Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 296 Upravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Teleton št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št, 2. — Telefon št. 190. Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. LJubljana, sreda 20. decembra 1933 Cena t.— Din Ukrajinski jez med Rusijo in Nemčijo Pol leta je tega, kar se je sam usmrtil Nikolaj Skrypnik, boljševiški voditelj sovjetske Ukrajine, eden izmed najintimnejših zaupnikov samega Lenina. Vest je kakor blisk prodrla v svet in je za hip razsvetlila meglo, ki leži nad realnostjo notranjega življenja starodavne Rusije. Komentarji svetovnega tiska so govorili o razkroju boljševiškega sistema, o notranjih bojih in uporih, o krizi režima. Sovjetski službeni tisk je poslal v svet komunike, ki je govoril o protirevolucionarnih spletkah, katerim da je nasedel lahkoverni Skrypnik, ko pa je spoznal, v kako past so ga zvabili sovražniki revolucije, je rajši žrtvoval življenje, kakor da bi postal so-kriv izdajstva delavskih interesov. Nato je sledil molk in neprodirna tema. Službena ugotovitev sovjetov ni prinesla jasnosti, zlasti ker je vedel ves svet, da v boljševiški terminologiji pomeni protirevolucionarstvo vsako mnenje, ki ni aprobirano od zgoraj. Vsekakor se je mislilo, da gre za kako doma ali od zunai inscenirano zaroto, ki je bila po Skrypnikovi smrti po preizkušenih metodah »likvidirana«. Pač pa so se v svetovnem časopisju vedno češče pojavljale vesti o nitih, ki vodijo iz Berlina na vzhod. Že ko je ob priliki gospodarske konference v Londonu neprevidni Hugenberg razkril težnje svoje države, da si v Ukrajini najde nadomestila za izgubljene kolonije, so se marsikomu odpirale oči. »Izvestja« so takrat ostro reagirala na pangermanski pohlep po tuji lastnini, nesrečni Hugenberg je bil nenadoma odžagan in Nemčija je formalno umaknila svoj memorandum. Toda ves svet je vedel, da Hugenberg ni kaše skuhal sam in da je le prenaivno izble-betal, kar se je snovalo v kamrici novih gospodarjev v Berlinu. Za javnost se je afera memoranda izgubila v pesku. Toda prej večkrat pod-črtavano dobro razmerje med Moskvo in Berlinom se je vidno ohlajalo. Rusija je ■začela iskati nova pota in našla na vzhodu in na zapadu stike, ki niso razodevali prijaznega razpoloženja napram Berlinu. Ukrajina je vsaj za zunanji svet molčala, morala molčati. Polagoma pa prihaja na dan, da v pokrajini in v narodu le ni bilo tako mirno in konso-lidirano, kakor so sovjetska službena mesta skušala svetu prikazati, in da ni šlo zgolj za posamezne avanture mal-kontentov, marveč za splošno ljudsko gibanje. Na letošnjem novembrskem zasedanju centralnega komiteja sovjetske Ukrajine je Kosjor, ena izmed mlajših zvezd-vodnic na Stalinovem nebu, poročal o razvoju ukrajinskih razmer pred Skrypnikovo smrtjo in po nji. Navajal je celo vrsto tajnih organizacij med Ukrajinci, ki so vse vodile odločno borbo proti boljševiškemu sistemu in njegovemu gospodarstvu. Zaupniki teh organizacij so baje znali pridobiti Skryp-liika za nekako posebno ukrajinsko nacionalno stališče, ki je-imelo za končni cilj odcepl.ienje Ukrajine iz skupnosti sovjetov. Ko je dobivala stvar opasne forme, je Skrypnik izvršil samomor m eovjetska vlada je ilegalne organizacij« energično zatrla. Vse te pojave in poskuse pripisuje Kosjor mahinacijam iz inozemstva, od koder se je pripravljal naskok na vladajoči boljševiški sistem. V svojem poročilu omenja Kosjor prav posebno Ro-senberga, Hitlerjevega neoficielnega zunanjega ministra. Očita mu, da je pripravljal odtrgan je Ukrajine od sovjetov pod pretvezo, da se ustanovi samostojna Ukrajina, v resnici pa z namenom, da se Ukrajina razcepi na dva bloka, katerih zapadni bi se prepustil Nemčiji, vzhodni pa Poljakom. Rosenberg se je baje nadejal soglasja Evrope, češ, da bi ta način rešitve najsrečneje likvidiral vprašanje poljskega koridorja. Kosjor zatrjuje, da so sovjetskim organom vse podrobnosti priznali voditelji uporniško akcije in navaja, da je hetman Buško-vanij po lastnem priznanju stal v osebni zvezi z Rosenbergom, s katerim se je ponovno pogajal. Koliko je na teh obtožbah resnice, je eeveda težko reči. Prav gotovo pa je vloga, ki jo je igral in morda še igra nem-feki narodni socializem v ukrajinskem problemu, dovolj tehten razlog za več kakor hladno zadržanje sovjetov napram Nemčiji in lahko je razumeti, da se z diplomatskimi formulami taka rana ne ozdravi. Sovjetski režim očividno razpolaga s konkretnimi dokazi nevarnosti, ki jo pomeni pangermanska politika prodiranja na vzhod. Zato si z vnemo išče zaveznikov povsod, kjer jih more najti. Ko je Mussolini povabil Litvinova v Rim, je bil glavni njegov namen, odstraniti napetost med Nemčijo in Rusijo, ki je tako huda ovira fašistični mednarodni politiki. Podrobnosti o rimskih razgovorih ali morebitnih rezultatih še danes niso znani. Vse pa kaže, da se Mus-soliniju ni posrečilo zopet zbližati Berlina in Moskve. Več ko verjetno je, da je glavni vzrok za ta neuspeh ravno Ukrajina. REFORMA FRANCOSKE VOJSKE Zasedanje francoskega matski razgovori Pariz, 19. decembra, d. Na željo ministrskega predsednika Chautempsa ln zunanjega ministra Boncourja sklicana konferenca vrhovnega obrambnega sveta je včeraj na svoji prvi seji pod predsedstvom vojnega ministra Daladierja razpravljala v elav-nem o angleških razorožitvenih predlogih na podlagi dosedanjih sklepov londonske vlade. Da b. se v tehničnem pogledu zadostijo tem predlogom, ki so bili izdelani na podlagi Macdonaldovega načrta, predloženega meseca februarja, se morajo preurediti določbe o rekrutiranju za leta 1934, 1935 in 1936. L. 1935. se bodo pričele kazati v francoski armadi posledice nazadovanja rojstev med svetovno vojno, zaradi česar nameravajo nadomestiti vrzeli s četami, ki bodo postale proste v Maroku. Vrhovni vojni svet je svoje sklepe danes predložil vladi in predlaga, naj se vojaški službeni rok podaljša na dve leti, polez tega pa uvede še posebna prostovoljna vojaška služba za dobo treh do petih let. Na ta način bi se francoska vojska povečala za 40.000 mož. Vrhovni vojni svet bo prihodnje dni tudi podal strokovniaško mnenje o nemških zahtevah po enakopravnosti. Rojalistična »Action Francaise« vprašuje, ali je res, da je Daladier zahteval pristanek vojnega sveta na 50 odstotno znižanje (od 230.000 na 115.000 mož) Števila vojakov, ki bi se poklicali pod zastavo le* ta 1934. in v prvi polovici 1. 1935. Nadalje nanrigava, da se mora računati z odstopom nekaterih članov voinega sveta, ker hoče vlada tudi proti opoziciji vojnega sv»' ta izvesti svoje namere. vrhovnega vojnega sveta — živahni diplo-o razorožitvi in reformi Društva narodov Debata v poslanski zbornici Pariz. 19. decembra, s. V zbornici je prišlo danes do velike debate o voiski. Na dnevnem redu je bil zakonski načrt o od-goditvi sklicanja rekrutnega kontingenta od L 1936 do 1940, ko bi morali priti pod zastave zmanjšani vojni letniki. Pred pričetkom debate je nacionalistični poslanec Louis Marin poudarjal, da še niso na razpolago natančni podatki. ! ako visoko ie število v letih 1933 do 1935 državni obrambi odtegnjenih kontingentov. Vojni minister Daladier je v odgovoru na napade Marina opozarjal, da je zbornični odbor za vojaške zadeve r.roučil zakonski načrt ter ga soglasno odobril. Spreiem zakonitega načrta je nujno potreben. Vlada, ki se hoče izogniti podaljšanju vojaške službene dobe, je predlagala zbornici te ukrepe, ki nikakor ne izpreminiijo moči vojske. Nato je zopet govoril Louis Marin, končno pa je zbornica s 469 glasovi proti 115 sklenila prehod v podrobno razpravo, v kateri je izjavil predsednik vojne komisije polkovnik Fabry, da se rekrutacija že dva meseca ni vršila in da bo meseca oktobra 1934 efektivna moč vojske večja kakor meseca oktobra 1933. Poročevalec vojne komisije je navedel, da je sedaj poklicnih vojakov v Franciji 193.000. Francija in razorožitveno vprašanje Pariz, 19. decembra, s. Vlada se orrorav- V,z za končno določitev svojega stališča v velikih mednarodnih problemih, predvsem v razorožitvenem vprašanju. Diplomatski razgovori med Parizom, Berlinom. Rimom in Londonom se bodo v prmodmih 14 dne- Vel. kralj ln kraljica med svojimi Zagrebčani Zagrebško prebivalstvo prireja suverenoma navdušene ovacije, kjerkoli ju more videti Zagreb, 19. dec. AA. Danes, na dan slave sv. Nikole, sta Nj. Vel. kralj in kraljica ob 10. prisostvovala v srbski pravoslavni cerkvi svečani liturgiji. Peljala sta se v avtomobilu med gostim špalirjem velikih množic, ki so jima prirejale navdušene ovacije. Kralj in kraljica sta ljubeznivo odzdravljala občinstvu. Pred cerkvijo je kralja najprej pozdravil ban dr. Peroviča, nato pa še ostali dostojanstveniki. Zatem ga je pred samim vhodom v pravoslavno cerkev pozdravil predsednik pravoslavne cerkvene občine g. Kalember, ki je zaključil svoj govor z vzklikom vladarski dvojici. Ponovile so se viharne ovacije, ki so se polegle šele ko sta kralj in kraljica odšla v notranjost cerkve. V cerkvi je bilo zbrano veliko število vernikov in odličnikov, med njimi minister dvora Antič, komandant armije general Maric, mestni načelnik dr. Krbek, generali-teta, oficirji in drugi. Verske obrede je opravil mitropolit Dositej ob številni asistenci. Odgovarjal mu je ruski pevski zbor. Po končanih obredih je mitropolit Dositej pristopil h kralju in kraljici in ju blagoslovil. Kralj je pri tej priliki poljubil križ, ki mu ga je dal mitropolit Ko ie kraljevski par odšel iz cerkve, so se zopet ponovile navdušene manifestacije prisotnih množic. Kralj in kraljica sta se ljubeznivo poslovila od dostojanstvenikov in se odpeljala nazaj na dvor. Vso pot sta bila ponovno deležna viharnih ovacii Množice so neprestano vzklikale »Živel krali! Živela kraljica! Živela Jugoslavija!« Zagreb, 19. decembra, n. Popoldne ob 15. je Nj. Vel. kraljica Marija posetila samostan usmiljenih sester v Gunduličevi ulici. Ob vhodu v samostan jo j? sprejela prednic« reda Ignacija pavičič. V dvorani dečjega zavetišča so se zbrali poleg drugih odličnikov nadšk >f dr. Ante Bauer. ljubljanski škof dr Rožman, minister Srk.ilj itd. Ko ie kraliu-a prispela v dvorano, je zbor eojenk dekliškega zavetišča zapel jugoslovensko him.o. Kraljica je podala roko nadškofu dr. Bauer iu in škofu dr. Rozmanu ter ostalim pris>tmm odličnikom, nato pa io ie nagovorila predsednica dekliškega zavetišča ga. Perčičeva. Med navdušenimi ovacijami se je zaključil prisrčen sprejem v zavetišču. Kraljica Marija ie zavzela mesto na častnem sedežin med banom Ferovičeim in nadškofom dr. Bauer jem ter prisostvovala prireditvi zav»-dove male dec^. Preko samostanskega vrta ie Ni. Ved. kraljica s «*prjmstvom odšla nato v cerkev Sv. Vinka v Frankopanski ilici, kjer so usmiljene sestre priredile kraljici na čast duhovni koncert, ki ie kraljici zelo ugajal. Končno si je kraliica ogledala še dve eobi dečjega zavetišča. Obe sibi sta bili izredno lepo okrašeni. Deca ie kraljico pozdravila z navdušenimi vzkliki. Ob okrašenem božičnem drevescu ie kraliica obdarovala Heco » igračami. Pred samostanom se je medtem zbrala velika množica, ki je priredila kraljici pri odhodu velike ovacije. Nj. Vel. kralj se ie popoldne v >di>rtem avtomobilu peljal no neUterih zagrebških ulicah ua kratko šetnio. Proti v»5eru se u-vrnil v dvor. V gledališču Zagreb, 19 dec. AA. Zvečer sta kralj in kraljica prisostvovala operi »Aidi« v Narodnem gledališču. Na tisoče električnih žarnic je razsvetljevalo trg, da je bilo sko- raj tako svetlo kakor podnevi. Gledališle je bilo nabito polno. Predstavi so prisostvovali tudi dvorni minister Antič, minister Srkulj, ban Perovič, podban, generaliteta z armijskim generalom Maričem na čelu, več narodnih poslancev in senatorjev, župan prof. Krbek, upravnik policije Mihal-džič in drugi. Nekaj minut pred 8. sta se pripeljala Nj. Vel. kralj in kraljica v spremstvu dvorne dame ge. Šverljuge. Kralja in kraljico so na pragu gledališča sprejeli ban Perovic, župan Krbek armijski general Maric, intendant Konjovič, ravna telj opere Baranovič in zastopnik dramskih umetnikov g. Dubrovski. Ko se je vladarska dvojica pojavila v loži, je bila predmet več minut trajajočih navdušenih ovacij, tako da se je predstava nekoliko zakasnila. Francoski poslanik v Zagrebu Zagreb, 19. decembra n. z beograjskim brzim vlakom, ki prihaja v Zagreb ob 6.46, bo prispel jutri francoski poslanik g. Emil Naggiar. Francoski poslanik se nastane v hotelu Esplanade. V Zagrebu ostane nekaj dni. Hindenburg bo odstopil Farsava, 19. dec. g. »Kurier Codziennv« objavlja diplomatsko informacjo iz Pa riza. po kateri se mora na podlagi zane sljivega berlinskega poročila iz krogov na rodno-socialističnih voditeljev računati, du bo Hindenburg kmalu odstopil kot držav ni predsednik. Do tega bo prišlo naibrže že prihodnji mesec ter bo kancelar r^tlei kot diktator prevzel posle državnega pred sednika. S tem bi se tudi simbolično izra žilo. da je Nemčija končnoveljavno prelomila z republikanskim sistemom. Redukcija plač v Vatikanu R m, 19. dec. n Papež je sklenil s 1. ja nuarjem znižati plače vsemu vatikanskemu osobju in sicer za 10 odstotkov, te znašajo 1000 do 2000 lir na mesec, za 15 odstot kov, če znašajo nad 2000 lir na mesec Prav teko bodo za 15 odstotkov zn žane plače kardinalov, ki dobivajo po 100.000 lir na leto. V Vatikanu računajo, da bodo « temi redukcijami prihranili pol milijona lir. Vojaška vzgoja ruske mladine London, 19. decembra n. *Daily Tele-graph« je objavil vest iz Moskve, da namerava vlada uvesti posebne obvezne tečaje za pol milijona ruskega naraščaja, ki bodo docela vojaškega značaja in bodo trajali mesec dni. Ruska vlada namerava organizirati poseben oddelek naraščaja za borbo v vojni s plini. Liga za obrambo proti napadom iz zraka šteje že sedaj 12 milijonov članov in se bo v nekaj mesecih pomnožila za dva milijona. V Južni Ameriki sežigajo živino Buenos Aires, 19. decembra n. Na osnovi soglasnih odredb čilske in argentinske vlade so včeraj na ozemlju obeh držav sežgali 45 000 glav ovac in govedi, da bi dvignili cene mesa. Kriza v južnoameriški mesni Industriji je nastala zaradi omejitev uvoza mesa v dežele britskega imperija, ki so bile določene na konferenci v Otta-wl vih intenzivno nadaljevalo, ker hočejo po trditvah v poučenih krogih do srede januarja izdelati predloge, ki bodo predloženi v tretjem tednu prihodnjega meseca predsedniku razorožitvene konference ob njenem sestanku. Potovanje angle-škega zunanjega ministra Simona ima namen, da zagotovi sestanek predsedništva razorožitvene konference. Isti cilj zasleduje tudi generalni tajnik Društva narodov Avenol, ki je včeraj konferiral z Daladieriem, Boncourjem in več drugmi vodilnimi francoskimi parlamentarci, katerim je sporočil svoje vtise iz Rima in Londona glede predlogov za izpremembo statuta Društva narodov. Avenolova posebna misija obstoji v tem. da pouči parlamentarna odbora za zunanje zadeve o načrtih, ki jih smatrajo v R:mu in Londonu za potrebne glede reforme ženevskega pakta in postopka pri uporabljanju čl. 19 v vprašanju revizije. Zunanji minister Paul Boncour je snoči sprejel najprej angleškega posian;ka Ty-rella. nato pa italijanskega poslanika grofa P:gnattija di Custozza. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je snoči odootoval v Prago. Posvetovanla angleške vlade London, 19 decembra, n. »Dailv Tele-graph« poroča, da francoski ministrsk' predsednik Chautemps še ni zavzel defi-nitivnega stališča glede predlogov nemške vlade o razorožitvi. Danes se je sestal ožji ministrski odbor da prouči vprašanje razorožitve Odbor je Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1, Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. prejšnji teden zaslišal angleškega poslanika v Parizu lorda Tyrella, nato pa angleškega poslanika v Berlinu sira Enca Phipp-sa, ki sta mu poročala o stališču Pariza in Berlina v razorožitvenem vprašanju. Zunanji minister John Simon je imel snoči govor o demokraciji in razorožitvi. V uvodu je omenil govorice o režimih močne roke, ki naj bi prevzeli oblast v nekaterih evropskih državah in poudarjal, da se je demokracija v Angliji v zadnjem času znatno ojačila in je povsem izginila nevarnost, da bi mogel kak Mussolini ali Hitler izrabiti eno ali drugo priliko za prevzem krmila britanskega imperija v lastne rok« Poset Simona v Italiji Rim, 19. decembra, n. Podrobnosti za sestanek angleškega zunanjega ministra Simona z ministrskim predsednikom Mussolini jem še niso dolo&ene. Simon se bo nastanil na otoku Caprifi v bližini Neaplja. Za sedaj še ni znano, ali bo sam odpotoval v Rim. ali pa ga bo morda na Capriju posetil Mussolini. Vznemirjenje v Berlinu Berlin, 19. decembra, g. Današnja poročili iz Pariza in Londona so v vladnih krogih povzročila veliko ne razpoložen je. Z vedno večjim vznemirjenjem zasledujejo zlasti posvetovanja vrhovnega francoskega vojnega sveta o izpopolnitvi vojaških organizacij v Franciji in o morebitni zopetni uvedbi dveletne vojaške službe. Nadalje so vznemirjeni? zaradi povečanja angleških zrakoplovnih sil. Vse to spravljajo v zvezo z izstopom Nemčije iz Društva narodov, zlasti pa z nemškimi oborožitvenimi zahtevami. Potovanje Boncourja na Balkan Sofija, 19. decembra, t. V sofijskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo za svojega potovanja na Balkan francoski zunanji minister BoncoJr posetil tudi Sofijo._ Narprei pridi v Beograd, nato pa bo posetil še pred obiskom kralja Borisa Bukarešto. V Sofiji pričakujejo njegov prihod v mesecu januarju. Nemčija omejuje plačila v inozemstvu Nova ureditev transfernih plačil Nemčije - Ostri protesti v angleški javnosti London, 19. decembra. AA. Osrednji odbor nemške državne banke je včeraj objavil, da bo za prvih šest mesecev prihodnjega '.eta znižal trensferne prenose obrestnih dajatev nemških srednjih in dolgoročnih dolgov od 50 na 30 odstotkov. Obresti Davvesovega in Youngovega posojila bodo transferirane v celoti, amortizacijska plačila pa ne: izjema bo veljala le za Dawe-sovo posojilo. Ang.eškj listi ostro kritikujeio ta sklep nemške državne banke in ugotavljajo, da Oi Nemčija lahko transferirala te zneske, £e b le hotela in imela dobro voljo. Tudi io ta ukrep škodoval nemškemu kreditu. Nekateri listi protestirajo tudi proti temu, da je nemška državna banka deloma ustregla švicarskim in nizozemskim upnikom in tako napravila razliko med upniki. »Daily Herald« pravi, da bo ta sklep stal angleške upnike več milijonov funtov šter-lingov. — »Times« ugotavlja, da je dr. Schachtovo pojasnilo o tej stvari napravilo slab vtis. Nemčija bi mogla, če bi le hotela povišati svoje devize. »Financial Times« odklanja nemško akcijo in pravi, da je Angleži ne mor&jo sprejeti. »News Ohromele« pa trdi, da se nemško stališče glede dolgov ne sklada z načeli poštenih dolžnikov. Omejitev transferja za nemške inozemske obresti se v angleških finančnih krogih smatra kot priznanje prikrite insolvence. Strokovnjaki proučujejo sedaj položaj, ki ga označujejo kot nevzdržljivega. Berlin, 19. decembra, g. Večerni listi zavračajo inozemsko kritiko včerajšnjega sklepa centralnega odbora nemške državne banke glede nove nemške transferne kvote. Pri tem poudarjajo, da ta kritika nikakor ne zmanjšuje važnosti vzrokov, ki jih je navedel dr. Schacht glede svojih ukrepov in ki jih je zlasti angleški tisk kratkomalo potisnil na stran. »Borsenzei-tung« pravi, da bi morali tudi inozemski gospodarski krogi končno uvideti, da je nemogoče zahtevati od Nemčije popolno izvedbo njenih obveznosti glede dolgov, obenem pa otežkočati promet nemškega blaga v inozemstvu ter olajšati uvoz T Nemčijo z valutnimi ukrepi. Francoski senat proti inflaciji Pariz, 19. dec. Na snočnji razpravi senata o finančnih načrtih vlade je poročevalec izjavil, da je senat proti vsaki inflacijski politiki. Predsednik vlade Chautemps je nato poročal o finančnem položaju in je ponovno izjavil, da je neodjen-ljiv nasprotnik inflacije. Proračunski minister Marchandeau je dokazoval, da so podatki o dohodkih in izdatkih pravilni, in je prosil senat naj vladne predloge odobri Govoril je še senator Caillaux, nakar ie bila seja odgodena do danes. Proti koncu seje je prišlo v okolici poslopja senata do večjih demonstracij. Več tisoč demonstrantov je v manjših skupinah skušalo prodreti v zgradbo, da bi protestirali proti redukcijam uradniških plač, policija pa je izvedla stroge varnostne ukrepe. Okrog tisoč policijskih stražnikov na konjih in peš je obkrožilo zgradbo senata in zaprlo vse dohode k njej. Kliub temu so demonstracije trajale dve uri. Pol;ciiski organi so aretirali 400 demonstrantov, ki so jih pa pozneje izpustili. Upokojitve francoskih generalov Pariz, 19. decembra. AA. »Matin« poroča, da bo prihodnje leto zaradi prekoračenja dopustne starosti upokojenih 27 divi-zijskib in 47 brigadnih generalov. Kakor znano mora v Franciji divizijski general oditi v pokoj z 62. letom, brigadni general pa s 60. letom starosti. Upokojena bosta tudi dva člana vrhovnega vojaškega sveta, ki dokončata 65. leto. General Debeney, član vrhovnega vojaškega sveta. ie bil izjemoma dalje časa v aktivni službi, bo isto tako prihodnje leto upokojen. Premirje v Južni Ameriki London, 19 decembra AA. Iz Montevi-dea poročajo, da je vlada Bolivije pristala na premirje pod pogoji, ki bodo določeni danes. Premirje stop> v veljavo jutri o polnoči in bo trajalo do 31. decembra. Med tem časom bodo skušali predsednik Uru-guaya Tera in delegati panameriške konference doseči končni sporazum med Bolivijo in Paraguayem glede Chaca, Program španske vlade Madrid, 19. decembra d. Ministrski predsednik Lerroux je posetil včeraj predsednika Alcalo Zamorro ter mu predložil program nove vlade, ki je v glavnem naslednji: 1. Ustvaritev socialne zakonodaje o delavskem pravu, plačilnih odnošajih in drugih socialno-političnih vprašanjih. 2. Uvedba zaščitnih ukrepov za kmetijstvo. 3. Reforma pokrajinske ln občinske uprave 4. Izgon inozemskih strankarskih agitatorjev 5. Uveljavijenje novih določb o zborovajii svobodi. 6. Uveljavijenje zakona o ljudskem glasovanju. Na svoji zadnji seji je vlada Imenovala državne podtajnike za promet, higieno, vojno mornarico, trgovsko mornarico ia za pravosodje. Izboljšanje svetovne trgovine Ženeva, 19! decembra, d. Statistični izkaz Društva narodov dokazuje, da se je svetovni izvoz meseca oktobra povečal napram mesecu aprilu za 16.3 odst, uvoz pa za 8.3 odst. Kljub naraščajočemu zboljšanju svetovne trgovine pa predstavljla izvoz meseca oktobra le 37 odstotkov, uvoz pa le 36 odst svetovne trgovine L 1929. Za zaščito političnih beguncev Ženeva, 19. decembra AA. Medvladna posvetovalna komisija za begunce je končala svoje zasedanje. Za člane upravnega sveta mednarodnega urada za begunce so bili imenovani: Nansen, Antonia (Rumu-nija), Fotič (Jugoslavija), DenavaUles (Francija) in Raphael (Grčija). Komisija je sklenila, naj bi posamezne države ne izganjale svojih nevšečnih državljanov, preden ne dobe dovoljenja in potnih listo-1' za druge države. Deset smrtnih obsodb Leipzig, 19. decembra, d. Državno sodišče je včeraj zavrnilo priziv proti smrtni obsodbi 10 obtožencev v procesu pred porotnim sodiščem v Dusseldorfu zaradi umora člana napadalnega oddelka Hilmer-ja in hude telesne noškodbe njegovega tovariša Grossa v Erkrathu. Pred sodbo v Llpskem Razsodba v procesu pred nemškim državnim sodiščem zaradi požiga državnega zbora bo proglašena v soboto Leipzig, 19. decembra, d. Kako ogromno delo ima izvršiti kazenski senat državneza sodišča rri svojih posvetovanjih o razsodbi v procesu zaradi požiga državnega zbora, ki bo proglašena prihodnjo soboto, je razvidno iz dejstva, da so bili sestavljeni o vseh poizvedbah prič in sploh o vsem, kar se je govorilo v sodni razpravi, točni ste-nografski zapisniki, ki jih je 57 debelih zvezkov. Do proglasitve razsodbe moraio ostati obtoženci v preiskovalnem zaporu, ker njihovi zagovorniki niso predlazali. naj bi se izpustili prej, tudi ne zaeovorniki bolgarskih obtožencev, za katere ie vrhovni državni pravdnik sam predlaga! oprostilno razsodbo. Sod;§Če bo moralo sklena-ti tudi o ustavnosti zasilne odredbe državnega predsednika od 28. februarja in zakona od 29 marca, s katerim se Je z retroaktivno močjo uvedla smrtna kazen za Piče! uspeh drage propagande Nai list je v daljšem Članku že popisil propagandni pohod grota Bethlena na Angleško in njegove Ostre izpade proti državam Male antaitfe. Vendar ne bo brez interesa za r\&zb javnost, ako pregledamo, kakšen uspj:h je rodilo prizadevanje lirofa Bethlena. od katerega so si madžarski re-vizionisti obetali največjih koristi. Sam grof fe ob svojem povratku v Budimpešto skromno izjavil, da ni nezadovoljen z doseženim uspehom. Manj pač ni mogel reči. Njegova skromnost pa je docela razumljiva spričo odmeva, ki so ga njegova predavanja vzbudila v angleškem tisku. »Daily Herald«, glavno glasilo delavske stranke. j$ Bethlenove nastope omenil še le potem, ko so bili že minili, pa še tedaj jih je porabil le za izpad proti angleški vladi, ki je bila nemškemu socialistu Breit-scheidu prepovedala vsako protinemko agitacijo. Zaradi tega piše list z ogorčenjem: »Grofu Bethlenu pa so dovolili, da je delal propagando proti državam Male antante in grozil s strahovitimi posledicami. ako trianonska mirovna pogodba ne bo izprepienjena. Zanimivo bi bilo izvedeti. pa kakšnih načelh se ravna notranje mini^Tstvo, ko v dveh analognih primerih posjbpa bistveno različno. V ostalem pa te grožnje nikomur niso vlile novega stra-fcfu. Bethlen pač ni mogel reči. da mora biti trianonska pogodba izpreineniena samo zato. ker to hočejo Madžari Zato je moral govoriti o stalni nevarnosti za mir: toda iz njegovih besed so poslušalci lahko posneli, da je edina nevarnost za mir Madžarska, ki želi za vsako ceno prevreči sedaj veljavne mednarodne pogodbe.« Dan pred Behlenovim prihodom v London je konservativni »Evenrng Standard« priobčil naslednjo vest: »Grof Bethlen. bivši desetletni ministrski predsednik Madžarske. bo imel štiri predavanja v Londonu. Predaval bo v Mednarodnem zavodu za zunanje zadeve, v Društvu za bližnji vzhod in v Cambridgeu Upamo in trdno pričakujemo, da bo Beth^n v svoiih izvajanjih umirjenejši nego je večina njegovih rojakov in naših domačih madžarskih entuziastov. Gotovo bi imel marsikal povedati v korist svoji stvari, toda težava je v tem. da je le malo Madžftrov, ki bi bili zadovoljni s pametno in pravično revizijo. na visokih mestih pa takih Madžarov sploh ni.« Isti list je ob koncu predavanj z ostro ironijo ocenjeval, grofov uspeh; Bethlenu se je namreč posrečilo zbrati do 200 podpisov za resolucijo v spodnji zbornici, ki bi naj ugotovila vse krivice, ki se gode Madžarom Teh 200 podpisov — pravi list — ni bilo ba« težko zbrati, ker je šlo za čin gole vljudnosti, saj je bila angleška parlamentarna delegacija poleti gost madžarskih parlamentarcev. Pri tej prliki so Angleži spoznali, da jim je bilo postreže-no z zelo starim tokajskim vinom, propaganda. ki se je točita obenem, pa je bila še vedno ona iz 1. 1920 Ob koncu pravi list doslovno: »Vendar je čudno, da si ur>a tako obzirni diplomat, kakor je grof Bethlen, izustiti trditev, ki smo jo čuli v Cambridgeu. da »bi Hrvati brez dvoma glasovali za povratek k Madžarski, ako Si jim bila dana prilika za to.« Pozivamo grofa Bethlena, naj ponovi to trditev pred kakršnim koli hrvatskim zborom. Gotovo da imajo Hrvati izvestne težkoče v jugoslovenski državi, toda take težave imajo tudi Srbi, vendar nam morajo šele pokazati Hrvata, ki bi rad zamenjal beograjsko oblast za budimpeštanski jarem.« Grof Bethlen je sicer kasneje zanikal, da bi bil izgovoril tako trditev, ni pa povedal, kako se je iz njegovih ust glasil ta hrvatski pa-sus. Glavni Bethlenov napad je veljal Er-deljski, kjer je imel Bethlen obsežna posestva, vendar pa se je dotaknil poleg Hrvatov tudi Slovakov. V Društvu za bližnli vzhod pa so ga prekinili s protestom navzoči Čeh. Slovak in neka Hrvatica, pa ni imel poguma odgovoriti na njihove ugovo re. Le Čehu je zapretil s prstom in deial prav izbrano: »Slovaki so krave, ki se pasejo na Ogrskem, v Pragi pa jih molzejo.« Največji kapital so Madžari kovali iz okoliščine, da ie resolucijo o zatirantu Madžarov podpisal tudi vodja opozicije Lansbury, ki pa je starejši gospod fevdalnega obeležja, vedno pripravljen nastopiti zoper vsako resnično ali namišlieno krivi co. V ostalem ie omenjena resolucija tako sestavljena, da zahteva samo, naj se izvrši ona določba ženevskega statuta, ki predvideva izpremembo mednarodnih dogovorov, v kolikor se le-ti ne dado izvesti. Tako resolucijo lahko podpiše tudi največji nasprotnik revizije, saj so mirovne pogodbe ravno v pogledu meja izvedene do najmanjše podrobnosti. Tako besedilo je zato tudi Lansbury lahko podpisal mirne duše in ž njim onih 200 poslancev. Nemšk' in madžarski listi pridajajo temu podpisu preveč važnosti, zato so iz tega skonstruirali trditev o, »znatnem številu angle-kih politikov, ki so brezpogojni pristaši revi zije.« Slične vznemirljive vesti so prinesli tudi neki naši listi, ki so nasedli nemškim pretiravanjem . Tudi je zelo dvomljivo, da-li bo prišla resolucija do razprave, ker ima ang'eška zbornic« gotovo dovolj drugega delt. Vm- celo vrsto zločinov, za katere določa kazenski zakon dosmrtno ječo. Vrhovni državni pravdnik stoji na stališču, da ne more dvomiti nad ustavnostjo teh določb in da zahteva potreba svarilnega zgleda, ki tvori sedaj temeljno načelo nemškega kazenskega pravosodja, kazni z retroaktivno močjo. Proti razsodbi priziv ne bo mogoč, ker razsoja državno sodišče v prvi in zadnji instanci. Kazni, ki jih izreka državno sodišče, se morejo izpremeniti le z amme-stiiskim aktom. Curih, 19. decembra. AA. Snoči so tu priredili pet javrrh shodov, ki se jih ie udeležilo nad 7000 oseb. Na vseh so bile sprejete resolucije, ki so poslali predsedniku sodišča v Leizzigu in v katerih ga opozarjajo, da bi obsodba obtoženca Torglerja močno izrodkopa'a ug'ed Nemčije in sloves civiliziranega nemškega naroda. kakor pa bi bilo dobro, ako pride do take razprave, ker bi se nedvomno pokazala vsa fantastičnost nemških in madžarskih trditev o silovitem uspehu Behlenovih predavanj. Slovenske učne kn jige na srednjih šolah (Poročilo iz delovanja napredne akademske starešinske zveze.) Ker so bile z letošnjim šolskim letom nekatere slovenske učne knjige na naših srednjih šolah prepovedane, oziroma niso dobile ponovne odobritve, je nastalo ob sebi umevno med dijaštvom in pri njih starših veliko razburjenje, ki so ga mnogi »prijatelji« naše mladine skušali zlorabiti v svoje nečedne namene. Zato je napredno starešinstvo smatralo za svojo dolžnost, da tudi temu vprašanju posveti vso svojo pažnjo in ga vsestransko stvarno prouči. Po temeljitem referatu tovariša prof. Vazzaza in dodatnih pojasnilih direktorja Pavlica je napredno starešinstvo na zadnjem svojem sestanku z zadovoljstvom ugotovilo: 1. Niti vlada niti prosvetna uprava nima namena izriniti slovenske učne knjige iz srednjih šol v dravski banovini in jih polagoma nadomestiti s srbohrvat-skimi. 2. Zmešnjavam, ki so letos nastale glede šolskih učnih knjig na naših srednjih šolah, so poleg pretiranega birokratizma in formalizma v veliki meri krivi tudi založniki im pisatelji teh knjig, ker niso pravočasno poskrbeli za njih ponovno odobritev, ali pa jih niso prilagodili novemu učnemu programu 3. V letošnjem šolskem letu je bilo več slovenskih učniih knjig na novo odobrenih in na raznih zavodih dravske banovine vpelianih, mnogo pa tudi ponovno odobrenih; nasorotno pa je bilo tudi nekaj srbohrvatskih učnih knjig zavrnjenih, ker iz istih, zgoraj omenjenih razlogov niso dobile ponovne odobritve. 4. Na posredovanje profesorskega društva, naše prosvetne uprave in direktorjev je minister prosvete odredil, da se smejo skoro vse v začetku šolskega leta neodobrene učne knjige na naših srednjih šolah uporabljati še nadalje kot pomožne kniige vse dotlej, dokler ne bodo nadomeščene z boljšimi, ki bodo popolnoma odgovarjale zadevnim predpisom. Končno je napredno akademsko starešinstvo z veseljem pozdravilo vest. da se je ustanovil pri ljubljanski sekciji profesorskega društva odsek za slovenske učne kniige, ki bo v sporazumu in p sodelovanjem odseka za nacionalno vzgojo poskrbel, da bomo v najkrajšem možnem času imeli na naših srednjih šolah za vse predmete v slovenskem jeziku, a v jugoslovenskem duhu pisane Učne knjige. Zveza naprednih jugoslovenskih akademskih starešin v Ljubljani. Sv. Nikolaj v Beogradu Beograd. 19, dec. p Danes je Beograd proslavil pravoslavni praznik sv. Nikolaja. Ob tej priliki je slavilo skoro pol Beograda tudi svojo krstno slavo, med njimi predsednik vlade dr. Milan Srškič. Posebno slovesno so proslavili svojega zaščitnika ravnateljstvo rečne plovbe in družbe »Srpsko brodarsko društvo«, »Brodarstvo Jezdič i Bakarič« in »Brodarstvo Tasko Naumovič«. Slovesnost se je vršila na tradicionalen način na naših največjih potniških ladiah »Aleksander« in »Karadjor-dje« in so ji prisostvovali odposlanec Ni Vel. kralja kapetan korvete Grubišič. prometni minister Lazar Radivoievič in mnogi drugi gosti. Ostra zima v Rumuniji Bukarešta, 19. decembra g. Po vsej Ru muniji je zopet pričelo zelo močno snežiti. V prestolnici sneži že 48 ur. Med Čer-nauti in Ghiko Vodo je obtičal osebni vlak v snegu ter ga doslej še niso mogli izkopati. Tudi potnikom še ni uspelo priti v zvezo z zunanjim svetom. Na Dunavu je promet popolnoma ustavljen. V komitatu Jassyju so volkovi v raznih vaseh napravili med živino veliko škodo. Japonska gradi zrakoplove Tokio, 19. decembra, d. Japonska družba »Sumitumo« je prosila mornariško ministrstvo za dovoljenje, da sme zgraditi tri ogromne zrakoplove, ki bi vzdrževali reden potniški in tovorni promet med To-kijem in Singaporom z vmesnima postajama v Pekingu in Sanghaju Zrakoplovi bi 'ahko nosili po 150 potnikov in več ton tovora. Družba izjavlja, da ima za izvedbo svoiih načrtov nad 50 milijonov jenov na razpolago. XXXXXXXXXXXXXX X X II Veleopereta Iz gledališkega 2 g življenja g Muzarpt * | plešejo i X X Smeh, petje ln 9ale ▼ XX Zvočnem kinu Ideal jg X Predstave ob 4., 7. in 9.»/i X X X xxxxxxxxxxxxxx Za sresko načelstvo v Škof ji Loki Beograd, 19 dec. p. Dopoldne je prispela v Beograd pod vodstvom narodnega poslanca Ivana Lončarja deputacija iz Škofje Loke, obstoječa iz škofjeloškega župana notarja Štefana Sinka, župana Stare Loke Antona Hafnerja ter lesnega industrij-ca St. He nriharja. da posreduje pri me-rodajnih činiteljih za ustanovitev sreskega načelstva v Skofji Loki. Deputacija bo jutri posetila predsednika vlade dr. Srškca. ministra dr. Krameria. finančnega m"iKde domov muj« ki jo je vsa dvorana poslušala stoje, zatem pa še >MU1 kraj«, ki Jo Je uglasbil veliki Legov prijatelj A. Nedved. Pesem je TseJ slovesnosti d&ia najbolj praznično naatro jenje. Zatem Je r Imenu mesta Ljubljane i»-pre.govorii podžupan prof. Jarc V kratkih, preprostih, a lepih izvajanjih Je orisal življenjsko pot velikega čebosiovaka, kl ga je usoda zanesla k n-aiu in mu namenila, da postane eden prvih tvorcev našega narodnega prebujenja V Kamniku, kl Je bil prVa njegova šola za spoznavanje našega ljudstva In našega jezika, v LJubljani, kjer Je bil prezidialni tajnik prt de. želnem predsedstvu, v Trstu, kjer Je ustanovil slovensko pevsfto društvo, pozneje v Pragi in v vsem svojem živ.jenju in delu je Jan Lego delal ln živel samo v skrbi ia naš napredek in naše vstajenje V njem se je porodila prva misel na ustanovitev naše filharmonične družbe, on je prvi po-četni« planinarstva pri nas, on je bil prvt konkretni graditelj mostu med nami !a Čehi Jan Lego je znal biti velik t tem, da je dela! na drobno, in zato je bilo njegovo delo uspešno in trajno Leta 1893 !e r priznanje svojih zaslug postal častni meščan Kamnika, deset let pozneje _ za iu-panovanja Ivana Hribarja — častni meščan LJubljane. — Z vzklikom >Siava njegovemu spominu«, ki se mu je odzvala vsa dvorana, je g. podžupan zaključil svoj vor. Nato Je pisatelj prof. dr. Ivan Lah v obsežnem intimno lepem predavanju oi:-vel lik velikega moža in je v svoja tzva-janja vplete! množico nadvse zanimivih, v srce segajočih remlniscenc lz zgodovine m . osebnih doživetij. Njegovo predavanje ao sprejeli poslušalci z nezadrž&nim pričanjem. Potem ko so pevci zapeli še »Hej Slovani«, je podpredsednik dr. Stare zaključil svečanost, s katero Je LJubljana v resnici na najdositojnejši način počastila sporota Jana Vaclava Lega. Poset jugoslovenskih književnikov v Sofiji Sofija, 19. dec. t. Jutri prispejo v Sofiio jugoslovenski književn;ki. ki bodo gostje bolgarskega Penkluba. Na obmejni postaji v Dragomanu jih bosta sprejela ga. E1 Bu grjana in VI. Poljanov. Oficielnih zastopnikov Penklubov iz Beograda. Zagreba !n Ljubljane bo došlo 15, z njimi pa še nadaljnjih 35 jugoslovenskih gostov. Jutri bo jugosiovenskim književnikom prirejen v »Union palasu« obed, zvečer pa banket Popoldne si bodo gostje ogledali mesto, naslednjega dne pa razne sofijske znamenitosti. V četrtek jim bo sofijska občina priredila banket, popoldne pa se bodo ude ležili čajanke v jugoslovenskem poslaništvu. Naslednjega dne bo skupna seja Penklubov iz Beograda, Zagreba. Ljubljane in Sofije, v soboto pa bodo jugoslovenski književniki odpotovali nazaj v domovino. Sokolski tečaj v Beogradu Beograd, 19. decembra, p. Danes je bil v Beogradu slovesno otvorjen tečaj za so-kolske voditelje, ki se ga udeležuje 75 zastopnikov sokolskih organizacij iz vse države. Snežni viharji v L&t Zagreb, 19. decembra n. V Gorskem Ko-taru še vedno divjajo snežni viharli. Proga proti Splitu je že tretji dan neporabna za železniški promet, na Sušak pa priha-iajo vlaki z velikimi zamudami. Kriza odvetniškega pakiica V nefeaj letih se je število odvetnikov močno zmanjšalo — Beg iz poklica — Dohodki so zmanjšani in do polovice izgubljeni Krizo v odvetniškem poklicu povzročajo Beograd, 19. decembra V današnji krizi so hudo prizadete tudi profesije, ki prej niso poznale slabih in krit.čnih časov. Tudi odvetniški poklic preživlja hude čase. Predsednik in člani beograjske odvetniške zbornice so dali zanimivo sliko o krizi tega poklica. Po poročilih, ki so zbrani iz vseh odvetn ških zbornic, so časi tako hudi, da se je začela odvetniška profesija prazniti. Člani namreč beže iz nje, da bi kje dtugje v kaki državni ali pa privatni službi dosegli svoj eksistenčni minimum. Nekdaj so imeniki odvetnikov stalno naraščali, od kar vlada kriza, pa se stalno zmanjšujejo. Do pred nekaj leti je bilo v vsej državi okrog 4000 odvetnikov, sedaj pa se je to število znižalo že na 3800. Na 14 milijonov prebivalcev Jugoslavije je to malo in je ta odstotek povprečno najnižji v Evropi. Kakor zatrjujejo starejši beograjski odvetniki, so bili tudi nekdaj zlati časi za odvetnike samo navidezni. Sicer so vsi odvetniki dobro živeli, dokler so oprav.jali svoje posle, ko pa jih je zadela kaka nesreča. pa so mnogi ostali brez oskrbe in tudi njihove rodbine so se težko preživljale. Eden od največjih pol tikov predvojne Srbije, ki je bil odvetnik po poklicu, je zapustil svojo rodbino v takem položaju, da je morala vdova oddajati sobe v na jem. Prmeri revščine med člani odvetniškega poklica in njihovimi rodbinami pa se nekdaj v javnosti niso opazili, ker so vse odvetniške nisarne imele dovolj posla. Največ dela je bilo v prvih letih po vojni, a v petih letih, odkar vlada kriza, so že vsi dvetniki na tem. da porabijo svoje nekd nje zaslužke do zadnje mrvi-ct. Od 404 odvetnikov v Beogradu ena četrtina že mesece in leta sploh nima dela. To so povečini mlajši ljudje, ki morajo živeti od miloščine premožnejših tovarišev. Dobre zaslužke ima še okrog 50 od-vetn;kov, ostali pa žive iz dneva v dan. V Beogradu in v večjih mestih je še nekaj klientele med meščanstvom, še hujše pa je v krajih, kjer je odvetnik navezan na kmete. V Grockem pri Beogradu sta dobro uspevaJ-t prej dva odvetnika. V zadnjem času je eden umrl, drugi pa je kraj zapustil, ker ni mogel tam več živeti. i»Lnogi odvetniki z dežele ne morejo prisostvovati razpravam kasacijskega sodišča, ker nimajo sredstev za pot Mnogi se zatekajo k odvetniškim zbornicam, proseč za posojila. Honorarji so se silno zmanjšali in se tudi ne plačujejo v redu, ali pa sploh ostanejo na doleu. Lahko se reče, da so honorarji za 50 odstotkov sploh izgub lieni. Med odvetniki se je začel nenavaden lov za zaslužki. Mnogi prihajajo na sodišče in tam iščejo kliente. Drugi jih iščejo celo na kolodvorski postajah med kmeti, ki prihajajo ▼ mest« na trg. tudi mnogoštevilni zakotni pisači. Najhujše je v nekdanji Srbiji, kjer razni pisarji ljudi zapeljujejo k pravdarstvu ter delajo veliko zmedo v raznih uradih s svojimi vlog-ami. Že od nekdaj je pri nas tako, da polovico odvetniških poslov ne izvršujejo odvetniki. Naši ljudje so zelo nagnjen' na pravdanje, a tudi to je sedaj prenehalo, ker je postal svet insolvonten v tol.ki meri, da si tudi pravdarske strasti ne morejo dat; duška X Lilian Harwey Conrad Veidt v razkošni opereti a n n n * n PODVEZA Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Predstave ob 7. ln 9. ari. K K n n n X K Samomor v samostanu Dubrovnik, 19. decembra n. V dominikanskem samostanu se je davi obesil samostanski laik Franjo Slavič, ki pa ni zapustil nobenega pisma ali pojasnila glede svojega dejanja. Tudi uprava samostana je zelo rezervirana. Izvedelo se Je, da Je Slavič pred meseci vstopil v samostan in slovesno Izjavil, da ni bil še v nobenem drugem samostanu, pozneje pa so ugotovili, da je bil nekoč v kapucinskem samostanu v Celju. Zaradi tega bi moral biti odpuščen ali pa bi moral sam izstopiti i« dominikanskega samostana. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Pretežno oblačno, oon>kod vedro; mraz bo nekoliko popustil. — Sitiacija včerajšnjeza dn?: Nad centralnim delom kontinenta pre vladuie barometrski maksimum a centrom nad Anglijo. Nad južno in »ev>mo Evropo sta nastopila barometmka ciklona, ki pa ju leči visoki pritisk. Prit;sk je narasel neznatno v centralnih in vzhodnih krajih države, padel pa je za 1 do 2 mm v Primorju in na zapadu. Temperature so v severoza-nadnih kraiih naraM? za 1 do 4 stoivnje. Dnnaiska vremenska «*poved sa sredo: Večinoma lasno, nekoliko topleja, ▼ dveh aii-trdi do* »pet Maši kraji in ljudje Občinski nameščenci za svoje pravice i Takse na službena razmerja — Pred se}o upravnega odbora zveze občinskih nameščencev Ljubljana, 19. decembra Te dni je prispel v Ljubljano tajnik Udruženja uradnikov in nameščencev občine Split, svetnik Kalist čulič, da oživi stike s stanovskimi organizacijami občinskega nameščenstva pri nas v svrho skup-aega nastopa proti načinu pobiranja takse aa službena razmerja, ki zadeva javne nameščence v dravski in primorski banovini brez primere težje kakor v ostalih delih države O zadevi odmerjanja in pobiranja te takse je finančno ministrstvo pred nekim časom izdalo razpis, ki odreja, da velja za bivšo Srbijo in Črno goro tarifna postavka 20. zakona o taksah, za bivšo Slovenijo in Dalmacijo pa tar. post. 40 pristojbinskega zakona iz leta 1850. Tako se je zgodilo, da v bivši Srbiji in Črni gori plačujejo samoupravni uslužbenci in kontraktualni uradniki to takso v iznosu enega odstotka od ene letne plače, v dravski in primorski banovini pa znaša ta taksa v odločujočih primerih po en odstotek od desetletne plače. Stari avstrijski pristojbinski zakon namreč določa v svoji tar. post 40., lestvica II. in III.: »Takso je treba plačati od pogojenih službenih prejemkov, bodisi, da se izplačujejo v gotovem denarju ali priznavajo v kaki drugačni obliki (prosto stanovanje, delež na pridelkih in izdelkih): a) če je sklenjeno službeno razmerje za določen čas, so odmerna podlaga za takso vsi prejemki za ves dogovorjeni čas; b) če je službeno razmerje dogovorjeno za nedoločen čas (odpovedljivo po zakonu), je odmerna podlaga za takso trikratna letna plača; c) če je službeno razmerje dogovorjeno za stalno (službena pragmatika, odpust samo iz disciplinskih razlogov), je odmerna podlaga za takso desetkratna letna plača.«c Ko je finančni minister a svojim razpisom naročil vsem finančnim direkcijam v kraljevini, naj takse izterjajo, sta Zveza občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine in Zveza organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani po ma-gistratnem direktorju Jančigaju, ki je predsednik slednje, takoj intervenirali pri finančnem direktorju v Ljubljani, naj se z izterjavo počaka, dokler ne bodo storjeni potrebni koraki v Beogradu. Na to intervencijo je finančni direktor pooblastil davčne uprave, da izterjajo takso v 12 obrokih od 1. decembra dalje. Vzporedno z občinskimi uslužbenci pa so tudi mestna načelstva v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju ter Županska zveza za dravsko banovino podvzeli akcijo in so vsak od svo- je strani poslali finančnemu ministrstva spomenico, v kateri prosijo, da se izterjava takse odloži, da se zakon iz 1. 1850. ukine in se tar št. 20 novega zakona razširi na vso kraljevino ter da se dovoli odplačevanje takse v 12 msečnih obrokih. Te predloge utemeljuje spomenica med drugim z naslednjim: Davkoplačevalci v bivši Sloveniji in Dalmaciji ne stojijo gmotno v prav nobenem pogledu nad davkoplačevalci v bivši Srbiji in Črni gori. Njih gmotni položaj se je zadnja leta silno poslabšal zaradi splošne gospodarske krize, blagovnega in denarnega zastoja in jih zato neenaka obdavčitev ne zadene samo gmotno, nego tudi moralno. Predmetna taksa zadene tudi zasebne nameščence istotako kruto kakor samoupravne m to zaradi pretirano visoke odmerne podlage, ki je v nekaterih primerih celo 20kratna od izmere letnih pre jemkov. Ministrstvo za finance zahteva v tem svojem razpisu takojšnje plačilo odmerjene takse za vso dobo in tudi za nazaj ter ne dovoljuje tozadevno prav nobenih olajšav. Dravska finančna direkcija od leta 1925. dalje ni strogo izvajala predpisov pristojbinskega zakona iz leta 1850. in te takse po večini ni pobirala. Samoupravni in zasebni nameščenci bi bili prav občutno prizadeti, ker bi se jim naenkrat odvzela desetina, odnosno petina njihovih letnih službenih prejemkov, kar znaša v marsikaterem primeru precej izdatne zne ske. Prizadeti bi bili pa tudi službodavci, ki so po predpisih solidarno dolžni plačevati to takso. Če bodo davčne uprave strogo izvajale predmetni razpis, bo obstoj posameznih prizadetih družin v izdatni meri ogrožen, ker so prejemki samoupravnih in zasebnih nameščencev že itak skromno odmerjeni.* V enakem duhu in z enakimi zahtevami sta podvzela akcijo tudi Udruženje činov-nika i nameštenika opštme Split in Zadruga opštinskih nameštenika za primor-sku banovinu. — Dne 28. t. m. se bo vršila tudi seja upravnega odbora Saveza opštinskih nameštenika v Zagrebu, ki bo nujno ukrepala o zadevi. G. čulič, ki je prispel v Ljubljano zaradi pospešenja te akcije, se bo v našem mestu zamudil predvidoma čez praznike, da preživi tu svoj dopust in da pri tej priliki preštudira poslovanje naših mestnih uradov. Izkustva, ki jih bo tu nabral, bo izkoristil potem na svojem službenem poprišču — v splitski mestni občini, ki doslej še ni kakor Ljubljana oblast prve stopnje, pa bo to po novem zakonu postala, s čimer v zvezi bo potrebna obsežna reorganizacija tamošnjih uradov. Igralnica v dobrodelnem klubu Za lepo fasado dobrodelnosti so se imenftniki v orgijah svojih strasti posmehoval! revščini Beograd, 19 decembra V Simini ulici, malo izpod »glavnjače« se nahaj lepa enonadstropna stavba, v kateri se je pred kakima dvema mesecema nastanil dobrodelni klub pod imenom »Humanitarni klub«. Ustanovitelji kluba so bili možje iz takoimenovanih višjih slojev beograjske družbe in ob vhodu v poslopje. v katerem je klub zavzemal vse prostore v pritličju in prvem nadstropju, se je lesketal napis v francoskem jeziku. Kmalu po tistem, ko se je klub vselil v 6voje prostore, pa so se pojavile v mestu neke posebne članske izkaznice »Humanitarnega kluba«, ki so edine omogočale vstop v klubove zabavne prostore. V nekaj dneh pa se je potem že govorilo po mestu, da je v »Humanitarnem klubu« urejena prava pravcata hazardna igralnica, pravi Monte Carlo, in da se tu igra vse noči. Zahaja pa v igralnico samo najodličncjša. najizbranejša družba. Razu.nljivo je, da te govorice niso ostale prikrite beograjaKi policiji, katera pa ni hotela posegati v »dobrodelno« delovanje kluba, dokler si ni preskrbela popolnih dokazov. Imenitna gospoda, ki je večer za večerom z nervozno nestrpnostjo Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčiea delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trrr^nah. sledila usodni kroglici, ki se le točila mimo ruletnih številk, in grabljicam, ki so jim odnašale stotake in tisočake v obliki igralnih znamk, pač ni niti oddaleč slutila, da se nahajajo v ugledni družbi okoli zelene mize gospodje, ki so prihajali v klub z namenom, da se temeljito pouče o takem njegovem »dobrodelnem« delovanju in nekega lepega večera brez »grabijic« poberejo tisočake in —igralce. In to se je naposled zgodilo. Ko so bili igralci takole okoli polnoči najgloblje zatopljeni v ruleto, se je kakor grom iz jasnega začul glas: »Gospoda, v imenu zakona...!« In med samimi igralci, ki so sedeli okoli mize, so vstali gospod je, ki so ielo vljudno, ali silno resno pozvali soigralce, naj se izkažejo. Ko so se izkazali drug za drugim in so se popisali njihovi osebni podatki, so odhajali drug za drugim. Vratarju ni bilo treba dajati »bakšiša«: vrata je odpiral in zapiral mož postave. Vse, kar se > našlo v igralnici, m je odpravilo na policijo. Denar, kar ga je bilo po mizah in v »puščici«, vse igralne naprave s kapami in igralnim pohištvom vred se je odneslo in odpeljalo tjakaj in policija je zapečatila vse prostore v prvem nadstropju. Nedotaknjeni pa so ostali seveda prostori v pritličju, kjer se nahaja klubova pisarna s stvarmi, ki se nanašajo na dobrodelno delovanje kluba. Kolikor se je izvedelo doslej, je Mla igralnica urejena po vseh najboljših strokovnih načelih. Financirala sta jo dva mo-zemca, Francoz in Nizozemec, ki sta samo v ta namen prišla v Beograd, a vso. potrebno oporo je imela v družbi najodličncjše beograjske gospode. Ker so igralnice pri ULTURM1 PREGLED Krstna predstava slovenske komedije Pavel Golia, »Kulturna prireditev v Črni mlaki« — Režija prof. O. Šesta V nedeljo je bil v drami s krstno predstavo najnovejši slovenske veseloigre vesel in zadovoljen večer Komaj nekaj dni prej je ljubljansko občinstvo v operi z rezko gesto odklonilo satiro, ki je bila brez ovinkov in brezobzirno napisana na direktni naslov Ljubljane, tega mozga in elite slovenskega naroda — v nedeljo zvečer pa je isto občinstvo brez odpora s smehom in pritrjevanjem sprejelo na znanje, kakšni mnogo in malo zaslužni, komični ljudje ©e pehajo za svojimi triumfi in blamažami nekje daleč, v neki neznani Črni mlaki, ki se naše odlične bele metropole in njinih ljudi tako rekoč skorai da ne tiče. Gospodje literatje. le kar izvolite pisati satire, če vam ležijo na srcu! Le kar izvolit-" iih pisati o čemerkoli in o komerkoli Piblika ta vrhovni senat v gledaliških zadevah ki veak večer zaseda pc ložah in parterju vam v tem oziru široko-grudno dovoljuje prosto pot. Samo tega se. gosoodie lit-ratje za božjo volio nikdar ne izpozabite. da bi pšico svoie satire namerjali naravnost v ta visoki senat! Pavel Golia torišče svoje satire odmaknil iz metropole v provinco, iz določnega milHa v izmišljeno Črno mlako in je i.u strnil sliko živlienja kakršno se pri nas odigrava v središču in na periferijah. V troh veselih dejanjih num je predočil vse, kar v našem snovanju in nehanju resnično Ura velike in male uloge: tu je voditelj naroda, predsednik vseh narodnih in kultjrnih društev, ki je vnet za 9lovanelco bratstvo, da bi z njega pomočjo lahko spravil svoj lekarna r-ski fabrikat na nemški trg; tu ie pesnik-genij, ki v takšni drastični, zapiti karikaturi, kakršna sta Goljeva črnomlaška poeta, pri nas skoraj da resnično živi; tu Je učitelj Opomba, edini tihi, idealni kulturni delavec. ki iz svoje brezdanje in zavržene duše ustvarja bežne umotvore, da ž njimi lahko izLajajo vsi največji odličniki v svojih stiskah in da ob njih živi ves široki pjbli-kjm, on sam pa je za vse svoje krvavo delo deležen komaj malo vina in mnogo sramote; tu so naši stražmojstri in financarji. glavar ii in glavarice. učiteljice, histerično zaljubljene v literaturo in poete, načelniki ognje-gascev, eeperantistov, lovcev, filatelistov 'n vse^a tega. kar je pri nas početek in emisel vsake »kulturne prireditve«. Te naše vesele druščine se dotakne žarek iz svetovne pro-jekcij?: dva znamenita učenjaka iz Prage in dva izgubljena ruska enrgranta. štirje 'zbrani predstavniki tistega sveta, v katerega je naša kultjra orientirana, padejo v Črno mlako in po svojih nerodnostih spro- nas prepovedane ln je hazard celo tudi kazniv po kazenskem pravu, se bo to dobrodelno delovanje »Humanitarnega kluba« seveda še razpravljalo pred kazenskim sodiščem. Fran Paternost f V Postojni Je umrl 15. t. m. v 76. letu svoje starosti tamošnji hotelir in posestnik Fran Paternost, ena najmarkantnejših osebnosti Postojne. Kot sin preprostega kolarja se je izšolal v Postojni, nekaj let je služboval v Trstu, nato pa se je vrnil v Postojno, kjer je otvoril gostilno. S pridnostjo in žilavostjo si je prislužil v nekaj letih v tedanjih gospodarsko ugodnih časih toliko premoženje, da si je sezidal svoj lastni hotel, katerega je v novejšem času tako izpopolnil, da je danes eno najlepših postojnskih poslopij. V starih časih, ko je še v Postojni cveto nemškutarstvo, se je pokojnik zelo zavzemal za pravice slovenskega življa. Nem-škutarji so mu dali celo naziv »slovenski Bog«. Ako ni vedel pravega slovenskega izraza, ga je kar sam skoval. Paternost Je bil sploh izredno vnet narodnjak in v starih bojih z nemškutarji, posebno pri vo litvah zelo agilen. V novejšem času je bil narodno naprednega mišljenja in je s svojo vztrajno delavnostjo pripomogel svoli stranki k marsikateri zmagi. Tudi pod Italijo je ostal zvest narodnjak in je kot tak mnogo pretrpel. Poslali so ga v Sardinijo, kjer je bil tri mesece konfiniran. Kasneje so ga po nedolžnem osumili vohunstva in njega in njegovega sina aretirali in zaprli v ječah Kopra. Šele na intervencijo nekega italijanskega generala, ki je imel zaupanje v njega, je bil čez 8 dni izpuščen iz zapora, njegov siti pa je moral presedeti tri mesece. Krivice ki so se mu godile, so pokojniku razrahljale njegovo zdravje. Pričel je polagima hirati in ie te dni za vedno zatisnil svoie oči. Naj mu bo lahka domača žemljica, ki jo je tako ljubili Tragičnasnirt Ljubljana, 19. decembra Listi so že nekajkrat poročali o zagonetnem izginutju soproge bivšega direktorja železnic v Ljubljani ge Mrnke Go-lobove. imenovana gospa, ki je že dalje časa živčno bolehala, je odšla od doma 27. novembra in se od tedaj ni več vrnila. Domači so jo iskali vsepovsod, tudi s pomočjo časopisja in po radiju. Ves trud pa je ostal zaman in ni bilo o pogrešanki nobenega glasu več. Danes šele, okrog 16. se Je pojasnila njena usoda. Ko so čistili delavci elektrarne na Fužinah za tvornice, so opazili v Ljubljanici nekaj metrov pred zatvornicami ob AK potrebujete pomoči? Pokličite mene! Najrajši pridem na veliko pospravilo, zakaj takrat lahko najbolje pokažem, kaj vse zrno* rem. Les in kovino/ železo... emajl, aluminij in kamen — vse to očistim lepo, kar se da, ne da bi kaj trpelo pri tem T Zakaj glejte — jaz ne odpras-kam nesnage. Jaz jo najprej razkrojim . . . šele potem jo odpravim I To pa zmore samo v j.* -as CISTILKAVIM CISTI VSE! desnem bregu neznano utopljenko. Potegnili so jo na suho, nakar so o najdbi takoj poročali orožništvu na Vevčah. Utp-ljenka je bila oblečena v zelen kratek plašč, sivo obleko in na glavi je imela rjav klobuček. Vsi znaki so kazali, da gre za pogrešano gospo Marijo Golobovo ter so to sporočili tudi soprogu g. direktorju Rudolfu Golobu, ki se je zvečer odpeljal na Fužine in prepoznal v utopljenki svojo pogrešano soprogo. Nesrečnica je storila obupen korak prav gotovo v duševni zmedenosti, ker je baš prejšnji dan tožila o hudih bolečinah v glavi iin je sploh le večkrat kazala znake duševne bolezni. Zasledovanje nevarnih vlomilcev Ljubljana, 19. dec. V Scagnettijevl hiši v Metelkovi u!io\ v kateri je tudi gostilna in trafika, so ponoči okrog 2. nenadoma začuli nekako škripanje in pritajeno hojo. Gospodar France Scagnetti je vstal in zbudil še druge domače, da so odšli pogledat, kaj se godi v gostilniški sobi. Prišli so baš še pravočas- GRETA GARBO IN V SLIKI IZ ŽIVLJENJA CLARK GABLE SUZANA LENOX FIlm razkošja, bede ln ljubezni — Delo jačje od filma »Blata Bari« NOV PARAMOUNTOV ŽURNAL Predstav® ob 4., T.% ln 9. K zvečer. Rezervirajte vstopnice! Predprodaja __ _____ _ _ . ___ - vstopnic od 11. do pol 13. ure. ELITNI KINO MATICA no, da jo opazili dvoje temnih postav, ki sta pa tedaj že planili v noč in izginili. Gospodar je nato odhitel k telefonu in sporočil stražnici na Masarykovl cesti, da je bil v hiši baš izvršen vlom in sicer v trafiko Olge Scagnettijeve. Vlomilca sta. odnesla okrog 1800 Din gotovine in pa več škatel cigaret. V Metelkovo ulico Je prišel na telafo-nični poziv takoj tudj stražnik, ki Je po pojasnilu Scagnettijevih sledil neznanca na Masarykovo cesto ter se ustavil pred oknom barake, v kateri prebiva bivši brivski pomočnik Silvester S., o katerem je znano, da se rad druži z raznimi sumljivimi tipi. Cez čas je stopil notri, a pri Silvestru ni našel ničesar, kar bi kazalo na vlom. Naenkrat pa je stražnik začul zunij stopinje. Nekdo je pristopil k oknu in potrkaL Začul se je pritajen glas: >Silvo, odpri nama! Hitro, mudi se!« Stražnik je nemudoma skočil ve«, a sta neznanca že opazila njegovo senco. Pobrala sta v naglici šila in kopita ter spet utonila v noči. Stražnik ju je nekaj časa zasledoval, vendar ju ni mogel dohiteti. Zjutraj so prijeli na policijski upravi še ovadbo o dveh vlomih in sicer pri ge ©metru Alojziju Fakinu na Glincah in v isti hiši stanujočemu uradniku Francu Bolte-zarju. Vlomilci so odnesli ol Golia našel neko preprosto, simpatično, človečansko-revolucionarno formulo za rešitev vs>eh vprašanj, ki na koncu zmaga, pa čeprav jo ves čas nosi pijani pesnik Bertoncelj na svoiih ustnah: kdor je srrešil, mu bodi odpuščeno _kdor ni grešil, mi je skoraj lahko žal. V tem znamenm 93 na koncu nz-motajo vsi vozli komedije. Pa dasi ta »Kulturna prireditev« v mnogih psiholoških podrobnostih ni prav do kraja izgrajena in njenemu dovtipu ponekod manjka tiste rahle tragične sence, ki hodi za vsakim živim pmehom. je delo odrsko tako spretno zamišljeno, da mu uspeh pri občinstvu ne more izostati. Režiser orof. Š ?9t pa vendarle ni imel lahkega dela. sat je moral skrbeti, da skoraj nepregledno množico ansambla veže in ohranja v živi celoti. Pisatelj, režiser, posebei pa še igrale' so za svojo igro v prvem dejanju želi ponovno aplavz pri odnrti sceni. Središče igre in najbolj človeški človek med vsemi ie bil Krali kot jritelj Opom ba. spiritus agens vsesa Črnomlaškega ndej-stvovania in dirigent znamenitega sj.ksWa: premočrten v brezsmrtnosti, tra.gičen v svoji komiki in vesel, da lahko živi svoje klavrno, ob zid potisnjeno življenje. Zaradi tega uči- telja Opombe predvsem je komedija vredna, da si jo človek ogleda. In mimo nj^a cela vrsta kreacij in kreatur, ki kakor ▼ til-mu drug za drugim stopajo na sceno. Učenjak iz Prage Železni k, ki je bil tako živo posn et po neznanem modelu, da ga bodo diletanti stokrat s vnemo posnemali, in njegov asistent D a n e i; ruska svetovna popotnika Gregorin in Jan, ki sta z govorom in igro pričarala v naš ambijent pristnost ruske svetovne melanholije in ne-dolžmeea kriminala, ki ie vanj obeojen emigrant; Cesar kot narodni prvoboritelj, ki jih na prebitek poznamo z vseh naših slavnostnih sprej emov in manifestacij. In mimo teh stebrov komedije in naših narodnih svečanosti še cela galerija manjših figur, ki prav tako resnično žive med nami: načelnik ORn]egasorr Lipah, glavar Dr*novee» glavarica D a n i 1 o v a, ki te k neznatne epizode jstvarila t vso fineeo premišljeno kreacijo, stražmojster SkrbinSek, ir nancar Plut, duhovito tipizirana učiteljica GabrijiilčiJjva. pred Javnoertio s vsem srcem privatna narodna dama P. Juvano-va, gospa Opombova Medvedova, malo karikirana, toda doživljena SrnomlaSka poeta Sancin in Potoka r. Občinstvo le pisatelja s hnupnhn apiav<»ora dvakrat priklicalo pred zaetor. — Daneš, ki }e po daljši odsotnosti ta večer prvič stopil na našo sceno, j s prejel razkošno košaro cvetja. Fri. (Golieva »Kulturna prireditev v Črni mlaki je izšla v knjižni izdaji pri Tiskovni «a-drugi v Ljubljani. Stane 32 Din). Knjiga kot božično darilo Na Češkoslovaškem, zlasti v Pragi, tem El-doradu lepe knjige, so pred božičem vrgli v javnost geslo: Knjiga je najlepše božično darilol Knjigarne so temu primemo opremile svoje izložbe, v listih in v radiu ee ponavlja in prepričevalno utemeljuje to prikupno božično geslo. — Zares, knjiga je najlepše božično darilo! Božično darilo bodi dostojno, primerno božičnemu razpoloženju: povzdisui in razveseliui duhal In kaj ie med materialnimi predmeti bližje, ga duhu kakor lepa knjiga? Lepa knjiga je pojem, ki ga Je treba nekoliko natančneje določiti. Ni lepa vsaka knjiga, ki je tepo opremljena. NajlepSa j« knjiga takrat, kadar lepi vnanjosti ustreza lepa vsebina. In tu zopet ne mislimo samo leposlovja, zakaj tudi filozofski in naravoslovni, umetnostno-zgodovinski in drugi podobni spisi, če nimajo izrazito strokovnega značaja, so lahko v tem smislu lepi; tudi oni povzročajo dovzetnemu čitatelju notranje ugodje in duševno zadovoljstvo, — čuvstva. ki naj bi povzdignila našo razpoloženost ob tradicionalnih božičnih praznikih. Knjiga kot božični dar je izraz neke duševne vzvišenosti. Podari jo človek finejšega čuvstvo-vanja tistemu, ki o njem sodi, da Je prav llomace vesti ♦ Bolgarske Intelektualke v Beogradu. Na povabilo Združenja vseučiliščno izobraženih žeua Jugoslavije prispe danes v Beograd večja skupina bolgarskih intelektualk, ki bo jutri prisostvovala bolgarskemu večeru v Kolaričevi ljudski univerzi. S tem posetom se bodo še poglobile vez* med jugosiovenskimi in bolgarskimi voditeljicami ln članicami ženskih pokretov De'egacij-0 bolgarskih inteiektualnih žena bodo vodile znane javne delavke, kakor ga. Teodora Kasabova, ki deluje na sofijski ženski gimnaziji, nadalje znana voditeljica bolgarskega ženskega pokreta ga dr. Vera Pločeva, potem gospa profesorica Svoboda čardafonova, gospa Ljudmila Mi-hailova, ki ima doktorat socialnih in poli. tičnih ved in je delovala tudi na mednarodni razorožitveni konferenci, ter gospa Tatjana Kirkova, ki je sotrudnlca beograjskega presbiroa in je bila nekaj časa tudi bolgarsni ataše za tisk v Zedinjenih državah. Pri migreni, živini b bolečinah, revml, In menstrualnih težkočah naglo učinkuje ALGOCRA-TINE. Izdeluje E. Lancosme — Pariz. Of.. res p(Ki br. 19876 (Hi 80/X. 1933. ♦ Vojaške vesti. Odlikovani so: general, štabni brigafoi general Leon Rupnik z redom jugoslovenske krone 3. stopnje; artilerijski polkovnik Mihael Lmkamc in 2an-darmerijski polkovnik Alojzij Barle z redom Sv. Save 3. stopnje; kapetan bojnega broda Julijan Luteroti z redom Karadjor-djeve zvezde 4. stopnje; artilerijska polkovnika Fran Pogačar Ln Fran Tomše z redom Karadjordjeve zvezde 5. stopnje; pehotni podpolkovniki za generalštabne posle Vladimir Vauhnlk, Erih Pipan, Marij Zlobec in Josip Krasnik pa za redom Jugoslovenske krone 4. stopnje. _ Poročnika sta postala tudi pehotna podporočnika Daniel Petranovič in Nikola Kesič iz ljubljanske garniztje. Družabni večer S. K. ILIRIJE s plesom in pestrim programom v četrtek 21. oh 20. url v dvorani hotela Miklič ♦ Promocfja. Danes bodo v zbornični dvorani ljui/ljansike univerze promuvlrani za doktorje prava nasiedndi gospodje- .v Razboršek. notarski kandidat, Vašo Suyei borzni senzal, Zdenko švigeld, odvetnišk. pripravnik, vsi v Ljubljani. Adolf Voeol-nik z Dunaja in Edvard Votič iz Ilirska Bistrice ♦ Upraviteljstva osnovnih, meščan®klh ki srednjih šol opozarjamo, da bo v šolskem radiu v petek 22. t. m. ob 11. slav-nostna božična oddaja, ki jo bo izvršila ženska real. gimnazija v LJubljani. Program: 1. Božični pozdrav s spremljeva-njem klavirja: Sveta noč. 2. Recitacija božičnih pesmi, deklamirajo gojenke nižjlli razredov 3. Božični motivi. (Klavir soio). 4. Tri božične pesmi, poje pevski zboc. 5 Golia: Prizor iz Petrčkovih sanij. ♦ Planinski domovi. Planinske koče na Sv. Planini in Sv. Gori so celo leto odprt« ln oskrbovane Na razpolago so toplo zakurjene sobe Teren na Sv. Planini je znar kot najprikladnejši smuški teren v Zasavju z znano Med vodnico. _ Morebitni posetniki Prešernove koče dobijo ključe pri oskrbnici Valvazorjeve koče, ki je stalno oskrbovana. — Erjavčeva koča na Vršiču bo stalno odprta in oskrbovana od 23 26 t. m. □□□□□□□□□□□□□O ESENCE □ za napravo likerjev 24 vrst ln ru- □ □ ma, holandskega izvora, priporoča □ DROGERIJA KANC V nebotičniku in židovski ulici. □ □ □ ♦ Novi grobovi. Dne 14. t m. Je preminil g. Marko Rosenberg, posestnik ln bivši veletrgovec, v 63. letu svoje starosti. Pokojnik je bil doma iz Kutjeva v Slavoniji; kot mlad trgovec je prišel v Ljutomer tn prevzel znano trgovino Ignaca Rabensteina, ki jo je vodil dolgo vrsto let. Bil je znan po vsem okraju kot soliden trgovec in dober človek. Velika množica prijateljev ga je spremljala do mestnega pomirja, odkoder so odpeljali njegovo truplo v čakovec. _ V Zagorju je pri-minil 75 letni rudniški upokojenec g. Albin P r e g e 1, ki je bil splošno čislan i a priljubljen ter se je vneto udejstvoval tudi v narodnih organizacijah. — V Ljul a-ni je umrl upokojeni železničar g. Janez R a k o v e c, ki je bil star 67 let. Danes ob pol 15. ga bodo položili k večnemu počitku. — V Stranjah Je legla k večnemu počitku gospa Marjeta Om a h e n, roj. Erženova, stara 85 let, ki je bila daleč naokrog čislana kot vzorna gospodinja in velika dobrotnica revežev. Pokopali jo bodo jutri ob 10. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! ♦ Redni občni zbor Aerokluba »Naša krila« oblastni odbor Ljubljana se bo vršil danes ob 18. v prostorih Avtomobilskega kluba, Kongresni trg 1-1. (Kazino). Vabi se vse člane aerokluba in rezervne avi-atičarje. ♦ Za Božič In Novo leto samo razglednice primorskih akademikov. Dobe se po vseh večjih trafikah in papirnicah v LJubljani, Celju in Mariboru. Cena komadu 1 Din. Naročajo se na: Klub Jugoslov. akademikov iz Trsta, Gorice in Istre v LJubljani, šelenburgova ulica 7-1. ♦ Orocl se prehladljo mnogokrat v Bo'i ln so velike nevarnosti za njihovo zdravje zlasti pozimi. Posledice prehladov so hrl-pavost, kašelj in bronhialni katarji. Previdni starši dajo otrokom proti takim boleznim Kresival »Bayer«, ki naglo in zanesljivo ozdravi. Kresival ima prijeten okus in ga otroci prav radi uživajo. ♦ Lepe domače razglednice. Zadnje čase smo pričeli prav naglo napredovati tudi v tej stroki m res je bil tudi že sikrajnl čas, da smo se pričeli otresati slabega Inozemskega blaga, ko Imamo vendar doma dosti dobrih umetnikov in tudi take fotografe, da slove daleč čez državne meje. Za božič so Izdale razne organizacije prav lepe umetniške razglednice, še bolj so nas pa razveselili fotografski mojstri s serijami krasnih fotografsikih origina. lov. Tako Je mojster prof. Janko Ravnik izdal serijo takih malih umetnin, ki da-l» » prekašajo inozemsko blago, za njim Je p;i dala v promet Jjubljanska fototrgovina Pogačnik 24 razglednic, ki Jih je posnel naš najodličnejši poklicni fotograf Josip Pogačnik. Po večini nam kažejo karakteristične slike iz Ljubljane, zlasti pa lepo to našega Tivolija ln svojstveno poezijo našega barja ln okolice mesta pozimi, Je senl in spomladi, prav tako pa tudi naša najznamenitejša poslopja ter nekaj sličic iz življenja doma ln ob morju. Vse te ra#-glednice, ki Jim bodo siledile gotovo še dru ge serije, so tako dobre s čisto umetnost nega stališča, na drugi strani pa motiv' ustrezajo tudi okusu najširših slojev, da bo naša javnost po njih posegla z najvei-Jim veseljem, da tako ne bo šlo več za tuje blago prav mnogo denarja čez mejo. ♦ Ciril Metodova podružnica v Kranju potolanja ob priliki 94. letnice rojstva prvega prvomestnika prelata Tomo Zupana za njegov sklad 200 Din. _ Srčna hvala! ♦ Obledele obleke barva » različnih bar vab in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Liiibljane u_ Združenje poštnih zvanlčnikov in služlteljev, sekcija v Ljubljani je pod pokroviteljstvom poštnega direktorja g. dr. Tavzesa v nedeljo v Bpodnjih prostorih ho tela »Metropol« proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja. Predsednik sekcije g. Anton Sojer je otvoril proslavo s primernim nagovorom. Med proslavo je Igrala poštna godba, višek prireditve pa so bile ljubke deklamacije otrok. Pokrovitelj proslave direktor g dr. Tavzes Je čestital staršem in se sploh z velikim priznanjem izražal o prireditvi. Istočasno pa je pododbor sekcije priredil tudi tradicionalno božičnico, pri kateri je predsednik pododbora g, Ignac Dermaša med 73 otrok razdelil lepa darila. Lepo uspela prireditev je v čast agilni organizaciji poštnih zvaničnikov ta služlteljev. ZA BOŽIČNO MIZO nudi pitano štajersko perutnino, kapune in drugo, dalje praško fino šunko ln narezke delikatesa J A N E S, Aleksandrova cesta. Sijajni likerji, španska in desertna vina — šampanjec. Telefon 34-55. 273 u_ Opozorilo javnosti. Jutri r četrtek 21. t. m. se bo preizkusila velika sirena, ki bo služila za alarmiranje v primeru sovražnih napadov iz zraka. Nadaljnji poizkusi se bodo še vršili prihodnje dni na različnih krajih mesta. Ker sirena zelo močno tuli, obveščamo o tem javnost, da ne bo nepotrebnih razburjenj. Odbor za zaščito mesta. u_ O krizi demokracije bo predaval priznani pravnik g. dr. Boris Furlan, priv docent na Aleksandrovi univerzi in advokat, v četrtek 21. t. m. ob pol 21. v kemijski predavalnici na realki (Vegova ulica vhod z dvorišča). Prijatelji vabljeni. _ Društvo »Tabor«. u_ Ciril Metodove rzglednlce za božič novo leto se dobe v trgovinah, trafikah in CM pisarni, Beethovnova ulica2. Podpirajte šolsko obrambno družbo, domače umetnike ln domačo obrt, u_ Smučarsko predavanje. Prvo smu- čarsiko predavanje v letošnji sezoni bo drevi ob 20. v veliki dvorani hotela Uni-ona. Predava znani športnik g. Drago Ula-ga. Predavanje je zanimivo ln zelo aktualno za smučarje začetnike kot tudi za one, ki smučarji šele žele postati. Preda vanje bodo pojasnjevale številne pokrajinske ln tudi tehnične skiaptične »like Vstopnina je minimalna. Po predavanju bo žrebanje ter bo srečni Izžrebanec dobi) v dar kompletne smu*i u_ »Zaklad gora« po pravljici lx Dolo mitov je film, ki ga bo predvajala ZKD za božič. Delo, ki je odlično po režiji ln vsebini, Je režirala Leni Riefenstahlova. Ta film prekaša vsa njena dosedanja filmska dela, ki imajo velik sloves. Film bo zadi-vil vse ljubitelje gora in prirode. Predvajal se bo v soboto ob pol 15., ob praznikih pa ob 11. dopoldne. u— Nemška potnika gg. Brux In Mat. thlas, ki potujeta po Evropi že 4. leto, sta se včeraj zglasila v našem uredništvu. Eden je bil poprej bančni, drugi pa višji državni uradnik. Na potovanju se udej-stvujeta kot filatelista in novinarja. Iz Ljubljane ju vodi pot preko Italije v Spa nljo, prehodila pa sta že ves zapadnl In vzhodni del Evrope. Želimo Jima na poti vso srečo! Svetujemo Vam, da ne čistite čevljev s TUJIMI neutemeljeno dražjimi ČISTILI ker je to le v škodo VAŠEMU ŽEPU Zato mnogo prihranite, ako uporabljate že 35 let priznano najboljšo »ILIRIJA" TERPENTINOVO KREMO ZA ČEVLJE. tabo zakonom izgleda znamka zaščitena Velika izdržljivost in čvrsto zdravje so za smučanje ravnotako potrebni kot deske, vezi, vosek in ostali pribor. Jemljite redno vsak dan, a posebno pred izletom in za časa treninga dragoceno, okusno in lahko prebavljivo, koncentrirano hrano Ovomaltine. S tem boste dovedli v telo dovolj moči za največje napore, da potem lahko popolnoma uživate v bleščečem se sn gu in v čistem od solnca obsevanem mrzlem zimskem zraku. Dobiva se povsod. u_ Odbor društva »Meščanska iola in dom< na Viču naproša vse občane, da naj po svojih močeh prispevajo v gotovini, ob. leki, obutvi ali perilu za najsiromašnejše dijake viške meščanske šole, ki bodo 23. t. m. ob priliki božičnice obdarovani. Vsak tudi najmanjši dar je dobrodošel. Zima neusmiljeno pritiska, naše uboge siromašne otroke pa zebe, zato pomagajte vsak po svojih močeh lajšati bedo upu naroda. Darila sprejemajo županstvo, meščanska šola in odborniki društva u_ Greta Garbo in Clark Gable sta r velefilmu »Suzana Lenox< dosegla višek na področju filmske tehnike. Film, čigar dialog je v nemškem jeziku, je gotovo največje in najmočnejše delo umetnice Gret* Garbo. ki smo jo občudovali v filmu »Mata Hari« kot žensko, v »Suzani Lenox< pa bomo imeli priliko občudovati nijpopol nejšo njeno psihološko kreacijo. u_ »Hrepenenje«, je film dovršene le pote. Po tehniki ln vseb'ni je na vlškn posebno pa preseneča s svojo skladnostjo med glasbo in dejanji. To delo je na boži*, nem programu Elitnega kino Matica. u_ Pogreb z zaprekami. Mestni pogrebni zavod pošilja naslednje pojasnilo: Trditev, da bi pri karamboliu splašenih konj z mrtvaškim vozom zaradi silnega suntta zdrknila krsta z voza ln se nagnila v sneg ne odgovarja resnici. Zaradi sunka se Je sicer razbila šipa na mrtvaškem vozu In to na strani, kjer so se konji zaleteli v voz, na drugi strani pa Je ostala šipa sploh nepoškodovana. u— Izlahka ustrežete vsem svojim obd«-rovalcem ako se glede nabave daril zglas!-te tudi letos v trgovini M. Tičar, kjer Vam bode nakup vsled velike ln bogate Izbire jlajšan. Tvrdka Vam nudi priznano oaj lepšo keramiko, edinstvene kromove izdel ke, ki ustrezajo tudi ljudem najfinejšega okusa, nadalje krasne usnjene predmete. pisalne mape, lepe albume, fine damski torbice, kakor tudi polno drugih manjših lepih Ln okusnih daril. Največja izbira sla-tih polnilnih peres. Za cenjeni obisk vabi tvrdka M. TIČAR, šelenburgova uilca 1. in Sv. Petra cesta 26. u— Kaj si naj privoščimo za praznike? To vprašanje je kaj hitro rešeno, če izbirate v bogato založeni prvorazredni delikatesni trgovini V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti. Izbira pitane, pristne štajerske perutnine, je tolika, ln tako lepa, dasl more vsaka družina izbrati perutnino, ki bo ustrezala željam glede teže in glede kva litete. -Istotam se dobe vse vrste sijajnih Specialnih likerjev, nadalje vina, ki Jih daleč na okoli ni dobiti enakih. Renski rizling, muškatelec, šipon, rdeči burgundec so božanske kapljice, ki naj bodo pri prazničnih obedih na vsaki mizi. Desertna vina in šampanjec. POZOR 1 R02IČI Prvovrstna nalivna peresa keramiko, usnjene izdelke, albume, pisalne garniture kupite le pri IV. BONAC, LJUBLJANA Pri zgagi in prebavnih težkočah samo Schaumannova prebavna sol. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 12025 tako fin in dojemljiv za tak dar. t. j. da ga ume pravilno oceniti. Z druge strani pa je treba zopet izbirati. Ni vsaka knjiga za vsakogar. Prav v tem se pokaži častilca dotič-tiega obdarovanca. če mu uineš izbrati knjigo. ki bo najbolj ustrezala njegovemu okusu, njegovem j zanimanju, njegovemu in a-nju. Knjige se darujejo s spoštovanjem in s posebnim spoštovanjem ©prejemajo. To 90 božična darila kulturnih ljudi. Darovane kniige eo duševne vizitke darovalca in obenem izraz spoštovanja do obdarovanca. Samo kdor me ljubi in pozna, mi ume izbrati knjigo! Pokažimo v teh dneh, da ljubimo in poznamo naše drage izbira imo in kupjjmo jim knjige kot božično darilo. Pri tem pa moramo opozoriti še na to-le: Darujmo samo domače, slovenski knjige? Danes ni treba tožiti, da bi bil kupec knjig v zadregi. Izbira ie obilna in raznovrstna ! + V naslednjem podajamo nekoliko migljajev tistemu, ki bo izbiral knjige za božična darila. Omejili smo e? to pot na izdaie našega zaslužnega založništva »Tiskovna zadruga«. Za vsakega ljubitelja lepe kniige. ki o njem vemo. da še nima pooolne knjižnice, bodo razveseljivo darilo knjige, ki sodijo v tako zvani standard t. i. med temelje vsake slovenske kniižnice: Zbrani soisi JosiDa Jurčiča. Ivana Tavčarja. J M a sli a, Podlimbarskega L 36, 8°/« Blair 42 bi.. 6°/o begluške 36.50 do 37; bančne vrednote: Narodna banka 3800 do 4100. Priv. agrarna banka 235 — 258. Dunaj. Državne železnice 16 40. Trbov.-lj-s,ka 15.25. Alpine-Montan. 10.05. Sečerana 17 Blagovna tržišča ŽITO + Chieago. 19. decembra. Začetni tečai't Pšenica: za dicember 82.50. za maj 85.375, za julij 73.375; koruza: za maj 50. za iulii 52.25; rž: za maj 58, za iulii 59.50 4- Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca nespremenjena — Nudijo se (vse za slo vensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšeni-ra (po mW?ki tarifi"): baška. 79-P0 kg po 145 _ 147.50 ; 6r?mska in baraniska, 78-79 kilogramov po 142.50—145; koruza (po navadni tarifi): promptna po 130 — 132.50; nova sušena po 120 — 122.50: nova sušena ra december po 122.50 _ 125; za januar 127.50 _ i?,0: mo!a: baška >0« po 250 do 255; banatska po 260 _ 265. Ugodne prilike za smučarje Visokoalpinski smučarski tečaj na Peci. Od 24. t. m. do 1. januarja se bo vršil visokoalpinski smučarski tečaj na Peci pod vodstvom trenerja g. Goloba. V Mežici bodo tečajnikom na razpolago nosači. Odškodnina za nosača bo znašala 2 ali 3 Din za kilogram. Nosač bo tečajnikom služil obenem tudi kot vodnik. Peca 2124 m je velikan sam zase in nudi smučarju nadvse idealen teren. Uletova koča na Peci 1654 m je vso zimo oskrbovana, nudi smučarjem 35 udobnih ležišč v kurjenih sobah. Železniška postaja za po-setnike Pece je Prevalje. od tam dalje pa je avtobusna zveza v Mežico in Črno. Smučarji naj čim preje prijavijo svojo udeležbo v tečaju na »Zimsko-sportni odsek SPD v Mežici«. Snežne razmere so na Peci nadvse sijajne. Smučarski tečaj na Jezerskem. Kot lani se bo tudi letos vršil na Jezerskem smučarski tečaj, in sicer od 26. decembra do vključno 1. januarja 1934 pod vodstvom smučarskega učitelja g. Mrharja. Za toplo stanovanje in dobro tečno prehrano je že preskrbljeno v hotelu Kazina, kamor naj se izvolijo tečajniki čim prej prijaviti. Dosti kurjenih prenočišč pa bodo pripravili domačini še v drugih gostilnah m po privatnih hišah. Celodnevna penzija s stano vanjem in poukom v hotelu Kazina je približno 40 Din. Tudi avtobusno podjetje, ki vozi na jezerski progi, bo šlo smučarjem v vsakem pogledu na roko. Dovoljuje smučarjem v kroju na vožnji 50 odst. popust Vse informacije daje tudi smučarski klub Jezersko. Opozorilo vsem zimskim sporinikom. Smučarski klub Ljubljana opozarja vse začetnike in one, ki želijo izpopolniti svoje znanje v smučarstvu, na svoj permanentni tečaj. Teoretično podlago pa bodo pridobili s pomočjo predavanja znanega športnega učitelja g. Ulage v sredo ob 20. v veliki unionski dvorani Ni pravega užitka, celo nevarno je smučanje brez sistematičnega učenja. 7.&\ imamo še letos par nesreč med smučarji. Da te nezgode zmanjša na minimum, smatra smučarski klub Ljubljana kot najvažnejše prirejati stalni smučarski tečaj in teoretična predavanja dostopna za vse. Enako se klub zaveda nevarnosti, katerim m izpostavljeni tekmovalci. Zato priporoča vsem tekmovalcem, da se zavarujejo. Informacije se dobijo pri klubu. V nedeljo ponesrečeni klubov tekmovalec g. Stane Brvar, naš znani smučar, bo menda prvi deležen ugodnosti tega zavarovanja. Zbirališče za permanentni t^caj vsakokrat ob 14.30 pred t»o«tilno Čad pod Rožnikom. Tekoči teden ga vodi g. Boris Kristan. Prijave na licu mest* Smučarski tečaj za začetnike priredi savinjska podružnica SPD 25. in 26. tega meseca v Lučah. Sestanek smučarjev 25. decembra po jutranji službi božji pred šolo v Lučah. Tečaj bo vodil g. A. Kopinšek iz Celja. Istotako priredi ista podružnica na Mozirski planini (Mozirska koča) od 1. do 7. januarja Prehrana s prenočiščem dnevno 35 do 40 Din. Pismene ali ustne prijave podružnici do 28. t m. ali med tečajem v Mozirski koči. Smučarsko predavanje Se enkrat opozarjamo vso smučarsko javnost kot tudi planince na nocojšnjo aktualno smučarsko predavanje, ki ga priredi Smučarski klub Ljubljana. Predava gospod Drago Ulaga. Predavanje se vrši v veliki unionski dvorani ter prične ob 20. Predavanje bodo pojasnjevale številne skiop-tične slike. Vse posetnike opozarjamo, da vstopnice hranijo do konca, kajti vsakomur se lahko nasmehne sreča, da dobi zastonj kompletne smučke. Table teniške prireditve Table tenis turnir Iliri ie V petek 22. t. m. ob 19.30 priredi Ilirija v beli dvorani Uniona finale svojega vsakoletnega klubskega turnirja Finale obeta biti nadvse zanimiv Program je: Finale gospodov (pet tekn*r>valcev) . finale dam (pet tekmovalk) in odločilni partiji v doublu gospodov in mixed doublu. Božični turnir Reke. SK Reka priredi za božič svoj prvi veliki table ten« turnir, ki bo postal vsa- koletna tradicionalna božična prireditev v Ljubljani. Za zmagovalce so razpisana zelo lepa darila, med njimi prehodna pokala Reke za single gospodov in single dam. Državno prvenstvo Dne 5., 6. in 7. januarja se bodo vršile tekme za državno prvenstvo v Zagrebu. Za častni naslov se bodo tudi letos borili slovenski klubi, in sicer ne brez nad. ŽSK Hermes v postavi Nemec Janez m Ludvik, Horvat, Drovenik ter Kavčič, Ilirija pa s \Veisbacherjem, Nagvem, Zižo, Djinovski-jem in Geržiničem, bosta odločno posegi« v to borbo. Istočasno z državnim prvenstvom se bo vršila tudi glavna skupščina jugoslovenskega table tenis saveza. Ve nekaj vrstah. Na? plavač Wilfan je v nedeljo imel na Dunaju lep uspeh. Starta! je plavalni prireditvi Hakoeh ter dosegel na 100 m prosto lep čas 1:01 A Kot dru«i mu je sledil s časom 1:05.2 Swo-boda od~ Ewaska. — Za novega saveznega kapetana Jugoslovenskega nogometnega saveza je bil izvoljen g. Boško Simonovič. Dunajska Austria je v nedeljo igrala svojo drugo tekmo na Angleškem, in sicer v Manchestru proti tamošnjemu klubu Man-chester City. Domačini so zmagali s 3 : 0 SK Iliri ia. Drevi ob 20.30 je v kavarni Evrona važen sestanek za naslednje: Meli-cer, Baltezar. Svetic. Pevalek Inke. Pfund-ner. Doberlet, Varšek. Poschl Alfred. SK Iliri ia (Hazenska sekci ja). Današnji gimnastični trening v telovadnici odpade zaradi tehničnih ovir. Prvi trening v telovadnici se vrši šele prihodnjo sredo. V soboto in nedeljo običajni cross-country trening. . n Iz Delovnega kluba. Danes ob 19. seja v tainištvu. TKD Atena. Danes ob 18.30 trening v Hcejeki telovadnici, obvezen za vse članice. SK Reka. Drevi ob 19.30 v Sokolskem domu na Viču sestanek vseh članov smučarjev. ki nameravalo sodelovati v zimsko-sportni sekciji. Vabljeni tudi nečlani. Radio kotiček Ljubljana, 20. decembra Današnji radioprogram se prične oo 12 15 z reproducirano operno uverturo, slede poročila in slavni pevci na gramofonskih ploščah. Ob 18. nastopi radiokvintet s komorno glasbo, zaigra nam Offenbacho vo »Gospod in gospa Denis« ter D 0'ber-tove »Nižave«. Ob 18.30 nastopi radioor kester z Ja1owitzevim »Potovanjem Sredozemskem morju«. Ob 19. prične dr Stanko Gogala predavati o vzgoji Njegovemu predavaniu bo sledila ob 19.30 ite-rarna ura predaval bo naš znani pisatelj Miran Tare o filmski literaturi Program se zaključi s prenašanjem simfomčneaa koncerta z Dunaja. KAR0DNEGA 6LFn*»MCA V LJUBLJANI ZaMek ob 50. Sreda. 20.: Praiznik cvetočih feSeni. A. Četrtek. 21.: Kulturna prireditev v Crm mlaki. Četrtek. Petsk, 22.: Zaprto OPERA. Začetek ob 20. Sreda. 20.: Samson in Dalila. Sreda. Četrtek. 21.: Traviata. C. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Četrtek 21.: Orlov Gostovanje Djuks Trbu-hoviča. Predstava Udruženja nacionalnih železničarjev Pet?k. 22.: Zaprto. _ ea ali ;nia žarnica 9 Iz informiranega vira smo zvedeU, da so se pred nekaj tedni vršili na elektrotehničnem institutu univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani primerjalni poskusi glede uporabnosti domačih in tujih žarnic. Ni nam sicer znano, na čigavo pobudo so se delali ti poskusi in kdo jih je financiral. Vendar lahko ugotovimo, da si morejo domače tovarne žarnic z ugotovljenimi rezultati le samo čestitati. Te tovarne so se namreč prilagodile pri izdelovanju žarnic obstoječim razmeram v naši državi, oziroma potrebam našega prebivalstva. Rezultati preiskave kažejo, da porabijo domače žarnice manj toka kot tuje. Res sicer gorijo domače žarnice za malenkost manj svetlo od tujih, vendar imajo za to izdatno daljšo življenjsko dobo. Mislimo, da je treba v današnjih časih samo pozdraviti stremljenje domačih tovarn žarnic, ki gre za tem. da ustreže predvsem potrebam prebivalstva. Občinstvo se pač ne bo težko odločilo pri nakupu: domača žarnica gori sicer za malenkost manj svetlo, je pa zato cenejša, norabi manj'toka. ima daljšo življenjsko dobo, oziroma kasneje pregori. OOOOOOCXXXXXXXXXXXX)OC Hotel Bistrica Bohinjska Bistrica Penzion s kurjeno sobo samb Din 80.— dnevno. Dobre snežne prilike in lepi tereni. ObiSčite aas za praznike! 13303 ooooooocxx>ooocxxxx>o dokazano v miUjonik po vsem svetu razširjen Vse vrste avtohladišč in blatnike strokov-njaško popravi in izvrši z Jamstvom in ceno kleparska delavnica GUSTAV PUC Tržaška cesta 9 LJUBLJANA naspr. tobač. tovarne. STOJALA za izložbena okna Iz medenine, poniklaae, z brušenim steklom po ugodni ceni prodam. Ogled vsak dan od pol 2. do po> i popoldne v Slomškovi ulici št 13, pritličje, levo. 13J289 vhhče nima vsega - Kar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik kjer bo našel kar iSče. (Jhed pmpti&i smo! Že Itak bogata izbira radio prenosa Je za nastopajoče praznite sedaj še specijalno izpopolnjena. Zelja Vaših je, da prežive praznike ugodno ln se doma dobro počutijo. Pokličite nas, da Vam razJca/eino nove PHILIPS »SUPER INDUCTANCE« prejemnike brezobvezno v Vašem domu Prodajamo tudi na dolgoročna odplačila. H. SUTTNER LJUBLJANA VIII.. Aleksandrova 6 PHILIPS 634 S naložite naiboli varno proti vknjižbi na nepremičnine (Doba po dogovoru) Komanditna družba M. J ANK OLE, LJUBLJANA Aleksandrova cesta št 4 11. Telefon štev. 30-52 Pitana štajerska perutnina poulardi, purani, purice, gosi, race, kokoši, piščanci se dobijo za Božič in Novo leto najceneje edinole pri Aleks Hedžet, Ljubljana VIL, Aieševčeva 7 trgovina s perutnino 13295 so ».lutrnvl« mali oplast naje«»nejfta nakupovalnima potrebščin. Danes priobčite oglas, jutri te prejmete StevUne ponudbe. PRODAJA antikvitet Mobilijar (gotika, renesanca, barok, empire itd.), porcelan redkih znamk (kompletne Meissner garniture), skulpture. slike, tiski, orožje, cin, tekstilije, dragocen nakit iz privatne posesti. Prodaja dnevno do 24. Maribor, trg. poslopje Martinz. Gosposka ul. 18/11 (vhod skozi pasažo). V račun se sprejmejo pod ugodnimi pogoji tudi hranilne knjižice in bančne vloge. iyPUH&PER3E R.MIKLAUC LJUBLJANA Vsem prijateljem ln znancem sporočamo tužno vest da se je naš dobri soprog, oče, stari oče in brat gospod janez rakovec železničar v pokoju v starosti 67 let dne 18. t m. po mučni bolezni poslovU z bridkostmi tega sveta. Pogreb se vrši v sredo, dne 20. t. m. Iz hiše žalosti Vošnjakova ulica 20 na pokopališče k Sv. Križu ob uri popoldne. 13315 žalujoča rodbina. lz življenja in sveta Dvojna sonca Ugasla sonca krožijo okolu žarečih AmerlSki astronom prof. Donner, ki se je pravkar vrnil z znanstvene ekspedicije v Afriki, je sporočil, da mu je tam s specialnimi fotografskimi teleskopi uspelo odkriti kakšnih pet tisoč dvojnih in večkratnih sonc. To so sonca, ki so videti na prosto oko enojna, v daljnogledu pa se razkrijejo kot družba dveh, treh in tudi več zvezd. Kot takšno sonce se nam razkrije tudi s prostim. ostrim očesom n. pr. zvezda Micar, srednja zvezda v osi Velikega voza. Nad njo nekako sedi majhna zvezdica, ki so ji že Arabci dali ime Alkor. Seveda se v mnogih primerih izkaže, da je takšno dvojno sonce le na videz dvojno. Samo zaradi tega. ker sta dve zvezdi z ozirom na zemljo postavljeni v isto smer, se nam vidi, kakor da bi spadali skupaj, v resnici pa sta v neskončni oddaljenosti druga od druge. Resnične dvojne zvezde pa so takšne, ki krožijo druga okrog druge ali obe okoli skupnega težišča. Pri mnogih teh zvezdnih dvojic so astronomi izračunali lahko zelo natančno celo čas, ki ga potrebujejo za svoja obkroženja. Najsijajnejša zvezda »stalnica« na nagem nočnem nebu je Sirius. Vsak ga pozna, a le malokdo ve, da Je to dvojna zvezda. Znameniti astronom Bessel iz Kraljevca Je sklepal iz nekih pojavov, da mora imeti ta stalnica spremljevalca, kl jo obkrožuje. Izračunal je celo pot tega spremljevalca, ki ga še ni bilo videlo nobeno človeško oko. Njegovi računi so dobili sijajno potrdilo, ko je Američan Clarc Sirijovega tovariša odkril v daljnogledu. Je dosti manjši od Sirija in od njega oddaljen prilično dvajsetkrat toliko kakor zemlja od sonca; da ga obkroži, pa potrebuje skoraj 50 let. Ce nas vse ne vara, je njegova masa 5000krat gostejša od železa! Znamenita dvojna zvezda je tudi Algol v Perzeju. Ze od pamtiveka so opazovali, da svetloba te zvezde v rednih presledkih pada in spet narašča Po dolgem ugibanju so dognali vzrok tega pojava v tem, da kroži okoli Algola ugasla, temna zvezda, tako da nam ga v rednih presledkih delno zakrije. Do danes je bilo znanih kakšnih sto primerov, da krožijo okoli svetlih sonc ugasla sonca. Marsikakšne zvezde so, kakor rečeno, ne samo dvojne, temveč celo troine, četvorne itd. Srebrni Kastor v sozvezdju Dvojčkov je baje celo šestoren: okoli treh glavnih sonc krožijo skupno trije manjši spremljevalci. V ozvezdiu Zajca najdemo zvezdo, ki je sestavljena kar iz osem zvezd. A prvenstvo ima zvezda »sigma« v Orionu, ki je baje kar šestnajstorna! Najlepša plavalka ........... V Los Angelesu ne dobi nagrade najhitrejša, temveč najlepša plavalka Družinski rekord v Kintoru Ga. D. Rustova v mali angleški vasi Kintoru je praznovala te dni 901etnico svojega rojstva in vsi angleški listi so pisali o njej. Zakaj? Zato, ker je Rustova mati 17 otrok, 9 sinov in 8 hčerk, ki danes še vsi živijo in ki so sami že davno poročeni ter očetje in matere neštevilnih otrok, žal pa, da se niso mogli udeležiti slavja svoje matere, kajti vsi živijo v Ameriki. življenje stare ge. Rustove je potekalo v ostalem brez velikih dogodkov. Sama ni nikoli ostavila rojstne vasice. Z 20. letom se je omožila in odtlej je imela vsako leto po enega otroka. Vsakega je skrbno vzgajala do leta, ko je bil goden za potovanje v Ameriko, kjer je bilo v tedanjih ča^-sih še vedno mogoče, da napraviš kariero. v resnici ne gre tam niti enemu njenih otrok slabo. Na staro mater niso pozabili. Vsak ji pomaga po svojih močeh in stalno ji pišejo pisma. Teh pisem je toliko, da obstoji glavno njeno vsakdanje delo v tem, da jim odgovarja. Nobenemu ne ostane dolžna odgovora, ker jih ima vse enako rada. Tako tudi ne čuti osamljenosti svojih starih let. Ko jo je na 90. obletnico njenega rojstva eden izmed številnih obiskovalcev, ki so ji prišli čestitat, vprašal, kaj misli o zakonu, je odgovorila, da bi se morali vsi poročiti mladi in imeti čim več otrok, kajti le na ta način je možna sreča v zakonu. Nje same vsaj obilica otrok nikoli ni mučila. Tudi njeni otroci so istega nazi-ranja in ne preide mesec, da bi ne zvedela o novem Zemljanu, ki nosi ime Rustovih. Starost duševno pomembnih ljudi Neki ameriški raziskovalec je objavil zanimivo statistiko o starosti duševno pomembnih ljudi. Upošteval je kakšnih 190 velikih osebnosti, pri katerih je kot povprečno življenjsko dobo ugotovil 68 do 69 let. Pri tem je opazil, da jih mora deliti v dve kategoriji: v može dejanja (generali, državniki, papeži itd.) ter v može razmišljenega temperamenta (muziki, pisatelji, upodabljajoči umetniki). V prvi kategoriji je povprečna življenjska doba 74 let, v drugi nekaj več nego 64. Dočjm živijo papeži povprečno po 68 let, dosežejo predsedniki parlamentov v povprečju 80 let. Vladarji v splošnem ne žive dolgo, tako znaša povprečje za angleške kralje 57 let, za francoske kralje je bilo celo 47 let. Filozofi žive povprečno 70 let, slikarji 65. pisatelji 62, pesniki 59 let. V splošnem pa velja za duševno življenje, da je zvezano z visoko starostjo. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ... da je moskovska vlada zaukazala reorganizacijo Akademije znanosti, ki je bila že 1. 1925 proglašena za vrhovno znanstveno institucijo Rusije; da je ubil v Segedinu boksar Szilagy svojega nasprotnika v ringu Bornerja z udarcem v vrat; da je obhajala slovita hrvatska pevka Milka Trnina te dni 70 letnico rojstva; da je blizu nekega mostu pri Koblenzu eksplodirala steklenica kisika in vrgla nekega delavca sto metrov visoko, da je padel na led v Renu, kjer se je tako poškodoval. da je nekaj ur pozneje izdihnil v bolnišnici; da bo osnovala Belgija na nemško-bel-giiski meii več novih gamizij in da dobijo oddelki ob Mozi tudi čete s strojnicami: da je v Lvonu zabodel svojo zakonsko družico do smrti voini slepec Jean Plan-chet. ki mu je žena VTinmer očitala, da ni sposoben za nobeno delo; da boilcotiraio nrebivalci Bagdada fe celih 14 dni bagdadsko elektrarno, zaradi česar bodo imeli za božične praznike v mestu temo: d« uvaja londonska moda dragulje n« nohtih: da ie ^nremil prezMent Masarvk zaslužnega č^škeo* državnika Svehlo do groba v mehkem klobuku, v navadni črni suknii in bre/ dvornih čevli^v ri nog«h. čemur so sp udeleženci pogr^Ka zaradi Masaryko-vih 83 let izredno čudili: da oripravljajo Rusi drugi vzlet v stratosfero: da hočejo Japonci zgraditi troje ogromnih zrakoplovov za promet med Tokijem in Singaporom in da bo po sedanjih načrtih v vitkem zračnem kolosu prostora za 150 potnikov. Sterilizacijski zakon v Nemčiji 1. Januarja 1934. stopi v Nemčiji v veljavo zakon o prisilni sterilizaciji. Po njegovem besedilu se bo sterilizacija nanašala ne glede na spol samo na zločince iz navade ali na osebe s podedljivimi boleznimi, pred vsem na duševne bolnike. Zakon je videti na prvi pogled čisto pameten in nedolžen, toda v razmerah, kakršne vladajo danes v Nemčiji, je pričakovati, da se bo zlorabljal na najgrši način. V to nas predvsem navajajo vesti iz Nemčije same, da je smatrati sterilizacijo kot — kazen in ne kot evgeničen ukrep. Kazen pa je potem očitno naperjena proti osebam, ki sedanjemu režimu niso prijetne in ki jim ni baš potrebno, da bi spadale med zločince in duševne bolnike. Zelo jasne so v tem pogledu Goeringo-ve besede nemškim sodnikom, da se jim ni treba držati toliko besedila tega zakona, kolikor nacionalno socialističnih interesov. V Nemčiji pa so danes sodniki silno redki, ki bi se drznili nasprotnike režima soditi po pravici. Kakor na sodnike, skuša režim vplivati tudi na zdravnike, kjer je pa stvar nekoliko težavnejša. že cele tedne in mesece se vršijo po Nemčiji zdravniška zborovanja, na katerih raz!a?ajo zastopniki režima učenim možem sumljive in dvomljive hit-lerjevske teorije o dednosti, plemenskem zdravju in razmnoževanju ljudstva. Da se pri tem na vse pretege poudarjajo tudi »nacionalni«, t. j. režimski interesi, je samo ob sebi umevno. Inteligenca deževnikov in kuščaric Neki nemški raziskovalec je deževnike po precejšnjem naporu zdresiral tako, da so se gibali po strogo določeni poti k svoji hrani. Sedaj pa so preizkusili »inteligenco« kuščaric na sledeči način: Pred kuščarico so postavili črva, a tako, da ju je ločila mreža. Sprva je skušala kuščarica hlastniti po črvu skozi mrežo, polagoma pa se je naučila brez hlastanji napraviti ovinek okoli mreže in uloviti plen. V kontrolnih poskusih so mrežo nadomestili delno s kompaktno lepenko. Pri tem se je pokazalo, da ima žival vendarle precej omejeno inteligenco, čim je namreč na svojem ovinku prišla do lepenke, tako da črva ni več videla, je pozabila na svojo namero in se — vrnila. Pariška večerna obleka lz rumenega satinastega krepa s srebrno Iameto (Creation Paulette) Simpanza zebe Posnetek iz londonskega živalskega vrta Mož, ki je bil tepen od Srbov Feldcajgmajster Potiorek je umrl Na Koroškem je umrl v ponedeljek v 81. letu svojega živjsnja jpoKojeni 'ela-cajgmajster Oskar Potiorek, bivši avstrijski deželni šef uprave v Bosni in Hercegovini ter vojskovodja, ki je s svojimi vojaškimi oddelki prvi udaril na Srbe v svetovni vojni. Potiorek se je rodil v Pliberku na Koroškem in je zlezel ze s svojim 24. letom v generalni štab, kjer je najprej deloval v pisarni operativne vojske. Napredoval je od čina do čina in že 1. 1893. je dosegel čast generalmajorja in poveljnika t>4. pe hofne brigade. Kmalu nato je bil imenovan za namestnika šefa generalnega štaba. L. 1908 je napredoval za feldcajgmajstra, leta 1910 pa je postal inšpektor avstro-ogr-ske vojske. V tistih časih je velja! mož tudi za bodočega šefa dunajskega generalnega štaba. Toda razmere so nanesle drugače. Franc Ferdinand d' Este je naklonil svoje simpatije drugemu. Imenoval je za šefa generalnega štaba Konrada ilotzendorfa, Potiore-ka pa so poslali upravljat Bosno in Hercegovino. Toda niti tam ni imel Potiorek posebne sreče. Umor avstrijskega prestolonaslednika in njegove soproge v Sarajevu 28. junija 1914 mu je omajal tla in stari cesar mu je po pravici očital neoprez-nost. Ahmed Zogn išče nevesto V New Yorku se je te dni vkrcal na francosko ladjo »lile de France« albanski dvorjan Cahn Pasqual Serah. Mož je imel misijo, v Ameriki razgledati se po ondot-nih aristokratskih in bogatih rodbinah zaradi neveste za albanskega kralja. Serah strogo molči o uspehu svojega poslanstva, katerega bo razložil samo svojemu kralju in njegovi najbližnji okolici. Senzacionalna aretacija v Bruslju Te dni je bil v Bruslju aretiran ravnatelj ondotne policijske direkcije Angerhausen. Dogodek je povzročil v mestu razumljivo senzacijo, po aretaciji nekaterih policijskih častnikov in komisarjev v minulem tednu pa se je zdel naraven zaključek te afere. Angerhausen je namreč zapleten v neko podkupovalno zadevo bivšega policijskega komisarja Pauwesa, ki je dajal policijskemu ravnatelju za primerne pToti-usluge 10 odst. provizije pri bencinskih dobavah. Provizije mu seveda ni izplačeval sam, marveč mu jo je izročila neka tretja oseba. Angerhausen velja drugače za izbornega policijskega strokovnjaka in je bil ob času nemške okupacije ravnatelj policije v Namurju. Hermann Bahr zblaznel Hermanu Bahr, eden najbolj ostroumnih sodobnih avstrijskih pisateljev, je v Mo-nakovem zapadel popolni duševni temi. Kmalu po njegovi sedemdesetletnici, ki je bila letos poleti, »o začeli na pisatelju opazovati znake omračitve uma. Domači so poklicali na pomoč razne zdravniške kori-feje, ki pa so izjavile, da ne morejo pomagati. Duh Hermanna Bahra je ugasnil za vedno. Posebno žalostno je to, da Bahr čedalje bolj zapada duševni temi, in to pri naravnost orjaško krepkem telesnem organizmu. Peresa ni vzel v roke že dolge mesece, ker se sploh ne zaveda, kaj dela. Bahr je popolnoma apatičen napram vsem pojavom, ne pozna nikogar in tudi ne more sprejeti nobenega obiskovalca, ker je sam potreben največjega nadzorstva. Pristopajte fe „Vodnikovi družbi" Kljub temu je prevzel Potiorek kot general pehote poveljništvo nad avstrijsko 5. in 6. armado na balkanskem bojišču. Sreča mu je bila izprva naklonjena, izkazal se je v praskah z nekaterimi improvizacijami. Toda kmalu se je videlo, da je Potiorek mož stare šole. Pozicijska vojna je bila njegova Ahilova peta in to je postalo zanj usodno. Ko so Srbi napadli 6. armado, so Avstrijce tako naklestili, da je imel Potiorek velikanske izgube. Potio-rekovi načrti so splavali po vodi, Srbi so zbrali svoje sile in potolkli 6. in 5. armado ter jo prisilili k nečastnemu umiku. Zaradi tega neuspeha je bil Potiorek 23. decembra 1914. odstavljen s svojega mesta in njegove posle je prevzel general Sarko-tič. Potiorek je spoznal svojo krivdo, se umaknil in ni nikoli več skušal opravičiti svojega poraza pred javnostjo. Sel je n3 Koroško, kjer je preživel v Celovcu zadnja leta svojega življenja. Z nikomur, niti s svojimi najožjimi prijatelji ni razpravljal o svojem vojaškem debaklu, zapustil ni nobenih spominov in sploh ni niti z besedico omenjal svoje preteklosti in svoje nesrečne vojaške kariere. ANEKDOTA Mark Twain je prispel pozno zvečer ▼ neko mesto, kjer bi moral nekaj predavati. Ker je bilo malo pozno tudi za večer, je hotel z vso naglico mimo biljeter-ja v dvorano. Ta pa ga je zgrabil za suknjo in dejal: »Počakajte! Najprvo vstopnico!« »Je že v redu; Sem predavatelji« je odgovoril Mark Tvvain. »Izključeno!« je rekel Cerberus tako glasno, da so ga slišali vsi okoli stoječi, »trije so že dejali, da so predavatelji in se zmuznili brez vstopnice skozi. Sedaj sem se pa odločil, da mora naslednji plačati.« VSAK DAN ENA »Veste kaj, naš razvoj naravnost sili tf diktaturo.« »Kako, kaj ste se vpisali v stranko nazt socialistov ?« »Tega ne, ampak moja tvornlca izdeto. Je — rjave srajce.« A. Cbristl: 9 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman Derek Kettering ga je kako minuto gledal, nato je zamišljeno pokimal. »Tak tako misliš?« je rekel. »»Nekdaj sem bil tudi jaz tega rmien.ia, a danes ti lahko zatrdim, ljubi tast, da sem se pošteno opekel.« »Me vem, kam meriš in me tudi ne zalima. Vsekako si z Rutho prekleto slabo ravnal.« »To je resnica,« je lahkomiselno pritrdil Kettering. »Toda Ruth prenese marsikaj. Ni zaman tvoja hči! Ti si bil zmerom na glasu, da si trd človek, a Ruth je še trja od tebe. Ti imaš vsaj še nekoga rad razen samega sebe. Ruth pa sploh ni zmožna tega.« »Dovoli.« je rekel van Ald;n »Povabil sem te. da ti odkrito in pošteno povem svoje namene. Moie dekle ima pravico do trohice sreče Razeji tega ne pozabi, da ji stojim jaz za hrbtom,« »Kaj hočeš s tem reči?« »Reči hočem,« je odvrnil tast, »da ti svetujem; ne upiraj se ločitveni tožbi.« »Tako, tako?« je dejal Kettering. »To utegne biti po tem takem grožma?« »Razlagaj si moje besede, kakor ti drago.« Kettering si je primaknil stol k mizi. Zdaj je sedel milijonarju baš nasproti. »In če vendar ne pristanem na ločitev?« Van Aldin je skomignil z rameni. »S tem bi samo dokazal, da si bedaik. Način, kako živiš, je po vsem Londonu žalostno znan.« »Ruth se najbrže vznemirja zaradi moje istorije z Mirello. To je zelo neumno od nje. Saj se tudi jaz ne menim za njene prijatelje.« »Kaj hočeš s tem reči?« je ostro vprašal van Aldin. Derek Kettering se je zasmejal. »Kakor vidim, vendarle nisi tako sijajno poučen,« je dejal. Vzel je klobuk in palico ter krenil proti vratom. »Drugače ni moja navada, da bi dajal nasvete, a v tem primeru sem vendarle mnenja, da bi bik) treba med očetom io hčerjo popolne odkritosrčnosti.« Smuknil je venkaj in zaprl vrata za seboj, še preden Je milijonar utegnil skočiti pokoncu. »Prekleto! Kaj misli s tem namigom?« se je vprašal van Aldin. Pograbil ga je neprijeten občutek, ki kar ni hotel izginiti. Za be" sedami dičnega zeta se je nekaj skrivalo, in van Aldin je sklenil neutegoma dognati, kaj je. Vzdignil je telefonsko slušalo in zahteval hčerino številko. »Halo, halo, ali je tam Mayfar 81—907? Ali je gospa Ketteringova doma? ... Tako, v mesto se je peljala? ... Na kosilo? ... Kdaj se vrne?... Ne veste? Prav. Ne. ničesar ji ni treba sporočiti.« Nejevoljen je odložil slušalo. Ob dveh je jel z dolgimi koraki hoditi po sobi in čakati Gobyja. Deset minut po dveh je ta porabni gospod res prišel. »Nu?« je bev&nil milijonar. A malega gospoda Gobyja ni bilo moči spraviti iz ravnotežja. Zložno se je usedel, izvlekel ogoljeno zapisnico m jel z dolgočasnim glasom brati iz nje. Milijonar ga je pazljivo poslušal in obraz se mu je vidno jasnil. Nazadnje je Goby končal in se bistro zagledal v koš za papir. »Hm,« je zagodrnjal van Aldin. »Čedno gradivo, vse kar je res. Pravda je že dobljena. 0 sestankih v hotehi imamo menda zadostne dokaze?« »2ejezne,« je rekel Goby lo se hudobno ozrl na pozlačen naslanjač. »Mož je torej popolnoma na cedilu. Povsod išče denarja na posodo, pravite, in njegova dediščina, če oče umre, je že preko vrednosti zadolžena? Ako se razve, da ga tožimo na ločitev, ne bo dobil seveda nikjer ničesar več, in ne samo to, ampak tudi terjatve lahko pokupimo. S tem ga imamo v pesteh, Goby. Držimo ga kakor v primežu.« Udaril je z zapestjem po mtei, da Je kar zabobnelo. Njegov obraj je izražal srdito zmagoslavje. »Videti je, da ste z mojimi j>odatki zadovoljni,« je rekel Goby s svojim tenkim glasom. »Takoj moram k hčeri,« je dejal milijonar. »Hvala lepa, Goby. Vražji človek ste.« Medel, zadovoljen nasmeh je izpreletel lice malega moža. »Hvala, gospod van Aldin. Vsak stori, kar more.« Van Aldin se ni peljal naravnost na hčerino stanovanje. Najprej se je oglasil v City.u, kjer je imel dva domenka, nato jo je pa ubral s podzemeljsko železnico do postaje, ki je bila hčerinemu stanovanju najbližja. Ko je stopal po Curzon Street, mu je-prišel iz hiše št. 160 nekdo naproti. Izprva je mislil, da je Derek Kettering. Fo-stava in velikost sta bili nekako zetovi. Ko je šel mimo njega, je videl, da je neznanec. Prav za prav — ne neznanec; njegov obraz je zbudil v milijonarju nekakšne spomine, a ne prijetnih. Ugibal je, češ, odkod ga pozna. Zlovoljno je majal z glavo, ko je krenil dalje »Ali me pušča spomin na cedilu?« Ruth Ketteringova ga je pričakovala. Stekla mu je naproti in ga poljubila. »Nu. papa, kako ie z najino zadevo?« 1 »Izvrstno, dete... Samo nekaj bi se rad pomenil s teboj.* Jutrovfm" romanom ZA BOŽIČ Opozarjamo na ugodnosti, ki jih dodajamo že itak smešno nizkim centam: Kdor bo naročil za 50 Din knjig po znižanih cenah, bo prejel eno knjigo za 15 D zastonj. Kdor bo naročil knjig za 75 Din, bo prejel eno knjigo za 20 Din brezplačno, kdor pa bo naročil knjig za 100 Din, pa bo prejel eno knjigo za 25 Din brezplačno. V naročilnici navedite knjigo, ki naj Vam jo brezplačno pošljemo. Opozarjamo, da so vse knjige broširane. Kdor želi prejeti vezane knjige, mora plačati za vsako knjigo 8 Din več. 1. Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. Broš. Din 15.—. 2. Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str. Broš. Din 15.—. 3. Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str. Broš. Din 15.—. 4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau.) Roman. 1925. 419 str. Broš. Din 15.—. 5. James Oliver Curwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str. Broš. Din 10.—. 6. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. Broš. Din 15.—. 7. Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str. Broš. Din 15.—. 8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. Broš. Din 15.—. 9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str. Broš. Din 15.—. 10. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. Broš. Din 10.—. 11. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 20.—. 12. Z. O. Curvvood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 15.—. 13. E. O. Seliger - Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str. Broš. Din 20.—. 14. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman. 1927. 92 str. Broš. Din 10.—. 15. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. BroS. Din 20.—. 16. Stanley YVeyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. BroŠ. Din 20.—-. 17. Sinclafr - Gtuck: Zlati panter. Roman. 1928. Broš. Din 15.—. 18. Michel Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str. Broš. Din 30.—. 19. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. Broš. Din 25.—. 20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. Broš. Din 25.—. 21. Donald Keynhoe: Ousar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 str. Broš. Din 20.—. 22. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. Broš. Din 20.—. 23. Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. Broš. Din 10.—* 24. Melik: Do Bitolja in Ohrida. Broš. Din 10.—. 25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. Broš. Din 16.—t 26. Burroughs: Tarzan, I. del. Din 20.— 27. Burroughs: Tarzan, II. del. Din 20.—. Vse usodnosti o brezplačnih knjigah ostanejo v veljavi do 51. decembra. Hitite z naročili. Naročilnice izrežite iz nedeljskega „ Jutra" (19* nov.) DARILO, KI VEDNO VSAKOMUR UGAJA Ne iščite dolgo... Ponudite ii BOURJOIS PARFEME in ona bn vzradosčena SOIR DE PARIŠ PRINTEMPS DE PARIŠ MON PARFUM FLANCEE Na ta način lahko odlično darujete svojim materijalnim prilikam primerno darilo od Din 30.— do Din 350.— PARFUMS Izdelovalec svetovnih znamenitih rdečil za obraz: Cendre de rose in rouge de mandarine Verige za sneg nepotrebne! Dessin proti drsanju! Avtomobilisti vozite na zimskih pneumatikah SEMPERIT * GOLIATH" PRIPRAVNIH ZA VSE POLZKE TERENE. UGODNA IN SIGURNA VOŽNJA. PRODAJNI URAD: Za^jCmJtiTrh ZAGREB, Nikoličeva ul. 6 13130 , Telefon: 4944, 8632. — Brzojav: SEMPERIT PASTA ZA ZOBE čitajte tedensko revijo tlVLJENJE IN SVET f Naznanjamo pretužno vest, da je umrl v torek, dne 19. decembra t. 1. previden a tolažili sv. vere nad dobri aoprog, oče, brat, gospod Benjamin Linkitz skontlst Prve hrvatske Štedionice Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 21. t. m. ob 4. uri pop. Izpred mrtvaSke veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Krito. Sv. maša zaduSnica se bo darovala v petek, dne 22. t. m. ob ^8. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 19. dec. 1938. 2 AL U JOČI OSTALI. M »»toni tHHfr^hn* >rw*in* Vsemogočni Je reSll trpljenja In poklical k sebi v boljSe življenje naSo skrbno mater, staro mater, gospo Marjeto Omahen roj. Eržen K večnemu počitku jo spremimo ▼ četrtek 21. decembra ob 10. uri dopoldne lz Stranj na pokopališče Velki Gaber. Stran je-Vifinjagora, 19. XIL 1938. 13297 ŽALUJOČI OSTALL Za vsako KAKOVOSTNA OLEPŠAVAJOCA SREDSTVA POBENAL KBE'14 suha preko dneva, a mastna aa 096, trajne polepia In pomladi • POBENAL MILO blago, prljetnodlieče milo aa negovanje obraza la rob . . . « POBENAL P U D E B flo In povsem aetkodljlv puder, diskretno parfumlran, 12 barv , POBEMILK MoloSko mleko aa čttčenje bi odstranitev velikih znojnie KAMPHOBNIK eliksir kafre, ki takoj odpravi ogrne In moaolje ...•*. PASTA MAJALIS lovrSeno pere la neguje občoUJhro I L E č N A KREMA aglo bi trajno odpravi sotnčae po- e ln " " • • 18-12-24 32-30-15-:15- 110- JE F A I S BLANO krema lz limoninega soka, ki neguje in potepta roke . . • LANOLIN KREMA sa masažo in pomlajevanje telesa, 4 n, ker dela kožo elastično . . , ,14* OBO BARVA ZA LASE v vseh nij&nsab barva dovrieno ln trajno lase........ VODA IZ KOPRIV staro preizkušeno domaČe sredstvo zoper izpadanje las in zoper prhljaj FLO RIA ROUGE najfinejše francosko rdečilo sa obraz v 12 divnlh nijansah . . . B O U G E ZA USTNICE Bonbon roee v 4 barvah . , , , Rouge de Lavle * 4 barvah . • • E A U DE LAHORE eliksir sa masažo in ječanje skih grudi ..■*... 30-. 30--14'- 15-- 40'- DOBfVA.rO SF. POVSOD Glavno sjiuacusc« m oupuaiijcuuica s poŠto: STOBILIOR PARFUMERljA ZAGREB niča broj 34 — Jelačičev trg 15 ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK! Vsak „JUTROV" naročnik je zavarovan za 10.000 Dir! 3 -'V; T! • ;«.. Stegnila je krute roke koščena smrt in nam ugrabila zlatega soproga, očeta, dedka, strica, avaka in tasta, gospoda hotelirja in v Postojni Odšel je v večnost 15. t m. ob 8. uri ▼ 76. letu starosti. Položili smo v rodno grudo, ki jo je brezmejno ljubil, v soboto, dne 16. decembra. Ohranili ga bomo v častnem spominu. 18305 žalujoči preostali. MtiipP SteSJš »'"^fej* »V ; > i .■ - : »feSiSS i. -i" ' , ■ ' f . .(- -> • -»T Cene malim oglasom Zenftr* fa dopitovanjm itaka b**eda Din "L— ter mkrmtna prt- »tojbina ta iifro ali *a dajanj* naslova Din Oglati trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn 1.—. Po Din 1.— za besedo te zaračunajo nadalje v* oglasi, ki tpadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokalw »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, •Informacije«, mZtvalUc, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek« če te z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama iičm zaslužka ah službe, plača m Za odgovor v znamkah i-ako beeedo 50 pat Pri vseh oglatih, ki te zaračunajo po Dtn L— M brnado, te zeračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH trn dajanje naslova V ti ostali oglasi tocialnega značaja te računajo po 50 par za vtako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajmije naslova pri oglasih, ki sa zaračunajo po 50 par za vtako besedo, znala Din 3.—. Najmanj* metek pri oglatih po 50 par za besedo, fe Dim Jfl^ pri oglatih po 1 Din za besedo pa Dtn 15.—. Tee pristojbine ea male oglata fe plačati pri predaji naročila, «*» roma fth fe vpotlati ¥ pismu obenem z naročilom. Službe išče VmJu beaeda 50 par: m Sajenje naslova aH M Hfro pa 8 Din. (21 Dekle laraSeca šivu,« m perfektna sobarica, ki j« že služila T odlični hiši, išče mesto sobarice ali komornice pri boljši gospe — samo r boljši in kršča.n«ki dru jfrni. _ Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod iu.ai.ko »Dekle šivilje«. 44780-2 Strojni ključavničar ki se razume tudi na vrtna reka dela, star 25 1-e-t, tdrav in vojaščine prost, leli ia takoj službo hišnik* ali kakršnokoli. Ka-•lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44i Knjigovodja- bilancist ▼eSS vseh panog knjigovodstva, zmožen slovem-Ičtae, srbohrvaščine, nem Kine ln italijanščine, ki j« po dvajsetletnem služ bo van ju reduciran — Me kjerkoli primerno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra< pod »Dolina šola«. 44811 2 Dekle |Wt« kjerkoli mesto droge kuharice. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod znafiko »Dekle«. 44819-2 Službo dobi Vsaka twvfd» 50 par; ta datanie na«i-ov* ali U lifre pa S Din. (1) Mesar, pomočnika trecnega in poštenega, vajenega vsega dela. sprej-ir(-m e 1. januarjem 1934, proti dobri plači in preskrbi. Ponudbe s sliko na ep inventarja potrebno 25.000 Din. Natančneje se izve na Smartinski c. 24. 44766-17 Pekarno dobro ido&o, v prometom kraju oddam radi stanosti v najem neoporečnemu peku, ki ima lahko viso oskrbo v hiši. Naslov v ogl. oddelku »Juitra«. 44770-17 Pridelki Vaaka beseda 1 Din. aa dajanj« naslov« aH M iifro pa 6 Din. (S3) Orehova jederca po 20, 29 ta 32 Din 1 kg nudi Sever & Kom p.. Ljubljana. 44545-33 Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstni o, t sodih — po brez konkurenčni ceni do bavlja H orna n. Sv. Petra c. St. 83. 43691-33 Pozor, gostilničarji! Imam 1 vagon Ia starega vina (1038) in eca 45 hI novega, postaj« Ormož. — Resni reflktanti naj me točno obvestijo o prihodu, da pridem z vozom po nje v Ormo2 Okovič, posestnik, Zagreb, Draškovičeva ulica 28. 44768-33 Zelo ugodna prilika 50 hI starega črnega vina is lastnih vinogradov, do 13 % gradacije, po Din 3.50 franko Spiit, proda Aimte Sira balo, Korčitla. 447S6-33 C NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO: Jar čevlji Cene smo ponovno znižali! Velika Izbira original smučarskih, športnih in turistovsklh čevljev. — Krasni damski čevlji najnovejših modelov po izredno nirkih cenah. Prodajalna: LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 20 Zlato, srebro, bri-Ijante in vrednostne papirje kupuj« komaiiditne druSb* M. JANKOLE, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 4/II — telefon 3052. 44071-16 Vrednostne papirje kupuje komanditna družba M. Jankole v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 4/II — telefon 3052. 349-16 Sobo z 2 posteljama tik magistrata takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44783-23 Vloge Ljubljanske kreditne banke kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro Go-tovina 1934«. 44783-16 Lepo sobo blizu kolodvora, s posebnim vbodom, takoj oddam v Slomškovi ulici št. 14, pritličje, desno. 44775-33 Separirano sobo I«,po opremljeno, solnčmo, v sredini mesta oddaan 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutr* 44779-23 Družabnika s sodelovanjem ali brM, iščem z vlogo 50.000 Din, ki bo absolutno zavarovana. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zelo dobičkamosno«. 44683-16 Veliko sobo s predsobo, solnčno, par-ketirano, i elektrikio, posebnim vhodom in 2 posteljama, oddam s 1. januarjem na Sv. Petra, nasipu št. 43;T. Oglodal po 10. uri. 44804-23 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice v Sv. Peitru-Med. selo, včlanjene pri Zadružni zvezi v Ljubljani, z vIo.£o 30.000 Din in 10.000 Din, ter Južno-štajerske v Celju, z vlogo 28.000 Din ugodno pnoda Vernik Cvetko, trgovec. Gelge-Gaberje. 44820-16 Vsaka beseda 1 Din; za Jaj&nje naslova ali z* šifro pa 5 Din. (15) Kupim neparjene iajmane Ia bukove plohe 15 m' 80 ta 100 mm od 1£> cm široke ln 1.80 m dolge naprej; 12 m» 20 X 76 mim od 1.80 m dolige naprej; 6m» 23 X 76 mm, od 1.80 m dolge naprej; 7 m1 ?S X 100 mm, od 1.80 m dolge naprej. Ponudbe na naslov Hotel Kajiež LJubljana, Florijanska nI. 13316 Dijaške sobe Vsaka beseda 50 par: ia dajanj« naslova aH za Kfr« » Din. (22) Nižješolca boljSe rodbine, s slabim semestralnim uspehom — sprejmem čez dan v metodičen pouk. Uspehi zajamčeni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Metoda«. 4453-4-® Sostanovalca sprejmem v celotno dobro oskrbo. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 44692 25 tanovanje Vsak* beseda 1 Din. za dajanje naslova aH u iifro pa 5 Dio. (31) Vsak* OMMida 1 Din. ia dajanj« naslova ali tt šifro pa 5 Din (34) Jabolka okusna, zimska. Dio 6, 5 n 4. timsko pakovane za boje okrog 30—100 kg bruto, povzetno razpošilja Postržin. Maribor. Gozdna št. 56. 44305-34 Vsaka beseda 1 Dtn, ta dajanje naslova al: ta Iifro pa 5 Din. (16) Vložne knjižice Ljudske posojil, v Ljubljani. kupim Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod »Likvidnost 33«. 44760-16 Novi Obrtni zakon 230 strani, dobite za 10 Din pri M. Jankole. Aiek »androv* cest* Stev 4/11 44072 16 Bančne vloge nakup, prodaja ln zaloga. Najboljše in najhitreje. — Poslovni zavod d. d.. Zagreb, Praška uiioa št. 6/II. Za odgovor prosimo, da priložete znamko za 3 Din 34.7-16 Enosob. stanovanje takoj oddam v Franketovi ulici št. 4. Pojasnila daj« gosp. Prof t istotam 44753-21 Trisob. stanovanie oddam e 1. januarjem 1934 Vprašati pri hišniku na Ble4weisovi cesti štev. 3 44250-21 Enosob. stanovanje oddam odraslim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44787-31 Štirisob. stanovanje s kopalnico, balkonom plinom, oddam e februarjem v vili na Mirju št. 9. Informacije daje dr. Za-lar, Sv. Petra cesta št. 2. 44824-91 Sobo odda Vsaka besed« 80 par. ta dajanje naslov« aH ta Šifro 8 Din. (2$) Prazno stanovanje samsko, komfortno, v palači »Dunav« oddamo s 1 januarjem. Poiive se pri hiSnikiu. 44748-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, v vili blizu centra oddam tak1 ali z januarjem. — Ce« v Rožno dolino štev. 14. 44807 28 sklicujem obžalujem besede, katere sem izrekel o g. Fr. Canjku v Siove» * Dio. (29' Za pisalni stroj novejši, dam lepo, prež« no seno v balah. M. Salo-bir. Sv. Jurij ob jm«. žel. 44716-29 Kalander z okroglim stolom (Rund-stuihl) in krožnimi aparati (Ringeleparaten) v 4 barvah, v dobrem stanju kupi tovarna. Ponudbe z detajlnimi popisi poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tvornic*«. 44806-29 Tl Vsaka besed* 1 Din. ta dajanj« naslova aii ta iifro p* 5 Din. (90 Žužemberk—Stična avtobus na tej progi od dane« napred »opet redni •pozi. • 44796-30 Vsaka beseda 1 Dtn ta dajanj« naslov« ali ta iifro pa 5 Din. (31 Izjavljamo da naročila ta vplačani lz nosi po f- Ribar Antonu se ne priznajo, ker ista nima od tvrdke zato nika kega pooblastil*. L. Sleoo-vec, »Jugo«peci*l« d. z o. t., Ljubljana. 44825-31 Vsaka beseda 1 Din: trn dajanj« naslov« aii aa fcfr« p« 6 Dia. (87 Kurja očesa INSERIRAJTE V »JUTRU« i\ krepi In zdravi tELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBE NIH Ljubljana VIL !Pcscfila dajemo najkulantneje na: vloge velebank, vrednostne papirje, ratno šteto, državne bone, Blairrrvr posojila in kurantno blago. Naročila z dežele o-bavljamo promptno PUCKA STEDIONA Zagreb, Medoličeva 31 telefon 90-03 13208 Svinjske kože kupuje po najvišjih dnevnih cenah TONE KNAFLIC tovar. usnja, Kamnik 303 APL Model 30 in 33 ZDAJ ZNIŽANE CENE MAHIA KRELL, ZAGREB Nlkoličeva 13. Tel. 20—18. ZA BOŽIČ IN NOVO LETO svilene, o vratne rute, fini robčki ▼ pastelnih barvah, »Breda« robčki za deco, torbico te. ser« vljete, zavese ln pregrinjala, vb« po lzredao nl7.klh cenah pri MATE K & MIKE«, LJubljana poleg hotela Štrukelj Specialni en te i oblek ln volan, ažuf, predtl*^ Vezenje monogramov, perila, zaves Itd. — Proti predložitvi tega oglasa 5 odst. popusta. SIPER54 Bfaf/dm RADIO 1. Absolutna zanesljivost pogona. 2. Lahko rokovanje z enim gumbom. 3. Z velikimi črkami vpisane postaje na razsvetljeni skali. 4. Maksimalna selektivnost od 8 KC. Dober sprejem Rima za časa delovanja beograjske postaje. 5. 7 vdelanih krogov. 6. Maksimalna občutljivost 7. Točna reprodukcija zlasti globokih tonov. 8. Premenljiva barva glasov. 9. Premenljiva jakost reprodukcije. 10. Premenijivo pojačevanje gramofonske glasbe 11. Sprejem' srednjih in dolgih valov. 12. Sprejem kratkih valov zasebnim adapterjem. 13. Možnost premene Rejectostat antene. 14. Elektrodinamični zvočnik. 15. Popolna varnost pred udarcem toka. 16. Okusna izdelava. 17. Priključek na tok razsvetljave katerekoli napetosti. ZASTOPSTVO „RADIO", r. z. z o« z« v LJUBLJANI Telefon št. 3190 MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Telefon St. 3190 iJtcjuje Davorin tiavijea. izdaja «a fcouzorcij »Jutra« Adoil tUumkat. £a Maroano tiskarno d. d. kot »akarnarja Fianc Jezeršek. Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. Vai s Ljubljani.