Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
	L
	m
Wk
Leto XIII. - Štev. 44 (664)
Gorica - četrtek 2. novembra 1961 - Trst
Posamezna številka L 30
V službi resnice Sovjeti OCJVOŽCljo Svet
Sv. očetu ob 80-letnici
Razstrelili so ogromno veleborabo - Hude obtožbe na račnn Stalina in njegovih tovarišev
Medtem ko svet trepeta zaradi novic, ki prihajajo iz sovjetske Rusije, o moril-nem orožju, ki ga tam pripravljajo, da pokončajo svet, se v Vatikanu pripravljajo na velik in pomenljiv praznik: sveti oče Janez XXIII. obhaja v soboto 4. nov. tretjo obletnico, kar je bil kronan za papeža. Njegova izvolitev se je izvršila dne 28. okt. 1958, 4. novembra, na praznik sv. Karla Boromejskega, je že sledilo kronanje. Vsem so nam še živo v spominu tisti izredni dnevi in dogodki pred tremi leti, ko smo mogli ne samo po radiu, temveč tudi po televiziji biti navzoči ob vsem, kar se je tiste dni dogajalo v Vatikanu. Vsako leto je obletnica papeževega kronanja slovesen dogodek, letos pa bo še slovesnejši, kajti združili bodo z obletnico kronanja tudi 80-letnico rojstva. Ta spominski dan bo nadvse slovesen tudi zaradi številnih tujih diplomatskih zastopstev, ki se bodo prišla poklonit sv. očetu. Napovedanih jih je 54 iz celega sveta; med njimi bodo tudi razna zastopstva iz novih afriških in azijskih držav. Manjkal bo seveda vzhodni komunistični svet. Toda ta praznina bo samo še bolj podčrtala razloček meti Učiteljem Resnice in med apostoli laži, med očetom vseh narodov in med zagovorniki tiranije, med oznanjevalcem ljubezni in med sejalci sovraštva, med ljubiteljem miru in med uničevalci človeštva.
V sredo 25. oktobra je sv. oče Janez XXIII. sprejel v slovesni skupni avdienci člane Združenja inozemskih tiskovnih a-gencij z družinami. V govoru, ki ga je naslovil na vse navzoče, je sv. oče med drugim dejal: »Mi smo in želimo biti predvsem v službi resnice.« To je misel, ki se pri sv. očetu pogosto ponavlja v njegovih govorih in pismih od vsega začetka. Saj drugače biti ne more, ko je pa namestnik tistega, ki je o sebi dejal: »Zato sem prišel na svet, da spričam resnico.« Vse drugače je s tistimi, ki so v nasprotnem taboru in so papeža vedno sovražili. Vsi prisostvujemo XXII. komunističnem kongresu v Moskvi in z začudenjem poslušamo, kaj vse tam prihaja na dan. Zlasti nas čudijo odkritja o pok. Stalinu in njegovih tedanjih opričnikih, vse grozote, vsi zločini in zlasti vsa laž, ki se je nabrala v tistih letih. In vendar nismo še pozabili, kaj so tedaj vsi komunisti na en glas ponavljali o Stalinu: Oče sovjetskih narodov, genij človeštva, prvoborec za pravice tlačenih. Sedaj pa predlagajo, naj njegovo truplo vržejo iz mavzoleja, kjer počiva skupaj z Leninom in postavijo spomenik njegovim žrtvam. Kdo naj takim voditeljem še verjame? Kdo naj ima še zaupanje v komunistično partijo?
V službi resnice je sv. oče Janez XXIII. v tretjem letu svojega papeževanja objavil med drugim encikliko Mater et Magistra. Komaj nekaj mesecev je preteklo od takrat, a kljub temu moremo že presoditi, da bo ostala kot eden najpomenljivejših dokumentov v zgodovini svete Cerkve zadnjih stoletij. Zakaj v tej encikliki je papež, kot učitelj resnice, pokazal katoličanom in vsem ostalim ljudem, kako naj iščejo rešitev težkim socialnim problemom, ki so karakteristika modeme dobe. V prvih časih je Cerkev učila narode predvsem resnice o Kristusu in Bogu; nato je utrdila nauk o milosti in o bistvu Cerkve kot božjepravne ustanove (koncil v Tridentu in Vatikanski); sedaj pa je njena naloga tudi, da nas nauči Prav urediti naše medsebojne odnose v družbi in na mednarodnem področju, da ne bomo več le divje zveri, ki se tržejo med seboj za oblast in uživanje zemskih dobrin, temveč da bomo po božji zamisli urejena družba, sloneča na resnici in pravici. To je delo Cerkve v zadnjem stoletju, ki so si ga naložili papeži od Leona XIII. dalje. V tej vrsti naukov bo šlo Janezu XXIII. vedno eno prvih mest.
Vendar vse, kar je sv. oče napravil do sedaj, tudi Mater et Magistra, je le uvod v to, kar pripravlja, uvod v cerkveni koncil Vatikanski II. Tudi to je poudaril papež v avdienci časnikarjem, kot poudarja neprestano. Temu velikemu dogodku moderne Cerkve smo se približali že do praga. V Vatikanu so že odprli informativni urad, ki se bo v prihodnje še bolj povečal in izpopolnil. Njegov namen je, posredovati časnikarjem in časnikarskim agencijam vse potrebne informacije o delu in napredku v pripravah koncila; pozneje bo ta urad živa vez med svetovno javnostjo in koncilom. Kot je napovedal sv. oče, bo imel koncil predvsem pastoralno praktične cilje. Med temi je pa danes ravno socialno vprašanje in njegova ureditev tudi s pastoralnega stališča najvažnejše vprašanje. Zato smemo pričakovati, da bo tudi koncil na eni strani obsodil ali potrdil obsodbe raznih zmotnih socialnih naukov, na drugi pa da bo še bolj utrdil osnovne resnice, na katerih mora sloneti vsaka pravično urejena družba. Upati smemo, da se bo moderni tehnični in znanstveni napredek združil s pravičnim socialnim napredkom, kakor ga uči in razlaga Cerkev, in da bo tako človeštvo, trdno zasidrano na Resnici in varno vklenjeno v pravi napredek, zagledalo tisto zarjo vsestranskega blagostanja in zem-ske sreče, po kateri vsi hrepenimo in si je vsi želimo.
To naj pomeni 80-letnica sv. očeta Janeza XXIII., v službi resnice in pravice.
Nekoč sem bral tole zgodbo: Zločinec je ugrabil otroka, malo deklico. Z njo se je po gozdu igral. Med igro ji je rekel: Jaz te bom ubil. Deklica sprva ni verjela, potem je začela jokati in prositi. Klicala je mamo. Toda zločinec je bil slep in gluh za prošnje ni klice. Izvršil je, kar se je namenil.
Temu zločincu bi lahko prispo-dobili Nikita Hruščeva. Ugrabil je deklico, človeški rod, in se z njo igral. Potem je zapretil. Eksplodiral bom bombo, ki vas lahko vse uniči. Prosili so ga vsi, naj tega ne stori. Prosile so ga vlade, stranke, organizacije, prosili so ga sami Združeni narodi v Stekleni palači, ki so z veliko večino izglasovali resolucijo, naj Rusija ne preizkusi svoje velebombe. Toda vse zaman. Diktator je bil slep in gluh. Sprožil je smrtonosno orožje visoko gori v atmosferi, morda deset tisoč metrov visoko ali še več. Moč velebombe je bila še večja kot so pričakovali. Merila je nad 50 megatonov, oziroma bila je sedem tisočkrat močnejša kot je bila bomba, ki so jo Amerikan-ci sprožili nad Hirošimo. Si lahko predstavljate njeno moč? Sovjetski diktator je poizkus napravil cinično brez vsake nujne potrebe, kajti vsi soglašajo, da eksplozija
Turčija ima novega predsednika
General Gursel, ki je vodil vojaški udar, s katerim so vrgli Menderesovo vlado, je postal novi predsednik turške republike. Položaj v Turčiji je s tem pomirjen vsaj za nekaj časa. Po volitvah, ki so bile pred 14 dnevi, je namreč bila velika nevarnost za nov vojaški udar in s tem za novo diktaturo. Kot znano, na zadnjih volitvah ni nobena stranka odnesla odločilne zmage. V senatu je dobila največ mest stranka pravice (pristaši pok, Menderesa), v poslanski zbornici pa republikanska stranka. Zato bi ne ena ne druga ne mogli sestaviti vlade. Vsled tega so mislili znova nastopiti vojaki in razgnati novi parlament, še predno se je sestal. Vmes so pa posegle razne politične osebnosti, zlasti voditelj republikancev
Berlinska kriza
je bila v preteklem tednu nekoliko v senci zaradi kongresa sovjetske partije v Moskvi. Ni pa s tem rečeno, da so imeli tam mir. Ob cementnem zidu, ki deli mesto na dva dela, so imeli več protestnih manifestacij, ki so se pa vse končale tako, da so odvrgli nekaj sol-zilnih bomb in množico razgnali. Večja težava je nastala, ko so na komunistični strani Berlina hoteli Ulbrichtovi stražniki kontrolirati ameriško osebje, ki je šlo tja na džipih. Amerikanci so se temu u-prli. Na pomoč so prišli tanki in oklopni avtomobili, ki so se ustavili vzdolž meje. Na drugi strani pa so Sovjeti napravili isto in tudi sami pokazali, da se .nič ne bojijo. Vendar je ostalo le pri tem, da so drug drugemu pokazali, da imajo tudi tanke in ne samo jezike ter solzilne bombe. V soboto ponoči so namreč tanki na eni in drugi strani izginili.
Ineonu, in dosegli so kompromis. Nova vlada bo sestavljena iz zastopnikov vseh štirih strank, ki imajo svoje zastopnike v parlamentu; to se pravi, da bo Turčija dobila vlado narodne edinosti, ki ji bo predsedoval kak nepolitični mož.
Luigi Einaudi je umrl
V ponedeljek zvečer je v Rimu umrl bivši predsednik ital. republike senator Luigi Einaudi. Bil je nekaj časa bolan, a mu je šlo na boljše, ko je nastopila pljučnica, kateri je podlegel. Bil je star nad 80 let. Predsednik je bil od leta 1948 do 1955,
Pokojni Einaudi je bil mož poštenjak in iskren demokrat, odličen znanstvenik, strokovnjak v finančnih vedah in neutruden časnikar. Pripadal je liberalni stranki. Za njim žaluje vsa Italija. Njegov pogreb je bil na državne stroške.
Strašno opustošenje v okolici Rima
Noč od nedelje 29. na ponedeljek 30 oktobra je bila za prebivalce rimskih predmestij ena najstrašnejših. Silni orkan jih je sredi noči prebudil in jih pognal na prosto v dež in vihar. Hiše so se majale in se mnoge tudi zrušile, okna je vihar izrul iz okvirjev, drevesa so pod silo viharja padale kot bilke. V jutru 30. oktobra so ljudje šele opazili silo razdejanja. Polja in vinogradi uničeni, hiše poškodovane. Pod ruševinami hiše v Castelgandol-fu sta našla smrt mati in 11 letni sin, na katera ,se je zrušil strop. Nad sto ljudi pa je ranjenih od teh 7 zelo hudo. Zelo je prizadela tudi letna residenca sv. očeta v Castelgandolfo.. Zjutraj sta takoj prispela iz Rima kardinala Cicognani in Di Jorio, ki sta najprej potolažila prestrašeno prebivalstvo zbrano na trgu.
take bombe nima praktičnega smisla, če izvzamemo morda namen ustrahovanja in pa postavljanja, češ samo Sovjetija ima kaj takega!
Eksplozija se je izvršila nad o-tokom Novo zemljo v Severnem ledenem morju nedaleč od obale Sibirije. Tam imajo Sovjeti svoj glavni stan za poizkuse z atomskimi bombami. Z zadnjo bombo so dosegli število 27 atomskih eksplozij. Pravijo, da je zadnja bomba odvrgla v atmosfero toliko radioaktivnega pepela kakor vse prejšnje. Nad južno Evropo bi moral dospeti pepel enkrat spomladi, kajti sila eksplozije ga je pognala zelo visoko v atmosfero in zato ne bo tako kmalu padel na zemljo.
STALINOV PROCES
Nekdo je zapisal, da je bil pretekli ponedeljek dan Hruščeva, kajti ta dan je eksplodiral dve bombi, eno na Novi zemlji, drugo pa v Moskvi. O prvi smo že povedali, o drugi pa povemo, da je v tem, da je vrgel mrtvega Stalina iz mavzoleja in ga postavil med stare kosli, če ga morda ne bo mrtvega še obesil. Ali je na svetu človek, ki bi bil kaj takega predvideval še pred dvemi tedni? Vidite, v kako čudnem in skrivnostnem svetu živimo, čeprav mislimo, da vse vemo. Do tega je prišlo takole:
Kot smo že omenili v naših poročilih, je Hruščev že koj prvi dan XXIII. kongresa sovjetske KP napadel skupino protipartijcev. V naslednjih dneh so se taki napadi nadaljevali in stopnjevali. Razni govorniki so v zvezi s protipartijci začeli vmešavati spomine na Stalina in na njegove metode, katere da so zagovarjali ravno Molotov, Kaganovič, Malenkov in drugi. Tako je prišlo do tega, da so vedno bolj začeli govoriti o Stalinu in njegovih metodah ali o tako zva-nem kultu osebnosti. V soboto 28. okt. je znova povzel besedo Hruščev. Glavna vsebina tega njegovega govora je bil napad na proti-partijce in zlasti še na Stalina. Hruščev je v tem govoru brez u-smiljenja razkrinkal svojega prednika in bivšega gospodarja. Prišli so na dan brezštevilni zločini, ki so se dogodili na Stalinov ukaz in s pomočjo raznih tedanjih voditeljev, zlasti še nekaterih današnjih protipartijcev ter Stalinovih policijskih ministrov Berie in Ježova. Hruščev je svojo obtožbo začel s Kirovom, največjim Stalinovim prijateljem, ki ga je ustrelil ljubimec njegove žene v decembru 1934. S tem so se začele Stalinove čistke v partiji in teror. Hruščev je prikazal, da je ta umor naročil Stalin sam, ker se je bal, da ga Kirov ne izpodrine s stolčka in ker je hotel njegov umor izrabiti, da se reši še drugih tekmecev. Da je bil umor Kirova naročen, priča zlasti dejstvo, da njegov morilec ni bil nikoli sojen, dočim so druge osebe izginile ena za drugo, čeprav brez vsake krivde. Nato je Hruščev opisal, kako je bil likvidiran maršal Tuhačevski in drugi generali z njim (junija 1937). V nadaljevanju govora je prešel na opisovanje mučenj, ki jih je policija izvrševala pri zasliševanjih, da je izsilila iz nedolžnih ljudi priznanje krivde. Omenil je, kako je Stalin po nedolžnem umoril svo-
jega svaka Aljošo Svaniceja, brata prve žene in starega komunista. Beria ga je obdolžil, da je nemški vohun. Predno so ga ustrelili, so mu sporočili Stalinove besede: »Če bo prosil oproščenje, bo po-miloščen.« Stfiri boljševik pa je odvrnil: »Za kaj naj prosim odpuščanje? Nisem ničesar zakrivil.« Ko so Stalinu sporočili te besede, je odvrnil: »Kako je bil ponosen. Je umrl, a ni prosil odpuščanja.«
Vse te in še druge dogodke je Hruščev opisal zato, da bi delegatom na kongresu dokazal, kakšno zlo je bil kult osebnosti pod Stalinom. In ta »kult« in s tem take metode da zagovarjajo protipartijci.
Kot vsakdo vidi, so na kongresu postavili na zatožno klop pok. Stalina; njegov tožilec je postal Nikita Hruščev, njegovi sodniki pa delegati na kongresu. V ponedeljek so izrekli obsodbo: Stalin ni vreden, da počiva v mavzoleju sredi Kremlja poleg Lenina. Zato so ukazali, naj se odstrani njegovo truplo. Kam? Bog ve. — S to obsodbo je končana ena stran sovjetske zgodovine, Stalinova doba. Začenja se nova, Hruščeva doba. Ali bo boljša kot Stalinova, bomo šele videli, napovedati ni mogoče.
Za papežev jubilej
Za jubilejne slovesnosti v Vatikanu ob tretji obletnici kronanja papeža Janeza XXIII. in ob njegovi 80-letnici rojstva so napovedane naslednje slovesnosti:
Dne 3. novembra ob 9. uri pri Sv. Petru maša za katoliške laike; daroval jo bo sv. oče sam. Ob 11. uri avdienca kardinalskemu zboru; ob 12.30 avdienca diplomatskemu zboru.
4. novembra: Ob 10. uri slovesna papeška maša. Sv. mašo bo daroval kardinal Montini, papež bo prisostvoval Nato bo avdienca posebnim odposlanstvom, ki bodo prišla v Rim nalašč za to priložnost. Ob 12.30 bo sv. oče podelil svoj blagoslov z okna svoje knjižnice Urbi et Orbi, vsemu svetu.
Voščilom, ki prihajajo z vseh strani, se pridružuje tudi naš list v imenu vseh bralcev in vseh katoliških Slovencev. Vdanost, ki smo jo sv. očetu osebno izrazili preteklo poletje ob našem romanju v Rim, danes obnovimo in še bolj potrdimo.
Na mnogaja ljeta!
Volitve v Grčiji
ki so se vršile preteklo nedeljo, so potrdile dosedanje vladne stranke, ki ji načeljuje Karaman-lis. Dobila je absolutno večino v celi državi. Komunisti in levičarji so občutno nazadovali.
Vodilna kampanja ni bila brez incidentov. Te so izzvali predvsem levičarji. V Solunu in tudi drugod je bilo nekaj mrtvih.
Von Brentano odstopil
Zunanji minister bonnske vlade Von Brentano je v ponedeljek odstopil. Povod za to so dali liberalci, ki ga niso več hoteli imeti za zunanjega ministra v novi koalicijski vladi, katera se pravkar sestavlja. Da bi ne bil v napoto pri sestavi vlade, je podal ostavko. Zunanje ministrstvo je vodil šest let.
Položaj katoliške Cerkve v Jugoslaviji
Memorandum jugoslovanskih škofov beograjski vladi
KRŠČANSKI NAUK
Misijonsko delo v svetu
Zveličar je pred svojim vnebohodom naročil apostolom : »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen.« (Mat 16, 15-16).
Misijonsko delo je ena izmed najvažnejših nalog sv. Cerkve. Še vedno je mnogo milijonov ljudi, ki čakajo na veselo oznanilo odrešenja. Vrhu tega se pa še širi brezboštvo tudi v najoddaljenejše kraje zemlje in ropa ljudem še tisto trohico vere v nadnaravni svet, ki so jo še v poganstvu ohranili. Zato nas mora ljubezen Kristusova priganjati, da storimo vse mogoče, da bi tudi oni spoznali resnico in postali otroci božji.
V misijonskih deželah delujejo: duhovniki, redovniki in redovnice, katehisti, učitelji, zdravniki, obrtniki raznih poklicev. Večina misijonarjev je iz starih krščanskih dežel, a čedalje več je tudi že domačih misijonarjev, nekateri izmed njih so postali že tudi škofje in v zadnjem času je celo nekaj kardinalov. Vsi ti se trudijo, da bi svoje rojake pridobili za Kristusa s poukom po šolah in s krščansko dobrodelnostjo v sirotiščih, bolnišnicah itd.
Jezusovo naročilo velja pa tudi za vse vernike, d a p o m a-gajo pri misijonskem delu. Misijonarji in novospreobrnjenci to pričakujejo od nas. — Predvsem pomagamo z molitvijo in žrtvami, kajti brez milosti ne more nihče priti k Jezusu. Nadalje pomagamo pri misijonskem delu z darovi, s podpiranjem in razširjanjem misijonskega tiska itd.
Največji dar misijonov pa je, ako samega sebe posvetimo temu delu med pogani. Ako se kdo čuti poklicanega za to plemenito delo, naj ve, da je to poseben dar božji in naj mu veselo sledi. Plačilo pri našem skupnem Očetu mu bo veliko. Saj imamo veliko obljubo Kristusovo: »Nikogar ni, ki bi zapustil hišo ali starše ali brate ali Ženo ali otroke zaradi božjega kraljestva, in bi ne prejel mnogo več v tem času in v prihodnjem veku večnega življenja.« (Lk 18, 29).
V Cerkvi obhajamo misijonsko nedeljo vsako leto v oktobru. Najbolj znana zavetnika misijonov sta: sv. Frančišek Ksaverij in sv. Terezija Deteta Jezusa. Cerkvene družbe, kamor se stekajo vse podpore za misijone, so v Rimu: Družba sv. Detinstva, Družba širjenja sv. vere in Družba sv. Petra apostola.
. -, •-
Škof dr. Srebernič posvečuje pomožnega škofa na Krku dr. Karmela Zazinoviča
Praznik vernih duš
Ljudje romajo danes na pokopališča, da se ob okrašenih grobovih spominjajo svojih dragih, ki so že odšli po večno plačilo. Mnogi so že poromali včeraj popoldne ali zvečer, da so na grobovih svojcev prižgali svečko, vidno znamenje večne luči, ki ni ugasnila s smrtjo. Tudi na najbolj pozabljen grob je ta dan dobra roka položila cvetlico ali prižgala svečo. V mnogih krajih je na pokopališču duhovnik opravil ob vsakem grobu posebne molitve za pokojne.
Tako se '2. novembra živi spominjajo mrtvih in se po tem spominu vsaj enkrat v letu čutimo povezane v veliki družini, kar je lepo izraženo v verski resnici o občestvu svetnikov.
Verjetno je malo dni, malo praznikov v letu, ki bi bili tako občuteni kakor prav
2.	november. Cerkev se ta dan v svojih molitvah in v svojem bogoslužju spominja vseh vernih duš v vicah. Zanje moli in prosi, ker potrebujejo njene pomoči, da po prestani časni kazni in očiščenju dospejo v večno srečo. To pomoč Cerkve potrebujejo tisti, ki so sicer umrli kot otroci božji, a jim je zaradi grešnosti potrebno očiščenje in zato jim je večni mir še nedosegljiv.
Obhajanje današnjega spomina in tozadevne liturgične molitve so zelo stari, skoraj kakor Cerkev sama. A današnjo obliko
Anglikanska cerkev
Listi poročajo, da sta nadškof Fisher, kakor njegov naslednik v vodstvu anglikanske cerkve, dala razveseljive izjave. Pravita, da so medsebojni odnošaji med katoliško Cerkvijo in anglikansko vedno boljši. Železna zavesa, ki je še do nedavnega visela med obema Cerkvama, je izginila. A veliko bo treba še narediti, da bo končno prišlo do združitve v eni Cerkvi pod vodstvom enega vidnega pastirja.
Plgmejci - katoličani
V škofiji Fort Reusset v republiki Kongo so sprejeli v katoliško Cerkev 25 mladih pigmejcev — pritlikavcev. Delo med temi pogani je zelo težko, ker se stalno selijo in so silno nezaupljivi. A tudi zanje je Kristus umrl na križu in tudi njim mora biti Cerkev dobra mati.
Potrebe izseljencev
Sveti oče je sprejel člane Višjega sveta za izseljence, ki ga vodi Konzistorjalna kongregacija .Med svetovalci tega sveta je tudi Slovenec dr. Pavel Robič. Sprejem se je vršil ob priliki drugega zborovanja, pri katerem so razpravljali o potrebah izseljencev in o dušnopastirskem delu med
je to obhajanje zadobilo le polagoma. Tako je na primer mašni formular za rajne ali oblika črne maše nastala verjetno že v 4. stoletju. Iz 8. ali 9. stoletja je znana pesnitev »Uies irae«, ki je nekaka značilnost vsake, vsaj slovesne, črne maše ali maše zadušnice.
Prva novica o določenem dnevu za spomin na mrtve je iz začetka 7. stoletja. Takrat je bil v ta namen določen ponedeljek po binkoštih. Ponekod so imeli določen kak drug dan. Za širjenje tega spomina in praznika so si zadobili posebne zasluge redovniki benediktinci. Bil je namreč sveti Odilo, opat v benediktinskem samostanu Cluny v Franciji, tisti, ki je določil 2. november za spomin vseh mrtvih. To je naredil okoli leta 1000. Čeprav je ta določba veljala samo za njegov samostan, se je ta datum kaj kmalu uveljavil tudi drugod in se ohranil do danes.
Ker hoče Cerkev na vse mogoče načine pomagati dušam v vicah, katerih se spominja že pri vsaki sveti maši, dovoli danes vsakemu duhovniku tri maše. če torej duhovnik opravi danes tri maše, daruje eno po svojem namenu, eno za vse pokojne in eno za pokojne po papeževem namenu. Ta privilegij je dal vsem duhovnikom papež Benedikt XV. v prvi svetovni vojni. V Španiji so duhovniki tako delali že leta 1500.
d. L. šk
izseljenci in begunci. Sveti oče je udeležencem dal očetovska navodila za težko delo, ki ga ureja konstitucija Exul Fami-lia. — Izseljenska nedelja je prva v decembru. Ne pozabimo nanjo!
Katoliške šole v Ameriki
Katoliške šole v škofiji Saint Louis v Združenih državah obiskupe 107 tisoč u-čencev, državne šole pa samo 104 tisoč. Katoličani v Združenih državah svoje šole sami vzdržujejo brez državne pomoči. Kljub temu morajo plačevati davek za vzdrževanje državnih šol.
Pokojnina za duhovnike
Te dni stopi v Italiji v veljavo zakon, ki določa duhovnikom pokojnino. Do sedaj niso italijanski duhovniki imeli pravice do pokojnine. Zakon je obvezen za vse duhovnike in bo pomenil že takoj precejšnjo pomoč. Duhovniki bodo uživali pokojnino po sedemdesetem letu starosti, v slučaju onemoglosti pa že prej. V sklad za pokojnino bodo prispevali država, Cerkev in duhovniki sami. Pravice do pokojnine imajo samo italijanski državljani in duhovniki, ki niso redovniki. Zaradi tega bo na Tržaškem nekaj duhovnikov ostalo brez te potrebne in zaslužene pomoči.
O položaju katoliške Cerkve v Jugosla viji se marsikje razpravlja prilično in ne-prilično, upravičeno in neupravičeno, zakaj velikokrat manjkajo točni podatki in pravilno poznanje položaja. Zato smo kar zadovoljni, da je septembrsko »Pismo«, ki ga izdaja Slovenska pisarna v Londonu, objavilo Memorandum, ki so ga jugoslovanski škofje poslali zvezni vladi v Beogradu lani meseca novembra. Nihče ne pozna verskega položaja v državi bolje od škofov in nihče ga rie more bolj objektivno oceniti. Vsled tega ponatiskujemo tu Memorandum v celoti.
»Podpisani katoliški škofje in nadškojje Jugoslavije, zbrani na svoji plenarni letni konferenci v Zagrebu v dneh od 20. do 23. nov. 1960, upoštevajoč ponovno izraženo željo naklonjenih elementov v državni upravi za skorajšnjo normalizacijo odno-šajev med državo in katoliško Cerkvijo, so svojo pozornost posvetili temu vprašanju in so prišli do soglasnega sklepa, da je to tudi želja vseh škofov Jugoslavije. Škofje so prepričani, da bi taka normalizacija bila zelo velika pridobitev za Cerkev in državo. Taka ureditev naših medsebojnih odnošajev bi zelo pripomogla k splošni normalizaciji naših notranjih razmer in bi .istočasno zelo povečala ugled naše državne federacije na tujem. Iz tega razloga so katoliški škofje pripravljeni podpreti vsak odkritosrčni trud za dosego res zdravega in trajnega modusa vivendi med Cerkvijo in državo v naši domovini.
KONKORDAT JE ZADEVA SV. STOLICE
Da bi se izognili vsaki nevarnosti nesporazumov in napačnih interpretacij našega stališča, moramo že kar v začetku podati izjavo temeljne važnosti. Noben posamezen škof ali skupina škofov nima pravice govoriti v imenu katoliške Cerkve. To avtoriteto ima samo Sveta stolica ali sveti oče, papež, kot naslednik sv. Petra, prvega apostola. Zaradi tega katoliški škofje Jugoslavije niso pooblaščeni, da začnejo pogajanja z državno vlado o ureditvi odnošajev med Cerkvijo in državo. Še manj so pooblaščeni skleniti kak dokončen sporazum v tem oziru. V skladu z božjo ustavo Cerkve spadajo zadeve te vrste v izključno kompetenco Njegove svetosti papeža kot najvišjega vidnega poglavarja vse katoliške Cerkve. Na drugi strani pa to ne more in tudi ne bi moglo škofom preprečiti aktivnega sodelovanja pri pripravah in ureditvi pogojev, primernih za sporazum med državno vlado in Sveto stolico.
POTREBNO JE PRIPRAVLJALNO DELO
Za vodstvo takih pogajanj in še bolj za srečen zaključek sporazuma kaže, da je potrebno obširno in metodično pripravljalno delo. Treba je urediti ugodno ozračje. V takem ozračju bo treba upostaviti nove in tesnejše stike, izmenjati misli na konstruktivni način in obstoječe razlike in nasprotujoča si stališča postopoma odstraniti. Kot prvi korak bi škofje s svoje strani spodbujali podrejeno duhovščino in vernike k zvestemu in vestnemu izpolnjevanju državljanskih dolžnosti in nalog. Škofje bi uporabili svoj vpliv za pospeševanje patriotičnega čustvovanja med ljudskimi množicami, vzgajali bi jih za žrtve za javno blaginjo, za ljubezen do domovine, učili bi jih, kako naj sodelujejo z državnimi oblastmi pri gradnji srečne bodočnosti naše domovine in kako se izogibati vsemu, kar bi moglo škoditi materialnim in moralnim koristim naše skupnosti. Na drugi strani pa bi škofje
pričakovali od državnih oblasti, da izvajajo določila ustave in zakona o položaju verskih skupnosti liberalno in naklonjeno in da pokažejo naklonjenost Cerkvi in njenim predstavnikom.
menico o obžalovanja vrednih dogodkih, do katerih je prišlo v Bačini blizu Ploč v Dalmaciji. Dva duhovnika, ki sta prišla tja, da bi maševala v tamošnji cerkvi, sta bila fizično napadena in pretepena in s silo izgnana iz kraja. S silo jima je tudi bil preprečen vstop v cerkev. Vendar nam ni znano, da bi vlada podvzela kake korake, da se v bodoče preprečijo podobni napadi na duhovnike.
V BOLNICAH TER INTERNATIH
i?*'	3a
življenja
«iir>ing!8l
PREDLOGI ŠKOFOV
Škofje si dovoljujejo staviti določene predloge o načinih in sredstvih, s katerimi bi se dal pospeševati duh medsebojnega zaupanja in ga razviti do stopnje, na katerih bi se mogla začeti pogajanja med državno vlado in Sveto stolico. V ta namen predlagamo neslednje:
OVIRE PRI JAV?>JE.\i BOGOSLUŽJU
1.	V paragrafih 6 in 7 zakon o položaju verskih skupnosti določa, da naj nikdo ne preprečuje državljanom udeležbe pri javnem bogoslužju. Toda obžalovati je treba, da učitelji in drugi šolski funkcionarji izvajajo pritisk na otroke in dijake, da bi jih odvrnili od zahajanja v cerkev, od božjih služb in cerkvenih slovesnosti. Nekateri učitelji gredo tako daleč, da dijakom grozijo s slabimi ocenami, če se bodo udeleževali božjih služb. Ta pritisk se je razširil tudi na starše, od katerih je bilo zahtevano, naj svojih otrok ne pošiljajo v Cerkev, ker bodo sicer izgubili službo ali penzijo in občutili druge neprijetne posledice. To se še danes dogaja kljub pritožbam duhovnikov in škofov pri pristojnih oblasteh. To je v očitnem nasprotju z določili zakona. Zato vlado prosimo, da to prakso ustavi. Dalje moramo poudariti, da besedilo sicer zelo liberalno proglaša rvobodo verskega življenja za vse državljane, da pa so mnogi naši državljani prisiljeni, da se tej svobodi odpovedo. Mnogi uslužbenci državne uprave in zlasti tisti, ki so zaposleni v šolstvu in šolski upravi, si preprosto ne upajo zahajati v cerkev ali se udeleževati verskih obredov. Ne upajo se poročiti v cerkvi ali dati krstiti svoje otroke. V nekaterih primerih so bili učitelji odpuščeni in uradno jim je bilo povedano, da se je to zgodilo zato, ker so se redno udeleževali javnega bogosulžja. Jasno je, da mnogi uradniki delujejo v nasprotju s črko in duhom zalcona. Svojim podrejenim grozijo s težkimi upravnimi kaznimi za udeležbo pri javni službi božji in za izpolnjevanje dolžnosti, ki jih določajo zapovedi njihove Cerkve. Škofje morajo poudariti ta dejstva in pozvati vlado, da napravi odločne korake za končanje teh kroničnih kršitev zakona. Pred dvema letoma so škofje vladi poslali posebno spo-
2. Začenjajoč s splošnim načelom verske svobode, zakon določa (paragraf 16), da naj bo osebam, ki se zdravijo v bolnišnici, Živijo v domovih za stare ljudi, v šolskih taboriščih, dijaških domovih in podobnih ustanovah, dana možnost za versko življenje v mejah hišnega reda in da naj bo njihovim duhovnikom dovoljeno, da jih obiščejo kadarkoli bi izrazili željo, da jih duhovnik obišče. To je dobro in pametno določilo. Toda z obžalovanjem moramo izjaviti, da niti tega jasnega določila v zakonu odgovorni funkcionarji niso spoštovali. Študentom v dijaških domovih je bilo v praksi onemogočeno iti v cerkev, duhovnikom je bil pogosto preprečen obisk bolnih in umirajočih oseb v bolnišnicah in domovih za stare in onemogle. Položaj oseb v vojaški službi, v kaznilnicah in po-boljševalnicah je še slabši. Tem osebam naj bi se vsaj v primeru nevarnosti bližnje smrti dala priložnost, da sprejmejo svete zakramente. Podobno naj bi vojaki imeli vso svobodo, da gredo ob nedeljah in praznikih v cerkev. Vojaška disciplina gotovo ne bo trpela; nasprotno, ta korak bi dobro odjeknil med vojaki, njihovimi starši in med jugoslovanskim ljudstvom na splošno.
3. Stara praksa je že, da v oddaljenih vaseh, kjer ni cerkve ali kapele, duhovniki spovedujejo stare in bolne v zasebnih hišah. Toda v mnogih primerih so bili duhovniki kaznovani za tako izvrševanje duš-nopastirskih dolžnosti. Tisti sodniki, ki izrekajo kazni v takih primerih, gotovo delajo škodo skupni stvari, ker pomagajo pri ustvarjanju upravičenih razlogov za nezadovoljstvo z javno upravo.
4. Prosimo, naj se da dovoljenje delodajalcem, delavcem, dijakom in šolskim otrokom, da praznujejo dneve počitka ne samo ob nedeljah, ampak tudi ob zapovedanih praznikih, ki jih je samo deset v celem letu.
(Dalje prihodnjič)
Tudi drobiž je dober
Z geslom »Tudi drobiž je dober« so lani v škofiji Essen v Nemčiji nabrali 3 milijone lir ,ki so jih porabili za pohabljene o-troke. Nemci namreč radi zahajajo v tujino in vsakdo, ki se vrne domov, prinese navadno s seboj kaj tujega drobiža. In s tem drobižem so pomagali revnim otrokom. Vse prav pride!
Za agrarno reformo v Braziliji
Brazilski škofje so poslali državnemu poglavarju in ministrskemu predsedniku posebno poslanico, v kateri pozivajo, naj se izvede agrarna reforma, da se olajša življenje kmečkih delavcev.
Nemški prispevek za misijonske družbe
Katoličani Zahodne Nemčije so prispevali v preteklem letu za misijone 8 milijonov nemških mark (1 milijardo 240 milijonov lir). Ta denar so razdelile misijonskim središčem Papeške misijonske družbe.
Sprevod škofov v stolnico na Krku ob posvečenju škofa msgr. Zazinoviča
/
M. K.
Koncert koroške pesmi
Pismo Primorskemu dnevniku
Lepo nedeljsko jutro nas je spremljalo iz Gorice do Celovca. Vrhovi gora, pobeljeni z novim snegom, so se odžarjali v jutranjem soncu. Gozdovi, travniki in polja so se pa odražali v vseh odtenkih jesenskih barv. Med kramljanjem in občudo-v'anjem te jesenske prirodne lepote smo Laj hitro prispeli v Celovec pred dvorano Delavske zbornice. Občinstvo se je že zbiralo; nekateri so prihajali peš, drugi s presnimi sredstvi. Zbirala se je dežela in °ni iz mesta, da s svojo udeležbo na dosto-ien način počastijo narodno manifestacijo. Prav lahko tako imenujemo ta koncert, Li ga je priredila Zveza pevskih društev dne 22. oktobra pod naslovom »Slovenska Pesem naroda in skladateljev Koroške«, kajti, ko si vstopil v veliko dvorana, je bila ta popolnoma zasedena. Povsod si videl vesele in nasmejane obraze, in kar je bilo še najbolj razveseljivo, je dejstvo, da s° bili udeleženci v pretežni večini sama Utladina. In ta mladina je tudi porok za Uadaljnji obstoj in razvoj naroda.
Takoj, ko je vstopil g. škof dr. Kostner, katerega so vsi navzoči sprejeli s ploskanjem in ki je z zanimanjem sledil celotnemu poteku koncerta, ki je trajal skoraj tri ure ,so prišli na oder v svojih pestrih narodnih nošah združeni zbori.
POZDRAV V BESEDI IN PESMI
Zvezni tajnik č. g. Tomaž Holmar je v zbrani besedi pozdravil najprej zastopnike Cerkvene oblasti ter druge prisotne osebnosti in vse obiskovalce koncerta. Spomnil se je vseh, ki so pripomogli in ki še de-lajo in se trudijo za obstanek slovenske besede in pesmi. Zahvalo in priznanje je hrekel vsem pevcem, ki se kljub zaposlitvi niso ustrašili napornega dela. Vse to zmore samo ljubezen do lepe koroške Pesmi, ljubezen do materine besede in tjubezen do vsega dobrega, ki izvira samo ’z trdne vere našega ljudstva.
Združeni zbori so, pod vodstvom dr. Ci-Sana, prinesli pozdrav v pesmi Zorka Pre-lovca Naša pesem naj zaori. Že s prvo točko je bila postavljena vez med pevci >n občinstvom, ki se je potem stopnjevala Ledno bolj in bolj.
Kot drugo točko programa je izvajal tUešani zbor iz Št. Janža v Rožu ,ki je pod Sodstvom Hanzija Gabrijela lepo odpel tri pesmi: Jablana, O ti preburna ženska stvar in Prelepa je Rožna dolina.
Pevovodja Herman Kariš je vodil mešani zbor iz Globasnice, ki je zapel V pomlad-»em soncu, Jaz bi rad rdečih rož in Leder Se jaz pišem.
Nastopilo je pevsko društvo »Gorotan« R Šmihela nad Pliberkom. Zbor je vodil Pevovodja Miha Sadjak, ki je izvajal Ta cerkvica šmarješka, V polje prihaja po-Uilad in O Podjuna. Pri tem zboru je zelo 'ePo stopil v ospredje mehak alt.
Prvi del programa je zaključilo pevsko Društvo »Jakob Petelin - Gallus« iz Celovca Pod vodstvom dirigenta dr. Cigana. S svojo spretno roko je vodil številni zbor, ki je odpel V koči vrh hribčka (ženski zbor), Ko pridem jaz k tebi ponoč’ (moški zbor) ter mešani zbor Pojdi, ah pojdi in O ti Porčava glava. Zbor je glasovno dobro sestavljen in pridejo vsi glasovi do veljave 'P lepe zlitosti. Le pri Jobstovi pesmi Ko Pridem jaz k tebi ponoč’, je bilo opaziti Pri tenorih nekoliko negotovosti v višjih
Kgah.
V drugem delu so kot prvi nastopili
10
cMož
fantje iz Zgornjega Roža pod vodstvom Hanzija Gabrijela. Mladi fantje so si s svojim šegavim in nasmejanim podajanjem osvojili občinstvo v pesmih: Jaz pa moj gvažek, Pesem od rojstva in Kaj bi te vprašal, dekle ti. V tem veselem razpoloženju so stopili na oder pevci treh društev: Obirsko, Suha in Zelinje. Te tri zbore je zelo umirjeno vodil č. g. Tomaž Holmar, ki je imel nemalo težav in truda, da je pripravil ta zbor do nastopa. S pesmimi Rože je trgala, Le predi, dekle, predi in Od kod je to dekle, je pokazal svoje pevske zmožnosti. Morda je bil nekoliko trd oreh za zbor Jobstova pesem Rože je trgala.
Prišlo je na vrsto pevsko društvo Sele iz Sel, najvišje slovenske vasice na Koroškem. Kar sem pri tem zboru opazil, je bilo veselo in nasmejano razpoloženje. Nasmejane obraze so imeli pevci, nasmejane obraze pevke v svojih pestrih oblekah, nasmejan obraz dirigent prof. Mihelič. Vsa ta nasmejanost te je potem spremljala pri vseh točkah: Nebo, oko in jezero, Le tja, kjer je trava zelena, Ko bi jaz vedela in Je pa dečva v Rožece zatoživa me. Vse točke so bile zelo dobro podane in jih je občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem.
Hitro je tekel čas in prišli smo do zadnje točke programa. Nastopili so zopet združeni zbori. Prišli pa so na oder tudi vsi današnji ustvarjalci koroške pesmi in besede. Zvezni tajnik č. g. Tomaž Holmar je povabil vse, na odru in v dvorani, naj se z enominutnim molkom poklonimo spominu pokojnega Mihaela Habiha, ki je pred 25 leti dal svoje mlado življenje prav zaradi velike ljubezni do lepe koroške pesmi. Nekaterim takratnim sovražnikom slovenske besede je bila ta ljubezen odveč.
Izza zasede so ga napadli ter pobili s koli. Pri tem so mi misli ušle na našo Goriško. Kako slično je bilo življenje nas zamejskih Slovencev. Kaj ni tudi pri nas, prav takrat, žrtvoval svoje življenje ljubitelj naše pesmi ,ki je mnogo delal in se trudil, da bi ta lepa pesem nikoli ne zamrla?
Spomnil sem se nate, dragi Lojze!
Vsem tem ustvarjalcem slovenske pesmi in besede se je v lepih besedah zahvalil zvezni tajnik ter povabil vse, da bi še veliko lepega in dobrega podarili našemu narodu .
Združeni zbori so odpeli pod vodstvom dr. Cigana naslednje pesmi: Na Vas gore, se jaz spominjam, — Zdaj se vsaka veja v maj budi, — Tam, kjer teče bistra Zila, — Rož, Podjuna, Zila in še zadnja pesem O Podjuna.
To so bile mogočne pesmi, v katerih je bila izražena vsa velika ljubezen do naše lepe Koroške, do zibelke naše besede. Pevci so se zavedali vsebine besedila in podajanje je bilo še mogočnejše. Pevovodja je vodil zbor s sigurno roko in izvabljal iz številnega zbora čim več lepote, čim več izraza ljubezni do materine besede.
Koncert je bil zaključen. Občinstvo je veselo zapuščalo dvorano. Pomudili smo se še nekoliko z gostoljubnimi koroškimi brati ter se, pod vtisom ravnokar zamrlih akordov, še bolj navduševali za vse, kar je lepo, za vse tisto, kakor nam je zapela pesnica Koroške Milka Hartmanova:
O Podjuna, Bog te obvari!
Vrt domovine!
Hčere in sine hrani in vzgajaj, pesmi porajaj
v srcih Slovencev. Tebi vsi vdani so, veri in domu zvesto predani so.
Ivo Andric Nobelov nagrajenec
Švedska akademija je letos izbrala za Nobelovega nagrajenca iz književnosti jugoslovanskega pisatelja Iva Andriča, in sicer »zaradi epske sile, s katero je on opisal motive in usodo človeka v zgodovini svoje dežele.«
Najvišje odlikovanje so pisatelju sporočili najprej časnikarji, nato pa še odpravnik poslov švedskega veleposlaništva Rene Belding. Ivo Andric se je ganjen in presenečen zahvalil za nepričakovano priznanje. Ivo Andrič je prejel neštete čestitke iz Jugoslavije in inozemstva. Časopisi mu posvečajo še posebno pozornost. Mnoge časnikarske agencije in knjižne založbe so zaprosile pisatelja za dovoljenje, da bi smeli prevesti in objaviti njegova dela.
Ivo Andrič se je uveljavil v književnosti po drugi svetovni vojni, ko je izdal svoje tri romane »Gospodična«, »Travniška kronika« ter »Most na Drini«. Ta slednji roman je doživel že nad dvajset prevodov v razne jezike.
Ivo Andrič	se	je rodil	v	Travniku 10.
oktobra 1892.	Študiral je	najprej v Sarajevu, nato pa	na	univerzi	v	Zagrebu, Dunaju, Krakovu in	Gradcu.	Po	prvi svetovni
vojni je nastopil diplomatsko službo v stari Jugoslaviji. Pot ga je vodila v Rim, nato v Bukarešto, Trst, Gradec, Madrid, Ženevo in Berlin. Začetek druge svetovne vojne ga je presenetil v Berlinu. Tedaj se je umaknil iz diplomatske službe in iz
vsega političnega življenja ter se posvetil le pisateljevanju. Po vojni so ga izvolili za predsednika jugoslovanskih književnikov. Poleg omenjenih njegovih treh del sta znani še njegovi knjižici »Razgovori z dušo« in »Potovanje Alije Džerzeleza«.
Ivu Andriču bo podelil najvišjo Nobelovo nagrado švedski kralj Gustav Adolf dne 10. decembra v Koncertni palači v Stockholmu. Nagrada znaša letos 250.232 švedskih kron, to je okrog 30 milijonov lir.
Med trnjem in osatom
Praznik mrtvih
Koledarji, ki jih izdajajo v Jugoslaviji, so kaj čudni. Vsak dan ima svojega »svef-nika«, o katerem pa ne veš, od kje je vzet. Nekaj podobnega se godi tudi v Trstu s koledarji, ki jih izdajajo njihove ustanove.
Ali je prav, da se tak koledar širi tudi po naših šolah in je tiskan celo v Dijaški knjižici? Od kdaj praznujemo v Italiji
1.	novembra praznik mrtvih? Ali gre tu za navadnega tiskarskega škrata? Verjetno ne!
V Jugoslaviji je 1. nov. praznik mrtvih. Tu pri nas je pa še vedno praznik vseh svetnikov; 2. nov. pa spomin mrtvih (ali vernih duš).
Naprednost ni vedno na mestu! Dr.
Primorski dnevnik od nedelje 29. oktobra komentira Bartolijevo knjigo »II martiro-logio delle genti adriatiche« ter se zgraža nad seznamom tistih, ki naj bi jih bili deportirali »partigiani slavi«. Med 4122 imeni je PD res našel tri osebe, ki so še žive, dve v Gorici in ena v Cerknem. Točno, to je res. O prvih dveh, ki sta se sreč-
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Slomškov dom v Argentini
Minuli mesec so v kraju Ramos Mejia pri Buenos Airesu v Argentini z lepo slovesnostjo blagoslovili »Slomškov narodni dom«. Je to že šesti slovenski narodni dom na področju »velikega Buenos Airesa«. Tako so naši rojaki, ki so se po letu 1945 naselili v Argentini, dobili novo ognjišče prosvetnega, kulturnega in družbenega življenja. Zidava novega doma je postala nujno potrebna zato, da dobe slovenski šolski tečaji primerno streho. Letos obiskuje te tečaje 96 otrok, ki so razdeljeni v dve skupini. Otroci obiskujejo te tečaje poleg redne državne argentinske šole, da se nauče slovenskega jezika ter seznanijo s slovenskim kulturnim zakladom. Blago-slovitvene obrede je opravil č. g. Orehar, slovesnosti pa se je udeležil tudi pristojni argentinski župnik č. g. Bazan. Taki slovenski tečaji manjkajo pri nas v Gorici in Trstu, kjer številni slovenski otroci obiskujejo, iz enega ali drugega vzroka, italijanske šole, slovenskega jezika in slovstva se pa ne učijo. Ali bi ne bilo pametno, da bi se tudi taki otroci priučili knjižni slovenščini? — Letos so v Gorici odprli srbohrvaške tečaje na tehnični šoli za italijanske dijake. Ali bodo samo otroci slovenskih staršev tako »nazaj«, da ne bodo znali jezikov sosedne države?
Mali krščanski nauk
V Ljubljani je izšel Mali krščanski nauk, ki je namenjen otrokom 2. razreda. V novi knjigi bodo imeli katehetje in starši dober pripomoček za pouk krščanskih resnic otrok, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo. — Knjiga ima tudi risbe, čeprav premalo.
To je prva tiskana knjiga za verouk, ki je izšla v Sloveniji po letu 1945.
Nova cerkvena ljudska pesmarica
V januarju bo izšla v Ljubljani Nova ljudska cerkvena pesmarica. V prednaročilu stane 2700 din, kasneje bo stala 3 tisoč din. Vezana bo v pol usnje. Obsegala bo vse najbolj znane ljudske pesmi. Posebej bodo izdali samo besedilo brez not. Cena v prednaročilu 400 din, kasneje pa 500 din.
Premestitev v tržaški administraturi
Bivši župnik v Klancu g. Radivoj Šonc, ki sedaj službuje kot župni pomočnik v Hrenovkah, bo upravljal še župniji Ubelj-sko- Razdrto ter Orehek. — G. Lojze Ličen, ki je bival in upravljal Plavje, se bo preselil v Osp in bo upravljal tudi župnijo Tinjan.
♦ ..Katoliški gias“ v vsako
:
:
:
slovensko družino 1
no rešila iz komunistične ječe, ne bom govorila. Ustavila pa bi se rada pri tretjem: Josipu Bavconu iz Cerkna. Tudi to je res, da je on še živ, a nikakor ne po zaslugi slovenskih partizanov. Zanje bi bil moral umreti dne 3. februarja in segniti skupaj s 14 nedolžnimi žrtvami cerkljanske tragedije. Dobil je kakor njegovi sotrpini in sotrpinke strel v glavo. Krogla mu je skozi sence izšla v očesni duplini in mu izbila eno oko. Kako se je rešil iz množičnega groba na cerkljanskem Vrhu, kako je prišel do ceste in se nato med nezaslišanimi napori zavlekel do Gorice, še sam dobro ne ve. Vprašajte ga vi, g. uredniki PD, morda si bo upal povedati, če mu groza, ki se mu je od takrat zajedla v kosti in mozeg, tudi pred vami ne bo zapečatila ust. Vprašajte ga tudi, kako so umirali in kje so pokopani njegovi sotrpini, med njimi tudi moj brat, pesnik Lado Piščanc. Hvaležna vam bom zato, da bom vsaj ob 17. obletnici njegove smrti, ob spominu vseh rajnih, vsaj v duhu poromala na njegov grov in pomolila za vstajenje in svobodo slovenskega naroda.
ZORA PIŠČANC
Radio Trst A
Teden od 5. do 11. novembra 1961
Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa.
— 11.30 Oddaja za najmlajše: »Škrati«. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu. — 14.45 Petnajst minut s Srečkom Dražilom.
18.30 Tržaški obiski : (1) »Katinara in Lonjer«. — 21.00 Iz prvega festivala folklore na Vrbskem jezeru. — 21.30 Bazzini: Godalni kvartet št. 3, op. 76.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu,
— 19.00 Znanost in tehnika: »Avtomobilske novosti«. — 20.30 Verdi: »Falstaff«, opera v treh dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza: Hormoni: (1) »Najprej se je treba s hormoni seznaniti«. — 18.30 Bizet: Prva simtonija
v C-duru. -— 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Alpske legende: (12) »Zlatorogova legenda«. — 21.30 Koncert baritonista Claudia SlrudtholTa, pri klavirju Luigi Toffolo. —
22.00 Obletnica tedna: »Fjodor Mihajlovič Dostojevski, ob 140. obletnici rojstva«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. —
18.30 Liki iz opernih del: »Orfej«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Menehmi«, komedija v petih dej. — 22.45 Haydn: Koncert za rog v D-dum; koncert za trobento in orkester v Es-duru.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: Osnovni pojmi geofizike: (1) »O geofizičnem letu - Položaj Zemlje v vesoljstvu«. 18.30 Koncert violončelista Benedetta Mazzacu-ratija, pri klavirju Renato Russo. — 19.00 širimo obzorja: »Izumi, ki so preobrazili naše življenje« - 3. oddaja.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. —
19.00 Šola in vzgoja: »Zanimanje in spo-min«. — 21.00 Koncert operne glasbe. —
22.00 Novele 19. stoletja: Guy de Maupas-sant: »Volk«. — 22.20 Romantična sonata: Schumann: Sonata št. 2 v d-duru za violino in klavir.
Sobota: 15.30 »Razporoka«, igra v dveh dejanjih. — 18.00 Boris Tomažič: »Dante Alighieri: Božanska komedija - Nebesa: uvodni sestavek«. — 18.30 Skladbe jugoslovanskih sodobnih avtorjev. — 19.00 Sestanek s poslušalkami. — 20.40 Zbor »E-mil Adamič«. — 21.00 Vesela oddaja.
"X- S čudežnimi rokami
ZGODBA IZ ZADNJE VOJNE
Srečanje s Heydrichom
Himmler ni nikoli niti najmanj sumil, Da pri odložitvi deportacije ni gnala Kerstena samo skrb za njegovo zdravje. Toda Keydrich ni -bil tako neumen.
Nekega dne je gestapovski vodja -dal Poklicati Kerstena. Himmler in Brandt sta Listi dan odpotovala v Miinchen in Kersten je dejal uradniku, ki je nadomeščal Brandta: »Prosim vas, da takoj telefoniste Himmlerju, da bom za nekaj minut •horal v Hevdrichov urad. Prosim vas, da
*ega ne pozabite, ker je zelo važno.«
Hcydrich je bil vljuden kot vedno. Toda P° nekaj trenutkih je, vedno z nasmehom P& ustnicah, dejal: »Zal -mi je, toda motam vas aretirati. Gotov -sem namreč, da ste vi vplivali na Himmlerja, da je odlogi deportacijo Holandcev.«
“No, to pa pomeni, da imam nekaj besede celo v politiki,« se je nasmehnil Ker-sten. »To pa je zame velika čast.«
Heydrich si je pogladil plavolase lase in se nasmehnil: »Nihče me ne bo -mogel nikoli prepričati, da bi zdravnik, ki je služil na Holandskem dvoru, bil naš prijatelj. In zato bi prav rad vedel, kdo vas je poklical v Nemčijo.«
»Himmler vam na to lahko bolje odgovori kot jaz,« je zdravnik mirno dejal.
Tedaj je v uradu, ki je bil poleg, zazvonil telefon. Heydrich je vzel slušalko, Kersten pa je zamišljeno čakal. Ali je mogoče telefoniral Himmler?
Heydrich se je vrnil v sobo in nadaljeval : »Čudim se, da tako natančno veste, kaj se godi na Holandskem. Ali bi mi ne mogli povedati, kdo -vam to pripoveduje?«
Kersten se je nasmehnil, da bi skril strah. Nato pa je dejal: »Mogoče pa sem čarovnik, ko vem vse te stvari.«
»Mogoče pa sem tudi jaz,« je odvrnil Heydrich. »Začenja se mi svitati, kdo ste pravzaprav vi. Toda zvedel bom, ne bojte se!« Nato pa je vstal in dejal: »Za zdaj ste prosti. Himmler mi je prav zdaj telefoniral in se zaklinja, da ste nedolžen. Toda bodite pripravljeni, da vas zopet pokličem, kajti videla se bova še, o tem sem prepričan.«
Toda Kersten ga ni nikoli več videl. V
septembru leta 1941 je Heydrich šel za gauleiterja na Češko in tam so ga 4. junija leta 1942 ubili češkoslovaški domoljubi. Na njegovo mesto je prišel Ernst Kal-tenbrunner.
Mogotci morajo hoditi po truplih
Ko je Hitler 21. junija leta 1941 svoje vojaštvo poslal na sovjetsko fronto, je Himmlerjev zasebni vlak tudi takoj odšel proti vzhodu. Himmler je prosil Kerstena, •naj ga spremlja.
Vsak večer so nemški vojaki delali sijajne načrte, kako se bodo ustanovili v Rusiji, ko bo ta njihova.
Eden od vojakov je na vso moč kričal: »Jaz hočem imeti v Rusiji velikansko delavnico in luksuzno stanovanje.«
Himler pa je imel vsak dan več -dela. Kmalu -nato je dovolil Kerstenu, da se je vrnil v Berlin. Bilo je meseca oktobra in v Rusiji je pritisnil pred časom silen mraz. Čeprav -so Rusi imeli vedno več izgub, niso odnehali. Vedeli so namreč, da bo končno Nemce le premagal mraz.
Čez čas se je tudi Himmler vrnil -v Berlin. Kersten je kmalu zatem prišel k njemu, dobil ga je silno zaskrbljenega. Vprašal ga je, kaj se mu je zgodilo; po kratkem obotavljanju mu je Himmler dejal: »Vi ste moj edini prijatelj in ste edini,
kateremu lahko mirno zaupam svoje skrbi. Poslušajte torej: Po padcu Francije je Hitler večkrat ponudil Angliji mirovno pogodbo, toda Judje, ki tam ukazujejo, so pogodbo odklonili. Lahko si predstavljate, kaj bo, če med Anglijo in Nemčijo ne pride do miru. Toda Hitler tudi ve, da se to ne bo zgodilo, kajti Judje ne bodo popustili. In zato ne bo miru na svetu, dokler Judov ne bo konec.«
»In kaj torej?« je zdravnik uprašal.
»Hitler mi je ukazal, naj dam -pokončati vse Jude, kajti prej ne bo miru, dokler to pleme ne bo uničeno.«
»Toda to je nemogoče!« je vzkliknil Kersten. »Pomislite, kakšno trpljenje bi zadelo te ljudi! Le kaj bi si svet mislil o Nemčiji?«
»Mogotci morajo hoditi po truplih in to je njihova tragedija,« je odgovoril Himmler. Nato je sklonil glavo. Zdelo se je, da silno trpi.
»Toda v svojem srcu vi tega ne odobravate,« je rekel zdravnik. »Vi se zavedate grozote tega početja, ker drugače bi ne bili tako zbegani.« Himmler je začudeno dvignil glavo:
»Nikakor ne. Ni samo ta problem.«
Nato je nadaljeval: »Vedel sem se kot slabič. Hitler mi je namreč razložil ta
svoj načrt, jaz pa sem mu rekel, ne da bi bil pomislil: »Moj dragi poveljnik, vsi moji vojaki in tudi jaz smo pripravljeni, da umremo za vas, toda rotim vas, ne dajte mi te -naloge.«
Tedaj pa je Hitlerja zgrabila kriza in bil je kot blazen. To se mu je pripetilo vedno, če se mu je kdo uprl. Poskočil je in zgrabil Himmlerja za vrat: »Ali se zavedate, da če ste kaj, se imate za to zahvaliti meni? In zdaj me -nočete ubogati. Izdajalec ste!«
Himmler je prestrašeno in obupano prosil: »Moj dragi vodja, odpustite mi. Napravit bom vse, kar mi boste ukazali. Toda nikar ne recite ,da sem izdajalec, samo tega ne!«
A Hitler se ni umiril. Zopet je zakričal: »Vojne bo kmalu konec in jaz sem dal svetu svojo častno besedo, da ob koncu vojne ne bo na zemlji ne enega Juda več. Vidim pa, da se na vas ne morem več zanesti.«
Himmler je pogledal Kerstena: »Ali me sedaj razumete?«
Kersten je dobro razumel, da Himmlerju ni bilo mar za milijone Judov, ki bodo uničeni ; šlo mu je le za to, da Hitler ni imel več zaupanja vanj.
(Se nadaljuje)
Misijonsko predavanje v Gorici
Na praznik Kristusa Kralja se je napolnila dvorana Marijinega doma na Pla-cuti. Prišel je med nas misijonar Albin Kladnik iz Južne Afrike in nam v lepem predavanju s skioptionimi slikami prikazal življenje v svojem misijonu. Prej še so nam deklice iz oratorija na Placuti, pod skrbnim vodstvom svoje učiteljice gdč. Elvire Chiabajeve, prikazale ljubke prizorčke iz življenja misijonov ter nam zarajale in zapele venček naših narodnih pesmi. Sledilo je za tem nadvse zanimivo predavanje gospoda misijonarja. Njegova topla beseda in njegove slike so nas ponesle v Afriko, kjer si Kristusov nauk po zaslugi neustrašnih misijonarjev počasi utira pot v srca poganskih črncev. Videli smo zanimive in lepe pokrajine, čudovite rože, reke in mogočne slapove, videli vrsto divjih živali in kač, ki so tu doma, a tudi domače ljudstvo, vesele črnce, ki jim skrb za jutrišnji dan ne dela nobenih preglavic. Sredi afriških pustinj so po zaslugi neumornih misijonarjev zrastle neštete lične cerkvice, kjer se zbirajo novi kristjani k službi božji v vedno večjem številu. »Tudi vi ste pripomogli, da smo prišli do teh cerkvic,« je pohvalil vnemo požrtvovalnih družbenic in go-riških vernikov gospod misijonar. In to pohvalo so v resnici zaslužile. Saj so tudi letos med dragimi darovi in žrtvami za misijone pripravile bogat srečolov.
G. misijonar je v dopoldanskih urah pridigal pri vseh slovenskih mašah ter v cerkvi na Placuti tudi maševal ob 10. uri.
G. Hladniku najlepša hvala za vse dobro, ki ga je med goriškimi verniki napravil.
Zaključek liturgičnega tedna pri Sv. Ignaciju
V nedeljo 29. oktobra, na praznik Kristusa Kralja, so v cerkvi sv. Ignacija na Travniku slovesno zaključili liturgični teden. To je bila za naše mesto izredna novost, ki je vsak večer privabila v lepo cerkev na Travniku veliko število vernikov. Na visokem odra v prezbiteriju je bil postavljen oltar. Bil je navzoč tudi goriški nadškof ter duhovščina in večer za večerom je glavni organizator don Ce-sare Girardi razlagal liturgične obrede in jih tudi nazorno prikazal, tako sv. krst, sv. birmo, mašniško posvečenje, sv. obhajilo, sv. mašo in vse druge liturgične obrede. Bilo je potrebno za naše mesto, da so tudi goriški verniki spoznali lepoto svete liturgije in bogastvo božjih milosti, ki se izlivajo na vernike po zakramentih. Zaključna slovesnost je privabila v cerkev še posebno veliko vernikov, ki so se potem udeležili procesije, ki je iz cerkve sv. Ignacija dosegla stolnico.
Seja občinskega sveta
Župan dr. Poterzio je na zadnji seji občinskega sveta v Gorici seznanil odbornike z najvažnejšimi problemi, katere bo obravnaval na svojem obisku v Rimu. Nato so odobrili vrsto ukrepov, med drugim sklep, da bo občina prevzela šolske podpore za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom ter finansirala popravljalna dela pri osnovni šoli v ulici Codelli. Odobrili so tudi gradnjo prepotrebne avtobusne čakalnice v ulici Vittorio Veneto pri bolnišnici.
Tudi našim krajem grozi radioaktivnost
Občinska svetovalca dr. Tripani in dr. Terenzio sta naslovila na župana pismo, s katerim ga opozarjata in prosita za nujne ukrepe, da bi preprečili nevarnost radioaktivnosti, ki se je tudi pri nas že pojavila. Po izjavah obeh odbornikov je radioaktivnost v našem ozračju desetkrat močnejša od normalne. Grozi nam pa še večja radioaktivnost v času, ko bo radioaktivni oblak dosegel naše ozemlje. V nevarnosti so zlasti otroci, ki zavživajo mlečno hrano, kajti znano je, da sta mleko in voda najbolj nevarna v tem ozira. Občinska svetovalca sta zato mnenja, naj bi si goriška občina preskrbela posebne a-parate za ugotavljanje radioaktivnosti v zraku in zlasti še v živilih. To je nujen in težak problem, ki naj bi v najkrajšem času prišel na dnevni red pri občinskih sejah.
Mesec pred sejmom sv. Andreja
Neki znanstvenik je izjavil, da bi bil popoln molk na svetu mnogo hujši kot pa današnji hrušč in trušč ter da bi prizadel več smrtnih žrtev kakor pa živčne bolezni, posledice dvajsetega stoletja. Zato se moramo tudi mi sprijazniti s kričečimi
mikrofoni prvih zabavišč, ki nam že sedaj od jutra do večera trgajo živce. V okviru sejma sv. Andreja so namreč že prispeli v naše mesto prvi komedijantarji in njihova kričeča reklama. Nastanili so se na prostoru, ki so ga izravnali za podaljšek ulice Roma. Za goriško mladež je postala sedaj ta točka velika privlačna sila, da mnogokrat po šoli pozabijo še na lačni želodec.
Za razvoj kmetijstva na Goriškem
V četrtek 26. oktobra so se v sejni dvorani sestali predstavniki, izbrani za izvedbo petletnega načrta za kmetijstvo na Goriškem. Najprej je odbornik Vezil pojasnil namen sestanka, na katerem naj bi se pogovorili o načinu razvoja zelenega načrta za Goriško. Določili so v ta namen štiri odbore, ki naj bi skrbeli za kmetijske probleme in za uresničitev raznih pobud v korist kmetijstva. Ti odbori bodo proučili sledeče probleme:
1. Kmetijske probleme na splošno: ekonomijo, spolovinarstvo, kolonske hiše, kulture, zapuščanje kmečke zemlje. Ta odbor bo na sedežu pokrajinsko kmetijskega nadzomištva.
2. Dela splošne koristi v kmetijstvu. Sedež tega odbora bo na tehničnem uradu.
3. Eksperimentacijo in tehnično znanstvene preglede. Ta odbor bo na sedežu kemično agrarnega zavoda.
4. Probleme zadružništva, posojil, gorskih del in podobno bo urejeval odbor na sedežu pokrajinske uprave.
Vsak posamezen odbor bo do konca meseca novembra proučil položaj odkazane-ga mu področja.
Nova zgradba v korist bolnikov
V nedeljo zjutraj so na zemljišču nove bolnišnice v ulici Vittorio Veneto slovesno blagoslovili prvi kamen zgradbe, v kateri bo našla prostor šola za bolničarke pod okriljem redovnic božje Previdnosti. Njihova generalna hiša, ki ima svoj sedež v ulici Brigata Pavia, je imela doslej poleg noviciata tudi šolo za bolniške strežnice. To šolo je leta 1933 ustanovila sr. Agnese Delugan in od takrat je iz te šole izšlo že 1093 diplomiranih bolniških asistentk. S prenosom civilne bolnišnice v ulico Vittorio Veneto je vstala nujna potreba, da tudi to šolo prenesejo v bližino bolnišnice. Moderna šola bo stala 155 milijonov, katerih del bo prispevala tudi država. Blagoslov vogelnega kamna je izvršil generalni vikar msgr. Soranzo, ki je nato v svojem govoru podčrtal velik pomen te dobrodelne ustanove za naše mesto. Generalna prednica Suor Dositea Valentin se je nato zahvalila vsem, ki so pripomogli do uresničitve tega načrta. Slovesnosti so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti, zdravniki, bolniške strežnice in redovnice.
Dražba lokalov pri pevmskem mostu
Na uradu ustanove IACP v ulici Pitteri 4 se bo dne 9. novembra vršila dražba za oddajo petih trgovskih lokalov v naselju pri pevmskem mostu. Osnovna cena za posamezne lokale gre od 985.000 do 2,800.000 lir, ponudbe pa morajo biti višje vsaj za
100.000	vsaka. Zainteresirani morajo položiti predpisano kavcijo.
Osem milijonski primanjkljaj na goriški carinarnici
Na višji goriški carinarnici so inšpektorji finančnega ministrstva, po natančnem pregledu računskih knjig, ugotovili primanjkljaj 8 milijonov lir. Za ta primanjkljaj je odgovoren računovodja Fran-cesco Petroni, ki je bil že odpuščen iz službe in se bo moral zagovarjati pred oblastmi. Petroni je bil leta 1956 premeščen iz Vidma ter dodeljen v službo na goriški carinarnici, ki je zlasti zaradi obmejnega pasu postala zelo važna in aktivna. Skozi roke Petroninja je šlo vsak mesec več desetin milijonov lir, kar je verjetno v njem zbudilo pohlep po denarju.
Vodovod na Vrhu
V zadnji številki KG smo z nemajhnim začudenjem brali v dopisu iz Sovodenj, da so Sovodnje, Gabrje, Rupa in Vrh praznovali otvoritev vodovoda in da je nedelja 22. oktobra bil zares lep in velik praznik za vse občane. Ti dve ugotovitvi bi bili razveseljivi, če bi bili točni. Ob otvoritvi se je vsem bralo zadovoljstvo na obrazu, tudi vrhovskim svetovalcem; slednje pa je le najbrže pekel očitek, da na Vrhu ni in še tako zlepa ne bo vodovoda. Vrh se je doslej moral zmeraj za-
dovoljiti z deževnico, ko pa je pritisnila kdaj suša, se je pač moral odpovedati uporabi vode; Rupa, Peč, Gabrje in Rubije pa ležijo na bregovih Vipave, Sovodnje pa celo ob Vipavi in Soči. Zanimivo je tudi, da leži vodovodni rezervar za ves okoliš ravno na Vrhu. Zato je Vrhovce tembolj prizadelo to zapostavljanje od strani »napredne« občinske uprave. Mar državni prispevek za napeljavo vodovoda ni veljal za celo občino? V to resno dvomimo, ker bi država dala prednost gorskemu področju, kot je Vrh, pred So-vodnjami in drugimi vasmi iste občine, ki imajo vodo takorekoč pred nosom.
Med zadnjo volilno kampanjo nam je neka »napredna« gospa od goriške PSI zatrjevala, da čakajo vodovodne cevi za Vrh v Gabrjah. Ko se vozimo skozi Gabrje, nismo še teh cevi nikjer videli (mogoče jih je odnesla pravkar narasla Vipava). Marsikdo je pri nas mnenja, da bodo stare, a neizpolnjene volilne obljube, prišle zopet prav pri prihodnjih volitvah.
Za danes imamo še nekaj na srcu: telefon in otroški vrtec. O telefonu se je že pisalo. Naj raje spregovorimo o vrtcu. Dandanes skoraj ni vasi, ki bi ga ne imele; še posebno če je precej otrok. Pri nas bi jih letos prišlo v poštev 9, prihodnje leto 14, v naslednjih letih pa zgleda, da bo število teh še naraslo. Letos se je poročilo precej parov in jih precej tudi ostane doma. Ce vam je stvar kaj pri srcu, na delo, dragi gospodje!
Umrla je dobra žena
Pretekli teden smo v Gorici pokopali krščansko ženo Kristino Cej. Pokojnica je bila doma iz Solkana in rodna sestra pok. dr. Josipa Bitežnika. Poročena je
Lep uspeh koroškega zbora Gallus
V soboto in nedeljo je pri nas na Tržaškem, v Bazovici in v tržaškem Avditoriju, nastopil koroški pevski zbor Jakob Gallus iz Celovca pod vodstvom dr. Franca Cigana. Spored koncerta je obsegal narodne in umetne pesmi. Na obeh koncertih je zbor pokazal veliko dovršenost v podajanju. Udeležba je bila zelo številna. — Več bomo poročali v prihodnji številki.
Prispevki za misijone
V letu 1960 je misijonski urad nabral v tržaški škofiji skoraj 4 milijone lir za misijone. V tej svoti niso všteti razni prispevki, ki so jih verniki sami poslali misijonarjem. Tako na primer vsi prispevki za slovenske misijonarje. In teh je precej. V Gorici so Slovenci darovali lani za misijone 766.452 lir.
V Italiji so lani nabrali za misijone 956 milijonov. To pomeni 14 lir in 19 stotink na osebo. Če pomislimo, da so Italijani v preteklem letu porabili povprečno 4197 lir na osebo za razne zabave in prireditve, je 14 lir le neznaten prispevek za vse brezmejne misijonske potrebe.
Zračna linija z Rimom ostane
Posredovanja pokrajinskih oblasti, da preprečijo ukinitev zračne zveze med Trstom in Rimom, so rodila ugoden uspeh. Na seji, ki je bila v Rimu, je bilo določeno, da ostane dnevni urnik linije kot je, dokler ne bo mogoče urediti razsvetljavo mirenskega letališča ali pa onega v Ron-chih, da bi jih usposobili za nočne polete.
Velika sirarna na Krasu
Ustanova za kmetijsko obnovo namerava zgraditi na Krasu moderno sirarno. Po dolgem proučevanju so dali tehniki povoljno mnenje in sedaj že izbirajo prostor, kjer bo modema naprava. Sirarna bo morala sprejeti vse mleko krajevne molže. Na ta način bodo koristili mlekarjem, ki so zaskrbljeni sprejeli vest o bližnjih občinskih higienskih predpisih o prepovedi prodaje mleka po hišah. Na vsem področju je dnevno zbranega kakih 70 stotov mleka. Ta količina bi morala biti zadostna za proizvodnjo masla, sira, smetane in drugih mlečnih izdelkov, katere bi moral porabiti krajevni trg. Posebna pozornost bo posvečena proizvodnji sira. Stroški za postavitev sirarne bodo znašali kakih 50 milijonov.
Koprsko pristanišče in konkurenca Trstu
i
Trgovski promet v koprskem pristanišču je zaznamoval doslej v tem letu izreden razmah, tako da zaskrbljuje tržaške trgovske kroge. V prvih devetih mesecih je promet v istrskem pristanišču dosegel 172 tisoč ton. To je skoraj dvakrat toliko kot vse leto 1960. Jugoslavija pripravlja novi pomol, katerega so opremili z modernimi žerjavi. Posebej se je Koper spe-
imela dva sina; izmed teh so ji enega ubili partizani na domu leta 1944. Preselila se je v Gorico, kjer je živela z drugim sinom in možem, dokler ji tudi ta ni umrl. Bila je kremenita krščanska žena, ki je vsa ustrahovanja od strani laži osvoboditeljev niso prestrašila, tudi takrat ne, ko so ji sina umorili. V Gorici je bila povsod zraven, kjer je bilo kaj verskega in slovenskega. Pri Sv. Ivanu je do zadnjega rada molila naprej rožni venec. Veliko je darovala za dobre namene. Tudi za Katoliški dom je dosti prispevala.
Smrt jo je pobrala skoro nenadoma. Doma si je zlomila nogo, ko je stavila sušit perilo. V bolnici se je pridružila pljučnica in njeno ošibelo srce je odpovedalo. Učakala je 72 let.
Bog daj večni pokoj njeni duši; njenemu sinu naše sožalje.
Blagoslovitev zvonov v Jazbinah
Prihodnjo nedeljo, 5. nov., bo blagoslovitev novih zvonov v Jazbinah. zjutraj ob 8h bo sv. maša; ob 10h blagoslovitev križevega pota. Popoldne ob 2,30 bo nadškof blagoslovil zvonove. Po končanem obredu sledi v cerkvi Tedeum in blagoslov z Najsvetejšim. Pri blagoslovu bodo peli domači in tuji zbori pod vodstvom prof. Fileja. Pri maši in popoldne pri blagoslovu bo ofer za kritje stroškov. Iz Gorice bo ob 1,30 odpeljala korie-ra za pevce in povabljene goste. Kdor se poleg pevcev, še želi peljati s koriero, naj se zglasi pri fotografu g. Kleindienstu.
cializiral na obratovanje s sadjem in rižem, velik pa je tudi promet z lesom. Precej je bilo izvršenih načrtov za bodoči razvoj pristajanja: dokončno so odločili gradnjo železniškega odseka med Koprom in Herpeljami. Pristanišče bo tako povezano z železniško mrežo južne Avstrije (Preko Podbrda) in vzhodnimi pokrajinami. Sedanjim 400 metrom pomola bodo v bližnji prihodnjosti dodali še 600 metrov.
Rojan - Vernielis
V ponedeljek 23. oktobra je dotrpel dolgoletni trpin Viktor Siviz. Nad dvajset let je bil žrtev zavratne bolezni, ki mu je uničevala noge. Končno so mu morali zdravniki odrezati obe nogi. Vdano je prenašal svoje trpljenje. Ni se jezil na božjo previdnost. Iskal je moči v molitvi jn v zakramentih. Vesel je bil vsakega obiska, hvaležen za vsako dobro besedo. Vsi so občudovali njegovo junaško prenašanje trpljenja. Pred njim se je čutil vsakdo majhnega. Pogreb je pokazal, kako so ga ljudje cenili. Cel Vernielis je bil zbran okrog njegove krste. Naj ga dobri Bog obilno nagradi za njegovo zemsko trpljenje. Njegovim dragim, zlasti gospe Ani, ki mu je ves čas bolezni požrtvovalno stregla, izrekamo iskreno sožalje.
Mačkovi j e
Z rožnovensko pobožnostjo, ki smo jo opravljali ves mesec oktober in pri njej brali tudi lepo knjigo o Fatimi, smo se Mačkovljani pripravljali na sveti misijon, ki ga imamo pri nas ta teden.
Misijon se vrši pod zavetjem Fatimske Matere božje, zato smo ga začeli v soboto 28. oktobra zvečer s sprejemom Marijinega kipa, ki je bil pripeljan z Opčin in sedaj kraljuje v naši cerkvi. Tako je Mati božja glavna misijonarka med nami in nam ljubeznivo kaže pot do svojega Sina Jezusa, edinega Boga in Odrešenika naših duš.
Pni del misijona je vodil g. Alojzij Lu-skar, salezijanski duhovnik s Koroške, ki je s svojo preprosto in toplo besedo takoj pritegnil srca vaščanov. Drugi del misijona vodi salezijanec g. Silvester Mihelič, prav tako s Koroške.
Vsaka družina je dobila na dom tiskan spored misijona. Govori se vrste s pobožnostmi, vmes je spovedovanje, posebno važne pa so konference za posamezne stanove. Ob večerih imamo pred glavnim misijonskim govorom večerno mašo. Petek
3. novembra je dan sprave in je na sporedu namesto večernega misijonskega govora pricligan križev pot po vasi. V soboto
4. nov. bo ob 16. uri posvetitev otrok z darovanjem rož Materi božji. Slovesni zaključek misijona pa bo v nedeljo 5. nov. ob 15. uri, ko je na sporedu tudi procesija s kipom Fatimske Matere božje. K tej zaključni slovesnosti vabimo tudi okoličane. Obenem jih prosimo, naj s svojo molitvijo tudi oni podprejo resnični duhovni u-speh misijona v naši vasi.
RAZNO
Ameriški atomski reaktor za slovenski inštitut
Ob priliki nedavnega zasedanja Mednarodne atomske agencije Združenih narodov na Dunaju je bila podpisana med to ustanovo in jugoslovansko vlado pogodba o dobavi atomskega reaktorja in ustreznega pogonskega goriva (obogatenega urana) za fizikalni inštitut »Jožef Štefan« v Ljubljani. Ta inštitut se v glavnem posveča atomski fiziki in si je pridobil po zaslugi svojih znanstvenih sotrudnikov mednarodni sloves. Priključen je univerzi v Ljubija-ni. Zgradili ga bodo onstran Save na Pod-gorici, blizu mostu pri Šentjakobu. P° Beogradu in Zagrebu bo s tem tudi Ljubljana dobila atomski reaktor. Beograjski reaktor je dobavila Sovjetska zveza, ljubljanskega bodo pa podarile Združene države Severne Amerike, ki so priložile še ček za 200.000 dolarjev za znanstvene ra-ziskave.
Bogoslovci v Ljubljani
Letos se je za prvi letnik bogoslovja v Ljubljani priglasilo 23 kandidatov. Tako je prvo bogoslovje skoro najmočnejši let" nik na celem bogoslovju.
Delo slovenske sestre v Cile
G. Vinko Zaletel v Našem tedniku-Kro-niki opisuje svoj obisk med Slovenci v Južni Ameriki. Tam je tudi opis, kako je šel med rojake v Santiago, glavno mesto Čila. Najbolj zanimivo je, kar pravi o slovenski usmiljenki s. Vincencij1 Kaplja. V čile je prišla iz Ljubljane leta 1938. S svojimi gospodarskimi in vodstvenimi zmožnostmi se je tako uveljavila da so jo izbrali za generalno vizitatorico v deželi. To se pravi za voditeljico vseh usmiljenk v Čile. Na tem mestu je veliko dobrega storila tudi za slovenske begunce po drugi vojni. Na njeno pobud0 se je tam naselilo kakih 500 rojakov-Zanje je oskrbela, da imajo vsak mesec enkrat slovensko mašo in petje v bolnici Salvador. V prihodnje pa se jim obetaj0 veliko boljši časi, kajti sestra je že kupila veliko zemljišče, kjer namerava zgraditi cerkev, zavetišče, polikliniko, otroški vrtec in še drugo za slovenske izseljence. — Letos je obhajala 50 letnico redovnih obljub. Bog ji daj še veliko let plodnega življenja in dela tudi za rojake!
OBVESTILA
—
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO v Gorici spo* roča, da je v petek 3. novembra na vseh šolah pouka prosti dan.
ODBOJKARJEM OLYMPIJE: V nedelj0
5.	nov. ob 10h dopoldne bodo v Miljah Prl Trstu regionalne tekme juniorjev. Udeleženci naj se zberejo ob 8h zjutraj pred železniško postajo v Gorici, tisti pa, ki s° v Trstu, naj pridejo kar v Milje (občinska telovadnica). Vabljeni so: Bensa, Figelj’ Pintar, Cotič, Tence, Devetta, Devetak P" Lavrenčič, Pelizzo.
Nova knjiga: Pred vrati pekla
Uprava Katoliškega glasa je prejela & Argentine nekaj izvodov knjige Branka Bohinjca: Pred vrati pekla. Knjiga Je osebno doživetje slovenskega duhovnika' ki je šel skozi komunistične ječe, preganjanja, mučenja, zasliševanja, sovraštvo in bes kakršnega zmore samo pekel.
Knjiga je pisana v izredno lepi slovenščini in vsaka stran je meditacija zase-Cena: broširana 1000 lir, vezana 1300 lir' Ker so izvodi omejeni, pohitite z nar°" Čilom.
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: Goslar A-2.000; družina Zini 20.000; M. L. 6.000; N* tali A. 1.000; N. N. 100.000 lir. - Bog plačai1
Za Mladinski dom v ulici Scorcola: '
spomin na pokojno Fani Pelan: Marijin3 družba Marije Milostljive, ul. Risorta * 50.000; B. Spacal 10.000; Benedetti S$' Fl. 2.000; Lazar Roza 4.000 lir. Ti daroV* so gotovo všeč rajni, ker je večkrat izr3' zila željo ,da bi še toliko časa rada vela, da bi pomagala kriti ves dolg. Sedai znaša še 1,300.000 lir.
Za Katoliški dom: Družina Alojz Terčtf’ Števerjan 5.000; P. R. 5.000; Rado Lenček' ZDA 6.180; N. N„ ZDA 15.350; M. S. 10.000: I. H. 2.000; K. H. 2.000; M. K. 1.000; Dole* Fortunat 2.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe®' trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moč^ Tiska tiskarna Budin v Gorici