KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKGA Cenjeni g. Doropoljski! in razgovarjal z babico. Ko mu je babica Večkrat sem se Vam namenil pisati, a velela, naj leže v posteljo, je na to pristal. vselej sem odlašal. Slednjič sem se odločil. Začul Je godbo in vprašal, kaj naj to po< Hodim v 5. raz. II. odd. Rad hodim v mem. »Maškare so, maškare,« mu odgovon šolo, saj se tukaj učimo mnogo koristnega. babica, »le lepo zaspi in pomoli k angelu Najrajši imam zemljepis, zgodovino in ri» varuhu, pa se ti bo gotovo kaj sanjalo o sanje njih.« Deček jo sluša. Začel je sanjati, da Na naši šoli smo tudi ustanovili P. R. K. s° babici prebodli srce in ji vzeli zobe. V našem razredu so mene izvolili za taj* Prestraši se in se zbudi. Ko ga babica po^ njl^a tclaži, zopet zaspi. V sanjah je zo,pet videl »Žvonček« mi jako ugaja. Tudi drugc plesati dečka Rokoko in deklico. ki sva na knjige rad čitam. V šoli dobivamo vsako sliki- in sicer dekhca je Jelka Hladnikova, soboto knjige za čitanje. V našem razredu učcnka III. razr., njen kavalir sem pa jaz. imamo tudi letošnji »Zvonček« naročen. Potem je pa videl plesati ciganko in cigana.. Lani smo šli na izlet, in sicer na Bled. pirota, zamorcke m medveda. Narisal sem sliko, ki smo jo tudi v šoli Pozdrave in poklone Vam pošilja risali. . ' vdana Prosim, ako bi sprejeli moje pisemce Cita Supanova, s sliko med svoje kotičkarje. učenka IV. razr. S spoštovanjem Vas pozdravlja Ivan F r e s 1, ll^^^^B^^^^^^^^^H uč. 5. razr. II. odd. v Št. Jerneju na Do l^^^^^l^^^^^^^^^ll lenjskem. ^^^^P^S^P^f^^^l Odgovor: ^^^Kjfl^:' i^^^H Ljubi Ivan! ^^B? jBrvJ^^^^B Tvoje pismo moram priobčiti brez sli= ^^BI^HJBV^' "^^B čice. Narisal si jo s svinčnikom tako ncs ^^P>n^^^A!s Jml jasno in bledo, da bi bil nje posnetek v ^^^^^I^^M^k^"fl listu brez pomena, ker bi ga nihče ne videl. H ^ ^^^^^Hv«*^^B Kako se morajo risati in slikati podobe, ki B^^^ ^^^^¦M;4^il jih nameravamo objaviti v časopisih, to Ti W ^B ^^^^^Blf **t\ 1 bo povedal ob priliki eden naših sotrudm* ¦ ^M ^^H'^1}' kov slikarjev. ^^^^^^^^^^E^^mM Spoštovani g. Doropoljski! l^^^^^^^^^^^^^fe^BI Prosila bi Vas, če bi ustregli moji želji, '------------------------------- namreč ako bi priobčili v »Zvonček« našo igro pod naslovom »Pustni torek«, ki nam Odgovor: jo je sestavil naš šol. upravitelj g. Ribičič. Ljuba Cita! V kratkih besedah Vam opišem vsebino Tvoji žeiji, da bi priobčil »Zvonček« igro igre, in sicer: Bil je deček, ki se je igral »Pustni torek«, bo mogoče ugoditi šele v 195 ZVONČEK XXVIII—8 prihodnjem letniku, ako mi gosp. Ribičič Vam pisati. Čitala pa sem Vaše prijazne pošlje igro. Za sedaj bo, upam, Tebi in odgovore in zaželela sern se uvrstiti med javnosti ustreženo s tem, da objavljam kotičkarje. Tvoje pismo s sličico, ki kaže obe plesoči V šoli me najbolj veseli risanje, prihod« maškari. »Rokoko« se imenujeta po obleki. njič Vam, ako dovolite, pošljem kako sli« ki ju nosita, ki je bila svoj čas v navadi, čico. Tudi ročno delo, računstvo, srbo= danes je pa samo še za — pust. Drugi hrvaščina, fizika itd. me veselijo. časi — druge navade! Cenjeni gospod, prosim, priobčitc moje * pisemce v svojem kotičku. „ . . , n ,. , ., Z odličnim spoštovanjem Cenjem gospod Doropoljski! Mara K r a n j č e v a , Dovoljujem si pridružiti se Vašemu cenj. učenka VI. b razreda osnovne šole na kotičku. Najbolj mi ugajajo v »Zvončku« Vrhniki. »Deklice iz preteklosti«. — Dragi gospod Odgovor: Doropoljski, kako bi me veselo prešinilo, Ljuba Mara! enako druge kotičkarje, ko bi nekega dne RočnQ dd(J . bno važn0 za dek]ice. zagledah med pisemci samega nasega go, z njim g. k ; ^ pri obleki in perilu -spoda Doropoljskega. (Namrec Vaso shko.) z lepimi izd&M gj kfase domačijO; imajo Z odličnim spoštovanjem! stalno in prijetno zabavo, da jim ni treba Vera Korunova, nikoli tožiti o dolgočasju. Kjer se dekliske Vič-Glince. roke marljivo gibljejo, tam ne poznajo le» Odgovor: nobe in nje slabih posledic. Lenoba — vseh Ljuba Vera! grdob grdoba! Pridne roke pa so več vredne Spravljaš me v zadrego s svojo radoved« neS° zlate fiOrč! 0 nostjo. Vendar mi moraš oprostiti, ako ne nameravam ugoditi Tvoji želji. Samega KOTICKOV ZABAVNIK. sebe ne maram postavljati v kotiček, saj . je dovolj, da imam vedno jaz — zadnjo Mladi nsar. besedo. Čemu slika, saj zadostuje, da me Priobčil V. Jordan. poznaš po mislih! * I--------------------- Spoštovani g. Doropoljski! /Sfe<_ / Dovolite,' da Vam pišem tudi jaz neko» tt^^r/Jv liko besed. Sem že star naročnik »Zvon* . re' t$ lij [ čka«. Nekaj križank sem že rešil, toda ja a^ uy I črkovnica v št. 5. mi dela velike preglas Mffl Wmx I vice. Oprostite, ako Vam napišem neko« ^K^l^ f liko iz svojega življenja. Rojen sem v Di» ^HHk ? vači, preselil sem se s svojimi starši leta W^^^B ^ 1918. v Trst. Kako mi je ugajalo naše sinje i^^HF Jadransko morje! Toda ob prihodu našega l^^lf - sovražnika Italijana v Trst sem odšel v ^^HkI"; Jugoslavijo in bivam sedaj v Celju. Moja ?'" ¦HB* ' iskrena želja je, da se še povrnem v Trst TH& .]' — v naše kraje, kjer bomo gospodarji na B^BL-" lastni svoji zemlji! ^H Dušan K. a v š e k. L_______LL.______ Odgovor: Dragi Dušanl * Gospodarji na lastni svoji zemlji! To so Rešitev računske naloge v 7. št. moške besede iz navdusenega, rodoljubnega srca! Daj Bog, da se kmalu uresničijo! A 6 I 1 I 8 besede same ne zadoščajo! Treba nam trd» ----!----!— nih, zvestih značajev, ki ljubijo svojo do» 7 5 3 movino nad vse in so pripravljeni zanjo ----- -. vse žrtvovati. Brez žrtev ni zmage! ' 2 9 | 4 * , _ i , , Dobili ismo več rešilcev, ki jih pa v ko« Velecenjeni gospod Ooropoljski! tičkovem zabavniku ne priobčujemo, kar Naročnica »Zvončka« sem že četrto leto. smo že večkrat povedali, kakor se zdi — Jako mi ugaja. Toda nisem se še drznila gluhim ušesom! ¦¦¦- ¦¦>^ 196