Poštnina plačane v gotovim. Leto XVm., št. 38 „pia.vuj£Lvo. ujuoijajuti. evn&ttjcva ulica 0 — reiefon št 8122, 8123, 3124, 3125. 3126. inseratni jddeiek: Ljubljana, Selen-ourgova UL 6 — TeL {392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U — Telefon §t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2 Teleton St 190. rtačuni pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga ftislo 78.180, Wlen St 105241 Ljubljana, nedelja 14. februarja 1937 Cena 2 Din Izhaja vsak lan -azen poneaeljKa. Naročnina znaša mesečno Din 25»— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, 'inafljeva ulica 6, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Marmor, Gosposka ulica 11, Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Poglavje o resnici »Slovenec« je v svojem včerajšnjem uvodniku zopet enkrat monopoliziral vse kulturne pridobitve našega naroda za sebe. Vse, kar se je pri nas kdajkoli storilo za omiko ljudstva in za kulturni napredek slovenstva, vse si je prilastil, udaril na vse svoj pečat in naznanil strmečemu svetu, da je vse to nepreklicni uspeh onih, ki so dolga leta označevali narodnost za poganstvo in narodno kulturo za pohujšanje. »Slovenec« si je s tem pavšalnim postopanjem močno olajšal svoj posel. Še par takih uvodnikov, pa bo po tako temeljiti pripravi lahko opremil tudi imena naših kulturnih veljakov s svojim žigom. Lepa vrsta jih bo: Trubar, Vodnik. Prešeren. Levstik, Jurčič, Stritar, Kersnik. Gregorčič, Aškerc, Kette. Murn. Cankar, Tavčar, da o mlajših ne govorimo. Ali ni nadvse značilno in zanimivo, da ravno med našimi najslavnejšimi kulturnimi delavci ni skoro niti enega človeka, ki bi bil za življenja stal blizu temu taboru, ki si jih sedaj mrtve prisvaja in lasti na tako drzen način? V našem četrtkovem uvodniku smo podali majhen pregled dela na naši narodni njivi in smo po običaju spodobnih in objektivnih ljudi pristavili, da »nikakor nočemo zanikati pomena in vrednosti kulturnega in narodnega dela onih, ki zastopajo drugačni svetovni nazor.« To lojalno priznanje je nekoga iz Kopitarjeve ulice tako opogumilo, da je šel in napisal uvodnik, ki je pravi vzorec zlonamernega zavijanja in mojstrovina one vrste, ki jih je naša javnost žal že vajena, tako da iz tega izvora skoraj nič drugega niti ne pričakuje. Z lažnivostjo je vsaka debata zaman. Toda nespodobnosti vendarle ne smejo ostati brez protesta in zopet se moramo omejiti na ugotovitev, da še davno ni snepobitna zgodovinska resnica, da bi si bila za obstoj in rast slovenskega naroda stekla največje zasluge tako v središču kakor na naših narodnih mejah naša duhovščina«. Čast, komur čast! Bile so dobe, ko so bili duhovniki kot skoraj edini predstavniki narodne inteligence v prvih vrstah narodnih borcev, na drugi strani pa moramo zopet zabeležiti, da so Prešerna in Levstika najbolj preganjali takratni duhovniki cen-:>rji Tudi Gregorčič in Aškerc se ne noreta ravno pohvaliti z naklonjenostjo svojih sobratov. Lahko bi še nadaljevali s takimi in slič-nimi reminiscencami. ki jih velja obnoviti, kadar se z one strani prav na debelo izkrivljajo zgodovinska dejstva. Znana je metoda: Dokler je pisatelj ali pesnik živ, z blatom in loparjem po njem Ko pa umrje, si ga osvojimo in celo njegova dela izdamo. Non olet! Ako se že kulturnim veličinam tako godi petem ni nikakršno čudo. da so vseuničujočega loparja deležne pred vsem tudi naše prosvetne organizacije. O pomenu Sokola se s »Slovencem« ni vredno prerekati. Veliko neresnico je »Slovenec« zapisal tudi z izmišljotino, da je CMD začela hirati, brž ko so na bohinjskem občnem zboru bili izločeni iz njenega odbora zastopniki nestrpne struje. Za to grdo potvorbo manjka človeku besed obsodbe Kakor ptič Feniks se je družba od leta 1907. prerodila. Dohodki so rastli, število članov se je pomnožilo za tisoče in naše narodno obrambno delo je doseglo vrhunec uspeha. Vse breme pa je nosil, vse delo je vršil izključno samo napredni človek. O zadružništvu bi se dalo mnogo razpravljati. Nesporne ostanejo velike zasluge pokojnega dr. Kreka na tem polju. Toda prav letos slavimo stoletnico moža. ki je zadružno misel prinesel v naš narod ter zadružništvu položil prve in najtrdnejše temelje, na katerih je zrastlo zaupanje ljudstva v to zdravo idejo, kar je šele omogočilo poznejši krasni razmah. Miha Vošnjak je oče slovenskega zadružništva in vsi drugi so njegovi epigoni. Kako nestrpno in pristransko sodi »Slovenčev« pisec o delu naprednih ljudi, temu je dokaz tudi njegovo izmo-tavanje glede današnjih splošno narodnih humanitarnih in obrambnih organizacij »Slovenec« niti ne skuša zanikati. da tudi tu glavno delo opravljajo in največje žrtve doprinašajo napredni in nacionalni IjuHie dognal pa je. da je te organizacije (Rdeči križ' Jadranska straža!) zavozila JNS v tir svoje »protislovenske in antiklerikalne politike«! Kako žalostni so taki napadi tega se gospoda očividno niti ne zaveda, dokaz, kako malo razume pomen in naloge omenjenih društev Ne. gospodje, nič ne pomaga! Kar smo čitali v izvajanjih včerajšnjega »Slovenčevega« uvodnika, je ne le nam, temveč tudi vsej obiektivni javnosti samo novo potrdilo naše ugotovitve, da sta kultura in civilizacija Slovencev v glavnem zgrajeni na požrtvovalnem delu naših naprednih in nacionalnih ljudi. Postani in ostani član Vodnikove družbe! KDO SE SKRIVA PROTI MALI ZA KAMPANJO ANTANTI »Neue Ziircher Zeitung" o pravem ozadju napadov na čsl. poslanika šebo in češkoslovaško državo Ženeva. 13. februarja, b. »Neue Ziircher Zeitung« prinaša v obliki uvodnika članek pod naslovom: »Obtežna preizkušnja Male antante«. ki je zbudi! veliko pokornost tudi v ženevskih krogih, ker n« zelo preudaren in ob-ek ti ven način pojasnjuje pravo ozadje nedavne kampanje nekateri) romunskih parlamentarnih krogov proti knjigi češkoslovaškega poslanika v Bukarešti Jana Sebe ter zahrbtne mednarodne kampanje proti Mali antanti sploh Zaradi aktualnosti v članku izraženih misli prinašamo nekaj značilnih odstavkov Nacionalno-socjalistično okužena desničarska opozicija v Rumuniji, kj ji oboževanja Hitlerja n; nikdar dovolj. }e za svoje poizkuse da bi razbila Malo antanto jztaknila novo žrtev. Češkoslovaški poslanik * Bu kare št; Jan Šeba je izdal v Pragi knjigo: »Rusija in Mala a-ntanta v svetovni politiki.« Šele dolgo po izdaji te knjige, kj j« izšla v češkem jeziku, so smatrali pristaši Ge arga Rrafciana jm krščansko nacionalnega 6T>remstva Goge za potrebno, da v rumunskem parlamentu označijo Sebovo knjigo kot za Rumiunijo n njeno dinastiio žaljivo. Na osnovj očividno notvorjenega povoda so zatijevaJi, da i.P Rutminija po Sebovem prikazu dovolila Rusiji prehod preko lastnega ozemlja v primeru voine Ta trditev so dejali, ali ne odjrovarja Tj tu leskovim izjavam ali pa ni T'tulesen romunske jav nosti namenoma nravjlno informiral Izpid proti češkoslovaškemu poslnniku se ne obrača samo pro tj ruski politiki Bukarešte, temveč v prvi vrsti "roti Mn!; antanti Desničarska opoziciia izhaja pr; tem. iz napačne predoostavp <-|« j \fn.'n a.nfnt-1 zira(ji rezerviranem zad,r?nnja Jusros'aviip nasproti Sovjetski uniji bolgarsko-iuerislovenske- ga pakta in zbliževaJnih poizkusov z Italijo in Nemčijo nahaja v razpadu. List navaja tu Stojadinovičevo izjavo z dne 4. t m-ter prikazuje v tei zvezi večkrat omerveno »elastičnost« posameznih držav Male antante in Balkanske zveze, nato pa takoj dodaja: V poslednjih letih se je ponovno Izkazalo, da so bile zgrešene vse špekulacije o nekakšnem procesu razpadanja v Mali antanti. Poizkus da bi se med Bukarešto in Prago zabil klin se bo prav tako ponesrečil, dasj mu z italijanske in nemške strani Urep-ko_ sekundirajo z namenom, da bi oslabili češkoslovaško-rusko razmerja in izmanevri-rali Prago z gospodarsko političnim; obljubam? iz antirevizionist;čne fronte Ta igra izgleda toliko lažja, ker se v Rumuniji tudj po Titulescovem padcu zelo bučna opozicija zavzema za Nemčiji prijazen in protj-sovjetskj kurz. Z obnovitvijo rumunsVo-polj-skega prijateljstva je ta kurz šP boli narasel in se zaradi tega nP smemo čuditi. aUo tudi Poliska pograMja §.->bovo afero in jo uporablja kot dobrodošlo agitacijsko sredstvo nroti Češkoslovaški. V pritrditev svoj'h izvajanj dodaja list še Antonescovo izjavo, ki obsoja vso to kampanjo nato pn še posebej pristavlja o ftebovi knjigi: Nj brez pomena, da je celo časopis, kakršna je v Cluju izhajajoča »RevuP de Transylvanie«, ki štej-> ako smo prav informirani med svoje sotrudni'~e tudi pristaše iz desničarske opozicije, pr^d kratkim napisala zelo simpatično oceno šebove knjige, v kateri spominja da ie Šeba leta 1917 kot pomožni tajnik z Masarykom obiskal romunsko fronto pri JasMu in se izkazal kot generalni tajnik Beneševe stranke. Sedem let ie rastooail šebf Češkoslovaško v Beo- sestankom Balkanski zveze V pričakovanju nove manifestacije solidarnosti članic Balkanskega sporazuma Beograd, 12. febr. p. Sestanku zunanjih ministrov držav Balkanske zveze v Atenah pripisujejo diplomatski in po itič-ni krogi zelo velik pomen in se zaradi tega zanj prav posebno zanimajo. Njegov pomen je postal zaradi zadnje medna rodne kampanje proti Mali antanti in Balkanski zvezi le še večji Nocojšnji beograjski listi podčrtujejo značilne izjave, ki jih je včeraj podal romunski zunanji minister Antonescu v rumunskem senatu. S svojimi odločnimi besedami je razblinil vse govorice, ki so se pričele širiti v inozemstvu o nekih nesoglasjih v okviru Male antante in Balkanske zveze. Antonescu je jasno priznal, da je Ru-munija pristala na sklenitev jugosoven-sko.bolgarskega pakta, še preden je bil sklenjen in podpiran. »Pravda« naglaša, da je atmosfera sedaj ugodna za razvoj mednarodni razmer na Balkanu. Pričakovati je, da bo v Atenah podana pozitivna bilanca o dosedanjem delu, ki je velikega pomena nele za mir v tem delu, nego v vsej Evropi. Po konferenci v Atenah bo moral pač vsakdo priznati, da so bile fantastične in ten-denčne vse verzije, ki so se širile proti Balkanski zvezi pa tudi Mali antanti. Kampanja se skuša sedaj obnoviti, njen rezultat pa bo samo še bolj negativen. Carinska unija med Bolgarijo in Jugoslavijo »Samouprava« beleži med drugim pariško vest, ki so jo objavili tudi poljski listi, po kateri je jugoslovenski zunanji minister dr. Stojadinovič obvestil turškega zunanjega ministra dr. Arasa o jugoslovenskih pogajanjih z Bolgarijo za sklenitev carinske unije. Poljski listi pravijo, da se pogajanja uspešno nadaljujejo, da so bili doseženi že pozitivni rezultati in da bo spo-razum o uniji v kratkem tudi že podpisan. Antonescu odpotoval v Atene Bukarešta, 13. febr AA. Zunanji nrnieter Antonescu je ob 9-20 odpotoval v družbi državnega podtajnka Viktorja Badulesca v Atene na konferenco Balkanske zveze Priprave v Atenah Atene, 13. febr. AA. Prihod članov sveta Balkanske zveze pričakujejo za ponedeljek. Predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič in rumunski zunanji minister Antonescu bosta skupaj potovala iz Beograda. Zastopniki grške vlade bodo delegate sprejeli na meji Tudi turški poslanik v Atenah se je odpeljal na mejo da sprejme zunanjega ministra dr. Arasa. Obenem bo zasedala v Atenah tudi konferenca tiska Balkanske zveze. Svečana seja te konference bo v ponedeljek opoldne v atenski akademiji. Otvoril jo bo državni podtajnik za tisk in tujski promet Niko-ludis. Gospodarski svet Male antante Beograd. 13. febr- AA. Prvj del zasedanja 9. sestanka gospodarskega sveta Male antante je končan. Strokovni odbori, ki so zase- dali od 8. do 12. februarja v Beogradu, so končaLi svoie delo jn podalj poročilo gospodarskemu svetu, ki bo začel zasedati 15. februarja v Dubrovn ku. Trije železniški odbori so uspešno proučevali izenačenje voznega inaterijala, carinske formalnost in statistike. Statistika za socialno higieno je Podala osnovo za najtesnejše sodelovanje na socialno-medicinsikem polju- Letalska komisija je izdelala program za razširjenje letalskih zvez med državami Male antante, pri čemer računa tudi na njihovo razširjenje na druge države. --IIII^M - čsL poziv nemškim gospodarstvenikom Praga, 13. febr. br. Centrala češkoslovaških trgovinskih in obrtniških zbornic v kateri so včlanjene vse zbornice na Češkoslovaškem ne glede na nacionalno sestavo, je poslala gospodarskim zbornicam v Nemčiji in drugim vodilnim gospodarskim ustanovam spomenico, v kateri zavrača vse vesti o boljše viški nevarnosti na Češkoslovaškem rn vabi nemške gospodarstven;ke, naj se o tem sami prepr čajo- Češkoslovaške gospodarske zbornice jim bodo v vsem pomagale, da se lahko nepristransko pouoe o dejanskem položaju na Češkoslovašk°m. Centrala čsl. gospodarskih zbornic naglaša, da se smatra kot izrazito gospodarska ustanova poklicana, da ovrže tendenono natolcevanje, ki bj lahko motilo dobre medsebojne odnošaje, in vabi tudi nemške gospodarske kroge, naj stopijo v službo miru in preprečijo širjenje takih neresnjčn-h vesti. Amnestija v Italiji Rim, 13. febr. br. Ob rojstvu italijanskega prestolonaslednika je izdal italijanski kralj amnestijo, ki velja za vsa kazniva dejanja, zagrešena na dan rojstva najmlajšega italijanskega princa dne 12. februarja. V Rimu so bile snoči prirejene pred kraljevsko palačo velike manifestacije Stoti-sočglava množica je viharno vzklikala kralju, prestolonasledniku in italijanskemu imperiju Iz zaporov so biii izpuščeni tudi o^i politični kaznjenci. kj so bik o(bsr»jen,; v zapor do 2 let. Ostalim se jg kazen do 10 let. sorazmerno znižala. Nemška letala za Bolgarijo Dunaj, 13. febr. br. Na letališču v Aeperau je dopoldne pristalo deset modernih nemških trimotornih bombnikov, ki so na poti v Bolgarijo. Letala vodijo nemšk, Piloti. Po kratkem odmoru tn obnovi goriva so letala nadaljevala pot v Sofijo. Nasadi čaja v Bolgariji Sofija, 13. febr. br. Na pobudo raznih gospodarskih organizacij je kmetjjgko ministrstvo sklenilo izvesti letos v nekaterih južnih bolgarskih pokrajinah poizkuse z nasadi čaja, kj bodo izvedeni zlastn v pokrajinah, kjer tudi dobro uspeva bombaž ki so ga začeli saditi pred par leti. Če se bodo poizkusi obnesli, bo dob;la Bolgarija važen vir do- . hodkov, kar bo zelo olajšalo njen gospodar- I efcj položaj- « gradu; v posebni misiji je nafco obiskal Sovjetsko unijo in je bjd tako nedvomno najbolj poklican, da izreče besedo k najnovejši zgodovini diplomacije v jugovzhodni Evropi. (Oceno, na katero namiguje švicarski Ust, je spisal sam direktor navedene revftje, Italijanski pritis V VZ veettčfliškr profesor v Cluju Sil vin Drago-mjr, ki Sebi izrecno priznava zmernost v tonu. objektivnost jn diplomatsko kurtuaz-nost celo nasproti starim in novim sovražnikom posameznih maiocntantnih držav. Glede odstavkov ki se nanašajo na Rumunijo, Dragomijr še posebej ugotavlja, da obdelava šeba romunsko politično zgodovino kot pravi »mojster« in da sploh podaja vso romunsko snov svoje knjige »objektivno in s polno kompetenco«. (Op. ur.) Na podia Franca, ki je dobil v pomoč nove kontingente ' italijanske vojske. Na zapactni fronti so izvršile čete generala Franca več ljutih napadov na Guada-lajari, kjer se jim je posrečilo osvojiti neko vas, oddaljeno 140 km od Madrida. V ostalih odsekih so bili odbiti vsi napadi francovcev. % Napadi na valencijsko cesto, ki jo vladne čete odločno branijo, se nadaljujejo. Vladne čete so odbile vse poizkuse, da bi se nacionalisti polastili te najvažnejše prometne eveze g zaledjeny ki Je sedaj 1« I de!no v oblasti Francovih topov. Dokler te ceste ne morejo doseči s strojnicami, zveza z Valencijo ni v nevarnosti. Na jugu nadaljujejo Francove čete ofen živo proti Almeriji in upajo, da bodo mesto že v teku jutrišnjega dne zavzele. Motorizirani oddelki, sestavljeni po večini iz italijanskih vojakov, doslej nikjer naleteli na resnejši odpor, boje se pa, da bo prišlo pred Almerijo do krvave j bitke, ker se tam zbirajo močni oddelki i vladnih čet. | V Malagi je začelo poslovati izredno j vojno sodišče. Danes je bilo ustreljenih ; pet komunističnih vodite! jev^ ki so jih j obdolžili, da so pustili umoriti 5.000 desni-j čarjev. Ostalim ujetnikom bodo sodili v ■ skupinah, da bo šlo delo vojnega sodišča hitreje izpod rok. Almerija pred padcem Malaga, 13. febr. o. Mesto Almerija Je neposredno pred padcem. Nacionalistična motorizirana kolona, ki je po zavzetju Malage krenila ob morski obali proti Almeriji je davi nadaljevala svoje prodiranje ter je opoldne prispela v bližino mesta. Postojanke republikancev bombardirajo nacionalistična letala, na morju pa so v akciji nacionalistične vojne ladje. Padec Almerije se pričakuje vsak čas. Boji pri Cordobi Madrid, 13. febr o. Z bojišča pred Cor-dobo poročajo, da so republikanske čete zavzele strateško važno mesto Alcala Real ter takoj nadaljevale prodiranje • proti Cordobi. Republikanske čete so pri-t čele ofenzivo tudi proti Granadl Z južnega bojišča poročajo, da je republikanskim četam uspelo sedaj popolnoma zaustaviti nadaljnje prodiranje IUU 1 cionalistov gci Mnpj^i^, Tudi finančni zakon ¥ odboru odobren Finančni odbor skupščine je končal svoje delo — Dva gospodarska amandmana posl. Mohoriča Beograd, 12. febr. p. Finančni odbor na-rocme skupščine je danes nada jeval in zaključit razpravo o proračunu in finančnem zakonu za prihodnjo proračunsko leto. Danes je bil na vrsti finančni zakon. Debata je bila zelo obširna ter je seja trajala ves dopo.dan in popo-dne do 15. ure, ko je bil tudi finančni zakon z gla. sovi večine sprejet Finančni odbor bo moral sedaj obravnavati še vladne in poslanske amandmane, vendar bo o njih prej sklepal še ministrski svet. Zasedanje finančnega odbora je buo danes odgodeno za nedoločen čas. Večina finančnega odbora je tudi že sestavila poročilo o proračunu in finančnem zakonu ter ga poslala narodni skupščini Zastopniki opozicijskih skupin so izjavili, da bodo pred-ožili skupščini svoje posebno manjšinsko poročLo Na današnji seji finančnega odbora je govoril poleg drugih tudi narodni poslanec Ivan Mohorič. še pred sejo je vložil pri predsedstvu dva amandmana, ki jih je tudi podrobneje utemeljil. Po prvem naj bi se v § 18 v 6. točki § 13. finančne ga zakona vstavilo po besedah: »se osvo-bode od carin in carinskih dajatev« še naaednje: »kolikor se ne izdelujejo, odnosno se ne morejo nabaviti v državi«. S tem je predlagatelj hotel doseči, da bi se v tujini omejila nabava raznih proizvodov, ki se izdelujejo v naši državi. Po drugem amandmanu naj bi se pri 3. točki § 20 dodale še naslednje besede: >... kolikor je predhodno regulirano vpra šanje o zavarovanju lombardiranja teh obveznic pri narodni banki v smislu določil uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov«. PrecLog gre za tem, da se v interesu vlagateljev zavarujejo terjatve denarnih zavodov napram PAB, kateri so prodali svoj dolžniški portfelj, in da se zagotovijo te pravice, ki bi ugasle, če se ne uredi vprašanje lombardiranja obveznic PAB pri Narodni baniki. Na seji sami je imel posi. Mohorifi da-jši govor, v katerem je ugotovil, da je povečanje novega proračuna večje, kakor je bilo lani. Dočim se je lani povišal proračun napram prejšnjemu za 5 milijonov, se je letos napram tekočemu za 625 mil. Pri vsem tem pa od povečanja proračuna niti javni nameščenci, niti narodno gospodarstvo ne bodo imeli haska. Razen poviška državnega proračuna se je v izredni meri angažiral tudi državni kredit, predvsem za materialne dobave, kakor tudi za prevzem obveznosti posameznih resorov in državnih podjetij. Skupna vsota kreditnih pooblastil, ki so bila predložena v finančnem zakonu, znaša 6.847 mil dinarjev. Poleg tega pa je še cela vrsta pooblastil, ke ne vsebuje nikaikih številčnih označb, tako da ni mogoče vedeti, koliko znaša njih finančni efekt Govornik je nato obravnaval posamezne paragrafe finančnega zakona in po. datke o kreditnih' pooblasti ih. Opozoril je na rastoče zadolževanje fi $ Čnegia miini strstva pri Poštni hranilnic* in DHB in priporočil, naj se pri kreditnih operacijah postopa z vso opreznostjo. Govor posl. Mohoriča je napravil izredno /elik vtis, zlasti ko je navedel, kako velike obvez nosti je država prevzela za dobo prihodnjih 8 let. Parlamentarna debata o Sokolstvu V intcrpelacijski debati o sokolstvu, ki se je razvila na četrtkovi seji narodne skupščine, je povzel besedo, kakor smo kratko že včeraj poročali, tudi minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič. Zavračal je očitke opozicijskih poslancev, da vlada ne podpira Sokola, ampak ga po nekod v njegovem delovanju celo ovira. Izjavil jc. da smatra vlada sokolsko delo za potrebno nacionalno delo, ki ga podpira po najboljših močeh. 2 ozirom na očitke nekaterih govornikov je dejal: »Kraljevska vlada jc daleč od same misli, da bi dopustila kako preganjanje Sokola, nasprotno, na vsakem koraku podpira moralno in materialno to našo največjo nacionalno organizacijo.« Glede okrožnice notranjega ministra dr. Korošca, ki jo je neki govornik omenil, je minister dr. Rogič izjavil, da je ta okrožnica predmet posebne interpelacije, na katero bo odgovori! notranji minister sam. Ze sedaj pa lahko pove, da je imela okrožnica samo cilj obvarovati to organizacijo pred raznimi elementi, ki so se ali bi se lahko vtihotapili v njo. O Sokolstvu je bilo govora v četrtek tudi na seji finančnega odbora, ko je bi) na dnevnem redu proračun ministrstva za telesno vzgojo. V debati je govoril rudi nar. posl. Ivan Prekoršek. Najprej je na splošno obravnava! sokolsko organizacijo ter naglašal njen veliki pomen za državljansko in nacionalno vzgojo naroda predvsem mladine. Govoril je o prvih početkih Sokolstva v pokrajinah nekdanje Avstro-Ogr-ske, posebno v Sloveniji kje sta bili so-kolska misel in sokolska organizacija najtesneje povezani z napornimi borbami za narodne pravice. Sokolstvo ie b'io tudi nosilec ideje narodne osvoboditve in združitve v duhu jugoslovenske misli. Posl Prekoršek je nato obravnaval dobo ko je nastal novi Sokol kraljevine Jugoslavije Obširno je končno razpravljal o današnjem položaju Sokolstva v raznih pokrajinah države. zlasti v Sloveniji. V drugem delu svojih izvajani je posl Prekoršek govoril o gasilstvu m o dogodkih, ki se v zadnjem času udigiavajo v okviru gasilske organizacije. Omeni! ie pri tem zlasti razmere, kakršne se razvijajo na področju gasilske zajednice v Ljubljani. S toplimi besedami se je spominja! zaslužnih slovenskih gasilskih delavcev, ki »o vse svoje življenje posvetili tej važni panogi ka-ritativneaa in splošno narodnega udejstvo-vanja. Ko je govori! o športnih organizacijah, je graja!, da so nekatere od njih dobile premajhne podpore. Opozarja! je na velike uspehe, ki so jih na mednarodnih tekmah dosegli zlasti slovenski športniki in slovenski Sokoli. M V debato o Sokolstvu je na četrtkovi seji narodne skupščine posegel tudi posl Se-ku!a Zečevič. »Slovenec« je poročal, da je govori! o potrebi nivelacije v Jugoslaviji tn da je dobesedno dejal- »Nivelacija ni samo v tem. da bomo čevabčiče jedli tudi v Zagrebu, temveč moramo najprej zaščititi siromašne kraje v drinski. vardarski in zetski banovini. Dravska banovina je najbogatejša. Niso druge banovine samo zato da bi jim dravska banovina pošiljala uradništvo Dravska banovina mora drugim banovinam nekaj plačati ne pa jim pošiljati samo uradništvo in blago.« »Slovenec« še pristavlja: »Tako je govori! Zečevič, član poslanskega kluba JNS Izgleda, da se v JNS strinjajo s tem, da Slovenija premalo plačuje.« Pregledali smo vse beograjske in zagrebške liste, nikjer pa nismo našli, da bi poslanec Zečevič tako govoril. Stenografske-43. zapisnika na žalost še nimamo na raz- Slovencev!" slepi streli polago Ker vemo, kako resnicoljuben je »Slovenec« v svojih poročilih, smemo prav močno dvomiti, da bi b'lo točno, kar sedaj polaga posl. Zočeviču v usta. A recimo, da bi bilo resnično. kaT »Slovenec« poroča. Potem je treba pristaviti, da je poslanec Zečevič doma iz Sandžaka in da zastopa to pokrajino tudi v narodni skupščini. Kdor pozna bedo prebivalstva v tem najsiromašnejšem predelu države, bi s človeškega sta!i!ča mogel razumeti njegove trditve, čeprav so glede bogastva Slovenije netočne Sicer pa je dovolj znano, da imajo enake in še bolj zmotne nazore premnogi srbski politiki, ki so zastopniki bogatih pokrajin in ki niso člani poslanskega kluba JNS. To vidimo tudi še danes na vsak korak, čeprav JNS že preko dveh let ni na vladi. Zato tudi »Slovenčeva« hujskanja in klevetanja žc davno pri nikomur nič več nc zaležejo. Naši državni dolgovi 55 milijard Beograd, 13. februarja. Po končani proračunski razpravi v finančnem odboru narodne skupščine- je finančno ministrstvo preko agencije Avale izdalo pregled naših državnih dolgov na dan 1. januarja iys7. Statistika najprej vsebuje pregled zunanjih posojil in navaja, da je stanje našega dolga po 7 odstotnem in 8 odstotnem Blairovem posojilu na dan 1. januarja t. 1. 31.7 milijona dolarjev ali 1.370 milijonov din. Za anuitetno službo teh dolgov je v proračunu 100.9 milijona din, od česar pa odpade 30% za amortizacijski sklad. Leta 1936 je jugoslovenska vlada sklenila dogovor s francoskimi lastniki naših posojil in se ta dogovor nanaša na skupaj 9 posojil v vrednosti 8.159 milijonov din. Poincarejevi franki so tu preračunani po 2.89 din za frank. Za obrestno službo je v proračunu predvidenih 429 milijonov din, od česar odpade prav tako 30% za amortizacijski sklad. Vrhu tega imamo še za 43 milijonov din posojil v funtih. Tem posojilom je treba še dodati 5 odstotne fun-ding obligacije, ki so bile izdana od 14. oktobra 1932 do 14. oktobra 1937. namesto izplačila kuponov. Ta dolg znaša 1.609 milijonov din. Skupaj znaša naš zunanji dolg 11.182 milijonov din. če se zneski posojil, ki se glase na zlate franke, obračunajo s 100 odstotki v zlatu, se ta dolg poveča še za 4.302 milijona din, in znaša potem gornji naš zunanji dolg 15.5 milijarde din. Na koncu navaja pcročHo agencije Avale, da so dne 1. julija 1932. znašali po zasebni cenitvi naši zunanji dolgovi 32.763 milijonov din, notranji dolsrovrf 6.020 milijonov din, in celotna zadolžitev pa 38.8 milijard dinarjev. Danes pa znaša po strokovni zasebni cenitvi naš zunanji dolg okrog 45 milijard din, notranji dolg pa, skoro 8 milijard in dosežejo vsi naši zunanji in notranji dolgovi okrog 53 milijard din. Razstava danske umetnosti v Beogradu Beograd. 13. februarja. AA. Danes dopoldne so v muzeju kneza Pavla odprli razstavo sodobne danske umetnosti Otvoril jo je prosvetni minister Dobrivoje Stošo-vič. O priliki otvoritve razstave je Nj. Vis. knez namestnik odposlal tole brzojavko: »Nj. Vis. danskemu prestolonasledniku. Kjobenhavn. — Ob otvoritvi razstave danske umetnosti v Beogradu želim izreči zahvalo Vašemu Visočanstvu za visoko pokroviteljstvo. ki ste ga tako ljubeznivo hoteli prevzeti za to lepo umetniško manifestacijo.« Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po Številu malih oglasov. Današnje »Jutro« Ima 400 malih oglasov Enkratni poizkus t malim oglasom v »Jutru« Vaa pouči, se javi dvojno Število Interesentov, da Ima ogias dvojne vrednost« če Beležke Nov član baltskega sveta Banska uprava objavlja, da je namesto umrlega inž. Milana Sukljeta notranje ministrstvo imenovalo kot zastopnika Ljubljane za člana banskega sveta dravske banovine g. dr. Adolfa Golio, tajnika Zveze industrijcev v Ljubljani. Banski svet se, kakor smo že poročali, sestane k letošnjemu proračunskemu zasedanju jutri, v ponedeljek. Oslabitev CMD v Številkah Včerajšnji »Slovenec« je na uvodnem mestu zapisal trditev, da se je oslabitev Ciril-Metodove družbe začela 1. 1907 s skupščino v Bohinjski Bistrici, ko je prišlo do preloma in je bilo ogromno narodno delo v okviru družbe naloženo le na rame naprednih Slovencev Resnica pa je taka. da so poročila tajnikov in blagajnikov v naslednjih letih izkazala velikanski porast članov ln dohodkov, s tem pa seveda tudi krasen razvoj šolstva CMD. Dve leti po bohinjski skupščini je premoženje družbe nara-stlo od 192.000 kron na 252.000 kron, število članov pa od 11-539 na 14.829. L 1912 je imela družba že 163.000 kron rednih letnih dohodkov in je vzdrževala 21 otroških vrtcev in 8 šol s 37 razredi, v katere je hodilo 3124 otrok. Takoj po prelomu so se tudi družbe spomnili njeni največji dobrotniki 177.000 kron ji je zapustil inž Polak, 430.000 kron tovarnar Kotnik in 100 000 kron ga Vilharjeva. Naj »Slovcneca postavi tem številkam nasproti poročilo »Slovenske straže«, ki je bila osnovana kot izključno klerikalna narodno obrambna organizacija in kot konkurenca CMD. t ► . ' ■ i ; tV\ i f \ ' * • » ♦ r • ■ „Valovi kmetske politike med Slovenci" V zadnji številki oficielnega glasila b. HSS »Seljačkem domu« je tudi daljši slovenski članek z naslovom »Valov' kmetske politike med Slovenci«. Članek razpravlja o politiki dr. Mačkovih prijateljev med Slovenci in pravi med drugim, da vlada izredno zanimanje za politrko dr. Mačka v Prekmurju. na Štajerskem, v Beli krajini in na Dolenjskem. Iz vsega srca pozdravljamo nove soborce za kmetske pravice in kmetsko politiko z ugotovitvijo, da pljuskajo silni valovi kmetske politike pod snežni Triglav, lepe Kamniške planine in da segajo preko Drave in Save vse do Črnega morja V zaletu svoje moči potapljajo vsako politiko, ki se jim postavlja po robu.« i,Slovenstvo je ogroženo" »Kmetski lisi« poroča o gospodarskem tečaju neke prosvetne organizacije na Gorenjskem. Na tečaju jc nastopil tudi neki govornik iz Ljubljane ki ie med drugim dejal: »Možje in fantje, meni se sicer mudi na vlak, toda nekaj vam moram šc povedati Predvsem je potrebno da ste zvesti in ncomahljivi katoličani in neustrašni raz-šrrjevalci katoliškega tiska Morda pride kmalu čas, ko bo treba doprinesti žrtve za našo katoliško stvar Zato vas po/.ivam. da vsak sam pri sebi obljubi, da je pripravljen dati tudi življenje za te prevzvišene ideje. Pa še nekaj je, kar ni nič manj važno: da ste tudj zavedni Slovenci. Kajti slovenstvo je ogroženo. To vi sami čutite. Po slovenskih šolah se danes poučuje neka ju-goslovanščina in ne srbščina Po uradih se nam vsiljuje po tiskovinah pisava, katero mi odklanjamo. Mi zahtevamo čisto slovenščino brez tuje navlake. Zato vas prosim, da napravite konec takemu početju, da si priborimo in očuvamo svoj slovenski jezik ki nam ga hočejo iztrgati.« Iz SDS postane SSS ? Beograjski listi poročajo, da se bo v kratkem vršila v Beogradu konferenca delegatov bivše Samostojne demokratske stranke Sklical jo bo predsednik Adam Pribičevič. ki se je stalno naselil v Beogradu Po vesteh iz njegove okolicc bo opustil svoje posestvo na Kosovem polju, kjer je živel dolgo vrsto let. Zanimivo je, da se bo vršila konferenca v Beogradu, ker so bili doslej vsi slični sestanki bivših voditeljev SDS v Zagrebu. Ni izključeno, kakor pripovedujejo v Beogradu, da bo že na tej konferenci sprožil g. Adam Pribičevič idejo osnovanja Srbske seljačke stranke namesto b. SDS, ki naj bi zavzela v teku časa med Srbi isto mesto kakor bivša Hrvatska seljačka stranka med Hrvati. Gosp. Vilder v Beogradu Zabeležili smo že, da se mudi v Beogradu g Večeslav VildeT, ki se je poleg privatnih opravkov, kakor ie dejal mimogrede razgovarjal tudi z beograjskimi politiki. Obiskal je g. Ljubo Davidoviča, s katerim je razpravlja! o konvenciji demokratskih elementov. Sestanku so tudi prisostvovali gg. Joca Jovanovič, Milan Grol in zastopnik starih radikalov Miša Trifuno-vič Več pozornosti od teh razgovorov pa je vzbudil sestanek, ki ga je imei g. Vifder, kakor poroča beograjsko »Vreme« z ministrom brez portfelj a dr. Miho Krekom. O čem sta razpravljala, »Vreme« ne pove. Oproščeni železničarji Beograd, 13. febr. AA. Danes je prvostopno disciplinsko sodišče pri generalni direkciji državnih železnic izreklo razsodbo, ki opro-sča 27 uradnikov prometnega ministrstva, obtoženih v zmani našiški aferi. Nemzeti v Beogradu Beograd, 12. febr. p. Danes je v Beogradu gostoval budimpeštanski športni klub Nemzeti. Tekmo proti Basku je odločil v svojo korist z rezultatom 5 : 2 (3:0). Vremenska napoved Zemunska: Prevladovala bo oblačnost v vsej državi, nekoliko jasno utegne biti še v zahodnih krajih in na prjmorju ponekod v notranjosti sneg. Temperatura bo nekoliko padla Zagrebška: Boij stalno in bolj vedro e toplim dn«vf ip hladnimi noSmi. Dunajska; Po večini procej oblaStro, ponekod bo Micžiln v nižinah ha tvulla. temne-latura. NemSki konzulat v Adis Abebi Berlin, 18. febr- br. Drževnl kaneelar Hitler je imenoval ministrskega svetnrka Lorenca za nemškega konzula v Adis Abebi. Novi konzul bo v Par dneh odpotoval preko Rima v Abee+nljo. Pri prehladu, hripi se doseže dober uspeh 8 TOGAL-taDletamL Ko mnogi zdravniki z uradno potrjenimi priznanji potrjujejo naglo in uspešno učinkovanje TOG AL- tablet, lahko tudi Vi kupite z zaupanjem to zdravilo. TOGAL-tae blete se dobivajo v vseh lekarnah. Reg. S. br. 1437/5. H. 1932. 132S Drugi dan sokolskih smučarjev Včeraj je bilo absolviranih nič manj kot osem disciplin Nekaj prav dobrih rezultatov Planica, 13. februarja. Glavno pozorišče današnjih smuških tekem za prvenstvo SKJ je bil sloviti Jalov-čev kuloar, ona divna strmina, ki se izpod Kotovega sedla v strmem padcu spušča skoraj 1000 m nižje do idealnih zadnjih obljudenih kočic obmejne karavle in skromnega pribežališča za planince in smučarje v Tamarju. To je ona znamenita strmina, ki pripada med najboljše smučarske partije daleč naokoli, pa tudi med one dele vseh poljan, ki so strah ln trepet vsakogar, ki gleda smučarijo skozi kupe lepih knjig in vrste poučnih slik, kakor vaš poročevalec, ki je zbral vse fizične in moralne sile, da bi sledil nastopajočim Sokolom prav do nastopnega mesta v smuku in smuških likih, pa mu je tam nekje nižje zmanjkalo s-bencina«, očaranemu od tistih krasnih strmin. Na sporedu pa je bilo tudi mnogo takega, da je bilo treba priti spet v dolino. V Jalovčevem kuloarju V naprej nakazanih okoliščinah se je torej prireditev v smuku in smuških likih vršila izključno pred izbrano publiko, to je pred sodniki m tekmovalci samimi. Število sodelujočih, ki so morali, če so hoteli biti pravočasno v višinah, odriniti iz vasi že pred dnevom, se je deloma po stari tradiciji. da prijave vedno zaostajajo za dejansko udeležbo, deloma pa pod vtisom izdatne turneje do nastopnega mesta razredčilo do 77 tekmovalcev v obeh disciplinah. Sicer pa so se tudi vsi, ki so to dolgo pot opravili do konca, precej vračunali s časom, tako da so se smuški liki začeli ob 9.30, smuk pa ob 14.15. Proga za smuške like je imela 120 m višinske razlike ln 800 m dolžine, proga za smuk pa 800 m višinske razlike in 7 km dolžine. Sneg je bil danes v kuloarju kot le redkokdaj. To je tisti pršič. na katerem gre kot po puhu in ostaja za vozačem le oblak snežnega prahu Tudi vreme se nI Izneverile ln je dopoldne solnce še precej pogrevalo, kakor včeraj. V teku popoldneva pa se Je nekam skrilo za oblake. Ni Izključeno, da ga bodo oblaki do 1utri res skrili za ve3 dan. V Veliki dolini Drugo pozorišče današnjih tekmovanj je bila tako Imenovana Velika dolina, precej strmo ln laliko dosegljivo pobočje, okoli 2 km oddaljeno od železniškega mosta v Ratečah proti Podkorenu, ki je imelo Ie to slabo stran, da je bil sneg dober le za prve tekmovalce, pozneje pa so tistih borih 5 cm zdrsali tako, da ni bilo ugodno za one. ki niso bili dobro podkovani in so se morali sprijazniti z raznimi kazenskimi pribitki V Velik' dolin- je bilo od 9.30 do 13. ure absolviranih 7 disciplin, in sicer smuk ln smuški liki za članice, smuški liki za ženske in moški naraščaj ln slednjič smuk za ženski naraščaj, v katerih Je skupno nastopilo 77 tekmovalcev. Pri železniSki postaji Tretje pozorišče današnjega sporeda so bili najlepši tereni okoli železniške postaje, ln sicer za stafetni tek moškega naraščaja na 4X2 km. Proga je potekla v velikem loku proti Izviru Save in se nato vrnila ob cesti nazaj po travnikih zopet do cilja Vsaka štafeta, ki jih je nastopilo 7, je oddajala na treh predajah rdeč trak. Prvemu tekaču Kranja se je pripetila nesreča, da je zaradi številnih markacij zgrešil progo in je bil uspeh štafete navsezadnje razveljavljen. Serija tehničnih rezultatov Smuk članov (31 nastopajočih): 1. Urbar Slavko (Jesenice) 5:36.3 (!), 2. Levstik Alojz (Jesenice) 6:02, 3. Kavčič Drago (Kranjska gora) 6:08.2, 4. Bohinjc Ivan (Jesenice) 7:05.4, 5. Kavčič Stane (Celje) 7:15, 6. Zore Zdravko (Kranjska gora) 7-28. Smuški liki članov (46 nastopajočih): 1. Urbar Slavko (Jesenice) 2:07.2, 2. Levstik Alojz (Jesenice) 2:10.1, 3. Kavčič Drago (Kr. gora) 2:14, 4. Bohinjc Ivan (Jesenice) 2:16.3, 5. CJvišenberger Ado (Jesenice) 2:19, 6. Zupan Ivan (Jesenice) 2:25. Urbar je z rezultatom v smuku pokazal veliko premoč nad vsemi ostalimi. Zupan pa se je pri poznejšem smuku precej poškodoval, tako da je njegova udeležba pri jutrišnjih skokih in sodelovanje v reprezentanci za slovanske tekme dvomljivo. Smuški liki članic (5 nastopajočih): 1. Ažman Zdenka (KranD 1:52 ena petina. 2. Ažman Mariana (Kranj) 2:54, 3. Dobravec Stana (Radovljica) 3:22 štiri petine, 4. Karahasanovič Abida (Sarajevo II) 3:26 štiri petine. Smuk članic (6 nastopajočih): 1. Ažman Zdenka (Kranj) 1:29 dve petini. 2. NeuverŠ Rozi (Mežica) 1:35, 3. Ažman Marjana (Kranj) 2:00, 4. Dobravec Stana (Radovljica) 2:17. 5. Baki Marica (Zagreb II) 2:33 dve petini, 6. Karahasanovič Abida (Saralevo II) 2:34 štiri petine. Zmagovalka v obeh disciplinah članic Ažman Zdenka daleko prekaša vse ostale tekmovalke ln bo edina polnovredna zastopnica naših članic na slovanskem prvenstvu. Smnfild liki moSkesra naraščaja (54 nastopajočih): 1. Kavčič Bojan (Kraniska gora) 1:03 Štiri petine. 2. SuStaršič Miloš (Radovlllca) 1:06 dve petini. 3. Trlller Igor (Radovljica) 1:08 dve petini. 4. Medja Fran (Jesenice) 1:10, 5. Korelc Ivica (Su-Sak) 1:15 tri petine, 6. Saksida Ivan (Jesenice) 1:16. 7. Klster Marjan (Jesenice) 1:20 štiri petine. 8. Kapus Karol (Jesenice) 1-23. 9. Plevnik Ivan (Studenci pri Mariboru) 1:23 tri petine. 10. šipek Stanko (Celie) 1:26 dve petini. Zmseovnlec v tel disciplin« Kavčič Ivan 1e hm t znanega »laiomlsta ki Je obenem nastopil tudi v članski tekmi v smufiklh likih in zasedel 3. mesto. Smuk ženskega naraSčaJa (6 nastopajočih): 1. Pohar yida .(Jesenice), 1:27 trt petine, 2. Pernuš Poldka (Bled) 1:41, 3. j Pogačar Slavka (Radovljica) 1:51, 4. Po-I har Silva (Jesenice) 1:54, 5. Langus Mira [ (Radovljica) 2:00 tri petine, 6. Kokalj " Majda (Bled) 2:10 ena petina. Smuški Liki ženskega naraščaja (6 nastopajočih): 1. Pohar Vida (Jesenice) 1:44 dve petini, 2. Pogačar Silva (Radovljica) 2:06 štiri petine, 3. Pernuš Poldka (Bled) 2:21, 4. Pohar Silva (Jesenice) 2:43, o. Langus Mira (Radovljica) 2:55, 6. Kokalj Majda (Bled) 2:55 štiri petine. Zmagovalka v obeh disciplinah Pohar Vida je nov jeseniški talent, za katerega je tehničnemu vodstvu zeio žal, da ga ne more še uvrstiti v reprezentanco za slovanske tekme. Izmenski tek 4X2 km, moški naraščaj (7 štafet): 1. Bled 58:55, 2. Vič—Ljubljana 1:03:18, 3. Novo mesto 1:08:29, 4. Žirovnica 1:09:55, 5. Maribor 1:11:57, 6. Celje 1:14:08, Štafeta Kranja je bila diskvalificirana. PreobSiren spored Današnji spored je obsegal nastop v sedmih različnih konkurencah, kar je brez dvoma preveč za sodnike in tekmovalce, kakor tudi za vsakega, ki se zanima zanj. Posledica tega je ogromna zaposlitev navsezadnje tako maloštevilnega sodniškega zbora in zamuda pri raznih nastopih, čeprav so se vršile nekatere tekme neposredno v bližini glavnega stana, in kar je najbolj važno, da društva bržkone zaradi tako m&siranega sporeda kljub prijavam omejijo svoja zastopstva na najmanjše število, pred vsem na one, ki pridejo v poštev za boljša mesta- Kakor slišimo, je to »ekspresno« prireditev naročilo načelstvo SKJ v Beogradu, kakor da ne bi imelo pojma, da sta delo za zeleno mizo ln delo na terenu, zlasti v smučarskih športih, zelo, zelo različni. Kotovo sedlo docet! Po našem bi bilo v vseh pogledih bolj pametno, če bi se te važne sokolske tekme razdelile vsaj na dva dela, in sicer naraščajskega ln članskega, ki bi se tako lahko vršile v miru in zadovoljstvu sodelujočih in gledajočih. Reprezentanca za slovanske tekme Čeprav manjkajo še računi po točkah za oboje sestavljenih tekmovanj, je po znanih rezultatih v glavnem že določena sokolska reprezentanca, ki nas bo zastopala na IV. tekmah slovanskega sokolstva. Začasna je in težka bo odločitev glede najboljših članic, ter je Izbira zelo majhna, mnogo manjša kot pred ietL V reprezentanco pridejo v tekih žemva, Knap, Gregor Klančnik, Petrič in Rabič Miha, za kombinacijo: Knap in žemva ter Zupan Ivan, ako bo zdrav, za alpsko kombinacijo pa Urbar, Levstik, Kavčič ln Bohinjc. Med članicami je sigurna udeležba obeh Ažmanovih. dalje Mežičanke Neu-veršove. Na izbiro sta še Popovičeva iz Beograda Ln Joštova iz Zemuna, ki se p« nista prišli pokazat. Vsi ti izbranci bodo pod vodstvom saveznega referenta za smučanje brata Poliča ostali do slovanskih tekem v Planici. Danes zaključek Jutri se nadaljujejo tekme s patrotalm tekom na 12 km, mladinskim tekom z ovirami na 3 km in skoki na 40 m skakalnici poleg doma Ilirije. Obiskovalcev Planice je danes že precej več in tako bo zaključni dan Imel morda tudi nekaj občudovalcev, ne pa samo tekmovalcev ln sodnikov, ki jih od jutra do večera čakajo hude naloge. Zastopnik kralja v Planici Nocoj je prispel v Planico pomočnik komandanta dravske divizije konjeniški brigadni general Dušan Dodič, ki bo kot zastopnik Nj. Vel. kralja Petra n in kraljevskega doma prisostvoval sokolskim smučarskim tekmam. Na kolodvoru so ga prisrčno pozdravili zastopniki ln funkcionarji Sokola. Zmaga Francozov v smuku Chamonix, 13. februarja, br. Danes so bile tekme v smuku za moške ln dame. Pri moških je zasedel nepričakovano prvo mesto Allais (Francija) v 4 minutah, 3 sekunde, dve petine sekunde, drugi ta tretji Lafogue (Francija) in Sertorelli (Italija) 4:16 tri petine, 4. Fossum (Norveška) 4:20 dve petine. 5. Steuri (Švica) 4:21.6, 6. Chieroni (Italija) ln von AUmen (Švica) 4:24.6, 8. Maras (Francija) 4:27.6, 9. Matt (Avstrija) 4:29.8, 10. Cranz (Nemčija) 4:30.2. Pri damah je zmagala Cranz (Nemčija) v 5:17, 2. Achzog (Švica) 5:21.2, 3. Gras-segger (Nemčija) 5:28.8, 4. Hing (Amerika) 5:57, 5 Steuri (Švica) 6:00.4. V petek se je vršila prva seja predsedstva Fis. Na dnevnem redu so bila važna vprašanja glede prihodnjega svetovnega prvenstva, kakor tudi glede startnega dovoljenja smuških učiteljev na zimskih olimpijskih igrah. Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah je bilo za leto 1938 oddano Finski, dočim alpska kombinacija Se ni bila dokončno oddana, verjetno pa je, da se bo tekmovanje v smuku in slalomu vršilo v švioi. Za prvenstvo leta 1939 pride v prvi vrsti v poštev Poljska. V vprašanju smuških učiteljev se niso mogli zediniti. Predlog Japonske, da bi se v ta namen sklical izredni kongres, je bil odklonjen češ. da lahko to vpraSanje reši kongres v Helsingforsu leta 1938. Na prihodnil seii ki bo naibrž v nedeljo. bo predsedstvo Fise reSevalo pritožbo Jugoslovenskeea zimsko-sportneea saveza glede postopRnla FIS proti Planici, kakor tudi predlog istega saveza o uvedM smufiklh poletov kot samostojne spoptgr fiplliMb Maši kraji In ljudje | Polkovnik AlSonz žerjav | Ljubljana, 13. februarja. Danes ob pol 11. je umrl v svoji vili na Mirju upokojeni polkovnik g. Alfonz žerjav. že dalje Časa je bolehal, a si je po napadih bolezni vselej opomogel. Zdaj je podlegel kapi. Polkovnik Alfonz žerjav, starejši brat pokojnega ministra in narodnega voditelja dr. Gregorja žerjava, se je rodil 26. avgusta 1876. v Ložu. Kot študentu se mu je vzbudilo veselje do vojaške kariere, pa so ga domači poslali v kadetnico. Kot mlad oficir je bil leta 1908. dodeljen najprej v Celovec, kjer je bil stacioniran del 17. peš-polka. Tu se je seveda pridružil mladim tudi tedanji poročnik, zda} spokojen! podpolkovnik Knific. Slovensh.' častniki, pa slovenskim oficirjem med katerimi je bil tudi vojaki, ki so služili pod njegovo komando, so spoznali v njem plemenitega dobričino, za narodno stvar zavzetega mladega moža, ki si je pri svojih kolegih in pri podrejenih kmalu pridobil vseobče simpatije. Vojna vihra ga je zanesla na bojne poljane, a vso svetovno vojno je ostal pri svojem slovenskem polku. Bil je najprej v Galiciji, nato pa še na italijanski fronti. Kakor v miru, tako je tudi v vojni ostal Alfonz žerjav vedno zaveden, odločen narodnjak, tako da so ga njegovi nemški tovariši napol za šalo, napol zares radi cazivali »slovenskega veleizdajalca«. Ko je ob razpadu fronte nastal splošen kaos in so mnogi vojaki in oficirji, preutrujeni vojnega trušča in hrušča, hiteli, da se vrnejo v civil, je bil žerjav med prvimi, ki so se domislili nujne naloge, da je treba braniti in zavarovati mejo osvobojene domovine. Kot major se je pridružil novoformiranemu pešpolku v Ljubljani, nato pa je odhitel v Velikovec, kjer je bil prav takrat ustanovljen prvi slovenski polk za odpor proti nemški invaziji. Vojaška komanda mu je poverila poveljstvo nad vsemi obmejnimi formacijami za vzhodni del Koroške in kot vzoren poveljnik in priljubljen bojni tovariš je ostal v tej funkciji vse do.tiej, dokler se naša armada okrog Velikovca ni razrasla do petih polkov in je vrhovno vodstvo prevzel polkovnik Blei\veis. Major žerjav pa je ostal na Koroškem še vse do konca bojev in se je udeležil vseh bojnih pohodov na vzhodnem odseku. S Koroškega je bil po plebiscitu odpoklican v Celje, kjer je služil najprej pri 39. pešpolku, kasneje pa mu je bila poverjena komanda vojnega okrožja. Nekaj časa je bil tudi poveljnik vojnega okrožja v Otočcu. Leta 1928. je kot polkovnik stopil v pokoj in se s svojo soprogo g. Ivo, rojeno Žagarjevo. stalno nastanil v Ljubljani. Sam je bil brez otrok, pa se je po smrti svojega brata kot varuh s toliko večjo ljubeznijo in skrbjo posvetu niego-vemu sinu Borutu in hčerkama Tanji in Nadi. Na zunaj voiaško trd in samosvoj, je bil v svojem bistvu čist in nesebičen značai pa mehkega srca, da si je v vseh krogih pridobil veliko število priiateliev in spoštovalcev, ki danes z njegovo rodbino iskreno žalujejo za njim. Pogreb polkovnika žerjava bo v ponedeljek pcpoldne ob 3. izpred njegovega doma na Mirju (Marmontova ulica). Bodi odličnemu možu ohranjen časten spomin! Pet novih odlikovancev Glasbene Matice Prisrčna proslava v krogu idealne pevske družine Pevsiki zbor ljubljanske Glasbene Matice jc izvolil do 4o.leta svojega obstoja 17 častnih članov, od katerih j.;h živi še 12. V zadnjih letih pa je stopilo v krog onih, ki so zasluženo doeeglj to najvišjo počastitev in priznanje za več kaikor 25 let zvestega in vzornega sodelovania v zboru, še teh le 5 odličnih Matičarjev: Gospa Julija Ferjančičeva vdova dvomeea svetnika, agilna voditeljica jm organizatorka ženskega zbora že iizza prs vih let njegovega obstoja, a še danes mlada, živahna m navdušena pevka; gospa Mila Wohinčeva. pevka po božji milosti, ki je s svoiiuni čudovito toplimi soli zadivljala koncertno publiko vseh dvoran, koder je pel Matični zbor. Njeno »Zdravo Marijo« v pariškem zvočnem filmu je poslušal ves svet; gospod Fran Grm, ravnatelj ljubljanske glu5 homemn.ice, priznani pedagog in očetovski dobrotnik nesrečnih otrok, a tudi že nad 30 let vzorni pevec Glasbene Matice; gospod Ljubo Dermeij, strokovni učitelj gluhonenr nice, idealen sokolski organizator, delavec in knjiižničar. dolgoleten goreč kvarietski in zborov pevec; in končno najmlajši častni član Matičnega zbora gospod Vlado Pelan, uprav,'teli mestnega Delavskega doma. steber Matičnega tenorja, popularni kvarietski in cerkveni pevec, veren iti vreden sin nes pozabnega nestorja slovenskih pevcev, pokoj nega Otona Pelana- Snočj ie pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice ob navzočnosti vsega akt.vnega članstva, svojih starejših častnih članov in društvenega glavnega odbora izročil tem svojim novim odijkovancem diplome častnega čianstva, kj jih je z umetniško dovršenostjo izdelal akademski si kar prof Saša šantel. Večer je bil namenjen tudi novemu pev; skeunu naraščaju, ki nai bj ob vzgledu zaslužnih matičarjev dobil pobude in vneme za vztrajno in r.esebčno delovanje v zboru Glasbene Matice, te naše najidealnejšc pevske družine. Z delom in trpljenjem ucakas 90 let Iz spominov 9€letnega Ižansa Matije Kramarja Se 30 med nami stare korenine, ki pričajo o čvrstosti našega rodu. Takšen korenjak so Kramarjev oče. Tam pod zelenim Krimom na slavnem Igu v hiši 11 Je prišel pred 90. leti na svet Oče j,e biil posestnik i-n je imel dva grunta: enega na Igu, drugega na Golem, odkoder je bila mat doma. Po revoluciji 48. leta po vo-jnah ni bilo dobrega življenja in ljudje so se mučili še bolj kakor danes. Iža.noi so kme f-ovali kakor so vedeli in znali zaslužek v denarju pa so jim dajali veliki gozdovi. kjer so sekali les za kurivo in za žage. Furman, so služili še razmeroma dobro. Kar je bilo pa bolj pridnih in varčnih fantov ip mož, so se podali jeseni na Hrvatsko v tamošnje šume polirat stoletne hrast-e in delat jiz njiih »planike« in pragove. Največ so se zadrževali okori .Jakse in Velike Gorice pri Zagrebu. Matija Kramiir je pa sel doma živino, pa se mu je oglasila žilica, ki ga je odj>eilja ia s »Hrvata,rji« kot 13 letnega dečka v hrvatske šume. Tam je bM za »fantka«: z--' kuharja i,n kurjača. Vsako jutro je bilo treba zgodaj vstati, napraviti ogenj v bajti ki je bila narejena iz pragov, im zakuriti} na kraju, kjer so sekali. Včasjh jc bil silen mraz. da je drevje poka.lo. Ta krat so Se približali tudi volkovi, ki jih je bilo po šumiah vedno dovolj Vojak pa Matija bil, ker ga j,e o*"; oprostil vojaške službe Prevzel je posestvo na Go<"©m in tam ve'{k o trpe!. Treib. je Mo popravit; in prezidati hišo in ve čino gospodarskih polonij. Nato je začel kroma riti na Igu j>ri Koomnrjn. kjer je da nes srostiilna Grbec Za časa potresa se je pa priselil v Ljubljano k:ei j.e imel velet £ros'jiIno pr.i Riibču. Tja so zahajali naj več Ižancd hi Smarjani. odkoder je bila njegova žena doma. Leta 1911. je kupi na Gilncah posestvo s hišo na TržaSki cesti, kje ra« nahaja danes znana Kramarje va gostilna in ki jo vodi njegov sin Franc, Mnogo zanimivih stvail pripoveduj« čvrat* jubilant, ki se Bc&z ieuda za -Aeez JnevatHfisti za 7juo{e crila! mu niti malo ne pozna devet križev. Njemu ni nič stopiti ob vsakem vremenu peš na Ig, Golo ali Kurešček. Oa v&e ve. kdo ima dobre prašiče na prodaj in šg dane« mm ne da žflica miiru. da bi miroval, ampak še vedno opravlja najrazličnejše posle okol; bfiše im če pniipelje sin polne sode vina jih navadno oče »za špas« pre-pumpa jo v klet.. Vprašali srno ga za 6vet, kaj naj človek dela, da bo dolgo živel, pa se odreže oče: »Ce lx>ste toliko delali in trpeli, kakor sem jaz, boste tudi toliko časa živeli!« Vzajemni sklepi naših rojakov v Nemčiji Essen, 13. februarja Življenje naših rojakov v Nemčijii poteka mirno, organizacije ne delujejo hrupno, vendar pa s tiho živahnostjo. Za nedeljo dne 7. marca bo sestanek vseh predsednikov in predsednic Jugoslovenske narodne 06redne zveze na Nemškem. V zvezi je zdaj včlanjenih že 39 moških in 17 ženskih društev. Važen ie sklep, da l>o Jugoslovanska narodna osrednja zveza poslala poseben vlak z otroki v domovino na počitnice in to ob koncu julija- Odrasli pa se pripeljejo protj koncu avgusta s posebnim vlakom im ?e našim rojakoin-izletnikom pridružijo tudj Nemci. Jugoslovenska narodna osrednja zveza bo letošnjo je~en praznovala lo-letroico obstanka in Vsako nasilno odpravljanje nesnage pri pranju škoduje perilu. Perite zato s Schichtovim Rodionom, ki varuje perilo in Vam prihrani naporno dela Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta: L Raztopite Radion v mrzli vodi. 2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut 3. Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež-nobelo. Schichtov w RADION POP O LNA N EGA P E RIL A Dne 30. januarja je bila skupna seja vodstev Jugoclovenske narodne osrednje zveze in zveze katoliških društev sv. Barbare- Ob tej priliki je bilo soglasno sklenjeno, da bo letošnji izlet skupen in tudi otroci bodo skujmo šli v domovino- Obenem je bilo sklenjeno. da se še letos prične izdajati skuPem jugoslovanski list v Porurju in ol>e organizaciji uvedela še leto« enak znak za vso na- .,„ _______ r______________ .. __________________ cionalno kolonijo. Znak bodo vsi članj javno bo ob tej pril.ki razvila svojo zastavo. I nosili v guinbnici. Na sledi novih premogovnih plasti Trboveljski rudosledci iščejo novih zakladov — Premog, baker in zlato pod K umom Dan za dnem imamo priliko, da v dnevnikih čitamo pritožbe smučarjev, kako jih je pretepla zima osleparila za vso radost sredi bele opojnosti, a malokomu bržkone pri tem prihaja na misel, kako brez večje škode trpijo zaradi nereda v vremenu rudarski revirji in v prvi vrsti rudarji sami, ki so v zadnjih letih na prav žalosten način postali igrača sezone. Zimskih me secev smo pričakovali z upanjem, da se bodo naši delavci, z njimi pa tudi naši pridobitni sloji, ki v prvi vrsti zavise od rudarjevega zaslužka, vsaj malo opomogli od bede in dolgov, na katere so obsojeni ves poletni čas, a tudi v tem pričakovanju smo se ušteli. Kriza je v revirjih tako na višku, da bi bila mogoča rešitev res da samo še, če bi Bog sam prišel v Trbovlje, kakor nam ga obetajo z Mrzelovo knjigo. Najbolj žalostno je pač, da morajo prav kraji, ki krijejo v svoji zemlji še zmerom ogromna bogastva, uživati sloves pasivnosti. A razen političnih momentov, ki obvladujejo gospodarski položaj v državi, je brez dvoma trboveljske siromaščine v veliki meri krivo tuiii dejstvo, da je naš premog predrag, a predrag je spet, ker kar-tel ne dopušča konkurence. S tem v zvezi je dovolj značilna usoda rudnika v šem-niku, ki je nedavno prišel v last TPD. S krizo v revirjih pa smo doživeli poseben pojav, ki najbolj zgovorno priča, da je za naše srednje sloje nastopil že skrajni čas, ko se morajo zateči k samopomoči. Odkar sta v revirjih zavladali beda in skrb, ljudje zmerom intenzivneje ugibljejo, koliko je še premogovnih skladov pod rušo in kako dolgo bo še rudnik obstal. Iz te skrbi je zraslo upanje, da mora biti precej črnega diamanta skritega tudi v ozemlju, ki ga TPD ni pokrila 3. svojimi rudoslednimi pravicami, in nekateri podjetnejši izimed naših obrtnikov 30 se lotili iskanja. TPD ima svoje pravi- ce zavarovane samo po vsem gričevju na hrastniško stran. V trdni nadi, da mora biti premog tudi v bregovih med Lokami in Klečco si je dal tu zagotoviti svoje rudoslecle gostilničar g. Kmet iz Trbovelj. Prva poizkusma vrtanja in kopanja so spravila na dan nekaj optimističnih znakov, a zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bilo treba prizadevanje začasno opustiti. Nekje izven revirja je j odprl majhen rudnik zlatar g. Miha Ko- j ren, in kasor pravijo, je delo že pokazalo prve uspehe. Posebno pozornost pa je vredno posvetiti iskanju premoga pri Sv. Juriju pod Kumom onstran Save, kjer so si začeli interesenti zagotavljati rudosledne pravice že pred 100 leti, a do nedavna še nikomur ni uspelo, da bi se bil dokopal dalje ko 10 ali 20 m pod zemljo. Razen premoga slutijo v teh krajih tudi nekatere plemenitejše rudnine. Tako je v letih 1905. do 1910. v Medvedovi dolini, ki se pri Bo-riškovi gostilni odcepi od Sklendrovca, neki Amerikanec iskal zlato, ob Sopoti, po kateri je šentjurski kot zvezan z Radečami, pa je neki nemški inženjer pr&d vojno stikal za bakrom Razkopani so še nekateri drugi kraji ob tem vznožju Ku-ma. Pred nekaj leti pa je ga. Mara Mo-dernidorferjeva, soproga bivšega šolskega upravitelja pri Sv. Juriju, odprla dva nova rudosledna rova v Gorenji vasi. Njen rudnik je največji, kar jih je doslej obratovalo v tem območju, saj doseza prvi rov, v katerem pa je delo — prav tako zaradi pomanjkanja sredstev — ustavljeno, 75 m dolžine, drugi pa kar 170 m. že pri razkopavanju talnine nn krovni/ne so naleteli na posamezne drobce premoga, o katerih so pri znanstveni analizi ugotovili, da vsebujejo po 7000 do 8000 kalorij, to se pravi, za dobršno mero več kakor rjavi premog iz Trbovelj. Dobro bi bilo, če bi se našel razumen, podjeten domač finančnik, ki bi omogočil prvi razmah obrata, saj bi napravil tem krajem uva. ževanja vredno dobroto, a brez dvoma bi bilo tudi v njegovo korist. Bajtarji in mali posestniki s Kumljanskega, ki so včasih s sekirami na ramah hodili delat v trboveljske rove, a jih je kriza izgnala v bedo in pomanjkanje domov, bi tako prišli do novega kruha in po vaseh, ki zdaj hirajo od vsega hudega, bi zavalova-lo novo življenje. Kakšne so perspektive vseh teh rudo-sledcev v Trbovljah in pod Kumom za bodočnost, se kajpak danes ne da govoriti, ker je enaka apatija, kateri so najprej zapadli rudarji, zajela pomalem menda že tudi finančni svet. Malo pa smemo morda vendarle upati, da bodo zakladi, ki jih dolenjski Triglav krije v svojem osrčju, vsaj takrat prišli na dan, ko se bo gora odprla in se bo jezero, 14 dremlje v nji, razlilo, da poplavi vse Pa savje. Takšna je namreč še dandanes ž* va vera po vsem Posavju dol do Hrvatska odkoder so še iz starih časov radi rema-j li na Kuim in prosili sv. Nežo, naj jih ob-' varuje te katastrofe, še pred desetimi leti so bili hrvatski romarji zadnjikrat na Kumu in izročili sivoji zaščitnici v oltarju dragoceno oblačilo. močan, zanesljiv, skromen v zahtevah Din 29*760 SAMOZASTOPSTVO „IMEX" H. Artenjak, Ptuj Nemški spomin iz vojne dobe Lani v avgustu je hilo v nacionalni uri radija predavanje »Ideja nacionalne revolucije med Slovenci.« (Predava! je novinar Tone Gmajner). Predavatelj je opozarjal. da pripravljajo vojni dobrovolici spominsko knjigo, ki bo predstavila naši javnosti lepo število nacionalnih revolucionarjev—Slovencev. Pristavil pa je, da mnogi slovenski nacionalni revolucionarji naši javnosti ne bodo nikdar znani, ker je tako skromija naša literatura iz velike odločilne dobe. Med drugim je navede! tudi tole: »Ah ni značilno, da je moral Nemec napisati knjigo o 17 veš-polku, o polku kranjskih Janezov? Nemški pisatelj dr. Kalten-boeck je napisal knjigo »Armee in Schat-ten«, ki opisuje življenje, trpljenje in umiranje slovenskih vojakov. Naključje je pisatelja, ki se v knjigi imenuje praporščak 7 erzy — zaneslo v ta slovenski polk in, čeprav je dal svojemu delu gotovo tendenco■ je lepo opisal slovenske vojake in oficirje. Markantno je orisal svojega poveljnika Alfonza Žerjava: »Dober tovariš, požrtvovalen in dober do vojakov, smel oficir, a kako smel in odločen bi šele bil- če b> se bil mogel boriti proti Avstriji, zakaj zvrhano poln je bil sovraštva do nje . .« Takoj v prvem poglavju se di Kalten-boeck spominja takratnega stotnika Alfonza Žerjave takole: »Nemčija je utopija/«• — Ta prekleta beseda jc praporščaka Ter-zvja venomer mučila s svojo veličino. In medtem ko je mehanično ravnal svoj vod. je venomer mučno razmišljal o tem. Skušal si je biti na jasnem o neprijetnem občutku, ki je bil zvezan s temi besedami.. Toda do pravega zaključka ni prišel Vod je bil urejen in Terzy se je umaknil v sredino zadaj. Sonce je zalivalo prostrano, s snegom pokrito vežbaiišče. V daljavi se je bleščalo belo se lesketajoče pobočje gora in je žgalo v oči. Podoba jc iz ginjala kakor spomin na sinočnii poslovilni večer. Bilo se je treba trudoma spominjati podrobnosti. Včeraj in danes — to se je mešalo med seboj m valovalo, kakor luči. ki so se igrale na snežni plasti. Terzv je pogledal trenutek navzgor v svetlo zimsko sonce. Oslepljen je zaprl oči Videl je rdeče točke, krožeče med seboj In tedaj mu zapleše — o, prekleto, že spet! — tista nesrečna beseda: »Nemčija je utopija!« Žerjav je bil tisti, ki je to besedo izrekel! — Da. Žerjav, se je h polkovnikovemu govoru fino in tiho smehljal. — Ali se je v resnici smehljal? — Terzy se prav gotovo spominja, da je bil stotnikov obraz neiz-premenjeno ravnodušen, negiben. In vendar se je praporščaku zdelo, kakor da ie ... Toda tu je bil spet pri kraju in ni mogel popasti bežnega vtiska. Potem pozno zvečer, ko je vino sprostilo srca in razgibalo jezike, ko sta beseda in pogovor potekala lagodneje, se je Žerjav obrnil k njemu: »Ti si pa zelo molčeč, Terzy!« »Samo miren sem.« »Čeprav greš jutri na fronto. — Ali greš rad?« »Rad? — To ni prava beseda. Grem prav tako rad, kakor nerad tukaj ostanem.« »Nimaš nobenih sorodnikov tukaj?« »Ne. zunaj živijo, v rajhu. Saj mi je itak ljubše. Tu sem svoboden, popolnoma svoboden. — Ne ljubim postavljanja.« Žerjav se je lahno nasmehnil: »Svidenje je prisrčneje. Prav posebno še za tebe, ki si pri nas vendarle napol tujec.« »Jaz se tudi tukaj borim za Nemčijo.« — Terzy je menil, da je te besede izgovoril hladno, brez zanosa, ln vendar je nasproti temu možu mučno občutil, da je izgovoril frazo. Žerjav ga je tiho in resno pogledal m nekoliko pomolčal. Potem pa je — lahno in komaj slišno — padla njegova beseda: »Nemčija je utopija!«-- Zato je stal praporščak Terzy za svojim vodom premišljajoč, resnega obraza. Čez prostrano vežbaiišče je prišla naglih korakov visoka postava. Ostri vzkliki so zadoneli v mraz. Bataljon je stal mirno. Orožje in ljudje, to je postalo eno. Tisoč pušk in tisoč mož. Ni si mogoče misliti j enega brez drugega. Terzy je gledal ble- di. ozki obraz polkovnika barona Stilltrieda pl. Rathenitza- gledal je negibno, v črni obvezi visečo zdrobljeno roko in njegov pogled je sledil vsakemu gibu resne postave. Nova ostra povelja Okorelost je izginila s človeške množice. Glas je donel čez ves prostor. Polkovnik je govoril, po nemško. Potem — po kratkem premoru — je ponovil svoje besede po slovensko. Ne tekoče, marveč sunkovito, s trudom. Toda oči vojakov so se zasvetile, ko je zazve-nela materinska beseda. To so bile besede slovesa, nagovor na maršbataljon, ki se poslavlja, besede, kakršne so se ta čas izgovarjale tisočkrat. Tu pa je govoril nekdo, o katerem se je vedelo, da je v nevarni uri zavrgel vse, čin in varnost, in se je boril, kakor se je treba boriti. Terzy je globoko zajel sveži zrak. Njegovo srce je bilo za polkovnika in čutil se je z njim dvakrat zvezan. Prvič po polku, kateremu oba pripadata, in drugič močno in navdušujoče po vezi jezika in naroda. čigar sinova sta oba. Ne, Nemčija ni bila utopija! Ko je polkovnik Stili fried končal, je nenadno in svojeglavo skočil neki vojak rz trdo uravnane enote, stopil je nekaj korakov v ospredje, potegnil čepico r. glave in jo zavihtel v zraku: »Zivio naš oberst!« Kratek, mučen molk. Preden pa je še kdo mogel ponoviti ta vzklik, je že zado-nelo ostro povelje bataljonskega poveljnika: »Bei Fuss!« — Vpadek. nezaslišana vojaška insubordinacija, je bil pariran. Polkovnik Stillfried je še enkrat šel ob bataljonu. Prispel je do onega vojaka, ki je nedopustno vzkliknil: »Živio!« Že je hotel stopati dalje, ko se je z naglim korakom vrnil in stisnil vojščaku roko. Polkovnik se je smehljal. Častniki so si oddahnili in spet veselo zrli pred se. ker so zdaj vedeli, da vojak ne bo kaznovan. In naenkrat se je smehljal ves bataljon. »Bataljon, ki gre z nasmehom na fronto...« si je mislil Terzy. Toda ta trenutek mu je spet šinila skozi' možgane ona strašna Žerjavova beseda in nenadno je začutil, kako mrzlo je to zimsko jutro. Postava polkovnika se mu je zdela kakor podoba viteško neresnične dobe: še je Nemec vodja in poveljnik. Toda že šepetajo glasovi: »Nemčija je utopija!« In tako je občutil praporščak Terzy mogočno donečo »molitev pred bitko« z ubi-jajočo težino in bobneči udarci bobnarja so udarjali vanj, da jih je čutil kakor telesno bolečino. Zazvenelo je povelje za odhod. Stran ne-všečne misli! »Habt — acht! Bataillon rechts schaut!« Udarci ob boben in sunki iz trobent! In potem — zanosno, osvobojajoče. da. smehljajoče živahni ritem koračnice generala Radeckega! — Solze, smeh, ihtenje, in vriskanje! »Zivio — živio!«-- Točno plača) »Jutra« naročnino Varaj svojcem zavarovalnico ospodarstvo Novi ljubljanski proračun ne bo prinesel olajšav V ponedeljek bo v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu razgrnjen proračun mestne občine ljubljanske in bo občanom na vpogled za pet dni. Čeprav je predlog proračuna definitivno sestavljen, ga drže v mestnem poglavarstvu v strogi tajnosti, kar mora le povečati zanimanje prizadetih občanov za njegovo vsebino. Po naših informacijah je novi proračun giede višine približno enak lanskemu. Občinska doklada, ki je bila povišana od 45 na 6f)°/o, je tudi v predlogu novega proračuna predvidena v višini 60"/o. Znova bo uvedena gostaščina na nove hiše medtem ko bo vodanna nekoliko znižana. V tro-Sarinski tarifi pa so le pri redkih postavkah predvidene nebistvene korekture. V celoti bo torej ostalo na lanski višini občinsko davčno breme- ki je bilo v tekočem proračunu tako občutno zvišano. Ko ie občinska uprava lani stopila pred javnost z ogromnim povišanjem občinskih davščin za 12 milijonov Din. je poudarjala, *a je to »sanacijski« proračun češ da je treba plačati zaostanke iz prejšnjih let in viseče račune priključenih okoliških občin. Odklonjeni so bili predlogi, da bi se ti znatni zneski krili s finančno transakcijo in da bi se razdelili na nekaj iet. K.er pa se to ni zgodilo, je vsakdo pričakoval, da bo temu »sanacijskemu« proračunu sledil proračun. ki bo nudil zopet olajšave v davčnih bremenih Kakor pa kažejo informacije. ki smo jih prejeli, se to upravičeno upa-rje ni uresničilo. Že pred meseci smo opozorili o številnih nastavitvah novih urad nikov in uslužbencev, čeprav je znano da je biio že prej število mestnih uslužbencev mnogo preveliko in so se cule zahteve po postopnem zmanjšanju kadra uslužbencev Vedno smo bili mnenja, da je bistvo dobre občinske finančne uprave predvsem v tem. da se ravnovesje doseže s prihranki in štedljivim gospodarstvom pri vseh izdatkih. zlasti pa pri neproduktivnih personalnih izdatkih, ne pa z brezobzirnim povišanjem bremen pri istočasnem ustvarja r.ju novih personalnih izdatkov Vse kaže-da hoče sedanja občinska uprava povišana bremena, ki tako ovirajo gospodarsko delavnost v našem mestu in ki so biia prvotno namenjena samo za eno leto, nadalje ohraniti Sprašujemo se, kam nai to vse vodi? Prav nastavitev novih mestnih usluž- bencev, nam je pokazala, da tako ogromno povišanje davčnih bremen lani ni bilo upravičeno, še manj pa so ta visoka bremena upravičena letos, ko so verdar po nedavnih svečanih izjavah občinske tinance »zopet v redu« Že enkrat smo na tem me-bencev nam je pokazala da tako ogromnih občinskih davščinah še pogum ustanavljati v Ljubljani nova trgovinska, obrtna in industrijska podjetja, če mora biti zaradi tega kaznovan z najvišjim' samoupravnimi bremeni v naši državi? Kako nij potem upajo številni brezposelni na možnost zaposlitve, če se ne bo Ljubljana gospodarsko razvijala? Kakšne koristi bo imelo potem ljubljansko prebivalstvo od takega »uspešnega« finančnega gospodarstva, ko se bodo zaradi zastoja v gospodarskem razvoju pokazale tudi posledice pri mestnih financah. Pred dnevi smo navedli vsebino najnovejših navodil, ki jih je dal finančni minister g. Dušan Letica glede občinskih proračunov Ta navodila zahtevajo najenergič-nejšo revizijo občinskih dajatev ki škodujejo gospodarskemu razvoju občine. Ta navodila izrecno poudanajo. da fiskalni interesi v komunalni politih ne smejo zavzemati prvega mesta, temveč se morajo podrediti interesom pospeševanja gospodarske delavnosti, kajti samo na ta način lahko občine pričakujejo koristi; zato naj se občine izogibajo vsem dajatvam, ki lahko otežkočijo gospodarski ra/voj. Vsiljuje sc nam vprašanje, ali ta navodila ne veljajo tudi za mestno občino ljubljansko, kjer so davčna bremena najvišja Želeti bi biio, da bi gospodje, ki vodiio občinsko finančno politiko, malo premislili kam vodijo usodo našega mesta Ne moremo se ubraniti vtisa, da sedanja občinska uprava ne računa s tem. da bi mogla doseči pri bodočih občinskih volitvah n^klonjenost volilcev, in da hoče sedanji čas ko je še na krmilu, izkoristiti za realizacijo načrtov, ki jih kaka druga občinska uprava ne bi izvršila. Kakšen ogromen apetit ima sedanja občinska uprava, nam priča že deistvo, da je moral finančni odbor mestnega sveta prvotni predlog proračuna znižati kar za 38 milijonov Din, da ni prekoračil že itak ogromnega računa za tekoče leto. Kontrola izvoza lesa P<-ed dnevi smo poročali, da je gospodarno finančni odbor ministrov sprejei uredijo o reorganizaciji zavoda za pospeševanje /ur: nje trgovine in da je treba rešiti le še nekaj vprašanj finančnega in personalnega značaja nakar bo uredba izdana še do konca februarja Vsebina uredbe še n' znana, vendar poročajo iz Beograda da predvideva nova uredba ustanovitev posebnega odseka (urada) za les in gozdne proizvode-ki bo :zvedel kontrolo izvoza lesa podobni kakor jfc ta kontrola izvedena prj živinskih proizvodih. Tudi smo že poročali o eke-}»r/eju trgovinskega ministra v finančnem odboru narodne skupščine ki pravi, da 6i r mogoče zamisliti našega jzvoza brez urada za kontrolo izvoza, živine in brez Prza-da Trgovinski minister je v svojem ekspo-branil urad za kontrolo izvoza živ.ne r; ;t>prot- krifki in polemiki, ki se je razvila v zadn>i)h mesecih. Glede na to izjavo, ki jo je podal trgovinski minister v finančnem odboru, poroča tudi beograjsko »Vreme«, da je v kratkem pričakovati uvedbo organiziranega in dirigiranega izvoza lesa, ker so za kontrolo in dirigiranje merodajni isti momenti kakor pri živini in žitu Znano je da je naš izvoz lesa lan- nazadoval za skoro 200 milijonov Din. predvsem ker smo izgub;}? glavno tržišče za mehki les v Italiji. Sele proti koncu leta se je naš izvoz lesa 7opet opomogel. Po izgubi italijanskega tržišča za naš zvoz mehkega rezanega lesa nismo mogli na,"ti tako hitro novih br/išč. kakor je to bilo pri živini kjer >e država preko urada za kontrolo izvoza izvedla naglo ;n odločno preori-entiranje in je za izvoz na oddaljnejša in manj rentabilna tržišča dajala tudi ;z. ozne Premije. Za-radj zastoja jzvoza lesa so ba? zlasti prizadet, tnal proJu&ent.i — Žagarji ,n mati trgovci n Slovenije, Gorskega Kotara in Bosne, ki še danes ne čutijo v večjem obsegu posledic ugodnejše konjunkture na evropskem tržišču italijanski trg pa jim je še več ali manj zaprt, četudi je bilo prav ma, lim producentom obljubljeno da Jjm bo rezerviran italijanski trg. »Vreme« zatrjuje, da je največji del sicer skromnih italijanskih kontingentov izkor stila na^a velika lesna industr.ja, k bi lahko in bi tuli morala plasirati svoje proizvoda na oddal jenejš b svetovnih tržiščih. Zato je čimprej potrebna intervencija države. Danes ie evropski izvoz mehkega rezanega lesa organiziran z znano konvenc, jo sklenjeno v Kobenhovnu Vse evropske države so preko svojih orgo-nfizaeij izvoznikov mehkega rezanesra lesa podoisaie to konvencijo po kateri določa vsaki državi kvoH oi ekiirv--^ i^vo--in je predviden tudi sporazum glede cen V tej konvenciji sodelujejo tudi uajvaz-n-ej.* evropske države- za izvoz mehkega lesa. to so Rusija. Švedska Finska, Rumunaia itd.. kar je pripomoglo do tega da se je lam v drugi polovici 'eta okrepila cena na evropskem trgu. Samo naša država, čeprav je tu d; ona podp;snioa te konvencije stoji ob strani, od tega pa ima mvvečio škodo prav mali produciemit. B-cograjsko »Vreme« izraža na korreu članka prepričanje, da bo trgovinski mrnrstcr v snorazromi i nuMvstrrm zn gozdove in rudnike napravil konec temu stanju in da bo p^čel aktivno organizirati kontrolo izvoza mehkega rezanega lesa. Gospodarske vesti — Naš blagovni promet na Železnicah, Po najnovejših podatkih generalne direkcije državnih železnic je znašal v lanskem letu blagovni promet naših že eznic 12.124.000 ton, to je za 62.000 ton ali 0.5'J'o več nego v letu 1935. Pri tem je za nimivo, da izkazuje statistika zmanjša, nje že ezniškega blagovnega prometa, ziasti pri izvozu in v tranzitu, medtem | ko se je lokalni b'agovni promet povečal za 8.5"/«, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v tisočih ton): 1936. 1935. razi v % lokalni promet S639 7959 +8.5% izvozni promet 1793 2178 —17 7% uvozni promet 329 542 —2.4% tranzitni promet 11G3 1383 —15-9% skupni promet 12124 12062 +0 5% Zmanjšanje izvoznega prometa navzl;c povečanemu izvozu je pripisati predvsem okolnofti, da smo lani v znatnih količinah izvažali žito, in to skoro izključno po vodni poti. Sprememba pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanju draginje. Zakon o pobijanju draginje in njegov pravilnik iz leta 1922., kakor zi.ano, še vedno ve jata. Seaaj je minister socialno po itiko dopolnil ta pravilnik za izvajanje zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije od 7. septembra 1922, m sicer v to iko, da se izvzemajo od odredb zagona c pobijanju draginje predmeti (stvari) ki se prodajajo po ce nah. določenih ? oogodbami, ki so odobre ne od strani pristojnih upravnih oblastev Ta sprememba je objavljena v »Službenih novinah« od 12. t m. — Na* dolg nasproti Italiji v nov**m kliringu se je poslednji teden ponovno po veča za 1 milijon lir, tako da znaša sedaj 28 milijonov lir. == Izpit; ta zidarske, tesarske, kamnoseške in »ndni.ikarske mojstre se bodo ul^di4 na oh-avo Zbornice za TOI v Liubljani vrši 1? v drugi polovici meseca marca t. 1- v Ljub« I?nni. Obenem se bodo tedaj tudi vršili jzpiti o obči izobrazbi in znanju. Prijave je vlagal] na Zbornico v Ljubljani preko pr.stojnih obrtnih združenj do 25 februarja t. 1- Vsak kandidat bo na svojo prijavo §e posebej obveščen o pripustitvi k izpitu in o točnem roku pismenega in uetmenega dela izpita. Vsa podrobna pojasnila glede prijave k iz-piiu dobijo kandidati pri pristojnih zdrus ženjih za zidarske, tesarske, kamnoseške odnosno vodnjakarske mojstre. = Dobave. Splošni oddelek direkcije dra žavnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. ni ponudbe za dobavo 29.600 pol kon-ceptnega papirja, gradben,, oddelek pa do 19-t m za dobavo raznih pisarniških potrebščin. Direkcija državnega rudnika v Kakrnju sprejema do 25- t. m ponudbe za dobavo raznega železa ter raznega orodja. = Dobave: Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo 100 kg mila za barvarska dela, do 25 t. rn za dobavo kompletnih izolatorjev in svetilnih predmetov Slroin, oddelek ges m>ra!ne direkcije državnih železnic v Beogradu sprejema do 25 t. m ponudbe za dobavo večje količine raznega premoga. Di« rekcija državnega rudn-ka Ugljevik spreje ma do 27. t. m. ponudbe za dobavo črne pločevine, voska, sirkovih metel itd. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 1. marca ponudbe za dobavo karhidn h sves tUk Komanda mornarice kr Jugoslavije v Zemunu sprejema do 22 t m ponudbe z vzorcem za dobavo 800 kg čaja Artileriij-sko*tehn'čni zavod mornarice v Titvu spre« jenia do 20 t m. ponudbe za dobavo raznih desk lesen h držal ter delta-kovjne. D;rekj ciia državn-h železnic v Subofici epreiema do 23. t. m ponudbe za dobavo jeklenih ce- vi Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 2 marca ponudbe za dobavo c^froia za razvijanje kopij, do 3 marca za dobavo električne peči in do 5. marca za dobavo raznega orodja = Lfcitacife Dne 20 t. m- bo Pri ekonomskem oddelku gen dirpkeje drž že« leznic v Beogradu ofertna licitacija za nabavo dimnih cevi in 9 marca za prodajo ca 70-000 kg starega livarskega peska, ki se nahaja ▼ delavnici Zagreb. Dne 22. L m. bo pri^ komandi savske divizijske oblasti t Za' grebu ofertna licitacija za dobavo 31-000 ms drv is 23. t. m- za dobavo 4X160 Um premoga- Dne 23. t- m. bo prj Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 17 200 m3 drv in dne 24. • m. za dobavo 4.816 ton premoga. Dne 22. t m. bo pri direkciji pomorskega prometa v Splrtu ofertna licitacija za dobavo kovinskega materijala (železa jekla, pločevine)- Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 4.35 milijon« Din nasproti 5.00 5.11, 5.02 in 6.39 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu se je funt gibal ves teden na višini 238. ker po tem tečaju kupuje Narodna banka odvišno ponudbo Nemška marka pa je bila ves teden nadalje slaba in se jc gibala na višini 12.35 do 12.45. Ponovno pa je popustil avstrijski šiling, ki je zdrknil izpod 8 in se sedaj giblje na višini 7.80 do 7.85. Na svobodnem deviznem trgu stane deviz« London 238.50, deviz« Newyoik 48.60, deviza Curih 11.L5 in deviz« Pariz 227. nm» • Curih. Beograd 10, Pariz 20.4050, London 21.4550, Newyork 438.3750. Bruselj 73.90, Milan 23.10, Amsterdam 238.40, Berlin 176.20, Dunaj 78.30, Stockholm 110.6250, Oslo 107.8250, Kobenhavn 95.80, Praga 15.28, Varšava 82.90, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 13. februarja Začetni toča-ji: pšenica: za maj 135.75, za julij 117.25. za sept. 113.75; koruza: za sept. 96.625. + Winnipeg, 13. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za inaj 129.50. za julij 123.75, za sept. 113-50. BOMBAŽ + Liverpool, 12. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji, za marc 7 03 (7.02), za junij 6.98 (6.96), za dec. 6.58 (6.55). Mlekarstvo in novi banovinski proračun Pred kratkim so listi prinesli vest, da preide mlekarska šola v fikofji Loki, ki jo je do sedaj vzdrževala kr. banska uprava dravske banovine, v upravo in vzdrževanje države Nekateri (listi) so tudi poročali, koliko bo banovina s tem prihranila, oz. bo lahko porabila za pospeševanje drugih panog našega kmetijstva. Smatramo za svojo dolžnost javno poudariti, da je položaj mlenarstva v dravski banovini tak, da je nujno potrebno, da se za pospeševanje mlekarstva voti rajo ne-le zneski, ki so se do sedaj porablja U za mlekarsko šolo, ampak de mn^go več, t. j. kolikor je »ploh največ mogoče. V naslednjih vrsticah hočemo opozoriti na nekatere najbolj pereče potrebe našega mlekarstva, z* katere pričakujemo, da nam bo priskočila banovina na pomoč. Predvsem opozarjamo, da nam še zmeraj primanjkuje dobrih strokovnih delavcev m organizatorjev; hvaležni smo banski upravi, da je končno nastavila referenta za mlekarstvo ne da bi mu poleg tega naložila tudi pospeševanje drugih panog, ravnotako smo Ji hvaležni, da je dala strokovno moč Zadružna zvezi, ker je s tem rešeno tud vprašanje strokovne-ga tajnika pn Zvezi mlekarskih zadrug; nujno pa bi še potrebovali potujočega inštruktorja za trdo sirarstvo, katerega želi nastaviti naša zveza, ki ima prvo vrstnega strokovnjaka že na razpolago, žal, da nam primanjkuje denarnih sred stev Od strani mlekarskih zadrug je bila že pono.no izražena žeija, da Di 4veza m.eitarskih zadrug otvorila poseben odde lok za mlekarske pouebačne. Mi b- Jim silno radi ustregli, pa nam žal pr manj kuje denarnih sredstev. Upravičeno pnča kujemo, da bomo tudi v tej zadevi delež ni pomoči ia banovmcKega proračuna. V 1 1938 se vrš. v okvirju jesenskega velesejma v Ljubljani velika kmetijska razstava. Naša želja je, da bi oilo na tej razstavi tudi mlekarstvo dostojno za&to pano. Poskušali bo- ao sioer, da bomo sa mi zbrali činu. eč sredstev, vendar smo še prešibki, da bi mogli prirediti dostojno razstavo brez pomoči banovine. Nič manj upravičeno ne pričakujemo podpore tudi za naš list. Program, ki smo »a navedli v prvi Številki lista (Uvodna beseda in Ledino pod plug) dokazuje v zadostni meri, da je bU naš list zelo zelo potreben; v tem nas tud: potrjuje dejstvo, da to ga vse, prav vse mlekarske zadruge sprejele z velikim navdušenjem. Upamo, da bo v prizadevanjih za dvig našega mlekarstva podprla naš list tudi kr. ban-ska uprava s primerno gmotno podporo. To bi bile nekatere najnujnejše potrebe samo pri naši Zvezi: vendar pa Je to le drobec v primeri s tem, s kako velikimi potrebami * morajo boriti naše mlekarske zadruge. Ugotoviti moramo, da je sedaj nekako premagano mrbilo, ki je trajalo skoraj celih 10 let, ko naše mlekarne niso nabavile niti enega fr°ja a da bi kaj zidale, na to niti misliti ni bilo. Po večletnem presledku je bila lansko leto t j. L 1936. sezidana zopet ena nova zadružna stavba, za prihodnje leto so pa na programu vsaj 3 ali 4. Ker se vsem našim zadrugam obeta, da bodo v prihodnje morale sprejemati znatno večje množine mleka, je nujno, da se onim zadrugam ki ravno grade nove mlekarne, omogoči zgraditi take stavbe, ki bodo zadoščale vsaj za 2 desetletji. Iz dveh razlogov amo torej pritnoranl prositi banovino, da podpira naše zadruge pri graditvi novih mlekarn; ker se za prihodnja leta obetajo znatno večje mno- Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Nedelja 14- ob 15. uri Repoštev. Mladinska predstava. Izven. Izredno znižane cene od 14 do 2 Din. Ob 20. Na ledeni plošč'. laven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 15.: Zaprto- OPERA Začetek ob 20. urL Nedelja, 14.- ob 15. Seviljski brivec. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol-Ob 20. Baleta, večer. Izven. Znižane eene od 30 Din navzdol- Ponedeljek. lo.: Zaprto. * V sredo se izvaja prvjč v tej 6ezoni Caj-kovskega opera »Pikova dama« z go Koge-jevo v naslovni partiji. Uzo poje gdč. Olj« dekopova Hermana g. Marčec. V ostalih par tijah: gge- Ribičeva. Golobova. Spanova ler gg. Janko. Primožič Ko!ao;o Nova bnscena cija po načrtih g arh Franza. Režiser: prof Sest Dirigent A Neffat. S to predstavo je združena komemoracija A. S. Puškina na našem odru. Predstava se vrši za premiersk abonma ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 14.: »Labirint« Poslednji«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedel a 14- ob 15 Kadar se u-trga oblak Znižane cene Zadnjikrat. Oh ?0 uri Dežela smehljaja Ponedeljek 15 : Zaprto Torek. IG Dr C. Sreda. 17-: Zaprto. Četrtek 18.: Dežela smehljajo. A, ž'.ne mleka in pa, ker je mlekarstvo trenutno tako malo rentabilno, da je nemogoče kriti stroške večjih investicij. Mlekarne, ki ne bodo gradile ravno letošnje leto, morajo pričeti zbirati posebne gradbene fonde, da bomo vsaj v teku nekaj lot nadoknadili, kar amo do sedaj v tem pogledu zaostali. Večini naših zadrug je potrebno več ali manj novih strojev, kar velja zlasti za bohinjske sirarne; zopet bo treba pričeti z izboljšanjem planin itd., zato gotovo ni pretirano, če pred-lagaSao za gradbene in investicijske namene naš'h zadrug znesek 500.000 Din. Najbolj boleče mesto našega mlekarstva pa je nedvomno preskrba naših mest in industrijskih krajev z mlekom. Ne pomaga nič, če si gotovi člnitelji še tako zakrivajo oč, pred tem vprašanjem, stvar kriči čedalje bolj po rešitvi. Naša Zveza je že ob raznih prilikah poudarila, kako si zamišlja rešitev tega vprašanja; toda to ni dovolj; vprašanje je namreč, kako spraviti skupaj potrebna denarna sredstva za izpeljavo teh načrtov. (O teh načrtih bomo Se pisali). Mnenja amo, da naj bi začela banovina vnašati v svoj vsakoletni proračun pri merne ztoeske ea zgraditev centralnih mlekarn v Ljubljani in Mariboru. Res je sicer, da bodo morale prej ali slej prispevati budi prizadete mesfae občine in >nte-resirane mlekarske zadruge, vendar je od ugodne in čim/prejšnje rešitve tega vpra, šanja odvisen napredek vsega našega mlekarstva v toliki meri, da bo banovina denar, ki ga bo v to svrho žrtvovala, pač najbolj plodanosno naložila. ge ena velika naloga je, pri kateri potrebujemo od banovine posebne naklonjenosti in podpore. To je naša propaganda za večjo porabo mleka in mlečnih izdel ker/; ta propaganda pa naj ne bi obstojala le v tem, da Izdajamo in širimo razne brošurice, plakate in podobno (čeprav je tudi to potrebno), ampak še v večji meri v tem, da ustvarimo nove možnosti za vnovčenje mleka; naša Zveza že delj časa goji misel, da naj bi se zgradile lepe in prostorne mloine pivnice po vseh naših večjih tovarnah (za začetek n. pr. v tistih ki zaposlujejo po 500 ali več delavcev). Boljše naložbe javnega t. j. davkoplačevalk k pga denarja si skoraj ne moremo misliti, ker bi bilo s takisni napravami pomagano tako kmetom kot delavcem. Drugo podobno področje so šole; v drugih državah konzumira šolska mladina po več milijonov litrov mleka letno, pri ras smo podobno akcijo opustili, še preden se je dobro začela. Menda bo ta kratek pregled lahko vsakega prepričal, kako silno so potrebne našemu mlekarstvu primerne denarne podpore, prepričal tudi, da bo denar, ki se bo za te s vrbe porabil, vsaj tako dobro naložen, kot v katerikoli drugi kmetijski panogi, čeprav tudi tem nismo nevoščljivi, da jih banovina podpira. Zato tudi pričakujemo, da bodo člani banskega sveta podpirali predlog, da se znesek, ki se je do sedaj porabljal za vzdrževanje mlekarske šole v škof j i Loki, v celoti porabi za podpiranje našega mlekar ":ega zadružništva in da se po potrebi in z ozirom na dane možnosti celo poveča. Mariborski kaleidoskop i. V Mariboru se godijo v zadnjem času čudne reči. Ni še dolgo tega, ko smo doživeli. da so ob neki slavnostni priliki zapeli državno himno v — nemščini. Potem pa se je celo našel nekdo, ki je ta dogodek poveličeval v nekem mariborskem listu. To čudo dogodka je nacionalne Mariborčane precej razburilo, še precej bolj kakor svo-ječasni incident v Veliki kavarni. Sploh se začrtavajo v obličju obmejnega Maribora neke svojevrstne konture, ki dajejo misliti Danes ni v Mariboru nič kaj posebnega, da se ta ali oni v javnem lokalu obregne vate, češ: »Verstehei* Sie nicht deutsch«? ali pa »In Marburg spreche ich deutsch«. Skoro se nam ne bo zdelo to nič več kaj posebnega. Maribor otopeva in potrpežljivo prenaša izzivanja, kakor na primer tisto, da mora biti slabe pameti, kdor se po nekaj letih bivanja v Mariboru ni naučil nemščine. Motne sence so legle na podobo Maribora. To je duh kozmopolitizma, obmejne in-ternacionalnosti, ki ima svoje korenme v nezrelosti, pozabi in — hohštaplerjL II. Maribor rase ln se lepša. Novi Maribor izsiljuje pnznanje celo pn onih, ki so svoj-čas bili tukaj, pa so se po prevratu izselili v Gradec. Oni, ki jih že dolgo vrsto let ni bilo na spregled, se zdaj oglašajo in se kar nc morejo načuditi temu naglemu razvoju v zadnjih letih. Kdo bi si mislil, da je iz starega Maribora bilo mogoče stvori-ti ta mičn' novi Maribor? Tako pravijo m se pohvalno izražajo nasproti svojim znancem in prijateljem. Od leta 1919. do vštetega I. 1936. so se zgradile štiri štirinadstropne hiše, 24 tri-nadstropnih, 30 dvonadstropnih, 278 eno-nadstropnih, 243 pritličnih. Razen tega je bilo postavljenih 90 tvorniških in delavni-ških zgradb, 78 gospodarskih stavb, 15 garaž. K temu pride še 399 raznih večjih prezidav in adaptacij. Ta stavbni razmah Maribora pa še ni ponehal. Za leto 1937. se napoveduje namreč dolga vrsta novih stavb. Na Kralja Petra trgu se bo sezidal Odvetniški dom. Na obsežnih parcelah (10.000 kvadratnih metrov) ob Ciril-Meto-dovi. Razlagovi, Prešernovi in Maistrovi ulici bodo po vzoru ljubljanskega Duki-čevega bloka zgradili šesteronadstropne stanovanjske komplekse za Hutterjeve uradnike, pa tudi druge interesente, čc bo od 180 stanovanj kaj prostega na razpolago. K temu še pride delavska stanovanjska kolonija za Hutterjevo delavstvo (najbrže na Pobrežju) s 26 dvostanovanjskimi hišami, ki se bodo gradile iz Hutterjevega pokojninskega sklada, kamor se na polovico stekajo vsakomesečni prspevki delavcev, po drugi polovici pa prispevek tvor-niškega lastnika. Nova četrt se bo oblikovala tudi ob Vrbanovi ulici proti Joštove-mu posestvu, kjer se razprostirajo zemljišča tukajšnje vinarske in sadjarske šole. ki se bodo zdaj po nakupu Raccrjcvega dvora od banske uprave za svrhe navedene šole parcelirala za zazidavo. Gre za okoli 1000 parcel, za katere se zanimajo mestna občina. Pokojninski zavod in druge ustanove. S tem bo zazidan ves prazni prostor, ki je doslej ločil zazidani del mesta ob Gosposvetski, Vrtni in Smetanovi ulici od nove vilske četrti na JoStovem posestvu. Gotovo dejstvo je tudi zgradnja nove carinarnice. za kar je že zajamčeno kritje Rase pa tudi okolica. O razmahu Studencev in Pobrežja je že bilo govoia. Tudi Te-zno napreduje Od L 1921. pa do danes se je ta silno razvijajoča se predmestna industrijska naselbina potroji'a. 'ako da šteje danes 498 družin z 2114 prebivalci. HI. Kulturna tvornost našega Maribora dale-ko prekaša predvojni Maribor. In vendar ne moremo biti zadovoljni Koncertno življenje ie bilo v zadnjih letih zelr razgiba no in more danes Mariboru » tem pogledu konkurirati le malokatero mes+o v naši državi, saj imamo danes v Mariboru in najbližji okolici 15 pevskih društev pod sfcro-Vivni** vodstvom in i tiri i&vne glasbeno šole brez zasebnih, ki jih menda tud: ni malo. Vendar bi bilo želeti še- več kvalitetnega poudarka. To prizadevanje se pohvalno opaža pri Glasbeni matici. Problem za se je narodno gledališče. Letos ni nič kaj slaba bilanca. Poučeni pravijo, da je bilo v letošnji sezoni doslej pr? dramskih predstavah več inkasa kakor v enakem času katerekoli druge sezone od obstoja gledališča v Mariboru. Na drugi strani pa se opaža, da je letošnji inkaso pri operetnih predstavah padeL Ta značilni pojav daje misliti Mar se je mariborsko gledališko občinstvo naveličalo operete? Znano je, da mariborsko izobrazenstvo, ki sicer poseča dramske predstave, nc zahaja k operetam iz razlogov, ki so v vrstah mariborskih kulturnih delavcev dobro znani in ki silijo k razčiščen ju. Mariborsko gledališče kot obmejno bi moralo biti na iz-vestni kulturni stopnji Vse te okoliščine izsiljujejo spoznanje, da je boljša slaba opera kakor pa slaba opereta. Vemo za protirazloge, ki se navajajo. Vemo pa tudi za druge momente, ki te protirazloge temeljito pobijajo. Vsaj enkrat tedensko hi lahko imeli operno predstavo. Izdatki ob upoštevanju zakona racionalnc pritegnitve in uporabe primernih moči ne bi bili večji. Sicer pa pravijo, da se je v zadnjem času gmotno stanje našega gledališča izboljšalo. Dobra volja, prožnost, spozna vnos t, revolucionaren prelom senilnih predsodkov, vse to in še kaj drugega bi lahko pripomoglo h kvalitetnemu dvigu našega glasbenega teatrskega repertoarja, ki nemalokrat ubija nadarjene igralce in odbija publiko, ki si sicer vroče želi dobrega, dostojnega, umetniško ustreznega glasbenega programa. IV. Tiščijo nas pa ob meji tudi še druge skrbi. Našemu kmetu na Kozjaku in v Dravski dolini bije že skoro dvanajsta ura. V letih najhujše gospodarske depresije je tukaj pel boben svojo kruto pesem. Posestva so prehajala v roke tuierodcev. Hudi udarci za naš nacionalni m gospodarski pre>-stiž ob mejL V teku zadnjih treh let je n« majhnem marenberškem odseku ob naši severni meji prešlo v nemške roke 22 slovenskih posestev... Slovenski kmet je moral 3 svoje prejšnje zemlje. Tako se je slovenska naseljenost na tem sektorju naše mej« razredčila. Namesto nekdaj cvetočih slovenskih kmetij so nastale številne »hube«. to so izumrla posestva. Obmejne nacionalne organizacije so napravile že nešteto apelov na odločilna mesta. Vedno bolj prodira v obmejnih domoljubnih vrstah spoznanje, da bo treba misliti na ustanovitev posebnega instituta v našem obmejnem Mariboru, kjer bi se ne zbiralo samo gradivo, ampak bi se tudi sestavljali konkretni načrti za čim uspešnejše pridobivanje v zadnjih letih izgubljene zemlje. —-c Eden na egiptskl znamki Za spomin na angleško-egiptsko zvezno pogodbo je egiptska vlada izdala znamko v prečnem formatu, ki predstavlja podpis pogodbe v »locarnski sobi« angleškega zunanjegau rada. Na čelu mize, ob kateri sedita angleška in egiptska delegacija, sedi zunanji minister Eden. Podzemska Železnica v Pragi Češka vlada pripravlja v sporazumu s praško mestno občino načrt za podzemsko železnico. Finančna sredstva za podjetje so že zasigurana in bodo v kratkem začeli ® pripravljalnimi defa. Praška občna bo v zvezi s tem najela večje inozemsko posojilu. Maslo je gorelo V Melbourneu v Avstraliji so do tal pogorele državne hladilnice. Škodo cenijo na kakSnih 80 milijonov dinarjev. Zgorelo je mnogo tisoč ton masla, sira in zmrznjenega mesa. Požar Je grozil mnogim ladjam, ki so bile zasidrane v bližini, parnik »Port Welllngton« je tudi v resnici začel goreti. 5 težavo so požar na njem udu-501i Čez egiptsko puščavo Dva naša rojaka jezdita s karavano iz Heliopolisa v Ismajlijo j? ?> <■ C ' - . "i "V. J, ^ X Majhna karavana na poti skozi pustinjo Kairo, pozami. ?oln©e ee smehlja rrad milijonskim me-iftom Kairom, vsa prerojena je Nilska do-l/na. Ko tonete v Evropi v vlagi in megli, imamo ta prekrasno vreme. Gostil, kj dospe iz Evrope semkaj, je pravi užitek preživljat; takšne drv. Tropska vročina je toliko popustila, da lahko zamenjaš debele volnene obleke z lahkimi jn tako opravljen fse počutiš živahno razpoložen za roman'® po slavni deželi faraonov. Jako ugodni bo izleti na otok Gez'ra. med obema rokavoma Nila. kjer te ofrdaja vetrič, sedečega pod košatim kavčukovim drevesom al; pod zeleno palmo Tujec radosten ogleduje oranžna in datljeva drevesa in banane in uživa nji hov opojni vonj Hvala Bogu, dovolj je nilske vode. ki zaliva prekrasne vrtne nasade. Prava velikomestna slika se nudi v Kairu v večernih urah. posebno na trgu paše Sulejmana. Avto h:t/ za avtom, ©'ektričnj vozovi švigajo, avtobusi vzvoščki in razna motorna vozila drvijo po ulicah, ki so čarobno razsvetljene z vsakojakirnd neonskimi reklamami. Bil sem prijetno presenečen ko sem srečal v tem živem dmndaju uglednega rojaka iz Zagreba arhitekta Freudenireicha, ki že nekaj let vodi svoje dobro uvedeno podjetje v Kairu. Vesel m; je ponud.il, da se udeležim naslednji dan izleta čez puščavo v Ismajlijo. Rad sem s© odzval povabilu. Krvavo rdeče solnoe me je naslednje jutro s toplimi žarki prebudilo. Pravočasno sem dospeti na električno železnico, imenovano Mebro, ki drvi z brzino do 85 km na uro iz Kaira v Heliopolj-Oaza. Tam me je že čakal zagrebški prijatelj g. Freudenreich. Skupno sva sri ogledala Heliiopolis. prelepo mesto, ki ga tvorijo same vide polne okrasja, balkonov jn stolpičev v najrazličnejših oblikah. Posebno pa je opazen s svojo eksotično lepoto dvorec barona d'Em-paina: Dvorec je tipična kopija indijskih pagod Po ogledu sva se potrudila do majhne, za naju rezervirane karavane. Povzpela sva se vsak na 6vojo kamelo in že smo odrinili proti Ismajliji. 0 morski bolezni na »puščavski ladiji« ni govora. Žeja nas je mučila bolj, kakor neusmiljeno pogrevajoče soinoe. Kako dobro dene na pot,;, čez puščavo požirek hladnega wh/isikyja e sodo, s čemer je bil zagrebški priiatelj po veliki previdnosti prav dobro založen. Pot gre enakomerno, kamele stopajo sigurno in varno, med enoličnim preganjanjem in pe-vanjem vodičev; »La rllah elia iilla Allah Mohamed rasni Allah«... Ze daleč v puščav; srečamo razne večje karavane, prevažajoče bombaž, sadje sladkom trs. Vsako takšno srečamje je nuiilo in prisrčno. Navada je, da se karavane pozdravljajo z mahanjem z robci in šali. Ce pa .je karavana predaleč od na-še» se opozarjamo medseboj- no k zategiimi krlkj in petjem. Tu, daleč od sveta, v nedogledni rjavi samoti pač bolje občutimo da srno si »bratje v®i na_ rodi*... Bližamo se poldne, ko naenkrat opazfm v bližini jezero Opozorim prijatelja na jezero, da mi pove, kje smo. Preden se znova ozrem na lepo se lesketajoče jezero, ga že izgubim jjz vida. Rojak je dobro vedel, kaj sem videl, toda kot novincu mi ni hotel takoj razodeti, kakšna prikazen je to bila. Šele drugič. ko sem jezero znova opazil, na drugem mestu in v drugačni obl> ki, se mi j© nasmehnil: »Fata morgana, kaj bi bilo drugega!« Pogosti fenomen v pušča vj je zlasti ob hudi vročini izredno mikaven. Kako sem bil navdušen, da. vzhičen. ko s«(m videl prav pristno fato morgano ki mi je bia prej znana le iz bajtk in romanov!... Toda glej, že se resnično javljajo obrisi &lo-večiih obeliskov ob Sueškem prekopu, po-s ta vijem, j v počaš&enje Francoza Ferdinanda Lessepsa, ki si je ta čudoviti kanal zamislil. Njegov pepel počiva v Kartag; prj belih bratih. Ismajlija je danes prijazno uradniško mesto. Številni nameščene? društva, ki vzdržuje Sueški prekop, tvorijo takorekoč eno samo družino Mesto je polno vrtov in modernih vil Tu je tudi lepo šfcevijlo naših rojakov, zlasti Dalmatincev, ki so sloveči piloti in imajo 6ijajne zaslužke. Nekateri okrog 35.000 Din na mesec. Nedaleč od Ismaijlije j€ jezero Tiimsa. kjer Se srečujejo velike ladje, dospevše h raznih delov sveta. Prekrasen je biil večer, ko sva se dva .jnigoslovenska rojaka z železnico vrnila v Kairo obogatena z novjmj nepozabnimi vtjski h dežele faraonov. Jaroslav Štovjček. Vodnik karavane Počitek slovenskega popotnika ob Evfratu, najdaljši reki prednje Azije Spomenik svetovne vojne ob Sueškem prekopu. Spomenik je 70 m visok in stoji oib bregu jezera Timsa blizu Sueškega prekopa. Na istem mestu so angleške čete prizadele Turkom dne 3. februarja 1915. občuten poraz. Obenem sta veličastna obeliska posvečena spominu Ferdinanda Lessepsa, ki je zamislil ta prekop kot največ p vodno cesto na svetu Bajazit, januarja, 1937. Že v otro§k>?h letih gem sanjad o nek,' Ev-frabu in mnogokrat mi&lol nanj, ko sem prebiral zgodovinska dela jn se isčiii spozna-vati Krisfeovo življenje in pehanje narodov, ki so živeilj tisto dobo. Ne. njikodi pa takrat njsem pomislili da me bo nekoč pot povedla semkaj yn da bom na lastne oči spremiljad tok mogočnega Evfrata. Ko smo zapustili Erzerum. o katerem sem vami pred meseca poročaj, sem imed zemdjevjd stalno v rokaih /la mri ne uide nžtd ena priiilka ogledati efj katerikoli zanimivost reke, ki slovi ijz davnine in koder jo tavai Hasan v temi tisoč in ene noči. Po prehodu čez gorovje Agri b« poča&i spuščamo v prikupno kurdistansko dolino, obraslo z južnim sadjem in palmami. V malem mestecu Kara—Kiiisse prispemo do obale malega Evfrata, ki se zvija v brzicah nam nasprotu Cista sinja voda pritegne vsakega popotnika, da &i tu oddahne m odloži popotno breme. Evfrat, — koliko narodov ga spoštuje! In koliko imen iona; Peraj^ umi pravijo Eufratu, Arabci El Fara. Izvira ob vznožju mogočnega gorovja Ararata in potem hiti nteskončno daleč. To je največja reka prednje Aziije .njena struga je dolga nič manj kakor 2-700 km. 0 gorovju Araratu so še danes prepričana vsa tukajšnja kurdijska plemena. da se je ta gora ob vesoljnem potopu prva pokazala iznad vode in da se je seamkaij rešil Noe s svojimi živalmij in svojo družino. Ararat se raziskuje od drugih taka j §n jih pogorij v tem, da stoji sredi nedostopnih močvirnatih poljan, gore pa ee dvigajo kakor ogromne egiptsko piramide ali kakor prj nas v Sloveniji Donačka gora pri Rogatcu. Ne vem, ali je na glavni &t4>~ žec Ararata že stopila človeška noga. Proti višku so stene silno strme in olblite z lavo. kj je nekoč bruhala jz ognjeniskega žrela. še vedno je Ararat strah in trepet prebivalcev daleč na okrog. Potresi so po-gost; in ljudje š& vedno žive v groza, da se nekoč odpro žreda v višini 5.140 m in da znova z dimom in ognjem, z lavo in kamenjem ustvarijo pekel prostrani okolici. V teh skrivnostnih krajih kjer spijo strašne sile, oblikujoče svet, vsrkava Evfrat marsikod še vročo lavo v svoja korita Njegova pot gre e trmo ajzdoil, po veilikih ovinkih ee suče v dolino. Kot silna reka se prevrta skozi Tavrus skozi veličastno 600 do 1000 m globoko ožino. V več kot 300 brzicah dmi skozi to zagato, dokler se pri Teleku n,e približa Tigri?u. Ko eo je osvobodil spon mogočnega pogorja, zav,iie odločno proti jugu. Leze dalje po islamskem svetu, dokler se miu b;l7,u Madatalje ne pridruži še reka Bolakda. Pod Biredjikom zapusti Evfrat azijsko Turčijo in jo potem maha dalje po vročem 6irijskem pesku. V fdoljnem toku po ravnj Mezopotamiji ga že hiladj goeto vejevje palm. Pod baJrJon-&krmj razvalinami ntul Basro se združi z reko T;grisom. ki mu šumeča prinaša po- PERXANTO nov film nenadkriijive kakovosti tovarne Dobi se v Drogeriji ADRIJA, Ljubljana Drogeriji GREGORIč dr. z. o. z. Ljubljena Drogeriji HERMES, Ljubljana Drogeriji JANČIGAJ, Ljubljana Drogeriji A. KANC SINOVA, Ljubljana Drogeriji I. KANC, Ljubljana« zdrave iz Bagdada. Združenj reki se potem vlečeta v perzijski zaliv, v indijski Ocean. Zdaj se bliža čas, ko bo Evfrat mogočno narasel. V novembru je njegovo stanje najnižje. Proti marcu pa začnejo hudourniki polnit; njegovo strugo, ki je do robov polna tja do julija Ta čas lahko gredo na pot velike ladje vseskoz do Samsata. Obrežno prebjvalstvo pa je na Evfratu venomer doma s svojimi značilnimi splavi, nar pravljenimi iz ovčjih mehov, To eo »kele- ki«. ki so sloveli že v svetopisemskih časih. Razen tega pa je na Evfratu polno okroglih, sddedam podobnih čolnov ki se imenujejo »gmfa« posebno dobro služijo ribičem. Evfrat obilnje najrazličnejših eiast-nih jih in je pravi dobrotajk velikanski pokrajini, skozi katero se pomika s svojim silnim vodovjem. Dolgo sem se ponrodij ob Evfrata. Toda pot je velela dalj©, r Teheran. Josjp Hajnšek. Beduinska pastirica z ovcami ob Evfratu par gre v Južno Ameriko kariera Mije čorakove in Maksa Ktirbosa V Monte Carlu, Beausoleil, 5. febr. V Oranu v Algeriji so nas takoj in prve pozdravile palme. Visoke, vitke, a na samem vrhu jim štrli kakor omelo šop listov. Da ni teh čudnih dreves in drugih tropskih rastlin, bi človek ne verjel, da sc nahaja v resnični Afriki. Ljudje prihajajo po svojih nošah počasi na evropsko modo; toda temno zagorela polt in fizionomija tipično orientalskih obrazov mi je dokazovala, da so to ljudje druge zemlje in krvi in drugačnih običajev. Jezik jim jc napol francoski, druge polovice pa ne znam nikamor prištevati. Mesto, kolikor sem ga videl, je precej podobno francoskim mestom ob morju in je popolnoma modernega značaja Ljubeznivost teh ljudi in njih gostoljubnost pa mora na mah osvojiti srce in dušo Evropca. Tudi meni se je zdelo, da tako prijetnih šeg in tolike prijaznosti ni v Evropi; prav gotovo pa je ni med mojimi ljubimi rojaki. V Oranu se celo neznanci najvljudneje pozdravljajo med seboj. Ostali smo tri in pol dneva. Gledališče je zgrajeno v čisto evropskem slogu, le predstave se začenjajo šele ob desetih zvečer Pa odprta so vsa okna in vsa vrata! Kajti žar vsednevnega solnčnega ogrevanja segreje zidovje in se zrak zvečer le počasi ohlaia Šele okrog dveh ponoči nastane tolik hlad, skoraj mraz. da brez površnika ni varno biti na prostem. Nepopisno lepo je zreti na morje, ko zahaja solnce. Krasota zahoda in vzhoda v Oranu mi ostane nepozabna. Vsaka beseda je tisočkrat preskromna, da bi mogla vsaj malo in približno opisati to čudovito naravno lepoto. Dne 28. novembra smo dospeli v Tunis, ki pa se po svoji zunanjosti zelo razliku- je od Orana Večje je to mesto, izrazito tropiono, svojevrstno po zgradbah in ljudeh. Le jezik je isti. Hrana pa, da bi si skoraj želodec pokvaril! Zrezek je bil napol sirov in namesto z mastjo jx>lit s krvjo. Zelo okusno serviran, da, a zame neužiten. Pojedel sem samo peteršilj, ki je bil kot okrasek nasut okoli zrezka. Najrajši sem užival kavo in croissant, kifeljček, ki je drugače zvit kakor naš kifeljc. Od enega croissanta seveda še nisi sit, in za moj želodec so bili celo štirje premalo. Čeprav I so na videz veliki, se razlezejo na jeziku j v par drobtin. Zato mi je uganka, kako delajo in pečejo ta izvrstni eksotični kruhek, j ki se v kavi napije in napihne, da je prav-| cata slast. (Ljubljana, ki ima priznano dobro pecivo, bi morala poslati v Tunis najodličnejšega pekovskega strokovnjaka, da bi se tam na licu mesta naučil mesiti in peči še croissante!) Tudi v Tunisu smo ostali tri dni in se zvečer odpeljali z železnico nazaj v Alžir ln končno zopet naprej, prav tja v egiptovsko Kairo. Naposled smo bili potovanja iz kraja v kraj že zelo naveličani. Zanimivosti Alžira in Kaira so nas zadrževale skoraj ves dan na ulici, zvečer smo imeli predstave in to nas je dvakratno utrujalo. Le zavest, da se nam bržčas nikoli več ne ponudi prilika, občudovati te prelepe kraje, nam je (meni seveda največ) vlivala novih moči, da smo pozabljali na svojo utrujenost. Vtiski z moje prve turneje pa mi ostanejo večno v spominu. Vrnili smo se po najkrajši poti v Pariz Tu me je že čakalo novo delo. Sodeloval sem namreč pri svečanostih pariškega delavstva. Ker sem bil že znan kot strokovnjak v ruskih ljudskih plesih, me je delavska skupina povabila, da bi sodeloval na njihovem prazniku. Proslava se je vršila v Palais de sports, t j. ogromen stadionu, v katerega gre do 30.000 oseb. Palača je bila natlačeno polna. Na vzporedu sem zaplesal med drugim tudi ruski ples »ko-zaook«, ki sem ga moral ponoviti Oder je bil postavljen v sredini in sviral je velik ruski orkester balalajk. Zaradi reflektorjev, ki so sijali z vseh strani, sploh nisem videl ljudi, le slišal sem grmeči aplavz in vzklike »bis!« Mislim, da sem tega dne prvič in zadnjič plesal pred tako ogromno množico. Razen izdatnega honorarja sem prejel na zaključku po vrhu še — štruco kruha. Vsak izmed sodelujočih je dobil tak dar. Iz tega pa sem sklepal marsikaj... Tako sem si s turneje in s tem nastopom zaslužil nekaj denarja, da sem se lahko vrnil v šolo in življenje dobro rinil naprej. Položaj se je temeljito izpremenil in vedno sem našel dela in zaslužka. Z Mio Čorakovo sem plesal v filmu »Nuit de feu« in zaslužil čisto lepo. In pri tej priliki naju je videl agent-ma-nažer Arn. Meckel iz Pariza Ponudil nama je par dni nato angažman za opero v Buenos Aires v Južni Ameriki! Ta sreča me je doletela tik pred odhodom v Monte Carlo. Vlak je imel oditi ob pol desetih zvečer, jaz pa sem imel od sedmih do devetih še skušnjo z Mio. Ko sva bila sredi skušnje, je stopil v dvorano Meckel z neznanim gospodom. Plesala sva dalje vse po vrsti in dobro pokazala, kaj znava Po končani avdienci nama jc Meckel ponudil angažman za 12 mesecev in predstavil neznanega gospoda. Bil je direktor opere v Buenos Airesu! V glavi se mi je vrtelo in bil sem čisto zmešan ... Moj bog, dospel sem do svojega cilja! Čez par mesecev že odpotujem čez »veliko lužo« v Južno Ameriko kot partner Mie Čorakove! Torej vendarle nisem pri- šel v Pariz zato, da bi se vrnil domov bla-miran in praznih žepov! Verjemite mi, da sem srečen. A mislim, da smem reči, da sem si srečo tudi pošteno pristradal in prigaral. Sedaj plešem v Monte Carlu in ostanem tu dva meseca. Pod tem vročim južnim solncem in pod košatimi in zelenimi drevesi premišljujem doživljaje in urno pot svoje kariere. Na obrazih nekaterih tovarišev pa berem zavist Jaz bi jim rad rekel: »Če bi tudi vi tako hoteli kakor jaz, bi tudi dobili kar sem dobil jaz. Tvegati je treba, pa gre. Malo moraš biti praktičen, malo moraš znati polento kuhati, krompir natepa-ti in mnogo potrpeti, pa pojdeš gotovo v Ameriko. Seveda, če pa s prezirom zavračaš nezabeljen krompir, ostaneš vedno kar si!« Takole bi jim rad povedal, a molčim m vežbam, vežbam ... Francoski govorim za vsakdansko rabo že precej gladko, skoraj docela dobro pa govorim ruski in nemški. Tu v Monte Carlu mi prihaja počasi v uho tudi angleščina, saj je skoraj polovica baleta pri naši operi angleška. Upam, da pridobim v Buenos Airesu tudi nekaj španščine, kar mi bo vsekakor koristilo. Monte Carlo! Sedim na prekrasni terasi in gledam daleč tja preko morja. Tako lepo je tukaj, da se opisati niti ne da. Luk-suz, lepota, bogastvo in seveda tudi pustolovstvo. kamorkoli se ozrem. Največ je Angležev, Francozov in Nemcev pa zastopnikov vseh mogočih narodov. Zrak ob morju je idealen. Gledališče je sijajno in razkošno, gledalci pa smejo prihajati vanje samo skrajno tip — top: dame v dragocenih večernih toaletah z nakitom, gospodje pa v frakih in smokingih. Cena vstopnic je enotna, po 40 fr. sedež, a stojišč sploh ni. Ker se začno predstave 6. februarja, vež- bamo dopoldne m popoldne do noči, dela je torej mnoga Stanujem prav blizu opere, imam doma tudi vso hrano in sem zelo zadovoljen. Moj naslov pa je: M. K. 7. Avenue du Ca-sino, Beausoleil, Monte Carlo. Mnogo solnčnih pozdravov! Vaš Maks Kurbos. tčiliu tablete NIČ VEČ UTRUJENOSTI! Prijeten in dolgotrajen sen in umirjeni živci po kopetfi s &MEAN kopalno tableto! ure zabave Hockey na mizi za športnike in tiste, ki bi radi postali Letošnja zima je muhasta in nam kar noče prinesti pravega ledu. S hockevjem na ledu torej ni nič in ostali bi brez zabave, če vam ne bi zdaj prinesli navodilo, kako lahko igrate hockey doma brez drsalk in brez tekanja. Pa preidimo na igro samo. Doma vzamemo kos kartona, ki meri 90X60 cm. Na tem kartonu narišemo igrišče, kakor nam ga kaže slika A. Vsak kvadrat naj bo na kartonu velik 1.5X1.5. cm. Vse igrišče se razdeli. kakor na sliki dobro vidimo, na 6 polj. Polji 1 in 4 sta obrambni, polji 2 in 3 pa napadalni. Ob ozki strani vidimo na vsaki strani 20 polj, ki so črtkana. To so vrata. Pred vrati je vratar je vo polje, ki obsega 20X10 kvadratov. V tem polju se udej-stvuje vratar. rej v kvadratu 5X5, kakor vidimo na sliki B. Če pride sovražna ploščica od nasprotnika v njihovo polje, mora izpasti iz igre. Če pa igralcc to izpreglcda in ploščice ne odstrani, nima več pravice do tega Tudi v naslednji potezi tega ne sme storiti, čeprav nasprotnik še ni opazil, v kakšni nevarnosti je njegova ploščica in je še ni odstranil. Ploščice obeh strank moramo zmerom i tako postaviti, kakor kaže slika A. (ploščice so beli in črni krogi) namreč v četrti j kvadratni vrsti od sredine ' Vsaka stranka mora zdaj gledati, da spravi svoje ploščice le kolikor mogoče hitro skozi vrste napadalcev in branilcev. Pri tem ; je treba upoštevati, da postavljamo ploščice zmerom za 3 polja naprej, v stran ali pa A A. Q@ Zdaj potrebujemo igralce in ploščice in 6ieer dobi vsaka stranka tri napadalce, dva branilca, vratarja in deset ploščic. Napadalci in branilci so majhni trikotniki iz lepenke, krogie pa majhne, okrogle ploščice. Vse figure izrežemo tako velike da gredo lepo v kvadrat. Vratar je pravokotnik iz lepenke. ki zavzame 7 polj po dolgem. Velik ie torej 10.5X1.5 cm. Dva branilca zastopata obe stranki. Eden ima črne igralce in črne žoge, drugi pa bele igralce in bele žoge. Da je igxa še bolj hockevju podobna, dobita oba borca »palici«, izrezani iz lepenke in z njimi potiskata ploščice Zdaj pa igralna pravila! Oba igralca sestavita svoji moštva. Napadalci pridejo v napadalno polje 2 oziroma 3, branilca pa v obrambno polje 1 oziroma 4. Vrhovi trikotnikov kažejo proti nasprotnikom. V katere kvadrate postavimo igralce, je prepuščeno razumnosti obeh borcev Vratarja postavi vsako moštvo v vrata in sicer tako* da zavzema sedem izmed dvajsetih črtkastih polj. Igralci (napadalci in branilci) se ne premikajo. Kamor jih v začetku postavimo, tam ostanejo skozi vso igro. Imajo pa pravico, da jemljejo ploščice po dve polji daleč okoli sebe, to- v diagonali (glej sliko C.) Nazaj ploščic ne smemo postavljati! Kdor je na potezi, sme vselej premakniti samo eno ploščico. Do-taknjeno ploščico moremo premakniti. V začetku se izžreba, kdo začne igrati. Če pride med igro ploščica skozi vrste napadalcev in branilcev v vrtarjevo polje, mora v treh naslednjih potezah »sedeti« v vratih, ali pa izpade iz igre. Pri tem je treba še upoštevati, da je tistih sedem polj, ki jih zavzema vratar, zasedenih in da nanje ne smemo dati nobene ploščice. Razen tega se vratar lahko premika, in borilec, ki mu grozi, da bo dobil gol, sine takrat prenehati s premikanjem svojih ploščic in braniti svoja vrata na ta način, da premika svojega vratarja za eno polje na desno ali pa na levo. S tem mogoče lahko prepreči strel na gol. Vratarja pa smemo premikati šele takrat, kadar so vrata v resnici v nevarnosti, če je torej sovražnikova ploščica v vratarjevem prostoru. Vsaka ploščica, ki pride v vrata, šteje za go! in jo vzamemo iz igre. Igre je konec, ko na obeh straneh ni nobene ploščice več v prometu. Dobi jo tista stranka, ki je zabila največ golov. Če pa je igra neodločena, je zmagovalec tisti, ki je bil prej gotov. Tako, zdaj se pa lotite igranja. Želimo vam obilo sreče! Paberki iz našega domovinomnstva Geografija je bila že od nekdaj pomembna vela v seutavnem delu učnega načrta šol. Seznanjala je mladino z vsemi posebnostmi domače in tuje zemlje ter vcepila v mlada srca ljubezen do rodne grude. Iz te nega okvira domačega obzorja zajema naša misel še dolgo potem, ko smo zapustili šolske klopi, odročne pokrajine, katerih izrazito vnanje lice stopa ob vsakem pomembnejšem dogodku živo pred nas. Srečnejše je seveda srce, ki lahko z resničnimi vtisi in pogledi svojih lastnih oči prisluhne utripu zemljeiza gorami. Turkftu ki ga zanese pot v pokrajine, katerih vnanji okvir mu je zajela že šola, ?e iz-proži pred očmi nov svet, za katerega najde vsako oko svojo ceno. V popotnih vtisih se združita šola in resnični svet v osnovni pojem velike vrednosti dotične zemlje za blagodat prebivalstva kakor tudi za vsako lepoto privlačni turizem tujcev. Sredi zime, ko je zemlja na oddihu ,da se opomore k novemu življenju v pomladi, ni odveč, če na kratko zajamemo glavne čmitelje. ki uvrščajo našo zemljo v tuj-skoprometni Fvet Evrope. S svojimi mejami se naslanja Jugoslavija na sedem sosed. Italijo. Avstriio, Madžarsko, Ru-munijo, Bolgarijo, Grčijo in Albanijo. Kopna meja napram tem sosedam znaša 3057.9 km. mor ka pri Italiji 700 km. Naj-dališa je naša meja ob Bolgariji 50S km, in Madžarski 402 km. najkrajša proti Avstriji 238.5 in Grčiji 245.2 km. Najsevernejša točka države, je v bližini tromeje Jugoslavije. Avstrije in Madžarske v Prekmurju. najjužnejša južno od otoka Sv. Petar ob Prespanskem jezeru. Naizapadnejši rob je vrh Jalovca, naj-vzhodnejži vrh čengino kale v Maleških planinah. Depresij pokrajin Izpod mor3ke gladine nimamo, najvišje pod nebo se pa vzpenia Triglav. Od celotne površine Jugoslavije odpade 72.714 km? na rJžinp do 200 m nad morjem 67.848 km3 pripada planinskim krajem 500 do 1000 m nad morjem. Nekaj manj, 62.856 km2 caSe države je nižje gričevje. 200 do 500 m viroko, nad 1000 do 1500 m visoko se spenja 34.720 km1 naše zemlje. Najvišje pod nebo segajo gorovja nad ?00f) m visoka -- izmen 1233.5 km" R a zmerom s ns-fvfSis je žetsfta banovina / povprečni te;ni 97x 45 m nad morjem sleci ardarska, cum^ka in primorska banovina. Bogastvo naših otokov smo že večkrat navedli. Izmed 914 teh je 85 poseljen h. Največji otok Krk meri 407.93 km', največji in obenem najvišji za njim je Brač. Slede Hvar, Pag, Korftula itd. Večjih od km2 je samo 37 otokov, 20 jih meri 2 do 5 km2, 9 jih ima površino 1 do 2 km2, 18 pol do 1 km2, 830 otočičev meri izpad pol km«. Naša država obiluje jezer, od katerih so nekatera prav velika in plovna. Skupaj I imamo 220 jezer, med njimi tri preko 100 km! površine (Skadarsko, Ohridsko in Prespanisko). 20 do 100 km merijo jezera Dojransko, Vransko in Novigračtsko. Sedem jezer se zrcali v površini 5 do 20 km2 (Prokljansko, Karin, Palič), ostala i so manjša. V isti višini z moruko gladino leži Vransko, Novigradsko, Prokljansko in Karinsko jezero v Dalmaciji, štiri dur mitorska jezera tn naša triglavska jezera se blešče v višini nad 1400 m. Skadarsko in Ohridsko jezero delimo deloma z Albanijo, Prespansko in Dojranfcko jezero pa z Grčijo. Tudi v pogledu rek je lepota naSe zemlje zelo p oživljena Od 1845 rek jih 1791 teče samo po naši državi, 54 le deloma. Velik del naših rek je ploven in zato med narodnega pomena Preko 100 km toka ima 43 naših rek, od tega 15 plovnih. Na Neretvi in Bojani se vrši tudi morski promet. Plovna dolžina naših rek za tovorni promet znaša 2062 km. potniški oarobro-di vozijo na 995 km dolgih progah. Vodna sila naših rek je bogata, še v l 1933 so jo cenili na 3.575.000 konjskih sil. Od tega je bilo izkoriščenih 147.414 konjakih sil. Najjačje vodne sile, v drav oki in primorski banovini, najštevilnejše naprave za izrabo vodnih sil Ima Slovenija za njo savska banovina. Primorska ima le 6 naprav, zato pa so te najjačje v državi z izkoriščanjem 62.bi0 ks. Število potresov je v naši državi relativno veliko. V rekordnem letu zadnjega časa. 1. 1931 so jih nadele naše opazovahii-ce 1494. 1. 1933 le 234. Od teh jih Je bilo v Sloveniji 29, v savski banovini 28, v var-darski oblasti 107 Letni povpreček naš:h potre ov se drži okrog 300 do 500 in se javlja najčešče v prvih petih mesecih. Naše vremenske prilike proučavajo glav ni meteorološki zavodi v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu. Okrog 600 opazovalnih postaj je razmeščenih po vsej državi. Najgostejše omrežje v primeri g površino ima Slovenija s 172 postajami, sledi Zagreb (222>, Beograd (139), Sarajevo (56) in Split (11). Kaj nas uči statistika? Zdaj, ko se naš preljubi narod tako rad izživlja v statistikah — kaj mu drugega ostane? — se je vrgla na to prekoristno polje tudi »Metla«. Na zadnji oaborovi seji je predsednik sporočil da je napravil statistiko, kako so zadnja leta pri nas ljudje umirali In sicer je pokazal naslednjo razpredelnico: Bolezen umrlih Hripa..................22 Rsk • 110 Tifuzna obolenja .... 32 Skrlatinka ......142 • 12 Jetika........501 Blaznost..............13 Davica........100 Griža................20 Sepsa .........23 Vročica . . . . % ... 10 Vnetje . ............41 Tetanus ....... 11 Skupaj ...... 1037 Statistika je prav zanimiva, zlasti zaradi tega, ker se za njo skriva še nauk Kakšen je ta nauk, naj pa uganejo »Metlarji«. Ne bo pretežavno in stric Matic bo dal pridnim reševalcem spet nekaj knjig. Takole je bilo z uro Tista z uro, ki je padla skozi okno, je mnogim zmešala glavo. Poslali so take rešitve, da se jih bog usmili. Saj smo zapisali, da je bila popolna tema in da se ni nič videlo, po čemer bi si bilo mogoče zapomniti kraj, kjer se je ura izgubila. Torej samo po sebi odpade kup rešitev, ki naj bi bile v tem, da je dama štela brzojavne drogove. Pač pa je štela nekaj drugega in sicer udarce koles ob tračnice, štela jih je do kretnic pred postajo in drugo jutro je morala potem samo šteti stike tračnic, pa je lahko našla svojo uro. To in nič drugega je prava rešitev, kakršnih je prišlo le okoli 60. To pot je stric Matic razdelil 6 lepih knjig. žreb jih je dal naslednjim »Metlar-jem*: Alojzij Karli, narednik vodni v. p. Iz Maribora, Aleksandrova 64, dobi roman »Lucifer«.. » Ernest Juntes lz Ljubljane, Marijin trg, Kavarna »Prešeren« dobi roman »V krem-pljih inkvizicije«. Marija Kaiser lz Dravelj 171, p. St. Vid nad Ljubljano, dobi »Roman treh src«. Marta Višner, Dev. Marija v Polju 124, dobi knjigo »železna cesta«. Zora Suhadolnik lz Ptuja, Vila Kari, dobi roman »Misterija«. Ivo Raišp iz Celja, Kralja Petra e. 26, dobi povest »Jelarjevi čuvaji«. Večkrat se zgodi, da nam pošljejo reševalci svoje rešitve prepozno in jih dobimo Sele ▼ ponedeljek zjutraj. Takih rešitev seveda potem ne moremo upoštevati, reševalci se nam pa pritožujejo, zakaj nanje pozabimo. Prosimo vse, zlasti tiste iz oddaljenih krajev, da pošljejo svoje rešitve čimprej, da bodo prišle ob pravem času v naše roke. Časih se pa tudi zgodi, da kakšno pismo sploh ne pride v naše roke, pri čemer nas seveda ne zadene prav nobena krivda. Toliko v pojasnilo in v opravičilo vsem prizadetim. »Metla«. Pet minut smefta OTROŠKA Peterček sedi teti Neži v naročju, pa ji reče: »Tetka, daj, zapri oči!« »Zakaj pa, Petrček?« »Videl bi rad, kako je takrat, kadar je bolje.« »Kako misliš?« »Veš, ata je rekel, da bo pri nas bolje, ko bo teta Neža zaprla oči.* VIŠEK RAZTRESENOSTI V Ameriki so nekoč razpisali nagrado za najboljšo smešnico o profesorski raztre-senosti. Treba je bilo na kratko odgovoriti, kateri profesor je bil najbolj raztresen. Prvo nagrado je dobil tale odgovor-»Tisti, ki je v gostilni naročil omeleto, si io zataknil za vrat in začel žvečiti ser-vieto« SKRIVALNICE »Ko je imela naša Špelca včeraj god. smo se šli skrivalnice. Tudi oče se je moral z nami igrati in iskati šivanko.« »Ali jo je dobil?« »Pa še kako hitro. Tisti trenutek, ko je nanjo sedel.« MOLJI V RAJU »O, ti vražji molji,« se je pritoževala gospa Dretova »Spet imam luknjo v obleki.« »Ah :e ljubi bog ustvaril tudi molje?« jo je vprašal njen sin Petrček. »Seveda.« »Pa niso bili v raju.« »Seveda so bili. Kakor vse druge živali.« »Kaj so pa tam jedli?« V ŠOLI Učitelj razlaga otrokom v šoli: Če se kdo rodi slep, potem mu da priroda prav dober sluh. da mu vsaj malo nadomesti to, kar mu je vzela »Ali zna kdo povedati še kakšen podoben primer?« vpraša nato. Jutček. »Jaz, gospod učitelj! Naša teta ima eno nogo krajšo, zato ima pa drugo daljšo.« KDOR ZNA MOLITI ValovI so se dvigali risoko kakor ogromne stene. Burja je besnela Ladja je hrelča-la, kakor bi jo bilo hotelo zdaj, zdaj raztrgati. In potem jo je začela zalivati voda. Kapitan vpraša posadko: »Ali zna kdo izmed vas še moliti?« »Jaz. kapitan,« sc oglasi eden izmed mornarjev *Potem pa moli, fant,« odvrne kapitan. »Nas je deset, imamo pa samo devet rešilnih pasov.« BARBARI Papež Urban V. je bil iz znane knežje rodbine Barberinijev tn je dal podreti razne znamenite zgodovinske stavbe v Rimu. Zato je nastal o njem rek, ki se je glasil: »Kar so pustili barbari, so podrli Barberi-ni.« IZJEMA Gospodinja reče novi služkinji: »Rezi, najprej vas opozarjam, da morate biti ljubeznivi z mojimi otroki Seveda je moj dvajsetletni sin izjema...» PREPIR V RAJU Adam in Eva sta se v raju prepirala in Eva je vsa besna vzkliknila: »Oh, zakaj ni še enega moškega v raju, da bi te z njim prevarala/c VPRAŠANJE, KI JE ODVEČ »V Parizu ste bili? Z ženo?* »Ali ste že kdaj slišali da je vzel kdo s seboj v Munchen pivo?« ZA ŠAH ISTE »Ti pa res igraS kakor Lasker v devetnajstem letu.« •Ni mogoče.« »Seveda. Lasker do takrat namreč sploh ni igra/ šaha.* Odkritja notarja Viktorja škrabarja V veselem rodbinskem in prijateljskem krogu praznuje danes poln svežosti in delavnosti gospod notar in konservator Viktor Skrabar svojo 60-letnico. Z zlatimi črkami bo njegovo ime zapisano v analih, ki bodo poročali o raziskavanju starega Poetovija in njegove okolice. Tu v mirnem in ljubkem Ptuju mu je stala zibelka, kjer se je rodil 14. februarja 1877 kot sin okrajnega zdravnika dr. Viktorja Škrabarja in njegove žene Otilije roj. Leskošek. Obiskoval je osnovno šolo ln nižj gimnazijo v rodnem mestu, kjer je z vso vnemo deloval prof. Fr. Ferk, ustanovitelj po njem imenovanega muzeja. Ta je znal zbuditi v srcih mladih dijakov zanimanje za slavno ptujsko preteklost. Višje razre-| de m maturo je Viktor dovršil v Gradcu, kjer se je vpisal na univerzo in študiral pravo. Istočasno je poslušal predavanja prof. dr. Gurlitta iz stare zgodovine. Po dovršenih študijah je prepotoval skoraj vso srednjo Evropo, posebno Italijo. Na klasičnih tleh antične umetnosti in kulture v Rimu, Ostiji, Neapolju, Pompejih, globoko dol do Sicilije in obale širnega j Tirenskega morja, je izpopolnil svoje štu- • dije, ki jih je s pridom uporabljal na domačih tleh. L. 1903. je vstopil v odbor Muzejskega društva in začel že prihodnje leto s sistematičnimi izkopavanji na tleh nekdanjega Poetovija. Z redko doslednostjo še danes deluje v odboru kot najde-lavnejši član za znanost in procvit domače grude. Tako je 1. 1904. z Rledlom dovršil arheološka izkopavania na Zg. Bregu, kjer je v ruševinah rimskih poslopij odkril lična mozaična tla. Pod njegovim vodstvom te ^ru^vo odkopaJo v Sp Pndložu tri pre*lzgodoviTi9ke gomile. Mnogo važnejše so njegove latinske najdbe Iz Skor- • be. ki jih je obelodanil v beograjskem »Sta- rinarju«. Prav posebno uspešna so bila njegova izkopavanja nekaj let pred svetovno vojno. Pomladi 1913. je s pomočjo pionirskega bataljona dvignil lz dravske struge ostanke rimskega mosta in sicer mnogo mramornatih kamnov, celo takega z reliefnimi okraski in na debelelš toniti ploSči cesarski napis. Tudi nekaj težkih hrastovih pilotov so potegnili iz prodca. Po nalogu grofa J. Herbersteina je raziskoval grajski hrib Gornji Ptuj, da bi ugotovil morebitno lego rimskega kastela. Pri tem pa je zadel na obsežno staroslo-vansko grobišče in odkopal kar 66 okostij z bogatimi pridevki. Leta 1912. ga vidimo na Vičavi. kjer je odkopa' rimski mestni del z izborno kanalizacijo razkoSne term* tn rimsko utrdbf ki je n°koč gotovo branila rimsko mostišče. S sedanjim ravnateljem splitskega arheološkega muzeja dr. M, Abramlčem Je deloval na Panoramskem griču, kjer sta odkrila kopališčne naprave, rimske vile in svetišče trakijskih Kabirov. Brez dvoma je njegov največji in najlepši uspeh odkritje UL mitreja na Zg. Bregu, ki ga je našel sredi poznorimske nekropole. Flavij Aper, poveljnik obeh ptujskih legij V. Macedonice in XHI. Ge-mine, je s svojim štabom in višjimi vojaškimi uradniki postavil nepremagljivemu solnčnemu bogu Mitri in svojemu cesarju Galijenu (260—268 po Kr.) v čast to veličastno svetišče. Izmed treh mitrejev, ki so Jih našli v Ptuju, Je to največje ln najlepše. Le Skrabarjevi razsodnosti se moramo zahvaliti, da so nad svetiščem zgradili zaščitno stavbo, ki spada med najlepše znamenitosti v Sloveniji. Tudi v najtežjih časih, ko Je svetovna vojna onemogočila sleherno znanstveno udejstvovanje, je skrbel, da lopata ni počivala. S prof. dr. R. Eggerjem in dr. Valterjem Schmidom je kopal na travnikih ln njivah na Zg. Bregu. Po razpadu je zvesto čuval znanstveno dediščino in navezal že obstoječe znanstvene zveze z novimi Sirom naše domovine in inozemstva. »Utile cum dulce«, to je bilo njegovo načelo in prav je Imel. Danes uživa Muzejsko druStvo po njegovi zaslugi svetoven sloves. Mestni Ferkov muzej je bil že dolgo prej skladišču podoben, kakor da bi odgovarjal svojemu namenu. Razmere so bile obupne. Ko je vojaštvo prodalo staro dominikansko vojašnico, nekoč samostan, je bil s svojimi prijatelji stalno na delu, da reši znamenito zgodovinsko stavbo, ki so io hoteli celo adaptirati za tovarno. Le umevanju mestne občine ln njemu se moramo *w.hvaHtf da Je občin p kupila stavbo :n v nlel prepustila na '1-pee oro«*tore po sebno krasni refektorij ln čudoviti gotski križni hodnik Ferkovemu muzeju. BREZ OLEPŠAV AN J A »Jaz se rajši vozim v tretjem razredu kakor v drugem. Ni toliko prahu, zrak je bolj čist in pogovor bolj živahen, vesel. Z eno besedo, dosti prijet ne je je potovati v tretjem razredu kakor v drugem.« Prav imate. Tudi meni se zdi, da je drugi razred predrag« ZNAŠLA SE JE Tetka Amalija je bila v družbi nekoliko nepazljiva in je preveč odkrito vselej povedala svoje mnenje. Nekoč je vprašala na neki domači zabavi gospodinjo: »Kdo pa je ta nesrečnik, ki sedi za klavirjem?« »Moj mož,« je besno odvrnila gospodinja. Tetka Amalija pa se je hitro znašla: »Zanimivo je, da imajo tepci zmerom najlepše žene.« NIHČE NI VIDEL Peter pripoveduje svojemu prijatelju Pavlu: »ln pomisli! Smolec mi je snoči prima-zal dve klofuti.« »Ali je kdo videl?« »Nihče« »No, potem boš pa vsaj lahko tajil, če se bo on s tem hvalil.« PRIJETNO POTOVANJE Stara dama reče pilotu: »Prosim vas, da dobro pazite name, ker se prvič peljem z letalom.« Pilot: »Ne bojte sc, dobro bom pazil. Tudi jaz vozim danes prvič letalo j« MED SPIRITISTI »Včeraj smo na spiritistični seansi klicali Beethovna.« »Kaj pa je rekel?« »Prosil je mojo hčer, naj ne igra njegovih sor.at.« ŽIDOVSKI HUMOR Šamiki se slabo godi. Ko izgubi poslednje upanje, pošlje svojemu stricu naslednjo brzojavko: Bankrotiral stop če ne pošlješ takoj tisoč dinarjev skočim s sinom v Savo stop Samikn. Drugi dan Je dobil odgovor: «Pošiljam pet sto dinarjev stop otroka pusti.« Zatiranje sadnih škodljivcev naj bo splošno! Znamo je, da je na sadnem drevju v Ljtrb-Ijaiv., mnogo več škodljivcev kakor na deželi. Zatiranje teh pa je res uspešno le, če vsi lastniki sadnega drevja in grmičevja uporabljajo zatiralna sredstva. Ako to store samo posamezniki, je uspeh le delen. Opiraje s© na člen 20. zakona o zatiranju sadnih Škodljivcev in na zadev-nj razgaas mestnega poglavarstva v Ljubljani, z dne 5. junija 1. 1936. bo podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani po svojih nameščencih vršila zimsko škropljenje (pred brstenjom) od vrta do vrta, koder tega ne morejo napraviti lastni!^ sami. Prav baiko bo opravljala kimale porruladansko, odnosno poletno škropit en je. Članom podružnice se bo zaračunavalo zatiralno sredstvo po tretjini nabavne cene. nečlanom ipa po trgovski oeni V korist veeh l26tniikov vrtov je. da pulstouijo k podružnjjei kot Sani z letno članarino 35 Din. Člane, prejemajo tudi mesečnik »Sadjar i® vrtnar« in uživajo še druee u^odnoeta. Mestno poglavarstvo bo na podlaga zakona o zaAjtrani-u škodljivcev karoova--lo v prid kmetijskega sklada z globo od 10 do 300 Din malomarne lastnike sadnega drevja in izvršilo zatiranje na stroške ob-sojeincev. _ Kupujte domače blago! Motili bi se, če bi mislili, da je bil jubilant sedaj s svojimi uspehi zadovoljen. Ko je odkril prve sledove starokrščanske bazilike, hoče rešiti v polnem obsegu tudi to vprašanje. Pri vsem tem je našel toliko časa, da je tudi znanstveno opisal svoja odkritja in izkušnje tako n. pr. v beograjskem Starinarju, časopisu za zgodovino ln narodopisje v Mariboru, v letopisih Osrednje komisije za varstvo spomenikov, v letopisih avstrijskega arheološkega instituta, v poročilih antropološkega društva na Dunaju, v Buličevem Zborniku ln vseh važnejših dnevnikih. Njegovo izredno znanstveno delo Je našlo priznanje v tem, da je že leta 1905. postal dopisujoči član Osrednje komisije za varstvo spomenikov in nekaj let nato konservator. Tudi avstrijski arheološki institut ga je imenoval za dopisujočega člana, Muzejski društvi v Ptuju in Mariboru sta ga v znak priznanja in hvaležnosti imenovali za častnega člana Nj. Vel. kralj Aleksander I. mu je podelil za njegove zasluge, ki si jih je pridobil pri raziskavanju starega Poetovija, red sv. Save IV. stopnje. še na kratko druga stran njegovega udejstvovanja. L. 1908. je vstopil kot notarski kandidat pri notarju Filaferru, nato šrafelli in končno Bratkoviču, kjer je ostal do njegove smrti 1931. Sredi najplodnejšega dela je bil imenovan za notarja v Rogatec, pozneje v Ormož, kjer še danes ura-duje. želimo, da bi se gospod notar kmalu povrnil v svoje rodno mesto in s svojimi bogatimi izkustvi spet sodeloval pri odko-pavanju starega Poetovija, slovenske Salone. Naj bi bilo usojeno, da bi slavljenec ob strani svoje ljube ženke ln majčice Se dolgo deloval z enako liubeznilo ln idealizmom pri ptulskem muzeju ln v tem smislu se tudi ml pridružimo z najprisrčnejSl-mi čestitkami. A, S. Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na' astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem kašlju, zasiuzenosti, dolgotrajni hripavosti in hripi, a doslej še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa dr. med Guttmanna, bivšega šef-zdravnika v zavodu za incenkuro o temi: »Ali se dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu bolniku priliko, da se pojasni vrsta njegove bolezni, smo sklenili, da pošljemo to knjigo vsakomur brezplačno in franko v splošni blagor. Treba je samo pisati dopisnico ifrankirano z Din 2.—) s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co., Berlin 614, iVIiiggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno od min. soc. pol sanitetsko oddeljenje S br 2416 od 12. XII. 1933 £$#lil Bojeviti občani V šumaoiji je občina Poljane, katere prebivalci morajo biti zelo vročekrvni m bojeviti. Beograjski listi namreč poročajo, da so se tam preteklo nedeljo že petič ponovile občinske volitve, a da tudi sedaj niso bile redno končane. Borba se vrši med listama JRZ in združene opozicije. Pri prejšnjih volitvah so ue nasprotniki vsakokrat stepli, tako d.a morale biti volitve predčasno zaključene. Enkrat so bili uničeni tudi volilni spisi. Tudi preteklo nedeljo je proti večeru nastala napetost med volilci iz obeii taborov tako velika, da je predsednik volilne komisije smatral za najbolje, ako se pravočasno umakne. Odšel je, ne da bi končal volitve. Tako se bodo morale volitve danes zopet ponoviti, sedaj že šestič. Ogl. res. S. Bi.15244,13.811. je ♦ Na filozofski fakulteti ljubljanske trni verze sta bila diplomirana gdč. Tea Laibacher iz Ptuja in g. Feliks Vernik iz Slovenske Bistrice, čestitamo! * Zagrebški rentgenološki institut, ki je največji na vsem Balkanu, je slavil 10-letnico svojega obstoja. Jubilej je bil povod ustanovitve »Radiološkega glasnika«, ki bo te dni izšel. Takšnega strokovnega glasila še nimajo na Češkem in tudi ne rta Poljskem, čeprav so tam večji rentge-nološki instituti kakor pa pri nas. Pri pregledu lOletnega dela zavoda je treba tudi ugotoviti, da je državna podpora letnih 20.000 Din z ozirom na veliko frekvenco pacientov in na znanstveno delo in stituta zadostna komaj za en mesec in nikakor ne za celo leto. Večkrat berete v listih in knfigah recepte za pripravo testenin. Spomnite se tedaj na JAJMNE-PEKATETE. Izbrane in preizkušene recepte pa najdete tudi na belih ovojih Pekatet. + »Iz Službenega lista«. »Službeni list kr hanske uprave dravske banovine« št. 13 z dne 13 t m. objavlja sporazum o izmenjavi in plačilih med Jugoslavijo in Francijo. Sporazum med vlado kraljevine Jugoslavije in vlado republike Francije o preferenčnem postopku z jugoslovansko koruzo Dojx>lnitev h konvenciji o trgovini in plovitvi med Jugoslavijo in Francijo, uredbo o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili, odločbo o ureditvi izplačil po zavarovalnih družbah glede zavarovalnih poslov, dopolnitev pravilnika o zamenjavi raztrganih ali poškodovanih bankovcev, odločbo o plačevanju prevoznih stroškov pri izvozu blaga, objavo banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini št. Jartž na Dolenjskem v letu 1936-37 in razne objave iz »Službenih Novin«. * Opozorilo splavarjeni na Savi. Savska terenska sekcija savske banovine v Zagrebu opozarja vse spiavarje, ki splavarijo po Savi, naj do konca meseca februarja po možnosti ne splavarijo- Tehnična sekcija bo namreč do konca februarja zaprla glavni desni rokav Save pri vas; Lučko, kar je potrebno radi izvedbe osnovne regulacije Save od Podsuseda do Zagreba- Ker se splavarji za sedaj večinoma poslužujejo za splavareki Promet omenjenega desnega rokava Save prj vasi Lučko, jih opozarja sekcija, naj prj vseh sedanjih vožnjah upoštevajo zapi" rame tega rokava iin naj se dosledno drže levega obrežja Save. Ob levem bregu Save bo reka ostala za splave plovna. Ako se splavarji tega opozorila ne bj držali, bi se jim utegnile pripetiti nesreče, združene s precejšnjo škodo. + Diplomirani so bili za inženierje gTadbene stroke na gradbenem oddelku tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani gg. Cerar Ladislav, Kune Marjan, Polenčič Joža ter Smole Bogdan. Čestitamo! Neredna s4o£ioa. upliva na ves organizem. Dob ro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl. reg. S. br. 15 485/35 ♦ Tečaj za matere in odrasla dekleta ° negi, vzgoji in prehrani dojenčka se prične koncem februarja t. 1. v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljub-ljani-Dečji dom kraljice Marije (Lipičeva ulica). Tečaj je praktičen in namenjen mladim materam in bodočim materam ter je brezplačen in traja v celoti 12 ur, to je 6krat po 2 uri Tečaj se bo vršil ob torkih in petkih 'n sicer popoldne od 4—6 ure tei zvečer od 8.—V210 ure. Prijave se sprejemajo dnevno v dopoldanskih urah tudi telefonično na štev. 2924. Točen začetek se naznanja z dopisnico. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Postani in ostani član Vodnikove družbe! i * Ciril Metodove podružnice prosimo, da skličejo do meseca aprila t 1. občne zbore ter naznanijo novoizvoljene odbore vodstvu CMD in pa sreskemu načel-1, u. Tudi s pobiranjem članarine naj se po možnosti takoj prične. * Mestna hranilnica v Ptuju naproša lastnike vložnih knjižic s starim dobro imetjem, da se z,glase čimprej pri zavodu. * Razpisuje se obrat rednega prevažanja oseb l motornimi vozili na progah: Novo mesto—Dol. Toplice—Čermosnjice, Dol. Toplice--Straža, Straža—Žužemberk. I Kočevje -Koprivnik, Kočevje—Kočevska j Reka, Črnomelj—Vinica. Črnomelj—Stari trg. Brežice—Samobor in Sv. Peter pod Sv. Gorami- -Bizel jsko—Brežice. Pri prvih treh progah prihaja v poštev tudi eventualna kombinacija. Interesenti se vabijo, da vlože prepnie, opremljene po predpisih člena 95. obrtnega zakona in člena 15. min. pravilnika z ane 16. maja 1. 1935. (Službeni lise št. 359/51) pc. pristojnem občnem upravnem oblastvu prve stopnje do konta tekočega meseca. * Društvo za ceste v Ljubljani .ma za sedaj svoj sedež v prostorih ljubljanskega Av-fokluba v Kazini I. nadstroive Članarina znaša 24 Dn na leto pridobitna podjetja plačajo ISO Din društva jn u&tanovp 300 Din na leto. Podjetja, društva in ustanove plačajo lahko tudi večjo č anarino ter pridobijo na vsakih 150 Din pravico še do enega glasu, vendar ne več ko pe' glasov skupaj. Članarina se lahko plača tu-d. enkrat za vselej in znaša v tem primeru: za člane posameznike 000 Din za pridobitna podjetja 3000 Din jn z,a društva in ustanove 6000 Din. •> V I7 letih je rod>la 17 otrok. V okolici Travnika je 351etna kmetica Fata, žena 401etnega Hamida Hadulovača, v 17 letih rodila 17 otrok Zadnjič je rodila kar trojčke. Vsakokrat je rod;la brez babice, brez zdravnika, sploh brez vsake pomoči. Nekaj otrok je že umrlo Hadulovičeva družina živi v veliki revščini. HMMHHMHIWH ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški — Telefon 33-87_ Samo še danes ob 3., 5., 7. in 9. velefilm Kiithe Nagy v glavni vlogi. Danes ob 11. uri dopoldne matineja Nočem se ženiti Cena na vseh prostorih din 3.50. * Tramvajski promet med Zemunom ]n Beogradom- Po statistiki beograjske občine se poslužuje tramvajev, ki vozijo iz Zemuna v Beograd, dnevno povprečno 20 tisoč oseb Ob nedeljah je promet za nekaj tisoč oseb večji. Dohodki mestu e občine od tramvajskega prometa Zemuin — Beograd znašajo mesečno 1300.000 Din. * Velika škoda zaradi slabih cest. Ceste v naš; držav; so v slabem stanju posebno liudo pa je to v dunavsk.j banovini, k er odpade 2.207 kini ne/grajenih cest na 3.244 km zg raji onih. Banov ins ki proračun, kj j« leta 1930-31 znašal za graditev in popravljanje cest bliiizu 30 milijonov, je letos znižan na 10 milijonov in pol Ta sredstva ne zadostujejo niti za popravljanje cest. Zaradi siahjh cest trpj vse gospodarstvo, najbolj pa seveda tun^zem. Bogati turisti, ki se po svetu vozijo s svojimi avtomobili, se izogibaijo krajev s slabimi cestami. V dnig')h državah baš zaradi turizma skrbijo za dobre ceste. Ceste se gradhjo za več generacij im Je treba za nj,e jemati sredstva in iz rednih proračunov, temveč iiz dolgoročnih posojili. Tako posojilo je v zadinoem času za svoje ceste najela t.udi Rumunija. V samj dunavsk; banovini se zaradi slabih cest potroši na leto okrocr 70 mOli-jonov samo za popravljanje raznih prevoznih sredstev Z graditvijo dobrih cest bi bili prihranjeni taki veliki izdatki. * Huda prometna nesreča se je pripetila blizu Maglaja. Pod velikima to vom,m avtomobilom. ki je vozil sladkor v Dobo j. se je vdrl most preko roke Jablan,jiee Ko je popustila konstirukojja mostu, je šofer še srečno skočil na obalo reke, avtomobil pa je padel v vodo. Nek a. j zabojev j,n vreč sladkorja so rešili, večinoma pa je. uničena. Dokler ne popravijo mostu, bo ustavljen promet na cesti Maglaj — Dobo j. * Izlivi reke Karašice, kj so poplavili del državnega posestva BeV« in nekaj okoliških vasi, so ustavljeni. Sestavila ee je posebna komiisija naših in madžarskih strokovnjakov in predstavnikov oblasti in se posvetovala, kako nai bi se preorečjle poplave. Na madžarski strani so napos'ed prebilj nas;p. da se ie voda Karašice odtekla v odvodne kaina.le. S tem odtokom vode se je omogočila graditev n'as:.pa na naši strani. Komisija je tudii določila, kako bodo v bodoče čistili rečOno strugo. * Obsodba zaradi bančnega poloma vPi-rotu. Pred okrožnim sod:š6em v Piratu je več tednov tra.ja.la razprava proti nekdanjim ravnateliem in odbornikom velijke banke ki je šla v konkurz. V afero so bili zapleteta; najuglednejši člani pirotske čar-šije. oškodovani pa so bili sami reveži iiz Pirata im okolice. Bivši ravnatelj banke je bnl obsojen na 4 leta robije. Ker ie bil v presko val nem zaporu mora odšteti še 2 leti jn 8 mesecev Njegov brat je dobjil leto dni zapora. ravno toliko tudi bivši bančni knjigovodja. Več odlH>rn:kov je bjlo obsojenih na po i mesece zanora nekateri Pa 60 bili oproščeni. * Poneverbe zlorabe v starem samostanu. Cetinjski metropoli,t je odstavil iffu-rmana D-juroviča, starešino samostana Djur-djevij Stupovi pri Beranato. Ta samostan je star že kakih 700 let in ima lepo posestvo. Iguman Djurovijč je postal starešina samostana pred 4 leti in kmalu se je pričelo govoriti, da njegovo posiovanje nj pošteno. Iguman je kmalu po svojem prihodu javil oblasta, da mu je fa mize izginilo 20.000 Din samostanskega denarja Tega denarja niso nikdar našli. Viiš;a cerkvena oblast je Igumanu poslala menitia Vuljiiče-viča da bj mu pomagal v pisarni in upravi. Iguman pa pomočnika n' trpel in izposlo val je, da je bii premeščen. Da b; se maščeval. je menih iguman a naznanil zaradi najrazličnejših prevar in zlorab. Preiskava je dokazala, da je biia ovadba osnovama. '-v ,'a |»2e leta sem izgledal slabo, I trpel na glavobolu, prebavi in utrujenosti. Praškov sem se že prenajedel. Nazadnje sem bil že popolnoma zanič. Neki prija-telj-zdravnik mi je svetoval Biomalz in Biomalz je napravil iz mene novega človeka.« Inž. H. O., VVien. Biomalz vsebuje pražene snovi, ki dajo apetit in maltoso. ki zahteva naravno prebavo. Stotine pisem dokazuje, da je Biomalz zdravilo za utrujene, nervozne — in ljudi s slabo prebavo. BIOMALZ 1'oskasna doza Din 12.50 v lekarnah. * Zanimivo 8 dnevno potovanje po Italiji od 20. do 28. februarja v Rim, Neapelj, Vezuv, Pompeje, Capri in Benetke. Potuje se z brzovlakom: 20. t. m. odhod ob 17.02 iz Ljubljane s prihodom ob 8.30 zjutraj v Rim 21., 22., 23. t. m. ogled znamenitosti večnega mesta Rima Po Rimu bo tudi krožno potovanje z avtobusom 24. t m. odhod ob 7.20 z Rima s prihodom ob 10.13 v Neapel; 24., 25., 26. t. m. ogled Neaplja, otoka Capri. Pompejev in izlet na Vezuv. 27. t. m. odhod iz Neaplja ob 7.35 s prihodom v Benetke 18.15 — 28 t. m. ogled Benetk in zvečer ob 17.20 odhod proti Ljubljani s prihodom ob 24 Cena vožnje z vso oskrbo in vodstvom, italijanskim vizumom in raznimi taksami v III. razredu 1850 din, v II. razredu 1980 din. Pomislite, za tako malo denarja toliko novega svet.a videti je zares izredna prilika! Prijave: izletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana, telefon 26-45. * Nova številka »Našega vala« je i/šla Na 40. straneh prinaša naslednje zanim ve prispevke: Prenos nrsli po mikrofonu. Izza kulis -opere in drame. Kaj 'zve v fjlm skih ateljejih. M h ii J Zoščenko; Kaznilnica slike k radijsk ni oddajam, sl;kp 'z filmskega sveta, Foto kotiček. Dve knjigi Gustava Strniše, nadaljevanje senzacionalnega romana '>500«, nadaljevanje napeto pisane razprave dr. W. \Vasielevakega »Telepatija* 'n jasnovidstvo* in v opernj prilogi točen izvleček Charpentierove opere »Luiza*. _ »Naš val« ima 32 strani obsegajoeo prilogo s točnimi in pregledno urejenim sporedi vseh domač h j,n inozemskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovh. _ Sporočite še danes svoj naslov upravi revije >Naš val«, Ljubljana, Knafljeva ul. o. (ia vam brezplačno '11 brezobvez.no pošlje na ogled 1 izvod. * Kako pridem do premoženja, do blagostanja, do lastnega doma. To vprašanje zaposluje vsakogar, ki misli na svojo in na bodočnost svoje družine. Kakor vsak napredek tako je tudi pot do materialnega blagostanja pot| resnega dela, vztrajnosti in premi šljenosu. Propaganda štednje. ki jo opažamo v zadnjih časih prav pogosto v javnem življenju, ni samo lepa beseda. Nasvet k štednji je eden najboljših nasvetov, ki ga moremo dati vsakomur. Da pokažemo, kake ugodnosti in naravnost neverjetne številke nam daje vztrajna šted-nja, navajamo nekaj primerov, kako posluje Mestna hranilnica v Mariboru v svojem vložnem oddelku. Ce začnejo starši ob rojstvu otroka polagati vsak mesec v Mestno hraniln co mariborsko 100 (sto) din in se dogovorijo za petodstotno obre-stovanje, dobi otrok, ko dopolni 21. leto starosti, iz Mestne hranilnice znesek 44 023.98 din. Ko dobi 21-letni mladenič ali mladenka službo in prične štediti, tako da vloži vsak mesec v Mestno hranilnico mariborsko sto dinarjev in nadaljuje to štednjo do svojega 60. leta, dobi po preteku te dobe iz hranilnice znesek 140.622.11 din. Kdor pa ima boljše dohodke in more vlagati v Mestno hranilnico mariborsko mesečno po 500 din, da si prihrani znesek 100.000 din, bo ob petodstotnem obresto-vanju dosegel znesek 100.000 din v 12 letih 2 mesecih 15 dneh štednje. Ti primeri naj služijo kot zgled, kako je mogoče z vztraj- Okrasje, kakršno mora biti Kadar se odločimo ikupitbi nov okrasek, moramo predvesm paziti na to, da izberemo pristno stvar. Saj je vendar tol ko možnosti, da tudi za majhen denar dob:mo res lepo okrasje. Ker pa je zadnji čas prišlo na trg nešteto posnetkov žlahtnih kovin in kamnov, moramo budno pazrti. da nam kdo ne stisne v roko navadnega kiča. Prstan je od nekdaj najvažnejši okrasek, zato je razumljivo, da fantaz^ia posveča vedno več pozornosti njegovim oblikam. Zad nja leta smo že lahko opazoval j pretirane obliike. Nekateri prstani so bili tako Široki in nerodni, kakor udarni obroči. Zdaj je tudi tu nastopil prevrat. Še eo priljubljeni veliki prstani in kamni, toda ustvarjenj so dosti boli prikupno in nežno. Ogrljca in zapestnica, ki se morala skladati imata mnogo členkov da lahkotno sled »ta vsakemu gibu telesa. To velja tudi za dolgo verižico s priljubljenimi obeskom, ki ee nosi na finj okrasni verižici, skovani iz tankih členkov in mestoma okrašeni z žlahtni« mi kamni. V srebrnem okrasju ie izbira v listju in cvetju, s pomočjo katerih je mogoče ustvariti verižice in zapestnice, ali posamezno tudi ljubke broše in zaponke. Okrasno kamenje izpreminja obliko in barvo jm se prepleta: srebro s koraldami. ali srebro z jantarjem* vedno v lepi skladnosti. Na letošnjem pomladnem veleseimu v Lipskem (Leipzig), ki bo otvorjen 28. februarja. bo izredno velika fzbira pristnega okrasja. Mf»d «000 r*Ko-rani« odigrala strahovita tragedija. V hotelu je stanoval 301etni Boško Popovič, doma iz črne gore. Bil je sifilitek in zdravil ga je zdravnik dr. Buchler, doma iz Karlovca in zaposlen v tamošnji bolnišnici. V petek, ko je imel zdravnik v bolnišnici baš dosti dela, ga je po telefonu klical Popovič, naj pride takoj k njemu. Zdravnik se je odpeljal iz bolnišnice z avtomobilom. Popovič mu je odprl vrata in nameril nanj lovsko puško. Zdravnik se je zgrudil na pragu, Popovič pa je še nekajkrat na ležečega zdravnika streljal z revolverjem, potem a se je zaprl v sobo in se ustrelil naravnost v srce. Morilec in samomorilec je zapustil nekaj pisem, iz katerih je razvidno, da se je na grozno dejanje pripravjal in da je imel fiksno idejo, da ga zdravnik napačno zdravi in da ljudem pripoveduje o njegovi bolezni. Te domneve £0 bile seveda neosnovane, zakaj dr. Buchler je bil zelo vesten zdravnik. Iz Llubljane u— Članom ljubljanske «ekpije Jugoslovenskega novinarskega združenja. y torek 16. t. rn. ob 14. bo v prvem nadstropju kavarne »Emone« članski sestanek- Na dnevnem redu so tudi naslednje, zelo važne zadeve: Pokojr« nsko zavarovanje novinarjev. želeniške olajšave, novinarska razstava. Vse zeio važno! Pridite vsi! u— Zahvala in priznanje Od rektorata univerze smo prejeli: Kako globoko pojmujejo važnost univerze za naš narod naši gospodarski krogi, je dokazala tudi plemenita gesta veletvrdke F. Kollmann iz Ljubljane. Kakor je javnosti znano, je požar uničil oddelek kemičnega instituta na tehniški fakulteti, škoda je velika, v pogledu znanstvenega dela pa skoroda nenadomestljiva. V tej zavesti in s polnim razumevanjem za težkoče, nastale po požaru, je veletvrdka F. Kollmann sporočila univerzi, da prispeva po svoji stroki brezplačno k restavraciji označenega kemičnega laboratorija. Tvrdki vso priznanje in iskrena hvala. u KINO IDEAL ■■ Premiera ! Premiera ! LORETTA VOUNG, JOHN BOLES v velefilmu BELA PARADA Veliki film o življenju zaščitnih sester. Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 urL u_ Odlikovanje matere padk*ga dobro- v<>ljca. V četrtek 18. t. rn. ob 11. dopoldne bo izročil predsednik mestne občine g. dr. Adlešič v veliki dvorani mestnega magistrata gospe j Kumelj Jožefi zlato kolajno za državljanske zasluge, s katero je odlikoval Nj. VeJ. kralj Peter II. na svoj rojstni dan nje in druge, še živeče matere naših, v Dobrudži padlih vojnih dobrov oljcev. Izročitvi odlikovanja bodo prisostvovale deputa*-ije nacionalnih organizacij, prisostvuje naj pa tuli širša javnost. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani. u— Profesorsko predavanje. Profesorsko društvo v Ljubljani pr-redi v sredo 17. t m. ob 20- v dvoran.! OUZD četrto javno predavanje. Predaval bo profesor g. dr. Stanko Gogaia o kulturi, šoli >n osebnosti. Predava5 tel j bo pokazai resn Kino pedagoško in slro" kovno stremljenje sodobnega srednješolskega profesorja in s tem v zvezi potrebo po notranji reform' dela v srednji šoli. Pokazal bo na duhovne potrebe sodobnega mladega človeka iin ob teh nakazal tudj najvažnejša kulturna sredstva ki j>h ima profesor za svoje oblikovalno delo med dijaki,. Poseben poudarek bo na sodobnih pedagoških in metodičn h zahtevah |>ouka na srednji šol . kateniin more zadostiti le pedagoški kultur nj ti;p či'oveka, ki je razen vsega še tolike osebnostno močan, da bo mogel ne samo izobraževali. temveč tudi vzgojno voditi mladega človeka. O-ebnost bo prikazana kot vir in kot smoter srednješolskega vzgajanja. Kromirana KODAH »KKTINA« a priborom na odplačilo dobi se pri «HJ GO AGENCIJ A, Zagreb. Hica 431. Zahtevajte brezplačne prospekte. u— Uspelo učiteljsko zborovanje. V dvorani pri Mikliču se je včeraj v častnem šle* vilu zbralo učiteljevo litijskega sreza. V nagovoru je predsednik Jože Zupančič počastil spomin inž. šuikljeta in skladatelja Emila Adamiča- Smarsk, šolskj upravitelj Vlaks Kovačič je orisal življenje nedavno umrlega društvenega častnega člana Mihe De bela.ka. Zbor je čestital tovar^ici Ivanki Travnovidvančičevj iz St. Vida k poroki in požele! srečo sestrama Jakličevima od Sv-Križa, ki gresta ookoj- Poročala eta Ar- nošt Adame o splošnem položaju, ga. Leopol-d ma Kovičeva pa o ženskem odseku. Za lia-čelnico tega odseka je bila izvoljena šolska upraviteljica Marija Robidova iz Velike Kostrevnice. O smotrnem s>iudiju naše vasi, šolskega otroka in učne metode je poročal Vlado Amibrožč iz Stične. Na predlog blagajnika Janeza Koprive iz Zagorja bodo Pre« jemali učiteljski pripravnik; stanovske li>-'te brezplačno. Razliko prj članarini jim bodo kr.ili tovariši iz višjih položajuih skupin. Glarvmi referat je imel šolski upravitelj Ivam Mihelič iz Krke, ki je orisal nove disciplinske predpise za učjteljstvo in nadzornike. K društvu je pristopilo nekaj novih članov, z obžalovanjem pa so vzelj vsi na znanje izločitev osnovne šole v Žalni iz litijskega sreza. Po ra zmot r j vanju razmh stanovskih in šo'skih zadev so se zborovaloj zadovoljni razšli. i ezor mm ffiOHT reFTgTgl u r.v 4 i um Razkošna filmska opereta ŽENSKI RAJ Hortense Raky, Svetlslav Petrovič, Leo Slezak Ljubezen dunajske prodajalke, ki s svojim šarmom in ljubkostjo osvoji srce svojega šefa. Ml. Vesela in zabavna komedija SLEPA POTNIKA v glavni vlogi: Pat in Patachon, priznana komika, ki zabavata občinstvo do solz. Matineja ob 11. uri: »CE SRCE SPREGOVORI« v gl. vlogi dta Alpar in Gustav Frohlich SDOIT« Filmska drama DEKLE S PLANIN Sjlvia Sidney — Fred Mae Murraj Henry Fonda Film poln romantike, vročekrvnosti in ie pote. Prekrasni naravni posnetki v barvah( --- Matineja ob 11. uri: »DAVID COPERFIELD« V glavni vlogi: Garry Cooper. Po znanem romanu Charles Dickensa. _ A.edtfaveo6115, IZ, 1Q. u— Slovenski likovni umetniki na mednarodni pariški razstav; V naših ume i nizkih krogih vlada zadnje čas^ prav živahno zanimanje za vprašanje, kako bo jugosJoven-:>ka likovna umetnost zastopana na svetovni p&riškj razstavi letošnje poletje. »Jutro« e nedavno poročalo o tem, da pride v do-giednem času direktor umetnostnimi muzeja kneza Pavla Kašairiiin v Ljubljano. kjjstru Mešbrovič in Rosan-dijč. Te dnr, pa so bili slovenski Likovni umetnik' obveščen-;, da direktor K a Janin ne pride v i, ubijano in tla nameravane ;n erne razstave ne bo. Za ude!etžix> na razstavi so izmed Slovencev povabljeni slikarji Jruko-pč. Vesel. Sterilen. Jama. brata Kralja, G. A. K<-s, Pavkvec in Sede j izmed kiparjev pa Doiitiar Loltoda 'in Tine Kos. u— Akademski pevski zbor bo zopet ■^apei. Koncerti Akademskega pevskega zbora so bili dobro desetletje že kar tradicionalen umetniški dogodek prvega reda. še prav živo imamo v spominu zadnjo njegovo prireditev, ki je z neverjetno poglobljenostjo predstavila naši javnoc-ti slovensko svetno narodno pesem. Svečano raa^vetljena unionska dvorana, tisoči navdušenih poslušalcev, ki i o 3 frenetič-"'m ploskanjem vedno znova zahtevali pevce na oder, komentarji, ki še teden dni in več niso mogli najti konca vsestran škemu odobravaiju. In tudi tedne prej so ob .vsakem koncertu APZ-a množice v jestrpnem pričakovanju pretresale Mižijo prireditev. Naročila ze vstopnice so prihajala iz vse Slovenije; ljudje so se iz vseh smeri pripeljali na slavnostni večer. Toda stotine so morale odhajati z žalostnimi obrazi: — vse vstopnice so bile razprodane. Redno je moral po nekaj dneh prvemu slediti drugi koncert z istim programom, tudi ta v nabito polni hiši. Potem pa je nenadoma prišla pavza, popolnoma nepričakovano. Tisoči so se spraševali. kdaj bo spet koncert; toda koncerta ni bilo. Kaj je bilo ta ča3 z Akademskem pevskim zborom ? Dirigent g. Marolt je sklenil. da bo zbor številčno skrčil, pritegnil novih moči in manj ustre zajočih glasov ne povabil k sodelovanju. S takim, na novo organiziranim zborom, je jeseni znova začel delo. Rezultat tega dela bo naša javnost prav v kratkem mogla preveriti. u— JNAK Edinstvo. Odbor vabi člane, da se udeleže v ponedeljek ob pol 19. predavanja starešinske organizacije »Preporoda«. Predava g. Ra.iko Pavlin o temi; »20. let ruske revolucije«. u— Jugosloven« ko kirurško društvo sekcija Ljubljana ima 16. t. m. ob 18. svoj strokovni sestanek v predavalnici ženske bolnišnice Spored: 1) dr. Arko V.: Periarterijelna skmpatektomija ; 2) dr. Bukovec M.: Postoperathna tetanija; 3) dr. Lavrič B.: Nekaj o trigenimuo nevr°-- ™ Matineja Z. K. D. ' DANES OB 10.30 ZADNJIKRAT V NEMŠKEM JEZIKU! EENGALI Film o borbi in zmagi! BENGALI Film za staro in mlado! BENGALI Film o zagonetni Indiji DIALOG V NEMŠKEM JEZIKU! DOPOLNILNI PROGRAM _ ELITNI KINO MATICA. Matinejske cene din S.50 in 5.50. u— Mladinska organizacija JNS Ljubljani si pridobiva s svojim smotrnim delovanjem med mlado generacijo vedno več simpatij in priznanja. Njeni redni diskusijski večeri vzbujajo naraščajoče z-animanje. Na zadnjem sestanku, ki je bil v četrtek zvečer, se je zopet zbralo veliko število poslušalcev. Tajnik jugoslo-venSko-bolgarske lige g. Lavoslav Bučar je govoril o zbližanju med Jugoslavijo m Bolgarijo ter o najnovejši zgodovini brat ske slovanske države. u— Mladinska organizacija JNS z® mesto Ljubljana ima 15. t. m. ob 20. (8.) redno odborovo sejo v mali dvorani Kazine. u— Društvo >Bran,-i-bor«. podružnica v Ljubljani naznanja, da bo dne 4. marca 1937 ob 20. uri redni občni zbor v snirslu člena NIX. društvenih pravil, in 6icer v ecjri; dvorani mestnega magistrata. Dnevni red; 1: Pozdrav predsednika, 2. poročilo predsednika 3. poročilo tajnika, 4. poročilo blagajni* ka, 5- poročilo revizorjev, 6. volitve novega odbora 'n 7. slučajnosti. ZOBOZDRAVNIK S. K R AIG H E zopet redno ordinlra BEETHOVNOVA 9, Telef. 3830. u— O dolgosti človeškega življenja iz vidika stalnega izboljšanja človeških razmer i a napredka higiene s posebnim ozirom na našo državo bo predaval g. dr. FeJor Mikič, šef biometričnega zavoda iz Zagreba. Predavanje bo pod okriljem Pri-rodoslovnega društva v torek 16. t. m. ob 18. v mineraloški predavalnici univerze. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din. u— Vloga in pomen zadružništva v na-rodnem gosp°darstvu je naslov prihodnjega predavanja v adruženju absolventov trgovskih aka.demij, Klubu trgovskih akademikov v Ljubljani. Predava g. dr Andrej Gosar, univ profesor in dekan tehniške fakultete ter bivši minister socialne politike. Predavanje bo v torek ob 20 v dvorani Trgovske akademije ter se občinstvo vljudno vabi k posetu. Vstop prost. TELEFON 31-52 u— Pianist Ruda Firkušny, ki koncer- tira prihodnji pet "k v veliki filharmonični dvorani, je rodom iz češkoslovaške. Svojo izredno glasbeno nadarjenost je pokazal, ko ' bil tri leta star Po svojem 6. letu se je vpisal na konservatorij v Brnu ter v klavirju in kompoziciji tako napredoval, da j- v svojem 8. letu komponiral dela za klavir, ki so vzbudila največjo pozornost glasbenih krogov in kritikov. Pouk je užival pri prof. V Kurzu, kompozicijo pa pri Rudolfu Karelu, čigar opero »Botra srnrt« srno v letošnji sezoni poslušali. Od svojega 10 leta dalje je javno koncertiral predvsem v Pragi, kjer je pogostokrat nastopal s spremijevanjem čežke filharmonije Po številnih in bleste-čih nastopih v domovini, je šel v tujino ter nastopal v vseh glasbenih centrih ce le Evrope. Ob neki priliki mu je rekel slavni francoski piar.ist in dirigent Cor-tot, da ne potrebuje več učitelja, temveč samo prilike, v poslednjih letih je bil povabljen tudi v Ameriko ter žel tudi tazn najsijajnejše uspehe. V Ljubljani nastopi Ruda Firkušny prvič v petek 19. t m. v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice o.i ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. u— Brezplačen tečaj za splošno šivanje, prikrojevanje, vezenje itd. priredi priznana tvrdka s Pfaff šivalnimi stroji Ign. Vok, Ljubljana, v prostorih Zveze gospodinj. Gradišče 14., v času od 15. februarja dalje, od 2. ure popoldne do 16. ure zvečer. Udeleženke bodo deležne strokovnega pouka in se tako spopolnile v šivanju, krojenju, vezenju, krpanju in mašenju. Naklonjenost, ki se z brezplačnimi tečaji nudi našim gospodinjam, je treba edino odobravati. u— občni zbor združenja trafikantov bo danes 14. t. m. ob pol 16. v mali dvorani Mikličevega hotela poleg kolodvora. Glede na sedanjo revizijo vseh trafik vabljeni vsi trafikanti! v u— Dajte pošto tudj Rudničanom! Z Rud niika nam pišejo: Kar se dostave pošte tiče vladajo pri na6 takšne razmere, da kriče po temeljiti rem.eduri. Od šestih va-sj naše ob čiine ima dostavo le Rudnik sam in to po selskem pismonoši z glavne pošte v Ljub Ijani Ob ugodnem vrememu prihaja k nam med 13 jn 15. uro. torej v času. ko je oeta la Slovenija svojo pošto že zdavnaj pre brala. Včasih pa ostanemo tudi kar po dva dni hrpz dostave. kaikor smo bili n. pr. 5. hi 6. t. m Brez pošte je takrat najbrž ostaj tudi ves otežili rajon našega pismonoše ki sega, od Karunove ulice pri Trnovski cerkvi čez Mestni log. Cesto na Loko, Sta-retovo ulico. Stransko pot Opekarsko cesto. Rakovo Jelšo. Cesto dveh cesarjev, ki jma satma 283 številk. Dolenjsko cesto od 68. do 305. številke. Knezov etradon. Pe ruzzijevo cesto. Jurekovo pot. Jesihov stra-don, del Galjevjce in Rudnik. Ves ta ra" jon bi naš pismoooša pač težko obhodil v enem dnevu, če ne bi uporabljal lastnega kolesa. še hujšo pa so razmere za ostale rudniške vasi Za Orlje pušča pismo® oša pošto v trgovini v Rudniku kamor hodijo vaščani zanjo vpraševat Scla. Srednja vas Daljna vas in Bahna gorica so prav tako brez dostave in ljudje hodijo po pošto deloma v Škofljico, deloma pa na postajo na Laverco. Takšne so dobrote pošte pri nas. uro hoda od glav-ne pošte v Ljublani. Da imajo naši ljudje zaradi teh razmer pogostokrat sitnosti pri sodišču in driurod. se samo ob sebi razume. Ali &e ne bi dalo tako urediti, da h se za vs0 našo občino dostavljala pošta naravnost od poštnega ura da na Dolenjski cesti? Naj bi se tud; rudniška občina zavzela za to reč in tako po 40 letih svojega obstanka rešila vsaj to javno zadevo. u— Šahovska borba. Danes bo v restavraciji »Zvezdi« prvenstvena tekma med Ljubljanskim in Karlovačkim šahovskim klubom. Igra se od pol 10. do pol 14. in od pol 15. do pol 17. ure. Kibici vabljeni u— Nepreklicno zadnjič uprizorijo drevi šentjakobčani Milana Skrbinška dramo »Labirint«. Početek je ob 20.15 v Mestnem domu. Vstopnice se dobijo danes od 10.—12. in od 15.—17. Obenem naznanja mo, da je v študiji kmetska burka »Zakonci stavkajo« v režiji ge. Metke Bučar, jeve katere premijera bo predvidoma v soboto 20. t. m. «— Lutkovni oder Sokola I. vprizori dane^ ob po! 16. pravljično lutkovno igro Matje Šviglja; >Jurokov junaški čj.n« v G. slikah Dejanje se vrši na dvoru, v gozdu, pri plačkjh pod zemljo. Vabimo vas, da si igrico ogledate. Vstop. 4. 3, 2. 1 Din u— Lovsko društvo v Ljubljani ima svoj redni občni zbor jutrj ob 20. v restavraciji na glavnem kolodvoru. u— No zamudite prilike. Danes si oglejte vsi najlepšo, največjo in najakustičnejšo koncertno dvorano na novi narodni šoli za Bežigradom- Ob 4. pop. bo tam koncert Trbo* veljekih slavčkov. Od 3. ure dalje bo vozil avtobus iz Tavčarjeve ulice do šole. u— Sokol-šiška priredi v petek 19. t m. v Sokolskem domu koncert. Ves spored bodo izvajali najodličnejei pevo, in ms-trumen-talisti gojenci državnega konservatorija. Na koncert ODozarjamo vse liuhjtelie glasbe u— Ponovno op°zarjamo starše tn mladino na nastop Trboveljskih slavčkov v po nedeljek popoldne ob 2. v veliki filharmonični dvorani. Pojo izključno le Ada mičeve skladbe. Sedeži po 4 in 3 Din, stojišča po 2 Din se dobe v knjigarni Glasbene Matice, u— Zoološko društvo »NOE« v Ljubljani bo imelo izredni občni zbor v petek 19. t m. ob 20. v posebni sobi Kajfeževega vinotoča (nebotičnik) Dnevni red: poro. čilo odbora in pa morebitna likvidacija Vabljeni člani in prijatelji! u— Redni občni zbor Podpornega društva na i. državni realni gimnaziji v Ljubljani bo 16 t. m. ob 17.20 v posvetovalnici zavoda. u— Samo še ta ponedeljek ob 20 se sprejemajo novinci-dame in g°spodje v začetniški plesni tečaj Jenkove šole v Ka. zini, ki bo poslovala še do 15. marca. Vsak torek in četrtek ob 20 nadaljevalni plesni tečaji. Vsako nedeljo od pol 5 do pol 9. popoldanski ples. Posebne plesne ure in informacije vsak dan. Dijaki popust. u— Kdor je izgubil prstan na pustni prireditvi društva »Tabor« 9. t. m. v Delavski zbornici naj se zglasi pri društvenem tajništvu od 18. dalje. u— Registrirne blagajne in pisalne stroje popravlja strokovno in poceni Boris Si-mandl. Ljubljana, Kolodvorska 11. telefon 24-37. 2 u — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 Iz Celja e- Puškinova pros'ava. Ob stoletnici smrtj Aleksandra Sergejevjča Pu%ina bo jutri o!) 20 v rsaln;ci meščanske šo'e Pu-šk",nov večer. Pisatelj in re/.iser g Bratko Kreft bo predaval o Puškinu, pesnik g Mile Plopčič pa bo recitira,! izhmne Puškinove pesmi ki Vlb |p sam prevedel. Pričakujemo. da se bodo CWRn,; b številnim obiskom oddolžili spommnn ve'"ike?a slovarske-!Ta genija. e— Adanveev večer bo prrrpdpa »fVjika« v snilx>to 20 t. m. ob v Narodnega doma. Spominek; govor bo imel s k'ada tel i g. prof. V," sil M Mrk iz Ma.rib,ri. nato pa bo mošk.f zbor »Oljke« 'izvajal Ad.v mrčeve pesmi. e— Kino Union Danes ob 10. in 14. in jutri ob 18.30 matineja. Dame« ob 16.15 18.30 in 20.30 m jutri ob 16.15 in 20.30 opereta »Vražje dekle« z Roezi Cwkosevo in zvočn; tednik. Žrebanje v drž. razr. loteriji dne 11. februarja 1937« izžrebani so bili naslednji dobitki: Din 3000 — št.: 46.146; Din 1000.— št.: 5.818, 5.840, 5 850, 10.879, 15.721, 17.406, 17.40. 24.854, 24.860, 24.862. 24 897. 33.066, 33.067, 83.085. 46.167, 46.171, 62.028, 75.657, 89.857. 95.741, 95.790, 95.796. ZADRUŽNA HRANILNICA, I jtttf jana, Dalmatinova 6. I £ e— Celjski bkortki klub pitredf pod vodstvom g. Lešnika teoretični ki praktičiv tečaj za Slane in nečlane. Prvi tečaj bo 17. t. m. ob 20. v kflubovi sobi hotda »Evrope«. e— Pomanjkanje učnih moč). Na mestni narodni šoli v Celju, odkoder je bil odlični učitelj in vzorni sokolska delavec br. Milo« PreJog premeščen v gorsko vae Sv ©tje nad 0eJjem, manjkajo tri učne moči. zaradi Cesar ee mora v dveh skupnijh razredih gno-sfci mladina. ki prfpada štirim ločenim razredom- V Celju ki ima 20.000 prebivalcev, bi se taki nedostatk* pač ne smel pojavljati e— S samokresom se Je obstrelU. Ko se je 16-letni delavec Mjfoa Ko? entnega vodovoda, je bila odklonjena. Dobava rezervoarja za mestno klavnico je bila oddana g. Antonu Rebeku * Celju za 13.960 din. Sreski načelstvi v Celju in Slovenjgradcu sta izdali ukrepe prot-i onesnaževanju Savinje po raznih industrijskih podjetjih. Sresko načelstvo v Celju je prepovedalo keramični tovarni v Libojah odlaganje odpadkov in ogorkov v potok Bistrico, premogovniku v Libojah uporabo potoka Stiske za pranje premoga, dokler ne dot* vodopravne-ga dovoljenja, državnemu rudniku v Zabu-kovci je predpisalo razne naprave, ki naj onemogočajo, da bi se umazana voda iz tega rudnika iztekala v Savinjo, kar se mora Izvršiti do 15. marca sicer bo rudniku prepovedano pranje premoga, tekstilni tvoraiei v št- Pavlu pri Preboldu pa je izdalo razne predpise, da se v bodoče onemogoči sleherno onesnaževanje Savinje Po tej tovarni. Sresko načelstvo v Slovenigradcu je odredilo, da mora \Voschnaggova tovarna usnja v Šoštanju do 1. maja izpopolniti svoje čistilne naprave. — V tajni seji so bile zvišane plače nekaterim mestnim ur.idnikom. Prodajajo vino, ki ga nimajo Opozorilo gostilničarjem In vinskim trgovcem Raka na Dolenjskem. 13. februarja Ker zdaj že več let naš dolenjski vinogradnik ne more tako lahko vuov&ti svojega cvička, mora vzeti v roke »kranjsko pravico«, ali cekar r vzoroi. »e napotiti proti Zagorju. Trbovljam. Ljubljani jn še datlje po Goretusk ter pritiskati kljuke. Kdor hoče prodati, mora pač ponujati. Take pre-koštevilne ponudbe seveda vplivajo na cone. da niti ne poravnajo pridelovalnih stroškov, zlasti kadar je bolj malo pridelka, kakor je bilo minilo jesen- Takega ponujanja so se oprijeli tudi sleparji. Ti nakupijo po nekaj Ijtro-v prav dobrega cvička in gredo proda/at vino. Seveda prodajajo po prav nizki ceni, samo da dobijo po nekaj stotakov are. Potem pa ni ne duha ne sluha o njih. Zdaj po novem letu se je zgodilo že več primerov, da so gostilničarji poslali vinske sode na talke naslove, k,- jih spoh ni Ko je pošta vrnila avize so costilničary razočarani ugotovili da so osleiparjeni. Plača ti so moral; vse stroške za prevoz vinskih sodov in ležarino zraven pa so oškodovani še za aco k& 6o jo daži takemu sleparja. 28 #om zelo Skadojejo tndi saška p> štenim vinogradnikom, ker ponujajo vino sa vsako oeno in tako pritiskajo na cene. Da se ne bodo taki primeri dalje dogajali. ojKrzarjanio zlasti erostiltEČarje. naj bodo previdni in naj zahtevajo od nepoznanih prodajalcev, da se pravdno legitimirajo, ali se naj kupci oprimejo spet stare navade in obiskujejo sami naše prijazne vinske gtniče, kjer pr; sodu pokusijo. da vedo, kaj kupijo in komu dajo aro. Namen tect: dopisa je obvarovati gost.iln-čarje morebitne Škode in hfkratu koristiti poštenim vinogradnikom. Za nekaj primerov je že dena orožniSka poizvedba. Palica zopet v modi Pariški krojači hočejo za bližnjo pomlad oživiti modo palic, ki jih moška moda nI poznala več od konca svetovne vojne. Krojači menijo, da je palica nekaj izredno elegantnega ln da bo tudi Anglija kmalu posnela to stvar, na kar 83 bo razširila nova moda po vsem »vetu. alnosf spola Čudne preobrazbe pri živalih — V mladosti samci, pozneje dvospol-niki* na koncu samice — Kriza kokoši, ki se je spremenila v petelina — ženska, ki je uradno izpričano postala moški V biologičnih delih, ki se bavijo z vprašanjem množitve, naletimo posebno v novejšem času skoraj dosledno na poglavje, ki obravnava nestalnost spola. O živalih »vemo tu, ki se udejstvujejo v mladosti kot samci, potem preživljajo dobo, ko so dvospolne, dokler ne preidejo v stanje samic. živali te vrste nikakor ne spadajo samo med nižje organizirana bitja. Celo med ribami so obiike, ki živijo do srednje dobe kot samice in dobivajo več let zaporedoma mladiče, povsem normalne. V neki starostni dobi pa pokažejo čudno spreminje. vanje na zunaj in na znotraj, tako da proizvajajo na koncu namesto jajčec semenske nitke. Od te stopnje dalje se vedejo živali kakor samci in postajajo očetje novih rodov. Tudi pri kokoših so znani nekateri natančno preiskani primeri spolnega preobrata. Tako poročajo biologi o kokoši, ki je štiri leta popolnoma normalno legla in valila jajca. Nenadoma pa je zašla v čudno krizo, ki se je končala s tem, da je izgubila vse perje Pozneje je dobila novo perje, toda to ?e je oblikovalo kakor pri petelinih. Pokazal se je tudi greben, bradne mečice so primerno otekle in na zadnje je začela nekdanja kokoš kikerikati in se je do drugih kokoši vedla kakor pravi petelin. Ta petelin je kokoši celo plodil. Narava se v tem pogledu ne ustavlja niti pred človekom. Posledica je, da spreminjajo v življenju tudi nekateri ljudje na izrazit način svoj spol. Baš pred nekoliko dnevi je poročala švicarska brzojavna agentura o takšnem primeru: Neka 261etna' Helena Jeanne B. v ženevi je nenadno ugotovila, da se je spremenila v moža Pristojne oblasti so na podlagi izvedeniškega izreka prof. Navillea ugotovile, da je ta navedba remična. Sodišče je nato razsodilo, da je treba B. spremeniti rojstni list, in sicer tako, da se bo nekdanja Helena Tvana B. imenovala odslej Henri B. V vseh doslej znanih podobnih primerih popolne spremembe spola pri ljudeh gre za. osebe, ki so imele že ob rojstvu znake obeh spolov, običajno pa v tako skriti obliki, da niso niti pomočniki pri porodu niti najbližji sorodniki tega opazili. Ta nerazviti herma-froditizem ostane lahko za vse življenje, zgodi se pa tudi, da prevladuje spol, ki so ga zapisali v rojstni list, samo za neko življenjsko dobo. na zadnje pa se izobliči drugi spol, in sicer pogostoma zavoljo sprememb, ki so jih povzročila tuberkulozna ali druga obolenja. Pasja guvernanta v Londonu Na londonskih ulicah, je videti večkrat takšne in podobne prizore Oplenjeni ekspresnl vlak Spor pri razdeljevanju plena — Zločin, ki so ga po naključju odkrili po pet in tridesetih letih V gorah koloradske visoke planote je mnogo ležišč rude in premoga, M jih odkrivajo že nekoliko let posebne ekspedi-cije rudniških družb, šele pred kratkim je takšna ekspedicija raziskovala visoko planoto, ki se odlikuje med drugim tudi s številnimi kapniškimi jamami. Te jame prekašajo po lepoti in razsežnosti baje vse o.=rtale na svetu. Takšno jamo je preiskovala ekspedicija, ko je naletela nenadno na popolnoma skrčeno truplo nekega moža. Kakšnih zunanjih poškodb na truplu ni bilo videti, ob-jedeni podplati čevljev in košček obgrize-ne stearinske sveče sta kazala, da se je bil mož v jami izgubil in umrl od gladu. Sledove njegovih nog je bilo mogoče na nedotaknjenih tleh zasledovati kilometre daleč v jamo, končno pa so vodili spet na najdišča, kjer so raziskovalci sedaj odrih še truplo drugega mrliča. Ta mož je ležal v čudno zvitem položaju na tleh in 70 površen pregled je pokazal, da ima kro glo v pr-ih. V tem podzemlju, kamor ne ->rnrlre niti najmanjši sij dnevne svetlobe, Pe je torej zgodil umor ali pa se je odigrala kakšna druga tragedija? Najditelji si stvari sprva niso mogli razložiti, na zadnje pa so po starih policijskih zapiskih in raznih znakih dognali. da gre za zadnje dejanje senzacionalnega dogodka pred 35 leti, za popolno razjasnitev nekoč proslulega napada na koloradski ekspres, ki se je primeril v oktobru 1901. Ta brzovlak bi moral prepeljati večjo 7nnožino denarja, in sicer tajno, izven voz nega reda Na njem so bili samo štirje uradniki, ki naj bi zlato stražili. Nekoliko kilometrov za postajo Pantano je strojevodja zagledal na tiru oviro. Ustavil je vlak V tem trenutku so iz grmovja planil: triie zakrinkani banditi, ki so sprem-no osebje postrelili, se polastili enega zalaja 7. zlatom in izginili nato s svojimi konji v gozdovje. Ta zločin, eno izmed prvih velikih razboj?tev v Ameriki, je svo-ječa^o, kakor omenjeno, zbudil veliko pozornost po vsem svetu. Policija več držav je barvil? z zasledovanjem zločincev. pa jih ni odkrila, vsaj tako ne, kakor si je sama želela. Nekega dne so našli v gorovju ostavljene konje, ki so jih h;ii rabili roparii. Konji so bili last nekega farmarja, kateremu so jih zločinci ukradli Po natančnih navedbah, ki jih je dal ta farmar, je policija na zadnje dognala. da so napad izvršili trije konjski pastirji, Shorty, Pecos in Brone, trije divji, drzni možje, čez nekaj dni so odkrili nedaleč od tam, kjer so bili našli konje, svež grob s truplom razbojnika Shortyja. Po vseh znakih je bilo sklepati, da so se bili razbojniki pri delitvi plena sprli in da je ta prepir veljal Sho,rtyja življenje. Ostala razbojnika sta jahala potem še nekaj globlje v gorovje, dospela do iarne in odšla vanjo. V globini gore je prišlo potem nedvomno do novega prepira med njima in Pecos je Bronoa ustrelil. Tako je postal slednji edini la3tnik zlata, toda to mu ni koristilo. Brone je bil namreč edini, ki bi ga lahko po vedel iz 'olodišča jame, in ta je bil mrtev. Pecos je dolge dni taval skozi" podzemeljske hodnike, ne da bi našel izhod, in je na zadnje poginil od gladu. Zaboja z zlatom pa še niso našli. Medved pojedel medvedko v znan medvedji jami bern^kega živalskega vrla sla se igrala in metala štiriiletni medved Chriiiel in triletna medvedka Vre-ni- Pri metanju ie dobila Vre.ni rano in ko sta živali zagledali kri. se je isira spremenila v borbo na življenje in smrt- Ta boj se je končal s porazom samice, kj jo jc nieds ved dobesedno ra/lrgal in požrl. K sreči pa neka druga medvedka, kj je pred kratkim vrgla tri mladiče, teh mladičev tokrat ni požrla, tako da ima zoološki vrt navzlic Vre ninemu žalostnemu koncu dovolj medvedov. človek nI središče sveta temveč slučajni proizvod enkratnega srečanj« eek vrste okoliščin, pravi prof. Svedberg iz UpsrJe Prof. The Svedberg iz Upsale, ki si je pridobil Nobelovo nagrado s svojim delom o notranjem ustroju stanic, je dal zanimiv odgovor na neko vprašanje stockholm-skega lista »Svenska Dagbladet«, kakšen namen in pomen ima znanost. Namen znanstvenega dela. pravi prof. Svedberg, je ta, da nam napravi svet, v katerem živimo, umljiv in da nam pomaga v boju proti naravi. Ni pa njegov namen, kakor se to prepogosto dogaja, da bi spore med ljudmi še bolj poostrilo. Znanost naj nam da pripomočke, da bi čedalje bolj premagovali ovire, ki otežujejo produkcijo dobrin in izmenjavo ter prevoz sirovin med ljudstvi. Ko bomo te ovire temeljito premagali, bodo izginili mnogi ro .-porazu-rni med posamezniki, razredi, pi meni in narodi. Najnovejša odkritja o obsegu in zgradbi vesoljstva, njegovi preteklosti in morebitni bodočnosti, bi nas morala poučiti, da je gol slučaj, če živimo na prenvčnici, ki je sposobna vzdrževati človeško življenje. Znanstvenik, ki deluje v stalnem stiku z naravo in v stalnem boju z njenimi problemi, se uči ponižnosti. Prepričan je o tem, da človek ni središče sveta, temveč slučajni proizvod enkratnega srečanja cele vrste okoliščin. Prof. The Svedberg meni, da se bo tudi človeška morala izboljšala, ko si to dejstvo popolnoma osvojimo. Smrt v valovih žrtev naraslih voda v Ameriki je postala tudi filmska zvezdnica Judita AUenova. Malo pred nastopom poplave se je vrnila iz Kalifornije in se vlegla v posteljo pod šotorom, kjer so jo presenetile deroče vode. Utonila je z dvema drugima tovarišicama od filma Po kronansklh svečanos v Indijo Pompozno kronanje Jurija VI. za cesarja Indije Grič se je udri v zemljo Pri Tolju v bližini rumunskega mesta Crajoive se je zgodil nenavaden, naravni fenomen, še pred nekoliko dnevi je stal. tam kakšnih 100 m visok grič, ki je pokrival 60 oralov in -so ga imenovali »Kraljev grič«. Razni zgodovinski dogodki so bili v zvezi s tem gričem, o katerem so vedele pripovedke poročati mnogo zanimivosti. Te dni pa je ta grič ob silnem bobnenju izginil nenadno v notranjost zemlje, na njegovem mestu se je pa odprla ogromna jama. Pod zemljo je grmelo potem še nekaj časa, a nekoliko bližnjih hiš se je ob potresu zrušilo. K sreči ni bilo takrat nikogar doma. Kmetskega prebivalstva se je po tem dogodku lotila velika panika, kajti po neki stari pripovedki sledi izginotju Kraljevega griča konec sveta. V Londonu razpravljajo zdaj samo o kronanskih svečanostih, ki bodo v maju. Govorijo pa tudi o dogodkih,ki bodo sledili majniškim slavnostim. Tako se n. pr. z vso gotovostjo trdi, da bosta kralj Jurij VL in kraljica Elizabeta z 11-letno pre-stolonaslednico Elizabeto odpotovala na daljše potovanje v Indijo. Tam bo kraljeva družina prisostvovala velikanski paradi kronanja Jurija VI. za. cesarja Indije, kar se bo zgodilo v začetku prihodnjega leta. V nasprotju z odstopivšim kraljem Edvardom Vm., ki bi se bil tudi moral dati kronati za cesarja Indije, a je to kanil storiti le mimogrede, kolikor mogoče brez ceremonij, bo pohod Jurija VI. v Indijo na moč slavnosten in pester. Edvard VHI. je hotel odleteti v Delhi z letalom in absol-virati kronansko parado v skrčenem postopku. Jurij VI. pa bo razvil ob tej priliki ves stari pomp angleške dinastije. Potniška ladja za 20 tisoč ton se že pripravlja za vožnjo po morju. Stroške za prevoz si bosta delili londonska in indijska vlada. Ladjo bodo spremenili v kraljevsko jahto. Kraljevo družino bo spremljal na poti marki Zetlandski, dalje državni tajnik za Indijo ter veliko število ari-stokratov in visokih uradnikov. Določeno je, da pojde pot kraljeve družine skozi Kairo, Aden in druga važna mesta. Kralj se bo povsod pokazal ljudstvu, ki se mu bo klanjal o. Sprem jemal bo tudi dostojanstvenike imperija v avdijenci. V škrlat za vojvodinjo Windsorsko Naslov in položaj ge. Simpsonove po poroki Angleški tisk se obširno bav; z vprašanjem, kakšen naslov in položaj bo imela ga Siimpsonova po svoji poroki z bivšim kraljem Edvardom. Ugotavljajo, da ja bo šel naslov >krailiev-sko visočanstvo vojvodinja \Vindsorsika«, da bo imela pravico nosili ob javnih prilikah škrlat in da bo sledila neposredno presto? lonaslednici, da bo imela torej prednost pred vsemi drugimi princesami in vojvodi-njamii bniftske države- Vprašanje pa je, dali jo bodo sprejemali na britskem dvoru kajti iože- doslej, razen ob času Edvarda VIH ne žene nieo imele pristopa tja. Ni še znano, kaikšno stališče bo zavzela ▼ •tem pogledu njena bodoča svakinja, angleška kraljica Elizabeta. Listi poročajo fcuoroki odideta potovanje v Kenio. Ne- sporazum v ameriški avtomobilski industriji Blago za smučarske drese, zimske suknje i. t. d. v bogati izberi nudi DRAGO SCHWAB Ljubljana, Aleksandrova 7 VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE HU/WMIUW guverner zvezne države Michigan sporoča, da je stavka v avtomobilski industriji, ki je trajala 42 dni, zaključena. Med tvorničarji ln delavci jc dosežen popoln sporazum. Na sliki vidimo stražo, ki jo je postavila narodna garda proti stavkujočim delavcem t FUntn » Novih Delhih bodo slavnosti dosegle višek 30. decembra, velik sprejem pa bo v prvih dneh januarja. Za časa kraljeve odsotnosti iz domovine bo izvajal kraljevo oblast poseben državni svet, sestoječ iz petih oseb. V njem bodo: kraljica-mati Mary, vojvoda Cloucesterski, vojvoda Kentski, po vsej priliki tudi nadškof iz Canteburryja ter ministrski predsednik Stanley Baldvvin. Z zanko iz strnite ga je mamil V družbi več tovarišev je v neki gostilni v Sarvarju na Madžarskem igral na karte dninar Geza Varga, oče osmih nepreskrbljenih otrok. V nekem trenutku je vprašal z resnim glasom, ali bi mu kr-omar mogel menjati tisočak. V gostilni je bil tudi 281etni klavec Ernest Tabak, ki je Vargovo opazko vzel za golo resnico. Odločil se je, da bo moža na poti domov oropal. Z gosli, ki so bile v gostilni, je vzel struno in si napravil iz nje zanko, Jri jo je skril v žep. Ko se je Varga dvignil, da odide, se je Tabak delal, kakor da imata isto pot in Varga je sprejel njegovo sprem stvo. Na samotni poti je klavec nato dninarju nenadno vrgel zanko okrog vrata in ga zadavil. Seveda ni našel v njegovih žepih tisočaka, dobil je le kakšnih 20 pengov. Umor so naslednji časa odkrili ta orož niki so stopili tudi k Tabaku Cim so se pojavili, je sam od sebe priznal da je morilec. Oddali so ga sodišCn Pesem dolarske princese Ob zvokih „Sladkih skrivnosti" je izvršila samomor V enem najrazkošnejših penzionov v Parizu je stanovala 201etna Američanka Li-lian Drescherjeva, edinka bogatega indu-strijca. V Parizu je študirala umetnost. Pred nekoliko dnevi se je dopeljala v Nico in vrnila se je v najlepšem razpoloženju. Svojim prijateljm je z juga .prinesla razne spomine. Kmalu potem so slišali iz njenih sob zvoke električnega gramofona. Rdeči general v ujetništvu belih Pil zavzetja Malage Je padel v roke Francove vojske tudi sovjetski general Kleber, Id so ga bfli poslali mestu na pomoč 294 tisoč Smithov Po novem ameriškem zakonu bo 26 mili jonerv Američanov na stara leta prejemalo posebno pokojnino. Med temi bodočimi pokojninarji jih je nič manj nego 294.000, ki se po priimku pišejo Smith (Kovač), 176.000 pa je Johnsonov (Jane-žlčev). ^^ Smrt po električnem vodu V Paasyju v bližini Grenobla se je pripetila huda nesreča. Sedem kmetov je prestavljalo neki električni vod. Pri tem so prišli v stik a tokom visoke napetosti. Trije so ostali na mestu mrtvi, 4 ležijo v bolnišnici. JCimito, domače, siove4to4o \niiai Igral je neprestano pesem, ki ji je oda najbolj ljuba, ..Sladke skrivnosti«. Cez nekaj časa je glasba utihnila, a zvečer, ko je ostalo njeno mesto ob mizi prazno, je začelo ljudi skrbeti, šli so v njeno sobo in so našli mlado Američanko mrtvo oib gramofon.«. Izvršila je samomor, toda na zelo čuden način. Okoli vratu je imela svilen šal, ki ie bii eden njegovih koncev pritrjen na vretenc gramofona. S svojimi obrati je mehanizem šal nategoval, dokler se rti dekle, ki ji je vrat tičal v zanki zadušila. Umrla je dobesedno ob zvokih svoje najljubše melodije. ANEKDOTA V dobi svojega izgnanstva v Odesi je A. S. Puškin napisal zelo porogljivo satirično pesem na naslov enega izmed odeških mo-gočnikov. Pesem je krožila po mestu v prepisih- Prišla je na ušesa tudi strogemu go» spodu gubernatorjn. Ta je dal PoklicaiU Puškina predse in se mu bridko pritožil, češ da bi se moral v Odesi poboljšati pa kljub temu ne more opustiti svoje zajedljivosti. »Kaj se je vendar zgodilo, Vase Prevosho-di!teljstvo?< se je deM pesnik nedolžnega — aSi pa morda res nj vedel, na kater; njegov greh mdeK. gubernator- »Nu. vaši zadnji verzi, kj krožijo Po mestu, Aleksander Sergejeviž. Vse kar je prav. Nadškof je strašno užaljen ...« »Zakaj pa cm?« > Nesrečni človek, saj mu vendar očitale, da se obogača s sleparsko prodajo državnih drvi« a/Toda njega nisem misfolc. »Koga pa potem?« »Vas. Vaše Prevoshodjteiljetvok VSAK DAN ENA >Zeflo mi je žal, g- Peteršiljčak, ampak te» rtmatf vašega g- strica »gleda takole ^.-c Kraljestvo mode čim in nazobčanim krilcem. Jopica je spredaj odprta, da dopušča pogled na enobarvno obleko, pod vratom pa je zaprta s prepono, ki veže originalni, dvojni »fichu< (zadnja skica). Zdravniška Moda m rivieri še preden v mestih nastopi modna pomlad, se na francoski rivieri pod toplim sredozemskim soncem pojavijo že v februarju prvi pomladni modeli, kakor da se je ob vsej »ažurni« obali razcvelo svetlo in pisano cvetje. Tako je življenje na rivieri z modnega vidika še prav posebno zanimivo, saj se nam tu že v februarju odkrije, kaj bomo nosile v maju in še prej — v marcu in aprilu, kakor hitro nam bo pač vreme dopustilo, da odložimo zimsko »kožo«. Tu že sedaj spoznamo pomladne modne barve. Prevladujeta modra in rožnata, v nenavadnih, sladkih in obenem jedkih tonih, potem rumene, od sončne in jajčno rumene pa do znane »peščene«; barve in Tudi za spari vezeno okrasje Lepe vezenine se počasi, a sigurno uveljavljajo tudi v dnevni modi, potem ko so se elegantnim damam tolikanj priljubile na večernih modelih, kjer jih je vešča roka izvezla v bleščici ali v zlatu. Seveda so vezenja na dnevnih oblekah dosti bolj skromna, na popoldanskih oblekah jih vidimo v svili ali šemliji. na dopoldanskih in športnih oblekah pa v enobarvni ali večbarvni volni. Tako so tudi cele garniture izvezene s skromnimi in ljubkimi volnenimi motivi, čepica, šal, rokavice in pas, ki jih vidite na naši skici, so okrašeni z enakimi volnenim vejicami z večbarvnimi listki, kakor smo vam jo narisali. Tudi športna flanelasta bluza učinkuje prav elegantno, če jo opremite s takšnim vezenjem, ki ne zahteva posebnega truda, niti posebnih izdatkov. še svetlovijoličaste in jabolčno zelene barve ... Kar preveč bi bilo sladkobnosti in pisane zmešnjave, da ni k sreči tudi mnogo beige in naravno barvnih tvoriv in pa temiK>modrih, ki učinkujejo pomirjujoče, zlasti kadar jih uporabljamo za sestave. Sicer si je pa moda zaenkrat nadela mladostno skromen videz: vse je bolj ravno, bolj gladko in bolj kratko, kakor pozimi. Tu vidimo zopet prikupne in praktične dvodeme obleke iz mehkega volnenega blaga in seveda tudi kostume, mnogokrat kombinirane: temno krilo k svetli jopici ali obratno. Plašči so dolgi, mladostno preprosti in še vedno ukrojeni v »redingote« obliki, ki pa je manj izrazita kakor v zimski liniji Obleke so .skromne in ravne, okusno okrašene z robčki, elegantno izpeljanimi šivi ali preprosto kontrastno barvmo garnituro. In seveia zopet imprimeji! Kakor v?« kaže, bodo letos prav tako ali še bolj priljubljeni, kakor lani. Zaenkrat jih vidimo še v sestavi z drugimi tvorivi. Tako nosijo n. pr. dame na rivieri vzorčast pale-tot v obliki odprle redingote nad enobarvno temno obleko al: k temnemu krilu kratKo jopico iz vzorčaste svile ali enobarvno obleko z rokavi in spodnjim robom iz imprimeja — možnosti je nešteto. Drzni mali klobuki in pa kontrastno barvne torbice in rokavice izpopolnjujejo predpomladno sliko nove mode, ki smo jo skušali preaočiti v naši skici. Tu je na prvem mestu elegantna dvodelna obleka iz svetlega volnenega tvoriva. Zamišljamo si jo v peščeno rumeni barvi s ter V lomodrimi našiivi na žepih, temnomodrimi gumbi in enakim šalom iz motne svile, n. pr. iz marokena. Nizek temnomoder slamnik in torbica v isti bar- vi dajeta tej obleki dovršeno eleganten videz (1. skica). Moderen, kombiniran kostum predočuje naša naslednja skica. Tu gre v prvi vrsti za okusno, sestavo barv. Najmanj tvegane so vsekakor rjava in naravno barvna ali pa s ve t lom »ara in temnomodra. Jopica ima moderno obliko z lahno štrleč im ka-zakom, veliki reverji pa so izde'ani iz istega blaga kakor krilo (2. skica). Svetel, spomladanski plašč na naši skici ima obliko redingote in je v hrbtu posebno zanimivo ukrojen. Originalen je kratki pas, ki izpod njega izhajajo lahno zvončasti deli in tvorijo značilno .spodaj razširjeno obliko plašča. Spredaj je ta model gladek in zapet z velikimi gumbi (3. skica). Pomladna obleka, ki jo vidite na naši skici, je po zadnji modi rafinirano preprosta. Lep okras tvorijo v obliki žarkov po životu našiti robčki, ki prenehajo šele pod pa*om. Krilo je lahno zvončasto ukrojeno, ozki rokavi pa so raglansko všiti v život in od vratnega izreza pa do ramen takisto pošiti z robčki (4. skica). In sedaj še prispevek k pomladmi modi impremejev! Tu je ljubka jopica s štrle. posvetovalnica G. E. v H: Pod zlato žilo razumemo razširjene žile dovodnice, ki se nahajajo ob izhodu danke. Znak, ki ga navajate, je samo eden izmed znakov. Običajni znaki so krvavenje, ki nastopi posebno pri iztrebljenju. Včasih je kri tudi pomešana z gnojem. Vse sKupaj pa je zvezano pogosto z močnimi bolečinami, posebno ako nastopi vnetje. V tem primeru opažamo okoli danke, kar cel venec rudečih, bolečih vozlov. Glavna vaša skrb bodi, da jemljete vedno odvajalna sredstva, s čemer se prepreči, da ne bi trdo blato ranilo sluznice črevesa. V slučaju vnetja se priporočajo hladni ob-kladki. V slučaju pa, da bi imeli vedno stalne bolečine, ali pa, da bi krvaveli, vam priporočamo operacijo. Obstoja pa še en način zdravljenja zlate žile in sicer s pomočjo posebnih injekcij, slično kot se postopa pri krčnih žilah na nogah. S pomočjo teh injekcij dosežemo, da zlata žila nekako uplahne, odnosno, da se posuši. F. it.: Način zdravljenja išijasa, ki ga vi omenjate kot nekaj novega je že star in se ga izvaja tudi pri nos. Zdravljenje išijasa je včasih zelo zamotana in težka zadeva in se ravna pač po vzroku, vsled katerega je išijas nastal. Nekaj izmed vzro kov vam navajam: vnetje, novotvorbe in izrastki hrbtenice, sladkorna bolezen, razna zastrupljanja, revmatizem i. t. d. Ker trpite že toliko časa na tej bolezni in ker vam vsa dosedanja sredstva niso pomagala. svetujem, da greste v bolnico, kjer vas bodo Jaliko točno preiskali in odredili primerno zdravljenje, ki ga omenjate v pismu. V. M. Naslova dotičrie prosilke žal ne vem. Dasi je hvalevredna vaša pripravljenost pomagati z nasveti dotični, vendar dvomim, da bi bilo samo z nasveti dosti pomagano. škrofuloza je bolezen več ali manj socialnega značaja, ki zahteva predvsem higienično stanovanje, dobro izdatno hrano in šele v drugi vrsti specijalno zdrav lienje. Ako pa ostane otrok še nadalje v škodljivi okolici, mu vkljub nasvetom ne bo dosti pomagano.Razen tega ne morete kar talco sklepati iz vašega slučaja na druge, ker igra veliko vlogo tudi telesna konštitucija. Marsikatero telo more z lastnimi silami premagati bolezen, dočim drugo tega ne zmore. M. P.: Ako je drugače vse v redu, se vam radi tega ni treba razbuijati. 'Običajno čuti mati prve gibe otroka po prvi polovici nosečnosti. Absolutno točno to seveda ne drži, ter so možne gotove razlike, in bodite zatr> brez skrbi! I. ž.: Zdravljenje te b<. ~ezni obsega več vidikov. Za kožo samo bi vam priporočal milo, vsebujoče katran, ali pa razne masti, ki vsebujejo žveplo, pa tudi alkohol. Treba je tudi regulirati prehrano in prebavo. Vži-vajte predvsem rastlinsko hrano in pazite na redno prebavo. Ako se po vsemtem stanje ne bi izboljšalo, pojdite k epeciialistu za kožne bolezni, ki vam bo predpisal še druga zdravila, odnosno vas po potrebi tudi obseval z rer.tjrenovimi žarki. 4 Slovenska šahovska zveza bo imela svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, dne 7. marca v Celju. Dnevni red je običajni. Vse eventualne piedloge za občni zbor je treba vposlati odboru zveze do 1. marca. Na turnirju za prvenstvo Beograda je šele po petem koiu prišel v vodstvo dr. Tri-funovič, ki ima sedaj 4;.a točke in je med drugim zabeležil važno zmago nad Koni-gom. Spočetka je vodil Tomovič. Dobil je štiri partije zaporedoma, peto pa ima prekinjeno v izgubljeni poziciji. Ena točka mu je potem še odpadla/ker je Filipovič izstopil iz turnirja. Naaalnje stanje po 5. kolu je: Konig 3, Savič, Matvejev 2>ž (1), Petrovič 2 (1), Paternoster l'A, S. Vukovič 1 (1), Jurišič (2), Iavekov V« (1) KindijOJ V Pragi je že mesec dni v teku memo-rialni turnir Dobrn3kega, tradicionalno tekmovanje za moštveno prvenstvo Prage, ki se ga udeležujejo v treh razredih vsi pražki šahovski klubi. V prvem razredu igrajo redno tudi vsi v Pragi živeči mojstri, s Flohrom na čelu. Najzanimivejše je bilo srečanje obeh favoritov, S. k. Dobru-skv in Oficirskega S. k. Zmagal je Dobru-sky s 4I1:3'-. Na pivi deski je Flohr presenetljivo izgubil z RejfUiem, na drugi je bila paitija dr. Treybal — Hiomadko re- mis, na tretji je dr. Skalička premagal Pokor ny ja. Nacionalni mojstrski turnir za prvenstvo Jugoslavije se bo letos vršil najbrž v prvi polovici julija v Karloveu. * Slovanska obramba dam. gambita. Beli: fine Črni: Lan dan. (S turnirja v Stockhcimu.) 1) d2—d4 d7—d5 2) c2—c4 c7—c6 3) Sgl—f3 . Sg8—f6 4) S bi—c3 d5 : c4 5) a2—a4 Lc8—f5 6) e2—e3 Mesto ostrega nadaljevanja 6) Se5 je trenutno zopet ta starejša in mirnejša poteza v modi. 6)..........ei—e6 7) Lfl : c4 Lf8—b4 8; U—0 0—0 9) Si"3—e5 To novost sem mesto običajnega 9) De2 ali Db3 uspešno vpeljal v turniisko prakso lani v Novem Sadu v partiji z dr. Trifuno-vičem. V Nottinghamu je pozneje igral tako tudi Capablanca proti dr. Euweju. 9)..........Dd8—e7 Dr. Trifunovič je igral slabše Sbd7. Zelo v poštev pa prihaja takoj c5 in na 10) Sa 2, Lao, 11) dc5:, Ddl:!, 12) Tdl:; Lc2 ter nato Lc7 in La4:. 10) Ddl—e2 S to šablonsko potezo beli ne doseže ničesar. Zato je bilo treba poskusiti 10) f3 ter na c5 potel 11) e4. cd4:, 12) Sa2!, Lgo (ali Ld6. 13) Sd3!), 13) Sb4:, Db4:, 14) Dd4: z dobljeno pozicijo za belega (radi Lg6). Bolje za črnega je vseKakor na 10) f3, Td8. Beli potem ne more igrati 11) e4, radi Td4:!, pač pa lahko poskusi sedaj 11) De2, c5, 12) e4, cd4:, 13) ef5: s prednostjo za belega. 10)..........c6—c5! 11) e3—e4 ?! ~ Fine vidi. da je sedaj črni igro najmanj j izenačil, pa se spusti v komplikacije, ki bi ' bile lahko končale tudi zelo neugodno zanj. I 11)..........Lb4 : c3 12) ei : f5 Lc3 : d4 13) f5 : e6 f7 : e€ 14) Se5—f3 Beli se mora torej še mučiti, da dobi na d4 žrtvovanega kmeta nazaj. Med tem pa ee črni popolnoma razvije in si ustvari na d4 močno postojanko. 14)..........Sb8—c6 15) Sf3—g5 Na tukajšnje Le6:4- ali De6+ bi se črni hitro uveljavil na e— liniji. 15)..........Sc6—e5 16) Lc4—a2 Po 16) Le6:-r oi prišel beli radi grožnje h6 lahko v zadrego. Na 16) Se6: pa bi si črni s So4:, 17j Dc4:, Df7 zasigural prednost. 16)..........Kg8—h8 17) Sg5 : e6 Sf6—g4i Seveda je šlo tudi Tfe8. Toda črne lahke figure stoje tako dobro, — povrh je še f— linija odprta — da upravičeno poskusi z napadom. 18) h2—h3! Pač edini odgovor. Kvalitete ni bilo mogoče vzeti: 18j Sf8:, rfs:! z grožnjama Sf3 + ter izgubo dame, ozriroma Dh4. Tudi 18) Lg5 ni šlo, radi Dd6! z neubranljivo grožnjo Sf3+ ter event. Dh2:-r. 18)..........Ld4:f2-f- Zelo v poštev je prihajalo tudi Tf2:, na pr. 19) Tf2:, Lf2:-j-, 20) Kfl, Dh4! (grozi Sh2 mat.), 21) hg4:. Sg4: s silnim napadom. 19) Kgl—hI De7—h4! Grozi Dg'3 Kar bi n. pr na 20) SfS: sedaj takoj odločilo. Odgovor belega je zato izsiljen: 201 Lei—f4 T18 : £4 Pa tudi črni mora dati kvaliteto, saj je bil Seo napaden in seni mogel umakni'-i. 21 Se6 : f4 Ta8—f8 ? Doslej je črni voaii napad dobro, sedaj pa se v komplicirani poziciji ne zuajde vec. Z Le3! (grozeč Dg3 bi bil lahko zadržal prednost. Beii bo moral odgovoriti 22) g3, nakar pa bi prišlo Dg3:, 231 hg4:, Lf4., oziroma 23) Dg2, Lf4:, 24) Dg3:, i^g3:. Črni bi imel za kvaliteto najmanj dva kmeta, boljšo pozicijo in event. še nekaj napada. — Zanimivo pa je, da črni ni mogel igrati takoj Dg3, radi 22) hg4:, Sg4:, 23) Dg4:!, Dg4:, 24) Tf2: in materialna premoč belega odloči. p 22) La2 —e6 Grozi zamenjavo na g4, nakar bi bil napad seveda dokončno odbit. 22) ... . Tf8 : 14? Relativno bolje je bilo Dg3, 23) Lg4:, Sg4: 24) Dg4:, Dg4:. 25) hg4:, Tf4:, čeravno je črni ž vsekakor izgubi jen. 23) Le6 : g4 Se5—g6 žal ne gre Sg4: radi mata na e8. Na Tg4: pa odloči že enostavno Df2.\ 241 Lg4—f3 L£2—g3 25) Lf3 : b7 Napada ni več in stoji gladko na zmago. 2o: . . - - Tf4 : fl + 26) Tal : fl Dh4 : a4? To še nekoliko pospeši konec. 27) De2- e6! " črni se vda, saj grožnje mata na c8 ni mogoče prav kriti. Vasja Pire. Srbska kmetica in delo zdravstvenih iMrug Minila so komaj 4 leta, kar je centralni higienski zavod v Beogradu začel ustanavljati v Srbiji zdravstvene zadruge z nalogo, da dvignejo kulturo srbske vasi. Uspeh, ki ga je doseglo to delo v tako kratkem času, je prekosil vsa pričakovanja. Prve organizacije so bile ustanovljene po šumadijskih in kolubarskih vaseh in so se kmalu združile v Zvezo zdravstvenih zadrug, ki šteje zdaj več kot 40 posameznih zadrug. V vaseh, kjer so zadruge ustanovljene, se združijo kmečke žene v skupine, ki po smotrnem načrtu višijo vse predpisane dolžnosti z nenavadno resnostjo in vestnostjo. Nasvete in pouk jim nudijo zaščitne sestre in ostali strokovnjaki, ki so zvezi na razpolago. Zadruge vrše svoje delo po načrtu, ki se mora završiti po 5 letih. V prvem letu morajo članice-kmetice obiskovati pripravljalni tečaj, kjer spoznajo smisel zadru-garstva, vprašanje rodbine in vasi ter osnove osebne in splošne higiene. Drugo leto je posvečeno vrtnarstvu, posebno gojenju zelenjave, ker je prehrana srbskega kmeta zelo slaba kar se posebno pozna na otrocih. Obenem z vrtnarstvom se učijo tudi konser-viranja vseh vrst zelenjave za zimo in smotrnejšega načina prehrane. V tretjem letu se uče tkati na modernih statvah, ki jih zadružnice same preskrbijo in nato po vrstnem redu posojajo posameznim članicam. Tega leta se tudi nauče šivanja higienskega perila za otroke, kakor tudi za odrasle člane rodbine, posteljnega perila in ostalih perilnih kosov, četrto leto je namenjeno notranji higienski opremi kuhinje, sob, prostora za kopanje, ter ustanavljanju socijalnih zavetišč, gospodinjskih šol in šolskih kuhinj za ubožne otroke. Vzporedno s tem se snujejo tudi dramski odseki, "pevska društva, razstave itd. Peto leto, kot zaključno skrbi za ureditev stranskih prostorov, gospodarskih poslopij, higienskih shramb, vodnjakov, gnojišč in drugih pritiklin. . V zvezi s tem delom so tudi različne prireditve, pri katerih sodelujejo mladina in odrasli, moški in ženske. Zanimivo pa je, da kažejo moški mnogo večjo konservativnost kakor njih žene in hčerke. Po igri ali nastopu ali razstavi so navadno veselice z loterijo, čije nagrade izdelajo ali poaare čianice same. čisti dobiček pa se uporabi za zadružne potrebščine, za statve, vretena, posode za konserviranje itd. Z enakim veseljem se udeležujejo tudi izletov, ki so navadno zvezani z gostovanjem v drugi neorganizirani vasi in s predavanji. Pri raznih prireditvah o3obito razstavah, nastopajo kmetice tudi kot govornice. Proti pričakovanju so njih prvi govori lepi, jasni in odkriti polni veselja nad novo bodočnostjo, ki se jim odpira. Ko zadružnice dovrše 5 letni tečaj, so obvezane, da vsaka, privede v zadrugo pet novih članic in da nad njimi vodi nadzorstvo, da nacančno in vestno izvršujejo zadružne predpise. One so odgovorne za vse napake, ki jih nove članice zagrešijo. V posebnih oddelkih je organizirana kmečka mladina kot zadrugarska omladi-na. Te odseke so doslej vodih agronomi in zdravniki, ki jih pošilja Centralna zveza zdravstvenih zadrug ali Iti so pravkar bili na terenu. Zdaj pa se uvaja nova metoda Mladina se mora sama vzposobiti za vodstvo svojih oddelkov. Zato je zveza ustanovila tečaje, v katerih se najbolj sposobna mladina pripravlja na vodstvo. Tečaji se vrše v Centralnem higienskem zavodu v Beogradu, ki vse tudi materialno in moralno vodi in oskrbuje. Predavajo agronomi, zdravniki, inženjerji. zaščitne sestre, veterinarji in drugi. Posebna pažnja se posveča tudi praktičnemu pouku. Tečajniki sami izdelujejo modele poslopij in vseh ostalih potrebščin v gospodarstvu, delajo po vrtovih, pomagajo v praktični veterinarski službi, proučujejo gospodarske stroje in vse delo zdravstvenih in higijen-skih ustanov. Obenem se učijo govorništva, računstva, debate. Organizacija zdravstvenih zdrug je za sedaj izvedena v okrog 46 vaseh, mladinski oddelki pa v nekaj nad 30. Od teh imajo nekatere že svoje domove, ki so središče vsega delovanja. To delo, ki ga v prvi vrsti vrši srbska kmetica, je zbudilo pozornost Češkoslovaške in Poljske, ki sta sami začeli s podobnimi ustanovami. Z. P. Peci ja: vem e s e Peter Pecija Petrovič, višji gozdarski sveinik in pisatelj, bo praznoval letos 60-letnico. Iz rodne Like je napisal vrsto povesti in dram- ki smo jih nekaj videli tudi pri nas. Naslednja črtica je značilna za njegov slog: Niti ne vem, kako je bilo. Vse mi je kakor v megiii. Vem samo, kako smo nekega dae sedeli pri kosilu. Kako me je vzel med kolena ki mi potisna! v pest jančje rebro In koe kruha. Mati se je smu-kala okoli ognjišča, pripravljala jed in jo nosila na mizo. Bila je malo oblečena, z zavihanimi rokavi, razgaljena in raakuštrana. In kakor komaj umita. Skozi odprta vrata se je cedilo sonce in iztikalo tam po polici. Iz veža se je slišalo kokodakanje koklje. Tako, pretrgano Odnekod je dišaJla slama. — Tudi ti greš torej danes k Miiiče-vim ?... se je oglasila ona, kakor zamišljena v delo. — E!... Danes!... je pritrdil oče brezbrižno, naravnost. — Ali se boš tam dolgo zadržal 1... je nadaljevala mati, ne da bi dvignila oči. — Ne vem!.,. Morda uro, dve!.. Mati je za trenotek umolknila, potem je še nekoliko postopala okoli ognjišča in sadda. In začela jesti. Po malem, toda tiagta. in fa&or da ne vs, česa M se prej lotila. Potem pa. kakor da se zbira, se obrne proti meni in me toplo, milo opominja: — Ne poeofaj si srajčice!... — Ne bom! ... — Moraš biti čist!., je potem dodala. — In nase glej!... — Bom!... — In če boe priden, te bo vzel oče s seboj!... K Miličevim! ... V meni je poskočilo srce. Uprl sem oči na očeta, kakor da ga prosim. — Ne! ... Danes ne! ... se je branil. — No, pa bi ga le mogel vzeti!... Da se mi ne bi tukaj simuka.1! ... Mnogo dela imam! ... * — Vem!... Toda danes ne! .. . Rajši v nedeljo v cerkev! ... Če bog da!... Ljubkujoče me je pobožal s svojo široko dlanjo po glavi.. . In ob zatonu sem, sedeč na pragu, gledal, kako se oče vedno bolj izgublja in izginja tja za breze. Dal^č. Šel sem v hišo. Sedel ob ognjišču in začel delati iz trsak hišico. Ona — mama — je še patrkrat prehodila hišo in stopila v sobo. Zaton se je nažal. In postaja! nekako svetlejši. Toplejši. Odnekod se je oglasil cvrček... Se malo in mama je stopila iz sobe. Uravnana, opravljena. V novem telovniku. In preobuta. Počesana. In nekako vsa svetla. Bela. Kakor bi šla v cerkev. Priskočil sem k nji. Od veselja. — Kam greš, maoaa?..s — Nikamor, sinko! ... Oblekla sem se!. . . Kar tako!... Da imaš lepo mamo !... — Mama!... sem jecljal od veselja. — Kar igraj se, kar igraj!... in prijela rne je za roko in me posadila ob ognjišču. Začela je hoditi po hiši. Sem, tam. i Zvijala se je v pasu. Popravljala si lase, telovnik... In vse to urno brez pres tanka. Potem je stopila med odprta vrata in začela gledati doli po poti, ki pelje v dolino ... Potem pa se je nenadoma stresla. Kakor zadeta. Ujeta. Naglo je prišla k mani in me dvignila na rame. — Pojdi sinko! !.. Pojdi v sobo! ... Pa se urezi!... In spančaj... Glej, mrak! .. . Mamica tvoja te bo lepo pokrit] a ... In odnesla me je v sobo ... Jaz pod odejo. V postelji. V sobi še dovolj vidno. Skozi odprto okence valovi sem v sobo hladen dih. Iz sadovnjaka kakor da šelesti listje. Ali se mi samo dozdeva Nekje daleč, zelo daleč, se je oglasil čuk. Še malo in — oglaša se drugi... Tam ob ognjišču koraki. Vem. Mati je to. Morebiti je prišel tudi oče. Ne vem. V nedeljo pojde z menoj v cerkev. Prijel me bo za roko. Mogoče me bo do cerkvenega pota celo nesel... Potem, cerkvena ograda. Pa lipa Košata, senčna ... Potem mi, otroci. Jovica tete Ju'ke. In Jurček. In M'aden strica Gavra----Potem, tekanje okofli cerkve. , Pred službo božjo... Potem, an,.. Ste-*inino. vica Jelič. Fant. Visok, raven. Vitek in raven kakor mlad bor. In močan. S takimi črnimi brčicami. Prijel me bo za prednji de! srajce in me dvigal visoko ! nad seboj. Nekajkrat. Kakoir bi d-igal j slamko. Tn prašal me bo, kakor vedno: — Kaj de!a mama?... In poiem zvonovi... Pa cerkev.. . Pa stara ikona matere božje ... In duh kadila ... Nenadno sem se premaknil. Trenil. Tako,v snu, In tedaj sem spoznal, da je okoli mene že komaj prodirna tema. In tišina. Mučna tišina. In kako sem sam. Kako ni očeta. In kako je odšel. Pa matere ni ter kako je ona odšla. In kakor da se nikoli več ne vrne... Nekaj se mii je zalaknilo po grlu. Strah, trepet, groza. In na mah sem skoči!, zvali! se s postelje, kakor iz se-*be, se dotipal vrat, jih odprl in zakričal: — Mama!... Mama! ... In začel sem jokati, jokati... In kakor v megli, skozi solze, sem videl, kako je tamkaj, iz druge sobe, preko ognjišča kakor brez duše priletela mama. Nekako razkuštrana, z odpetim telovnikom. V obraz rdeča ... Omahujoča ... Skoro grda ... In kakor prestrašena je pritekla k meni, me pritegnila k sebi, me dvignila, sedla na stol od ognjišču, me posadila na krilo in me začela ljubkovati, tolažiti ... Medtem ko sem na licu, laseh čutil njeno toplo, mehko roko, je nenadno prišel iz iate sobe tudi — on. Stevioa, Stevica Jelič. Mrifc ki jezeo, Tfrepotefc se je ustavil, potem pa si je pokril s čepico razmršene lase, in še. mirno, brez besed ven ... — In nekoldiko pozneje sem pritekel radostno, ves iz sebe, k očetu, ki sc je pojavil pri hišnih vratih. — Oče!... sem zaklicai, kakoi bi mu nese! srečo, — Sfcavica! ... Stevica je bil tu! ... — Kaikšen, Stevica sinko?... — Oni Jeliičev! ... se je oglasi'a mama s težikim glasom in žalosti polnim glfisom — siromak! ... —Kaj je hotel ? ... —No, glej!... Prišel je k nam!... K meni!.,. — Kaj?... — Nesrečen je ,veš! ... — Pa zakaj ? ... — E, ona nesrečna Smilja Peiiče- va!___Zmešala mu je glavo, ■vidiš! ... Pravi, da brez nje ne more! ... Hoče se ubiti, to je! ... — Pa?... — Pa priteče, vidiš, k- meni! ... Prosi in roti me, da bi šla k njej in da ji po povem! ... On pravi, da ne more! .. . Joče človek! . .. Solza mu kapa ta solzo! ... — Aii pojdeš k njej?... — Seveda pojdem! ... Vidiš, pravkar sem se pripravila! ... Obleikla! ... Moram!... Žal mi je človeka!... — Kako si dobra! .. In kako zlato srce imaš! ... In oče je šel počasd, kakor bi stopal k Ikoni, in jo je tapfto, dolgo pol jubil na 4elo... A. Detagjafc S P o R T Na potu v Chamonix Naši fantje so prispeli razmeroma zdravi v kraj svetovnega prvenstva - čakajo Jih težke borbe Chamonbt, 11. februarja. Po odhodu iz Ljubljane smo se udobno vozili čez Trst do Milana, kamoi smo prispeli v sredo ob 7. čez noč je bil silen vihar z dežjem, v Milanu se je pa zjasnilo in je nastal dan brez oblačka. V Torinu smo zopet prestopili, sedaj že v francoske vagone in ob divnem solncu je šlo proti francoski meji. Snega v dolini ni bilo. tembolj pa so bili hribi in Alpe lepo pobeljeni. V Sestrieru pred francosko mejo se je začel sneg tudi v dolini. Po predoru Mont Ceniš smo prišli v Francijo, ki pa nas je sprejela z dežjem. Dež nas je potem spremljal od opoldne do 19, ko smo se bližali Chamonlxu, kjer je malo snežilo. Snega tudi v Chamonixu ni posebno dosti, približno 15 do 20 cm na podlagi 15 cm, sneži pa še venomer naprej, tako da se je nadejati dobre odeje. Temperatura se drži okrog ničle, za naše pojme o Chamoni-xu to ni pcsehno dosti. Vsa Francija Švica in Italija pa so letos kakor pri nas, ostale brez snega, saj v dolinah. Prihod v Chamonix V Chamonixu so nas pričakovali g. Ga-4t.on Giguet od organizacijskega komiteja in g. Goreč. Prvi nas je takoj spravil v Hotel de la Sapimere, ki je zelo prijeten, miren in udoben hotel oz. penzija zunaj Chamonixa, toda le 5 minut hoje od središča mesta. Nastanjeni smo v dobrih sobah z udobnimi posteljami, v sobah je tekoča mrzla in topla voda ter centralna kurjava. Lega hotela je prav lepa, baš nad stadionom iz 1. 1924. ko je bila tu I zimska olimpiada. Ta stadion je oni. ki je videl prvič Kanadce v hokeju — takrat sc> bili še običajni rezultati 30:2 nasproti evropskim moštvom. Letos so tudi evropska mo§tva včasih Kanadčanom trd oreh. Na tem stadionu je tudi začrtala svojo zmagovito pot Sonia Henie, ki je tedaj kot mlada 13 letna deklica dosegla S. mesto. Naši dečki so vsi prav dobro počutijo razen Žemve, ki je od tridnevne vožnje nekoliko vrtoglav, drugače pa zdrav. Heim in Praček sta ves dan na progi za smuk, ta' je za trening samo še danes odprta. Prva točka — štafeta Danes ob 16. bo svečana otvoritev tekmovanja z obhodom po mestu. Jutri v petek bo za nas prva tekma — štafeta. Prijavljenih je 9 držav in sicer po vrsti kot so na startu, ki je skupen: 1. Jugoslavija. 2. švedska. 3. Norveška, 4. Švica, 5. Francija, 6. Poljska, 7. Italija, 8. češkoslovaška. P. Finska. Neizpolnjene nade Naši nastopijo v postavi Smolej, žemva, Knap. Klančnik. Konkurenca bo jako ostra in bo za nas dobro, če bomo za Švedsko. Norveško. Finsko. Italijo in Češkoslovaško dobili 6. mesto in pustili za seboj Švico, Francijo in Poljsko, Treba pa bo napeti vse sile. a naši dečki so precej odločeni in jih veseli lahka proga. Progi, ki sta dve, za prvega in tretjega ter za drugega in četrtega v moštvu, sta Izrazito dolinskega zračaja z ne več ko 100 m višinske razli-ke. Težje kot sicer je vprašanje maže. ker je sneg pri naletavanju pri temperaturi -fl do —1 zelo varljiv. Danes so fantje pridno na delu in vsako uro pride eden ali drugi nazaj s poročilom, katera maža se boli obnese. (Kakor smo poročali, so naši zasedli 7. mesto. Op. ur.). Smuk, slalom in skoki Naše startne številke za ostala tekmovanja so naslednje: smuk (49 tekmovalcev) Praček 23, Heim 32; skoki (50) Novšak 48: 18 km (69) Knap 9, Klančnik 21, Smolej 22, 2emva 37; 50 km (45) Knap 2, Smolej 10. žemva 22. V smuku in slalomu je 49 tekmovalcev, ©c teh 4 Avstrijci (Walch, Matt, Pfeifer. Zingerle), 4. Nernci (Worndle!), 4. Italijani (Chieroni!). Norvežani (Sorensen. Bir-ger Ruud), torej zelo močna konkurenca. Pred nami bodo gotovo vsi Nemci, Avstrijci, Italijani. Švicarji, nekateri Norvežani in Francozi, mi se bomo pa bili s Cehi za revanžo in z Američani, Angleži tn PoHnki za srednia mesta. Ljubljanska brozea in kranjska Micka Barometer stoji nizko temperatura pa noče in noče nižje kot na —1. V mestu samem vlada mednaroden živžav po cestah, na katerih je prava ljubljanska brozga. Francozinie z vsemi mavričnimi barvami na obrazih in v vseh modelih, ki jih vidi- Dr. Vinko Vrhunec: te v Ljubljani v modnih žurnalih, se sprehajajo po ulicah. Posebno v modi je pisana ruta čez glavo a la kranjska Micka, toda v terenu niso nič prida in se zdi, da o športu nimajo dosti pojma. Tudi ranžirajo na programih enako visoko s tekmami plesne prireditve, od katerih pride na vsako tekmo vsaj ena. Tudi va visoki gospodje od FIS so tu in na sejah vedre in oblače o smučarskem športu (Planica!). To so predsednik Oest-gaard, Ryter Kieland, Arnold Lunn, dr. Guy-Schmldt, Straumann itd. Mestece je vse v zastavah, od katerih je tudi naša prav često in častno zastopana. Sedaj pa na obhod! Dr. Zdenko švigelj. Pred smučarskim zletom v Sarajevu Sarajevo, 10 februarja Po dohodu funkcionarjev iz LJubljane v Sarajevo se je takoj vršila tehnična seja odbora za izvedbo tekem, določila in razdelila so se razpoložljiva darila in plakete za posamezne panoge Med drugim so darovali darila g minister za telesno vzgojo Rogič za prven stvo v alpski kombinaciji min predsednik Stojadinovič, za prvenstvo v ?lasič ni kombinaciji, g. min. vojske za prvenstvo v alpski kombinaciji, min. predsedstvo v skokih, načelnik občine za slalom že telefonsko poročilo z Jahorine katere, ga smo takoj po prihodu prejeli, je obetal zelo ugodne snežne razmere. Temperatura je bila —6, na 70 cm podlage 20 cm pršiča. Po prihodu na Pale, ki leže v lepi od gora obkroženi dolini, smo videli, kako idealne smuške terene ima Bosna V tem idiličnem fcotu je tudi skakalnica, ki do-pušča skoke do 25 m Tu bi se imel vršiti tudi del tekem, toda snega je komaj nekaj centimetrov Po eni uri hoda je bilo že mogoče navezati smuči pri koči »Ro-manije« v Bistrici. Od tu je še dve uri po zelo zložni poti, ki spominja na poklju ško cesto, do doma na Jahorini. Dom stoji na grebenu, na mali jasi v gozdu. Kakih 50 m višje se prične planota, slična naši Veliki Planini. Vse priprave se vrše točno po načrtu, vsak funkcionar je na svojem mestu. Proge eo že fcrasirane, tako tudi proga za smitk in slalom. Za skakanje se bo porabila nova skakalnica za skoke do 40 m, ki so jo zgradili vojasi poleg oficir skega doma na Jahorinl, nekako 100 m nižje pod novim domom. V vojaškem mošt vu smučarjev je tudi naš Palme. Ker se bodo vršile vojaške tekme istočasno z ostalimi, bo tu prihodnje dni precej živahno. ---- Razpis Ljubljanska zuiio*.«^ por tria podzveza priredi v izvedbi Akad. športnega kluba 20. in 21. t. m. na Črnem vrhu nad Jesenicami tekme za prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji (smuk, slalom) združene z medklubskimi tekmami v alpski kombinaciji. Tekme v smuku bodo v soboto 20. t. m. s startom točno ob 15., tekme v slalomu pa v nedeljo 21 t. m. 3 startom ob 10 Pravico nastopa na maoklubskili tekmah imajo verificirani tekmovalci klubov iz področja JZSZ. Za naslov pr.aka LZSP pa morejo tekmovati le člani to moštva klubov Ljubljanske zimskosport-ne podzveze. Tekme v alpski kombinaciji za prvenstvo LZSP veljajo za poedmce in moštva. Moštvo vsakega kluba je sestavljeno iz poljubnega števila tekmovalcev, od katerih se klasificira le najboljša četvorica. K tekmam v slalomu bo pripuščena ie prva polovica tekmovalcev po rezultatih tekem v amtfuu, toda v vsakem primeru najmanj 20 tekmovalcev. Tekme se vrše po pravilih iz pravilnikih JZSZ. Prijave z natančno navedbo moštva in poedincev je treba poslati najpozneje do 17. t. m. na naslov: Akademski športni klub, Ljubjana, Univerza Za prijave v rednem toku se ne bo pobirala prijavnima. Naknadne prijave se bodo sprejemale eno uro pred startom proti prijavnini 10 Din za tekmovalca in 20 j Din za moštvo. Prvoplasu * 10 moštvo in prvopiasiram ; poedinec dobi naslov >Prvak LZSP v alpski kombinaciji za leto 1937«. Darila bodo razpisana naknadno. Prireditelj si pridržuje pravico za morebitne potrebne spremembe tega razpisa. SE Slovan. Danes ob 10- dopoMbe mora hrti določeno moštvo na igriSču SK Mledike-Opremo dvignite pn gospodarju. Igramo s I. moStvom SK Ml«difce. 2SK Hermes obvešča vse članstvo, d« bo klubov občni zbor dne 27. t m. ob 20. Na« feinfki posameznih sekcij saj pripravijo svoje poročila. Kraj i« dnevni red občnega zbora ee bo Se objavil SK Mladik«. Zaradi ckorajtejega začetka prvenstvenih tekem bo danes dopoldne ob 10« obvezen sestanek vseh nogometašev I., re* zervnega in juniorskega moštva. Sokolstvo Sklepi Zveze slovanskega Sokolstva Seja v Pragi je rodila mnoge važne odločitve Praga 10. februarja Preteklo nedeljo je imelo predsedmištvo Zveze Slovanskega 'šolstva svojo redno sejo v T vrše vero domu v Pragi. Poprej pa je inelo tudi n-ačebiištvr. gvoja strokovna posvetovanja. Tako pn sejah načeništva kakor tud,- predsedstva go hftle zastopan« vse v ZSS združene sokolske zveze in Jn naki ir7 Bolgarije Zastopniki so bili: «1 bolgarske Junake br. BureS n Sof je za češko-slovaško Sokolstvo starosta COS dr. Bukovskv podstarosta Truhlaf načel nfk dr Klinger. načelnih Prov;iz™kova pro^vetar Krejči o član uprav? Keol za jusoslo vensko Sokolstvo T za.mentl starešine E. Gangl načelnik dr P:h'er načel»fca Skalar jeva in član uprav p ^vaigar ter sa Poljske Sokole starosta AroiSevski m Slan uprave Bosruslavski Ruski zamenri Sokol* niso b?1- zastopani ker V> vedno nI««1 ure-drj-' vprašanja svoie osrednje oraratifza^ije Zveza "rfovan^ker" Sokotetvi je n«nravi Ia mnogo koris»»ii^ sklepov Kar v uvodu moramo podčrtati da vedno tWi obhaja do veljave želja in težnja po 6ka o?jem sodelovanju vseto sokolskih zvez ter *me mo v bodoče pričakovati razne skupn? tekme, šole in tečaje, proslave ?o mor oče tudi skupno glasSlo vsega slovanskega Sokolstva. Vsi v ta namen izdelani referati so bil sorlasno sprejeti Posebno razveseljivo je tudi dejstvo da nosta.ja ZSS vedno jačji činitelj za medsebojno (im večjo povezanost vseb slovanskih narodov ter r tem izredno pozitiven činitelj na popnSčm vzajemnega slovanskega delovanja Medsebojno spoznavanj članstva, razprave o raznih skupnih vprašanjih Im sJično bo mnocro doprineslo do smiselnega .»odeJovajva ne !e Sokolov temveč tudi drugih naeronalttfi Sinite! jev med Slovani In to je iskren-' želja ha? Sokolstva jn Junakov. V sejah je bilo izbrano novo načeloištvo slovanske sokolske zveze ki mu načeu-jeta br. dr Klinger kot načelnik Skalar-jeva kot načeJn-ica dočim eo vsi načelniki ie načolnice ostalih sokotekih zvez člani naeelništva. Zn tajnika je hn! ;sbrain b» B. Havel. Za letos namerava ZSS prirediti smu ča-nske tok m? za slovansko prvenstvo v Ju gos'a vi ji tekme v igrah v Sofij'. Izdelala je nov tekmovalni pravilnik za te vrs+e tekem dailje bo priredita na Češkoslovaškem tekme v klasi Snem petrboju za člane in ravno tako v sodobnem petobou za članice: o'te tekam bosta v septembru v Pragi. Razpravljalo s-1 je tudi o enotnem slavnostnem kroju za člane in člarrice ter je biO v tem oriru zaenkrat dosežen pre cejšen sporazum za kroj članic. If-to teko se je približal enotni rešitvi takozvaru delovni kroj članov. Strokovno vodstvo ZSS .ie tudi obravnava'o razmerje med ZSS in Mednarodno telovadno zvezo in v zvezd s tem sklenilo da bo posve' iesen' me1zv*>»-<» tekme v prosta mooca'a v veeh R favnah «voie žurvne zTete. rčvn^nv* d«^ "■»"ovaM ^oseKer, me^narodn- Wsf ki naj V stlu^/i1 tsK?.' ofj+alicn zvKnzaim Vo* ri^usjo na«r>ro^r Rv^narMn: ja^nraf.; Gle1»» vse«'»-ko^^eri T,le+a je ^Veno tud Se. d« po 1 o'ovadim' Rtiraip',. bodo sodrfov^J-*' 'udi pn nrir^rtvah n pr. rJetn- •i^a-"' t+d Til1- no n« bo nrire^en'' v glnvanoltn »ok^lska 5~ Predavali bodo zastopniki vseh zveiz. Prosvetni odbor COS je pripravil tudi razne pred»oge glede enotnega postopka pri članstvu glede raznih »kupnih proslav, elovan-sikjb večerov t« tudi glede gospodarskega 'bližanja slovanskih narodov. V vseh slovanskih jezjk bo izdana tudi posebna propagandna knjižica o smotrih in težnja« slovanskega Sokolstva Potek vseh sej je pokazal, da je skupna organizacija slovanskih Sokolov in Junakov krepko na delu. da čim boljše in čim koristnejše izvede vse delovanje pos-imez-rw>b zvez na kolikor mogoče enotni pod-iagj. kar bo v veliko korist vsega Sokolstva iin Slova/nstva, Iz škofjeloškega Sokola. Prosvetni odbor je sestavil spored, ki naj privabi vsako sredo brate to sestre v Sonolski dom, 17 t m bo jugoslovensko-bolgarski večer s sodelovanjem pevskega zbora, 24. t m. je odločen spominu skladatelja Emila Adamiča Predavaj bo g. Zorko Prelo-vec, nastopita pa tudi pevski zbor in orkester Prvo sredo v marcu bo sokolsko predavanje Prihajajte polnoštevilno! Sokol-ko društvo Trži? priredi jutri v ponedeljek 15 t m ob 20 v svojem domu predavanje »Vzpon na Mt Rlanc« s slrkami-Predaval bo predavaiteli ZKD g. dr. Reva Oskar Sokolsko društvo Ivanena gorica pri Stični priredi danes ob 16. v svojem domu predava nje »Naša trgovska in vojna mornarica« e slikam' Predaval bo predavatelj ZKD g-Pirnat Viktor. Radio Ponedeljek 15. februarja Ljubljana lir Soška ura: Adamičev koncert izvajajo Trbovoijvkj elavčki. — 12: Odlomki iz operet (plošče).— 12.45: Vreme, [roročila, - 18: Cas 6[*wed, obves'fl-1. — 13.15: Simfonične slike (plo-č-e)— 14: Vreme. borza__18: Zdravniška ura.: Poživila (dr. Anton Brecelj).— 18.20: Uverture (pio-Sče).— 18.40; Kulturna kronika: Ivan Cankar in slovensko gledališče (g Ciril Debe-voc)— 19: Cas vreme, poročila, siporert orkestra. — 18.55: P'oVe. -19.05: ViVfinsk/ in klavir*^ koncert.- 20.10" TTamaVefva veft~'oi*Ta »Vožnja r T- razredu.— 21: O-ikestraJen koncert.- 22.50- Plesmi orrkester vmes pmrvi.— St'»tt«*art 18: Večerni ""lasbeiji !©prehod.— 10: Zvočn? t-lfke. 3010- Zvoki z Rena. 22.30- Pevski koncert. 22.45: Plesni ritav s plošč — 24: Nočni koncert.— Torek 16. februarja Ljubljana 12: P«mj severnih Slovanov fplo5če).— 12.45: Vreme poročila — 13: Cas spored, obvestila,- 13.15: BaMna glasba fRadio orkester).— 14: Vreme, borza.— 18: Pevgfcj koncert gdč. M;re Gnusove, pri kfavSrju prof. Marjan UpovSek. — 1840. Duševna 6estavno6t človeka to ktdtura (prof. Efcbin Boje).— 19: Cas vreme, poro čila, spored, obveetila.— 19.30: Nac. ura: Na«, smučarji v inozemstvu (Hrvoje Maca-novič _ jz Zagrelta).— 19.50: Zahavn, zvo8-ni tedinik.— 20: II- koncert Akademskega pevskega kvinteta.— 22.45: Kmečka godba, kmečfa ples (venček plošče.)— 21.10: Operni zvoki (Radio orkester)— 22: Oas, vreme poročila, spored. — 22.15; Lahka glasba (Radio orkester). Beograd 17.20: Pevski koncert— 17.50: Plorče-— 1880: Narodne melodije,— 19.50-VuSkovičeve skladbe— 20.30: Narodne pes mi— 21; Piošče.— 21.10; Zvočna igra.-22.20: Orkestralen koncert— Zagreb 17-1& Koncert orkestra. — 20: Prenos opere i« Nar gledališča. — 22.20: Lahka glasta.— Praga 19.15; P«ster program.— 20.10: Zvočna '.erra.— 21.15: Sukova simfon-čna pesnitev »Koio«- 22.20: Plošče,— Varšava 19.20: Koncert vojaške godbe.— 20.15: Simfoničen koncert.— 22.45: Lahka godba in ples. Dunaj 12: Plošče — 16.05: SJavn; pevoi včasih to danes (plošče).— 17.30- Regesr: Pre-ludjji in fuga za klavir.— 19.15: Ura ko-mor^ glasbe,— 20- Orkef-tralen koncert.— 22.20 Klavi-rsk" skladbe,— 23.05 Dunajske melodije.- Berlin IS: Orkestralen koncert iz K»nigsberca.— 19.15: Laik-- muziorajo.-20.10: Koncert orkest.^— 21; Večne besede rn m^'o"V-;:e__22?0 Narodna rfasba in pies.— Munchen 18: Orke^t.ra-1 koncert.-19- Koncert koMstov. — 19 3"- Z-o^na igra, 2010: Glasbo po 21: Pester pro- g-"m. — 22 45- Kakor BerlVi__Stutteart 18: Pre-n«* ^ Berlina. — 10.20 Vrtnome klavirg.ke ^kla^ho.— 2010. Večer nemške na.ro'ne> i pojasnil pojem socialnega vava o vanja sploh obrazložil je potrebo in nujnost posebnega zavarovanja za pr vatiie nameščence in pojasnil posamezna poglavja bolniškega in pokojninskega zava.ro a nji. Dotaknil se je obsega zavarovalne obveze, dajalvp.ne ' ■ > stema in gospodarsko finančtre sile nosilca pokojninskega zavaiovanja. Vloga absolventov trgovskih šo' v de-lovno-gospodamkeni procesu je o! let-' do leta težja Odstotek naraščaja., ki prjiaji iz šol stalno in znatno raste. ni d,ru;" sM a-n; pa Je število pjost'ii'1 služb-n'!) mest ' a-radj gospoda.ig.ke stiske jn ra^onaJjzac-ije dela vedno mantise. Brjzrvo^ehii absovv.ii i so danes prwrljen.i r> evzeuiat. zaposlitve, za katere ni potreba nj'hnv. -aoiM-azb:. Prevzemati morajo s užbe pro laj-.leev p-> trgovinah slnzbp blag?, niea.rk po trgovj-nah kavarnah k.;«e«wUOTraf-;ili it 1 Ni ho va mesta. k: bi odgovarjala n:jh >vi ho brazbi. pci zavzemaj i zdai absolvent tr govskih al;a !em:i in v šokih tigovs! Ti šol. Zadeva slede zavarovanja taksnih zasebnih nameščencev kot so absolv«nt-i trgov-sk',h šol postaja vedno bolj zamota' prav zavoljo tega ker delodajalec ne smatra več dela. k ga dajo al>so'ventu tak h šol za duševno ampak za navadno ročnr, d -lo. za katero ima dosti delovne si'- r> ]7 biro Zato se delodajalec tud- bran- za v a rovati ta ker« absolventa: ako ga sknši Pokojninsk-' zavod k temu prisMiti pa sledi takemu absolventu nayadno odpo ri be. V takšnih pr rnerf se bolo v bod č > branit delo daialcv sprejemati v službo ab solvente trgovskih šol na taka nižja službena mtp-sta. kater« bo absolven« pr'R:'i»>n iskati. Zavoljo vse:>,solnih p;d|;or;.li nad 3 nii-ijone. skupno ICC miijooev diiar.ev- Pi iz-• ;tk poko !in'W)sk ^igit zavarovanja s » okrepili kupno moč on t' 7,-H-bn/.-'; na-- '*--- eu-.-ev. s;> ostali b e? dela, in n.;■!•!lOvji p; li io. Naše pokojninsko zavarovanje zatorej eden najjačjih finančnih činfigljev v slovenskem narodnem ppspo^arftvu. l>a.n j. i>o®edure liubijinski P .koV-is-k' za v . ! ra 1-a.š.e raznen oTffi«n.w> pi-«:t>o.--.»'nje. ki je gOH.poda.rska rezerv.-« z ^e.-^ie, ni nameščen-stva. Tekom prvi h Ki let dela j" prg .si a'o ■ k' p-edpisov in od obr--s.tov-a.nj imovine n il 330 n»!*i.|cnov p:-c*«fiženfa. Tn im -vin-« .ie naložena v dr';'v"<'- vrednos^irli u:-.p;rpi. v iH>st!iij!.'h v v'o rali pri den.rnjh zavod h in v lastnih nepnmi-".n:in\«h. | niče in v parno brizgalno ter hiteii k požara. Predvsem smo se potrudili, da postavimo lestvo do okroglega srednjega okna nad prvim nadstropjem, kjer je imel hišnik stanovanje. Rešili smo hišnika Gogalo in družino, ki ni mogla več ubežati po stopnicah. Gasili smo z vsemi brizgalnami. Kar je bil ogenj vedno hujši, smo parno brizgalno prepeljali na sedanje Cankarjevo nabrežje in gasili od tam, vendar pa je bil mraz tako hud, da je voda v ceveh večkrat zamrznila. Vlivali smo vročo vodo v snemalne brizgalne m tako otajali cevi, da smo lahko dalje gasili. Goreči kosi strehe so začeli leteti na vse strani. Obleka nam je pa popolnoma zmrznila, da je bila kakor steklena. Šele pozno zjutraj je odšlo nekaj mož domov, drugi pa smo gasili do opoldne, a straža je ostala pri pogorišču še ves dan, da prepreči prehod požara na sosednjo, Kastnerjevo hišo. To smo obvarovali, a gledališče je zgorelo, ker je bilo znotraj leseno. Obvarovali smo tudi sosednjo Kirbiševo hišo. Razen tega požara se najstarejši gasilci najživahneje spominjamo usodnih potresnih dni, ko smo imeli nočne straže zaradi požarov, ropov in nesreč. Potem pa na leto 1918., ko je na glavnem kolodvoru eks- Meščan Anton Pritekelj šteje 73 let, služi pa že 55 let človekoljubni gasilski ideji. plodiral vagon nafte in je eksplozija ubila gasilca Žargija in Levca. Pred polsto-letjem smo bili še pod nemškim poveljstvom. Zavedni slovenski gasilci smo se leta in leta borili z Nemci za slovensKo poveljevanje. Zato danes vsi, ki smo ostareli, a vendar ostali dosledno zvesti plemeniti gasilski ideji, vemo ceniti svobodno Jugoslavijo.« Požar starega ljubljanskega gledališča pred polstolerjem jc postal simbol osvo-bojenja slovenske Tal i je in sploh slovenske kulture. Dramatično društvo, ki se je borilo od leta 1867. za svobodo slovenskih dramatskih predstav, je z osvobojenjem leta 1918. zagospodovalo v obeh sedanjih gledaliških poslopjih in jih prepustilo državi v upravo. Tako se ob 50-ietnici gledališkega požara z zahvalo spominjamo 70-letniec Dramatičnega društva v Ljubljani. Ves čas gospodarske stis1-^ V na si oven »ke .denarnem tigu lj ubijale .vi Pokojnini zavod sko.-uj edini, ki je ja.ju! Ako bi Mo takoj po prevratu nameščensko pokojninsko zavarovanje na vso državo, h; dr.nes imel že nad 2 miiVJaiu Din premoženja! Z o vjrom na gromne ka pitale, k« la-hiko tako ra.zširVn-) zavarovanje zbere, je ra« viden tud.; velik njegov pomen za n.a-rodno gospodarstvo posameznih pokrajin. Venda.r pa vse kaže da do tal-eCi ntzšnje-nja. v novem fnančnem letu š» ne 1>» pri-stlo. Predava ji je, je bilo deležno toplega pr,- Zgledna srebrnoporočenca Dob je, 12. februarja. Te dni obhaja 25-letnico poroke s soprogo go. Anico g. Guček Martin, trgovec, posestnik in gostilničar v Dobjem pri Planini. Naj jubilanta oprostita, da se na tem mestu znanci in prijatelji spominjamo njunega srebrnega jubileja, saj sta tak skromen spomin gotovo zaslužila. Kakor skoro ves starejši rod slovenskih obrtnikov si je tudi g. Guček v svojih mlajših letih ogledal svet. V raznih službah je prepotoval velik del Evrope in si nabral mnogo izkušenj in znanja. Kako so znali ceniti njegovo sposobnost in poštenost, kaže tale dogodek: Ko se je g. Guček po več letih službe kot poslovodja velike tvornice v Nemčiji vrnil v domovino, se je kmalu za njim pripeljal na njegov dom sin dotičnega tvorničarja in pregovoril g. Gučka, da se je vrnil v Nemčijo in znova nastopil staro službo. Lastnosti, ki so jih znali ceniti v tujini, odlikujejo g. Gučka še danes. Svojo trgovino na Tratah je povzdignil v eno izmed najboljših podeželskih trgovin. Enako je tudi na najboljšem glasu glede postrežbe njegova gostilna. G. Guček se tudi dobro zaveda, da je podeželski trgovec in obrtnik navezan na kmeta, zlasti še v tem delu šmarskega okraja, kjer ni nobene industrije. Zato neprestano gleda na to, kako bi pripomogel do večjih dohodkov kmetskemu prebivalstvu. Tako je med drugim ustanovil prvo mlekarno in sirarno v okolišu, ki donaša precejšnje dohodke kmetom. Sir iz Gučko-ve mlekarne pa dobiva čimdalje večji sloves po Sloveniji, že več let daje zaslužka tudi kot dobavitelj gramoza. Prav tako se javnega dela v blagor občanov ne izogib-lje. Bil je pred leti župan občine Dobjega, do predkratkim pa odbornik združene občine Planine in predsednik krajevnega šolskega sveta, kjer je pokazal polno razumevanje za šolo in učiteljstvo. Pri vsem tem delu je imel ob strani zvesto družico go. Anico. Kakor je g. Guček zgled podjetnosti, tako je ga. Anica zgled vzorne gospodinje. Nihče ne bi verjel, da obhaja 25-letnico poroke, tako urna je pri vsem gospodarstvu. Oba skupaj pa rada pomagata bližnjemu. Z enako gostoljubnostjo sprejmeta pod krov visokega gosta in lačnega brezposelnega. Da bi v zdravju in zadovoljnosti dočakala še mnogo let! Krajgc^ii časa kemični institut, M bo omogočal še plodnejše in uspešnejše znan-J stveno in praktično delovanje. Dosedanji uspehi ljubljanskega kemičnega instituta so kljub neugodnim razmeram, v katerih je primoran delovati, tako častni, da že sami dovolj zgovorno dokazujejo, da zasluži to vprašanje vso podporo javnosti in države. V ta zavod investirani kapital se bo izdatno obrestoval. Zato je dolžnost vseh činiteljev, ki o tem odločajo, in vsakega poedinca, ki lahk*» kaj k temu pripomo-e, da se čimprej izpolnita želja in zahteva profesorjev ra akademikov, ki se danes mučijo in zapravljajo svoje zdravje, namesto da bi raziskavah in ustvarjali v zdravju in ra-dosti. Ne smemo še nadalje dopustiti, da živi ta zavod v tako bednih razmerah. Pridružujemo se zahtevam javnosti, slušateljev in, profesorjev ter izjavljamo, da je med najnujnejšimi potrebami ljubljanske univerze ta, da se zgradi nov kemični institut. Za nov kemični institut Ljubljanska sekcija Udruženja jugoslo-venSkih inženjerjev in arhitektov nam je poslala : Nepotrebno bi moralo biti, zlasti nam inženjerjev, govoriti o vitalnem pomenu kemije, odnosno kemične industrije za napredek, obstoj in obrambo vsake države, še posebno nepotrebno danes, ko se odkrito bije neizprosen boj med kontinenti in državami za gospodarski in politični prestiž na svetu. Odtod težnja večine držav po avtarkiji, odtod na vseh področji to ljuto medsebojno tekmovanje, ki doseza ekstremne meje, kakršnih ne pozna zgodovina. Kdor količkaj razmišlja o teh vprašanjih, ne samo z osebnega stališča, temveč tudi s stališča skupnih ljudskih koristi, ta je gotovo že davno spoznal, kako veliko vlogo ima kemija v racionalnem gospodarstvu, zlasti v sodobnem kmetijstvu (pred.sem v poljedelstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu), v razvoju oblačilne industrije, v smotrnejšem izkoriščanju zemskih zakladov in drugod. Ni namen teh vrstic obširneje dokazovati refničnost navedenih trditev. Kot stanovska organizacija, ki sicer nikakor ne sune iti mimo tehničnih in gospodarskih problemov, hočemo danes, ker se bo te dni odločalo o dotacijah naši univerzi in še posebej o zgraditvi najpotrebnejši institutov, le opozoriti, da je trenutno najbolj upravičena zahteva naše univerze zahteva po zgradbi kemičnega instituta. Zastopniki ljubljanske sekcije Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitek. tov so si ogledali prostore, v katere je institut pogreznjen. Prilike, v kakršnih je primoran delovati ta naš znanstveni zavod, so obupne človek se naravnost čudi volji in energiji tako profesorjev kakor slušateljev, ki se mučijo v kletnih prostorih, komaj primernih za drvarnice. Razvoj kemične industrije, ki je neposredno odvisna od obstoja in nivoja kemičnega ini tituta, zahte. a v interesni našega gospodarstva, v interesu države sploh, še posebej pa v interesu zdravega in sposobnega naraščaja domačih strokovnjakov, da se zgradi v Ljubljani v naj C? f? t.. ■ .v« tg&iM v u- ima danes '/.<■ tako dolgo pot za seboj, dvojno u*rudliivn za noge. ki nikoli niso prav spočite Zgodba tega potovanja je tako preprosta d vendti tako dramatičen odtenek življenja naših revnih ma'ih ljudi Tam nekje od 7 uhin/a je doma. In je šla pogledat k hčeri, ki služi tu do'i na Posav-ju Se pravi nesla je hčer• poselsko knjižico m par novih čevljev, oboje /e bilo že nujno, čevlji še bolj ko poselska knjižica. A amenilh ve je bila na to pot že kakor za včeraj, nedeljo ko se človek lažje odtrga od domu. ampak se je tisti dobri sorodnik, ki je naredil čevlje, nekaj zamudil m pri nesel čevlje šele snoči Danes ob štirih zjutraj se je odpravila z doma. dobre tri ure hoda ;e do kamniškega kolodvora Tu od ležice /e pa rudi hodila dobro uro. daleč 1am tu Tomačevem že blizu šmartria. je tisia domačna kjer služi hči za deklo Pa toliko da sta se malo porazgovorih. kar tam v Idevu — šest krav imajo, in dosti ima dekle opravila — pa je bilo treba spet iti Nazaj na težico- na postajo Tudi niso I ju d je tam prav vedeli, kdai gre vlak Tako je prišla za celo uro prezgodaj Zjutraj je ka zato lepo, pa ni vzela dežnika O bo huda hoja iz Kamnika do doma. če ne neha deževati Zenica nima sploh ničesar s seboj. niti ce-karja s kosom kruha. Nič. Volneno ruto če/, ramena, zdelane roke na trudnih kole-n'h. tako ždi sklonjena in vdana v to, kar je m kakor je — Dolga in težka taka pot! pravim — Preveč za en kratek dan. Bolje. da ste poslali tisto po pošti. Tudi manj stroškov — To že. ampak ... — Razumem- želeli ste videti svojega otroka, kako se mu godi pri tujih ljudeh. Ona se tiho nasmehne, hkratu pa se ji orosijo oči Odveč je beseda. Mati je videla svojega otroka in je zdaj srečna. Kaj pot, kaj trud! — In kako je hčerka kaj zadovoljna? povprašujem. — Je zadovoljna. Ne zmerjajo je preveč. Ampak pokazala mi je svoje roke in je dejala: »Vidite, mama, takih žuljev pa doma nisem imela!« — Veste, gospod, res je tako. doma ni takih žuljev, a doma se' tudi nič ne zasluži. Dekle je moralo od hiše, da si kaj prisluži. Zdrava in močna je pa tudi, hvala Bogu. Prav močna za svojih 16 let, saj tehta 60 kil. — A vi jo doma hudo pogrešate, kaj? — O hudo! Veliko mi je pomagala. A kaj čem? Doma je stiska, stiska. — Koliko pa ji dajejo plače? —r Zdaj ima po sto dinatjev na mesec. Prvikrat pa je služila na neki domačiji blizu nas. tam je imela samo 50 dinarjev, pa je bil še gospodar tako trd, da ni mogla ostati Pa še 70 dinarjev si je pridržal, ko je šla češ ker še ni imela poselske knjižice in ker je prezgodaj šla. Kaj vem, kako je to reč obnil od sile trd gospodar je bil to ... Ženska pripoveduje, jaz pa računam in premišljujem: 100 Din na mesec, to je točno 3 Din 33 para na dan. Za 16 do 18 ur težkega dela v delavnik, v nedeljo pa samo trrthico počitka, ker tudi ob nedeljah morajo biti gospodinjska dela opravljena, krave pomolžene in nakrmi jene — torej povprečno 16 ur dela, izračunajte, gospoda slavna, koliko pride od teh 3 Din 33 para na uro? O■ vprašanje o minimalnih mezdah, kako krasno se tu zrcališ! — Težak in grenak kruh. majkal pravim. — O da, da! prikimuje ženska. — Ampak, gospod, koliko jih je, ki še tega ni-majol Ne dela ne kruha S čemer je tako ta kmečka ženica vsekakor izrekla polno resnico. Danes je tako, da je tudi položaj kravje dekle s 100 Din na mesec zavidanja vreden. Joe. Miss Evropa — omožena Te dni ste se oglasila na poročnem ura« du v Passyju, ki velja za enega najodlič" nejših pariških okrajev, Antonita Arquesova in Marcel Despreaux. Njuna poroka je zbudila v Parizu splošno senzacijo. Antonita A.rQuesova je bila še do lani spomladi prodajalka v nekj barcelonski trgovini Kot športnica in plesalka sj je ume la priborit; vstop v najboljšo družbo. Pri nekj lepotni tekmi so jo .izvol li za >miss Barcelono«, malo pozneje celo za »mies Španijo« Kot kraljica španskih lepotic je prišla končno v Pariz hi bila izvoljena za »niiss Evropo«-, v tem položaju 6e je sezna« nila z industrijcem Despreauzom, ki jo je zdaj vzel sa čano. Pol stoletja cBlfske dijaške kuhinje Celje, 13. februarja. Prav kar mineva 50 iet od ustanovitve dijaške kuhinje v Celju. Kakor povsod so se tudi v Celju zavzeli za podpiranje slovenskega dijaštva najodličnejši rodoljubi. Zanimivo pa je, da je nastalo celjsko društvo celo nekaj let pred enakimi društvi drugod. Celje je imeio glede svoje gimnazije tudi poseben položaj, kajti bilo je do prenosa škofijskega sedeža v Maribor edino mesto v škof ji s srednjo šolo poleg nepopolne gimnazije v koroškem št. Pavlu. Edino v Celju se je šolal duhovniški naraščaj za lavantinsko škofijo, zato ga je bilo treba podpreti s pomočjo vse škofije. In res je dal za to pobudo sam škof Slomšek. Tako so se delile v Celju slovenskim dijakom vse podpore, ki so se stekale v škofijskem ordinariatu. Prilike so pa zahtevale tudi internat, kar je izvršil Slom-šekov naslednik škof Stepišnik in ustanovil v Celju maksimiljanišče. Pozneje se je ta zavod preselil v Maribor in slovenski dijak v Celju je ostal brez podpore, kajti leta 1862. ustanovljeno Gimnazijsko podporno društvo pač ni moglo skrbeti zanj dovolj izdatno. Zato so se 19. februarja 1. 1857. zbrali celjski rodoljubi in ustanovili dijaško kuhinjo, ki je v teh 50 letih prehranila marsikaterega dijaka in mnogoterim omogočila, da so se sploh posvetili višjim študijem. V prvem odboru imamo inž. Miho Vošnjaka, dr. Josipa Serneca, dr. Ivana Dečka, profesorja žolgarja, sodnika Kron-vogla, odvetnika dr. Filipiča, vikarja žič-karja in druge. Do leta 1930. je društvu predsedoval inž. Miha Vošnjak, nato tri leta dr. Sernec, od leta 1906. do danes pa velezaslužni profesor g. Josip Kožuh, ki obhaja ob društveni 501etnici SOletnico svojega predsednikovanja. številni podporniki, med njimi zlasti Celjska posojilnica, okrajni zastopi, odvetniki, duhovščina, trgovci, obrtniki in posestniki, so omogočali s svojimi darovi, da je društvo prehranjevalo na dan povprečno 100 dijakov, zdaj jih prehranjuje 146, tako, da smemo inirno trditi, da .ie v teku 50 let uživalo to podporo blizu 5000 di-jaKov. Nekateri so dobivali hrano skozi vsa leta svojih študij. Naj bi se vsi ti ob teh jubilejnih dneh spomnili društva in podprli njegovo delo, da bi moglo spet novi generaciji deliti podpore, kakršne so bili sami deležni. O svojem delu in o dogodkih v teh 50 letih bo izdalo društvo na jesen spominski spis. Prvi beografski velesejem bo letos v fesem Iz Beograda, poročajo, da je vprašanje prvega beograjskega veJesejma Sedaj defi-nitivno rešeno. Beograjski velesejem se bo vršil že letos, in to neposredno za jesen-' skiim velese^mom v Ljubljani v dnevih od 11. do 21. septembra. Akcijo za organizacijo velesejma je prevzelo društvo za prirejanje beograjskega velesejma ki mu stojo na čelu predsednik beograjske Obrtne zbornice g. M. Stojanovič. Upravni odbor tega društva je pritegnil k sodelovanju zastopnike beograjske mestne občine vseh treh gospodarskih zbornic in drugih pridobitnih ustanov Močno zasloainbo je društvo do-| bilo zlasti v sedanjem beograjskem županu j industrijesu g. Vladi Iliču, ki je izposioval društvu pri občinski hranilnici šest milijonsko posojilo pod zelo ugodnimi pogoji. Društvo je začelo s tem psojiilom takoj prva dela za bodoči velesejem Mestna občina je dala medtem društvu v najem za dol k) 50 let proti nizkii od škodnimi ves ogromen prostor na levji jn desni,; strani Save preko zemmnskega mosta. Ta prostor obsega 18.000 kvadratnih metrov. K akciji za zgraditev beograjskega sejmišča so pristopili tudi privatniki ;in nekiu-tere javne ustanove, ki so pripravljene, da zgrade na sejmišču svoje samostojne paviljone. Kot prv;j se je priglasi] upravni odbor ustanova (zadužbiina") Nikole Spasiča, k;, .je danes poleg ustanove Bije Kolarca brezdvoma najbogatejša srbska ustanova, saj cenijo vrednost njenega premoženja na več kot 70 milijonov dinarjev. Upravni odbor te ustanove je votiral za zoradbo svojega posebnega paviljona, ki se bo imenoval paviljon ustanove Nikole Spasiča. 600.000 Din. Poleg toga je dala Narodna banka društvu na razpolago pol mjlirona dinarjev. Nekatera gradbena podjetja so darovala gradbeni materija!, druge gospodarske ustanove pa denarna sredstva. Društvo za prirejanje beograjskega velesejma razpolaga danes z okroglo vsoto 10 milijonov dinarjev, e katerimi bo zgradila co-lotmo sejmišče iin organizirala velesejem Društvo je že pričelo s terenskim delom, zlasti s planiiiranrem in dviganjem zemljišča, k«; leži precej nizko in ga je dosedaj ob vsakem večjem deževju Sava preplavila. Sedaj bodo zgradili na savski obali precej visok nasip. Še ta teden Se vrši licitacija za oddajo stavbnih del za zgrad;tev petih velikih paviljonov. Vel.es>-jmsko društvo upa, da bo sejmišče dograjeno na:-kasneje v prvi polovic," avgusta tako da bodo imele vse fcvrdke dovoilj časa, da se VBelijo v nove paviljone. Društvo upa. da bo dobilo za prvi velesejem četrtinskj popust na vseh naših železnicah in parobro-dih. B. V. Pol stoletju ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! OGLASOM CENE MALIM Po 60 par ta Šifro il: lajanje O^JI^* 5 Dtn. N°ajm.inj& 17 Din Danes vsi v Šiško ca konten Fraakopanskt dcor, Remingiiaus. i oči ie viško vino. JOS-v 18 Danes ne pozabite prit v gu.i i.nu i Panju v Verovo ul- 10, kjer se bosie najbolje n najceneje zabiva 1 Toči te priznano n.->J boljši do enjsk cvlčck ln fina štajerska vina Ob waktm času razoa gorka -n mrzla J^dli-a.. Danes ter vsak več.r sranje klavirja petje in dnjgr domače zfchtiv*. Zs'o š« danes 'n vsak večer v gonilno k »PA NJTJ Vegova ulica 10 Vljudno Vaf vabi ln ee priporoča inliar TC.-iZ TTTJC 3104 13 Samostojen krojaški pomočnik priirojevasectitai ^a dam-ska dela st iSče tako) /ta Ljubljano Javno aa) se :-arao prvovrstne moči. — Pismene ponudOe na ogl. odd. Jutra pod ^Damski silcc l.jubliana«. J087-1 Trgovskega pomočnika dobro izurjenega. ag-inti ga ln san-st-ljivega. po štenega (>«,mcai ki bi opravlja tudi pomšfca dela 'n de'no p .-amiška dela sprejmem. Ponudbe pot? -A«?! en trgovsk pomočnik I< na ogl. odd. Jutra. 3005 1 Danes vsi T restavracijo »Pod Skal eo« na domačo zsbavo. S' pr'poroča Sinom Mt lira. 2016-3 3 iaujffisi 1 0*0 ? O" G* ii' 1»!»«V »*«!<■>»' S D-o N«}m»oj& '? oin Ključavničarskega pomočnika veščega v lzdelsv: žele? rv'n ro!»t. urnega ter spre. r. '^ga s Pre f m e m Po nudbe na ogl. odd. Ju tro nod »Verten k'Jučav ničar«. 3000 1 Posl eno dekle H •smojlnju'- V>r »stal? hiSna leltj. sprHimrtri poDtfdbe rta og1! mld. Jutra po*. »Letna sp*iiera!3-«. 2GS4-1 Tkalskega pomočnika Šiviljsko pomočnico c^amoetojiLO specielno za i :3one, sprejmem te,koj stalno služba sprejmem fudl vr-joiko. Atelje Ba zanelll&. Bethovnova ">5I-S02S-1 Prodajalko J Trgovsko a kavcijo iSčeja«.. Ponndb* pod »Takoj« ni jrjdrninieo jutra Maribor, a«»>i Kdor vloži 6.000 Din kavcij« pjoft jpj-ti.cclj-i. dobi staibo v trofiki. Ponudbe 'g i odd. 806&-1 jtod »Trafiia.« na Jutra. Spretno prodajalko manuiakture. pridno ln pošteno s prima referencami sprejme trgovina z mešanim blagom v le iieni trgu Savinjske do ime. Nastop takoj. Po uubde na og!. odd. »Jutra« pod ^Spretna«. 2726 1 Sluga prvovrstav pisarniški a.j navadni, ramo z najbolj šlmi referencami se išče ?!a nozemslo! konzulat v Beogradu Ponudbo e si. '■co na Poštni predal 180 Beograd- 2714 1 Kuharico za vse *pretno ln zaVi^s j:vo iščem. Hoi el Tr glav. Bo Irnjf&a Bistrica. 2317-1 9 f-3 >'isilE I bo. N35'.OV V TOefa pos! Koeri, Beo--au. Zmaj od j:;'ra. Kočaja 0. 2S77 1 Mladega lovca apeoiiffljeafe?! - prakso ro-JtS&ae pro?te?» ;I?etno Poocibe na oz odd j "tra pod Jifro ttjen Za akvizicijo iičerao mlaj.-.tga vpoko lenega uradnika vt po Štov pridejo samo ln:e iigers tul ln sol »'>.1 odveSoiSka pisarna » vcf je® 8wtt -i S-t'e-pl? .in Lsstoorof-nn tm i ;b-, 7?h plaše Q3 f>wt Jr: .» Ija tx>'j zri.-i x" »c-* Kuhinjsko blagajničarko in ie!ono«o i sna njem franri«t;ec3 n nemfVe^a lelika in strojeptsjl. -prej-mpm Javijo nsj se ta Wa-or-i'rsVsrltn 'ainf toke ir eo-rt:ir-"ai*ke »troke nifarke iti jftloc^V brez doisroletnib ?pr#pvaJ s« n« t; i^iitovajo. notH »Orel«, ilaribor. Trgovsko pomocnico takoj sp-ormum {»onndbe na podni:iniw> Jutra v C»-■ju pod značko tVeč!«'tn» praksa«. 3"7t}-l 5 čevljarskih pomočnikov ln 1 prlkrojevalec tHer rca;«). Kateri je tudi podnar dobi takoj slu2 bo. Ponudb« ca Poga6ar Samnlk. 2710-1 11 vi n Strojnika j zo. manjšo S«go (Wolf-I okemob :o> sprejmem. ; Ponudbe z navedbo pla i če ln prepiri spričeval V J na og' odd. Jurra pod { »Strojnik'. 2323 1 G. Th Rotman: potovanje okoli sveta mm Za sezono potrebujemo kuharico, '■obarco. s;ugo (Lohn-Hener), vse z znanjem nemS^ne In brv. ferpo moč-nrco kuharici ln perico. Le prvovrstne sile a večletni ml praksami r starost od 25 <3o 40 let) in res dobrimi prlporo čili naj 5X*rjfJo ponudbe a navsdlx> prejšnjih me*t ln zali*eva m; na t Ho* »Jadran« Jeiisa. otok Hvai. 2S23 1 Natakarica poštena tn dedne run»n;o-»ti, s tira od 18 do 24 let, dobi mesto v boljši gostilni irveo Celja. Naslov v podružnici Jutra v Celju. $066-1 Kleparja zmožnega vseh stavbenih in galanterijskih del. prvovrstno moč z naimani 5 letno potnočniSko prakse, ;ix>oSnoa<, trer.no-st in pnil-£9 poboji U lUUuo sliiibo laitnaročno pitane ponudbe t navedi)« lad-nje slu2be. pomočniške prakse in starost na ogl odd. Jetra » Ljubljani pod značko »5ta!ca služba 99". 3067-1 Risarja za pohištvo mlado, sposobno moč, Iščem. Ponudbe posatri: Umjetn. ctolarj:, Emii Za .a. Pančero. 2713-1 pomočnico za trgovino z mefiaum blagom, veščo štvanja moškega p.rla. lščtm. Navedba referenc. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Poštena šivMJa« 27701 Mesarskega pomočnika za rtunofftojno vod^t^o, sprejmem. Pismene po-mjdbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesar«. 3002-1 Pcrfcktno modistko sprejmem -aJcoJ. Ponudbe pod *Okus« na ogl. odd Jutra. 30101 Eksistenco »talni samostojno, ondta ali srospe k:?t»ra pot^bnie v to «vho 10 15.f«V» D;o T!•<<»<> tvnndbe na Otjd litra imvI Restia io Mm«-)sto;na» » 70-1 Barvarski mojster J Postrežnica z večletno prakso triko prWna m pottiean iši taže. štrene ln nogavice isce mesto Kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Indan t hren«. 2361-2 Mlada šivilja z dobrim oktvom tšiem delo. Grem tudi na dom Naslov: Novi trg 1 XXI. nads-r. desno. 3107 3 Prodajalka miajfia moč, izveibana v manutaktun. galanteriji ln špecerijl. Pridna po Jtena, prorl takojšnje za po L-1 ve. t meatu alt na deželi Gre tudi na po zkušnjo. Na»iov v vseh poeiov. Jutra. 3030 2 Šivilja katera govori nemško io sloveti »ko lobi takoj stalno ititubo. Florjatiska 1, Ljubljana Sattler. 29SM Perfektno kuharico ki opravlja tudi domač:: dela, sprejmem proti dobri plači, takoj ali pomete. Dopise |e poslati o« podruž. Jutra v Celju pod načko »Perfektna«. 3074-1 Samostojno kuharico ki bi vodila kuhmio v dobro idoči gostilni, kot družabnita s cirlta JO.COO Dio gotovine, Učcra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod t>Stev. 12.000«. »,046-1 Strojnega ščipalca {MaschineDZV ckerja) z dolgoe.no pratoo proti dobr pač »-prejme takoj zagrebška tovarna t*-vljer Zagreb. Nova V«-s. žJ. 11. 2852-1 Brivski pomočnik volaAčln* prost, iščem službo. PoznajJu-!:J, Tenitiee — L?* Ha. 3021-a Natakarica iell službe tako) aH 1. marca v Ljubljani ali aa Gorenjskem. Pismene ponudbe na odd Jutra pod >-25 let«. 2981 2 Slaščičar •atnos-ojen. 15če s "ti* bo Ponudbe na osff. oddelek Jura pod »Sposoben t»ia sčlčar«. 27(77-2 Poltena prodajalka ki ima vpelje do trgo-r meSanim blagom želi službo v mffti al' na Goren Inkom. Poma srala bt tudi druga dpJa. Ptm-udbe na oe-l. odd. Jutra pod »Vešča«. 2818 2 Mlad mesarski pomočnik vafeo vseb dtl služ- bo. Nastopi lahko tako). Naslov se izve v vseh poslovalnicah Jutra. 3071-2 Frizerko starejSo sprejmem kot družabna eo. Ponudbe na ogl. ocL Jutra pod »Samostojna frzerka. 2922-1 20 Toča opeke se usula iz viš^v, in Špartanci so v strahu ?a svoje glave vs-i prepadeni pobegnili. Samo eden izmed hišnik prebivalcev jc os>tal svoji strehi zvest; pravkar je bil pogledal skozi luknjo, ko je odtrgalo streho, in — ho-feš. nočeš je moral z njo. 21 Zaradi pretežkega tovora je bilo pa oPulexove« zračne vožnje kmalu konec. ob /.nožiu ^ino-ne<, 2913 1 Instalater c«ntraino kuria^-o, popolnoma samostojen, a itia-njem oeniškeza jezika, dob! nimešSenje. Kasiov t vseb poslovalnicah Jutra. Poslovodjo 2» realltetno pisarno v LJubljani t primerno gotovino proti delrtvl za-sltižka sprejme posredo-vanlca v Marboru. Slovenska u'iica 26. 3897 X Kovaški pomočnik preddeiavee sekire koj dobi etalno delo. Og. Plncnger 3k endrovc Za gorjo ob Savi. 6 2871-1 Pot k odru omogočim ftmpat-črLl to lellgentnl dami 8 zna nJem nemščine ta steno-grofje. Sprejmem Jo kot arrtte.nko. Radi »odeio-vanja kapital zažejen in za-lguran Ponudbe na r>gl. odd. Jirra pod »Na de želi«, 2690 1 Iščemo gospoda iSče.mo, ki bi note! v svojem blvatošču z večjo okol-co voditi podružnico Kot stranski aH glavni pok le! Ni kak ssa-stopnk preobložen z delom n kaka trgovina. n kako potovanje! Za mesto ln deželo! Lahko reeino uaejstvovanj«. uouco.' aeia poa voa sr v om ravnateljstva.! Mesečni zaslužek do 5000 Din in več. Pojasmla: »Hupo« Celovec. Kiagen-furt. Avstrija 2753 1 Korespondent perfelcten v urbohrvašft; ni spreten ^frojepl,"t<-c, dob- popo'dansko službo Ponudbe na ogia*. odd Ju'ra pod »Služba«. 2665 J Samostojno gospodinjo katera lm» rada otrok« iščem. Ponudbe s <=llko •loSkr Mlbw VWln1e 2797 1 Veriljo fcoj iT>re1tnem Naslov v vseh podov. Jutra. " -1 Delovodkinjo (directrlce). tei «-e rairn-rne na kroje, izdelavo blaga, mode« Itd. «$>rej me tovarna pletenin. Refiektan*.inje le a večletno prakso prdejo v poš-ev. Natančne ponudb be na tvrdko Janko No-vafc, tovarna ple-tenin v Radovijlcl. ssei 1 čevljarskega pomočnika rsa f!ao ftvano de'o, to t>i bil tuaj dober pri-krojeva^ec. z mojairekim izptom: ter enega, dobro izvežbanega za fino zDito cia o, sprejmem. Ponudbe na oglas. odd. Ju'ra pod »Čevljar«. 2782-1 Izurjenega sodelavca Potrebujemo vpokojenca ^hnične ftro&e v vseh banovtn/klh centrih in treskih mestih; ponudbe p:« atr na Propaganda. Beograd, pošt. predal 409 pod »Inžinjera 680«. 27S®-1 Službe išče ■ «n iteaed* SO , ltf«k trn •)' '»ianj« dmIOT« S Trgovski pomočnik mešane etjoke. vojaščine pvcet, zanesljiv m po-žten, dober delavec iščem službe za takoj. Cenj > ne ponudbe pn«i;n na A. SchaffcT. Gornja Lendava, Kuama. 3C31-2 Šivilja perila * prakso želi službe, tudi na tlom. Ponudbe pod »KjerkoU na ogl. odd. Jutra. 3036 2 Blagajničarka prodaja ka. nadzornica, ali s'-feno rtužbo želi ta koj nastopiti trgovsko Izobražena gospa sred njih let Naslov v vseh poslov. Jij-tra 3037-1 Šivilja eeganm«- obek> o-slovalaicab Jutra. 3068-2 Šofer z večletno prakso ia kavcijo želi stalno mesto. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. J072-2 Izurjena šivilja aa obleke, plašče ln kostime pride na dom. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Izurjena*. 2926 2 Trgovski pomočnik teučen v spec.rtjslf ve letrgovlai. ftar 23 let. že-)i m***a v trgovini aJi za atCe^fščnika. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije rmo Žene. 2881 2 Brivski pomočnik m'ad. Iščem s'užbo. Na-*top'm lahko t«koj. Po nudbe ne odd. Ju tra pod »Pridan«. 2339-2 Manulakturist * prodajno zmožnostjo v trgovskem poslovanju ve nudi kamorkoli Ponud be yort »Zmožncvt 73Si>« na podr. Jutra, Maribor. 3833 Samostojna gospodinja stara 20 lat, poštena tn pridna, zna v.l Karlov » vm-1, posl. Jntra. »7-4 Osraošolec e-prtjlme .natrukcijo za oekrbo. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Nižje šo.ec«. 2233-4 Angleško konverzacijo bi se učil e mlado, e ta patično damo ob priliki sprehodov. lsSstov Itd. jako eapoKlen Vsofcošol-sko oaobra^en goepod-Cenjene ponudbe pod 6 f ro i>Kor»tno ln prijetno« na ogl. odd. Jutra. 2885 4 Akademik lostrofr« po n«xkt e»rti -rse predmet« (rloinarije. Urpofc ffijriren. Kaslov v vmsIi slov&luieab Jutra. »4S-1 Potniki BnvU 1 D=n 1ar«% 8 Dia u f:fr» U< fttaaj« s»»|.«w« tta tfaivaajH ta«s«b 17 D»a Mestnega zastopnika za Ljubljano ln okolico, dokazano vpeljanega pn špecerijskih. soiomjal nlh trgovinah. Ižč* za grebška tovarna. Ponud be pod »121-A78« na In-terreklam, Zagreb. Ma 3arykova 28 2292-3 Vinskega potnika resnično dobro vpeljanega. Vi j«» potovaJ do sedaj, ilče ▼»fij« pfpljotja ?» tsknj. ponudbe na oj^i. odd. Jntra po«J »Vinslcii petnih«. 3BV-5 Potnike(-ee) ki poeečajo prvajn« stranke, dob« prikladen predip«t. Vbok zaelti4ek. Ponudbe na ogas. odd. Jutra pod »Zaieljeno«. 2880 5 Potnika k) potiijo po dele«. apr*J-IMfl). TVAer »sltiJek. — »napEHc. Ljnbl;aoa. T;r4. 10. a»#K" Žagar želi spremen ti r luž bo Vajen veeh popravi". Naslov v ogl. odd. Jtrra. 2632-2 Gospodična Nemka dobra gosp»odlnJa, š ed-ljlva ln previdna išče prnierno mo^to. Ponudbi na ogt odd. Jutra pod tVeeUte ta varčna«. 2778 2 Potniki kolege! Artoeo[Krtrik», kt j« »pe-Ijaa t dravski banovini ia želi potoTati t noriai avW>-tnobiltTii sprejmeta prnti n o tjiaincmo pnepevka ca Oenrm. Ponudbe na- A. 8 »odeli Z.i;reb Badaii č^va Ti 3579 3 Mestnega zastopnika sa Maribor ln okolico, dokazano vpeljanega pri špecerijskih. kolonija! nlh trgovinah, išče za grebška tovarna. Ponudbe pod »121 A 78« na ln terrekam. Zs^rrb. Ma .-ar^kava 2S 2T91 3 Se je čas da pripravite neopp^h FVIV jih otrok t narodni, me-ŠAansVi Soli »tj nižji jrjn-naiiji. Preskrb-t« jim in-Stniiterj»'4vio) iz vrst bivr-po«e!ntJ> oftojvv. Javit« na »Odsofc brerpoivlnlh lbi»nr-yentrv' !r.!l s»-Vt-iJ<- J. U. C. p™ nfU kane* a H1'C3 CTL T»!ef.m 81-1?, S5SV4 Prodam i Dia. tevek S Dtn ta ?'fr« »l! lajan j«- i »ulova < Din K«jm&aji< caeaek 17 Ka. Foto aparat kompleta!, skoraj rs» novo prodam ispod raca. tod« f* totograi« pripravno, Jilg Siof. B«trie4. rr.TM Avtomatično tehtnico znamke »Florenc«. do bro ohranjeno, nrodam. Nasov v vseh poslovalnicah Jutra. 2892-6 Vrtnarske eemlje prvovrstne za tople grede in lončnice, prodam več kub. m po ugodo: oetil. Nn/<1 o v v vseh postov. Jutra. »17-6 Avtomatične hladilne stroje »JCHLADc pratevaja O. F Schoelter, tovarna strojev, Skofja Loka (Drav. banO Oblačila i 1» Uii. Imv.r» 'M 4'fro ali iajaaj« analov« ' Da. Sajm-inJD (a«a«>. ir Dta Več ženske obleke nošene, prodam. Pred škofijo 2X-IH. levo. 2843 13 Glasbila Da lavek b U.u ta l*lro al'_ Jajao;« oaslovs 5 Dia. Najmanjši Me«tt !7 Dia. Columbia gramofon popolnoma nov, pn.Hra»-<«. 2823 6 Orehova jederca Ta- in prie-ten tr- fjin cvetlieni me«* ondi u takojšnje dobavo po na j-nliii ceni. J. Sletart, trg<>-vee Domžal«. 86-8 Knjige Beacda i lXn lasek 8 Om. za «ifro ti] dajanj« oaaiova 3 Dta. ca «aai IT Dia Mayer: Leksikon 6 nov h zvezkov, najno vejše izdaje, prodam. Kravoe Gor. Logav-e. 27006 Radio aparat tieveetino oeriJn ie dve ari-v?» novo, pre-da.m. Porind^i" n* odd. Jutra pod «Kedkot>t«. 2B9S-6 Razna oprava velika trdelua omara, vež na vrana, pleani rt roj in drugo, na prodaj. Ko todvorefca ul. 33-1. desno. 3038 6 Brzotekoč m*^or, 15 ks na, vpojni plin, fabrlkat Langen Wo'f. prodam. Og>da se ga lahko v obratu-Kocbek mlin. Sv. JurJ ob Stavnici. 2702-6 Mlajša vdova vsestransko naobražena. ?a- Krajevne zastopnike .t«?.** sti, govoreča tudi neto fki, išče mesto blagaioi-čarke ali druge primerne zaposlihe. Poncdbs na o.?!, odd. Jutra pod — »Skromna«. 3055-2 Absolvent rgovskega tečaja, ki tudi zna perfektno nemški Išče filiržbo v pisarni, trgovskemu obratu alt kjerkoli. 0>" lace ponudbe pcyi na ogl. ood Jutra. 3017 2 Službo sluge žalm spremeniti Sprejmi rr »*»no me »'o Zmožen kavclV 2000 Din 7 goto vin: 8000 Din t nranltolh knjižicah !r.o »TI ostale ve'-.i« kf-tje. Ponnlbe nn ncl. od.J. Jutrm pod »Dobor ra«ln*ek». Vajenci(he) Dt. lnvpfc * Din a 1'fro t!< lajanje naslova ) D? a Vajmanj« «asi**k <7 DI* Učenko *a modlrtko spr« Jmem Naulov v veeh poal. Ju tra 3012 44 Vajenko iamriko 'rlzerskn obn sprejmem Salon Na vin Ponudbe na ogl odd Ju fiek. Ljubljana. Se'cnbur tra pod »Varno rnerto.« I gova ulica. 2911-2 I M19M Otroški voziček avto-model. dobro ohranjen. prodam. Stranska pot 15 • Trnovo. 2924 6 Otroški voziček globok, dobro ohranjem, pocerk prodam. Bučar, Ijaru ka 39. 2927 6 Perzijske preproge aarad1 od potovanja prodajam. Narf. v vseh pt>-»lovato'cah Ju-ra. 2931-6 Prodam pb--arn:$ko upravo. 5 pl ea'n h miz. steteno veliko omaro ln 6 m do'g puli * marmore»«to plo-Vo. Nasov v vseh pasi. Juira. 2885 6 Amerikanska pisalna miza nriiinalna, na^«rod«j. Na- «1o v v v»(i)i poslovalnicah Jatra. »"<»-« Železno peč polrrlno. dobro ohranjen«, njodtio prodam. 11"*«! 8067-fi Ca 250 m tročnir ca pollskn železnic^ r lo ugodno prodam Na slov v vseh po«lov Tu tra pod »Trttčn*ce«. • 3*4 »Slovenskega pravnika« povojne lettnV« oiir. letnil« od IST« dalj« — i odločbami, kopan. Pnflti-'b« na ogl. od>i. Juti« i'jJ vifTO ^f&t. 3RCS-S Pohištvo l^r-li. lfli, V1» J l>'». ca lifro «j; tajanje oa»l<«» 1 Di*.' NijicanjSi is«'k 17 Din Hrastovo jedilnico (veiik couche, kredenca, miza, 6 »c-lov). popolnoma nova prodam zelo ugodno. Ogleda se pri tapetniku Ze.krajšku na AilitOb.CtVl 00-10 Nov mali avto 3 1 tenelna, Kabrlolet 5« proda z 10 odst. po-pus a ftl' preti zamenjavi manufakturnega ali šp-M sa iifro alj dajanje na&iova. 3 Dia. Najmanjši tneeek 17 Dta. 4 kompletne stroje M brui'-*.i)e i.Schimroei sebe be) oddam. Kaucič meh. delavca, G ince. 3103 29 Pletilni stroj naprodaj. v vsrni poslovalnicah Jutra. 3077--.S Pletilni stroj Ideal 9-70 m Rekord, za brzo p stenje, brezhibna prodam. Prodam hiso. tudi na, obroke, v ccn-tru Slov. Bis.rlce. Pn>-3aja rad: sterottl. Hiia Ima 3 sobe, je pripravna za obrt. priporočani Jo ur ar ju a.il pa upokojencu. PoniKibe na Ivana Čara, Slov. B-str ca. 2693-29 Singer - Pfaff (.koraj no\*i šivalni »-troja n kolega pcc-nl naprodaj pri »Promet« (Nasproti Križsn^ke cerkve* 28C5-29 Frikcijski stiskalni stroj rab'jen. s premerom vr tana 160 mm in drigom (Hub^ 500 mm. kupimo. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutri, pod »Za d<»-liar.« 2800 29 Vrtalni stroj nainlzal. na transmisiii. eki pogon, kupim. 21eb-nlk, Domžale. 2994 29 Med za pecivo po TVt.n 15 kc. na dirobn« nudi Oroslav t>ol?!i<>c, Ljdj-l;.-na. Wnlfora nI. 10 ptijiorofa svoje odprto par-k<"tro vodilo (er j.rietns ce-pilni votek. 35-54 Mlajši in slarejSi ki tipe na MOŠKISPOlNI SLABOSTI (impotencl) preutn'ieuostl, seksualni nervozJ in nesigur-nosti, morejo preizkusiti ORGANSKI PREPARAT VIRiLINETS ak&tla z XV tabi. Din 64; s 40 tabl. Din 97; s 100 tabL Din 203.— Dobiva se v lekarnah. — Zastopnik lekar-□a S. Mittelbach, Zagreb, lelačičev trg it. "»/a. Ogla« N|. RM «L b. nOM* Pisalni stroj kovčeg, Kupim Kupim tudi lep briiam ln za stavne Hsuke. Vprašat:. gostilna na Vldovdanski ct»tl 16. 2919-29 Šivalni stroj pogreiljrv »Siiiger«. Sivm oaza] in naprej, naprodaj u 3000 Din. Non trg 4. (6. vrata lev«, pritličje). 8102-28 Šivalni stroj pogreztji* z okroglim čol-oičkom, najboljši nemški fabrikat, poceni naprodaj r NOVI TRGOVINI na Tyrševi 36. 3052-29 Kupim b«9»u . Oil uivek a i_>u ca Šifro al) lajanje naslov* fl Din. Najmanj® tneaek 17 Din Stare avto gume T vseo luaenujaii. kupujemo stalno po najTiijili cenah. Ivan Predem. Kranj. 3662-7 Bencin motor 16—la tLP dobro ohra »Jen, kupim. Trančar Franc, Sv. Bolfenk v Slov. goricah, 2230-7 Stružnico (Drehbanji) 1.50 — 2 m, Spitzhbhe 25 cm. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stružnica«. 2738 7 Otroški voziček globok ln športni železen štedilnik in Ovalna Biroj kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »P a čam«. 2806-7 Družinsko grobnico večjo, kup m pr Sv Kri žu. Ponudbe na oglas, odd Ju;ra pod »Grobnica«. 2303-7 Kočijo polpokrito. za enega a!l dva konja kupim. Ponudbe z opu-om in zad njo ceno na og.. odd. Jutra pod »Kočija«. 2933-7 Stare moške obleke »ta 29. oktobra (Rim ska cesta) št. 7. (Za pismena pojasnila poš ljite znamke) 2866-16 Obrt Lokal oa križišču oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »KriiiSče«. 3057-19 Trgovski lokal Na Sv. Jakoba trgu ln j v Florjane** ulici oddamo takoj. Pripraven za | mizarske izložbe. 2906 -19 ] Lokal za trgovino al: poljubno I obrt na prometni točki po ceni oddam. Tyrševa 98. 3875-19 I ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVO NARAVNO ZDRAVLJENJE ieflt^Ja Du, 1 a v - ^ > ta šifro tl< lajanj« -»•«!•% Din NajmanjS* «n»»t '7 DU Gumbi - plise en tel a.žu* pred tisk monograme. bitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana, poleg hotel* Štrukelj 85-30 Stroj za izdelovanje sodavice s steklenicami in konce sijo prodam. Ponudba pod »Dežela« na ogl. od Jutra. 2957-30 Vedno najnovejše modele steznikov ln nedrčkov od najcenejše do najfinej št izdelave, kakor tudi trebušne pasove in gu-minogavice nudi tvrdka Adela Besednik, Selen burgova 6, Ljubljana. 2923-30 Podjetje Večje industrijsko pod jetje (opekarna) v Sloveniji se pod ugodnimi pogoji proda. V plačilo se sprejmejo tudi vlož ne knjižice večjih de narn h zavodov. Vprašati pod »Milijon« na ogl. odd. Jutra. 2851-30 Apnarji! Prima apno vagonske pošiljke za dobavo sko zi vse leto. kupimo. Pismene ponudbe z najnižjimi cenami prosimo takoj pos.la.t-i na Publlcl-tas. Zagreb, pod 45318. 2864-7 Otroško posteljico železno, dobro oh ran Je no. kupim. Nasl. v vseh posl. Jutra. 2860-7 Dragocenosti Bese-la Dih tai-i-k •• ca šifre »P lajanje oaslovn B Din Najmanjši tne*ek 17 Din Vsakovrstno zlato kopuj« oo aalvišjib eeoati CERNE • juvelir LJubljana. Wolfov3 alica 1 12-36 Beseda i Olik. lavek 8 Du B* šifro tU lajanje naslova 6 Din ffajmanjB tneeeli 17 Din Ureditev dolgov potom sodnih ln zven sodnih poravnav Nas ve-1 v konkurznih za devah in Vt-eh drugih trgovsko obrtn h poslih. Strokovne knjigovodske revizije eestava in aprobaoija bilanc. Preskrbe kreditov nadeti glede hranilnih vlog ln pasranje isth V® posl; kmečke zaščite Edina koncesionirana ko merclona'na pisarna LOJZE ZAJC LJubljana, Gledalska 7. Telefon 38 18 32 16 Posojilo 80.000 Din iščem proti dobri garanciji. Dopise poslati na ogl. odd. Ju tra pod »Posojilo«. 3009-16 Kdo bi pomagal postaviti miren dom. — Varščina so'astnik. do k'er -••~TTV>*on Ponud be pod »Nasprott nov» trmnazije« na ogl odd Jutra 3008-16 Posojilo dam obMr hranilnih knllžlc raznih zavodo? Ponudbe pod »Varnost« na ogl. odd. Jutra.. 3018-16 Kdor vloži v podietie Din 10 do 25 tisoč, dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen 1937«. 3042-16 Družabnika za ustanovitev tekstilne ga podje-ja išče prvovr-~tn' strokovnjak. Ponud be na og!. odd. Jutra pod »Cotron«. 2839-16 Črnomaljske mestne hranilnice hranilne knjižice za 10,000 dinarjev n Prve dolenjske za 3.000 Din prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjižica«. 2959-16 Vloge Ljub. Kred. banke kt»oi mo večje in manjše zne--ke. Gotov-no imamo na razpolago. Stavite po nudbo z navedbo cene. Rudolf ZORE. Ljublja na. Gledališka ulica 12. 3034-16 Gozdove večje komp'eks9. smreka jeika ki so blizu železnice a'i velike 5ae dru ge trgovske gospodarske pos'e izvede ln oddaja Izvedeniška mnenja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29. oktobra (Rim ska cesta) št. 7. (Za ple mena pojasnila znamke 2404 16 Finanserja s 80.000 Din gotovine za brezkonkurenčni 'dustrij s k- posel Iščemo. Ponud be pod »Ugodno ln stal no« na ogl. odd Jutra 2918 16 Družabnika s primerno vsoto gotovine, sprejmem c i-otr« vpeljani tovarni pletenin Ponudbe je poslat! d* ogl »dd Ju tra pod značko »Dobra te vesticija«. «857-18 V najem « iifro alt lajanj«- nasinv • Dia Najmanji* tne»«* 17 Din Gostilno s krasnim gostilniškim vrtom in inventarjem, ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 999«. 3094-21 Trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju v Mariboru, dam v najt-m 1 aprila. Ponudbe na pod-užnico Jutra Maribor pod »Maribor«. 3082-17 Pekarno na prometnem kraju vza mem v najem, najraje v industrijskem kraju. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«. 2929-17 Gostilno vzamem na račun ali dam obrtni list. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtni list«. 2904-17 Tovarno z vsem inventarjem ln ple-tilnimi stroji, oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Ne zamudi časa« 2856-17 Brivski, damski salon I dobro vpeljan, prodam. Po-1 nudbe pod štfro »Mesečni dohodki Din 4—6000« ogL odd. Jutra. 2S73-19 | Izredna prilika za naložbo kapitala! | Restavracija, zimska m .euna, v strogun centru Zagreba, prvovrstno zgra jena .n najmodernejše opremljena za 400 oseb, zelo lepe stekltne dvorane. parket lrane. mize m «r0li iz prvovivinga materiala ln najmodernejše izdelani ze.o lep in velik inventar v vred noet« cca Din 200.000. poletni vrt. urejen s stre ho 7& primer dežja najmodernejše urejeno keg ljišče s stroški 100.000 Din posebna priprava za pečenje janjcev pre&ič kov ln čevapčlčev ogra Jena od vrta samega; vodstvo obrata zemlji' knjižno zasigurano. Me sečna najemn na Je 3500 Din /elo velika in si gurna renta. Vrednost obrata 600.000 E^n, na prodaj za 400.000 Dn ob enem z vsem inventarjem pri edino za pro dajo pooblaščeni agen cji za nakup in prods Jo vsakovrstnih nepre mtčnm »KURIR«, k. d. Zagreb Petri njrijcn št. 45. pritličje, telefon 94 25. 2358-19 Pomlad je tu! Kakor priroda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in ga napraviti odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soke. V ta namen se priporoča naravno zdravljenje s »PLANTNKA« čajem BAHOVEC, ki Je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je »Planinka« zdravilni čaj, zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine lz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine. »Planinka« zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje. Radi tega učinkuje 6—12 tedensko zdrav- ljenje s »Planinka« čajem Bahovec izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delovanju črevesja, pri napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih, pri obolenju jeter, pri nervozi in živčnih boleznih. »Planinka« zdravilni čaj pospešuje tek. — Zahtevajte v lekarnah izrečno »Planinka« čaj Bahovec. — Veliki paket din 20.—, polovični din 12.— in poskusni omot din 3.50. »Planinka« čaj je samo tedaj pravi, če je zaprt in plombiran in nosi naslov proizvajalca: APOTEKA Mr. BAHOVEC, Ljubljana. Reg. Sp. br. 14212 od 10. Vil. 1934. Trgovine, industrije] trafike bufete, hotele restavracije. peruilone, kavarne, vinarne, hiše. posesti, vi le 1. t. d. prodaja in posreduje nakup naglo -n uspešno: Pos ovnica Pav lekovič Zagreb. Ilica 144 2880 19 Za nastopajočo pomladno nakupno sezono nudimo iz nase obširne prodajne evidence nekalere prvo vrstne in iskane objekte in sicer: VILO dvoc-ranovanjsko komfort. 500 kv. m vr ta, tik centra 260.000 Dn. VILO, dvostanovanjsko, 1000 kv. m vna. pod Rožnikom, 250.000 Din hipoteka 80.000 Din. HIŠO. trisna.no van j sko, novozidano. 450 kv. m vrta. Podrožn:kom. Din 200 000 HIŠO novozidano. tri stanovanjsko, komfort vrt. šnška 195 000 Din. hipoteka 92.000 Din. HISO peastanovanjsko. 750 kv. m vrta, šiška. 160.000 Din, hipoteka 20.000 Din. HIŠO. «rls anovanjRko, 745 kv. m vr»a. Kod^ Ijevo. 220.000 Din, hipoteka 105.000 Din. HIŠO. novozidano. &t>iri-ftanovanjsko. 428 kv ni vrta. Kodeljcvo. za 240.000 Din. hipoteka 47.000 Din. ho«jttna tirthrn vpeljana. stanovanje, se verni del Ljubjane za 250.000 Din. hipoteka 115.000 Din. GOSTILNO, stanovanjske sobe 500 kv. m vrta. balinišče. nrome-na »o* ka L.lubl la.ne. 300 000 Din. hino*. 70 000 Din « .. , i Poleg teea nij(!«m» naj Špecerijsko trgovino ra7tiovts *:tr lajanj«- Din NajmanjŠ* tn«»et 17 Din 6-sobna vila enodružinska, i večjim vrtom. posebna zgradba z garažo in stanovanjem hišnika v bližini mestnega parka v Mariboru takoj Ponudbe pod šifro »Solid na* na podružnico Jutra Maribor. 2731-30 stavbn* parcele. vl><\ st* novanjske In treovske ht-Sp v vseh delih me=ta. v okolici in na de>eli ? natveMI Izberi. »POSEST« Realitetna pisarna. Ljubljana, Miklošičeva 4./II. 642-20 Arondirano posestvo 18 oralov v bližini Maribora. primerno za letovišče in živinorejo, naprodaj. Plačilni pog°J' ugodni. Informacije daje: Gost'Ina pri kolodvoru Maribor. Ale ksandrovo cesta 1(5. 3061-30 Hmeljsko posestvo lepo. srednje veliko, blir.u trga in železnice ugodno noprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3078-30 V Celju naprodaj I-nadstropna hiša x odvetniškimi m notarskimi pisarnami več stanovanji in gostilno. Gostilna in delikatesna trgovina se odda v zakup. Pojasnila daj« Rus tja. Celje. Dečkov trg. 307&-30 Parcelo 772 kv. m pri Stadionu prodam. Pojasnfa v tr govlnl Studentovska 9. 2802 20 Interesentje pozor! Velik travnik, več lepih travn-šklh paroel pro dam od 7500 kv m na prej v raznih vellkosfln. po nizk ceni Vse to zemljišče se nahaja v Ljubljani v b'ižlni g'av ne ceste. Na^ov v vseh pos-lov. Jutra. 2908 20 Posestvo v Kočevju Kčno. prodam aH znme-nlam 7a hišico v bl'*i ni LlubUane Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -7000 kv. metrov sve-a«. 2907 20 Hišo z gostilno gospodarskim poslopjem. — -iOOl kv. m zemliiSča f? stavb, parceli) v Ljubljani, prodam. Dopiae na ogl. odd. Jutra pod »B B.« 2CT4-30 Stavbene parcele ob Dolenjski cesi blizu naprodaj. | LJubljane, prodam. Na slov v ogl. odd. Ju'r&. 2743-20 Lepa stavbena parcela v Trnovem, cca 1500 kv. V Sevnici naprodaj dvoetaoaovanj ska hiša z elektriko, 1000 j m. ugodno naprodaj. Po ms vrta. pripravno za Izve se: Anton Smole, upokojenca. Ponudbe na Opekarska c 33. Ljublja ogl odd. Jutra pod šl fro »50.000«. 2289-20 I 3028-20 Stavbno parcelo ali pa 2 odn. 3-stano vanjsko rilo v LJubljani kupim. Vile s hipoteko imajo prednost. Ponudbena ogl. odd Jutra pod .Solidna«. 6920 I «ki hran. ljubljanski*. Lepo posestvo z vpeljano g06tiln0. v lepem kraju okolice Ljub ljane, brizu farne cerkve in banovlnske ces e, takoj prodam. Primerno tudn za drugo obrt. Pre vzame se lahko hipoteko za 65.000 Din pn Ljud Trgovsko hišo v centru Ljubljane ob premi tni ulic: kupim Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Trgovska hiša« 6920 Realitetna pisarna KUNAVER LUDVIK na Rimski c 6 proda več vil. hiš in stavbnih par cel v Ljubljani ln na deželi Cena od 70.000 Din naprej. Prevzam-se lahko tudi hipoteka. 6920 Stavbne parcele na prodaj. Streliška uli ca štev. 26 3029-20 11 -stanovanjsko hišo z večjim vrtom (parcelo) v LJublJan blizu glavnega kolodvora pro dam ali zamenjam za hišo v Mariboru. Crešnar hotel Mariborski dvor Maribor. 2-084-20 Ponudbe na og as odd. Jutra pod »Lepa ugodnost«. 2706-20 Posestvo obstoječe lz 18 Johov. na lepi legi eno uro oddaljeno od Celja, nad ba novinsko cesto v smer' proti Laškem pos« bno ugodno za letovlSčarJe se pod ceno proda za 30.000 Din Informacije pri Francu Zdovcu Tre mar je &t. 4. p. Ce'Ju. 2727 20 Vinograd in sadonosnik dobro obdelan, prodam v Pekrah pri Mar boru Na slov v vseh posl Jura. 2834 20 5tiristanovanjska hiša z lokalom ln dvorlšn.m poslopjem ter vellkirc vr*om ob prometni ceapi na prodal. Koroška ce sta 60, Maribor. 0838-20 Travnik m kv m ob Ižanski cesti. S^rok 29 m pripraven za zidanje zapeljan, trd. goveja krma. prodam. Hra-deckega cesta 54. 3895-30 Tovarniški objekt električno strujo. pripraven za predilnico tekstilno «>li trikotažno tovarno, poceni napiidaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost 909« 3855-20 Kupim hišico dvoriščno aH vrtno v notranjem mestu t enim kompletnim snažnim stanovanjem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Hišica Ljubljana«. 2944-30 Stanovanje pri Ljubljani kup m Na j dvosobno in trisobno s ko-—* ---'— T— ' palnico. plin. ugodno oddam — informacije daje slov v vseh poslov. Ju ,ra. 285220 Prodam hišo z gostilno na prometni toč ki v Ljubliani, tudi za hran. knjižice Naslov v v^eh poslovalnicah Jutra. 3043-20 Štiristanovanjsko hišo zaradi izselitve 'z kraja prodam. Potrebno goto vine 40.000 Din. Ponudbe upravi Maribor pod »Tik Maribora«. 2773 20 Beseda 1 Din iavek S Dm ».. <:fr» a lajanj« oa*lo»» • Din Majmanjii tne**-t Din 2 enosobni stanovanji oddam takoj ali za marec. Sp. Šiška. Polakova nI. 13. 3631-31 Stanovanje obstoječe a 4 »ob. kopalnice in pritiklin. oddam 1. maja v bližini sv Jožefa. Naslov v vseb poslovalni- JUtra 3C77-31 Trisobno stanovanje Slomškova 7.. takoj oddam. 5921 Moderno stanovanje 3 in 2-sobno s kopalnico v strogem centru, oddam. Ponudbi na ogl odd. Jutra pod »Center 999«. 3091-21 4-sobno stanovanje moderno s kopalnico, ev-en-tuelno dve 2-sobni stanovanji na Tyrševi oddam. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »Udobno 999«. 3092-21 3-sobno stanovanje lepo urejeno, oddam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo 999«. 30993-21 3-sobno stanovanje solnčno z vsem komfor-tom oddam s 1. majem v Levstikovi 25. Informacije da hišnica. 3047-21 Delavnico ali skladišče svetlo to suho ter stanovanje, oddam. Ljubljena, Stari trg 32. 2956JD1 Hiša v Kamniku enonadrtropna, 5-siano-no vanj ska na prodaj. Informacije daje Janko Jo sip. urar v Kamniku. 2781 20 Kupci — sreča! V Celju prodam enodružinsko hišo, 20 minut iz centra za polovično vrednost. Potrebno Dm 26.000 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3075-20 Malo posestvo v bližini Sevnice prodam. Hiša. hlev ln 5 oraov zemlje — 32.000 Din. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod: »Redko ugodna prilika«. 2868-20 Hiše, posestva, vile od 20.000 Din najprej Gostilne, trgovine grajščine prodaja Posre dovalnlca. Maribor Slovenska ul. 26 2896-20 VVeekend vilo na prijaznem solnčnem hribčku, v lepem kraju Gorenjske 12 km od Ljubjane 10 minut od kolodvora se ugodno pro da proti gotovini 'epo m?blovana. podkle-na le sena. pripravna za leto vanje E'ektrika radi^ aparat telefon v vili. Po leg krasna vrtna terasa ln goad Pismene oonud be na OKla«. odd Jutra pod »Gorenjsko za leto vanje. -no- 20 Enosob. stanovanje oddam. — Podgora 38. št. Vid. 2902-31 Prazno solnčno sobo e posebnim vhodom oddam. Židovska 6teza 4. 3040-21 Stanovanje 2 sob vlrokoprltl.čen g kabinetom. predsobo ln pritiklinami, pod enim kiju čem, takoj oddam. Mi: činiskega 26. 3032-21 Trisobno stanovanje evet. dvosobno, solnčno oddam Nanlov v vs:h poslov. Jutra. 3033-21 Dvosob. stanovanje elektrika, plin, kopalni ca. kabinet, za 900 Din. oddam za maj. Vprašal hišnika Tyrševa c. 25. 3024-21 Komfortno stanovanje trisobno oddam. Og'ed od 2. do 5. Cesta v Rožno dolino 26. 3022-21 Enosob. stanovanje oddam 1. marca v Zveini -lici 10 Moste 2894-91 Enosob. stanovanje s pr1tllc'lnaml .akoj oddam mlmf strank) zb 180 Din Dravi Je 6t 106 •^olarjeva port. 2983-21 Med mestom In deželo posreduje »Jutro*« mali oglasnik Stuim. Stari trg 28/111. 3: 8!«-28 Dvosob. stanovanje komJortuo. v gredini mesta m loka,!, oddam ra 1. maj i ^^"/JvJ ta?a leta. K«]«r v v«eb| poaieTaLni-cab Jutra. 2910-31 Dvosob. stanovanje parketirano, predsoba, kopalnica. ba'kon. vrt ;n vse pntlklrne ob Tvnšo nt c«sti, odciam g 1. opri-iora. Naslov v og'. odd. iur«. 2795-21 Stanovanje obstoječe 4 sob, kopa.' »ce ln prltikltn, od de m .t. maja v bl-lžinl »v. Jože'«- Ponudbe pod čiri o stanovanje na ogl. odd una vhodo®, v sredici mest«, oddam, frrto-i»n sprejmem isosta.novalea. Naslov v TS«ij posl. Jutra. Enosob. stanovanje Sobo lepo opremljeno. s poseb n im vhodom, j»4o čitto — oodskm takoj. Turk, Streii-ulica ££'1. 8061-28 Sobico parket-rano. iftčem n dve oddam za 200 Stirisobno stanovanje s Tectn komfortom * visokem pritličji: ca ratpolaro i, staja. Informacije se 0oi>e Beethovnova nT ca 41 r pis-urni. JBnosob. stanovanje •ddatri v. palači »Viktoriji ta m;irec f.><0 Din). Ogied ianes od &.—11. Aleksan drova 4. i»d6-31 Dvosob stanovanje kabinetom vrtom ia pri-tlkiinaau. o Mam za c*>no 450 Dfe. Zg. 5:6ka 231. poleg č irjLa.na 3-sobno stanovanje zaradi preselitve takoj in poceni cddam. Nar. ov t vseh pos-ov. Ju'ra. 2841-21 Dvosob. stanovanje Jepo, oddam za 450 Din. Vprašati Gosposvetska 7, trafika. Nasproti S'amiča. 3031-2! Dvosob. stanovanje oddam stranki brez c-rok Novi trg 5-III. VpraSa i tr. nadstropje levo. 2810-21 Solbo s kuhinjo eddam s 1. majem. Pod-?ožnik c. I.-5. 2750 21 o^ebl m, niiif« ins.ro «.H aprii, pritPCno iskljnčeao, plačam 4Ca 1'omidbe na oarl. odd. Jutru pod Šifro »Redno plačam« SB73-31a Stanovanje dvo ali emoeobno iSče V č anska družina za aprU aii maj. Ponudbe na ogl. odd. J-litra pod »Točen piačnlk«. 2837-21» Eno-dvosobno stanovanja za maj v bližini ct>ntra iSče točen plačn-k. Ponudbe na ogl. odd. Ju;ra pod »CiiSo la zračno«. 2801 21a Dijaške sob4 K dijaku sprejmem sostanovalca z oskrbo za 380 Din. NeimSčina, klavir na raz-po ago. Star trg 26. 3001-22 D:n gospodu, nov trg 6-III. Napoloo-2807-25 Samsko stanovanje garson sončna lega, mirna ulica v centru mests takoi oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udouno in či»toa. 3085-23 Oddam dve sobi z eno ali dvema posteljama v bližini kolodvo ra. Naalov v vceh posov. Jurra. 2939 23 Sobo opremljeno ali prizno, oddam. Triailca e. 6. Prazno sobo veliko in leipo. oddam tailcoj. Vj>ra-5atl od 11. naprej v Koleziji. De vlnaka ul. 0. 2883-2? Sobo z zajtrkom ali brez od-iam go> podu. Hof er, Ka pteljivka ul. 7 (Za »Pe gleziiom=). 2869 23 Prazno sobo 3 srogo i-eparran:m vhodo v naj'epšcm ccn tru m«« .akoJ oddam oolji ..mu gospodu. Nar-:. v vseh posl. Jutra 2888 2? Mma^fff^ 1 ifM iavek 3 Uto >a Silro »1: lajanje (»a»lov» lan namaojt1 tn^ei-k "» Din Cenejšo sobo ea enega ali dva sond na ga-poda v bližini cen ra ISčem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro Akademsko izobraž-n 2982 23a Opremljeno sobo e strogo separ ranim vho dom iščem Ponudba na ogl. odd. Jutra pod Sr.t ro »Rabim takoj«. 2827 23a Dražba V zap. stvari po umrli poeeri.unci UrSi Donlčar jevi iz Hrastja 7 ee vrSi v ponedeljek 15. febr. 37 ob 8. uri protovoljna Javna dražba na !*Ka go podan-ke?a orod.ta. Sr< -sko v Ljub Jani Md VTTT dne 12 rebru arja 1937. 2914-32 Uimi f»L * D » *;frf »I' lamnjr •I4»I'TV "» m* Kmetje - dolžniki dobf točne informaoj-ln pomoč za zaščito • psarni »Drufetva za z> Sči'o :nterescw kmetov dolžnikov« v Ljub Jan Selenburgova ulica 7-1 nasproti glavne poŠte. 2983: Dve dami! želita poznanja zaradi skupnega razvedrila i resami gonpodl. Ponud be pculatf na oglas, odd Jutra pod »Prijetna »po mlad«. 2891-24 nwU avek • Dn H <]»nj« as*loT» i-man<* ' IfU lajanj % Din Idealen prlvajn' uradmfc, ttslu*-ien v Banatu iiče mlado, l«po Slovenko čiste iretekiontl v svrho 2e nMve. Ponudbe na ogl. dd. Jutra pod »Pomlad 222« 2749 25 Šivilja j rt kupne zunanjost, po '■ena, s ara 25 let. deli poznan značajnega go poda. S»ka zaželjcna. iamo re»ne ponudbe na gl. odd. Jutra pod »Ne ki TI 2»1«. 2812-25 Sobo odda Olti lave« i On ia Sifr« U; tajanj t (tMtrrra S Din Kajmanjfif uieaHi 7 Dia Sobo lepo oprcm jeno oddam gospodu po zeio nizki ceni, okno na Mestni trg. Cankarjevo nabrežje 23/111. levo. 3089-23 Sostanovalca sprejmem tn več oseb na domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3090-23 Sobo lepo opr&aujeiio s *epa-riraniin vhodom oddam Naslov v vseh pos. Jutra. 2999-23 Stanovanja ia ,. ta ilfro ti- iajanj« naslov« S Dio NajmanjSi tnevek 17 Din Enosob. stanovanje veliko, a predi- obo iAčtm za m&j. Saška, Bezgrad. Tvrševa cesa. Ponudbe na ogi odd. Ju? is pod »Možne«-, sončenj ii. 28iS 21a Stanovanje aao evtUL ti.oscumo z kuhinji j v bMžtni tovarni • »Ellia« v Celju, iščem Ponudbe na oga^. odd. Ju ra ]x*J »Bri z otrok«. 2811 21a Stanovanje eno a'i dvosobno z kom-fortom v novi zgradbi za 15. ali 30 IIT. lSčem. Po nudbe pod »Suho« na og'. odd. Jutra 2925-21a Dvosob stanovanie »!i sobo 'n kabinet i> priti-k::n*mi v Rimske ceste. tSže ta april al' maj družina 3 vse*' PlnMo točno Ponudb« ee »si odd. Jatr» pod tnaAko ►S»v"> rn »vetlo«. Lepo sobo parketiTano, šolnino, sepa-rlrao vbod, elektrika, s souporabo kopalnice, event. klavirja, pra-zno ali opremljeno, poceni oddam. Naslov v vfceh poslovalnicah Jutra. 2&J Sobo lepo opreml;«.n; .VH, vrata 7 od 10. ure delje. Opremljeno sobo lepo, oddam v centru Naslov v vsoh poslov a I n i<*ah Jutra. Solnfno, čisto sobo opremljeno x dvema po-rtnljama. ^ hnno afl br en, iKid^im dvvma Maln;ma 50. spfHloma »!■ gosj>odi0: Vožajatova 1/LI desno. ^62-33 Velike sobe epe, prazne »i opremljene v a: rog-m cantru oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v vteh po-..ov. Jutra. 30«-23 Boljšo sostanovalko eprejmtm v veliko, kurjeno sobo z vso oskrbo Ta Dn 500 mesečno Klavir, kopalnica. S.rotv nxayerjeva 4-1. dt»no. 3039-23 Opremljeno sobo lepo. odda vdova gospodu e stalnnr dohodki Naslov v we(h posl. Ju tra. 3023-23 Sobo za eno ali dve oebl. o<1 dam v v*) blizu L*an -Sča. Elektrika, vodovod, separran vhod zmerra cena. Prazno aH oprem jeno. Na Kod«''<—o 13. 2W4-23 Opremljeno sobo 'fct-i ^ na^ehn m vhodom o*uporabo kopalnice takoj sprejmem. Ponudbe z navedbo stanarine na osf. odd. Jt»tra pod »Zs>- { ča^no«. 2912-23 Krasno sobo pra%no v nov' vili son ftno, centrana kurjava, nouporaba kopnlnlce. oddam takoj a'l por.neje. Plet-ortnlkova ul. 28. 2902-23 Lepo solnčno sobo 8 po*o}v*im ^ho^-otm oddan sredB«? meptfl Na«'ov v vseb posl. Jutra 387i?-J3 Ctotelii ihsetent'! Z/korislite dolgoletne Izku je šlevimih »Jutrovih« prijateljev fci dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan. zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja Kadar Iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, Čitaite »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev Prihranki bote na času in denarja, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali osrlas dvojno vrednost, če se iavi nanj dvojno število interesentom Oglašujte v »Jutru«; kjer imajo oglasi vedno naivečji uspeh. Življenjskega druga dobrega gospoda stare ga 46 do 50 iet. akaclem sko zobraienega lice te mu odgovarjajoča samo rtojaa dama Slmpatlč na pojava, idealno razpoložena fttedljiva in k- tuirana. Nčanominine ponudbe pod »Diskreci la-t na ogl. odd. Jutra. 2780 25 Vdova popolnoma oem jena prija ne zunanjos.l, z do fo v nepremičn nah Din 600.000 ISče zakonskega moža. V«a pojasnila daje »Nada« Za^:eb. Jelačlčev trg 10. Za lmtor •nao-ij« poiljl e 10 Din. 5787 2o Gospodična čvivta. m.ada simpat.ift na, lep; zunanjosti Seli spoznati dobro el:uirane ga gospoda kakr&n«ko. sarosf, ki bi Jo osrečil Cenjene ponudbe podana ogl. odd Jutra pod »Hvaležna« 2838 25 30-leten trgovec 8 dobroidofo trgovino zakonsko družico. =taro od 30—311 let • pr mernim pr merjenjem v cotovin!. Ponudbe na podružnico Jutra Karibor pod >£ve6toba«. Ugleden zagrebški gospodarstvenik Osjtx.an. oOeten, iasnik dvonadstropne h Se bruz dolga, z mveonlm dohodkom 8000 Din. po polnoma zdrav, etunsc. B-rogo soliden znaiajcn in dobrodušen se želi zaradi ien-ive spoznati z gospodično al gospo staro 30 do 50 '.et. ii-tln kvalitet in vrlin. Gotpo dline ali gore- U si žele prijeten m srečen zakon, naj izvoijo poslati »»voje ponudbe, k) se pod častno di-krecl'0 sprejmejo ln nanje odgovori na »REZOR« zarod za »kopanje zakonov. Zagreb, pod.a 3. 2878-25 Zakonca Več prj«zn:h sob P3«--i>ri>t; ii'»5t.fl. to p: sobo ! so!n?no. s p«^bnlm v^o-drm. takoj oddam. Naslov v v»eh poslov s! nicah J iitra. Sif»l--23 Prazno sobo srogo seipariran vhod. 'e koj oddam. S ari tr* 6-1 2997-12 Bobo pri boljši rodbini, po moinujiti v st.og-m centru, z tijMirabe ko[>alnice, takoj. TakojSnje ponudbe na ogl. odd. Jutra [h>J ^: »So^nčna in tračna s^ba«. Ž9-17 - J3a Za 1 maj t#6em *<>lnčno >ti »uhn sobo t kabinetom al dvosobno g priti4tlinami v bli-ii-n; 'letitra Ponudb*- na oel odd Jutra pod Mir na in 'nažrr«-. 3877-31» Dvosob. stanovanje ta dve osebi. i6?em za maj. To?n« ponudba o« oirl ivid. Jatra pod »NovejUa h!5a«. Strogo separirann sobo opremljeno, vhod iz stop-, ni<ča za 1—2 osebi v vili a*>'--'1'' oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3054-23 Ovninh (itflnnv^nte maft Zelo veliko sobo oddamo za pisarno. Dro-gerja Herm»> Mklod1 čeTa cesta 30 2986 23 Sobo prazno ali opremjfeno, tako) oddam. S'omSkova •t- 7. pr'tl!5je levo. 2987 23 Opremljeno sobico oddam 1 ali 2 gopodo ma. Strogi center. Nv-1. v vseh poetov Jutra. 3013-23 Zračno sobico z veo oskrbo oddam po n-zk: cen; bo jši ln fta'-nii gOPDOdični. Leivstiko-kova 25-irr desno 3014-23 Opremljeno sobo g posebnim vhodom, »oinč-no, x lepim razgledom. — oddam eni «l; dvema osebama z vso oskrbo Sta trg »in. 3071-33 pritlično sobo ii katere bi se lahko naredil lokal., iščem. Ponudbe tia ogl. odd. Jutra pod Silro »lYazua soba«. 2012-vSa Opremljeno sobo po moinosti <-ončno. z o,l ui«?§i ■uqx3[so o>\ nudbe pod »Bližina poŠte« na ogl. odd. Jutra. 3016 23« Pa ru Za ožniku, podjetniku cirkusa, niso trle rc3ni-:ne. Acjzlja Ml ;av'v k. 28JI 31 Izjava Podp^ana usim dolinica za dolgove, ki bi jih napravil moj 15'etni pol hra Slavko Skof. Zofka Jkof, Mi filnje. 2890-31 Železničar išča pralno sobo z vso oskrbo. Vo^ po dogovoru. Ponudbe ped »Domačnost« na og'- odd. Jutra. 2892-23a Gospod ki je v četrtek zvef'-r vzel d^inik pomotoma v kleti Izjnva P .dprVani izjav jam. da aisem plačnik za domove. ir bi Jih kdorkoli napravi' na moje Ime. Po-Imc Franc st,, pose»:nlk v Tržiču. 3020-31 »vek 1 Dn i«lov» S Din 1 Din. • lajanj- najmanj' »Sreča, vrni se!« sta. 28 -et. Zel znanja z mado gopodčno. nrednje naobra&no ln z pnuii.ia.ui mp oium- i>o piše na podružnico Ju ua v Celju pod »Zakon« 2685 25 Obrtnik - trgovec z brtzkonkurenčnim po djeljem poroči s tare j io a ebo z nekaj goovlne. Ponudbe na og as. odd. Jutra pod »Prilika«. 2806-25 Ženitve in možitve bo jfilh krogov posredu-jsmo najv«*tneje. Ima mo mnogo odličnih partij za oba spoa v evidenci. Informativne prospekte razjjoSUjamo proti pos.ar.im 10 Dn v post n'-h znamkah. dVkretno Zagreb. r>o«a St. S. 2879-25 Gospodična 36-letna. hlina posestni ca v bližini Ljubljane žel', ranega znanja v svrho ženitve z srednje izobraženim dobwrčn;m gospodom, ki >ma mano službo m nekaj go tovlne. Ločenci in vdov oi lzk'jučeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pamet, zdravje in erce« 2794-25 H 1 S E V BEOGRADU Nova pajaia strogi oenMr, 1 lokali in komfvirtTmui sUuiovanji 1 lorogom Din ta l.aso.nno in hipoteko l.octn.ooo drž. hip. banke. Nova hiša je 4 nadstropna, center, 8 .»tantrvatnj j>o i sootrebne ii-kušnj««. »IMOBILUA« Knw Mihatlova r7 mezz. tele! 35-167 in 36- 360 Krojači in šivilje! Ding-o izdajo strokovne knjige Teodor Kunca: Toaleta dobite po znižani ceni Din 35.— pri Založbi »H r a m«, Flori janaka 14 j LJUBLJANA Vsake sanje imajo svoj pomen! J Madame de Thebes, največja vedeževa.ka na svetu, je napsaia eenza- • cion« lno tnjigo „Tafna sanj", , s. je prava grarr.a Uca ! Jezika sanj tn ključ ljubezni: Tolmači vse sanje ! V*a njena prerokovanja tO se izpolnila. Knjiga v hrvatskem jeaku je pravkar isž.a. Cena Din 40.— (lulcsuzna Izdaja); D'n 30.— (broš'-ana). Kdor pošlje denar v naprej dobi knjigo priporočeno e p ačano poštni no. Naročila posla-! na: Univerzalna naklada, ZAGREB Frankopanska 7, L nad. na dvorišču. Telefon št. 3i-64 Kdo reši s Osamljena vdova dobro situlrana bi rada spojna a akademi-ko na-uora^enega gospoda alt vele.rgovca v starot. 1 45 do 60 .et. Ponudbe na ogl. odd. Jurira pod šifro »Čudna«. 2783-25 Nemški pisatelj ca aaa n' 1x1 ume.nik. etar 36 .et, 30.0UU Din rgie kod as'stenko sim zadolženi dom in poroči simpatično trgovsko nao-braženo dekle. Dopise na ogl. odd. Jutri pod »Bodočnost štev. 1826« J0J0-2J Ločenka zelo iepa, z doto v gotovini 400,000 Din tiče moža, ki M hotel biti sa mo njen. PoJStn la daje , .. , .NADA«. Zagreb, Jelačl-Iv.gmte pismo v ogl odd. ! iev lrg 10 ^ informa •I,ltra' poSljlte 10 Dm. Blondinko ljubezni željno, lepo. do '.-I let staro !zob:«i noslati na ogl. odd. 1 itra pod »Othello« Zračno sobo orostorno. s souporabo kopalnice, oddam takoi Na-«lov v vseh posIova'ntcah Tutra. 3059 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam boljii osebi Čopova 21/T, levo. 3044 23 Prazno sobo vei'lko -eparrano solnč no na Miklo^i^pvi ces»t oddam 1 a*»ri'» žen«ki oseb'. Lift »TaglOv v ogd. odrf Jirtra. 2716 23 Prazno «»bo Sobo epr upiremlV-no ov. d v « ar"-il maii ife Bob: s «>ktrf- ;e- "Vrt«*« M!r'e »a n nrv-htfj*) vhod-osn 1 s rr^ebt^m vbodom par .udb- p-vi .Dve ns ijdMitn Me^-tn! rr j kot. #»lf*irika »vidam odd Jnt'». _ , St. 17-1.. 8. Pr'Skov«c «. 1 a»T»-3$i S04-31a 23 t>iiatu .tr.ujatu ca Vfr< <1 tai^njr Din VajmsniS «n«»eN Javna dražba tv.Ae in vrta v Knezovi ul. št. 28, r-e vrši pri so dl&ču v Ljub Janj dne 25. februarja t. 1. ob 9. uri v sob št. 16. kjer •o razvdni tudi dražbeni popoj! pod opr. št. Va 1 647-36 nakar se inte resente opozarja. 2668 32 Pozor kupci! Dražba! Na okrajnem sod iču v Celju. soba U., se proda posestvo. Vier se red- kava in pr»!i?i Posestvo e pol ure od Tehtni or- re'iu Drafb? ari? ob 9 uri dopcldnt 1 v Celju. -32 I Gospodična živahna, čiste preteklosti, želi resnega znanja Z in-teligentom od 30 — 38 let, po možnosti v driavn* službi. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija«. 3049-24 Mlada gospodična simpatična toda oM.mljena s stalno službo, želi po- Din 14če trgovca, obrt-znanstva. Cenj. dopise na nik« ali stl*no. Pojasnl- 2300-25 Slovenka s;ara 24 l«i. prijetne zunanjosti Z doto 70.000 Din lide zakonskega druga. Pojtraiila daje »Nada« Zagreb. Jelači čev trg 10. Za Informacije poiljite 10 Din. 2785 25 Ločenka 281«tna z 290.000 Ota dote ifcče mote. Id bi h o ter biti samo njen. Pojasni'a daje »Nada« Zagreb. Jelačiče- -rg 10. Za Informacije po« ji te 10 Din. 2786-25 patliao ln in.tc tg -ntao damo, ki ima veselje do potovanja in odra. Nekaj kapitala zaželjeno Ponudbe pod »2en:tsv ni izključena« na og.. odd. Jutra. 2846 25 Deželanka 20-letna. z do o 130.000 Din išče trgovca, obrtnika a'i s' ono. Poj a. niia daje »Nada«. Zagreb. Jelačlčev trg 10. Za informacije pošljite 10 D'n. 2790-25 Razno '-«.••!» IIM u l:(r* Isjitjf unm * Dis V»'nianff tn»>«»l 17 ntn Kmetica 22-le.na z doto <5 ti~OČ ogl. odd Jntra pod Šifro »Življenje«. 2931-34 Boljša gospodična želi resnega znanja zgo-podom državn!m urad la daje »Nada« Zagreb. Je ačičev trg 10. Za »n-formadJe polljite 10 Din 2780-29 Dr»*e«tn» črnka 26 letna t do o 270.000 nlkoTr starim okrog 50 ! Din t8če mote le', v ^vrho ženitve Le i na duft! n srcu Pojac 1« vrli n rrhrv 1 resne ponW*M» nt Ogl. ! nf» Nndfti /agr-b " """ J " ,J odd Jutra ood »Vfr-ok« ; tr» 10 Z» n- p» 2780 23 3070-32. Zima, zima • • • Ostanki mariborski!) tekstilnih tovarn ore2 napak pristno-oarvm »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno. namizno perilo tn rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 19—2) m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame In bar-hento% za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino ji m blaga za zimsko suknjo ali ženski pla&č, moško obleko ali damski kostum poStnlne prosto samo Din 121— Dalje novi Specijalni paket »Original Kosmos D« t vsebino 19 do 25 m najfinejših p i J a ni a fla nel, modnih bar-hentov za obleke in bluz« ter toplega mo-Akega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem na-tn zamenjam Na--očite. dokler Je Ae zaloga pri RAZPOSILJ AL NI CD »KOSMOS* M Alti BOR, Dvofakova cesta St. I tttKKKK* Premog, drva, oglje nudi najugodneje Kačič Franja (-elovška c. «7. Šiška (poleg stare cerkve) *****X* ZAHTEVAJTE BBEZPlACEK CENIK RPMME^ rvORNlCe SLAS6tLMAfti30«StI01 □ en oglas g „JUTRUM n _ _ "»"■"■'■nn Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija* svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Nova vila 10 minut od postaje Sv. Peter v Savinjski dolini, 5 sob, s pritiklinami, podkletena, pripravna za vsako obrt naprodaj, tudi na hranilne knjige. — Kač Frane, Latkova vas, Sv. PaveJ pri Preboldu. NARODNA KLlJEJE ENO VECBABVNE JUGOG&AfIKA SV PETRA NAM iSKARNA UUBL3ANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJ h VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE /A NAJFINEJŠE Zelo poceni in uspefino sredstvo zoper sadne škodljivce »SHELL BILJOBRAN ZIMSKI" Brezplačna, obširna, ilustrirana navodila zahtevajte od Jugoslavensko Shell d. d. Zagreb, Gajeva 5. Prva celjska specialna slaščičarna K A R L MANTEL — Celje — Glavni trg št. 9. nudi vsaki dan sveže fino specialno luksuzno pecivo Naročila na dom, po poštnih in brzovoznih pošiljkah se izvršujejo točno in promptno po naročilu. NA DEBELO IN DROBNO ! I a. 5 p cd '{■•ker sišim, v.eHmgov. Nu, glavo majete? »Leto dni bo gotovo š? ; izidejo,« je opo-eket An - »Ali mar ne veste, da y. da je objava v nekem d; " ' durmi? Prosim, govoriv. vam je obljubljenih 100C " n: ja z V3,m jih ponudim 1500. — Z Premalo je? Torej 2000 funtov --teriingov.« »Bojim se, da ne razumele roložaja.« je r&kel Anthonv. »Sprejel sem nalogo in jo moram izvršili. PodkuipOjenje z nasprotne strani je izključeno.« Baron je zamišljeno pokimal. »Razumem. Za vas je to častna zadeva.« »Če se izvolite tako izražati — se je nasmehnil Anthony. »Potem bomo morali ubrati drugo pot,« je rekel baron in vstal. »Z Bogom, gospod.« Anthony je zamišljeno gledal za njim. Preudar-jal je. Po dogovoru mu je bilo oddati rokopis šele čez teden dni, in danes je bilo 5. oktobra. Prav za prav je komai čakal, da bi prebral spomine in videl, kaj je v njih tako zanimivega. A kaj, ko si je bil naložil še drug opravek. Nehote je vzel telefonsko knjigo in poiskal ime Revel. Našel je tri moške nosilce tega imena, netko gospodično Mary Revelovo in dve ženi: spoštovano gospo Timothy Revelovo, Ponlska cesta 487, in gospo Willis Revelovo, Cadoganov trg 42. Zmajal je z glavo in odloži knjigo. »Za zdaj še počakam,« je zamrmril. »Časih pride človeku slučaj na pomoč.« Morda sloni sreča vseh Anthonyjev Cadov tega sveta vsaj deloma na tem, da verujejo vanjo. Vse-kako je Anthony čez pol ure našel, kar je iskal. Pregledoval je ilusuiran list s fotografijami raznih živih siidk, ki jih je bila priredi a vojvod* nja Perth-ska. Pod srednjo sliko, ki je predstavljala postavo v orientalski obleki, je bilo zapisano: »Spoštovana gospa Timothy Revelova kot Kleo* patra. Pred možitvijo znana kot spoštovana Vir-ginija Cawthronova, hči lorda Edgbastona.« Anthony je precej časa ogledoval sliko in šobil ustnice, kakor da bi hotel zažvižgati. Nato je iztrgal vso stran in jo spravil v žep. Zgoraj v svoji sobi je potem odklenil kovčeg, poiskal sveženj s pismi in vtaknil zloženi list pod motvoz, s katerim je bil povezan. Tedajci je začul za hrbtom g^.as in se hi t-o obrnil. — Na pragu je stal mož, kakršne videvamo drugače le med koristi operetnih gledališč: mrko-gled dedec s kratko, debelo butico in hudobno se režečimi usti »Kaj, vraga, iščete tu?« ga je nahru'i! Anthony. »Hodim, koder me je volja, in delam, kar me je volja,« je z razločnim tujskim poudarkom odvrnil neznanec. »Glejte, da se spravite!« je rekel Anthony. Tujčeve oči so visele na pismih, ki jih je držal Anthony v roki: »Pojdem, če mi daste, kar h^čem imeti.« »Namreč — kaj?« Mož je stopil bliže. »Spomine grofa Muholovceva, je siknil skozi zobe. Anthony se je zasmejal. »Menda ne pričakujete, da bi vas imel za resnega? Kdo vas je pa našemil?« Takšni ste videti kakor razbojnik v gledališču. Bogme — imenitna maska! Najbrže vas pošilja baron Lolopretcyl ?« Tujec je srdito pijunil, potegni! iz žepa nekakšen papir in ga vrgel na mizo: »Tole pogiej in trepetaj, prekleti Anglež!« je pihnil. Na papirju se je krasil nerodno narisan rdeč človeški popek. »To je znamenje članov Rdečega popka, ki se jim prište-tam tudi jaz,« je togotno dejal. »Kaj pripovedujete!« je dejal Anthony. »Ali so vaši tovariši vse tako zali kakor vi?« »Lopovski pes! Plačani suženj iztnozgane monarhije!« je dedec zarenčal. »Spomine sem!« »Obžalujem, da vaši vljudni prošnji ne morem ustreči,« je smehoma odvrnil Anthony. »Slabo ste poučeni Zavezal sem se. da predam rokopis nekemu založništvu, ne pa vaši ljubeznivi bratovščini.« »Pha!« se je porogial tujec. »Mar si do miš1 jate, da boste živi prišli do založništva ? Dovolj teh norčij. Papirje sem, če ne vas počim!« Izdrl je samo kres, toda očividno si je bil ustvaril o Anthonyju napačn omnenje. Kakor blisk se je Cade zakadil proti njemu in mu izbil orožje iz roke, in ko se je dedec opotekel in se pri tem zavrtiJ okoli samega sebe, mu je tako junaško pritisnil podplat na zadnjico, da je odletel na hodnik in se tam sesedel. Anthony je stopil za njim, a tujec se je po bliskovo pobral in zbežal. šest vlomilcev, šestnajst vlomov Ljubljana, 13. februarja, Pred malim kazenskim senatom se je v sredo dopoldne pričelo kazensko postopanje proti šestčlanski vlomilski družbi, ki je v letih 1935. in 1936. povzročala strah v Ljubljani in v podeželju s svojimi spret. nimi nOčnimi podvigi. Senatu je predse, doval s.o.is. žigon, kot predsednika pa sta fimgirala gg. so.s. Ivan Brelih in Fran Goreč an. Pazniki so iz zaporov okrožnega sodišča pripeljali najprej najopaznejše med njimi, uklenjene po dva in. dva. Bili so to mladoletni delavec Albin z Poidnika in 27 letni Anton Kavčič iz Device Marije v Polju, 28 letni Ludvik Lakner iz Zgornje Bele in 25 letni Franc žužek iz Mirne Peči. Ti prvi štirje obtoženci so posedli na prvi klopi, na drugi klopi pa so posedli za njimi mladoletni, doslej še ne kaznovani delavec Jože iz Piše«, 55 letni Janez žabjek iz štepanje vasi in 24 letni Alojz Jakič iz želimelj. Obraz vlomilske družbe V vsem je prvih šest obtožencev, ki eo bili vsi obteženi večkratnega zločmstva vlomnih tatvin, napravilo nad 100.000 Din škode. Najbolj podjeten in delaven pa je bil delavec Albin, ki je bil udeležen pri vseh vlomih, zdaj v večji zdaj v manjši družbi soobtoženih tovarišev, pa tudi sam. Vsa ta družba mladih vlomilcev ie pred sodniki sedela bedna v raztrganih oble. kah. Ljudje, ki so v sodnih dvorani vajeni marsičesa, tudi težjaga, kakor so ti fantje imeli na vesti, so se morali zdrzni, ti že pri pogledu na njih porazno zunanjost: jetniška obleka, ki jo je nosil mladoletni Albin, je v družbi ostalih naprav- ljala še najbolj soliden vtis. Gotovo bi jo bil vsak izmed teh celo rad oblekel kot svojo pražnjo obleko, če bi bil sploh kdaj imel priliko spoznati prijeten občutek dostojne zunanjosti. Tega pa najbrž nikdar ni!~o bili deležni, kakor tudi ne varnega družinskega zavetja, in ne skrb. nega nadzorstva nad telesnim in duše v. nim razvojem. Največ tega reda je bil najbrž deležen drugi današnji mladoletnik Jože, ki niti ni dobro poznal svoje matere in je nekaj essa preživel v prisilni vzgoji, iz katere se je po odpustu brez večjega strahu pridružil Albinovi vlomilski to variš i ji. Z drugimi ni moglo biti veliko bolje. Ravne poti morda nikoli niso poznali. Najstarejši, Janez žabjek, bi skoro imel zaznamovanih toliko predkaz. ni kakor ima let. Predsedniku senata se je zdelo preobširno delo, da bi preštel vse žabjekove kazni. Ocenil jih je na kratko tako okrog 40 in žabjek mu je pritrdil in povedal, da jih bo najbrž še kaj več! Kot pravi zločinski »veteran« pa danes niti ni iigral vloge storilca pri vlomih, temveč le vlogo nasnovatelja h kaznivim dejanjem. Državno tožilstvo ga je obtožilo le, da je Albina nasnoval h kraji koles, česar pa se je branil, češ, da ta sračja mladina danes že sama »preveč zna«. V dveh letih 16 vlomov Obtožnica (dr. Pompe) je bila tako rekoč natrpana samega naštevanja dejanj. Po dveh letih je sodišče postavilo pod obtožbo družbo, ki naj bi bila januarja 1. 1935. v opoldanskih urah izvršila vlom v stanovanje Karla češnovarja na Dolenjski cesti. Mladoletni Albin je priznal, da je v družbi z Laknerjem, Kavčičem in žužkom odnesel ročno železno blagajno, v kateri je bilo shranjenih 65.000 Din in 11 ameriških dolarjev. Povedal je tudi da so bili dobro pripravljeni na vsako prese. nečenje: Lakner je bil oborožen z revolverjem, žužek z dolgim bodalom in kamnom, Kavčič z železnim drogom in nože i, sam pa tudi z nožem in kamnom. Dru^i večji podvig je opravil z Laknerjem v Saipu, kjer sta vlomila v trgovino Marije Ahlin_Skubic, kjer sta trgovino do dobra oplenila in napravila škode za blizu 17.000 Din. Potem so se vrstili pa njegovem lastnem priznanju v preiskavi še številni vlomi, ki bi bili brez tega oblastem ostali za večno nepojasnjeni: v družbi z mladoletnim Jožetcm v kaščo Alojza Nebeca na Orlah in v trgovino Marije Malovrh na Malem vrhu ter v Selcah pri Romihovih. Z Jakičen sta obiskovala podeželske kraje in se osemkrat spravila na delo, ki iima je uspelo v Srednji vasi pri Pogačarju, v Paradiš&u pri Perčiču in Potokarju v Rudniku pri Isti-niču, v Lanišču pri Francu Reparju in v Škofljici pri Mariji Lampičevi. Sam se je sprehajal še po. Golišah, večkrat po Orlah pri Ljubljani, na Poljanski in Zaloški cesti v Ljubljani pa si je prisvojil dvoje koleg od neznanih lastnikov in jih izročil žabjeku, da jih je spravil v pro. met. S pestjo po glavi za šir°ka priznanja Albin je bil prvi, ki je že v preiskavi in tudi na današnji razpravi kar vse priznaval, česar je bil obdolžen. Izdal je tudi vse svoje tovariše. Po njegovem priznanju se je tudi Jožetu kar najbolj pametno videlo, da se je udal. Kavčič je pri policiji molčal, pred preiskovalnim sodnikom pa se mu je jezik razvezal in je na široko popisoval, kako so opravili delo pri češno. varju. Vsi drugi so v preiskavi trdovratno tajili. Sodniki so vsaj za tiste, ki so že v preiskavi sprejeli na svojo vest vse obremenitve, pričakovali da jim ne bodo delali sitnosti. Pa jih je presenetil Kavčič, ki je ponovno zanikal vsakršno sodelovanje, češ, kako naj bi on nosil težko železno blagajho, ko ga pa vsak tretji dan meče božje. Sodniki naj bi se prepričali, če ga ni res rešilna posta;a vedno prevažala po Ljubljani! Predsednik senata mu je prečital zaslišanje staršev, ki so zanikali njegovo bolezen. »Oče in mati vendar ne moreta jamčiti za mojo bolezen, zdaj sean star 29 let, 14 sem jih pa imel, ko sem šel z doma! je odgovoril. Preklical je vsa prejšnja priznanja in rekel, da je na policiji govoril, ker so mu zlomili prste in razbili čeljust, preiskovalnemu sodniku pa je napravil j>uslugo«, ker mu je dajal cigarete, brez katerih ni mogel živeti. Svoj današnji zagovoT pa je tako zaokrožil, da se mu niso smejali le njegovi tovariši z zatožne klopi, temveč tudi njegov zagovornik po službeni dolžnosti, ki je smatral za potrebno, da mu pred vsemi svetuje pametnejši zagovor. Vsi ostali obtoženci so budi danes vztrajno tajili in zavračali obtožbe, kakor že v preiskavi, žužek je z natančnimi navedbami dneva in kraja dokazo-val svoj alibi za čas, ko je bil pri češnovarju izvršen vlom in se je on po predlanski amnestiji napotil v Maribor. Sploh pa se mu je zdela smešna podmena, »da bi šel krasti s človekom, ki ga lično in pismeno ne pozna«. Jakič je enostavno zavrnil obtožbo z izgovorom, da ga je Albin iz maščevanja ovadil šele, ko ga je opazil, »da na sreskem prenaša knjige«. Najtežji očitek pa je doletel skesanega Albina z Lakner je ve strani. Lakner je dokazoval svoj alibi in pri tem so mu priče dobro pomagale. Najbolj pa njegova žena, ki je sedela rned poslušalstvom. Z njo naj bi bil Lakner v smislu lastnega govora vandral pa slovenskih krajih in popravljal dežnike. Medtem, ko se je senat posvetoval o stavljenih predlogih in ni nihče pričakoval kaj izrednega, je Laknerjeva žena Katarina nenadoma skočila s svoje klopi proti Albinu in mu privoščila krepko a pestjo po glavi. Ker se nikakor ni mogla poimiriti in je venomer razdražena kričala nad »lažnjivcem, ki njenega moža po nedolžnem tlači«, jo je paznik s silo spravil iz razpravne dvorane. Za njo je skozi vrata sfrčala tudi njena torbica ,.. Ko je senat zaisližal še šest prič, ki so v marsičem s svojimi izpovedbami tehtno postavile trditve obtožnice v drugo, nekaterim obtožencem ugodno luč, je senat današnjo preiskavo zaključil v svrho zaslišanja še nekaterih prič. Razprava pa se bo nadaljevala 19. t. m. popoldne ob 16. uri. Ladijska nesreča v Rokavskem prelivu Angleški parnik >Dkeems< je na način, ki še ni popolnoma pojasnjen trčil v Rokavskem prelivu v francoski ribiški parnik »Notre Dame de Lourdes« ter ga prereza! dobesedno v dva kosa. Francoska ladja se je takoj potopila. Od njene posadke 20 mož so mogli rešiti samo 13 mož, ostali so utonili. Ob istem času je nasedla neka angleška ladja pri Hebridih. Žtiri osebe so pri tem utonile. Kupujte domače blago! S tem izpolnjujemo tužno dolžnost, da naznanjamo smrt našega zvestega in drag&ga tovariša Prerano umrlemu najboljšemu našemu prijatelju ohranimo trajen, svetel spomin. LJUBLJANA, 13. februarja 1937. URADNIŠTVO TVRDKE KAREL KOVAČ, lesna industrija — Stari trg pri Rakeku. V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da nas je za vedno zapustil naš nadv&e ljubljeni soprog, oče, stric, svak in zet, gospod 1CI5JUP zasebni uradnik tvrdke K. Kovač v Starem trgu pri Rakeku, danes, dne 13. t. m. po kratki in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dr.e 15. februarja 1937, ob 4. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Rakek, Celje, dne 13 februarja 1937. Globoko žalujoči: PAVLA roj. FABJAN, soproga; MARICA in MARJAN, otroka ter ostalo sorodstvo. "v 'i" ' . . <'■'■■ - - ' > • -".'J- •;'.-v\'%k ■ v " . V. - * V, > r?, ,.«.--\ k-'v- ■ - •> > "' •'• '' >vli i" i;*?: X-,. C^.^Vt;"' 'Mir- ' " ,?> .r . i*- t v »- r Globoko užaloščeni naznanjamo, da je danes dopoldne umrl naš ljubljeni soprog, brat, stric in svakj gospod polkovnik v p. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Marmontova ulica št. 1. V Ljubljani, dne 13. februarja 1937* IVA ŽERJAV roj. ŽAGAR, soproga; RERTA POČKAR roj. ŽERJAV, sestra in rodbina dr. GREGORJA ŽERJAVA dl* mmmmm: \mm -/i Upravni svet Narodne tiskarne naznanja tužno vest, da je danes po kratki bolezni umrl njegov velezaslužni član, gospod POLKOVNIK V P. Svojemu neumornemu sodelavcu, ki si je pridobil velike zasluge za razvoj našega zavoda, bomo ohranili najsvetlejši spomin« LJUBLJANA, 1). februarja 1937« UPRAVNI SVET NARODNE TISKARNE. JUGOGRAFKA, družba z o« z., javlja tužno vest, da je preminil njen zaslužni član, gospod poihoonih u p, čast bodi njegovemu spominu! Ljubljana, 13« februarja I937. JUGOGRAFKA, d. z o. z. LIPSKI SPOMLADNI SEJEM 1937 (Leipziger Friihjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA_ 60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. TONNTES, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK, Maribor, Gosposka ul. 25. telefon 20-97. in ZVANICN1 BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/1. telefon 24311. DRAŽBA dne 5. marca t. L ob pol 9. uri dopoldne pri sreskem sodišču v Ljubljani, v sobi št. 16. Posestvo v Kožarjih, štev. 90 in sicer enonadstropna trgovska hiša z gostilno in kisarno, z idiličnim gostilniškim vrtom, velikimi gospodarskimi poslopji, primernimi za preureditev v tovarniške svrhe, to tembolj, ker teče mimo Mali graben. Zelo pripravno tudi za vinsko trgovino. K temu pripada še dvostanovanjska hiša z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom. Posestvo leži ob Tržaški cesti tik vžitninske meje Ljubljane. Cenilna vrednost 578.887, najmanjši po-nudek din 305.940, varščina din 57.900.—•. Dunajski veleselem od 7. do 13. marca 1937 Tehnični in kmetijski sejem do 14. marca Veliko tržišče srednje Evrope RAZSTAVLJALCI IZ 19 DRŽAV NAKUPOVALO IZ 72 DEŽEL. Brez potniškega vizuma! S sejmsko legitimacijo in potniškim listom prost prehod meje v Avstrijo. Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na velesejmsko legitimacijo na meji. Znatno znižanje voznih cen na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, Dunavu, Jadranu in v zračnem pometu. Natančnejša pojasnila in sejmske legitimacije (po 50 din) se dobijo pri VVIENEK MESSE, A. G., WIEN VO in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: pri avstrijskem konzulatu, Tyrševa c. 31; pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji — (»Putnik«), Tyrševa cesta 1; pri podružnici Zveze za tujski promet v Sloveniji (Putnik) v Mikličevem hotelu, nasproti glavnega kolodvora. Prikrojevalec PRVOVRSTEN, samo z večletno tu-in inozemsko prakso, kateri lahko s spričevali dokaže, da je dovršil pri-krojevalni kurz, se sprejme za vod-ftvo velikega novo ustanovljenega krojaškega podjetja. Ponudbe s točno navedbo dosedanjega službovanja na PROPAGANDA d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »PRIKROJEVALEC 4039" 1369 Prilika za nabavo pristnih perzijskih preprog Več komadov novih in starih, vseh velikosti po izvanredno nizkih cenah. Interesenti vabljeni! Ogled in informacije pri tvrdki D. OSTROŽNIK, Specijalna trgovina Pasaža-Nebotič. Ljubljana. LESKOVAC šole POZOR TRGOVCI! Ako še niste videli večno trajajočih zak. zašt. K O P L zastorov, vitraž, namiznih prtov. Zahtevajte da vam jih pošljemo na ogled. Izdeluje JT7GOZASTOR, Osijek I — Kapucinska 2L Iščemo absolventa tekstilne v Leskovcu, predilniški odsek. Pismene ponudbe pod »Leskovac« na oglasni oddelek Jutra. ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem naše ljubljene matere, stare matere, sestre, tete itd., gospe Uršule Dolničar vdove ŠIŠKA, roj. AVŠIC posestnice v Hrastju se najsrčnejše zahvaljujemo za izkazano zadnjo čast in spremstvo na poslednji poti. Posebna hvala preč. g. kanoniku šiška, ki je opravil pogrebne molitve ter vsem sosedom in prijateljem hiše, ki so bili blagi po-kojnici — zadnji Tinčkovki — v pomoč. Žalujoči sinovi in hčeri. Priložnostna prodaja. Nova prekrasna, dvanadstropna, luksuzna hiša s tretjim nadstropjem, še nezadostno izkoriščanim. Vrt, terase, lift, garaža, centralna kurjava. Vse opločeno, vhod v naravnem marmorju itd. Pripravna za vsako reprezentacijsko svrho, kakor tudi za sa-natorij. Sedaj 16 sob, z neznatnimi popravili je mogoče dobiti še 6 lepih sob. — Naprodaj zaradi odpotovanja daleko izpod vrednosti. Lega centralna, začetek Vinogradske. — Ogled samo za resne kupce, vsak dan od 10.—12. Zagreb, Vinogradska 25, lastnik. Razpošiljamo prima: bosanske sune slive bosanske suhe slive očiščene orehe Dele očiščene orehe bele očiščene orehe oele 10 Kg Din 62.-50 kg Din 220.— 5 kg Din 80— 20 kg Din 320.— 30 kg Din 405.- orehe v lupinah letošnje 50 kg Din 250.— Vse franko dostava po povzetju oto/nto AGENTURA PRANJIC — TUZLA KNJIŽNA ZALOŽBA HRAM Izda v svojem letošnjem programu 1937/38 šest obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Župančiča, Viadimirja Levstika in drugih, izbranih iz svetovne literature, trajne umetniške vrednosti. Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani. Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33.— mesečno, celo platno vezane knjige din 25.— mesečno. Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program, dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico, izdane pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu. Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačno! Založba Hram, Ljubljana, Florjanska ulica 14. Krojači, pozor! Novo otvorjena trgovina manu* fakture in krojaških potrebščin TOVARNIŠKE CENE — VELIKA IZBIRA ZA NEOBVEZEN OGLED; SE PRIPOROČA BRANKO MAKAR KOLODVORSKA 24 * % 1 BERMET znamenito fruškogarsko vino iz Sremskih Karlovcev je pijača, ki res krepi in zdravi. Zahtevajte ga v vsaki gostilni Razpošilja ga od 50 litrov naprej B. MARIN KOV, Sremski Kariovci. Kupuj domače blago! Agentura z lastnim avtom in z dvema potnikoma obiskuje vse kraje, išče zastopstva za Savsko banovino in severno Bosno. Vzame tudi slične artikle. — Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod »Trikotaža 6«. ZAHVALA Ob bridki izgubi očeta, gospoda FERDAŠ TRGOVCA, GOSTILNIČARJA IN POSESTNIKA V MISLINJU se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebno se še zahvaljujem gg. šplihalu in Blatniku, ki sta se s krasnimi besedami poslovila od njega pri grobu, v imenu gasilcev, oziroma trgovcev. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem darovalcem krasnih vencev. MISLINJE, dne 12. n. 1937. ZOFKA ŠKOF. i Vsem, ki ste mi ob smrti mojega moža IVANA KOVAČA VIŠJEGA REV. DRŽ. ŽELEZNIC V P. Otroeia vozička najnovejših modelov Dvo&olesa. motorji uictkljl Šivalni »troJJ pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BAT JEL, LJUBLJANA Karlovška cesta L Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Naročniki ,Jutra4 so zavarovani za 10.000 Din. kakorkoli izkazali sočutje, se prav srčno zahvaljujem. LJUBLJANA, dne 14. februarja 1937. SERAFINA KOVAČ—JAMŠEK. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob prerani smrti našega nepozabnega soproga in skrbnega očeta, gospoda ing. MILANA pl. ŠUKLJE glavnega tajnika Zveze industrijcev izrekli svoje sožalje, počastili blagega pokojnika s spremstvom na njegovi zadnji poti ter mu poklonili krasno cvetje, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo gg. Ivanu Jelačinu, predsedniku Zbornice TOI, Antonu Krejčiju, bivšemu predsedniku Zveze industrijcev, Franu Terse-glavu, novinarju in publicistu, Franu Bonaču, predsedniku Ljubljanskega velesejma, dr. Egonu Staretu, zastopniku kulturnih društev, Tonetu Kosu, zastopniku S. K. Polža, in ing. Milku Pirkmajerju, predsedniku Ljubljanske inženjerske komore, za njihove prisrčne poslovilne govore. Posebej se zahvaljujem gg. dr. Otonu Hausu in šef-zdravniku dr. Robertu Neubauerju, ki sta blagemu pokojniku z ljubeznijo in požrtvovalnostjo lajšala trpljenje ter storila vse, kar je v človeških močeh, da bi mu ohranila dragoceno življenje. Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani ter z nami sočustvovali. Sv. maše zadušnice se bodo čitale dne 17. in 25. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 13. februarja 1937. ŽALUJOČA RODBINA. ppiznanaj cJSO odo 3 __ jKW_, M NAJPOPOLNEJŠA me*nej& KRALJEVN! CA/ORNI DOBAVITELJ Največja domača, razpošiljalna tvrdka F. SCHNEIDER. llZDELOVANJS GLASBIL IM GLASBENIH PRITEKUN ZAGREB fTIikolie^aul.lO/cf Violine—od Din ^Irmazgce Kitare__• -148.- • Mandoline.« • 98.- • Harmonike—75.- • Havajske kitare.. kromatične harmonike, trubej saksofoni intd. najceneje. ZAHTEVAJTE bipou^NIni GENIK ZAHVALA Za vse mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob smrti našega ljubljenega soproga, dobrega očeta, starega očeta, tasta, strica, gospoda PAVLIČ FRANCA izrekamo vsem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno hvaležnost smo dolini g. dr. Vilku špornu, ki je dragemu pokojniku še v zadnjih trenutkih lajšal bolečine, prečast. g. župniku Košmrlju za tolažbo v bolezni, vodstvu tovarne »Indus«, nameščencem in sodelavcem, delavskemu glasb, društvu, za ganljive žalostinke, našim soustanovalcem, ki so nam tako srčno dobri stali ob strani, darovalcem krasnega cvetja in končno vsem, prav vsem, ki so dragega pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem naj bo Bog plačnik! LJUBLJANA, SKOPLJE, dne 13. februarja 1937. Urejuje Davorin Ravlten. — Izdala t& ktmzord* »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Pran Jeran. — Z* insaratni del Je odgovoren Alojz Novak — Val v Ljubljani.