, gotovo še sanjalo ni, da ga bodo skoraj 30 let pozneje morali straziti policaji in vojaki in se bodo slavni teniški mojstri tedne in tedne, pa tudi mesece vozili križem po svetu z edino nalogo, da si pribore ta pokal. Anglija, Avstralija in Amerika so ga imele zaporedoma, notem so prišli Francozi na najvišjo točko v svetu, ki teka za belo žogo. Za njimi pa so se spet dvignili »stari« Anglež; in vrnili pokal v domovino tenisa onstran Rokavskega preliva. Velike umetnine športne lovorike, za katere se bori svet, večinoma niso. Sicer pa v teh borbah ne gre toliko za vrednost pokalov, temveč vse bolj za slavo, za ime in za veliko tradicijo take soortne lovorike, ki podžiga množice aktivnih športnikov in športu naklonjenega občinstva. Boji za angleški nogometni pokal prinašajo vsako leto milijon funtov v blagajne raznih klubov. Saj je znano, da pokojni kralj Jurij ni nobeno leto opustil svečane priložnosti, da je Domaci spored SK Ljubljane Današnja nedelja je bila rezervirana za nogometno tekmo z Venezijo. Tudi to pot — kot vedno — je imela Ljubljana smolo z italijanskim klubom. V zadnjem trenutku so se pojavile težave, tako da ta tekma za danes ni bila izvedljiva. Zaradi preložitve te tekme je bilo vodstvo primorano postaviti na zeleno polje svoja moštva, da ne zamudi nedeljskega treninga. V ligaški skupini bo nastopilo nekaj dobrih moči, ki jih je vodstvo pridobilo s transferom v mrtvi sezoni. To bo poizkus novih moči za nastope v bližnjem tekmovanju za državno prvenstvo. Ob 16.30 bo nastopilo jnniorsko moštvo SK Mengša, ob 18. pa dve garnituri, ki bosta izenačeni in sestavljeni iz najboljših meči. Na igrišču se bo pojavilo vse, kar Ljubljana premore, ker se že prihodnji teden prične pripravljalni trening za tekmovanje v ligi. Tekme se določene kot trening tekme brez vstopnine. Prijatelji nogometa vabljeni. Namesto nekaj vrst Športni drobiž V tekmah za srednjeevropski poka] je nastala velika afera. Med preostalimi osmimi udeleženci v tem tekmovanju sta preteklo nedeljo igrali na Dunaju moštvi Genove in Admire, pri kateri priliki je prišlo do zelo nesportnih prizorov in je bil en igralec težko ranjen, dva pa lažje poškodovana. Po končani tekmi so se odgovorni ljudje mnogo trudili, da bi obe stranki pomirili, toda res so dosegli le toliko da so se Italijani vrnili domov precej poparjeni in seveda s tihimi načrti za revanžo. Danes je bila na sporedu med obema kluboma revanžna tekma na italijanskih t]eh in je moštvo Admire točno po sporedu že v četrtek odpotovalo v Italijo. Ko je prispelo v Benetke, so ga ustaf vili in mu sporočili, da je z naredbo italijanskega notranjega ministra ta tekma v Genovi prepovedana. Italijani so obenem obvestili predsedništvo odbora za te tekme, ki se bo v torek sestalo v Celovcu na nujno sejo, da ukrene vse potrebno za odigranje te tekme. Igralci Admire bodo ta čas čakali v Benetkah na odločitev. Vsekakor je to redek primer, da je v mednarodne športne odnošaje posegla politična oblast. V ostalem so iz tega tekmovanja danes na sporedu ostale tri tekme, ki sicer na Dunaju med Vieno in Fe-renezvarosem. v Budimpešti med Ujpe-stom in Austrijo ter v Curihu med Grass-hopersoan in Laziom. zmagovalcu v teh tekmah sam Izročil pokal. Mednarodne prehodne pokale so v teku let ustanovili že skoraj v vseh športnih panogah. Ce pogledamo samo v Srednjo Evropo, se po njej bijejo kar za dva posebna srednjeevropska pokala, — v nogometu in tenisu — za katerih osvojitev se vsako leto borijo najmočnejši zastopniki teh panog. Nogometni pokal praznuje letos že desetletnico, teniški pa je bil ustanovljen šele lani, bo pa, kakor kaže kmalu popularen. Največja teniška lovorika — Davisov pokal •— za katerega igrajo danes zadnja dva singla v evropskem finalu v Berlinu Kakor za zmage na zelenem polju ali v vodi tako trepeta svet tudi za športne pokale za zmage v zraku. Med takimi je najbolj znan pokal kapitana Schneiderja za najhitrejše letalo na svetu. V tej konkurenci so izmenjavali zmage večinoma Angleži in Italijani. Ob modrem Gard:-kem jezeru ali pa gori ob Severnem morju so najhitrejša vodna legala s povprečno hitrostjo okoli 550 km na uro tekmovala za to lovoriko, njihovi upravljačl pa vsak hip tvegali zaradi tega življenja. Neka bogata Angležinja je žrtvovala »samo« 100.000 funtov, da bi se angleški udeleženci teh tekem skupno s stroji tako izpopolnili, da bi lahko ostali brez konkurence v tem pokalnem tekmovanju. Najbolj romantičen je vsekakor boj za oni pokal, ki ga je okoli leta 1900 ustanovil ameriški časopisni založnik Gordon Bennett. Ta Američan je spadal tudi med najbolj navdušene čitatelje francoskega romanopisca Julesa Vernea. Ko je Bennett prečital znano knjigo »Pet tednov v balonu«, je sklenil uresničiti drzne Jules Vemeove fantazije ter je zato ustanovil prehodni pokal za onega vozača z balonom, ki bo vsako leto v mednarodnem tekmovanju po tej poti prevozil najdaljšo progo. V teh tekmah so se že večkrat odlikovali Poljaki, ki se sploh bavijo z mislijo, da bi sami ustanovili slično mednarodno konkurenco, če za to Bennettovo tekmovanje ne bo več pravega interesa. Kajti v dobi prekoocean-skih poletov in načrtov o stalni zvezi med starim in novim svetom po zraku, co vožnje z baloni res že samo čiste športne dogodivščine. Za take poskuse pa današnja doba ni prikladna, ker manjka zanje sredstev in volje. Velika kolesarska dirka iz Sofije v Varno, na kateri sodeluje tudi pet jugoslo-venskih dirkačev, se je začela v četrtek in so ta dan dirkači prevozili prvo etapo iz Sofije v Pleven (190 km). Zmagovalec te etape je bil Jugosloven Grgac v času 6:23.6, drugi Bolgar Georgijev v času 6:24.3, tretji zopet Bolgar Nenov, četrto in peto mesto pa sta zasedla Jugoslovena Prosemik in Gärtner. V petek je šla dirka dalje iz Plevena v Veliko Trnovo (122 km) in je v tej etapi zn^agal Bolgar Nenov v času 4:25:35. Drugi je bil Jugosloven Pro-senik v enakem času, tretji Bolgar Debel" čanski, četrti pa Jugosloven Grgac. Precej slabše mesto je zasedel svobodni vozač Ormuž med tem lio o ostalih dveh Jugoslovanih (Gartnerju in Davidoviču) na boljših mestih ni Sledu. V skupni klasifikaciji vodijo po drugi etapi Bolgari s precejšnjim naskokom pred Jugosloveni. Sobotna etapa je vodila do Ruščuka, današnja zaključna pa gre do Varne. Listi objavljajo spet žalostno vest o razmera] v našem lahkoatletskem športu. Jugoslovanski lahkoatletski savez je na zadnji seji sklenil, da ne bo poslal niti na Balkanske igre v Bukarešto (od 5. do 12. septembra), niti na revanžni dvoboj z Grčijo v Atenah (18. in 19. septembra) nobenega zastopstva, če ne bo od ministrstva za telesno vzgojo pravočasno dobil podpore, ne samo za potovanje in oskrbo, temveč tudi za primerno pripravo, v zvezi s tem bo v kratkem delegacija JLAS obiskala ministra dr. Rogiča, da mu sporoči te sklepe in izposluje potrebna denarna sredstva za delovanje tega saveza. Danes bo v Zagrebu redn® glavna skupščina nog°metoega podsaveza, na kateri bodo med drugim sprejeti novi sklepi glede razdelitve številnih zagrebških in podeželskih manjših klubov v posamezne razrede. V splošnem pa bo ta občni zbor potekel bržkone v znamenju znanih »dobrih« odnošajev med Beogradom in Zagrebom odn. savezom in zagrebškim podsavezom. V dirki po Franciji (Tour de France) vodijo po dovršenih sedmih etapah — v tej je nastopilo še vedno 75 dirkačev — Belgijci s skupnim časom 138:12:46 pred Italijani s 138:16:53. Na tretjem mestu so Francozi, nato pa Nemci. Švicarji ln LuikaenfoUTžaim. nb kl U hoteli sodelovati v eefcdj«kem odboru. Danes ob 10. tekma za sodniške izpite z Jadranom. Postava razvidna v garderobi na igrišču. SK Reka poziva članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba očeta g. Ermana, ki bo danes ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnišnice. ŽSK. Hernies (nogometna sekcija), .lutri v ponedeljek ob 20. bo pri Šli barju izredni občni zbor nogometne sekcije. Dnevni red: volitve novega odbora in slučajnosti. Vsi igrači polnoštevilno. Vabijo se tudi èia- Iz Julijske krajine Obsodba tržaškega antifaSista Kratko smo že poročali o Tržačanu, 37-letnemu Danteju Serpu. Lani se J® Po 15 letih, ki jih ie preživel v Rusiji, vrnil nazaj v Italijo, že na meji pri Trbižu so ga aretirali dn r«>o postavili pred sodišče zaradi umora fašista PasQuala Napolitana, ki ga je po ugotovitvah preiskovalnih obla-eti izvršil v Trstu meseca maja 1. 1921. Proces se i e vršil pretekli četrtek pred tržaškim porotnim sodiščem. Serpo je ir povedal, da je pripadal socialistični stranki. Dogodka samega se je le malo spominjal. Izjavil je. da je v splošnem spopadu s fašisti streljal tudi on, da pa se ne zaveda, da bi bil Napolitana ustrelil. Takrat pa ga je popadel strah in je zbežal preko Dunaja v Rusijo. Živel je nekaj let v Odeei. Ker pa ee ni hotel vpisali v komunistično stranko, so ga obsodili na pet let ječe zaradi propagande proti komunizmu- nato je moral še tri leta v Sibirijo, odkoder pa ie lani zbežal. Priče se prav tako niso mogle spomniti podrobnost; dogodka in $o se sklicevale na svoje nekdanje izpovedi. _Na podlagi ugotovitev iz 1. 1921. je sodišče proglasilo obtoženca za krivega, da je Napolitana ustrelil na razdaljo dveh korakov čeprav^ mu Napolitano ni ničesar grozil in eam ni bil oborožen. Serpo je bil obsojen na 21 let robije- na 2 leti posebnega policijskega nadzorstva in izgubo državljanskih pravde. Na osnovi raznih amnestij 6e mu kazen zniža za 9 let in 6 mesecev. Drobne novice Novi grobovi. Pretekli teden so umrli v Gorici 65-letna Marija Devetak, 55 let stara Neža Pertovt, 75-letni Ivan Colja, 51-letni Alojz Lisjak in 38 let stari Josip Mar-kočič, v Tolminu Jakob Le ban v starosti 85 let, v Trstu 50-letna Marija Mlakar, Josipina Plevel, ki je doživela 88 let, 70-letni Josip Vatovec, 32-letna Antonija Fur-lan, 70-letna Ana 2užek, 6l-letni Peter Barut, 76 let stari Ivan Gaberšič in 68 let stari Peter Sancin. Njih rodbinam naše so-žalje. Gostje iz Zagreba. Pred dnevi se je pripeljalo preko Opatije v Trst večje število uradnikov neke zagrebške zavarovalnice. V Trstu jih je ravnateljstvo zavarovalnice »Assicurazioni Generali« gostoljubno sprejelo in pogostilo. Iz Trsta so napravili z avtobusi izlet v Benetke. Vrnili so se preko Postojne in Ljubljane nazaj v Zagreb. Nov izlet na Bled. Goriška agencija za tujski promet namerava prirediti za Gori-čane 18. t. m. velik izlet na Bled. Izletnikom bo na razpolago poseben vlak. Kolektivni potni list jim je že zagotovljen. Z Bleda se bodo ponoči spet vrnili nazaj v Gorico. Vožnja s prehrano velja 65 lir za osebo. Pred imenovanjem novega tržaškega škofa. V poslednjih dneh se je v Trstu razširila vest, da bo imenovan za novega tržaškega škofa sedanji reški škof msgr. Santin. Baje bo že v kratkem objavljen dekret o tem imenovanju. Kakor znano, je bil po demisiji prejšnjega dolgoletnega tržaškega škofa msgr. Fogarja goriški nadškof dr. Margotti imenovan za začasnega upravitelja tržaške škofije. Vse kaže, da se še zmerom ni ugodno rešila zahteva tržaških političnih ln cerkvenih krogov, da bi se sedež goriške nadškofije prestavil v Trst, česar so se nadejali zlasti po imenovanju dr. Margottija za upravitelja tržaške škofije. Iz Španije se vračajo. Zadnje dni se je vrnilo iz Španije v Julijsko krajino več invalidov. Polagoma prihajajo vesti tudi že o prvih Slovencih, ki so padli na španskih frontah, vendar doslej še ni bilo mogoče zbrati podrobnih podatkov o njih. Na Travniku v Gorici bodo bržkone že letos podrli staro vojašnico tik cerkve. Na tem stavbišču bodo zgradili novi poslopji za pokrajinsko upravo in tehniški zavod. Na meji sta bila zadnje dni aretirana 21-letni Anton Pavlica in Kopra in 27-let-ni Ivan Skočir iz Zatolmina, ker sta nameravala zbežati čez mejo. Oddali so ju v zapore goriškega sodišča. 26-letnemu Josipu Peršolji iz šmartr.ega pri Kojskcm pa se je beg čez mejo posrečil. Zato bo sojen v kontumaciji. Pred goriškim sodiščem se je pred dnevi vršil proces proti 26-letnemu Josipu Rup-niku iz Idrije. Fant je pred 2 leti zbežal čez mejo baje za to, da bi mu ne bilo treba v Abesinijo. Pred meseci se je spet vrnil domov, kjer je bil aretiran in izročen sodišču. Dejansko je bil sedaj obsojen na 3-leta robije in 30.000 lir globe. Po Goriški in Krasu zbirajo ljudje z vso vnemo ostanke granat in drugega streliva ter orožja, ki jih je še zmerom vse polno po tamkajšnjih gmajnah in hostah. V zadnjem času so namreč cene železu, pa tudi drugim kovinam znatno poskočile. Tako plačujejo trgovci baker že po 8 lir za kg, medenino po 4 lire itd. Nabiralcev ne strašijo ne nesreče, ne prepovedi oblasti. Zaradi nabiranja starih granat je bilo v poslednjih dneh samo v Gorici 13 ljudi obsojenih na zaporno kazen po 6 mesecev in globo po 100 lir. Openjsko cesto pri Trstu nameravajo v kratkem v bližini obeliska precej razširiti. Lastniki zemljišč ob njej so tržaški občini proti večjim in manjšim odškodninam že odstopili po nekaj metrov svoje zemlje poleg sedanjega cestišča. Pri Sv. Ivanu v Trstu se je pripetila huda nesreča. 33-letna Antonija Furlanova se je pred dnevi na vse zgodaj odpravila k vodnjaku, da dvigne iz njega več čebrov vode. Na spolzkih tleh pa ji je nenadoma spodrsnilo, tako da je omahnila v vodnjak in utonila v njem. Zaradi zgodnje jutranje ure nihče ni opazil nesreče. Ljudje so šele v popoldanskih urah videli v vodnjaku plavajoče truplo, ki so ga nato gasilci dvignili Iz globine. V Bazovici se je pred dnevi ponesrečila 40-letna Margerita Devetakova iz Ljubljane. Z osebnim avtomobilom se je peljala iz Opatije proti Trstu. V Bazovici je na sprednjem kolesu avtomobila počila pnevmatika, tako da se je voz prevrnil, šofer je po naključju ostal nepoškodovan, Devetakova pa si je zlomila nogo ln jo sedaj zdravijo v tržaški bolnišnici. V Sempasu je pretekli torek zadela kap 68-letnega posestnika Franceta Besednjaka. Ponoči mu je postalo slabo in se je dvignil s postelje, a je v tistem trenutku omahnil na tla in umrl. Postani In ostani Clan Vodnikove družbe! Nastop Slovenske scene Drevi bodo v dvorani Sokolskega doma v Medvodah gostovali igrale: Slovenske scene iz Ljubljane z dramo mladega odrskega umetnika m pisatelja Jožeta Borka »Rafaela Ferrari in njena Marija«. V nekaj tednih svojega obstanka je Slovenska scena na lep, manifestativen način izpričala smisel svojega poslanstva: da zbira okrog sebe talentirane domače igralce, ki jim oficielno gledališče zavoljo naših tesnih kulturnih in gospodarskih razmer ne more nuditi dela in kruha, da goji predvsem tisti sodobni, izvirni repertoar, ki v oficielnem repertoarju ne najde prostora, in da naši najširši javnosti, posebej še podeželju, posreduje zvezo s polnovredno umetnostjo, kakršno goji naše Narodno $edališče, a je po načinu svojega dela ne more v enako izdatni meri nuditi središču in periferiji obenem. Doslej je skupina Slovenske scene nastopila na Jesenicah, v Radovljici, Tržiču in Kamniku, pred sabo pa ima šc obsežen in dalekosežen delovni program. Občinstvo je igralce povsod sprejelo z iskrenimi simpatijami m jih navdušeno vabilo, naj pridejo čim prej spet na obisk. Tako je bil led prebit in v tvorno občestvo naše umetnosti in kulture se je uvrstil mlad, vzpodbuden, delaven, borben teater, ki ima brez dvoma bodočnost pred seboj. Drama Jožeta Borka je delo, napisano iz najintimnejšega doživetja sodobnega mladega človeka, in zato si tudi s tako pro-bojnim uspehom utira pot do mladih duš, dovzetnih za vse, kar je živega in resničnega. Mlad idealist, ki je v svojem življenju okusil brezupno, zavrženo gnilobo družbe in se ji postavil po robu. čeprav tvega vse, kar premore v svoji duši in na svetu, je idejno osrednji nosilec konflikta, a milje, proti kateremu se je uprl, je stokrat močnejši od njega in triumfira nad njim, dokler ne daruje poslednje žrtve. S pekočo disharmonijo sc dejanje zaključi. Ugonoblje-nih je dvoje mladih življenj — eno iz slepe slasti zavrženo, drugo iz čiste, jasne misli darovano — stari svet pa je ostal, jalov in prazen, komaj za eno novo razočaranje bogatejši. Da je »Rafaela Ferrar « prvenec, pričajo tudi vse dobre, odlične rn šibkejše strani dela. Drama je napisana v sugestiv-ni sceni Krleževih »Glcmbavev«, ki jim je sorodna po zasnovi sami, po zanosu in slogu. Kakor pri Krleži polaga socialne in moralne obračune neka nacionalno tuja. samozvana plast, tako nam tudi Borko riše ljudi, ki niso povsem iz naših tal. Milje, v katerem živi Marija Ferrarijeva. je odmaknjen od naše vsakdanje resnice, da pridejo družabna in etična nasprotja še do pre-gnantnejšega izraza. Pa kakor sta snov in ideja Krleži blizu, tako mu je soroden tudi Borkov jezik. To je jezik, v kakršnem bi živel svet histeričnih, ločenih, blagorod-nih gospa in njihovih hčera, bivš:h narodnih poslancev in pooblaščenih ministrov, direktorjev filmskih družb, bivših carskih generalov in grofov sred: našega skromnega, vase zaprtega, kmetsko-malomeščanskega sveta. V celem pomeni Rorkova drama pomembno obogatitev sodobnega izvirnega repertoarja in brez oklevanja zasluži, da jo Narodno gledališče prihodnjo sezono uvrsti v svoj program. V režiji Milana SkrbinŠka je igra dobila jasno, iz enotnega doživetja izoblikovano podobo. Igra vsakega igralca posebej daje slutiti, da bo ansambel polagoma zrasel v ubrano celoto, ki bo v naše igralsko ustvarjanje prinesla nov stil in novega duha. Obraze iz Borkove drame so ustvarili Kala-nova (Rafaela Ferrari), Skrb Mišk o va (Marija). Sever (dr. Koštrun), Brez-.ger (Brodnik), Borko (policijski komisar), Battelino (general Nikolajevi«), iz prijaznosti pa sodeluje tudi član Narodnega gledališča Frclih (direktor filmske družbe). Pri prvih nastopih sta kreirala direktorja filmske družbe in generala Nikolajeviča Mehora, k: se jeseni vrne k skupini, in Kraški. L. M. Smrtaa nesreea s puško Sodražica 10. julija V petek zititraj se ip pripetila na Sino-vici pri Sodražiri smrtna nesreča. Pri Posestniku Ivanu Obisku je z domačimi kosil tudi Gregor Mod:c iz Brinažice pri Sv. Gregorju. Kmalu po 6. zjutraj so se vrnili Vsi na gospodarjev dom k zajtrkovanju. Mo-dic je skrivaj izročil domačemu sinu Ivanu flobertovko. češ da na i jo spravi v kaščo kj stoii nasproti hiše. Ker se Ivan ni takoj vrnil iz kašče- je šel oče gledat, kaj je z niim, da ne pride k zajtrku, a v svoie grozno presenečenje je našel svojega 18 starega sina Ivana na tleh mrtvega s prestreljenim srcem. Kako se ie nesreča zgodila, je težko pojasniti. Pokoini Ivan ni znal ravnati z orožjem in gotovo ni vedel, da ie bila pu«ka nabita. Najbrž je hotel puško pregledati, pa je pri tem ravnal tako nesrečno, da ga je kroela zadela v «ree. Morda pa se je spotaknil ob pragu, pri čemer se je flober-tovka sprožila. Pokojni je bil priden m priljubljen mladenič in edina opora oče.tu invalidu. Pogreb nesrečnega fanta bo v nedeljo popoldne pri Sv. Marku. Hudo prizadeti rodbini izrekamo iskreno cožalje! Posledice neviht Osluševci, 10. julija. V četrtek preti večeru so ee pričeli zbirati temni oblaki, ki za del spodnjega Ptujskega polja, Haloze in sosednjo Hrvatsko niso obetali ničesar dobrega. Okrog 20. ae je med gromom in bliakam, ki ju je spremljal močan vihar, vlila ploha in na mah poplaivila p^lja V Cvetkovcih je strela udarila v gospodarsko poslopje Kruropla Franca. Poslop-je, ki je bik) nevo ln s slamo krito, je zgorelo to tal. živino se je posrečilo ' rešiti, zgorel pa je s poslopjem čred pridelek sena in pravkar pospravljenega žita, škoda je delno krita z zavarovalnino. Poškodbe po polju je bilo mogeče fiele v petek podnevi pregledati Kolikor se je moglo ugotoviti, je toča z viharjem najhuje divjala med Pesnico ln Dravo. V vasi Formimi je ruvalo drevje in podiralo ko-ruznjake in toča je zelo potolkla koruzo in krompir. Snopje kclikor ga je bilo še na pclju, je razmetalo po tleh, zaradi česar je tudi pridelek pöenice in rži delno uničen. še obupnejša poročila prihajajo i« Haw loz. V zgodnjih jutrnih urah so prihajali viničarji svojim gospodarjem poljancem poročat o groznem opustošenju. Od Brla proti jugovzhodu do Turškega vrha je toča uničila polovico, od tam naprej na Hrvatsko pa ves pridelek. Uničeni eo vinogradi in sadovnjaki. Od koruze in Krompirja je le tu ki tam ostalo kakšno okleščeno sta. belce. Ljudstvo obupano vije roke. že doslej je bilo življenje izredno težavno, zdaj Pa b med ljudmi nastala prava lakota. Pomoč je nujno potrebna. Račun za »Metlarje« V vročih poletnih dneh — zadnji dnevi žal niso bili — pravijo, da se človeku po-lenijo možgani. Zato jim je treba dati nekaj telovadbe in kot taka telovadba so najboljši zapleteni računi. Račun smo namenili »Metlarjem« za ta teden. Ker pa se zmerom pritožujejo, da so naš>i problemi težavni, smo se jih usmilili rn jih ne bomo trpinčili s prehudo rečjo. Zastavili bomo tole vpra.5nje: Poldruga kokos znese v poldrugem dnevu poldrugo jajce. KoFko jajc znese sedem kokoši v šestih dneh? Zdaj pa na^e vprašanje dobro premislite »n ga rešite. Rešitev pošljite do petka na uredništvo, v kot pa napišite »Uganka kluba Metla«. In ne pozabite, da je poštnina za dopisnice zdaj zvišana, da nam ne bo spet treba plačevati kazenskega porta, kakor se nam je ta teden v nekaj primerih zgodilo. Stric Matic bo spet razdelil med reševalce več lepih nagrad. Kateri konj je zmagal ? To pot sc pa Metilarii niso izkazali. Za vse tri konje so prišli odgovori, da so zmagovalci. Da, še celo tistega, ki s; je zlomil nogo. sta dva reševalca proglasila za zmagovalca. In kot la&teiiki zmagovitega konja so tudi navedeni vsi trije gospodje. Zmagal pa je Lewisov kort j Juanita. Med redke reševalce, ki, so to prav zadeli, >e stric Matic razdeFl pet knjig. Nagrajeni so biili: Ivan Mihelič iz Kranja Bleiw&isova 17 dobi roman »Tigrovi zobje«. Tinea Götzl iz Ljubljane-Moste, Cankarjeva 3, Kodeljevo, dobi »Roman treh src«. Angel Kosmač ;z Boršta 2, S. Antonio m Bosco. Trst, dobi roman »Lucifer«. Leliia Matelič fe Ljubljane. Medvedova 1, in Romana Jagodic iz Celja, Pred grofijo 7. dobita po eno knjigo revije »Življenje in svet*. Drugi reševalci pa pridejo na vrsto prihodnjič. Nedelja, U. julija Ljubljana 8: Koncert lahke glasbe na dveh klavirjih (gdčne. Božena Šaplja in Silva Krašovec). — 9: Čas, poročila, sporsi. — 9.15: Pisana trata (plošče). — 9.45: Verski govor (p. Valerian Učak). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Iz otroške sobe (plošče). — 11.30: Otroška ura: Kotičkov striček kramlja. — 12: Koncert Radio orkestra. — 13: čas, vreme, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 17: Stanje mlekarstva prj nas in drugod (g. L. Obersne). — 17.30: Lahka glasba in vesele pesmi Sodelujejo: Slovenski šramel kvartet, g. M. PremelŠ in Fanti* na vasi. — 19: Čas, vreme, poročila, spored. obvestila. — 19.30: Nac. ura: Primož Trubar in njegovo delo za naidirndl«. Res so si vse alpske in kmečke noše dokaj podobne, toda pomisliti je treba, da ima vsaka dežela nekaj izrazito svojega, kar se izraža v njenih prebivalcih in njihovih nošah. Zato je naravno, da se v mnogih bistvenih podrobnostih slovenska noša mora razlikovati od tirolske, po kateri je posnet modni »dirndl«. Vse kaj drugega je torej tudi naša dečva, ki se ravna po naših slovenskih, kmečkih nošah in je zato res naše pristno, domače oblačilo. Kot takšno bi nam seveda vsem morala biti mnogo bolj pri srcu, kakor tuji >dirndl« — toda. . . Toda kaj, ko mnoge izmed nas niti ne vedo, kakšna je prav za prav naša pristna dečva in tej nepoučenosti je predvsem pripisovati, da po naših krajih še vedno straši toliko sdirndlov«. Da odpravi ta nedosta-tek, je narodno propagandno društvo »Naša skrinja« izdalo lično opremljen album z našimi pristnimi, po starinskih vzorcih posnetimi nošami. Tu najdemo vsa navodila glede obleke, barv in tvoriva za naše domače dečve. Da seznanimo tudi naše Rsife m sončenje čitateljice s to našo nošo, smo po tukaj zbranih motivih narisali nekaj dečev, ki jih v tej, nekoliko modernizirani obliki, lahko nosi mestna gospa, pa tudi ženska na kmetih. ■■■^■■■■■■■■■DMHHm^ NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE ... MANUFAKTUR* .Otlv'tvru Kako napraviti iz koščka blaga, ki ga ovijejo okrog života, mikavno oblačilo — to je umetnost, davno znana Polinezijcem in Indijcem. Z rutami za sončenje skušajo Evropejke posnemati svoje manj civilizirane sestre, seveda pa so te rute za sončenje skrbno premišljene in ukrojene. Glavno pri teh rutah je, da puščajo hrbet gol, v izdelavi sprednjega dela pa dopušča moda vsako fantazijo. Tako imajo mnoge rute spredaj obliko nedrčka, drage zopet strogi kroj moškega telovnika, nekatere pa so samo ležerno drapirane okrog života. Zabavno je, imeti celo zbirko različnih takšnih rut: vzorčaste, enobarvne, dvobarvne — in jih potem ob vsaki priliki menjati. Nosimo jih seveda v zvezi s kratkimi hlačkami, kopalnim krilom ali hlačnim krilom na peščini ali v kopališču. Za naše dečve primerno tvorivo je domače platno in pa mezlan, predpasniki pa naj bodo beli, črni, temnorjavi ali vijoličasti. Zeleni in rdeči predpasniki spadajo k dirndlu in ne k dečvi! Lepa gorenjska dečva ima poleg predpasnika še ovratno ruto z vtkanimi srčki in z motivi nageljčkov. Bogatu nabrani rokavi bele bluze so ob zapestju stisnjeni z ozko, čipkasto manšeto. Nabrano krilo pokriva spredaj teman predpasnik (1. skica). Lahka dečva z motivom redko posejanih nageljčkov pa ima platnen predpasnik z resastim robom. Krilo te dečve je obšito s temnim, platnenim obrobkom, enako kakor štirikotni vratni izrez. Zanimiv je opr-snik, ki se zapenja z zankami iz blaga (2. skica). Tudi drobnokrižasto, mnogobarvno blago je značilno za tuji »dirndl«. Naša aec.ct ima širokokrižasto, platneno krilo in pa teman oprsnik. Bela bluza je na rokavih obšita s čipkami, kakor tudi beli, bogato nabrani predpasnik (3. skica). Da po motivih dečve lahko izdelamo tudi lepo, mestno obleko, kaže naša zadnja skica. Koničasti izrez te obleke zapnemo s šopkom rdečih nageljnov, ob pasu pa pri-šijemo nad nabranim krilom kratko krilce, ki ima nekakšno obliko spodnjega dela »kočemajke«. Rob krila in životek okrasimo z trojno vrsto rogljičasto kleklanih čipk (4. skica). Žrtev drugega. • • Bilo je ob eni ponoči. Četrt vil je obdajala popolna tema. Zakonca Camusot, trgovca z mešanim Magoni, ki sta se zaradi svojih prihrankov umaknila iz aktivne trgovine, sta se pozno vrnila s partije rummyja pri Duffetovih, ki so trgovali s pohištvom na veliko. Doma sta se viegla k počitku. Camusot je že zadovoljno smrčal, ko ga je njegova žena prijela za komolec: »Nekdo se skriva pod posteljo!« Prebledela je od strahu, kajti pod posteljo je zažvenketalo, kakor bi nekdo razbil dva krožnika. ^Poslušaj ga. z zobmi šklepeta!« je za-šepetala Camusotova žena možu. Ne da bi zinil besedico, je planil Camusot izpod odeje, sunkovito cri pri miznieo in potegnil iz nje velik revolver starega kova. »Adolf, za božjo voljo!« j« zastokala žena in se naslonila na moža. Camusot pa je bil 'krepak in močan dedec. Saj si je prav s svojim pogumom in prisotnostjo duha pridobil ženo... in njeno trgovino. Služil je v mladih letih pri kirasirjib in se ni bal nobene nevarnosti. Zdai je zavpil; »Prokleti mulec, zlezi takoj ven, če ne ti takoj izpalim eno v glavo!« Sklepetanje z zobmi je prenehalo. Izpod postelje se je zaslišal tresoč- glasek; »Oprostite, ampak ne morem ven.« »Če si prišel tja, boš zlezel tudi od tam. Marš naprej!« »Ko pa se tako bojim...« Camusot se je razkoračil; »Čakaj, ti bom pa jaz pomagal!« Z enim mahom si je oblekel hlače, in sicer z revolverjem v roki. »Koliko pa vas ie prav za prav pod posteljo?« je vprašal nato in pristavil: »Pomnite, da imam še nekaj fižolov v tej cevi!« »Saj sem tu. čisto sam... « je odvrnil glasek od spodaj. Camusot se je sklonil, segel z roko pod posteljo in zgrabil za neko reč. ki je bila podobna človeški nogi. Krepko jo j« potegnil k sebi. Potem je postavil vlomile« na noge. Dvignil ga je za ovratnik. Bil ie mlad plavolasec. ki so »e mu kolena Sibila od strahu. »Prosim vas, prizanesite uni, ne ubijte me!« je jadikoval. »To bomo še videli«, se je odrezal Camusot. »Kaj si delal tam spodaj?« »Malce sem počival«, je odvrnil zasaceni. »0 ne morete si predstavljati, kakp sem se prestrašil, ko sem videl, da prihajate domov. Bog, o Bog... « »Ti boš imel mene za norca? Počivati da si hotel? Vlomilec si, nič drugega!« »Prosim vas gospod, vsaj odložite revol- praviti z mazili, ki vsebujejo živo srebro. Obrnite se na zdravnika, kér na tem mestu ne morem priobčevati receptov. Skrbi: Vaša skrb je popolnoma odveč. Opisani nedostatek ne predstavlja nikake ovire, niti za zakonsko življenje, niti za očetovstvo. F. D. Lj. To: Mislim, da imate v vaSi sodbi, da ste namreč prebolela angino, prav. To, kar sedaj čutite, so pač posledice, ki jih pogosto ooa-žamo po tej bolezni. Verjetno je namreč, da imate vnetje srčnih zaklopk in pa sklepni revmatizem. V tem slučaju bi bilo potrebno da se izvor tega vnetja. t. i. mandlji operativnim potom odstranijo. Bolečine pri dihanju, o katerih tudi tožite, na izvirajo od vnetia reberne mrene. Mislim, da je najbolje, če greste k zdravniku, ker je v vašem slučaju pregled potreben. Ako se ne začnete pravočasno temeljito zdraviti, imate namreč lahko težke posledice. Nesrečni: Opisane bolečine v križu spremljajo skoro vedno vnetje maternice. Vendar se rri zdi ta bolezen bolj podrejenega pomena. Važnejše je dejstvo, da bolnica hujša in da kašlja. Najbolj verjetno se mi zdi, da je zbolela na pljučih in smatram, da bi bil zdravniški pregled vsekako potreben. Njena nervoznost izvira najbrž od tega, ker je pač bolna. Ako se pozdravi, bo to samo po sebi minilo. Ista: Opisani pojavi nastopajo pri poapnenju žil. Kot domače sredstvo bi vam priporočil čebulo, ki vsebuje mnogo joda. Potrebna je tudi skrb, za redno odvajanje. F. C. Lj. VIT.: Zelo dvomim, da bi bili samo živci vzrok opisanemu staniu. Otroka jo treba temeljito pregledati, dali ne bolni? na Voiri ririnr= ^oiezni. ki ustvari" tako nerazpoloženie. Ker ne navaiate n'kakih podatkov prosm. da se ponovno oglasite z obširnejšim pismom, a!i pa peljite otroka k zdravniku. Zdravniška posvetovalnica M. F.: Iz znakov, ki mi jih opi:ujete, sicer ne morem z gotovostjo sKiepati na Kako spolno bolezen, vendar se mi zdi absolutno potrebno, da si daste ponovno pregledati kri. Razlog, da se vaši znanej poznajo z ondotnimi zdravniki, je ničev in vas pod nobenim pogojem ne sme ovirati, da ne bi šli k zdravniku. Zdravnika itak veže poleg tega še zdravniška tajnost. Končno vam je aaaa možnost, da konzultirale zdravnike v bližnjem mestu, ako Vas poleg vsega drugega ženira dejstvo, da ste tudi vi osebno poznani s tamkajšnjimi zdravniki. F. S.: Opisana bolezen je več ali manj prirojena in bolujejo na njej večinoma ženske. Kot zdravljenje, masaža ne pride v poštev. Možno pa je to odpraviti s pomočjo injekcij, ali pa z operacijo, o čemer pa odloči zdravniški pregled. Ista: Vaša sestra se mora v glavnem izogibati mastne hrane (svinjine, šunke in ostalih zelo zabeljenih jedi). Prikuhe in sadje, zlasti grozdje, pa lahko uživa. Glede kislega mleka naj odloči poskus. Nekateri J bolniki ga ne prenašajo dobro. F. C. K.: Opisano nadlogo je možno od- ' Vsakemu ni mogoče iti v kopališče vendar more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! SAH S tolikim pompom napovedani veliki turnir na Semmeringu, ki bi se moral že prihodnji mesec začeti in za katerega so bila pred dvema mesecema razposlana celo vabila je bil te dnr oficielno odpovedan. Zanimivo je, da s Semmcringa kot glavni vzrok odpovedi navajalo dejstvo, da bi se dr. Euwe in dr. Aljehin radi mateha za svetovno prvenstvo turnirja ne mogla udeležiti. To pa je bilo prirediteljem turnirja seveda že davno preje znano. Izgleda torej, da stvar s turnirjem že od vsega začetka r.i bila mišljena resno. Lani, ko je bil na sličen način napovedan in odpovedan revanžnj match za svetovno prvenstvo med dr. Euwejem in dr. Aljehinom na Semmeringu, so nekateri avstrijski in nemški listi označili stvar kot reklamni tr.k za Sem-mering. šahovske prireditve, ki jih Semmering res prireja, so acer tudi kolikor toliko pomembne, vendar mnogo skromnejšega značaja. V juniju sta Elirkases in Spiel-mann odigra ja tam revanžra match za avstrijsko prvenstvo. Zmagal je gladko Elis-ka-~es s 6:4 (2 zmagi in 8 remijev) ter se tako pač za vedno odkrižal svojega tekmeca. Sedaj igrata na Semmeringu gdč. Men-čikova in Grafova msteh za damsko svetovno prvenstvo. Bitka je bila za Grafovo pač že v naprej izgubljena in nobena reklama tega ni mogla izpremeniti. Po 9. partiji vodi Menčikova 6:2%. V Mariazeilu je bil ravnokar končan vsakoletni turnir za »alpsko prvenstvo«. Zmagal je gladko Madžar Barcza s 7>£: iz 10. Neuspeh je doživel Eliskase?, kj je skupaj z Nemcem Zollnerjem in Gradča-Dom Krassnigom zaostal na drugem mestu. Za olimpiado v Stockholmu, ki se začne 31. t. m. in traja do 16. avgusta, se je doslej prijavilo 23 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Ameriško moštvo bodo predvidoma sestavljali Reshevsky, Fine, Kashdan, Dske in Simonson. Američani za prvo mesto najbrž ne bodo imeli konkurenta. Na mednarodnem turnirju v letskem kopališču Kemcri je stanje po 15. kolu (2 koli pred koncem): Reshevsky 11%, Flohr, Petrov 10%, dr. Aljehin, Keres 10, A. Steiner 9%, dr. Tartakower 9, Fine 8%, Apše- ver, da me ne bo tako strali«, je tarnal mladec. »Zgodi se namreč lahko tudi nesreča. kajti revolver se lahko sproži sam od sebe___« »Saj ima nvnda prav«, se je zdaj vmešala Camusotova žena; boječa se tudi sama, da se ne bi sprožil revolver. »Vedi, da ni hotela ta mrcina nič drugega, kakor vlomiti in nas okrasti!« je dejal zdaj Camusot. »Čakaj mrhà, ti bom ie pokazal, kaj se pravi obiskovati tuji «tari wan ja!« Prijel ga je s trdo roko za podlehtje. »Na pomo®, na pomoč!« je začel vpiti mladec, ki je preizkusil trde Camusotove kosti. »Nikar ga tako ne muči«, se je zopet vmešala Sena.« saj vidiš, da se ne upira.« »Še tega bi bilo treba!« je dejal Camusot, in neikoliko popustil. »Ali ste že kdaj slišali ali videli kaj takšnega? Da se nepridiprav vtihotapi pod posteljo poštenih zakoncev! Nesramnost!« »Nič ne morem za to«, je zaiecljal za-sačeni. »Prosim, poslušajte me. Nisem noben vlomilec, fcrtev sem, in sicer žrtev nekoga, ki sem ga pravkar spoznal ter me je zapeljal ter poslal, sem. Na cesti «va b* videla fn on mi Je naroiHI. naj npimnm po zidu v to stanovanje. Rekel mi je, da bo zumif na praži. Primoran sem VI napraviti ta obisk. Zlezel sem oko?i knhinjsko okno. Ce bi bil koga srečal, bi m« bil vse to povedal, tako pa sem moral biti pokoren onemu tam zunaj... « nek, Mikenas, Stahlberg T%, Böök, Ren-stah Berg, Feigin 5, Landau 4%, Ozol 8, Hasenfuss S. — Reshevsky je od začetka nepretrgoma v vodüvu. Porazil je m. dr. Fine-a, Keresa, Petrova, remiziral s Flohrom in dr. Tartakowerjem", izgubil pa a dr. Aljehinom in Rellstabom. Z dobro igro preseneča predvsem letaki prvak Petrov. Slabo stojita zlasti Fine in Stahlberg. — V naslednjem doslej najzanimivejša partija turnirja. Aljehinova obramba. Beli: Dr. Aljehin Črni: Reschevsky 1. e 2—e4 Sg8—f6 To potezo je uvedel svojčas ravno dr. Aljehin, z duhovito idejo, da zvabi bele kmete čim dalje naprej in jih potem eks-poHirane laže napada. Tudi v šahu pa ima malokatera ideja trajno vrednost: danes iSče dr. Aljehin načinov za ovrženje svoje lastne obrambe. 2. e4—e5 Sf6—d5 S. d2—d4 d7—d6 4. Sgl—f3 Tudi najostrejša varianta Aljehinove obrambe (4. o4, Sb6 5. f4) je še močno v rabi v turnirjih. 4. — Lc8—g4 5. c2—c4 Običajneje je 5. Le2. Z igrano potezo pripravlja belj pravzaprav že žrtev kmeta. 5. — . Sd5—b6 6. Lfl—e2 ' d6:e5 7. Sf3:e5! ? Znnet ena izmed tipičnih A!jehmovr> "a manj eksponirana polla. 11. Sbl—c3 c7—c6 Grozilo je Sb5 ali Sd5. 12. Lcl—e3 Dd4—e5 13. Tal—dl Beli je torej pridobil izredno mnogo razvojnih tempov. 13. — e7—e6 ia De2—f3 0—0—0! Da dokonča svoj razvoj, mora dati črni že kmeta nazaj. Na Ld6 bi bilo prišlo enostavno g3 z grožnjo Lf4. 15. Ld4:a7 Strašna napaka bi bila mesto tega 15. Df7: ?, Ld6! in beli mdra dati radi grožnje Tf8 kvaliteto. 15. — De5—a5 1«. La7—d4 Daft—f5 Črni se boji napada na oslabljeno policijo svojega kralja ter skuša zato odvrniti bele figure od najugodnejših polj. 17. Df3—g3? Beli igra dosledno za napad. S 17. Df5: bi si bil lahko zas gural veliko prednost za Končnico (premoč kmeta na oamskem krilu). 17. — e6—e5 Sedaj pride črni do protiigre. Tudi v razvoju je belega dohitel. 18.Ld4—e3 Lf8—b4 19. Sc3—a4 Lb4—a5 20. f2—f4 S tem dobi partija zopet oster značaj. Črni pa je že grozil, da pride z Lc7 ter e4 v prednost. 20. — La5—c7 21. b2—b3 Na takojšnje 21. fe5: je imel trai vmesno potezo Dc2. 21. — f7—f6 22. f4:e5 Df5—e6? Eolje bi stala črna dama na h5. 23. h2—h3I Potrebno za obrambo pozicije belega kralja. Grozilo je Se5: ter event. Sg4 ali Dg4. 23. — Th8— 24. Le3—d4 Sd7:e5? Zanimiva napaka, po kater; je partija hitro izgubljena. Pravilno je bila fe5:. 25. Dg3—c3! Z grožnjo Sc5 ter Db4. Beli je torej dobil nekaj tempov, pa njegov napad zopet oživi. 25 — Sef>—d7 26! c4r—c5 Tg8—e8 27. b3—b4! Žrtvuje zopet kmeta. Ce igra sedaj črni rei Da2:, pride beli z 28. Tal ter Sb6+ do uličnega napada kakor v partiji. 27 _ Sd7—b8 28. Sa4—b6 + Lc7:b6 29. c5:b6 Tr'va c7 bo sedaj nepopravljiva slabost. 29. __De6:a2 Sicer a4, b5, a5 itd. 30. Dc3—g3 Td8—d7 31. Ld4—c5 Še bolje je bilo 31. Lf6:! 31 — Pa?—f7 32. Tdl—al Df7—g6 33. Dg3—h2 Te8—e5 34. Tal—a8 Td7—d2? Napaka, ki izgubi takoj. Črni pa je bil tudi sicer izgubljen. Belemu bi bilo samo treba z damo nekako priti na a 7. 3«. r>h2:e5-!- črni se vda, saj 36. Dh2:e5+ Črni se vda, saj sledi po fe5: na f8 mat. Vas ja Pire. Vzroki nazadovanja porodov S paragrafi se ne da povečati število rojstev Nekateri biologi pravijo, da je mogoča/ predstava, da se v teku stoletij po fizicv logičnih procesih pripravlja stanje, ki ima za posledico, da se rodovitnost kakšnega ljudstva periodično ali neperiodiöno zmanjša. Na podoben način zastaja, kakor znai-no", množitev enostairčnih bitij z delitvijo in jo pospeši šele kcnjugacija. Na žalost pa za takšns drzne teorije, kar se tiče Človeka, do danes še nim?imo pravih 'dokazov. Da pa so nazadovanje porodov opazovali v časih visoko razvite, dekaderatne kulture, za. to so nam najboljše priče rimski zgodovinarji. Polibij je poročal o takšnih pojavih v Grčiji, Tacitus pa je pisal o neuspešnih Avgu-stovih poskusih, da bi s paragrafi pospešil porast števila rojstev. »Vsi Grčija trpi zavc«ljo neios lajanja rojstev«, piše Polibij v drugem stoletju pred našim štetjem, »in v deželi je tako malo ljudi, da so cela mesta, ki nimajo prebivalcev. Kajti ljudje našega časa, ki ljub:jo razkošje in d'in ar, ki se vdajajo lenobi in jo cenijo nad vse na svetu, nočejo sklepati zakonov in če se že poroče, nočejo otrok. V skrajnem primeru se zadovoljujejo s tem, da imajo enega ali dva potomca, ki ju hočejo ostatiti bogata ki ju vzgojiti v fcteigcstanju«. Curiški statistik prof. Franconi ugovarja tistim raziskovalcem, ki sledijo maltu-zijanskim zakonom in pravijo, da sleii nazadovanje porodov vedno nazadovanju umrljivosti. Franconi ugotavlja, da je Sterrilo smrti med 1870. in 1880 naglo padalo, število rojstev pa je ostalo še regil>al roke mladca. Na koncu je dosegel zažel eni uspeh. Bolnik se je osvestil, videlo se je, da ne bo umrl. Odprl je oči in kakor v kriminalnem romanu je dahnil predse; »Kje pa sem?« »Pri prijateljih, pri prijateljih, nič se ne bojte« je dobil v odgovor. »Lačen sem«, je dejal. Dobra prodajalka je bila ginjena. Dejala je svojemu možu: »Adolf. skoči v kuhinjo, pogrej juho, razbij jajce. saj vidiš, da je popolnoma sestradan!« Pokorno je Camusot odhitel v kuhinjo, ki je bila v suterenu. Prižgal je plin, čakal, da je zavrela juha in je razbil v nji jajce po naročilu svoje žene. Ko se je vrnil v spalnico, se je nudil njegovim očem nepopisen prizor. Nrgova žena je ležala v rjuho zavita na tleh. V ustih je imela prtič. da ni mogla izdaviti besede. Iz njenih oči je sijala groza. Sestradana žrtev je najbrž prišla do moči čim se ie Camusot odstranil. Skozi odprto okno je mladec planil h stanovanja. In z njim je izginila Camnsotova denarnica, zlata ura, samokres, briljantnj uhani Ca-musotove žene in trije dragoceni ki so ležali na nočni omarici... Nevarnosti vode in kopanja Utonitve In — Kako nastanejo nesreče pri plavanju? — Najmanj eno uro po obedu ne hodi v vodo! Kdor gre plavat, v kopališču običajno ne skoči naravnost s skakalne deske v hladno vodo, temveč se hladi prej nekaj casa v oddelku za »neplavače«. V morskem kopališču stojimo včasih po cele ure v plitvi vodi in nam je tako zelo prijetno. Prijetno — toda včasih tudi nevarno! Postopanje v plitki vodi ob obali se dogaja po navadi tedaj, kadar sonce najbolj žge. Voda je tedaj vedno prilično hladna. Pod vplivom tega hladu se žile v nogah, zlasti v koži zelo stisnejo in velike količine krvi se izstisnejo navzgor proti trebušni votlini. že ta nevarna razdelitev krvi ima lahko za posledico, da kopalcu noge nenadno otečejo in da mu vsaka izboklina na tleh. kamenček v pesku i. t. d., povzroči velike bolečine na podplatih. Temu in onemu postane tudi slabo in dobi poželenje, da bi legel. Večinoma pa nastanejo ti pojavi tedaj, kadar se dotični odloči nenadno za plavanje in potopi tudi ostalo telo trenutno v vodo. V preobtežene žile trebušne votline priteče drug val krvi, kri se tu nabira in ustavlja. To ima za posledico lahko hudo nezavest. človek izgubi oblast nad mišicami, roke zatečejo. O velikem, atletskem možu poroča dr. R. Klotz v neki medicinski reviji sledečo zgodbo: Mož ni bil prav za prav nikoli bolan. Toda nekega dne so mu pri kopanju na Helgolandu noge tako otekle, da je mogel samo opirajoč se na svojo ženo doseči breg, čeprav je bil v nizki vodi. Tri ure je . moral potem ležati, da si je opomogel. Dve leti pozneje ga Je zadela v Vzhodnem morju podobna, samo dosti težja nezgoda, ko je hotel po daljšem postajanju zaplavati v plitki vodi. Tokrat je imel zdravnik velike težave, da ga je rešil napada. Kdor v takšnem stanju more pravočasno iz vodo, je seveda izgubljen. Dr. Klotz meni celo, da gre velik del nesreč pri plavanju na račun tega pojava. Saj je znano, da se je le majhen del utopljencev v resnici »utopil«. V nekaterih primerih, ko ni bilo mogoče rešiti ponesrečencu življenja niti s tem, da so njegovo telo spravili hitro na kopno, so z obdukcijo trupla ugotovili, da v pljučih sploh ni bilo še nobene vode. Ta »Izkrvavitev« organov v trebušno votlino spominja na primere smrti, ki zadenejo mnoge, ki se kopljejo po obilnem obedu. Pravilo je, da moramo po jedi počakati vsaj eno uro, preden stopimo v vodo. Tudi v teh primerih se namreč nabira kri v žilju trebušne votline in marsikdo tega ne prenese. Na žalost pa ne more prav nihče reči, da bo to prenesel. Veliki duševni in telesni napori in posebno vsaka težja bolezen, ki še ni prodrla na dan, morejo telo tako oslabiti, da nenadno ne prenese več preizkušnje, ld jo je vsakokrat prej prebilo brez vsega hudega. Tudi hrana, ki vsebuje mnogo soli in beljakovine more po mnenju nekaterih zdravnikov spremeniti to neprevidnost pri kopanju v katastrofo. Mladi ljudje so dozdevno po njej manj ogroženi, toda od 30. leta dalje, ko se prične žilje izrabljati, je treba računati z neprijetnimi presenečenji. Ce spoznaš nevarnost, se je tudi lahko obraniš. Ce začutiš pri kopanju poseben mraz v telesu, tedaj ne vztrajaj v vodi? Tudi močno srbenje na koži in seveda Se bolj otekanje rok in nog so razločni svarilni signali. Načelno bi se pa sploh ne smel izpostavljati nevarnosti, temveč se moraš vedno ohladiti, preden stopiš v vodo in v njej si moraš telo čim prej omočiti, če je voda posebno mrzla, tedaj je priporočljivo, da stopiš čez nekoliko minut iz nje, da se obtok krvi v telesu uredi. Izkušnja nas uči, da občutimo vodo, ko stopimo drugič vanjo, bolj toplo. To je zaradi tega, ker se je krvni obtok med tem prilagodil njeni temperaturi. Predor pod orjaško sekvojo V South Eureki, Kalifornija, rase orjaška sekvoja, ki jo cenijo na 3800 let. Njen obseg je tolikšen, da so iz sekali v njeno deblo predor, ki je tako širok, da jašejo skozenj lahko štirje jezdeci hkratu Rekordna lokomotiva > Največje brzine, ki so jih dosegle doslej parne lokomotive, so znašale okrog 120 km na uro. To veliko brzino pa je zasenčil sedaj novi aerodinamičnr. stroj, ki ga je dala zgraditi angleška železniška družba London Midland Scottish Railways. »Corona-t-'on Scot«, kakor se imenuje ta novi čudež tehnike, je dosegel namreč silovito brzino 114 angleških m:lj adi 182 km na uro. V Vera Cruzu, Mehika, so priredili Indijanci iz Pueble čudno zabavo, ki nam jo tolmači zgornja slika. Na visok jambor so pripeli po šest mož za noge, ld so se potem vrteli v krogu Po dvajsetih letih je spregledal Londonski listi poročajo o senzacionalnem ozdravljenju invalidnega rudarja Ge-orgesa Louisa iz Walesa. Pred dvajsetimi leti je postal mož žrtev rudniške nesreče s treskavimi plim in je oslepel. Kot invalid je živel posihmal svoje bedno življenje v domačem kotičku. Edina njegova uteha je bila pipa. Tudi v nedeljo je kadil kakor po navadi. Nenadoma pa mu je padla pipa iz ust in ko se je sklonil, da b; jo pobral, se mu je zdelo, da vidi svojo nogo. Od si'-nega veselja, da zopet vidi, je zavriskal. Zdravniki ne vedo pojasniti tega fenomena Pravijo pa, da je verjetno, da je invalid z nenadnim pretresom ž:vota najbrže razgibal ohromele živce v glavi. Posledica tega je bila, da je spregledal. Francoski in ameriški zakon Francozinja se ne moži za Salo, ampak za srečo — Amerika, raj za samostojne ženske Svet v številkah 2095 milijonov ljudi — človeštvo se stara — Umrljivost se krči - Proizvodnja zlata narašča, takisto letalski promet, dvigajo se državni dohodki — in tudi cene • • • Statistični letopis Društva narodov, eden najvažnejših statističnih virov za L 1936/37. je prakar izšel. Po njegovih navedbah živi na zemlji 2095 milijonov Ijuc'i. vendar pa za mnogo dežel ni točnih podatkov. Tako cenijo nekateri število prebivalstva na Kitajskem na 350, drugi na 500 milijonov. Statistični letop's je vzel povprečno število okrog 450 milijonov prebivalcev. Podobno je z Abe_ sinijo, španskim Mairokom, Perzijo in Bolivijo, kjer se je mogoče opirati samo na cenitve. Skoraj v vseh deželah se je prefbValstvo pomnožilo. To pa ne velja za presežek po_ rodov, ki v celi vrsti dež?! hudo nazaiuje, tako da gre povišek števila prebivalstva sa.mo na račun zmanjšane umrljivosti ali be za to, da je ljudi na svetu več nego kdaj prej. Letopis potrjuje znova splošno porast svetovne proizvodnje siiovin. Največja je ta porast, kar se tiče zlata, kjer se j" proizvodnja v primeri s stanjem pred kakšnimi desetimi leti približno podvojila. Zaposlitev v industriji je 1. 1936. narasla za kakšnih 16 odstotkov. Zelo očiten je bil razvoj zračnega pro. meta med leti 1931. in 1935. (Dokončnih podatkov za naslednji dve leti še ni.) število prepotovamih kilometrov v zraku se je v tem razdobju dvigndlo za 75 odstet-kcv, pr.evozi so se več nego potroj'li. Velika je tudii porast pomorskega prometa. Prav tako hitro pa naraščajo povsod tudi cene .državni dohodki, neve emisije kapi. čedalje bolj napredujočega »postaranja« j tala in s tem — čeprav ne splošno — tudi človeštva. Izboljšane higienske osnove skr- j državni dolgovi. Veliki možje so bili slabi učenci »Daily Express« je priobčil nekoliko majhnih anekdot o slovitih Angležih, ki so spadali vsi v vrsto slabih učencev. Storil je to menda zato. da bi malo potolažil učence, ki so dovršili zadnje šolsko leto s slabim uspehom, in njih starše. Pred nedavnim umrli sir Eric Geddeg je bil eden izmed mnogih mož. ki so^ imeli povsod lepe uspehe, samo ne v šolskih klopeh. Tudi Baldwin in lord Birkenhead pred Štiridesetimi leti nista toliko »znala«, da bi si lahko priborila šolsko štipendijo. Bernard Shaw je dejal, da je šolo občutil vedno kot »prisilno delo«. Filozofa Humea so učitelji proglasili za »izredno malo nadarjenega«. e V osemdesetih letih preteklega stoletja je vprašal poznejši earl Grev svojega ox-fordskegia učitelja, da-li bi ne bilo bolje, če bi študiral jus namesto Tda«'čne filo-losriie. k;er jo ie samo lomil Toda tudi z jusom mu ni šlo bolje in izključi so ga 7,avol;o »nepopravljive lenobe«. Štirideset let rvrrnpie je postal kanoelar oxfordskega vseučilišča ... Winstrvi Churchill ie pripovedoval o svojih šopkih »S tem. da sem ostal tako dolco v nižjem razredu, sem dobil ve-lit-rj nr^diviot. pre^ «vojimi sošolci• ti so se učili latinščine, «rrščine in rv>dobnih Btvari, jaz na sem s>e nauč'1 pravilno angleščine.« Tn danes ie eden redkih angleških politikov, ki angleško dobro govore in pišejo. Nemški reševalci na Himalaji Skupina n^mSkih hribolazcev, ki se je odpravilo na Him^io iskat trupla tovarišev np«,r»*ne{»« dr. Wiera. ie nrisoela v Laho-re Tam se ie z bratskim letalom v soboto dvignila v zrak in se je ustav'la v Risalpu-rn. k;»r bo •Dočakala ugodnejšega vremena za nadaljevanje svojega reževafciega načrta- Earhardtovo še vedno iščejo Da bi rešili m;ss Amelijo Earhardtovo živo, tega upanja nimajo danes niti v Ameriki več. Kljub temu pa jo še vedno iščejo in stroški za njeno iskanje znašajo dnevno četrt milijona dolarjev. Z45 domače, oiovewsko mitol Neka prvoboriteljica ameriškega ženskega gibanja razpravlja v reviji »Harpers Magazin« o razlikah med ameriškimi in francoskimi zakoni ter prihaja do zaključkov, ki so ugodnejši za Francoze nego za Američane. Za Francoza, pravi avtorica, je zakon v prvi vrsti socialna ustanova, ki naj družino ustvarja in jo ščiti. Ta ustanova je zamišljena kot pripomoček za zgradbo na pripadnike akademije na družabne obede. Ce hoče nekdo v politiko, bo povabila njegova žena politične voditelje na svoje soareje. Tako se Francoz v vseh življenjskih okoliščinah opira na svojo ženo in jo dela deležno svojega zaupanja in soodgovorno. Možev uspeh je hkrati ženin uspeh. Ni dvoma, da so paragrafi o zakonu na Francoskem vse kaj drugega nego idealni. Tam je žena v paragrafskem in finančnem skupnega življenja ž združitvijo interesov J oziru pod jerobstvom moža in če se fianco-in razdelitvijo dela, pri čemer počiva bre- i ski mož spusti v kakšne skrivno ljubezen- Pol milijona plinskih mask na teden Parlamentarn:, državni tajnik angleškega zunanjega urada je v spodnji zbornici sporočil, da je na Anflleskem sedaj pripravljenih že devet milijonov plinskih mask za civilno prebivalstvo. Proizvodnja teh mask je večja nego v vseh drugih deželah in ustreza lansko leto sprejetemu načrtu, po katerem so se odločili izdelati vsak teden pol milijona kosov. me gospodinjstva, na ramah žene. Celo moderen mlad Francoz pravi: »Poročiti se hočem in moja d-uiina ml išče primerne že ne.« To je videti zelo trezno in je no ameriškem pojmovanju še hujše, kajti v Arne- ske afere, pričakujejo vsi od njegove žene, da bo to prenaša'.*» tiho Po navadi pa trp: Francozinja zavoljo tega manj nego vsaka druga Evropka in še dosti manj nego kakšna Američanka kajti v zakonu ni priča- riki vodijo mlade ljudi, ki si iščejo žene ; kovala ali moža. izključno po svojih nagnjenjih Prav malo računajo s prozaičnimi činitelji, kakor z enak:n okoljem, sorodnim okusom, en?kostio znača jev, z lastnostmi, ki bi medsebojno ustrezale in podobnimi elementi. Francoz se zaveda že v mladih letih tega, kar spozna Američan pogostoma le po mnogih letih, namreč tega, da so nač:n življenja, navade, okolje in druge podobne stvari za trajno važne stvari, ki na njih zadostitvi lastnemu občutku «n strasti. Mladega Parižana so nekoč vprašali: »Kako se morete poroč'ti s tem dekletom, ki ga komaj poznate?« Odgovoril je: »Ali ni lepa, j nežna, izobražena in razumna?« — »Goto- ; vo, toda ali jo imate radi?« — »Nisem za- { ljubljen varc»o,« ie odvrnil, »Ima pa vse lastnosti, ki jih občudujem. Gotovo jo bom imel rad, ko bo končno moja žena.« In dostavil je: »Ne poročiš se za šalo, temveč zato de. postaneš srečen.« V teh besedah je mnogo smisla. Takšni -^-ntrn rjp.^A 73 trfl^Tlo Za- dovoljstvo. Srečnih zakoncev v srednjih le-t=v t-' t „«oko mislijo, je na Francoskem zelo mnogo. Celo dota je izraz teh načel. Pomeni namreč prispevek žene k skupnemu življenju. Mož doto običajno upravlja, torta po navadi je dobro naložena za otroke. žena postane s tem resnična družica možu. Zanima se zato za posle svojega moža in jih smatra za svoje posle. Uporabila bo vse sw<(> Tvere o- speševala moževo delo in zaslužek. Taine je dejal, da je vneta želja vsake pariške malomeščanke ta, da bi bila blagajničar-ka v poslu svojega moža. Ce hoče nekdo postati član akademije, povabi njegova že- mož prej ali slej vrnil k svoji družini. Moževe nezvestobe ne jemlje tako resno, da bi zavoljo nje razdrla zakonsko skupnost. osamljene ženske je življenje na Francoskem seveda pogostoma brezpravno. Amerika pa je nasprotno pravi raj za rastoče število samostojnih žensk. Doč'm preživlja osamljena Francozinja svoje življenje večinoma v kakšnem kotu druge hiše, kar je vedno žalostna usoda, dobivajo Američanke službo prav tako lahko kakor moški in zbujajo potem občudovanje in zavist svojih poročenih vrstnic". Toda poročena Francozinja je vendarle deležna boljše usode nego poročena Američanka. Promet po novem ruskem prekopu Svet ljudskih poverjenikov in osrednji izvrševal™ odbor komunistične stranke sta sklenila, da se otvori redni promet skozi novi prekop, ki veže Moskvo z Volgo. 15. t. m. Otvori se za osebni in tovorni prevoz. Ljudski poverjenik za notranje zadeve Ježov je dobil nalog, naj izdela načrt, po katerem bodo vsi možje, ki so delali pri gradnji tega prekopa, odlikovani. Napoleon in tobak Napoleon po vsej priliki ni bil posebno vnet kadilec, toda ve!;ka pipa iz morske pene. ki jo bodo prodali v Londonu na javni dražbi in ki je bila baje njegova last. spominja na njegovo veliko zanimanje za — trgovino s tobakom. Na nekem slavnostnem večeru so pritegnili njegovo pozornost čudoviti b;seri, ki jih je nosiila neka povabljena dama. NI je poznal in je vprafal nekoga, kdo je in kakšen poklic ima njen mož, da ji je lahko daroval takšno dragocenost. Dejali so mu, da je mož tobačni tovarnar. Napoleon se je zanimal podrobneje za donosnost te industrije — s tem uspehom, da je potem predelavo :n prodajo tobaka proglasil za državni monopol. Svinec kradejo V Benetkah so tatovi vdrli v notranjščino mostu vzdih!ja ev pri doževi palači. Odnesli so s strehe 2000 kg svinca. ZA POLETNO VROČINO bouret, domače platno, volnen „fresco" in tropical, lister itd. Vam nudi DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, Aleksandrova c. št. 7 V zalogi vsakovrstne obleke ali se izdelajo na želio tudi po meri. Zakaj pojejo ptice? Samci prepevajo v času parjenja in valenja Boksarski match Jim Braddock—Joe Louis V Chicagu sta se pomerila v medsebojni tekmi boksarja Jim Braddock in Joe Louis, fcl sta se borila za svetovno prvenstvo, üraee Look Je »poMn« acojeg» beleg» nasprotnika JSnddocka v ownem kòhi V julijski številki londonske »Contempo»-rary Review« rešuje Brian Vesey-Fitzge-rald v zabavnem članku vprašanje, zakaj ptice pojejo. Stari ornitologi, pravi, so bili srečni. Zanje niso obstajali nobeni problemi. Ptice so enostavno prepevale in to je bilo samo ob scibd umevno. Moderni raziskovalci pa so okuženi s premišljevanjem in vidijo povsod tam, kjer nekoč ni bilo ugank, probleme na/d prclblemi. Najpopularnejšo teorijo zastopa angleški biolog E. M. Nicholson. To je tako zvana teritorialna teorija, ki pravi, da preipeva pred vsem samec v času parjenja in valenja, to Sicer v znak svoje »suverenosti« nad določenim ozemljem. Razen tega ima, petje seveda erotično ozadje to rabi ti*» za svarilo. Iz tega izvaja Nicholson, da nima ptičje petje nič skupnega s kakšnima! pomladanskimi čustvenimi izlivi, temveč je preprosta biokxgična nujnost Toda že na prvi pogled kaže ta teorija oekol£ko pogreék. Prei vsem je dejstvo, da petje nikakor nI omejeno samo na čas parjenja to valenja, drugič je isto tako znano, da prepevajo ptice tudi izven svojega ožjega gnezdnega območja. Prvo velja zlasti za taščice, drozge to kraljičke. Trditev, da «i samica tóbere najbolje pre-pevajočega samca, je po Elictu Howardu napačna, vsaj kar se tiče straada. Navzlic temu vatraija Nicholson pri svoji teoriji ki je skušal celo z natančnimi meritvami ugotoviti, da je pohimer območja f v kälterem je slišati petje, enak potamèru območja njegove suverenosti. Ornitolog W. K. Richmond trna drugo teorijo, ki pravi prfbHžno Sledeče: Znanstveno je dognano, da soglaša porast pevske sposobnosti večine ptic z dobo valenja to da b to dobo tudi pojenju je. Torej lahko rečemo, da ptice najbolje po jo, kadar Je v njih največ energije, prenehajo pa, ko ta energija nazaduje. Petje je, z drugimi besedami, nič drugega nego nekakšna varnostna zaklopka. Ptica mora peti , ali pa se »razpoči«. Ta teorija, ki je videti precej nezna.n-stvena, ima marsikaj zaise. Zadeva ni tako preprosta, kakor kaže. Kaj je prav za prav petje ptic? O vranu pravimo, da kraka, o drozgu pia, da poje. V tem petju imamo neskončno lestvico tonov, ki ss da-čo opredeliti vsi s pojmom spolnega nagona.. Od te izhodne točke pa se je ptičja petje po naziranju vodilnih ptičeslovcev razvilo dejansko do neke vrste govorice. Prof. Garstang je napravil mnogo raziskav, ki upravičujejo domnevo, da je petje izven suverenostnega območja po Ni>-cholsonovi teritorialni teoriji jezik ptic. A N E K D O T A Petra Roseggerja je obiskala častilka, ki ni bila več v mlaküh letih. Hotela se s emu je poJaskati in je dejala: »Rada bi bila z vami kakor mati!« »Bog ne daj tega«, je odvrnil Roseggwr, »po zadnji sem jih dobil že v mladosti dovolj!« VSAK DAN ENA »Kaj vam jih že zopet daje revmatizem?« »Kakšen revmatizem?! Palica se mi je zlomila!« WHumoristc) »JUTRO« št. '159 =Ne3elk. 11. VII. 1937. CENE MALIM OGLASOM P» M P*» ta besedo, Dta S.— davka aa vsak oglas ta enkratno pristojbino Din S.— aa afro aH dajanja naslovov plačaj* aal, kl HjejD «tožb. Najmanjši snesek aa enkratno objavo oglasa Dta Dopisi la tenftve se saiačunajo- po Din aa vsako beaedo. Din davka sa vsak oglas ta enkratno pristojbino Dta Ö.— aa Alfio aH dajanja naslovov. Najmanjši snesek za enkratno objava «glasa Dia ffl_ t. Vst ostali oglasi se zaračunajo po Dia L.— aa bcaodo. Dia 3__davka m vaak («las ta enkratno pristojbino Dta 5.— m Afro ali dajanja naslovov. Najmanjši atak «a enkratno «bjasa «slaaa Dia MaUogìasi Ponudbam na Ufr* am prilagajte znamki La, éa sahtevata od Oglanaga oddelka »Juto»« Difl odgovor, priložit« 3** ▼ nemicali pristojbina aa mal« oglaaa J« pJaéati pri predaj naročila, ■noma «h > vpoalati t pismu obenem z naročOom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, LJubljana štev. 11.842, sicer M zaračuna k vonj navedenim pristojbinam Se mampolainjaka pristojbina Din 5.—. Vsa mmro&tm in vprašanja, tUMa se mami 0fla« Dia. la Šifro all dajanje naslova Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Frizerka dobra moč, dobi mesto. — Salon »VENA«. Gradišče 4. 17506-1 Vezilje perfetto« t večletno prakso sprejme Nikoia IvkoviS, Novi Sad. 175*31 Trgovski pomočnik od 2B-38 let, dobi takoj mesto. Ponudbe pod »špece-rist« na podružnico jutra Maribor. 17Ä0-1 Žagarja akordanta, vajenega ve-necijanke ln gatera, za trdi in mehki les, lSče-mo za stalno delo. Pon. pošljite pod »Vesten in sposoben« na ogL odd. Jutra. 17111-1 Izurjene pletilje sprejme takoj tovarna »IKAc v Kranju. 17573-1 Prodajalko dobro in zanesljivo moč znanjem nemščine, takoj sprejmem, ali pa s prvim avgustom. Ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in dobra prodajalka.« 17564-1 Mehanika za pisalne »troje, kvalifiei- I rano moč, tprejme v, stalno službo SimandI, Dvoržako- j va 3. 1777S-1 Kuharico srednjih let, veščo goctilni- ške obrti, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17776-1 Prodajalko srefnjih let. veščo gospodinjstva iščem. Ponudbe na | podružnico Jutra v Novem mestu, pod »Vestna in poštena«. 377274 Prvi mednarodni vzorčni sejem v Beogradu 11. - 21. septembra 1937 Pomočnika ali pomočnico sprejmem za vodstvo podružnice. Lahko tudi starejša moč. s kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubitelj družine«. 17570-1 Pletilje rokavic a stroj» št. 7 in 8, iščemo za izdelavo rokavic doma ■■i.i■■■■■■ na osi. odd. Jucra pod »Rokavice«. 175381 Mesarskega pomoč nika in prekajevalca ielavoljnega in z dobrimi _ , , ... . , . i ispričeval! sprejmem. Po-dalmatiiifka šunka ter nudbe n, oMeIek Jutra pod šifro »Ljubljana« 17505 1 dobra čašie.i vina in prn Seka. Sprejemajo se tudi »bonenti. Celokupni penrion B občinsko takso Din 40. 177.56-38 V zdravilišču Dobrna pri Celju naprodaj enonad-itropna trgovska hiša, obstoječa ii 2 lokalov, 13 opremljenih sob za letoviščarje, gospodarskega poslopja in 3 hektarov zemljišča. Pojasnila daje Rust-ja, Celje. Dečkov trg. 17847-33 Krojaške pomočnike za fino damsko konfekcijo, takoj sprejme Anton Flerin, Maribor, GJavni trg 16. 17303-1 Tkalni podmojster ozir. polagale« valjčkov, izučen ključavničar, ali sorodne obrti, dobi stalno za-poslenje. — Ponudbe pod »Tkalnica jute, Kranj« na ogl. odd. Jutra. 17463-1 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine Frizerka mlajša moč, po možnosti vajena tudi v moški stroki, dobi službo. — Bari Ivan, frizer, Slc-venjgradec. 17576-1 Perfektna servirka vešča slovenščine ln tudi nemščine, dobi takoj službo v pensionu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17661-1 Pomočnika le dobro in zanesljivo moč z večletnimi priporočili Išče za takoj ali pozneje večja trgovina z meš. blagom na deželi. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17646 1 Šoferja sprejmem takoj za to vorni avto. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »SDreten.« 17613-1 Združenje poétno-hra-nilnlških nameščencev v Ljubljani potrebuje za svoje okrevališče v Radovljici zdravega, poročenega oskrbnika zmožnega položiti kavcijo. Ponudbe s currlcu-lum vitae, referencami in zahtevki naj pošljejo Interesenti do 25. julija na TJdruženje po-štno-hranilniških nameščencev v Ljubljani. 17674-1 Snovalca z®, konusšermašino takoj sprejmemo. Ponud. z označbo dosedanje prakse ln zahtevki pia- mlada, inteligentna, mirna, če na ogl. odd. Jutra dobra gospodinja, teli ka pod »Snovalec«. kršnokoli zaposlitev. Gre 17645-1 I tudi b finoia, starejšemu gospodu kot gospodinja. Po Prodajalka Inu(il:,e na °ddel- Jutra mlajša moč, verzi rana v ^ »Ljubiteljica otrok^ manufakturi. vešča nekaj šivanja, z dežele, i „ . , , i » se sprejme v večjo trgo- Fridno dCKle vino v bližini Ljubi j a mlada, išče zaposljenja. ne. Ponudbe pod »De- Zna samostojno kuhati žela 278« na ogl. odd. sprejme tudi službo kot Jutra. 17636-1 I sobarica ali kaj slične ga. Naslov v vseh po-Hišnika ' slovalnicah Jutra. Tekstilije — usnje — galanterija — steklo — keramika — pohištvo — gospodinjske potrebščine — pisarniški materijal in oprema — grafika — kemična in kozmetična industrija — papir — življenjska potrebščine — foto — kino — optika — radio — bižuterija — sport — umetna obrt — igrače — glasbeni instrumenti — elektrotehnika — stavbarstvo — stroji — motorji — orodje — poljedelski stroji — les. Pojasnila daje Uprava beogradskog sajma, Beograd, Prestolonaslednikov trg 45, teL 28-626 Pošt. pretinac 538. Službe išče^ Vsaka oeseds 50 pai. da rek 3 D.n, ta Šifro »11 da )«njf naslova 6 Din; naj manjši znesek 12 Din- Gospodična ki se razume na vrtna dela .sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar 54«. 17565-2 Šoferj a Natakarica zmožna kavcije, z dalj 17681 1 I šo prakso, išče mesto v boljšem lokalu. Nastop takoj ali 15. Julija. Ponudbe pod »Kje* koli treanega in poštenega. na ogi. «^d. jutra, zmožnega popravil, — 1 iščem. Ponudbe pošljite na podružnico Jutra na Jc&snicah pod »Nastoo takoj«. 17811-1 17567-2 Poslovodja(-kinjo) za podružnico sprejmem Predpogoj poštenje in kavcija. Istotako sprej mem pridnega in pošte nega vajenca. Ponudbe na Leo Rataj, Sv. Le nart Slov. gorice. 17620-1 Viničarja za Slov. Bistrico iščem Ponudbe pod »Vlničarc na ogl. odd. Jutra. 17517-1 Trgovskega pomočnika ki ima veselje do potovanja, treznega, dela-voljnega, sprejme engro trgovina z deželnimi pridelki na deželi. Le ree sposobne moči naj se javijo pod »Fiksna plača« na ogl. odd. Jutra 17466-1 47 Kakor bi trenil, sva prosta! Tik zraven naju stoji Hinkovo drevo, zato vza-meva jadrno podplate pod pazduho. S pologa jo ubereva v jarek, kjer si pri-veževa drsalke in tako nadaljujeva pot. Mudi se nama strašno, kajti zamudila sva se vsaj dve uri! 48 Čez pol ure stojiva, ne da bi se nama bilo kaj novega pripetilo, pred vrati tetke Cvilislave. Tetka nama sama odklene. Prisrčno ji voščiva srečo za rojstni dan, na kar naju povabi noter. V izbi sedi ie velika družba gostov. Nu, takih slovesnosti sicer ne maram; a kaj hočem, ko bi se rad najedel ocvirkove H^tice! Služkinjo zdravo, z najboljšimi lz pričevali Išče zdravniška rodbina. Pogoj kuhanje in veselje do otrok; plača 250 Din. Dr. Kau-kler, Cankova, Prekmur-je. 17542 1 Kuharico pošteno, ki zna dobro kuhati in Ima veselje do postrežbe v gostilni. — sprejme Arnuš Pranček, gostilničar. Sv. Lenart v Slov. gor. 17512-1 Prodajalko za slaščice in sadje, sposobno nemščine, iščem za prvi avgust. Ponudbe na ojr!. odsel se Vam nudi stalen in vel,k zaslužek. Zahtevajte brezplačna navodila! F. Ritornami, Pašičevo. 173M-5 Oddam zastopstvo za vse banovine Za prodajo »Elektro leuchten und Handlam pen«, baterije goreče neprenehoma 250 ur, pa^ tent. Vzamem družabni ka (co) z primerno gotovino. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zlat izvor«. 17515-: Šofer mehanik z desetletno prakso in od ličnimi spričevali želi stal ne službe za takoj. Vajen dolgih prog in zmožen nek«, kavcije. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 17728-3 Plačilna natakarica zmožna kavcije želi službo v -mestu ali večjem indu strijskeim k r* ju. Marija Türk Križevniška M/HI. 17734-2 Dekle z gospodinjsko šolo že 11 službo kot pomočnica v kuhinji. Ponudbe na podruž. Jutra v Trbovljah pod »Pridna«. 17644 2 Gospa razočarana v zakonu stara 26 let, išče lahke zaposlitve kjerkoli, naj raje v okolici mesta, — grem tudi k starejšemu gospodu kot gospodinja. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 17609 2 Kuhar in patiser mlad, prvovrsten. 24 let star Išče namestitve. — Prednost imajo stalna mesta. Naslov. Frana Barek. hotel Praha. Dubrovnik. 17810-2 Natakarica iiridne, čiista, posebno poštena, želi mesto v boljši gostilni. Gotnvlje 67. Žalec. Plačilna natakarica starejša želi službo v hotelu ali restavraciji vzamem tudi na račun. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija 999«. 17798-2 Absolventka trgovske šole išče službo kot začetnica boljši hiši. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in vestna«. 17866-2 Dekle čisto, vajeno dobre kuhe, dobrimi spričevali, želi v Kranj ; tudi drugam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17870-2 Natakarica poštena ln pridna,, stara 25 let želi premeniti mesto s 1. avgustom v boljši gostilni. Na zah tevo pošlje tudi sliko. Cenjene ponud. na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zmožna kavcije«. 17844-2 Hišnik išče mesto. Ozenjen, brez otrok, vajen hišnega in vrtnega dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«. 17737-3 Dunajski krojač se priporoča cen}, damam Gre tiuiK na dom. Ponudbe pod »Elegant« na ogl. odd. Jutra. rreaiva Starejša gospa z znanjem nemščine, ljubiteljica otrok ln dobra kuharica, išče mesto k boljši rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrbna«. 17531-2 Prodajalka zmožna samostojnega vodstva podružnice, želi mesto. Razpolaga z nekaj tisoč kavcije. Cenjene nlsmene ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Starejša moč«. 17550-? ekovski pomočnik mlad, išče službe. Pon. pod: »Vojaščine prost« na ogl. odd. Jutra. 178892 Potniki Besed» 1 Din. davek 8 Dta, u šifro «I! dajanje naslova 6 Din. Najmanjì] znesek 17 Din. Poverjenike za vse kraje sprejmemo. Dopise na ogl. oddel. Jutra pod »Dober zaslužek«. 17731-5 Vinskega potnika aH tudi družabnika takoj sprejmem. Zelo dober zaslužek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vino«. 17738 33 Iščemo zastopnika v vsaki banovini z» prodajo prvovrstnih predmetov v hotelih, bufetib in privatnem gospodinjstvu. Marljivi gospodje, spretni prodajalci nnj z referencami javijo pismeno naslov na podružnico Jutra v Celju pod značko »Merkur«. 17843-5 Potnice za obiskovanje privatnih stranic, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvrsten zaslužek«. 17853-? Zaslužek Beseda 1 Uui Ja vek 3 Dia, za biro ali dajanj« naslova 6 Din. Najmaij&i tae#ek 17 Din. Akademik dober inštruktor, s večletno prakso_ išče instrukcije (tudi za hrano). Najrajši bi šel na deželo kot vzgojitelj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh in metoda«. 17835-4 Francoščina in nemščina Za ponavljalne izpite pripravlja A. Potočnik, strok. dipl. jezikov. Več letna praksa. — Cena zmerna. Prijave do 15. VII od 2 do 3. Tyräeva cesta 1-L 17701-4 Popravni izpiti Privatni učni tečaji za popravne lznita so na II. drž. real, gimnaziji, Poljanska costa. Informacije od 8. do 12. ure Istotam. 17694-4 Beseda i Du. davek t Din ta lifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Tisoč dinarjev ln več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material prevza mem goto1-" blago. Mal kapital potreben. Zahte vajte prospekte, priloži te znamko za odgovor. Mlhajlo Henlg Panče-vo.Br. Jovanovlča 20. 17497-3 Vafenci(ke) Beseda 1 Du, davek 8 Dta. za iifro ali dajanja naslova fi Din. NajmanjU znesek 17 Dia. Učenec poštenih staršev s primerno lolsko izobrazbo ne pod ld let star te takoj tprejme v trgovini Ignao AndraKS, Kranj. 17507-M Jermenarskega vajenca in fanta 151etnega, — sprejmem v službo. 21-bret, Zidani most. 17568-44 Kmečko dekle pridno, z meSč. šolsko izobrazbo se želi izučiti trgovine v mestu ali m deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17653-44 Učenko za trgovino čevljev ta koj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17624-44 Vajenec dobd mesto v trgovini x mešanim blagom. Nasi, v vseh posloval. Jutra. 17532-44 Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 37092« Učenec poébenlh kmetskih staršev, % mešč. šolsko izobrazbo, ki Ima veselje do trgovine, se sprejme v večji obrat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten vajenec«. 17634-44 Vajenca ki ina veselje do slikarske in pleskarska obrti, nad 15 let starega, s dobrimi spričevali in peštenib kmečkih staršev, sprejmem takoj. — Mihael Dobrave, slikar, Celje, Glavni trg 18. A78I2-4I Vajenca sprejmem v trgovino z meftanlm blagom. Stare Marija. Zg. Šiška 84. 17770-44 Vse nižjegimnazijce poučujem francoščino in ostale predmete za ponavljalne izpite z zasiguranim uspehom. — Phil. Markič Tonka, Ljubljana, Reber 3. 17860-4 ti' r» Beseda 1 Din. davek S Dia, za Šifro ali dajanje iMlort 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Briljanten prstan krasen, naprodaj za 3-500 Din, srebrn pribor za 6 oseb Din 300, električni li-kalnik s vrvico Din 70 « sklopni cilinder Din 100. — Kongresni trg št. 13/11., od 10.—12. ure in od 3.-7. ure. 17378-4 Otroški vozički letošnji modeli na patentiranih krogi j ionih ležiščih. S. Rebolj & drug Oospoevetska e. St. 13. 145-6 4 krasne oleandre proda po ugodni ceni Jos. Sporn, Ježica. 17580-6 SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako je prij'eten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta 6ijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjois. BOURJOIS * Soir de Paris ★ Starinsko uro repetirko. na alabastro-vih stebričlh, prodam za 590 Din. Istotam tudi prodam otroški voziček. športni. Franc 2i-rovnik, Florjanska 13-HI LJubljana. 17651-6 Otroški voziček moder, zelo dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Poznik, Herbersteinova 22, Stadion. 17805-6 Klubska garnitura salon in drugo pohištvo, ugodno naprodaj. Naslov vseh poslovalnicah Ju tra. 17814-6 Otroški voziček globok poceni prodam. — Pavel Ropret, Ljubljana, Krakovska ulica 11. 17821-6 Sode kletne (ležalne) in transportne, v dobrem stanju ter novo lovsko puško »Hu-meles« prodam. Informacije: Moste, Pokopališka 14. 17716-6 15 panjev čebel z vso zalogo cvetličnega medu, zaradi preselitve ugodno naprodaj. Peterim Alojzij, krojač. Vel. Lašče. 17633-6 Leseno posteljo lepo, pocernl prodam, ali za železno, zložljivo zamenjam. — Poljan ec, Erjavčeva 4a. 17657-6 Prodam Elektro-gramofon dozo. Naslov v vseh posloval, 'utra. 17413-6 Diro na peresih nočno t prima oljnatimi osmi ugodno prodam. F» j far, Trnovska ul. 35. 17708-6 Biedermeier pohištvo slike itd. proda v ponedeljek 12. julija popoldne pisarna Tribuč, Glince, Tržaška 6. 17720-6 ATENA proda: 896 kv. m žičnate mreže po dva in šti-ri metre visoke; «»8 m parnih cevi iste dolžine; 4 železna ž^čnata vrata; 4 na teza I ne garniture za tenis mreže; 4 tenis mreže in motvoza; 3 cementne valjarje z ročajem; garderobne omarice; železno mejno ograjo. Prodaja se vrši na igrišču Atene v Tivoliju v toiek, H3. t. m. cb 17. uri. 1T739-6 Obvestilo Vat Javni in zasebni uradi, večje dvorane ali stanovanja se obveščajo, da Ima lepe lestence z 8 rameni. salonska garnitura, kakor tudi kavarniške klopi z ža metom prevlečene ter posoda vsled preureditve kavarne poceni ln takoj naprodaj. Hotel Slon, LJubljana. 17878-6 Vrtne stole gostilno proda Tribuč. Glince, Tržaška 6. Telefon 2603. 17710-6 Trgovske mize pult«, porabili tudi za špecerijsko trgovino, rad! se-lltve takoj naprodaj. Ogled v trgovini F. Ostrelič, Vegova ulica 12. 17756-6 Registr. blagajno Kationa!, v brezhibnem stanju, poceni proda SimandI, Dvoržakova 3. 17777-6 Učenko z meščansko Solo, dobro iw&maxfco sprejme trgovina z mešanim blagom Stefan RednaJt, Teharje prt Celju. 17846-44 Dekle staro 14 let se želi izučiti v trgovini s mešanim blagom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17845-44 Telefonski aparat skoraj nov, proda SimandI, Dvoriakova 3. _17776-6 Otroška postelja velika, malo rabljena, poceni naprodaj. Ausse-neg — Suvoborska 35-1. 14711-6 Prodam za vsako ceno: 1 omaro Za obleko, 2 lesena kov-čega ln razno drobnarijo. Naslov v vseh posla val nicah Jutra. 17890-6 Kalinikov roman »Ženske in menihi« n. del, 500 strani, vezan, dokler traja zaloga po 50 Din. razpošilja. Pe-adlr. LJubljana, Poštni predal 335. 17764-8 Pridelki Beseda 1 Din, davek S Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Jabolčnik pristen, domač,' na veliko prodaja Zumer, Celje, Glavni trg. 17551-33 Jabolka rana in pozna, kupujemo vagonske množine ter iščemo zanesljive nakupovalce is vseh srezov Slovenije. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veleeksport«. 37850-33 Fige za Sganjekuho, egiptovsko čebulo, ugodne cene nudi »Zaloga južnega sadja«. — Ljubljana, Tyricva 48. 17817-J3 Pohištvo Beeeda 1 Dm iavek 3 Dui, za šifro aLi dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. črešnjeva spalnica politirana 12 kosov, naprodaj za 3,000.— din. Mizarstvo Cvetko Klad-nik, Mokronog. 17081-13 Prodam orehovo spalnico, lepo ohranjeno, plinski štedilnik, sobno svetilko in kuhinjsko mizo. Juvan, Stari trg 19-1. 17671 12 Zaradi odpotovanja prodam po zelo nizki ceni večsobno, opremljeno stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17559 12 Prodam pohištvo sobno kredenco, salonsko omaro. več miz, steno za predsobo, zaradi odpotovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17060-12 Moderno tn kvalitetno POHIŠTVO vse zajamčeni- — te ed 1700 Din Sperane, spalnice 675 Din kuhinjske oprav« 375 Din kuhinj, kredence 400 Din omare 150 Din posije — HA. Oglejte si veliko Hbero pohištva pri »Oprava« zaloga pohiStva Ljubljana. Celovška e. SV 17723-13 Hrastovo jedilnico novo, z velikim spalnm coneh-em prodam za Din. Tapetnik Zakrajšek, Miklošičeva ceste. S7713-13 POHIŠTVO Največja izberi vsakovrstnega pohištva. Tudi več posameznih kosov : postelje, omare. Radi velike zaloge prodamo več spalnic in ko-hinjskih oprav. Sperane spalnice, imitacija kavkaški oreh . . 4.500 Pleskane spalnice . 1.600 omare ...... 400 150 675 375 120 50 300 55 120 80 190 2^0 postelje ..... kuhinjske oprave . kuhinjske kredence kuhinjske mize . kuhinjski stoli » otroške postelje . otroški vložki • m otroški madrad . žični vložki . ■ madraci .... upognjeni futelji zaboj za premog . . 80 čni ceni. Sprejemamo vsa popravila in naročila po konlcuren. čni ceni : Vzamemo hranilne knjižice v račun. Se priporoča: Mizarstvo »SAVA«. Rožna dolina. Miklošičeva c. 6. 1781548 Spalnico kompletno dobro ohranjeno, čisto kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Cista spalnica«. 17887 12 Kupa) domače blago! »JUTRO» št 159 14 sNedelia, 11. VIL 1937.= Uofiy* goriva na Jat samo za 70 para G/ena.: %)in 325'- Upiie L narudžke. na. PETROLGAS KUHALO fa/aortLa*. že/jeza. i Uromìcu. strepeva. cč.cL^^čk Obrt Bwet* 1 D*», davek $ Dia, <• šifro sü dajani« [5 Din. Najmanj» 17 Dia. Gambi - p Use I «atei, »tur, pred Ms k, moao-gmu, tttra trrrši V, tek i EikeS. Ljubljana, poleg t irtela S trak «U. 8(5-80 Novost sa dame! Trajno andulacUo lzvr Su Jemo na najnovejšem ln najlažjem aparata, kar Jih je do danes na redila modema tehnika i Za vsake lase uspeta garantirani Prepričajte se ln presenečeni bosteI Frizerski salon RAK AR. Prešernova ul. 9 dvort ' šče nasproti slaščičarne >KÒèak«. 188-30 Štirje avtomobili I ugodno na prodaj; 2 »For- IBoaci* i mu, a*»«* a Dia. H»' .,aP» i1®60 ederD osebm' ». Šifro 11 lajanje naslov. poltoyorm-fnrglH.cin. Brk,- ;it „.„t 2 »Fiat« skoro nova eden Dia. NajmanjSl sneeek I »Topolino« drn? .Bahia«- I turgoncin. Informacije pri Tri enoletne pavice >Saiflmi« Opekarska cesta I 51. prodam. Gallé žinka, lira-i&in H na Zg. Šiška. 17714-10 17300-27 Pava Prodam štirisedežno limuzino v brezhibnem stanju. Franc Oeet et-itnr _ I sumju. z £Xle ■ j zmerno uporabo benci- iTtotm 1 na- Ing- G- Tönnies, — naw-n Ljubljana, Tyrševa ce. .... , . sta 33. 17683 10 Angleške seterje Siladiče prvovrstnih star I Ford limuzino Una Vn-22. Ä Ä", Sfi* 17527 27 Uka cesta 38. 17815-10 Nemške ovčarje Ästokrvne g prima rodovnikom 7 tednov stare, proda I Motorno kolo - . _ , I Harley Davidson Fajfar, Trnovska nI. 3o. _ .. ... I77f» ->7 • najboljšem sta- | niu_ nove gume_ nov aku, mulator, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod [ »Harley«. 17803-10 Zajko belgijsko, s šestimi mladiči ali samo, prodam. Tomšič. Poljanska cesta 45. 17685-27 Rumena papigica Je ušla. Prosim najditelja. da Jo proti nagradi odda Uršuli Pajk, Go-sposvetska cesta 10. 17760-27 Motor FN 500 ccm O.H.W., kompleten prodam po nizki ceni. Kaučič, Tržaška C. 18. 17823-10 Denar prihranite Prvovrstno znamko osebne-XT ., , i tra in tovornega avtomobila, INemske doge mak» rabljenega, štedljivega mladiče, čistokrvne, sta- I poceni kupite pri Krapp žare; 8 tednov proda Al- stopstvu 0. Žužek, Ljublja-bin Vreček, Ljubljana na. Tavčarjeva ul. lil. VII., Celovška cesta 34. 17855-10 17827-27 Objektiv Zeiss Tessar 1 : 4,5, Fokus 21, za potniške kamere s couimpour zaklopko, kupim. Lahko Je rabljen, toda brezhiben. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »777«. 17491-7 Ureditev dolgov potom sodmb tn zven sodnih poravnav Nasveu v konkurznlh 2a I me m vsako lahko delo (levata ln veeh drugih tr- Zorko Olga, Marenberg. Šivilja s svojim strojem ln obrtjo Išče mesto kjerkoli v podjetju. Grem tu d . . k. . , „ ... i irguvei oddam v najem zaradr se-Beseda 1 Dia. davek 3 Din. dober, na deželi Išče litv« Prevzem zaloge moža s-fro a« daianifl naslov» I co ono —------- go6 s hranilnimi knjižicami dobrih denarnih zavodov. Kupim »Singer«, »Pfaff« skoraj novi šivalni stro- « Din. davek S Din za šifro aH dajanje naslova din 50.000 posojila pro- 5 Din. Najmanjši znesek ti vknjižbi na prvo me- 17 Kn- sto. Posestvo ima dvajset- Gozdne 7pmlìp ne ponudbe na ogl. od-uozone zemlje kratno vrednost, pisme- lz bukovega in borovega delek Jutra pod »Poso-gozda kupimo nekaj va- ino«. 17587-16 gonov. Vzorce ln pon. pošljite na velevrtnarijo i t ~ , »Jankomir«, d. d. Ste- Kot družabnik njevec, Savska banovl- bi vstopil z več 100.000 na. 17703-15 Din v kako solidno po |djetje. Ponudbe pod šlf ro »Družabnik« na ogl. odd. Jutra". 17516-16 dragocenosti za šifro ali dajanje oaslora 6 Din. NajmanjS znesek 17 Din. JI ln zaloga vseh vrst, starih, poceni naprodaj :pri »PROMET« (na- aprotl Rižanske ^rkve. j pasterizatm Irana trgovstco-gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačlč LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7. 17689-16 Mizarja z nekaj gotovine, sprejmem kot družabnika. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Mizar«. 17794-16 Vlogo Mestne ljubljanske 100.000 original, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi na dva obroka«. 37861-16 INSERIRAJ V „JUTRU"! Pripravno posebno za začetnike. Najemnina nizka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredna prilika 80« 17365-17 Lepi poslovni PRODAM I Novo vilo »STANOVANJSKO H1SO štlristanovanjsko. kom na Vodnikovi cesti za fortno, tik mesta ln no-500.000 Din. hipoteka vo večstanovanjsko tr- vseh noelovalnicah I 130.000 Din. govsko hižo na Tyrševi vseh poslovalnica | 2STANOVANJSKA VILA cestli pole? Stadiona. konfortna z 2000 kv. I ugodno prodam, vse za-m vrta lepo zasajenega sedeno. Naslov v vseh blizu Vrtače za 550.000 posloval. Jutra. Din. hipoteka 500.000. 17684-20 Pritlično hišo Zidana hiša — na najprometnejšem. i kraju, v sredini Murske 3stanovanjska VILA prostori gobot^ naprodaj. Po- prt sv. Krištofu s cen-se oddajo v Wolfovi ulici leg hiše nudim kupcem traino kurjavo za Din M, dvorišče, pritličje. Po- tudl zemljlšče v večjem 360.003. hipoteka 150 v Zagrebu z dobroidočo jcsnila v trgovini Erjavec, obsegu Naslov: Knez, tisoč Din. gostilno v bližini velike 17780-19 Murska Sobota, Vrtna 3stanovanjska VILA državne ustanove, pro tf*-—-- ulica « 17569-23 l udobna pri sv. Krl- | damo s celotnim inren- I okal ___— f štofu za 470.000 Din, tarjem za 225.000 Din. 1 1 hipoteka 100.000 Din. | Poslovalnica Pavlekovlč. Dvosob. stanovanje IL nadstrop. z delom vrta oddam s 1. Septem, brom, šiška, Knezova ulica ln trisobno parketirano, kabinet, ko palnica in prltikllne, v Zvonarska ul. Informacije za obe v Zvonarski 11-1. 17673-21 Stanovanje 2 sob. kopalnice, terase in vseh pritiklin, oddam za avgust. Velika čolnarska 7, Trnovo. 17691-21 Stanovanje 2 sobi, kabinet, kuhinja s pritiklinaml, oddam s 1. avgustom. — Milčinskega 68. 17643-21 Ugodna prilika Stanovanje dveh sob, kabinet in souporaba vrta v novi vili za din 550.—. Pojasnila: Spod. šiška, Goriškova 29. 17509-21 oddam. Gi nce, Tržaška c. I EnodruŽills''3 lliša 46. Križišče treh cest — z vrtom v Rožni dolini, Istotam prodam nov Spe- naprcKia. Naslov v vseh cenjski inventar. posloval. Jutra. 7STANOVANJSKA HISA Zagr&b. Ilica 144 pri pivovarni Union I 17664 20 za 800.000 Din. hipoteka 150.000 D4n. | V bližini Celja Hišo in trgovino Gostilno z vrtom, radi bolezni ta- , inventarjem, z posiovafnicäh jutra. * I gospodarskim poslopjem Mlekarno i7r«h io 111 zemljiščem, na pro w«o * 1 me-tnem kraju ob bano vinski cesti, zaradi starosti proda: Franc Ju 17672-20 GOSTILNA s tujskimi raprodaj novozgrajena dvo sobami v izletniškem družinsk3 hiša z večjim kraju blizu Ljubljane | vrtom. — Pojasnila daje na Gorenjskem za Din i R„stja, Celje, Dečkov trg. 260.000. hipoteka 140 | 17848-21 tisoč Dl.n 4STANOVANJSKA HISA v Rožni dolini za Din Novo vilo Vinotoč vzamem v najem LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »VI notoč«. 17688-17 Gostilno ob državni cesti na sproti kolodvora v Brežicah takoj odam v na Jem. Pojasnila daje Ko rent, Brežice. 17536-17 Hotel ali restavracijo vaaimem takoj v najem. Po nudbe na podružnici Jutra Maribor pod »■Prometna«. 1783747 Mlin in žago oziroma vodno moč stanovanjsko hišo in go spodarsklm poslopjem blizu kolodvora na prometnem kraju Gorenj ske prodam ali oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17698-17 Buffet brezalkoholni poceni Od dam aH prodam. Kaplan Ivan, kopališče — Tomačevo ob Savi. 17711-17 Trgovsko hišo z vsemi pritiklinaml, v dobrem stanju, v trgu Vače pri cerkvi prodam ali oddam v naj-m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vače 10«. 17676-17 Vzamem v najem trgovino z meš. blagom na deželi. Cenjene pon. na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna bodočnost.« 178C9-17 Pekarno dobro vpeljano, vzamem v nalem. Ponudbe pod »Vpeljana pekarna« na ogl. odd. Jutra. 17768-17 Lokali Beseda 1 Din. davek 8 Dia. ts šifro ali lajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din Buffet dobro vpeljan prodam v najlepši in prometni ulici mesta. Sigurna eiksdstenca za malo družino aH samca. Dokazan zaslužek, čistih 4 tisoč dm mesečno. — Sladič. Zagreb. Zvo-nlmlrova 36. 17375-19 na prometnem kroju, kupim rečlč, Crešnjice. št. 50. ali vzamem v najem. Naslov p. Cerklje ob Krki via v vseh poslovalnicah Jutra. Brežice. 17652 20 1783Ü-19 000. hinote-ka 66.000 I tristanovanjsko, parketira-STAVBNE PARCELE na n°. vodovod, kanalizacija, Pollanski cesti za str- 20-letna davčna olajšava, njeii in odprt stavb- prodam. Cena nizka. Stoni sistem zelo ugod- I kovec- GI,nce 7/16. Enostanovanjsko 17818-20 Enosob. stanovanje kabinet pritlično, oddam za avsrust. Cesta v Rožno dolino 20. 17863-91 190 Din r-onovirano enos^-bno stanovanje z vsemi pritiklinaml in vrtom_ takoj odda geo-meteT Babnik, Sv. Križ. poleg ka-mn-oseka Kunovarja. 37774-31 4-«sobno stanovanje moderno, 9 kopalnico, oddam na Tyrpevi e p Rti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtobusna postaja«. 17782-31 Specerijo . viIo prevzamem v LJubljani ___„ ali v predmestju Pia- z vrtom oddam. Ponud čam najemnino naprej. 06 ^ Jutra Ponudbe na oglas. odd. 'Mlr 10 «>lnce«- Jutra pod šifro »Spece-1 17649 20 cerija«. - 17428-19 j Stavbna parcela 817 kv. m ob Tyrševl Odila c» I pred Stadionom napro- uuua »e daj. Naslov: telefon 20- lokal v sredina mesta takoj 46 aii pod »Stev. 7892« ah pozneje. Naslov v vseh na j ^ Jutra poslovalmcah Jutra. | 17Ó23-20 Hiša v Celju 10 minut od postaje dOOTOiaooo, isce za ■ 4 EObaml fcuhlnjo in Wetjo. velikim vrtom, naprodaj. Poizve se Gostilno dobroidočo, ižče za tak« j Ponudbe na ogl. odd. Jirtra pod »Vpeljana 90« 17830-19 Dvoriščni lokal ali delavnico oddam a 1. avgustom Emonaka c. 2. 17706-19 Lokal z veliko izložbo, dva prostora ob glavni cesti oddam z avgustom. Naslov v vseh poslovalnl cah Jutra. 17679-19 Trgovino z mešanm blagom ln trafiko, prazen lokal s kompletnim Inventarjem v prometnem kraju zaradi starosti lastnika oddamo v najem ikup no s stanovanjem, vr tom, skladiščem za 350 Din mesečno. Sigurna eksistenca. Poslovalnica Pavlekovlč, Zagreb, 111 ca 144. 17683-19 Trgovine, trafike, industrije hotele, gostilne, kavarne. buffete, vinotoče, hiše. vile, posestva, letovišča prodajamo ln posredujemo nakup hitro ln uspešno. Poslovalnica Pavlekovlč. Zagreb, niča 144. 17665-19 Lokal mestu, primeren za trgovino ln obrt oddam poceni z 1. avgustom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17826-19 Za 4.000 Din gotovine prodam malo, doblčkanosno podjetje, vsled odpotovanja. Dnev ni zaslužek 60 do 80 Din. Posel lahek. Pon. Zavodnl št. 63, Celje. 17614-20 Trgovino in pekarno prodam z malim posest vom na najbolj prometnem mestu v Slov. goricah. Ponudbe na po-druž. Jutra v Mariboru pod »Ugodno.« 17619-20 Prodam posestvo cca 9 oralov zemlje z gostilno ln gospodarskim poslopjem, ugoden nakup zaradi smrti. Informacije: Leo Rata J. Sv. Lenart, Slov. gonce. 17621-20 Dobičkanosno 12*/i obrestinosna, nova stavba na periferiji Maribora, 250.000 8»/« obrestinosna masivna hiša tik glavnega kolodvora, 280.000. Dvostanovanjska konfortna vila, 200.000. Enodružinska hišica v Sloveniji, tik kolodvora. 65.000, plačljivo v mesečnih obrokih Din 500. Živinorejsko vino-gradno posestvo 1 ln pol* ure lz mesta, 50 or. 350.000 kolturno posest-vlce, 13 or., 1 uro lz mesta, 70.000. Prevzema ln oddaja vsakovrstnih neprlmlčnln, posredovalnica TRIGLAV. Maribor Aleksandrova 12. 17623-20 Kupim hišo v centru LJubljane, od 400.000 do 500.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa hiša.« 17607-20 Vova družinska hiša shramba, veranda, klet. studenec, vrt, zaradi od pod »Predznanje nepo- I potovanja poceni na-trebao« pofitno ležeče prodaj. Temo pri Marl-Pragersko. boru, Levstikova 32. 17806-191 17622 20 PARCELA blizu Vrtače & 250 Din za kvdr. m Nekaj lepih PARCELA pri zvezni pro I , , , r: ra TvrSevi cesti & stavbnih parcel 55 Din 495 k"dr. m. I solnčnih v Koleziii, na STAVBNE PARCELE na prodaj. Poizve se v ogl. Vodnikovi cesti v Si- I odd. Jutra, ški 725 kvdr. m à 30 I 17875-20 Din. Na izbiro mnogo hiš In vil ter rarcel. Cene od 40.0o») njn napre.1. P.'ftlitetna nlRnrna KUNAVER LUDVTK. LJUBLJANA Enodružinska ^iša urejen, ograjen zelenja-dni in sadni vrt. prav primerno za upokojem _ _ ca. oddam v najem. Zg Cesta 29. oktobra št. 6 I Slàka 270, za remizo Telefon 37 33. I 17763-20 69-20 . Lepa parcela v St. Vidu (Gunclle 36) 10 minut od kolodvora. 3-sobno stanovanje solnčno. oddam v bližini banske uprave. Ponudbe na oni. odd. Jutra pod šilro »Zmerna cena«. 37783-31 Stanovanje eno- ali dvosobna, oddam z vsemi pritiklinami. Vodovodna 44. 17741-31 Vilo — hišo enodružinsko, z vrtom, ko- I J» modno in lefio urejeno 4 do tramvaja, ^ugodno na- ž^obno, v Ljubljani, kupim Skrajna periferija izključena. Ponudbe i navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Bred:n dom«. prodaj po 14 Din za kv. meter. Voda. elektrika ! 17769-20 Vilo sredi Bleda 17393-30 I Dm(jam za 80.000 Din. Trisobna, veranda, velik vrt. elektrika, vodovod, opremljena, takojénja vselitev mogoča. Vprašati: Ljubljana, Telefon 23-26. 17787-20 Stavbna parcela krasn«, naprodaj v Sp. i preprosto Šiški blizu šiole. Ona po dogovoru. Poizve se pri Pirkovič, Gasilska cesta lil 17716-20 Enodružinsko vilo poceni in po ugodnih pogojih prodam na Jezici pri Ljubljani. Dopise na ogl. odd .Jutra pod šifro »Eno-d nižinska«. 17762-30 Veletrgovci, podjetniki, pozor! V St. Vidu pri Ljubljani naprodaj hiSa, odnosno parcela v izmeri 1000 aH več m2. Stavbišče ob glavni cesti ia cb j>oti v Škofov zavod. Najidealnejša leiga, prilika za donosno naložbo kapitala, lega pripravna za vsako podjetje, trgovino itd. Povprašati popoldne v St. Vid« 47, poleg Cebava. 17701-30 Za 40.000 gotovine ostalo lahko hranilne knjižice, takoj prodam solidno novozgrajeno enonadstropno hišo na lepem položaju ln prometni cesti tik Maribora. Svetil lokal 7X4. enosobno, dvosobno stanovanje in prltikllne, sobica, solnčna terasa, klet. pralnica, studenec. Po-vrflna zemljišča 1121 kv. m. Cena din 140000. B. Ceh. Dobrava-Tezno, p. Maribor, Ptujska cest« 219. 16554-20 nonadstropno vilo na periferiji Ljubljane, prodam. Pon. na oglas, odd. Jutra pod »Nova vila za gotovino«. 17747-20 Nova vila 9 tremi dvosobnimi stanovanj«, kopalnicami in ostalimi pritklinams, ugodno naprodaj. Vipavska ui. 10, Kokraja. 117780-30 Enosobno lepo stanovanje v sredini mesta oddam takoj aH pozneje. Nasi, v vseh poslovalnicah Jutra. 17885-21 Enosob. stanovanje z velikim kabinetom in vsemi pritiklinaml, prostorno. zračno, lepo pre člščeno odda z avg. za 350 Din Fatur, Večna pot št. 7, PodroznlK. — Istotam se ugodno odda lepo. OPREMLJENA SOBA s popolnoma separlra-nim vhodom, zelo ko-modna in mirna. 17880-21 Stanovanje lz sobe m kuhinje oddam mimi družini. Zg. Šiška št. 184, Vodnikova cesta. 17869 21 Stiristanovanjsko hišo prodani za 105.000.— Din Rožna dolina c. X. 28. Ogled od 8 do 9 ln od 2 do 4. 17884.20 V Ukanci ob Bohinj, jezeru blizu Zlatoroga Je zelo poceni na prodaj 3.000 kvdr. m obsegajoča o-grajena stavbna parcela. Pojasnila daje Ver-bič, Streliška ulica 32. 17877-20 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 8 Dia, za Šifro ali dajanje naslov« 5 Din. NajmanjU znesek 17 Din. Enosob. stanovanje pritfkKnami, oddam za avgust. Zg. Si Ska, vis-a-vie nor. Sole. Jenko. 17438-31 Stanovanja Stiri, dvo ln enosobno, komfortno otkiam s 1. avgustom. Aleševčeva 29 17565 21 Trisob. stanovanje oddam blizu Urbančka. Vprašajte pri kamnoseku Novaku » Stožicah. 17414-21 Na Mirju oddam v podpritličju 1 sobno stanovanje s pri-tikllnaint. stranki brez otrok. Naslov v poslovalnicah Jutra. 17625-21 Za avgust oddam 2 ali trisobno stanovanje z balkonom. Bolgarska 17. 17802-21 1-sobno In 2-sobno stanovanje oddam za avgust v Ljubljen* VII, Polako-Va ulica 13. 17601-21 Stanovanje dvosobno s kabinetom, pod enim ključem, oddam za september ali oktober. Samo odraslim osebam. Ob Mladinskem domu St. 3, Kodeljevo. 17054 21 Stanovanje soba in kuhinja s pritflcK* nami se takoj odda. Pod-k 19. p. Ljöbljana VH. 17722-ej = ìUUTKUtf H^tyr SLÄTINSKE vTABLETE; TTrrfT rTOu debelosti uporabljajte neškodljive SLÄTINSKE TABLETE za hujŠanje sestavljene iz prirodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana. V vseh lekarnah 200 tabi, din 69.— 100 tabi, din 39.—, 50 tabL din 24.—. SLÄTINSKE TABLETE Reg. br. 14.213/34 f Sobo opremljeno, z ali brez oskrbe, oddam. Koryt-tova ul. 291. 17669 22 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, od dam «ni ali več osebam Hlzka cena. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17873-31 I)ve trisobni stanovanji G kopalnico v Dalmatinovi ulici ln Opekarski cesti takoj oddam. Poizvedbe gradbena pisarna, Rimska cesta 2-1. 17595-21 Dvosob. stanovanje kabinet, kopalnica in pri-tikline, oddam za. av« g posebnim vhodom, — solnčni in iračni, er. « brano. Stari trg 38/IIT. D777S-33 Soba in kuhinja M odda. Podmilščakiova 52. 17733-21 Dvosob. stanovanje oddam za 1. aY"ailor v vseh poslovalnicah Jutra. 17840-21 Trisobno stanovanje solnčno, v centru, oddam s 1. avgustom. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 17874-21 Sobo in kuhinjo v podpritličju, oddam 1 ali 2 osebam. Osled od 12 do 14. ure. Staničeva ri. 21. 17871-21 4-sobno stanovanje komfortno, oddam Si. avgustom. Ogled od 10. do 12. Polzve se v pekarni Vidmar, Rimska cesta. 17765-21 Komfortno stanovanje sončno, trisobno, v novi hiši, oddam s 1. avgustom. Celovška ceste èt. 28. hišnik. 17792-21 Enosob. stanovanje s pritiklinaml. po mož nosti s kopalnico, lepo. solnčno, blizu centra, Iščem za eno osebo za avgust ali pozneje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne pritli čao.« 17604-21a Opremljeno sobo z kopalnico, oddam. ev. vso oskrbo nasproti gorenjskega kolodvora. Medvedova 1. Nasi, pri hišniku. 17825 23 V centru v no-ni hiši. oddam takoj novoopremljeno sobo solidnemu jrospndu. Ogled samo popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. • • - - - 17841-23 Mirna stranka išče 2 sobno stanovanje s pritiklinaml v bežigrajskem okraju. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Odrasli.i 1759921a Enosob. stanovanje iiiščem ra takoj ali la 1. avgust. Ponudbe na ogl. ud-del. Jutra pod »Skromna«. 17735-31 a Dvosob. stanovanje s kabinetom iščem z« avgust. Pontidb« na ogl. oddel ■Jutra pod »Centerc. 17729-žla Iščem stanovanje dvo ali trisobno, s kar binetom za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik II«. 17755-21B 2-sobno stanovanje v Celju ali neposredni okolici, iščem s 1. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 17813-21a Stanovanje enosobno s kabinetom ali dvosobno, snažno in suho •ile mirna stranka za avgust. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300 — 400«. 17822-21a Dijaške sobe Več nižješolcev sprejmem na zelo dobro domačo prehrano ln pri učenju in vzgoji skrbno nadzorstvo. Ziberto-va 30-1. 236-22 Opremljeno sobò s posebnim vhodom oddam takoj boljšemu gospodu. Dvorakova 3, prit. desno. 17800-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam. Drenikova ul. 28. 17864-23 Lep zračen kabinet oddam. Cankarjevo nabrežje 19-1. vhpd Kroja ška ulica. 5. 17767-23 Opremljeno sobo solnčno in snažno v bli žini sodišča, iščeta dva gospoda. Ponudbe pod »Za 1. avgust« na oglas, odd. Jutra. 17650 23a Prazno lepo sobo išče za stalno gospod v centru mesta s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Lepa«. 17506-23a Prazno sobo za Bežigradom ali v okolici, iščem. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »1. avgust 1937«. 17795-23» Prazno sobo ilčem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separira-no«. 17807-23a Mlada dama Seli znanja z starejšim boljše situiranim gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod »Simpatija«. 17752-24 Ločenka ne po svoji krivdi. ra 37 let, čedne postave, trgovsko izobražena, pose6tnica išče resnega inteligentnega moža sta rega od 40 do 45 let. kateri ima resno željo po lepem žvljenju in prijetnem razvedrilu. Le resne ponudbe de mogoče 8 sliko na oglas, odd. Jutra pod »Pot do cilja pod štev 2228». 17788-24 Razno Kauče, otomane divane, fotelje v»m nudi najceneje — VLADO JUSTIN. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. Enako sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. 17637 37 Čisto sobico «li kabinet v mestu išče gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 150«. 17802-23a Lepo sobo s posebnim vhodom takoj oddam boljši osebi v centru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17790 23 Lepo sobo z oskrbo za 2 event. 1 osebo. z uporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17931-33 Lepo sobo oddam enemu ali dvema gospodoma pri k«lodvf>ni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17S57-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17784-33 Separirano sobo lepo. solnčno, r centru — ugodno oddam. Ena ali dve postelji. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 17061-23 Sobo s štedilnikom oddam eni aH dvema osebama. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17888-23 Sobo odda Beeeda 1 Din. davek 3 Din. t» šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši metek 17 Din. Kabinet in večjo sobo lepo, opremljeno. « prostimi vhodi, oddam i dobro oskrbo gntpodičnsm. Kopalnice. Strosamayerjera 4/1., deano (vogal PoIjan«ke e. te] Sobo opremljeoo, « poseb. vhodom, s brano ali brez, oddam takoj. Komenskega ulica 99. 17378-33 Opremljeno sobo oddam boljSemu gospodu ali gospodični a popolno oskrbo ali pa tudi brez. — Naslov v v»eh poslovalnicah Jutra. 17604-33 Opremljeno sobo lepo, oddam enemu aH dvema gospodoma po ze lo nizki ceni. Cankarjevo nabrežje 23 III. levo. 17878-23 Lepo sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam v sredini mesta stalni osebi Mestni trg 1711. 17876-23 Sobe išče Beseda 1 Din. davek 3 Din. u Kfro aU dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši toetek 17 Din. Zračno in solnčno sobo ličen a prvovrstno oskrbo za dve seetrl, f-jakinjii, (Driavna trgovska »:>1» !n drugi razred gimnazije). Pa-oudoe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra oskrba«. 175U-J3a Za mladega inozemca iSčemo lepo sobo za 15. julij. Prednost imajo rodbine, ki govore nemško aLi francosko. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod •Csechoslo-vakia«. 17730-33» Dražbe Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aJi dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba hiše štev. 82 na Brdu pri LJubljani z vrtom in dvoriščem, vi. št. 892 k. o. Zg. Šiška, bo dne 5. avgust» 1937 pri izvršilnem sodišču v Ljubljani. Najmanjša ponud ba 30.000 Din. možno Je prevzeti hipoteko. 17364-32 Informacije Beseda l Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic! Obžalujem kar sem v razburjenosti izrekla o požarni brambi v Bistrici pri Rušah. Hedvi-ka Žlender. 17618-31 Vsaka bes« da i Dui; davek 9 Din, aa dajanje naslova t Din; najmanjši snenek 20 Dan. Vdovec 521eten, simpatičen in inteligenten, 600.000 kapitala in. dobičkanosnim podjetjem želi znanja 9 gospodično ali vdovo od 36 do 48 let staro 3 premoženjem. Po možnosti slika, zaželjena. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobrosrčna« (diskrecija strogo zajamčena). 17640-25 Trgovec z lastno trgovino poroči takoj gospodično sta ro od 18 dO 24 let z gotovino, za povečanje trgovine, Ponudbe s sliko ha podruž. Jutra v Ma riboru pod »Ženitev takoj«. Ì7639 23 Gospodično' pošteno z osebno pravico za gostilno in premoženjem Din 150.000, zaradi prevzema poeest-va poročim v letovidčar-skem kraju.» Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost za-sigurana.« 17567-25 >11ret ster in vsa lahka letna oblačila ' elegantni izdelavi nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra cesta 14 Na Novljanovi stojnici v šolskem drevoredu pri zmajskem mostu se prodaja teletina à 8, 10 in 12 Din kg. kakor tudi govedina in drugo po najnižji ceni. FRANC NOVLJAN mesar «SZPl>čfN POW V ISRAN3U I MEI NEL4 HEROLD/07] WORHICE 6IAS8IL MARIBOR it K« Znanja želim s starejšim premožnim Mariborčanom. Ponudbe na ogl. add. Jutra pod »Trajna ljubezen«. 17519 25 Dvignite pismo pod »Takojšen nastop« — 13. 17591-31 Podjetno gospodično preprosto, z gotovino, želi poročiti obrtnik ha deželi z malim posestvom. Ponudbe s sliko pod »Preprosta gospodična« na ogl. odd. Jutra. 17494-25 Razstava Pariz! Na pariško razstavo sc bi priključil k družbi z osebnim avtom proti po vračilu stroškov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen trgovec«. 17514-31 Preklic Podpisani Franko Lo-vro, tov. del. Javornik 44, preklicujem in obžalujem. kar sem žaljivega izrekel o gg. 2:enu Maksu. Zupan Vilmi in Kralčar Pavli ter izjavljam. da za svoje žalitve in obdolžitve nisem imel vzroka. Zahvalim se imenovanim. da so odstopili od tožbe. Franko Lovro. 17508-31 Izjava Tem potom opozarjam vsakogar, da nisem olafnik dolgove, ki bi jih naredila moja žena Julijana Hajn-ribar, — Jane» Hajnrihar, sedlar, Kamnik. 17754-91 Naznanjamo vsem cenjenim odjemalcem. da smo se presel/ili iz Igriške ulice na Novi trg 3. Telefon 2105. kjer imamo stalno na zalogi raznovrstno perutnino iz lastnega pitališča, jaj ca, med. po najnižjih cenah. Kmetijska družba, Ljubljana. 17791-31 Trgovski pomočnik podjeten, z 8000 Din gotovine želi poročiti gospodično, ki ima lastno trgovino. Samo resne ponudbe je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod »Napredek« 17541-25 Gospod 3 stalno službo in večjim prvsesitvom na Dolenjskem želi spoznaftvo v svrho xeni tve 1 damo od 1B do 30 let s 30.000 Din. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod iifro »Takoiinja iemitev*. 17736-31 Za Izolacijo proti vlagi in hitro vezavo cementa >BETONIT< Zahtevajte navodila ! BETONIT kemični izdelki za gradbeno industrijo, MARIBOR ITEL.I 2 951 Gospod stir 35 let, s lastno hišo 'n meserni/ ;iačo 1-iflO Din želi znanja s vd0"V>, staro do 35 let, k! ima r«.>ojn:no nad 500 Din. 7. enim otrokom niso izključene. Dopi?« na podni»n;<*f« Jntra v Mariboru pod šifro »Poštena«. 17839-25 Zenit ve in možitve bolj.ih slojev posredujemo najresneje.. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 -Din v znamkah. Velika izbira odličnih partij: »KEZOR«, — Zagreb, Pošta 3. 17666 25 E/i-_ Vsaka besePri lovcu. Pridite polnoštevilno in točno! Nav-zočni bodo tovariši glavnega odbora. RADEČE. Velikodušen dar 1500 din je izroòil g. Pogačnik, veleindustrijalec iz Podnarta, starosti radeškega Sokola g. Po-lancu za fond za zgraditev sokolskega doma. Za velikodušen dar se mu društvo najlepše zahvaljuje. Sok«l Tudi Bled ne zaostaja Sokol na Bledu je imel v nedeljo 4. f, m. svoj telovadni nastop, ki se je zaradi velikega števila nastopajočih in gledalcev \i-premenil v uspelo sokolsko manifestacijo. Pri nastopu je sodelovalo 308 oseb in je pphvabio,. d.a je več kakor ,170 nastopajočih bilo članov domačega društva. Spored, ki je bil pester in je poleg orodnih ;n prostih vaj obsegal tudi mnogo zanimivih raznoterosti, se je začel natančno ob napovedanem času. Tudi so si sledile posamezne točke v živahnem tempu brez neprijetnih odmorov, kar je le pohvaliti. Posebnega odobravanja so bili deležni vojaki planinskega polka z Boh. Bele, ki so letos prvič nastopili na Bledu, in pa br. župini starešina Špicar, ki je prisotnim v jasni besedi povedal čisto resnico. Zlet sokolskih čet v Dorna vi Sokol v Ptuju je malica 6edmih sokolskih cet. Vsako leto se vrši na sedežu ene izmed cet okrožni zlet čet- na katerem je razen red nega telovadnega nastopa tudi tekmovanje čet za prehodni prapor, katerega je darovalo matično društvo. Letos je dosegla pr venstvo med pedinimi četami sokolska četa iz Doraave, drugo me&to je zasedla četa iz Markovcev, na tretjem mestu je pa četa od Sv. .Barbare v Halozah. Domavska ^eia bo imela prehodnj prapor do prihodnega zaključka tekmovanja v prihodnem ' letu. Četi na lepem uspehu iskreno čestitamo! Prireditev sama je bila višek dosedanih sokolskih prireditev v ptujski okolici. Ne slabo vreme, ne protiagitacija od hise do hiše nista zadržala sokolstvu naklonjenega občinstva, po večin; kmečkega prebivalstva, da ne bi obiskalo prireditve. V impo-zanlnem sprevodu, ki se je razvil skozi vas na telovadišče, je vihralo pet sokolskih praporov, korakalo pa 294 sokolskih pripadnikov. Samo pri prostih vajah je nastopilo 190 pripadnikov. Te številke nam jasno govore, da sokolska ideja tudj med našim kmečkim prebivalstvom napreduje. Našim pridnim četašem kličemo: >Le naprej za so-kolskim praporom!« Danes ob 17. »okolski nastop na Viča. Sokolsko društvo Ljubljana—Vič ima danes ob 17. letni javni nastop, pri katerem nastopijo mimo vse=h telovadnih oddelkov tudi vojaki — Sokoli 16. art. polka in 1. planinskega polka z vajami 6 puško in bojno sceno. Zbor vojake in sokolstva ob pol 16. pred Narodnim domom v Ljubljani, odhod sprevoda z godbo na Vič ob 16. Po sprejemu na Viču pričetek javne telovadbe ob 17. Članstvo naj se udeleži nastopa v kroju s prapori, ostali v civilni oblekj z znakom. Vsi zavedni Sokoli in nacionalisti, pohitite danes popoldne na Vič. da z nami manifestirate za TVrševo sokolsko in jugo-slovensko idejo. V primeru skrajno slabe« ga vremena bo nastop v nedeljo 18. t. in. z istim sporedom. Uprava Sokola Vič. Za Vas denar plačamo 8% oliresti in Vam nudimo zemljiško knjižno varno kritje! V poštev pridejo zneski od 250.000 Din dalje. — Sprejmemo tudi vloge likvidnih zavodov v polni vrednosti. Cenj. ponudbe z navedbo višine zneska na ogL odd. »JUTRA« pod »Pupilarna naložba«. »JUTRO« št 159 Nedelja. Il Vn. Ì937.: Rafael Sabatini: 7 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman »Ne bo se mu posrečilo, da K me raztogotil; tudi to ti obljubim. Ali veš, da me je celo udaril?« »Da te je udarili?« »Da! Zasmejal sam se, ko me je.» »V diuihu srca je Peter dober, Noll. Sčasoma te bo vzljubil, in tudi ti boš spoznal, da je vreden tvoje ljubezni.« »To ljubezen ima že zdaj, zaradi ljubezni, ki jo goji do tebe.« »Ali boš tudi med čakanjem, M je še pred nama, zmerom mislil na to?« »Moje mišljenje, predraga, se ne bo nikoli iz-premenMo. Da se pa ne zgodi nesreča, se ga bom datOej ogibal, da, celo semkaj me ne bo več, če mi prepove hoditi v Godolphin Court, še pičlo leto dtai, pa boš polnoletna, in tedaj mi ne bo mogel nihče bramiti, dia ne bi prilhajajl k tebi. Kaj pomeni leto dni, afe) ima človek takšno upanje pred seboj!« Božaije mu je potegnila po obrazu: »Bodi zmerom dober z menoj, Noi. Ne morem verjeti, da bi mogel biti proti komur kod neusmiljen, kakor trdijo o tebi.« »Ne meni se za njihove besede, Roza. Morda sem M prej talk, a ti si me izpremeoila.« Poljubil jo je in vstali, »čas bo, da se posloviva. Jutri na vse zgfodaj pojdtem ob morju do Trefusriškega jezika. Če bi slučajno tudi tebe obšla podobna želja ...« Zasmejala se je in takisto vstaJa. »Pridem, Noll, predragi.« TRETJE POGLAVJE Kovačnica Ko se je plemič Godolphin vrnil, se Je tafcoj pokazalo, fcalko pametno je bSl storil ar Oliver, da je sam prvi poročal Rozamundd o današngSh dogodkih. Peter je neutegoma poisikal sestro; njegovo vedenje je bilo osamo in ofcflastno. »Madame,« je začel brez uvoda, »sir John bo najbrž uimrL« Presenetljivi odgovor, M mu ga je dala, nikakor ni mogel potolažiti njegovega razburjenja. »To vem,« je mimo odvrnila. »Mislim, da boljšega tudi zaslužil ni. Kdor se poniža do obrekovanj, mora vzeti posledice nase.« Zastrmel je vanjo in dolgo, besno molčal; nato je jel preklinjati in zmerjati njeno brezsrčno naturo, tmdeč, da jo je ta umazani cucek, ta Trea. silian nahujskal. »Na srečo je bü pri meni pred teboj in mi je povedla lresnico o spopadu,« je mirno odgovorila. Toda umetni mir, s katerim je bila sprejela izbruh bratove beemosti, jo je mahoma zapustil »Oh, Peter,« je vzMiknfla z izmučenim glasom, »upajva, da sir John cedravi. Vsa obupana sem, toda za_ fclinjaan te, Peter, bodi pravičen.. Oliver mi je povedal, kako sta del aia z njim.« »Bogme, še vse ckugače se mu bo godUo! če misliš, da bo ostalo to dejanje nekaznovano--« Rozaumunda se je vrgfla bratu na prsti in ga je. la rotiti, naj vendar že pokoplje prepir. Naj bodo ovire še totftšne, sira Olivera se nikofli ne odreče. Nazadnje je bratovska ljubezen zmagala, in obljuba fi je, da ne bo nadaljeval sva je, če ehr John ozdravi Če pa sir John umre, tedaj ga čast sili, da se maščuje za dejanje, pri katerem je bil sam tako neposredno udeležen. »Kalkar v odprti knjigi berem v tem človeku,« je širakoustno nadaljeval. »Če bi bil tudi zvit kakor sem peklenšček, me ne more prevaniti. V Kil-ligrewu je hotel zadeti mene. Ker zalezuje tebe, Rozamunda, se zoper mene ni upal iadreti meča, naj sem ga še tako izzival, niti potem ne, ko sem ga udairffl. To mi je kar odkrito povedal. Z veseljem bi me bü ubil, a vedel je, da bi s tem zgradili med seboj in teboj neprestopen zkL O, računati zna kalkar vsi pesklesiski hudiči! Samo da bi izbrisal sramoto, ki sem mu jo prizadejal, je zvrnil krivdo na KMingrewa. Ali öe Kfflflingrew umre...« Tak» se je bahal in muSl njeno arce. Vedela je, da ne bi mogla, če bi eden teh dveh„ ki ju na svetu najboJj ljubi, vzel drugemu življenje, drugemu nikoli več pogledati v oči. Samo spomin na prisego sira Ofivera, da mu bo življenje njenega brata nedotakljivo, naj se zgodi kar se hoče, je nazadlnje potolažil zmedo v njeni duši. Zaupala je Oliver ju ter se zanašala na njegovo besedo in na njegov obče znani pogum, ki mu je dovoljeval ravnanje, kakršnega si slabejši od njega nikoli ne bi bil smel usoditi. Sir John Küligrew ni umiri. Cel teden dni je visel med tem in med boljšim svetom, ko je pa teden minil, se mu je jelo zdravje vračati. Shujšan in bled, samo še senca nekdanjega moža, je v začetku oiktolhra vstal z bolniške postelje. Ena njegovih prvih poti je bSla v Godolphin Court. Prišel je na prošnjo Rozamundinega brata, da bi jI odprl oči zastran te zaroke. Toda njegovi opomini niso bili dosti manj nujni, nego se je bala Rozamunda. Spričo smrti, ko so se zdela vsa posvetna zanimi2