217. številka. Ljubljana, v četrtek 24. septembra. XVIII. leto, 1885. l-haja vsak dan nefer, izimiii nedelj« in praznike, ter -velja po pošti preje man za a v 91 ri j s k o-otr ern k« deželo z* v»o leto 15 gld., za pol hita H u'ld., M Četrt leta 4 jjld., za ,,-den meneč 1 gld. 40 kr. — Z« Ljub ljutio h rez DOffifttria n* dom m v»g leto 13 ^ld. U Cottt i«t* 3 jfld. 30 kr., /.a jod-.i shmmu 1 gld. 10 kr. Za prljanje ua |dom računa ao po 10 kr. ra tttMeo, po (j kr. na cccrt leta. — Za tuj« Aelale toliko juMJiini 24. septembra. BaŠ pred tednom dnij porodilo se je zjedinjenje vseh Bolgarov, preporodile so se razmere na balkanskem poluotoku, ako hoče dobra usoda, južnim Slovanom za boljšo bodočnost! V noči s IG. na 17. dan t. m. bil je iznenadejan guverner vzhodnjerumeljski Krstovič, zajet imenoma začasne narodno-bolgarske vlade ter odveden 12 milj za Plovdivom v KoprivŠtice v zapor, — da ne bi bilo njemu treba klicati na pomoč „proti upornikom" turške vojske, kakor mu nalaga to dogovor Berolinski. Gavril Krstovič je goreč bolgarsk rodoljub, ki je sam komaj čakal, kdaj se bode mogel ideal zjedinjene Bolgarske postaviti v živo zgodovino. Nedavno odšel je bil v Carigrad poročat sultanu, kako je stanje dežele in ostal je tam nekoliko tednov. V tem času, ko je bil z doma odgovorni upravitelj, pripravili so bolgarski rodoljubje vse za delo zaželjeno, in Krstovič, vrnivši se v Plovdiv nazaj — dal se je ujeti. Koj na to se je razglasilo, da odstavljena jo dosedanja vlada in v Plovdivu nameščena nova začasna narodna vlada z drom. Stranskim na čelu. Brzojavno se je to naznanilo vsem uradovom in opomnilo jih, naj izpolnjujejo ro- Kandidat nesmrtnosti. (Uuinoristiški romau. — Češki spisal Svatopluk Oech.) VIII. (Dalje.) V tem ko oba prijatelja kakor okamenela viteza uganlivo devo pogledujeta, zdi se jima, da vzbudi pogled Vesne v mrtvi kavarni v resnici novo živenje. Na buftetu nastalo je pod njeno roko glasno premikanje ostankov, steklenic, kolačev in sladkorja ; suhi točaj, ki je stal za vlade Zime v globokem premišljevanji pri steni, jame tekati z umazano brisačo pod pazduho od mize do mize; iz kuhinje priplazi se godeča mačka in si igra z zamazanim zastorom ; a i amorji so oživeli na pozlačenem okviru nebesa, ne sicer z lastnim živenjem, ampak z oblakom muh, ki se je nad njimi dvignil. Pride tudi nov gost. To bil je stari človek, z osivelimi lasmi, osivelo brado, toda z dvojica mladostnih, čilih oči v zgrbančenem obličji. Usede se s pozdravom k naši dvojici. Ko se oba z nekako neljubo nevoljnostjo ozreta na nepoklicenega sodruga, začne smijese: „ Ni mata menda nič proti temu, gospoda, da sem se k vama prisedel. Ne ljubim načina ali nenačina — kakor hočete —, ki je pri nas v navadi, da se vsak novi gost ogleda pred vsem po prazni mizi. Saj je priroda sama ustvarila človeka z družabniškim bitjem. Pridružiti so k najbližji skupini, začeti govor, zabavati se mejsobojno — tako mora to biti! In tako je tudi v drugih deželah. Pogledal sem po svetu in morem o tem govoriti." Naša mlada prijatelja no iščeta v tem hipu nikakor družne zabavo. Dasta to voditi usiljencu z malim nagrbanjem čela in poznatim molčanjem. Toda s tem se jima ni posrečilo umiriti njegovo željo po prijateljskem razgovoru. rRes, gospoda, pogledal sem dosti daleč po svetu," nadaljuje čez nekaj časa. „ Videl sem mnogo dežel in mnogo narodov in kdor je nekaj videl, more nekaj povedati. Mnogo sem preživel, gospoda, mnogo sem skusil, dobrega in slabega, žalostnega in veselega. Lahko bi vama pravil iz svojega ži-venja mnoge zanimive prigodbe, da jednakih še v romanih ne citate." Obmolkne zopet, čakaje vzpodbudo. Toda tudi najzanimivejša povest nima v tem hipu za oba nehvaležna slušatelja vnemateljnosti, posebno za njo bi ju nobedna prigodbica na svetu ne mogla zapeljati. Deva reže namreč sladkor v ugledne četvero-voglaste kosce — naša prijatelja bi bila gotovo to mahanje odpustila, da bi jima le njeni pogled sladil kavo — in vrže pri tem včasih plahi na trojico v kotu, kateri si je vsak iz mej njih mogel razlagati na svoj uspeh. Znebila bi se bila najraji zgovornega človeka, ki je pri daljšem pripovedovanji ustavno z vprašanji hoče odvrniti od pozornosti njihove na to jedino, kar je pri njima v tem hipu ceno imelo; toda usesti se k drugi mizi, bilo bi nedvorlivo, in oddaliti se k biljardu v prodno sobano ali sploh iz kavarne, nočeta iz gotovih uzrokov. Ncklicani družabnik obrne v smer njunih pogledov In pravi, grozeč s prstom: Zdi se mi res, gospoda, da žrtvujeta mnogo večo pozornost tam oni devici nego meni. No, bil sem tudi mlad. Imel sem tudi goreče srce. Uložil sem — bre* bahanja — premnoga ljubezniva dobrodruštva, na koja se še sedaj rad spominam na stare dni. Sta že bila na Španjskem, gospoda Vu dosta neozirajo na nekranjske Slovence. To je pa jezilo moravske poslance -lovanske narodnosti in mislili bo že omotati >voj klul». Koncem so se pa vendar odločili, da ustopijo v „Češki klub" s pogojem, da se pridrže pravico, da smejo samostojno postopati, ko bi so jim to potrebno /delo in da se bode na nje oziralo pri volit vi odrekov. — Češki klub je izvolil dr. Riegra predsednikom, dr Sroma in grofe Ribarda Clania podpredsednikoma poljski klub je zopet volil dr. viteza Groholskega predsednikom. Tiiaiijc držav*-. Nemški in m idjarski listi jako razdraženo pišejo proti Bolgarom, da so se sjedinili. Zahtevajo namreč, da se naj zopet ustanovi status ipio ante v Bolgltl ».ji in V#.lio«lnJ«>j llunicli ji. „Pester Llovd" objavil je nek dopis z Dunaja, v katerem naravnost zagotovlja, da bodo vlasti skrbele, da bode knez Aleksander storil ta korak nazaj, kakor ga je sedaj naprej Ta list trdi, da je dobil ta dopis od jako zanesljive strani, da je tako mnenje , v ministarstvu vnanjifa zadev. Mi ne verjamemo, da bi res naša vlada bila pripravljena tako odločno ; se potegniti za Turčijo, ampak to so le želje Nem- j cev in Madjarov. Francoski in angleški, zhisti liberalni listi pa simpatiznjejo z bolgarskim narodom, ravno tako več italijanskih. — Če tudi mobilizuje Turčija, vendar se misli, da ne bode precej skušala udreti v Vzhodnjo Rumelijo, ampak se l>ode na- j posled zadovolila že z dovršenimi fakti. Turške čete bodo le zasele Makedonijo, da tu zabrani jo vsako ustajo. Evropske vlasti bodo najbrž samo skrbele, da se daljše gibanje Bolgarov omeji, zje dinjenje pred- in zabalkanske Bolgarije bodo pa j priznale. Tako misli tudi bolgarska vlada. Zatega- j del j je pa knez že objavil vsem velelastem, da neče j rušiti razmer zavisnosti od Turčije in jim pojasnil svoje postopanje. Diplomati se bodo že zategadelj prizadevali, da Turčijo odvrnejo od vojne z Bolga- I rijo, ker b; taka vojna v Rusiji vzbudila veliko nevoljo, ter bi javno mnenje prisililo carja, začeti vojno s Turčijo. — Da Rusija ni tako nasprotna zjedinjenju Bolgarov, kakor so se predrznih trditi nekateri nemški listi, kaže to, da je ruski konzul pričakoval na kolodvoru kneza Aleksandra, če tudi ne v uniformi. Druzega konzula pa ni bilo nobenega videti. Vodje ma-i^S*.** radikalne stranke sklenili so, da nehajo izdajati svoj list „Odjek", ker je vsled prekega soda vsako oličenje mej Belim gradom in deželo nemogoče. Sploh je položaj radikalne stranke jako kritičen, ker tajni pristaši vlade takoj ovadijo vsak korak vladi. Sploh cvete baš sedaj vohunstvo pod sedanjo srbsko vlado. — Ker se je v Belem gradu razuesel glas. da hoče Avstrija anektovati Bosno in Hercegovino, hoteli so dijaki tamošnje velike šole prirediti veliko demonstracijo in kralja Milana proglasiti .,kraljem Bosne in Hercegovine'. To je pa zabranila policija. — Narod je z veseljem pozdravil kraljev ukaz, da naj se mobilizuje vojska in želi, da si Srbija zagotovi Staro Srb 'jo in Makedonijo. Kakor se poroča „Gazeti Narodovvi" iz Be-nedek, je prtsslii komorni k knez Falconieri tam bivajoČemu princu Frideriku Karolu Leopoldu izročil prošnjo za pomiloščenje poljskega pisatelja Kraszevskena. To adreso je podpisalo mnogo Poljakov in kneginja Falconieri-Carpogna. Princ je prijazno vsprejel to prošnjo in obljubil, da bode storil, kar je v njegovih močeh, da se okrajša čas kazni starega poljskega pisatelja. Tiskovna pravda »Slovenskega Naroda". (Izpred porotnemu sodišča.) V Ljubljani, 22. septembra. (Dalje, j Drugi dan. Na vrsto pride priča Anton Šulin, 44 let imejoči urar v Bolci. Priča je čital dopis in misli, da Jonko zasluži priimek „tiranJ, ker pretepava „Bili — ali ne bili," odgovori nevoljno Vojteh. „Ah, krasna zemlja, krasno ljudstvo — samo v oliki so se nekoliko zakasneli. Sobice osvete še ni pregnalo vseh senc srcdoveškili iz remantskih Spanjskih dolin. Pod črnimi klobuki njih prebivalcev gnezdi še mnogo predsodkov in praznili ver. Niti tako zvana bonoracija ne biva nič boljša. Verujejo v čarovnijo, duhove in strašila. Jaz sam, gospoda, b;l sem tam jedenkrat za strašilo in op t ima forma." Upre oči na sodruga in se prepriča, da tudi ta mnogo obečajoči uvod ni oživil zvedavosti na njunih obrazili. Ne glede na to nadaljuje: Sem inženir. Neka nomadska sila gnala me je za mlada v svet, kjer sem bival v raznih deželah. V nobedni preveč dolgo. Nekaj časa prebil sem tudi na Španjskem, kjer sem se mudil pri merjenji neke tamošnje železnične proge. V jedni vasi moral sem dalj časa prebivati in stari župnik, kojemu so me priporočili, vzprejel me je gostoljubno v svojo hišo. Od kazal mi je sobico pri tleh, tičočo se njegove spalnice. i.D.dje. puh.) ljudi brez potrebe. Priča je sam videl, da je Jonko s konopcem pretepal svoje sestre hčer Marijo, katera je takrat imela 7 do 8 let in bila tudi bolna, nakar mu je utekla llil jo je po glavi, da je obležala. Tudi s posli Jonko ravna jako surovo. V kratkem času pridobil si je Jonko ogromno premoženje, česar bi drogi ne mogli, tudi će bi imeli pomoč. Pri računjenji je Jenke iako svojevoljen. Ko pride kmet, pravi: Toliko si dobil, toliko ti gre, in to velja. Kmetje mu morajo prinašati raznih pridelkov, ker so mu dolžni Obresti si Jonko, kakor je slišal priča, računi trikrat in sicer : kadar dobi blago, kadar prodaja in kadar računi Njegov svak je bil Jonku dolžan 750 gld., za katere si je Jonko koj obresti vzel. Nekoč je posodil istemu 500 gld., na menico pa zapisal 515 gld., v bukve nadalje 518 gl.; zahteval je za kolek 2 gld. 50 kr., potem pustil za 2 gld., v bukve pa upisal 5 gld., dasi kolek velja le 40 kr. Potem je priča spravil denar skupaj, da mu ga povrne; poslal po Jonka, naj pride k sodišču, da se mu dolg plača, a jedno uro čakal ga je, in ni ga bilo. Potem pa je, ne da bi bil prej kaj rekel, Jonko uložil tožbo za 750 gold. in za ostale obresti. Rajni Janez Stalili je povrnil 100 gl. Jonku pred časom in hotel torej obresti nazaj; a Jonko je zapisal denar v bukve, odšel pa nič povrnil. Sodišču Jonko ni hotel pokazati svojih prvotnih bukev. Dr. Suppan predlaga, naj bi se brzojavno zahteval od sodnije akt o Šulinovi pravdi, češ, ž njim bo stvar najbolj pojasnjena. Predsednik Koče var pravi, da je bila dolžnost tOŽnikova pripraviti dokaze ; drugače pride še lahko sto tacjh predlogov, in ne bo konca. Dr. II r asove c se izjavi zoper ta predlog. Sodišče sklene zahtevati akt; ko bodo do-poslan, stori se ukrep, ali se in kaj naj so iz njega prečita. Priča nadalje pove, da je Jonko tu in tam cerkvi kuj pomogel, a to, ker jo hinavec, ne, ker je pobožen, le toliko, da se pokaže. Minkec, kateremu je imelo biti prodano zarobljeno blago, jo priči sam pravil, da je Jonko njemu rekel odpraviti druge dražilce, kakor BolČa od Cez-Soče in žand.irnierij-skega nastopnika, češ da bode on sam kupil vse blago in krave, in da mu jih bode dal po isti ceni nazaj. Fran Minkec je tudi prišel, da bi za mesarja kupil kravo, ki je bila vredna vsaj 150 gld., a i njega je Jonko odpravil. Tudi priča in Pire bi bili šli na dražbo, da neso verjeli, da hoče Jonko dati ženi Minkčevi kupljeno blago nazaj. Jonko je kupil vse vkup za 55 gld. A ko Minkec drugi dan gre k Jonku in mu položi GO gld. na mizo, da se plača, zapisal je Jonko s kredo na mizo: 400 gld. daj, potem imaš!'1 Jonko je potem krave vzel. Minkec postal je vsled tega ves obupan in se je obesil. Krave same so bile gotovo vredne 300 gld. ; Priča piavi, da jo i on občinski odbornik in da je vse resnica, kar dotični dopis pravi o samo v lastnem { ravnanji Jonkovem. Večina odbornikov je Jonku I dolžna, so ga boji, ker jih takoj terja za izposoje t. i de-I ner, če ne store tako, kakor on hoče. Tako je An-I tona Durjavo kateri je proti volji Jonkovi glasoval, i precej prijel in tudi Ivanu Zdravju je grozil, tako ' da je le-ta drugokrat glasoval po Jenkovi volji. Dr. Iirašovec: Povejte ml ali Vam je znano, '. da je Jonko 1. 1884 poslal velikem, ki so mu bili ! dolžni, pisan ukaz, da imajo priti k volitvi V Priča: Da, vsi kateri bo njemu živino da-\ jali, morali so k volitvi za Jonka. Priča nadalje pripoveduje, da je Jonko, ako se je kdo v občinskih sejah skliceval na postavo, rekel: „Postava je kvas, se pusti pre mili jat i kakor se hoče!" To je posebno rekel Jonko občinskemu odborniku Antonu Durjavi, ki se je skliceval na postavo. Proti prvi volitvi, pri kateri je bil Jonko izvoljen, napravila se je pritožba in je bila volitev ovržena. A tudi po drugi volitvi je Jonko prišel v občinski odbor. Priča nadalje pove, da Jonko po več mesecev no skliče občinskih sej, dasi bi moral to storiti vsaj vsake 3 mesece, le kadar je prav velika potreba, potlej šele skliče sejo, drugače vse odloči sam, k večjemu, če podžupan tudi. Priča nadalje pove, da je bil Jakel neopravičeno napravil v logu Loške občine, kjer ima občina Bovec servi-tutno pravico za 63 sežnjev drv vsako leto, jednajst sežnjev drv. Občina Log je hotela konfiskovati drva, a pustila .jih je le, ako jih Bolska občina vzame na svoj račun Ker je pa takrat občina imela dovolj drv, je gozdni odsek, katerega član je tudi priča, sklenil, da teh drv ne vzame. Tudi Jonko je rekel, da jih ni treba vzeti. A potem jih je Jonko na občinski račun upisal v dotične bukve, plačal po 3 gld. se-ženj, prodajal pa po 5 gld. Dobiček 22 gld. pa je utaknil v svoj žep, mesto da bi ga odra j tal občini. Priča je dvakrat pregledal bukve, je li upisanih teh 22 gld. na korist občine, a ni jih bilo. Občinsko vodo si je napeljal Jonko samovlastno v svoj vrt, kar je občini na škodo, kajti ob suši na trgu nič vode ni. To pa je storil Jonko samovlastno. Drugi hoteli so kupiti vodo, kar jo preostaje, iu 1 »Jačali bi jo bili dobro. Cesare Ostan ponujal je za vodo l 50 gld., Jonko pa je vodo tako rekoč iz srca vzel, brez vsake odškodnine. Pri občinski seji se je voda Jonku dovolila na preklici z jednim gla-■lii večine. Bilo je 8 glasov za dovolitev, 8 pa p ti. Podžupan Mrakjč odločil je s svojim glasom • /.mislil Jenkovem. Sklepa občinskega zbora, da se prekrije potok skozi trg, Jonko ni izvršil, pora- I bil pa v ta namen navožene občinske plošče za avoj vrt. Še le, ko je prišel nadškof v Gorico, je Jonko j sklep občinskega odbora izvršil in potok pokril, j Ko je bil presvetli cesar v Bolcu, podaril je za re-j veže 3O0 gld , katerih obresti je občinski zastop sklo-l nil v vedni spomin cesarjeve navzočnosti razdeliti vsako j leto 11. sept, a to se ni zgodilo. Da si je bil Jonko doma rečenega dne tudi preje in pozneje, vendar se nič ni razdelilo. Razdeliti pa drugi n: mogel, tudi podžupan ne, čeravno mu je, kakor Jonko pravi, za čas svojega bivanja v deželnem zboru goriškem sam izročil županovanje, ker za občinski denar ni svoje denarnice, in ga hrani le Jonko ali pa njegova soproga; drugi občinski odborniki pa pri denarji ničesar nemajo opraviti. Priča nadalje pove, da je v občinski zastop ukrenil, naj vsak kdor dobi drva od občino, in nema drvaščine, plačati ima jedem goldinar, iu da ta denar naj se stoka v občinsko blagajnieo. A Jonko tega sklepa ni zvrčil, nobeden ni bil terjan, ne uradniki, ne žamlarji, niti mnogi drugi, dasi nemajo služnosti za gozdna drva, in tako je trpela po samovlastnem ravnanji Jonkovem občinska blagajnica škodo. Leta 1873 sklenilo se je v občinskem zastopu Bolškem, da se imajo odpraviti koze, ki toliko škode store ; in bile so odpravljene. A ko je leta 1879 post" l Jonko župan, začele so se zopet koze. Gozdni čuvaj je naznanjal, da se koze pasejo, županu Jonku, a ta ni nikogar prestopnikov kaznoval, gozdnemu čuvaju pa je zagrozil, da ga spodi iz službe in celo tepsti gaje hotel. Pozneje so se odločili prosto, i za pašo koz. A če je kdo drugej pasel, kjer ni bilo dovoljeno, ga Jonko ni kaznoval. Dobiček od koz ima Jonko, zato prosto pašo nepostavno pospešuje na kvaro soteski, ker on dobi sir, volno itd, od koz. Pri volitvi v deželni zbor nagovarjali so Frana Mlekuša Jonkovi agenti, naj gre Jonka volit, da dobi zato 2 gld., a rekel je ta, da ne gre drugače, če dobi 5 gld.; in dobil jih je. Kdo mu jih je dal, priča ne ve, a čul je Frana Mlekuša v ~o-stilnici, češ, zdaj bomo pa bili za Jonkov denar. Antonu Klanerju je pred volitvijo Jonko ali njegova žena kozlička poslal. Priča pove, da je Jonko več ljudi pripravil ob hiše in posestva. Če je posestvo Jonku zastavljeno za posojilo, misli, da je že njegovo, in gospodari. Dr. Hrašovec vpraša pričo: „Povejte mi kakšen utis napravil je na vas dopis, ki ste ga brali, namreč kar je dejanskega v njem povedanega -u Priča Šulin: »Da je vse resnica, kar je povedano !" Dr. Suppan: Tedaj tudi trditev, da Jonko ne pozna sedme božje zapovedi, da krade! Priča: Dal Jednemu je prodal Jonko drva, potem pa jih sam odnesel. Tudi vojakom je Jonko prodal sce p lene drva, a ko so vojak i odšli, ko so bili vzeli sabo potrebni del drv, i je Jonko sam vojaških drv nabasal v na-! ročje in jih odnesel. (Velika senzacija mej po-i rotniki in poslušalci.) Predsednik K oče var: Ali veste, kdo je to videl? Priča: Da! Marija Petin, Jožefa Petin, Ana Petin in Katarina Petin. Pokliče se nadaljnja priča (Dalje prih.) Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 22. septembra. (Daljo.) Todžupan g. V. Petričič poroča v imenu finančnega odseka, da se dovoli nagrada onim mestnim dedektivoin, zasleduj očim pse, katerih gospodarji so se odtezali plačilu pasje odredbine, iu na-svetuje, da se jim dovoli 40 gld. To mestni zbor odobri. Mestni odbornik dr. Stare poroča v imenu finančnega odseka o Josipa Streharja kupni ponudbi za mestno zemljišče v Gradišči, pare. št. 42, za katero ponuja 228 gld. Ponudba se ne potrdi in po daljšem razgovoru se sklene, ker to zemljišče mestni blagajnici vrže le jeden goldinar najemnine vsako leto, da se razpiše očitna dražba tega zemljišča, ker bi se utegnila zanj potezati i soseda gg. Korzika in Treun. Podžupan g. Vaso Petričič poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje, da se za predpriprave pri vodovodu dovoli posojilo 3000 gld. iz mestnega loterijskega posojila proti 5% obrestim, čemur zbor pritrdi. Mestni odbornik g. prof. Toma Zupan poroča v imenu šolskega odseka o nasvetu, da bi se ustanovila na barji na Karolinškem posestvu, kjer je že zdaj šola, samostalna javna šola (dvorazrednica) in da se v šolskem poslopji zgradita za učitelja dve sobi ter kuhinja, za kar se dovoli 120 gld. Deželnemu šolskemu svetu pa naj magistrat odpošlje prošnjo, da se dovoli ta šola in da se nakaže učitelju postavna plača. Tem nasvetom mestni zbor pritrdi, Po nasvetu poročevalca šolskega odseka g. I. Vale nt inči č-a se sklene, razpisati službo šol- skega sluge iu laboranta na c. kr. veliki realki Ljubljanski. Mestni odbornik g. I. Valentinčič poroča o oddaji mestne ustanovine za učence državnega obrtnega učilišča v Gradci in nasvetuje, naj bi se ta ustanovina prepustila še pol leta naprej dosedanjemu uživalcu ustanovine knjigovezu Rajku Slei-pah-u, naj se še pouči o cizelovanji itd. Predlog ta pa se ne potrdi in sklene se, da se ustanovina razpiše, ko Šleipahu poteče uživanja določeni rok. Mestni odbornik g. Potočnik utemeljuje v jako obširnem, zgodovinsko jako rnikalnem govoru svoj samostalni predlog glede pravilnega prenov-ljenja pročelja mestni hiši in nasvetuje, da se voli v ta namen poseben odsek, kateri bode potrebno predlagal mestnemu odboru. V dotični odsek se izvolijo iz vrste mestnih odbornikov gg: Potočnik, T o m e k in Žužek; mestni magistrat pa bode povabil na prisostvanje k temu odboru gg. Zieg-lerja, stavbenega svetnika, Svitil-a, arhitekta pri deželni vladi, Flisa, špirituala v semenišči, Jurij Šubie-a, slikarja, Viljema Treo-ta, stav-binskega mojstra, Duffe-ja, mestnega inženirja in Hraskega, deželnega inženirja. (K.muc prilt.) Domače stvari, — (Tiskovna pravda „Slovenskoga Naroda") končala se je včeraj. Popoludanska obravnava trajala je od Va4. ure blizu do 11. ure. Prečitala so se in določila najprej glavna in dodatna vprašanja, potem pričeli so se govori. Zastopnik tožiteljev dr. Suppan govoril je blizu 2 '/a ure, a njegov govor ni napravil posebnega utiša. Za njim govoril je dr. Hrašovec, zagovornik urednika Železnikarja. Dr. Hrašovec govoril je tako gladko, prepričevalno, osvetljeval je tako temeljito vsako posamično točko, ter tako korenito dokazal, da je dokaz resnice dovršen, da je o tem le jeden glas in da si sme naš zagovorniški ■Jiarreau" čestitati na tej izrednej sili. Po repliki dr. Zuppana in dupliki dr. Hrašovca, ki je tudi v tem govoru ska-zal se kot izvrsten zagovornik, bil je resorne predsednika. Gosp. predsednik Ko če var, vodil je vso obravnavo z občudovanja vredno točnostjo in objektivnostjo, a njegov „resume" bil je uprav mojster-ski, in mislimo, da ga ni jurista, ki bi ne bil naših mislij. Porotniki šli so potem v posvetovalno sobo, kjer so *e posvetovali celo uro. Dvakrat prišli so po predseduika, da je s perovodjo in z zastopnikoma tužitelja in zatoženca šel v posvetovalno sobo pojasnjevat porotnikom vprašanja. Po končanem posvetovanji vrnili so se porotniki (načelnik g. baron L a z z ar i ni) v dvorano in načelnik naznanil je, da so porotniki: prvo glavno vprašanje (Je li urednik Železnikar v dotičnem dopisu g. Jonka dolžil zaničljivib lastnostij iu ga s tem izpostavil javnemu zaničevanju?) zli proti 1 — dodatno vprašanje (Je li v tej zadevi dokaz resnice dognan ?) tudi zli proti 1 glasu; — glavno vprašanje. (Je li urednik Železnikar g. Jonkota dolžil gotovega nepoštenega dejanja?) z 10 proti 2 glasoma, — in dodatno vprašanje (Je li dokaz resnice dognan V) tudi z 10 proti 2 glasoma potrdili. Ker je bil po tem takem dok a z resnice dognan, objavil je predsednik razsodbo, da je urednik Ivan Železnikar oproščen in da ima privatni tožite Ij Matija Jonko plačati t r o š k e te obravnave. — Tožiteljev zastopnik dr. Suppan objavil je ničnosti pritožbo. Pri obravnavi bilo je toliko občinstva, da se je vse trlo, in da skoro neso mogli odpreti vrat, ki se na znotraj odpirajo, kar je gotovo velik ne-dostatek. Dasi je bil izid pravde za nas slaven, moramo vender karati, da so se po obsodbi nekateri spozabili in živio klicali. Pričakujemo, da se v bodoče kaj tacega več ne pripeti, kajti sodnijski prostori ne sinejo se nikdar zlorabiti. — (Deželni odbor kranjski) je po toči poškodovanim v Raški občini Krškega okraja dovolil 300 gld. podpore iz deželnega zaklada. — (Umrla) je sinoč gospodičina Terezija Kosova, iz znane rodoljubne Ljubljanske rodbine. Blag jej spomin. — (Železnice na Spodnjem Štajerskem.) Dela se na Spodnjem Štajerskem močno za to, da bi se zvezala novo-otvorjena lokalna železnica Spielfeld-lladgona s progo Pragarsko-Kanižo. Za zvezo mej Radgono in ogersko zahodnjo železnico via Gleichenberg dano je že dopustilo. Ker se sedaj gradi železnica JZagorska in tako nadaljuje proga Kaniža-Oakavec preko Varaždina in Zapre-šiča v Zagreb, dovrši se tako tretja zveza mej Du- najem in Zagrebom. — Javno mnenje na'Spodnjem Štajerskem in Spodnjem Koroškem se živo unema zato, da bi se z železnico zvezali Lavantinska in Savinjska dolina, da bi se proga Zeltweg-Yošperg-Spodnji Dravburg podaljšala tja proti Celju. Poslanci spodnje-štajerski se že večkrat vprašali trgovskega ministra, kaj je z železnico mej Celjem in Spodnjem Dravburgom, a neso dobili dovoljnoga odgovora. Sedaj pa se čuje, da predloži se koj v jednih prvih sej državnega zbora osnova postave za železnico od postaje Spodnji Dravburg preko Slo-venjega Gradca in Šoštanja do Celja. Da je stvar tako dalieč dospela, zasluga je menda slovenskega poslanca g. barona God e I-Lan no v a. — (Da bi se p od rž a vila južna železnica,) ta želja začela se je gojiti v krogih, katerih gospodarstvo tarejo previsoke voznine južne-že-lezniške. Osobito so to krogi trgovski in obrtniški, a zato nas nič ni osupnila novica če je res, da je trgovska in obrtna zbornica v G ra dc i storila trden ukrep, obrniti se do državne uprave s prošnjo podržavljenja rečene železnice ter k ukupnim tem korakom povabiti tudi zbornici v Ljubnem in v Trstu. Druga pa je, koliko bi si bilo obetati od te akcije. Opravičena je seveda najbolj misel, da v podržav-1 jen j i južne železnice vsaj tačas ni da bi se govorilo. Zmatrati pa je propagando zbornice o Gradci za simptom, ki naj bi ga uvaževali upravitelji južne železnice. Tlačeči tarifi vzbujajo pogumno reakcijo v postavnih zastopstvih trgovstva in če hoče upra-viteljstvo, da se mnenje ne oglaša za radikalno od-pomoč, naj stori konečno, da južna železnica ne bo naj- j dražja na vsem svetu. — (Novo društvo v Trstu.) Osnovali so I si slovenski rodoljubje v Trstu društvo, katero go- ; jilo naj bi slovensko cerkveno petje po cer- 1 kvah Tržaških, zlasti v sv. Jakopa cerkvi. Oglasilo BO je že blizu 150 društvenikov. Mi hvalimo ta na- j men in društvu želimo najboljega vspeha. Društvo Imenuje se „Društvo sv. Cirila in Metoda', in to bi utegnilo vzbujati zamenjavo z našim šolskim „društvom sv. Cirila in Metoda," katero bode tudi v Trstu, kakor ni dvojbe, imelo goste vrste društvenikov. Morda bi torej kazalo, pvemeniti za nekoliko pičic ime dobrodošlega društva, ki ima v nedeljo 27. dan t. m. ob 5. uri popoludne v prostorih „delavskega podpornega društva" svoj prvi občni zbor. — (Pogorela) je vas Megojnice blizu i Griž v Savinjski dolini. Ogenj je vzel 22. t. m. skoro vse s slamo pokrite hiše in druga poslopja. Sreča, da so razen jednega zavarovani vsi pogorelci. — (Hmelj) se prodaja v Savinjski dolini po 45 do 55 gld. za meterski cent. To je slaba cena, tako da posestniki tam pa tam že mislijo po-pipati liineljeve zasade. — (Žandarmsko postajo) dobil je De- ! vin v okraji Gradiška na Primorskem. — (Stare zemljiške knjige.) Ukrenilo in naredilo je c. k. pravosodnje ministerstvo, da se stare zemljiške knjige po kronovinah dobro ohraniti imajo na primernem mestu. Ker so zemljiške knjige javne listine in imajo celo konstitutivno pravno moč, nemajo se zavreči, če tudi so stare. V sebi imajo tudi vire za narodno-gospodarsko, osobito zemljiško zgodovina. Ministrova naredba je tedaj jako umestna. — (Promet poštnih nakaznic.) Počenši s 1. dnem oktobra t. 1 mogle bodo v avstro-oger-skem poštnem prometu pri vseh neerarno poštnih uradovih oddajati se poštne nakaznice, povzetnice iu poštni nalogi z najvišim zneskom 300 gld., namesto dosedanjega najvišega zneska 20O gld. na jednem listu. To isto velja za telegrafske nakaznice. Drugi propisi neso premenjeni. — Počonči od 1. avgusta t. 1. uvedene so mej vsečiharnimi poštami avstro-ogerskega cesarstva na jedni in poštnimi uradi kraljevine velikobritanske in irske na drugi strani poštne nakaznice. Iz dotičnega ukaza niinisterstva za trgovino z 20. julija 1885 priobču-jemo to, da izuos jedne posamične nakaznice, namenjene v Anglijo, ne sme presegati 100 gld. avstr. volj., a z nasprotno merjo ne sme presegati 250 frankov. Pristojbina na poštne nakaznice v Anglijo znaša : 20 kr. za iznose do uštevno 20 gld. avstr. velj. in po 10 kr. za vsakih nadaljšnjih 10 gld. ali njih drobec in opraviti jo ima vselej odpoSiljatelj s tom, j da prilepi onoliko pisemskih znamk na golico nakaznic?. Za poStne nakaznice, katere se v Anglijo na pošto oddajo na Avstro-Ogerskem, uporabljati je golice določene za majnarodni promet. Kupon ne sme služiti v kako Jpismeno priobčilo. Poštne nakaznice po telegrafu, potem z zahtevom, da bi se vročile po ekspresu, ali pa s pripisom „poste re-stante" — neso pripuščene. Niti je dopuščeno priporočati jih ali jemati vzuratni list za-nje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Boleč 24. septembra. K slavnej zmagi trikratni živio in slava 1 Živio naš boritelj za resnico in pravico, gospod Železnikar! Mnogo BolČanov. Dunaj 24. septembra. „Polit. Corresp." iz Plovdiva: Angleški vojaški „attache" Trotter, angleški generalni konzul Favvcett odpotovala v Carigrad po daljšem razgovoru 8 knezom, s Stranskim. Premnogi prostovoljci prihajajo s svečeniki na čelu. Deputacija je odšla držav prosit, da potrdilo bi se zjedi-njenje. Gete Bolgarov začele prihajati v Vzhodu j o Rumclijo. Jutri pride v Plovdiv polk bolgarskega konjištva. Knez ogovoril na mejo odhajajoči polk dopustnikov ter rekel: „Niče-sar nemamo proti Turkom, toda, če bi se oni upirali zjedinjenju, bojevali se bomo mi srdito." Dunaj 24. sept. Vest, da se je ustavil Giersu odpust v Merami, pravi „Politische Correspondenz", je neresnična. Giers biva še vedno v Meranu. Sofija 24. septembra. Vesti, da so turške čete stopile čez mejo in zasedle kraj, kar ima se za dokaz, da Turčija misli nastopiti odločno in prelivati krv, zganile so vso Bolgarsko. A nadejajo se evropske intervencije. Sobranje se je pričelo, dovolilo jednoglasno vse vladne naredbe in kredita pet milijonov za stroške vojne, če bode treba, sklenilo adreso do carja in prošnjo, da bi dovolil Častnikom ruskim ustopiti v bolgarsko vojsko. Vlada preprečuje sleharno makedonsko izjavo. Narodno-gospodarske stvari. (Dopis ) Pod naslovom „Letošnja žitna letina" sem čital v 205. številki jako zanimiv in obširen sestavek o neugodnem stanji poljedeljstva v našej ca-I rev ini. Pisatelj konstatuje mej drugim, da ima Avstro-[ Ogerska kakih G milijonov bi. pšenice in M do 4 j milijone hI. ječmena za izvoz, a da je v prvoj polovici letošnjega leta 4,378.000 kv. žita uvedla in le 2,890.000 kv. odvedla. Ker meni izkaz, iz katerega g. dopisnik crpi svojo dokaze, ni v rokah, ne morem vedeti, je li tam tudi moka omenjena; ako je, onda izvoz moke uvoz gotovo ogromno nadkriljuje. Izvoz moke pa nadomostuje uvoz žita in tako stvar dobi drugo obličje. Toda, premda mi številke o tem predmetu ravno niso na razpolaganje, toliko morem trditi, da je jako skrčil so izvoz moke. Na Britanskem, kjer je ogerska moka nekdaj tako slovela, je zdaj skoraj nikdo več neče. Anglija pa največ pokupi pšenice in moke, tedaj od nje v tem oziru najbolj zavisi usoda žitne trgovine v tistih deželah, ki imajo pšenice za izvoz Pšenico so iz naše carevine na Britansko nikdar ni mnogo izvažalo. Angličau in tudi Francoz pšenici ruskoj dajeta prednost pred našo in to po pravici. Ruska pšenica da najjačjo moko iu je vsled tega posebno dobra za mešanje z ameriško, katera zopet nema jakosti v sebi. Sicer pa je količina žita, katero ima Avstl'0-Ogorska za izvoz, v razmeri s tem, kar Rusija in Severna Amerika v resnici izvažata, tako malenkostna, da je nekoliko predrzno prispodabljati se s tema dvema državama. Največ ogerske pšenice gre v Švico, namreč, kar se je sploh izvaža, a tu se v novejši dobi srečuje z jako nevarno konkurentinjo — rusko. V ostalem pa Švicarji pokupijo največ prvovrstne pšenice na Ogerskem, puščajo domačin) mlinom le slabejšo. Da se na Ogerskem ne prideluje samo dobra, ampak tudi slaba pšenica, zlasti na tej strani Dunava, mi ni dokazovati treba. Gosp. dopisnik meni, da bi se morala uvožnja carina ob avstro-ogrskej meji uvesti za žito iu moko, da ne bi nas preplavljala ruska in rumunska pšenica. A ta carina je že uvedena: moka plača jeden goldinar in petdeset novčičev, pšenica, pira napo-lica, ajda in proso petdeset, a druge vrste žita 25 novčičev za kvintal uvožnje pravice. Svoboden uvoz imajo le taki avstro-ogerski mlini za rusko in romunsko pšenico, kateri so zavežejo, razinerno količestvo moke izpeljati za granico. Takih mlinov je več in v dveh razdelkih. Jeden teh razdelkov uvaža rumnnsko pšenico, in to so ogerski mlini, drugi pa rusko, a to so primorski (Tržaški in Reški) mlini. Uvoz ruske pšenice ugodno upliva na našo mokarstvo, uvoz romunske pa neugo Ino in bo s čas.om popolnem spod kopal Izvažanje ogerske moke. Hrvatska in tisti kraji Ogerske, kateri se na->omu Primorji naj bližje, ne pridelujejo najbolj pšenice, te pšeuice pa uprav pokupijo najbolj primorski mlini, kateri jo mešajo potlej z rusko in tako napravljajo še dosti dobro moko iz nje. In tako mislim je opravičena moja trditev, da ima ruska pšenica ugodni upliv na naše mokarstvo. Ravno narobe pa je z rumunsko. Uumunska pšenica daje tako nlabo moko, da so jej zaprti skoro vsi svetovni trgi (rumunska kuruza nasprotno pa je jako čislana) zato pa je tako poceni, kakor nobena. In ta pocenost je zapeljala ogerske mline rumunsko pšenico mešati z ogersko in tako cenejšo moko pridela vati — ob fed-nem pa tudi slabejšo. V to napako so zabredli Pe-štanski in drugi mlini, ter ogersko moko pripravili ob vso nekdanjo svetovno veljavnost. Tako daleč je prišlo, da se zdaj tam, kjer se doslej nikdar še ni pšenica uvaža — v siedi Banata vozi rumunska pšenica. In to je jeden — ako ne jedini uzrok, da Angličani več ne marajo za ogersko moko in tudi ogersko pšenico. Ogerska pšenica, ki je nedavno še slovela za mnogo boljšo, nego ameriška, se danes jeden goldinar kv. cenejše, kakor ameriška, na An-gličanskem ne more prodati. Iz tega razmišljevanja {se da napraviti jako zanimiv zaključek, kateri nam more razjasniti uzroke, zakaj izvoz pšenice in moke vedno bolj bira pri nas. Poslednji letošnji izlet napravi v nedeljo '27. t. 111. popolmliie v Laverco pod Ljubljano. Zbiral se bode v to svrho od do 1. ure v Čitalnici, od koder se dvigne točno ob 1. uri z godbo in zastavo na Dolenjsko cesto k g. Lenčetu v Laverco. — Kdor se želi še jedno nedeljo dobro zabavati, pridruži naj se „rudečim srajcam", in če je plesalec, naj tudi nog ne pozabi doma. — Izlet se napravi le, če bode lepo, ugodno vreme. Povrat v mesto mej 7. in 8. uro zvečer. V Ljubljani, 24. septembra 1885. Valentinčič, Bedenek, starosta, tajnik. P. I .Glasbene Matice". VABILO REDNEMU OBČNEMU ZBORU »GLASBENE MATICE", ki bode dne 26. septembra 1885 zvečer ob 7. uri v čitalnični dvorani. VSPOUED: 1. Predsednikov ogovor. 2. Poročilo tajnikove 3. Poročilo blagajnikovo s pokladaajem društvenega računa in proračuna za bodočo ldto. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Posamični nasveti. 6. Volitev prvomestnika, blagajnika in 18 odbornikov, katerih nuj men j 12 moru bivati v Ljubljani (g. 10 društ. prav.). l'o g. 9 društ. prav. glasuje in voli vsak osobno, samo vnanji družabniki smejo voliti pismeno, svoje ime nu volilnem listku dodavši. Iz odbora „Glasbene Matice", v Ljubljani, 10. septembra 18-5. prvoiuestuik. Prošnja! P. n. gg. društveniki, vsaj Ljubljanski, naj blagovolijo v polnem številu udeležiti se, da se bode moglo zborovati. Odbor se nad ju, da „Glasbena Matica" zasluži toliko pozornosti, da bodo njeni č. člani žrtvovali jedno uro za ta shod ter stavili kake nasvete na prid in povzdigo društva. Nihče naj se no zanaša na udeležbo drugih. Gg. društveniki, pridite gotovo, v to se najuljudneje priporoča oćLToor. Poslaiio. iTeizogritlji-v-ci! S to besedo začenja se anonsa v današnjej številki, katera priporoča novo, po Hbivnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno Bredstvo, Roborantiutn (laso ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobnidcih In osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doBlej v BVOJth uspehih ni bilo le doseženo. Nećemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo n. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako no bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. i'1 11 i i. Umrli so v fljiatolj^*^ : 23. septembra: Janez Meše, posestnikov sin, 6 mes., Orna vas št. 47, za drisko. — Jožef Lampič, tesar, 66 let, Karlovska cesta št. 7. za mrtvoudom. — Beza Kos, zaseb-nica, 75 let, Sv. Petra eesta št. 41, za srčno paraliso. V deželni bolnici: 22. septembra: Peter Zajec, hlapec, let. Tujci: 22. septembra. Pri Nlonn t Witthen, pl. Elasbach z Dunaja. — Si- lerdei iz Zagreba. — (Joldscheider z Dunaja. Pri !tfinli<-lt Euphmt z Dunaja. —pl. 1'ils iz Gradca. — Tagliani iz Trsta. — (iatsch i/. Celovca. — (iuttennin z Dunaja. Pri avMlrijukein c«*MHrjl: Sraj z Dunaja. — Schi-ker iz Gradca. — Kusla iz Trsta. Meteornlogično poročilo. 5 Cas opazovanja Stanje baromet; i v mm. Temperatura Vetrov« Nebo Modrina v mm. i 30 71 7. -zjutraj 2. pop. y. zvečer 74 5-13 mi«. 743 U ■ . 742 16 mir.. 12-3" C 21 8" C 14 0 C brezv. si. j vz. brez v. megla jas. j a,. 000 mm. Srednja temperatura lb^O", za 21" nad normalno). dne 24. septembra t. 1. (Izvirno tele^rafično poročilo., Papirna rent«.......... 81 gld. 60 kr Srebrna renta.......... 68 * 10 ., Zlata renta........... U'8 „ 7ft „ 5% marčna renta......... 9;« , £0 Akcijo narodne banko....... 866 „ - ,, Kreditne akcije......... 282 ,60 , London ... • 12") .85 , Srebro........ • — » — Napol . • 9 9 Vo „ 0 kr. cekini ... "> „ 93 g Nemške marke 61 „ 85 , l°/„ državne Rrečke iz 1. 18^4 'AF»0 gld 127 „ — DrtftVDe srečke iz 1 1864 100 gld 170 „ — 4"/0 avstr zlata renta, davka prosta 107 „ 90 , i>LTfka zlata renta 4C'/U . . . "7 „40 „ „ papirna rent« 5"/0 . 90 n 40 „ 5" „ štajerske zemljišč odvez oblig . 104 n — , Dunava reg srećke f>u/„ 100 gld 116 , — „ Zemlj obč avstr. 4'/i°/u zlati zaat listi . 125 , — „ Prior, oblig Elizahetine zapad železnice 115 , 20 Prior oblig Ferdinandove Hev. železni'1« 106 ., — t Kreditne Brečke .... 100 gld 175 — Itudolfove srečke. ... 10 „ 18 „ 20 , Akcije Mjplo-avstr. banke 120 „ 06 „ 75 Trammway-društ velj. 170 gld a v 18*t n 75 Prežalostuim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog nenadoma k sebi poklical našo drago sestričino, go-spodieino TEREZIJO KOS-ovo. Umrla je po kratkem trpljenji, previđena s sv. zakramenti za umirajoče sinoči ob 10. uri v 75, tetu starosti. Pogreb bode v petek 25. septembra popoladne toeno ob 51/,. uri iz hile Št. 41, sv. Petra eeBta. Sveto maše za ranjko se bodo lirale po raznih cerkvah. V Ljubljani 24. septembra 1885. Joaip Kos, kr, rudarski nadingenieiir v Zalatui na Erdeljskem. Ivan Kos, velekupec in tovarnar v St. Peterbuigu. Marija dr. pl. Bleiweis-Trste niska roj. Kos. Ana dr. Zarnikova roj. Kos. V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI dobi so knjižica tnica i?-*: j 1 duhoveu 1 j i• • »1 j a ns K o alcufij t*. Cena lO Iszr. Cisti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda-*. (518—5) Pridnega dečka zu kufigovezuega učencu vsprojmo takoj (555-D Ivan Bonač, knjigovez. Trgovski pomočnik vsprejtue se v nekem večjem kraji na Krutijskeiii. — Pismu pod .1. ii. Lj ul».ja u;i. (i-54—1) Zdrav, krepak deček, 14 let star, kateri jo dovršil dva razreda skednje Šolo Z dobrim vspehum, želi ho odtlati v kitko sttieiin«*, najraje z mešanim blagom, v mentu ali na deželi. — Ponudbe naj se pošljejo pod uas'ovim: .Tauez 5ŽH •« '■ K v Cerknici pri itakeku. (553—1) Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „Zbranih spisov stoji: L zvezek, nevezan po.........gld 1*— elegantno ve/.ati po. II. zvezek, nevezan po elegantno vezan po. III. zvezen, nevezan po elegantno vezan po IV. zvezek, nevezan po elegantno vezan po. V. zvezek, nevezan po elegantno vezan po. Ako pa tudi od-dajetno vsak pot mi-čni zvezek, vender le priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša zi I.—V. nevezani s ve Bek 3gl. 50 kr. Za vseh prvih pet 1 po vezanih zvezkov 6 gl. vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa ii Klđ« — Naročnina so pošilja iiajprikladneje s poštnimi nakaznicami pod naslovom: gospod J o s. Stare v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5. Naročniki prejemajo knjige franco. (22—31) Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrnne spise" po CO kr. izvod, nko si naroče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dni. Jon. Staretn v Ljubljano naročilno svoto 0 ffoia' Odbor za Jurčičev spomenik. 1-50 .... „ 0 70 .... J, 1*20 ..... n 0 70 ..... 120 .... „ 0-70 .... , 140 ...... 070 ..... 1*20 Naročnina za VI. do X. zvezek stoji samo 3 gld ; za elegantno vezanih drugih pet zvezkov (VI.—X. zvezek) samo 5 gld. 50 kr. Naročnina za I. do X. nevezani zvezek stoji A gld. Za 8t. 15.1S8. Hazfflas. (.-52-1) Mestni magistrat naznanja, da bodo proračuni za 1886. leto 1. o mestnej blagajnici, 2. o ustanovnih zakladah, 3. o zakladi meščanske bolnice in 4. o mestnej ubožnej zakladi v zmislu §. 65 prov. obč. reda za Ljubljansko mesto od 122. aei»teni- ;.:'.11 Uspeh po večkratnem močnem utrenji ..^•V.V ziijainčeii. Pošilja v steklenicah po 1 gld. "" ^UUTTv^r^ 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. «jJ i-oli<-li -v Brnu. V FJuhiJuiii se dobiva pri g. M2dV€»rdu THaAr-m t v Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; V Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v lieki lekar C. Šilhavtj; v Celji Fd. TelU; v Mariboru J. Martinz; v liovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: Etl i ITAKA orientalsko lepotilno sredstvo, ki