/Primorski Št. 181 (16.218) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Dober-doh‘ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-a 1^44 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slove-:od . OjSkim pii Idriji do 7. maja 1945 pa v '.em Trstu, kje. izš! ' '.ja številka. ■ Tiskani par* r 'V-r' .r C£DAD - Ul. Ristori 2. 3i!90_ 1500 LIR SOBOTA, 1. AVGUSTA 1998 Sodili bomo po delu, vendar... Bojan Brezigar DEŽELA / KRHKA IN NEGOTOVA POLITIČNA REŠITEV Antonione (Fl) na čelu manjšinske deželne vlade Pola svoboščin Podpredsednik iz vrst Nacionalnega zavezništva - Mučna politična pogajanja TRST - Furlanija-Julijska krajina je včeraj dobila manjšinsko vlado Pola svoboščin, ki ji predseduje tržaški zastopnik Forza Italia Roberto Antonione (na sliki z dosedanjim predsednikom Cruderjem). Uresničil se je politični scenarij, ki je bil v bistvu predvidljiv že ob objavi prvih volilnih rezultatov, ko je bilo jasno, da nobena od treh večjih skupin (desna sredina, Oljka in SKP ter Severna liga) ne bo imela večine. Odbor predsednika Antonioneja, ki je prvi Tržačan za krmilom Dežele (vsi njegovi predhodniki so bili Furlani), ima za sabo 24 svetovalcev na 60 kolikor jih šteje deželni parlament. Novo vlado sestavlja, poleg predsednika, pet odbornikov Berlusconijeve stranke, po dva predstavnika Nacionalnega zavezništva in KršCansko-demokratskega centra (CCD) ter zastopnik Unione Friuli. Podpredsednik bo iz vrst Fini j e ve stranke. Antonione je dejal, da si bo v prihodnjih dneh in tednih prizadeval za razširitev sedanje koalicije. Levi demokrat Budin meni, da je nova vlada krhka in šibka, Bruna Zorzini Spetič (SKP) pa napoveduje odločno opozicijo svoje stranke. Na 3. strani GORICA / USTANOVILI SO »ČEZMEJNO ZAVEZO« Novo omizje za pospešitev obmejnega sodelovanja GORICA - Predstavniki krajevnih uprav, gospodarskih in družbenih organizacij iz goriške pokrajine in severne Primorske so vCeraj na goriškem gradu ustanovili Čezmejno zavezo. Novo skupno omizje pomeni razvoj dosedanjega Teritorialnega pakta za Goriško v Čezmejno dimenzijo, za skupno načrtovanje razvoja prostora, ki naj bi po odpravi meje zaživel kot Evroregija. Koordinator zaveze bo predsednik Pokrajine Brandolin, ki je v odgovor na kritike manjših občin povedal, da bo njegova prva skrb zajeti še vse druge inštitucije, ki želijo sodelovati. Na 2. strani PRIBEŽNIKI / NA VČERAJŠNJI SEJI MINISTRSKEGA SVETA Sprejet odlok o načrtovanem priseljevanju Predsednik vlade Prodi poudaril, da se začenja novo poglavje v italijanski zgodovini RIM - Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila predsedniški odlok o programiranem priseljevanja. Italija bo odslej iz leta v leto določala maksimalno število priseljencev, ki jih bo lahko sprejela. Nezakonite oblike priseljevanja pa bo s povečano odločnostjo preganjala. Vladni sklep so vCeraj predstavili na tiskovni konferenci predsednik Prodi ter ministra za notranje zadeve Napolitano in za zimanje zadeve Dini. Poudarili so, da se s tem začenja novo poglavje v italijanski zgodovini. Na 7. strani Občinski svetovalci kritični do centra za pribežnike v Trstu TRST - Delegacija tržaškega občinskega sveta si je vCeraj ogledala center za začasni sprejem nezakonitih priseljencev, ki deluje pičel mesec na območju starega pristanišča v Trstu sredi velikih težav in polemik. Delegacija je ugotovila, da je struktura neustrezna in da bo treba za nezakonite priseljence bolje poskrbeti. Na 4. strani SSk o osnutku zaščitnega zakona TRST - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je vCeraj objavilo stališče o Masellijevem osnutku zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Po mnenju SSk je v prašljivo še zlasti določanje območja, kjer je v veljavi zaščita. Na 2. strani Odkrili skupino igralniških oderuhov GORICA - Policija je prijavila sodstvu 12 igralniških oderuhov iz Gorice, Pordenona in Veneta, ki so s posojanjem denarja gostom novogoriških igralnic v letih 1991-96 ustvarili za 57 milijard lir prometa. Na 8. strani Na Tridentinskem pouk jezikov manjšin TRENTO - V otroških vrtcih tridentinske pokrajine na območjih, kjer živijo manjšine (Ladin-ci, Cimbri in Mocheni) bodo uvedli pouk maanjšinskih jezikov. Tako je sklenil tridentinski p okraj niški odbor, kateremu posebni statut Tridentinske - Južne Tirolske priznava nekatere specifične pristojnosti na področju šolstva. Ukrep bo zaCel veljati s prihodnjim šolskim letom, ko se bo tudi zaCel eksperimentalni pouk manjšinskih jezikov v osnovnih šolah. Ministrstvo za šolstvo je že izdalo ustrezno dovoljenje. USndOd DISNOZ3S M m N 0 Z CZ) * ■o 0 TJ C CZ) H LA MAGLIA RESNIČNI POPUSTI od l. do30. avgusta TR2IC - Ul. Roma 58 - Telefon (0481) 790074 CZ) D DL 0 a 5 (Z) Z 0 N lil CZ) SEZONSKI POPUSTI OD 10. JULIJA DALJE 6 TEDNOV SEZONSKI POPUSTI r—■ v veleblagovnici ]flDUSSI Čedad - Trg Picco 14 Velika izbira moških, ženskih in otroških oblačil ter športne konfekcije GORICA / SLAVNOSTNI PODPIS TERITORIALNEGA PAKTA ZAŠČITA / MASELLIJEV OSNUTEK »Čezmejna zaveza« za boljše sodelovanje Med podpisniki tudi SGZ in KZ - Kaj pa manjše občine? Ocena vodstva Slovenske skupnosti Določitev območja, kjer naj bi veljala zaščita, je po oceni SSk najbolj sporno vprašanje GORICA - Predstavniki krajevnih uprav, gospodarskih in družbenih organizacij iz goričke pokrajine in severne Primorske so vCe-raj na goričkem gradu ustanovili Čezmejno zavezo, kot so poimenovali dosedanji Teritorialni pakt, ki so ga s tem dejanjem razči-rili z goričke pokrajine na vso Čezmejno dimenzijo goričkega prostora. Svečanost ob podpisu je vodil predsednik Pokrajine Gioigio Brandolin, ki bo tudi prvi koordinator skupnega omizja obmejnih občin, gospodarskih zbornic, strokovnih in sindikalnih organizacij. Podpredsednik bo direktor Območje gospodarske zbornice za severno Primorsko Rino Velikonja, ki naj bi čez eno leto nasledil Bran-dolina na Čelu Zaveze. Med podpisniki iz vrst stanovskih organizacij sta tudi predsednika Slovenskega gospodarskega združenja Vid Primožič in Kmečke zveze Gorica Ivan Humar. Slovesnosti so se udeležili svetovalec pri mini-strstvu za zunanje zadeve Fabrizio Santurro in sekretarka pri sorodnem slovenskem ministrstvu Natača Zupančič. Navzoči so bili tudi sen. Mitja Volčič, konzularni predstavniki, prefekt in deželni vladni komisar, predstavnika občine in pokrajine Trst ter druge osebnosti. Minister za zunanje zadeve Lamberto Bini je v pozdravni brzojavki poudaril, da Italija prepričano podpira postopek vključevanja prijateljske države Slovenije v Evropsko unijo. V to smer gre tudi povezovanje na krajevni ravni. Brandolin je v odgovor doberdobskemu županu Lavrenčiču, ki se je v imenu manjših občin pritožil, da jih niso povabih zraven, pojasnil, da je Čezmejna zaveza nastala kot razvoj Teritorialnega pakta za Goričko. Pobudniki so zato bili dosedanji elani, kar pa ne pomeni, da so vrata zaprta drugim. »Nasprotno«, je zagotovil, »ena mojih prvih skrbi bo, da zajamemo vse institucije, ki želijo sodelovati.« Brandolin je tudi pojasnil, da to skupno omizje ne bo nadomeščalo posameznih akterjev Čezmejnega sodelovanja, pac pa bo delovalo kot središče za usklajevanje in promocijo sodelovanja ter skrbelo za iskanje sredstev za skupne naCrte. »Čaka nas težko delo, saj orjemo novo ledino, pri tem pa je pomembno, da vsi skupaj iščemo rešitve. Naše goričko območje z vsem Posočjem in Vipavsko dolino lahko postane vzorec nove Evroregije. Gre za velik izziv, toda bodočnost je v naših rokah: uspeh bo odvisen predvsem od naše sposobnosti.« Goriški župan Gaetano Valenti je omenil sodelovanje z občino Nova Gorica, skupni urad in naCrt sprave, ki je deležen pozor-nosti in podpore Evropske unije. Glavna Valentijeva skrb je preprečiti, da bi odprava meja imela negativne posledice na lokalno gospodarstvo. Tudi novogoriški podžupan Dragan Valentič je poudaril že dolgoletno sodelovanje med občinama, ki se je pospešilo s procesi evropske integracije. Čezmejna zaveza je nov korak v smeri premočCanja razlik na obeh straneh meje in ustvarjanja skupnega ekonomskega prostora. Poudaril je tudi potrebo po soudeležbi Cim širšega števila inštitucij in pri tem izrecno omenil tudi slovensko manjšino v Italiji. Mirjam Božic je v imenu severnoprimorske gospodarske zbornice omenila zadovoljivo raven že utečenega sodelovanja, kar pa ni razlog, da ne bi skušah ne tem področju živeti še bolje. Včerajšnji podpis je prav prispevek v to smer. Smisel in cilje Čezmejne zaveze je zelo nazorno predstavil predsednik Trgovinske zbornice in dosedanji koordinator goričkega Teritorialnega pakta Enzo Bevilacqua. Spomnil je, da so v tem- prostoru pred sto leti ljudje govorili slovensko, italijansko, nemško, furlansko, bizjačko. V glavnem je to še danes. Spreminjale so se države, premikale meje, zavezanost ljudi temu ozemlju pa je ostajala in prav na njej temelji Čezmejna zaveza, ki jo je označil kot omizje za usldajevanje delovanja javnih inštitucij, gospodarskih in družbenih sil. »Cilj je načrtovati skupaj našo bodočnost. Poudarjam skupaj. Načrtovanje je prevsem tehnični aspekt, to, da delamo skupaj, pa je vrednota.« Marko MarintiC V celoti objavljamo izjavo deželnega tajništva Slovenske skupnosti o predlogu zaščitnega zakona za Slovence poslanca Masel-lija. »Pravice Slovencev v Italiji so izraz temeljnih Človekovih pravic, italijanskih ustavnih naCel in mednarodnih obveznosti Republike Italije. Nikakor ne morejo in ne smejo biti odvisne od trenutnega razpoloženja večine in od dobre volje večinskih političnih sil. Zato je postopek, ki ga v 4. Členu svojega predloga zaščitnega zakona za Slovence v Italiji predlaga poročevalec posl. Maselli za določitev območja, kjer naj bi veljala zaščitna določila, povsem nesprejemljiv. Ta točka pa je bistvenega pomena za celotno besedilo. V skupnem predlogu, ki ga je svojcas pripravilo skupno slovensko zastopstvo, je bil seznam občin, v katerih živi slovenska manjšina. Po Masellijevem predlogu pa bi bilo treba območje slovenske prisotnosti šele ugotoviti. To naj bi opravil tako imenovani Paritetni odbor iz 3. člena, ki bi moral najprej zaslišati prizadete občine, njegove ugotovitve pa bi nato odo-brili z deželnim zakonom. To pomeni, da bi se za vsako občino vnela razprava, v kateri bi odločal ta, ki ima večino. Na koncu bi se razprava o predlogih Paritetnega odbora, za katerega ni pravnih jamstev, da bi bili Slovenci v njem res paritetno prisotni, ponovila z glasovanjem v deželnem svetu. Tudi najveejemu optimistu je lahko že zdaj jasno, koliko krajev bi ostalo na seznamu. LJUBLJANA / TISKOVNA KONFERENCA PREMIERA DRNOVSKA Pozitivna ocena dosedanje dejavnosti slovenske vlade Med obvezami pokojninsta reforma in proračun za leto 1999 LJUBLJANA- Prpmier Janez Drnovšek je na novinarski konferenci zadnje obdobje delovanja vlade in koalicije označil za uspešno, saj so razrešili precej problemov. Med drugim je v skladu z naCrti skozi drugo branje v DZ šel zakon o davku na dodano vrednost, pomemben korak pa je bil narejen tudi pri pripravi pokojninske reforme. Po Drnovškovih besedah je danes razpoloženje v koaliciji bistveno boljše kot pred letom dni, ko so imeli veliko veC težav pri spoznavanju in pri tem, da se je vlada utekla. Premier Drnovšek je povedal, da je vlada sprejela zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga poslala v prvo obravnavo v DZ. Ker bo v zvezi s pokojninsko reformo še veliko razprav, je premier Drnovšek pozval socialne partnerje, predvsem sindikate, naj konstruktivno in brez nepotrebnih zaostrovanj nadaljujejo razpravo o tem zakonu. Vlada oz. ministrstva bodo sicer delovala tudi v avgustu, saj so si začrtali potrebne aktivnosti za pripravo proračuna za leto 1999, o katerem je vlada julija že razpravljala in se dogovorila za Časovni naCrt. Premier predvideva, da bodo v začetku septembra na vladi obravnavali proračun za leto 1999, in sicer vse dokler ga ne bodo sprejeli in poslali v obravnavo v državni zbor. Kot je dejal, je po zakonu potrebno pripraviti proračun za leto 1999 v predvidenih rokih, kljub temu pa hkrati pripravljajo tudi proratim za leto 2000. V Četrtek je vlada obravnavala tudi realizacijo proračuna za letošnje leto in zadolžila posamezna ministrstva, da na svojih področjih sprejmejo ustrezne ukrepe za uskladitev gibanj s predvidenimi v letošnjem proračunu, kar pomeni ustrezne racionalizacije, da ne bi bil potreben rebalans proračuna za letošnje leto. Septembra pa naj bi ugotovili, ali so se dejanska gibanja uskladila s predvidenimi v proračunu. Premier Drnovšek je še izrazil zadovoljstvo, ker je inflacija v mesecu juliju, že drugi mesec zapored, ničelna in da življenjski stroški niso porasli. Na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje zadnje zaplete s Hrvaško in omejevanje elektrike tej državi, pa je premier omenjeno označil za poslovno in ne politično potezo. Dodal je, da Slovenija nima namena zaostrovati odnosov s Hrvaško, saj želimo imeti dobrososedske odnose, to vprašanje pa bodo še naprej poskušali razreševati konstruktivno. Premier je še izrazil upanje in pričakovanje, da bosta na današnjem sestanku ministra za gospodarske dejavnosti obeh držav začrtala izhod iz nastale situacije in našla rešitev, ki bo zadovoljiva za obe strani. Sicer pa je po premiero-vih besedah treba razumeti vodilne ljudi v NEK, Elektro Slovenija in ministra za gospodarstvo, ki je odgovoren za to področje, da so se za takšen ukrep odločili, saj je težko na dolgi rok tolerirati neplačevanje obveznosti oz. elektrike s hrvaške strani, ki jo dobiva iz NEK, zato je bilo treba nekaj ukreniti. Za motiv omenjene poteze pa je premier navedel ureditev odnosov in resen pristop pri razreševanju tega problema. Premier je še obrazložil, da je status NEK urejen z odlokom vlade in tako usklajen z našo zakonodajo, pri Čemer pa statusna rešitev ne prejudicira konCne statusne lastniške strukture nuklearke. Ta bo odvisna od pogajanj in končnega dogovora. (STA) Pa tudi roki za uresničitev zaščitnega zakona bi se pomaknili za več kot pet let naprej. Sestava Paritetnega odbora namreč zahteva tudi ustrezne izjave kandidatov za parlament, deželno in krajevne uprave o pripadnosti slovenski manjšini pred izvedbo posameznih vohtev, torej Cez pet let, ker je odbor vezan na obnavljanje deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Sele nato bi se . začel postopek za sestavo odbora, nato za poizvedovanje po občinah in naposled za deželni zakon. Člen, na katerem temeljita kraj in Cas uresničevanja še tako dobrega zaščitnega zakona, bi tore) Slovence v Italiji pripeljal »žejne Cez vodo«, in to 50 let po uveljavitvi demokratične republiške ustave. Izredno hudo je tudi povezovanje omenjenega območja s posebnim volilnim okrožjem za parlamentarne volitve, o Čemer, sicer nejasno, govori 28. Člen Masel-Ujevega predloga. Ne gre za kako zajamčeno zastopstvo Slovencev v parlamentu, temveč za nekakšen namig-tim bolj bo območje zaštite omejeno na pretežno slovenske kraje, tem več b° možnosti za izvolitev slovenskega parlamentarca... Deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki je v sredo, 29. julija, razpravljalo o Masellijevem predlogu, kot so o njem poročata sredstva množičnega ob vešCanja, izraža mnenje. oa je treba besedilo v omenjenih točkah povsem spr® meniti, da bi lahko na o uresničevali določila, ki j1" je poročevalec Maselh glavnem prevzel iz sku pnega predloga Slovence v Italiji. Tudi glede ostaln točk so potrebna dopolni in popravki, na primer g de sestave Paritetnega bora, mednarodne zasidr nosti zaščite, jamstev spoštovanje slovenskega ) zika, posodobitve cleno^. šolstvu zaradi najnovej ^ vsedržavnih reform m Česa. Vse to pa bo mog , doseči v dialogu m manjšino in parlamen ter vlado, Ce bosta dok ^ la, da predlagana dolo^n ^ območju, kjer naj bi zaščitni zakon, ne P° nijo poskusa nesPr®Si- ZvISKžm-S odlašanja z njihovim P nim uresničevanjem.(< ligipi 31. JULIJ 1998 v LIRAH s* valuta nakupni prodajni 35 < ameriški dolar 1742,00 1768,00 m N. nemška marka 979,00 995,00 funt šterling 2846,00 2901,00 bC N nizozemski gulden 859,00 884,00 EC avstrjski šiling 138,00 142,35 o španska pezeta 11,12 12,22 grška drahma 5,62 6,42 irski šterling 2439,00 2519,00 / japonski jen 11,71 12,61 S 1 avstralski dolar 1.022,00 1.092,00 CJ _ M madžarski florint 7,00 8,50 9 r hrvaška kuna 255,00 275,00 X slovenski tolar 10,25 10,45 31. JULIJ 1998 v LIRAH 31. JULIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1738,00 1768,00 ameriški dolar 1754,810 nemška marka 979,00 997,00 EKU 1944,680 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 986,680 nizozemski gulden belgijski frank 860,00 47,00 885,00 48,80 francoski frank funt šterling nizozemski gulden 294,290 2872,970 875,040 funt šterling 2826,00 2916,00 belgijski frank 47,848 irski šterling 2437,00 2532,00 španska pezeta 11,618 danska krona 254,00 264,00 danska krona 258,900 grška drahma 5,70 6,19 irski šterling 2479,020 kanadski dolar 1148,00 1183,00 grška drahma 5,935 švicarski frank 1165,00 1190,00 portugalski eskudo 9,639 avstrijski šiling slovenski tolar 138,10 10,15 142,60 10,48 kanadski dolar japonski jen švicarski frank 1166,300 12,164 1176,150 hrvaška kuna 260,00 280,00 avstrijski šiling 140,230 norveška krona 232,550 švedska krona 221,52 finska marka 324,570 MILANSKI BORZNI TRG 31. JULIJ 1998 delnica cena var. % Alleanza Ass. 24.001 -1,69 Bca di Roma ' 4.159 +3,45 Bca Fideuram 11.160 -1,02 Bca Pop.M 1 15.236 +2,42 Compart 1.647 -1,96 Comit 13.052 +1,71 Credit 10.035 +1,74 Edison 16.071 -2,07 Eni 11.441 -1,71 Fiat 7.315 -2,63 Generali 67.767 -0,33 Imi 32.128 +4,91 Ina 5.628 +0,39 Italgas 7.417 -1,38 INDEKS MIB 30: -1JA-_________T' ■ i ““ " "‘"I vnf.'° _ delnica cena La Fondiaria 11.647 Mediaset 11 -364 Mediobanca 25.884 Montedison 2.242 Olivetti 3.776 Parmalat 3.533 Pirelli Spa 5.989 Ras 27.514 Rolo 45.549 Saipem 8.410 San Paolo To 31.119 TIM ll-875 Telecom Ita 15.216 O ljubljanska banka Podružnica Milano oe ^ k Roberto Antonione Furlani] a-Juli j ska Kajina je po napovedih dobila manjšinsko vlado Pola svoboščin, ki ji Predseduje tržaški zastopnik Forza Italia Roberto Antonione. Uresničil se j® politični scenarij, ki je oil v bistvu kolikor to-vi0 Pradvidljiv že ob objavi prvih volilnih rezultatov, ko je bilo jasno, da nobena od treh večjih ®bupin (desna sredina, .Oljka in SKP ter Severna nga) ne bo imela večine. Odbor predsednika An-t°nioneja, ki je prvi Iržacan za krmilom Oežele (vsi njegovi Predhodniki so bili namreč Furlani), ima za sabo , .4 svetovalcev na 60 ko-^or jih šteje deželni Parlament. Novo vlado sestavlja, Poleg predsednika, pet odbornikov Berlusconijeve stranke, po dva Predstavnika Nacionalnega zavezništva in *0'SCansko-demokratske-ga centra (CCD) ter za-® opnik Unione Friuli l0rgio Pozzo, ki je očitno brez zadržkov skočil na voz Pola svoboščin, ektivni odborniki so tore Romoli, Aldo _riis, Romano Venier in enzo Tondo (vsi FI), ‘astopnik CCD Valter ‘ antarossa, predstavnika rnijeve stranke Sergio ressi in Paolo Ciani, ki o najbrž podpredsed-z1Jc’ ter avtonomist Poz-°- Odbornika suplenta itja Giovanni vio (CCD) ranco Franzutti (FI). . Antonione in vsi elani izv^i°Ve uPrave 80 bili VaV° ieni v tretjem glaso- lit U’ ie bila za izvo-Vf ®y Potrebna navadna s lna, v prvih dveh gla-s Tnnjih pa obvezna ab- sovS3 vecina 31 gla' bji '.1X10vi predsednik je rzvoljen z 23 glasovi na čelu manjšinske vlade Pola svoboščin (13 glasov FI, 9 glasov NZ in Pozzo, medtem ko se sam ni udeležil glasovanja), Gianluigi Pegolo (SKP) jih je dobil štiri (glasovi lastne stranke), dve glasovnici sta bili neveljavni (najbrž dveh socialistov), kar 38 glasovnic (Liga, LD, sredina in zeleni Mario Puiatti) pa je bilo belih. Med odborniki je dobil največ glasov (27) Ciani (NZ), najmanj (20) pa Pozzo. Antonione seveda ni veC podpredsednik sveta, njegovega naslednika bodo izvolili v sredo, ko bo nova vlada predstavila svoj pro- gram. Pol svoboščin bo baje za predsednika skupščine predlagal Paola Cirianija iz vrst Fmije-ve stranke. Antonione je star 45 let in je rojen v No vari, živi v Miljah in je po poklicu zobozdravnik. Svojo politično kariero je začel v tržaškem občinskem svetu, kjer je bil izvoljen z Listo za Trst. Bil je med najbolj tesnimi sodelavci takratnega poslanca in danes senatorja Giulia Cam-berja, v deželni svet pa je bil prvič izvoljen leta 1993. Kandidiral je pri LpT, takoj zatem pa je pristopil v Forza Italia, katere sestavni del je tudi melonarsko gibanje. Bil je podpredsednik v deželnem odboru Ales-sandre Guerre, nato predsednik skupščine, za krmilo katere je bil spet izvoljen na nedavni prvi sejinovoizvoljenega sveta. V novi upravi sedijo novinci in nekateri znani politiki. Romoli je deželni koordinator FI in nekdanji senator, Tondo je bil svojCas deželni voditelj PSI in župan v TolmeCu, Ariis je nekdanji liberalec, iz vrst PLI pa izhaja tudi Ve- nier. Dressi, ki je svojo kariero začel v MSI, je deželni koordinator NZ in tržaški občinski svetovalec, njegov somišljenik Ciani pa je občinski svetovalec v Buii. Edini med efektivnimi odborniki, ki nima za seboj vidnih političnih funkcij, je Santarossa (CCD). Suplent Franzutti je odvetnik in podtajnik Liste za Trst, njegov kolega Vio (CCD) pa je doma iz Gradeža, kjer je svojCas opravljal vrsto upravnih ter političnih funkcij. Vio vsekakor tvega izgubo deželnega mandata, saj je baje prišlo do gro- be napake pri delitvi glasov znotraj Forza Italia, tako, da bo njegovo mesto jeseni morda prevzel videmski somišljenik Adino Cisilino. Za to pa bo treba počakati na razsodbo deželnega upravnega sodišCa. Sporazum o novem predsedniku in o mestih v odboru je bil sklenjen nekaj pred enajsto uro zjutraj, tako da se je seja deželnega parlamenta zaCela z veC kot enourno zamudo. Pogovori so sicer trajali skoraj celo noC, saj je Forza Italia skušala skoraj do zadnjega pritegniti v koalicijo Na slikah: pod naslovom nova deželna vlada; spodaj od leve Roberto Antonione, Miloš Budin in Bruna Zorzini Spetič tudi sredinsko navezo, ki pa je kot pogoj za podporo postavila veto nad direktnim sodelovanjem NZ v novi vladi. Prevladala je tako linija tržaške Ljudske stranke, ki je od vsega zaCetka nasprotovala zavezništvu s Finijevo stranko, medtem ko je njen furlanski del kazal zmernejša stališča. Živahno pa je bilo tudi med Berlusconijevimi pristaši. Saro, ki na koncu ni vstopil v vlado, je v bistvu do zadnjega nasprotoval izvolitvi Tržačana Antonioneja, saj je še nekaj minut pred glasovanjem skušal uveljaviti predsedniško kandidaturo Ariisa oziroma Tonda. Zatikalo se je tudi v Nacionalnem zavezništvu, kjer so bili nekateri mnenja, da sta dve odborništvi res premalo, saj je isto število resorjev dobil volilno in politično mnogo šibkejši CCD, ki je vrh tega še (podrejeni) sestavni del Forza Italia. Na koncu so se Finijevi somišljeniki zadovoljili z obljubo, da bo za predsednika skupščine izvoljen Ciria-ni; igre za to funkcijo pa so, kot kaže, še povsem odprte. Liga Čaka na razvoj ! dogajanj, kar delno velja tudi za razne komponente levosredinske Oljke, medtem ko se je SKP odkrito opredelila za opozicijsko usmeritev. Za oceno političnih stališč posameznih strank in za zelo nejasne perspektive te dokaj krhke manjšinske vlade pa je treba počakati do srede, ko bo predsednik Antonione razkril svoje politične karte. Sandor Tence Antonione: Naprej razširiti sedanjo manjšinsko koalicijo "1V10] uPanju nem ca ska«. i°niog cilj to, ni u stranki V 8o, al ?o s ; ništ dial tol boj pskih volitev, ki bodo prihodnjo pomlad. Med glavnimi nalogami nove vlade je uvrstil preustroj deželnega aparata, spodbujanje parlamenta, da odpre pot novi volilni zakonodaji FJK ter okrepitev mednarodne vloge deželne uprave. Za dosegov vseh teh ambicioznih ciljev - je dodal predsednik - so potrebne delavnost, zdrava pa- met in skromnost, s katero bom prisluhnil tudi mnenju in stališčem drugače mislecih. Z rojstvom manjšinske vlade ni kdovekako zadovoljen deželni tajnik CGIL Paolo Pupu-lin, ki bo vsekakor An-tonionejev odbor sodil po programu in zlasti po dejanjih. Manjšinska koalicija je v vsakem primeru krhka in začasna rešitev, Ce sodimo po poteku pogajanj pa so splošne perspektive FJK vse prej kot spodbudne. Tržaški tajnik levih demokratov Stelio Spa-daro je prepričan, da je nova uprava brez konkretnih programov in da je treba posvetiti pozornost uveljavitvi pravega bipolarizma. Načelnik SKP v deželnem svetu Roberto Antonaz pa upa, »da ne bodo komunisti edini vodili opozicijo novi vladi«. MILOŠ BUDIN »Šibka in začasna rešitev sad nesoglasij na desni« Podpredsednik deželnega sveta, levi demokrat Miloš Budin je mnenja, da je izvolitev novega deželnega odbora iz političnega vidika šibka rešitev, ker je Antonionejeva vlada manjšinska in ker je odraz očitnih nesoglasij v Polu svoboščin, posebno med Forza Italia in Nacionalnim zavezništvom. »Rešitev je očitno tudi začasna, ki bo vzdržala dokler se ne bo oblikovala prava vecina, za katero pa je potrebno nekaj Časa«. Kar se levih demokratov tiče, nam je povedal še Budin, bomo skušali oblikovati večino, v kateri bomo imeli ustrezno vlogo. »Naš cilj ne more biti odrinjenost v opozicijo, ki je mesto poražencev; zato bomo v prihodnjih mesecih skušali pridobiti zma- govito mesto«. Danes je na vladi desnica, kar seveda ni dobro, Čeprav bo treba še videti, kje so po vsebini bolj navzoča desničarka stališča, ali v FI ali pa v NZ, se sprašuje Budin, po katerem je dovolj, da primerjamo npr. stališča Giulia Staffierija in Sergia Dressija v teh zadnjih letih. BRUNA ZORZINI »Sedaj nas čaka ostra opozicijska usmeritev« Stranka komunistične prenove, meni Bruna Zorzini Spetič, je med včerajšnjim glasovanjem o predsedniku in o odbornikih s podporo svojim kandidatom edina jasno dokazala svojo opozicijsko usmeritev. »S tega vidika res ne razumem komponent Oljke, zlasti pa ne levih demokratov, ki so se pri glasovanju vzdržali. Sumim, da so nekateri upali in še vedno upajo v tako imenovana široka zavezništva«. Komunisti smo močno zaskrbljeni, da je prišla na oblast desnica, nam je še povedala svetovalka SKP. Navedla je socialne, probleme, odnose do slovenske manjšine in do Slovenije, o katerih so stališča desnice vsem dobro znana. »Od vsega zaCetka smo trdili, da mora koalicija (Oljka in SKP), ki podpira Prodijevo vlado, skupaj v vlado ali pa skupaj v opozicijo. Mi ostajamo tega mnenja v prepričanju, da ni vmesnih poti in da si bomo le z jasno politično usmeritvijo spet pridobili zaupanje ljudi, tudi tistih, ki so množično bojkotirali volišča«. PRI FERNETIČIH / PROTI AVTOPORTU Neobičajno dolga kolona tovornjakov Zelo povečan promet pri Rabojezu - Na cestah se obeta »vroč« konec tedna Marsikdo se je včeraj spraševal, kaj se dogaja pri Fernetičih, kjer se je ustvarila veC kilometrov dolga kolona tovornjakov (foto KROMA): pomislili so na morebitno stavko osebja na mejnem prehodu ah v avtopor-tu. Vendar ni bilo nobene stavke, temveč le izreden naval tovornjakov proti mejnim prehodom. Pojav sicer ni nov, nekaj podobnega se je že pripetilo pred božičnimi ali velikonom-enimi prazniki, toda tokrat je bila kolona težkih vozil zelo dolga, začela se je že okrog 5-6 kilometrov pred mejo: zaradi dopustov in torej poletne zapore namreč v marsikaterem podjetju proizvode pospešeno pošiljajo do naročnikov. 2e popoldne pa so se razmere pri Fernetičih povsem normalizirale. Poleg tega avtoprevozniki skušajo CimveC poti opraviti pred zadnjimi dnevi v tednu, ko je tovorni promet prepovedan. Povečan trgovski promet so zabeležili tudi na mejnem prehodu pri Rabojezu, kjer pa najveCje težave dela potniški promet. Ob vsakem koncu tedna se kolona vije že od Zavelj proti Rabojezu, saj se MiljCanom, ki se vračajo domov, in Tržačanom ter drugim, ki hodijo na kopanje in sončenje proti Lazaretu, pridružijo številni turisti iz Italije in drugod, ki so namenjeni vlstro, da ne govorimo o tistih, ki prihajajo iz Slovenije in Hrvaške bodisi po nakupih kot za delo in se vračajo domov.Z drugih mednarodnih mejnih prehodov, s Peska, Lazareta, iz Lipice, pa o kakšnem povečanem potniškem prometu niso poročali. Nasploh pa se te dni obeta velik naval na cestah: po predvidevanjih cestne policije naj bi se namreč ob istočasni zapori podjetij na severu države na pot podalo kar dvanajst milijonov avtomobilistov, ki se očitno ne ozirajo preveč na nasvete o postopnem odhajanju. To pa pomeni, da se bo gneCam na posameznih območjih, zlasti ob izstopih z avtocest, na nekaterih mejnih prehodih in manj propustnih prometnicah težko izogniti. VABILO K SOOČANJU Sindikati v skrbeh zaradi zaostritev na Občini Trst Glavni tajniki Cgil Catalano, Cisl Coppa in Uil Visenti-ni izražajo veliko zaskrbljenost zaradi skrajno zaostrenega vzdušja, ki se je v zandjih tednih ustvarilo na Občini Trst. V pismu, ki so ga naslovih županu Illyju, načelnikom svetovalskih skupin v občinskem svetu ter sredstvom javnega obveščanja poudarjajo, da se sindikalne konfederacije niso nikoli izognile soočenju o boljšem delovanju javnih uprav, vendar so obenem poudarjale, da se je treba ob uvajanju »zasebnih« metod upravljanja držati tudi pravic in dolžnosti, ki veljajo v zasebnem sektorju, Cesar pri reformi javnih uprav in služb prevečkrat ne upoštevajo. Sindikati še zlasti opozarjajo, da v organiku Občine manjka na stotine enot in da je povsem neutemeljeno zmanjšanje organika v službah, ki so namenjene občCa-nom. Na koncu pozivajo župana, da septembra prične široko soočanje o strategiji, ki jo je izbral pri upravljanju mesta, ker metoda enostranskih dejanj ne koristi nikomur, in obene vabijo tudi občinski svet, da septembra o tem vprašanjih prične pogovor s sindikalnimi organizacijami, kot je svojCas naredil za tovarno Velikih motorjev. TRST / VCERTAJ POPOLDNE V KOMPRENZORIJU STAREGA PRISTANIŠČA. Občinski svet na ogledu centra za pribežnike Center nima ustreznih higienskih servisov in je pretesen V teh dneh krajevna, vsedržavna in celo mednarodna kronika velikokrat omenja »center za za začasni sprejem in asistenco ilegalnih priseljencev« v Trstu. Center je otvoril notrani minister Giorgio Napolitano, ko se je mudil 4. julija na obisku v Trstu, v tem pičlem mesecu življenja pa se je v njem zgodilo že marsikaj takšnega, kar je priklicalo, kot rečeno, širšo pozornost. Omenimo naj, da se je v njem pred tednom dni uprlo 14 nigerijskih prostitutk, pri Čemer se jih je kakih 10 ranilo, podobno kot 6 policajev, ki so jih stražili. Predvčerajšnjim sta ob podobnem uporu zbežala dva gosta, in sicer Bosanec ter eden izmed treh Tunizijcev, ki so minuli ponedeljek preživeli požar na ladji Lindarosa v Genovi, v katerem je zgorelo 5 njihovih sodržavljanov. Omenimo naj, da oba ubežnika še vedno iščejo. A kakšjen je ta center? Je res tako neustrezen? Da bi imela Cim natančnejše informacije o njem, si ga je včeraj ogledala širša delegacija tržaškega občinskega sveta s predsednikom Ettorejem Rosatom na čelu. Delegacijo sta spremljala tudi podžupan Roberto Damiani in podkvestor Sergio D’Agostino, ogledu pa so prisotvovali številni Časnikarji (f. KROMA). Center, ki je edini tovrstni v severni Italiji, stoji sredi komprenzorija starega pristanišča v približno 130 kvadratnih metrov obsegajoči pritlični stavbi, ki jo je dala brezplačno na razpolago tržaška pristaniška ustanova. V njem so večja in manjša spalnica s skupno 36 ležišči (v glavnem so to večnadstropne postelje), jedilnica za 12 ljudi, dve stranišči, kopal- nica in malo skladišče. V njem je bilo vCeraj 25 gostov (16 Iračanov, 7 Kitajcev, 2 Tunizijca), sicer pa jih ni bilo nikoli Cez 30. Zanje skrbi prostovoljno osebje Rdečega križa, medtem ko se pred stavbo vrstijo kot stražniki policija, karabinjerji in finančni stražniki, ki v njeno notranjost posežejo le v primeru neredov. Gostje so nezakoniti tuji priseljenci v pričakovanju, da j ib vrnejo v njih države, se pravi niso begunci, ki imajo seveda različen status, pa tudi ne zaporniki, tako da imajo pravico do komuniciranja z zunanjim svetom (na razpolago imajo telefon), Rdeti križ pa tudi s svojo prevajalsko službo poskrbi, da komunicirajo z italijanskimi oblastmi. Seveda gre za obupance, ki skušajo na vse načine zbežati oziroma ostati v Italiji. Odtod njihovi upori. Delegacija tržaškega občinskega sveta je ugotovila, da so v centru vsekakor nezadostni servisi in da bi bilo nujno najti drugo stavbo za ženske in za otroke. O tem bo občinska uprava še razpravljala. Načelnik skupine SKP v GLINŠČICA / VZDRŽEVALNA DELA Preuredili bodo jezove in rečno strugo Zadnjič posegli pred 40 leti - Izvedenec Sgambati: »Večkrat opraviti tovrstna dela!« Kdor se je v zadnjem mesecu podal na sprehod v Glinščico, je pri zadnjih hišah Boljunca nedvomno opazil neobičajna dela na reCni strugi. Gre za vzdrževalna dela (foto KROMA), s katerimi bodo pod okriljem deželnega ravnateljstva za gozdove in parke uredih jezove ter strugo reke Glinščice, tako da bodo upočasnili hitrost toka in preprecih, da bi voda narasla in kvarila bregove. Da bi zvedeli kaj veC o delih, smo se obrnili na tržaški inšpektorat za gozdove. Izvedenec Alessan-dro Sgambati, ki je lani sledil podobnim posegom (letos opravljajo drugo tranšo istega dela), nam je obrazložil, da gre za vzdrževanje jezov in struge. Te prečne strukture omogočajo, da teCe voda skorajda vodoravno in je tok upočasnjen, tako da je erozija hiš in bregov zmanjšana. Zadnje posege so v tem smislu opravili pred 40 (!) leti, zaradi Cesar so se struga, tlakovano dno pri jezovih in jezovi sami skvarili. Dela potekajo trenutno na jezu po boljunškem mostu, na Jami (pri ribogojnici za gledališčem Prešerna) in na jezu malo pred njo. Posegi zadevajo tudi preureditev struge, kjer bodo med drugim odpravili naplavi- ne in preprecih nastajanje novih. Dela so se pričela 30. junija, konCati pa jih morajo do 27. decembra 1998. Stala bodo 57,6 milijonov lir (brez davka IVA), finansira jih Dežela FJK in opravlja podjetje Bizjak Boris iz Nabrežine. Sgambatijevo mnenje je, da bi morali večkrat opraviti tovrstne posege. Blizu reke so hiše, voda zajeda teren in cevi, postavlja se tudi problem varnosti. Načrt so napravili sami, a zaradi pomanjkanja osebja in birokracije ne morejo sami neposredno posegati, kot nekoC, je še povedal Sgambati. (A. G.) občinskem svetu Jacopo Venier je po ogledu centra v tiskovni noti ocenil, da ne gre za »sprejemno, ampak za kaznilniško strukturo« in da bo SKP zahtevala njeno takojšnjo zaprtje. Vprašanje senatorja Camerinija Senator Oljke Fulvio Camerini je včeraj predložil ministroma za notranje zadeve in za zdravstvo parlamentarno vprašanje o centru za začasni sprejem nezakonitih tujih priseljencev v Trstu. Skicujoč se na incidente, ki so se v njem pripetili, in na raznovrstnme proteste, ju sprašuje, kaj nameravata ukreniti, da bi center razpolagal z ustreznejšimi strukturami in službami. Za dober mesec bodo vlake nadomestili z avtobusi Od 6. ure danes do 18. ure 6. septembra bodo na železniški proti od TržiCa do Trsta zaradi nujnih del v treh predorih ukinili promet, povezavo pa bodo zago-tovili z avtobusi. Vlaki, ki prihajajo iz Benetk in Vidma, se bodo ustavih v Tržiču z izjemo vlakov E243 (Benetke - Budimpešta), IC707 (Salerno - Trst) ki se bodo ustavih v Cervignanu ter IC619 (Milan - Trst) in IC711 (Rim - Trst), ki bosta vozila samo do Benetk oz. Mester. Pot do Trsta bodo nadaljevali z avtobusi, ki bodo vozili tudi iz Trsta do Tržiča in Cervignana (avtobusi se bodo v Trstu ustavljali v Ul. Flavto Gioia ob glavni železniški postaji). Podrobnejše informacije nudijo na »FSINFORMA« (št. 1478-88088). Vabilo na koncert v društveni gostilni samo v italijanščini Primož Sancin opozarja na dogodek, ki se mu je pripetil pred nekaj dnevi, ko se je mudil v društveni gostilni v Dolini. Vzel je v roke vabilo na neki koncert, ki bo 7. avgusta, vendar je bito vabilo samo v italijanščini, ustreznega slovenskega besedila ni bilo nikjer. Društveno gostilno upravlja domači slovenski upravitelj, zaradi Cesar Sancin prihaja do zaključka, da je »Italija uspela ustvariti tako perverzno vzdušje, ki pripadnika slovenski večini v vasi prepriča, da je vsekakor bolje reklamno obvestilo o dogodku, ki bo v društveni gostilni, samo v Italijanščini« Razlog naj bi bu enostaven, ugotavlja Sancin: upravitelj je avtomatično mislil, da bi imel manj gostov, če bi pisal v slovenščini, kar je že samodiskriminacija. Natečaj za rod karabinjerjev Na 4. posebni seriji Uradnega lista z dne 21.7.98 je bil objavljen javni natečaj za nabor 490 marešalov gojem cev za mesto karabinjerskega inšpektorja. Na tečaju lahko sodelujejo italijanski državljani moškega spol3' ki imajo diplomo 2. stopnje in so dopolnili 18. leto ter niso še dopolnili 26. (ah pa 28. leta, Ce so že odsluži'1 vojaški rok). Prošnje je treba predstaviti na posebne® .obrazcu, ki je na razpolago na vseh karabinjerskih p° veljstvih. Podrobnejše informacije dobimo na drž3 vnem središču za elekcijo in nabor (tel. 06/809839 - 33566900). Težje poškodovana motociklist in potnica v avtomobilu VCeraj zjutraj se je na križišču med ulicama Višina^ in Orsera, v višini športne palače, pripetila prorne . nesreča, v kateri se je težje poškodoval motociiu G.P. Ko se je peljal po Ul. Visinada, je prišo do tn®1^ z avtomobilom, ki je zavijal v Ul. Orsera. Odpelj311 ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeti s prognozo °'7 stopinje, u acui tlak 1013 mb Urn en’ veter 8,6 km nr t"11 * * * * * * * * * * * * * 25 * * * * 30' veter o,o Km na ea Severozahodnik, vla-sn 5"°dstotna, nebo ja-no ’ uiorje rahlo razgiba-24 g Jjurperatura morja o Rojbtva, ^MRTI IN OKLICI Gn °,uili so se: Davide Gjaribac> Pietro Žara, nia Stuileara8na’ Stefa" Dieg^Bi S0: 8 7-letni An,®. .Hlanco, 72-letni letna n? Vi8!ioglia> 84-Ua \/t^ 8a Mikci, 74-let-letniar!a Del Ross, 77-73-iPt„.1,isePPe Pribac, gna t871]GlusePPe Cafa-trami^ letna Nella Bel-Kerm *’ 88'letna Rosalia ToZec' 58-letni Remo masin, 63-letni Pio Vigini, 87-letna Amelia Parenzan, 76-letna An-tonella Tulliani, 88-letni Francesco Batista, 73-letni Bartolomeo Di Gennaro, 89-letni Emilio Bonin, 63-letni Bruno Ruzzier. OKLICI: uradnik Mas-similiano Schrott in študentka Erika Rudes, obrtnik Alessandro Mi-cheli in Čistilka Marina Paluello, tehnik Gian-franco Cesaratto in učiteljica Paola Besinan, uradnik Tiziano Cherti in uradnica Susanna Dimnig, trgovec Stefano Craievich in frizerka Deborah Luče, delavec Roberto Tauceri in uradnica Loredana Zanon, trgovec Massimo Vecchiet in uradnica Katia Mado-nia, šofer Paolo Zornada in natakarica Cristina Pace, delavec Claudio Reduce in gospodinja Valentina Cappellari, uradnik Stefano Persi in knjigovodja Lorenza Strain, obrtnik Andrea Mastrangelo in prodajalka Fabiana Cernec-ca, mestni redar Mauri-zio Barettini in uradnica Susanna Tosolin, uradnik Cristian Belloli in delavka Martina Tullia-ch, načrtovalec Diego Pilar in uradnica Erika Lapel, finančni stražnik Renato Loiacono in delavka Rosanna Bruzzese. NAROČNIKOM kj PRIMORSKEGA dnevnika Porcfji0 Prejemati Časopis v kraj letovanja, pri-OfjL cQrno, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred 0d.n °m na P0 v katero je lahko pri-h in v kateri, potem ko si Prišel, boš lahko zagotovo °stal. Danes je vlada dokončno obrnila stran: Itali-J3 ostaja in hoče ostati 0Q e.Cer Prej pa naj bi obo-Ujj -111 Albanci s strojnica-va„ r. reinometalci napadli W Mce na vzhodu po-djJ .e’ k] er živi 60 srbskih Cjuga”' P°. Poročanju Ta-CinJ-L , I oi vaščani po ve-Canaii b°jiti sami obranih l(rK.., Osvobodilne vojske Cju JJ bJCK). Po poroča-skeoa ansbega informacij-vcerai ntrEj (MC) pa so se čji, i> na zahodnem obmo-po °Soya že šesti dan za-clj t.,, . odvijali hudi spopa-Sčem Jfb, ki je blizu stati- ban J!’ da se krajevne al-Cied v odporniške sile, UCK Norimi so tudi enote ScjijjAPpP/Majo s precej- ParavojasrSkimi voiaskimi, trii m Pobcijski- ti>aJiuiei0 se tudi poti-i °VOr*na raznih ra-Zresjli r. Poskusi, da bi ra-Vo(jj, ,.0'S0Vsko vprašanje, cev Ih J, -0sovskih Alban- ‘ail4^RU80VaievCe- P0hticivk^em P° sestanku izrazji, , stiank v Prištini lahko r b^6’. da bo kmalu V -p glasil novo »vla-b°sovsV-i!0 koalicija vseh stih, ^ b strank, tudi ti-11180 nastopile na volitvah, ni pa povedal, ati bodo v vladi tudi predstavniki UCK, izjavil je le, da bo to popolna vlada z vsemi ministri. Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič je mednarodnim človekoljubnim organizacijam obljubil popolno svobodo gibanja na Kosovu. Po podatkih državnega srbskega radia naj bi Miloševič obljubo izrekel med pogovorom z ameriškim posrednikom za Kosovo Christopherjem Hillom. Slednji naj bi Miloševiča pozval, naj drži besedo dano delegaciji evropske trojke. Predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce (UHRC) pa je včeraj v Ženevi izjavil, da je s humanitarnega vidika položaj na Kosovu blizu popolnega poloma. O položaju na Kosovu je včeraj govoril tudi avstrijski zunanji minister VVolfgang Schussel (Avstrija to polletje predseduje EU), ki je v pogovora za radio Berlin Aktuell 93,6 dejal, da zveza NATO v bližnji bodočnosti ne more vojaško posredovati na Kosovu. Po njegovem mnenju naj bi bil v danih razmerah učinkovit le množičen napad pehote, za kar pa zveza ne more zbrati potrebnih 70-80 tisoč vojakov. Na obisku v Tirani pa je romunski zunanji minister Andrei Plesu predlagal, da bi Kosovo postala avtonomna republika v okvira jugoslovanske federacije. Američan! podpirajo predsednika Clintona NEW YORK - Večina Američanov Se vedno podpira svojega predsednika in noče, da bi odstopil, četudi mu dokažejo, da je lagal o spolnem razmerju z Monico Lewinsky. Tako kažejo rezultati javnomnenjske raziskave televizijske družbe ABC. Glede na raziskavo večina (68%) vprašanih verjame, da sta predsednik in Monica Lewinsky imela spolno razmerje, čeprav ga je predsednik zanikal. Januarja ob izbruhu afere je bilo v razmerje prepričanih 53 odstotkov vprašanih. Po drugi strani pa večina vprašanih (60%) meni, da predsednik zaradi tega ne bi smel biti odstavljen, 40 odstotkov pa misli nasprotno. Januarja je bilo razmerje postavljeno na glavo. 60 odstotkov vprašanih nasprotuje načinu, po katerem Starr vodi preiskavo, 52 odstotkov pa si želi, da bi z njo takoj prenehal. Starrova preiskava naj bi onemogočala normalno delo za katerega je bil Bill Clinton izvoljen (51%). Iz raziskave je mogoče potegniti le en sam zaključek. To je, da Američane prav malo briga s kom se Clinton valja po postelji, samo, da je uspešen pri svojem vodenju države, ki kaže več kot zadovoljive rezultate doma in na mednarodnem odru. Večina si želi, da bi vse skupaj pustili pri miru, ker navsezadnje nihče ni bil oškodovan ali poškodovan in če se je že kaj zgodilo, potem je bilo to soglasno. Predsednikova soproga pa tako ali tako ni pokazala nobenih znakov prizadetosti zaradi domnevnega razmerja. Preiskava pa gre svojo pot, ki postaja vse bolj zanimiva. Monica Lewinsky naj bi neodvisnemu preiskovalcu Kennethu Starru že predala razvpito "spominsko" obleko, na kateri naj bi bili sledovi predsednikove sperme. Obleko zdaj raziskujejo v laboratorijih FBI-ja in iščejo sledove predsednikove DNK. V primeru, da sledove najdejo, potem bodo potrebovali tudi vzorec od predsednika, kar bo zelo zanimivo. Za predsednika najmočnejše države na svetu bo malce nerodno oddati vzorec sperme. Načina, kako bi predsednika prisilili v "samozadovoljevanje", ameriška ustava zaenkrat ne predvideva, vendar kakor se mzvija preiskava, je v njej prostora Se za kakšen pravni ali ustavni presedam No, za dokaz o istovetnosti DNK-ja je dovolj tudi sop las ali kože, tako, da bo Billu Clintonu verjetno prihranjen "orgazem za Starra". Clinton, ki bo o razmerju zaslišan 17. avgusta v Beli IJiSi, pa naj bi se vedno vztrajal pri svojem zanikanju razmerja. Robi Poredoš, STA OZN / SLOVENIJA PREVZEMA PREDSEDSTVO VS Visla pekočih tem na mizi Varnostnega sveta Med najpomembnejšimi vprašanji kosovska kriza -Slovensko »ekipo« vodi veleposlanik Danilo Turk LJUBLJANA - V času enomesečnega predsedovanja Slovenije Varnostnemu svetu OZN - začelo se bo danes - na ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani pričakujejo, da bodo glavne teme, ki bodo v središču pozornosti v VS, razmere na Kosovu, v Makedoniji, v Iraku, Libiji, Afganistanu, Tadžikistanu in Haitiju, nadaljnje delovanje mednarodnih kazenskih sodišč za Ruando in nekdanjo Jugoslavijo ter položaj na več območjih Afrike, npr. v Angoli, Burundiju, Central-noafriški republiki, Eritreji in Etiopiji, Ruandi in Somaliji. Predsedovanje Varnostnemu svetu bo kljub rutinskemu značaju po besedah državnega sekretarja Ernesta Petriča za MZZ in slovensko misijo pri ZN v New Yorku precejšen zalogaj, saj VS zaseda vsak dan. Slovenija ne načrtuje, da bi kot predsedujoča VS oz. kot njegova članica v avgustu dala kakšno posebno pobudo, si bo pa tako kot doslej - npr. pri iraški krizi, v zvezi z libijskimi sankcijami in pri vprašanju Kosova - prizadevala prispevati h konstruktivnim razpravam in k doseganju konsenza. Slovenija je bila v OZN sprejeta 22. maja 1992, od 1. januarja letos pa je za dve leti nestalna članica 15-članskega VS, kjer zastopa skupino vzhodnoevropskih držav. Slovenski predstavnik v VS je veleposlanik RS pri OZN Danilo Turk, za koordinacijo dejavnosti v zvezi z VS med zunanjim ministrstvom v Ljubljani in misijo v New Yorku skrbi posebna delovna skupina na MZZ pod vodstvom Aljaža Gosnarja, za VS pa je na zunanjem ministrstvu pristojen državni sekretar Ernest Petrič. Po napovedih naj bi VS v avgustu spremljal razmere na Kosovu in spoštovanje resolucije o prepovedi izvoza orožja v ZRJ ter razpravljal o morebitnem večjem ukrepanju VS pri reševanju kosovske krize; Slovenija bo pri tem aktivno sodelovala, ne bo pa predlagala kakšnih posebnih pobud, saj ima glavno bese- do pri tej zadevi kontaktna skupina. VS naj bi predvidoma medil podrobnosti v zvezi z nedavnim podaljšanjem in okrepitvijo mandata preventivnih sil ZN (Un-predep) v Makedoniji, spremljal bo proces razorožitve Iraka in izvajanje sankcij proti tej državi ter razpravljal o kompromisni rešitvi v zvezi s sojenjem v zadevi Lockerbie in morebitni posledični ukinitvi sankcij proti Libiji. Poleg razprave o nadaljnjem delovanju mednarodnih kazenskih sodišč za Ruando in nekdanjo Jugoslavijo - pri katerih mora za generalno skupščino ZN pripraviti predloge kandidatov za sodnike, saj se bo številnim iztekel mandat - bo VS obravnaval še poročila o razmerah in odločitve o morebitnih podaljšanjih mandatov mednarodnim misijam opazovalcem na številnih kriznih območjih, kot so npr. Afganistan, Tadžikistan in Haiti ter več afriških držav. VS skrbi za ohranitev mednarodnega mira in varnosti, raziskuje spore, ki bi lahko privedli do mednarodnih napetosti, ter se odloča za ukrepanja v primera ogrožanja mira, kršitve miru in agresiv-nih dejanj. VS sestavlja pet stalnih članic (Francija, Kitajska, Ruska federacija, Velika Britanija in ZDA) ter 10 nestalnih (do konca 1998 Japonska, Kenija, Portugalska, Švedska, Kostarika in do konca 1999 Bahrein, Brazilija, Gambija, Gabon, Slovenija). VS zaseda na neformalnih posvetovanjih, pa tudi na formalnih sejah, na katerih sprejema resolucije in predsedniške izjave. Mandat predsedovanja VS je enomesečen, osnovni nalogi predsedujočega, ki je tudi uradni tiskovni predstavnik VS, pa sta vodenje sej in razdeljevanje dokumentov, ki jih prejme od dragih držav članic. Predsedujoči sklicuje seje VS in pripravlja dnevni red zanje ter skrbi za učinkovite razprave in doseganje soglasja ob posameznih obravnavanih vprašanjih, o delu VS pa obvešča generalnega sekretarja in ostale članice OZN. Tadeja Žeigan, STA GORICA / NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Sporna vprašanja odložili na september Pozno sinoči razprava o enoteki - Polemika zaradi zakupa za čiščenje mestnih ulic Večinska koalicija na goriski občini ni dosegla dogovora o nekaterih vprašanjih, ki jo razdvajajo, zato so zadevne točke z dnevnega reda seje, ki se je začela v Četrtek in nadaljevala sinoči, odložili na september. Med temi je tudi izvolitev predsednika in podpredsednika občinskega sveta, o katerih se partnerji še niso mogli zediniti. Odložili so tudi načrt investicije 2.103 milijonov lir za delno prenovo upepelje-valnika pri Sovodnjah. Na predsinoCnji seji so po uvodnih svetovalskih vprašanjih odobrili samo dva sklepa. Prvi je bil okvirni naCrt za novo odlagališče za neorganske odpadke in gradbeni material v Ul. Brig. Sassari, kjer je odlagališče nasičeno in zaprto od 30. junija. NaCrt predvideva razširitev, izr vajanje pa bo zahtevalo še precej Časa. Za sklep je glasovalo 23 svetovalcev, svetovalci opozicije in dva iz vrst NZ pa so se večinoma vzdržali. Občinski svet je nato odobril lanski obračun podjetja za občinski lekarni, na sinočnji seji pa so vzeli v pretres še obračun mestnih podjetij za storitve. Na zahtevo načelnika Lige Formentinija so predsinoCi odložiti tudi razpravo o realizaciji eno-teke na stolpu grajskega obzidja. O 540 milijonov vrednem načrtu naj bi razpravljali pozno sinoCi. Za enoteko se moCno zavzema odbornik Devetag, iz Lige in Oljke pa prihajajo kritike zaradi estetskih značilnosti posega, pa tudi glede vprašljive koristnosti investicije. Med številnimi svetovalskimi vprašanji zasluži pozornost problem CišCenja mestnih ulic, ki ga je postavil Furlan (Oljka-LD) in je bilo vCeraj tudi tema tiskovne konference. Občina ni obnovila pogodbe s konzorcijem socialnih zadrug »Punto franco« in čiščenje poverila zasebnemu podjetju, ki že (dokaj slabo) skrbi za zbiranje odpadnega stekla. Furlan je obsodil to izbiro, ki namesto pomoči socialno ogroženi goriški mladini privilegira profit zasebnega podjetja, ki povrhu ni zi Gorice. To izbiro je vCeraj na srečanju z novinarji obsodil tudi Fabrizio Valencie, predsednik konzorcija zadrug »Punto franco«, ki je od leta 1989 na osnovi pogodbe z goriško občino skrbel za čiščenje mesta. »Uprave, ki so se zvrstile v teh letih, so nam pogodbo vedno obnovile. Zadnja je zapadla med le- tošnjo volilno kampanijo, zato je bilo pogajanje odloženo na izvolitev nove uprave, ki pa je odločila, da razpiše zakup. Tri podjetja, od teh dve zasebni, so predložila ponudbe. Občina je petmesečno pogodbo sklenila s. podjetjem »Italspurghi«, ki je ponudilo opravlanje dela za 77.616.000 lir. »Občina bo s tem imela le dva milijona mesečnega prihranka«, pravi Valencie, ki nadaljuje: »Veliko dvomov pa imam glede učinkovitosti. Medtem ko smo se mi posluževali petih ljudi, bo, na podlagi predstavljenih računov, novo podjetje uporabljalo le tri osebe.« Za skromen denarni prihranek torej tvegamo, da bo mesto dosti bolj umazano. - 17. PREGLED »S. AMIDEI « —I Podelitev nagrade Dobitnik je Vincenzo Cerami Sledi še zadnji film sporeda Na gradu se 17. filmski pregled »Sergio Amidei« zaključuje nocoj, ko bosta ob 21. uri predsednik žirije Age in režiser Franco Giral-di podelila nagrado za najboljši scenarij italijanskemu filmu »La vita e bella«. V Gorico bo za priložnost prišel Vincenzo Cerami, ki je skupaj z Robertom Be-nignijem scenarist fi-ma. Poleg tega se Cerami ukvarja tudi s pisanjem knjig in gledaliških predstav. Cerami je izrazil zadovoljstvo in pravo navdušenje za podeljeno nagrado »Sergio Amidei«za najboljši scenarij, saj nam je v pogovoru zaupal, da je svojo kariero kot scenarist začel prav kot sodelavec velikega Ser-gia Amidei. Nocoj bodo predvajali, v okviru filmskega sporeda, italijansko komedijo in uspešnico letošnje sezone »Tre uomini e una gamba«, v katerem nastopa znana televizijska trojica »Aldo, Gio-vanni e Giacomo«. Film pripoveduje o potovanju, ki ga smešna trojica opravi proti Apuliju v spremstvu dragocene in lesene noge. Kot ponavadi bodo pred filmom pored-vajali kratkometražec. To bo italijanski dvanajstminutni »Furto con destrezza« režiserja Francesca Fala-schija. RONKE / PRAZNOVANJE Trideset let pobratenja z Metliko in Wagno V Ronkah so se sinoči na prireditvenem prostoru zraven šolskega centra začele prireditve ob 30-let-nici pobratenja z občinama Wagna (Avstrija) in Metlika, ki so obenem uvod v tradicionalni spored poletnih prireditev »Agosto ronchese«. SinoCi so med drugim odprli razstavo obrtniških in umetniških izdelkov ustvarjalcev iz vseh treh krajev. Na pobudo slovenskega društva Jadro iz Ronk so na ogled tudi izdelki udeleženk tečaja klekljanja, keramična ročna dela in ikone, ki so jih prav tako izdelovali na posebnem tečaju. Ob odprtju so pozdravili župani treh pobratenih občin, igrah sta godbi iz VVagne in Verdi iz Ronk. Danes se bodo priredit- ve nadaljevale s športnimi srečanji, ekshibicijo prostovoljnih gasilcev in drugimi točkami. Osrednja slovesnost bo ob 20. uri, ko bodo župani Ronk, VVagne in Metlike podpisali listino v potrditev prijateljstva in bratstva. Sledil bo nastop folklorne skupine Ivan Navratilov iz Metlike. Slovesno bo tudi jutri dopoldne, ko bo ob 9.30 najprej koncert godb, nato množični sprevod p° Ronkah do prireditvenega prostora, kjer bodo ob U-uri slovesno izročili županu Novelliju posebno priznanje Sveta Evrope za dolgoletna prizadevanja občine v navezovanju mednarodnih prijateljskih stikov. Svečanost se bo sklenila z nastopi godb in foklorne skupine iz Metlike. KRONIKA / Z OBRESTMI DO 3.600% SO IMELI DO 57 MILIJARD LIR PROMETA Ovadili 12 igralniških oderahov Goriška kvestura je vCeraj objavila podatke o obširni uspešni akciji zatiranja kriminalnih dejavnosti povezanih z delovanjem novogoriških igralnic, ki traja že vec kot dve leti. Preiskovalci so odkrili in delno onesposobili široko razpredeno mrežo oderuhov, ki so igralcem na srečo posojali denar po obrestnih merah tudi do 3.600% letno. V petih letih od 1991 do 1996 naj bi oderuški delokrog dosegel nic manj kot 57 milijard lir vrednosti. Preiskavo so začeli pred dvema letoma, ko so izsledili prvo skupinico treh goriških oderuhov. Zaplenili so številne Čeke, prišli na sled žrtvam in počasi zajeli v mrežo še druge oderuhe. Skupno so prijavili sodstvu 12 oseb, ki so jih isledili postopoma. Približno polovica je Goričanov, drugi so iz Pordenona in Veneta. Policija nam je javila le zaCetnice in starost: D.B. - 46 let, F.C. - 36, S.F. - 39, B.M. - 51, R. M. - 51, F.Z. - 28, A.B. - 45, S. B. - 49, A.V. - 41, F.M. - 46, P.D.G. - 49, F. G. - 23. Prvih deset je moških, zadnji dve sta ženski, menda mati in hci. Posojevalci denarja so sprva delovali kar znotraj igralnic, odkoder pa so jih izgnali že pred precej leti. Zato so si poiskali “delovne prostore” v nekaterih javnih lokalih v bližini novogoriških igralnic kot tudi tostran meje, blizu mejnih prehodov. Prav v enem od teh lokalov se je začela policijska preiskava z izsleditvijo prve skupinice oderuhov. Na osnovi stotin zaplenjenih Čekov so nato prišli na sled žrtvam in preko njih, kljub velikim težavam pri zbiranju informacij zaradi nesodelovanja večine dolžnikov, ki so se najbrž bali posledic, postopoma izsledili še druge oderuhe. Policija je ugotovila, da ni šlo za enotno mrežo temveč za sa- mostojne skupinice, Čeprav so se vsi med seboj poznali in ob potrebi sodelovali. Neposrednih vezi z organiziranim kriminalom mafijskega kova menda niso ugotovili, gotovo pa je, da so zlasti nekateri posojevalci iz Veneta imeli zveze s tamkajšnjim organiziranim kriminalom. Nekateri med njimi so imeli že v preteklosti opravka s pravico zaradi tatvin in drugih prekrškov proti premoženju. Sistem posojanja denarja je deloval zelo preprosto. Igralec na srečo, ki se je znašel v trenutnih likvidnostnih težavah, se je obrnil do posojevalca, ki mu je v zameno za Cek pri priči odštel bankovce. Pri tem je seveda zadržal 10-odstotne obresti. Za milijonski Cek je na primer igralec dobil 900 tisoč lir v gotovini. Ce je potem pri igrah na srečo zmagal in takoj poravnal dolg, se je vse uredilo le s to 10-odstotno komisijo, v nasprotnem primeru pa so zaCele obresti rasti z vrtoglavim ritmom in dosegale kot reCeno tudi do 3.600% letno, kar pomeni, da je za vsak izposojeni milijon po enem letu moral vračati kar 36 milijonov. Policija je ugotovila tudi druge prekrške - grožnje, izsiljevanje, ustrahovanje - povezane z vnovcevanjem kreditov. Žrtev oderuhov je bilo na tisoče iz vseh treh Benecij. Po družbenem stanu, izobrazbi in poklicu je njihova tipologija kar se da raznolika in odgovarja pac raznolikemu prerezu gostov igralnic. Zanimivo in obenem zaskrbljujoče je to, da so nekateri med oderuhi nadaljevali s svojo kriminalno dejavnostjo tudi potem, ko jih je policija prijavila sodstvu, saj za tovrstne prekrške niso predvideni ukrepi za omejevanje osebne prostosti in se zato vsaj nekateri med njimi še vedno potikajo okrog igralnic, kjer ne manjka klientov za njihovo dejavnost. Danila in Fabian SreCna naj bo varno pot, ljubezni pa zvrhan kos! Čestitajo »Sovodenjska dekleta« KINO GORICA c GRAD 17. PREGLED SER' GIO AMIDEI: 21.00 NagraF vanje. Sledi film »Tre uoinii11 una gamba«. VTITORIA lin 3 Zaprto-CORSO Zaprto. 1] OBVESTILA NOVICE Srečanje o sredozemski kulturi in koncert berberskega glasbenika V okviru festivala Sredozemski valovi bo danes ob 11. uri v občinski knjižnici v Tržiču, Ul. S. Ambro-gio, srečanje pisateljev, umetnikov, novinarjev in kulturnikov na temo: Sredozemlje, stare in nove vezi. Prisotni bodo tudi gostje iz alzirije, med njimi berberski glasbenik Abderrahinane Abdelli, ki bo ob 21. uri imel koncert na plaži v Marini Julii. Govorih bodo torej tudi o tregediji Alžirije in nasploh o prepletanju kulturnih tokov med južnim in severnim bregom Sredozemskega morja. Samomor 17-letnika iz Bračana Na mostu cez potok Birša so vCeraj nekaj po 9.30 našli truplo 17-letnega fanta iz BraCana, ki si je vzel življenje, tako da se je obesil na ograjo mostu. Preiskavo o tragičnem dogodku, ki naj bi mu bilo vzrok ljubezensko razočaranje, vodijo karabinjerji. Ranjeni (eden hudo) v Tržiču Tri osebe iz Gorice so bile vCeraj ob 15.50 lažje ranjene v trčenju med atomobiloma v Tržiču. Ranjeni so 66-letni Sergio Gmsovin, 13-letna Elsa Martinelh in 70-letna Sofia Rea, ki se se peljavi v fiatu uno. Pri MošCenicah se je sinoCi v trčenju proti avtomobilu težko ponesrečil motorni kolesar, ki so ga s he-likopefrjem prepeljali v Videm. Ko poročamo, podatki o ranjencu še niso znani. GORICA / KARABINJERJI GREDO V BOSNO KRONIKA / 130 KM NA URO PO MESTU Minister Andreatta pozdravil multinacionalni kontingent Obrambni minister Beniamino Andreatta je skupaj z generalnim poveljnikom karabinjerjev prišel vCeraj v Gorico pozdravit 400 karabinjerjev in drugih pripadnikov multinacionalnega kontingenta, ki ga sestavljajo tudi vojaške enote iz Argentine, Romunije in Slovenije. Kontingent bo jutri odplul iz Trsta z ladjo San Marco v PloCe, odtod pa do Sarajeva, kjer bo sodeloval pri misiji Sfor pod okriljem OZN. V kontingentu so tri Čete goriškega 13. bataljona karabinjerjev skupaj z enotami ROS, padalci in drugimi posebnimi enotami. Poslovilna slovesnost z ministrom Andreatto je bila v vojašnici karabinjerjev na Tržaški ulici. Divja nočna dirka Prijeli 2 Albanca, ki sta bežala tudi po strehah hiš Goriške ulice so bile vCeraj ponoči prizorišče divjega zasledovanja treh albanskih priseljencev, ki so po mestu uprizorili divjo vožnjo na ukradenem golfu. Vse se je začelo ko se avtomobil znamke volk-swagen golf z evidenčno tablico iz Benetk, na katerem se je vozila skupina treh Albancev, ni ustavil pri policijskem bloku na cestnem vozlišču pri mejnem prehodu v Standrežu. Namesto da bi se ustavil, je voznik pritisnil na plin. Policija je takoj pričela zasledovati osumljence. Izvidnici letečega oddelka se je pridružila tudi mejna policija. Bežali so po Ul. Trieste in goriških ulicah, dokler se avtomobil zaradi visoke hitrosti (divjali so celo 130 km na mo) ni zaletel v ozki Ul. delle Monache. Voznik in njegova spremljevalca so uspeli skočiti iz avta in so beg nadaljevali peš, med drugim Cez vrt goriške prefekture. Policija jih je zasledovala po Raštelu, Ul. Oberdan in Ul. Morelli. Spretna trojica se je celo povzpela do streh nekaterih hiš in prisilila policijo, da jih je zasledovala po strehah. Razgibano noCno zasledovanje se je končalo z ujetjem dveh Albancev, gre za mladoletnega G. K., ki so ga zaradi mladoletnosti policisti pospremili v center za priseljence, medtem ko so zadržali v priporu 18-letnega A.G.. Tretji soudeleženec divjega bega pa se je izognil aretaciji. i. trn- 040-212289. DEŽURNA LE: GORICI - BASSI RITA, ikarna^ Ul. d0” Bosco 175, tel. 32515 . v DEŽURNA LEKAfV ul TRŽIČU - OBČINSKA 1- Terenziana 26, tel. 48278/ Danes: 10.00, Natal® sV, ni iz bolnišnice in c®j.šCe, Justa na glavno pokop KOŠARKA / SVETOVNO PRVENSTVO V GRČIJI KOLESARSTVO / DIRKA PO FRANCIJI Italija je zasluženo premagala Kanado V drugem delu bo igrala proti Rusiji - Doping na SP Tudi včeraj ni šlo brez polemik Danes odločilna etapa na kronometer Kanada - Italija 69:79 (31:43) KANADA: Vickery 6, Hamilton 17, Daniels 3, Francis, Njoku, Barrett 9, Hallas 10, MacCulloch 9, Keane 9, Guarasci, Meeks S, Nevvton. . ITALIJA: Bonora, Basi-y 4, De Pol 4, FuCka 10, Fozzecco 13, Galanda, "Iyers n, Meneghin 18, Frosini 4, Chiacig 15, Da-^iao, Abbio. SODNIK: Rems (Slovenija) in Reyes (Mehika). ^I- Kanada 10:14, Italija 16:24. TRI TOČKE: Kana-da 9:19 (Vickery 2:5, Hamilton 3:3, Daniels 1:1, ijancis 0:1, Barrett 1:3, Hallas 2:6); Italia 7:18 IHoiiora 0:1, De Pol 1:1, ozzecco 0:2, Myers 2:6, "feneghin 4:8). GLEDAL-HEV 3.000. r ATENE - Italija je vCe-a) zanesljivo in povsem ^asluženo premagala Ka-ado in tako v svoji, A skupini osvojila drugo jesto za Grčijo. Tanje-JCevi varovanci so vodi-1 skozi vse srečanje. Na Snsce je tokrat sotpil tu-1 kapetan Myers, ki si-er ni igral najbolje, poz-s a ° se je, da Se ni povem okreval, vseeno pa je s 11 točk in bo gotovo j kako koristen v na-eljnji fazi tega tekmo-ip f.' Spet so zelo dobro in p Meneghin, FuCka Pozzecco. Pod košema P?.le bil dokaj učinkovit Cbacig. vcItaliia bo po erjsnjem upsehu v dm- 111 delu igrala jutri ob Al5 Proti Rusiji. e samo na Touru, prigyec tudi na tem SP je »rl °- Prvega primera pi 0P|nga«. Pri antido-»,„8 kontroli so namreč Sa kot »pozitivne-kO Nigerijca Juliusa osua (27 let, 206 cm) rn-8a takoj poslali do- o8^ailes bo na SP dan oomora. IZIDI 3. KOLA SKUPINA A: Kanada -Italija 69:79 (31:43); Grčija - Senegal 68:57 (29:30). Lestvica: Grčija 6, Italija 4, Kanada 2, Senegal 0. SKUPINA B: Japonska Jugoslavija 54:99 (26:47), Portoriko - Rusija 73:86 (41:34). Lestvica: Jugoslavija 6; Rusija 4; Portoriko 2; Japonska 0. SKUPINA C: Breazilija - Litva 62:66 (39:28); Južna Koreja - ZDA: 62:88 (34:44). Lestvica: Litva 6; ZDA 4; Brazilija 2; Južna Koreja 0. SKUPINA D: Nigerija -Avstralija 64:70 (28:33); Argentina - Španija 67:68 (22:31). Lestvica: Španija 6, Argentina 4, Avstrlija 2, Nigerija 0. Na sliki AP: Chiacig v napadu. AUTUN - Tudi včerajšnja, 19. etapa ni potekla brez polemik in zapletov. Že pred startom je odostopilo še sedmo moštvo, TVM, ki se je od dirke polsovi-lo zaradi nenehnih policijskih preiskav pri njihovih kolesarjih. Italijana Rodolfa Massija je policija sicer izpustila iz pripora, toda bo moral biti na razpolago preiskovalnim organom. To sta bila tudi najzanimivejša dogodka dneva, saj so najboljši kolesarji, kar jih je sicer še preostalo, hranili moCi za današnji kronometer. Tako so na svoj račun prišli nekoliko slabši tekmovalci. Že 17 km po startu je pobegnila skupina 13 kolesarjev, ki je bežala več kot 200 km. 15 km pred ciljem so se ubežnikii razdelili v dve skupini. Prvi štirje so si kaj kmalu nabrali prednost pred ostalimi in v ciljnem sprintu odločili o zmagovalcu. V sprintu je tako prečen nepričakovano zmagal mladi Šved Magnus Back-stedt, ki je na svojem krstnem nasstopu na francoski dirki dosegel tudi svojo prvo etapno zmago. VRSTNI RED 19. ETAPE (La Chausx de Fonds - Autun, 242 km): 1. Magnus Backstedt (Sve, GAN) 5.10:14 s popreC-ifo hitrostjo 46, 803 km na uro; 2. Maar-ten Den Bakker (Niz); 3. Eddy Mazzole-ni (Ita); 4. Pascal Derami (Fra); 5. Frede-ric Guesdon (Fra) +25"; 6. Fabio Sacchi (Ita); 7. Jacky Durand (Fra); 8. Alain Tu-ricchia (Ita); 9. Stuart 0‘Grady (Avstral); 10. Thierry Gouvenou (Fra) vsi v zmagovalčevem Času. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Marco Pan-tani (Ita, Mercatone Uno) 87.58'43"; 2. Bobby Julich (ZDA) +5'42"; 3. Jan Ullri-ch (Nem) +5'56"; 4. Christophe Rinero (Fra) 8'01"; 5. Michael Boogerd (Niz) +8'05"; 6. Jean-Cyril Robin (Fra) +12'34"; 7. Roland Meier (Svi) +13T9" 8. Daniele Nardello (Ita) +13'36"; 9. Bjarne Riis (Dan) +14'45"; 10. Giuseppe Di Grande (Ita) +15'13". Danes bo na sporedu 20. etapa na kronometer, Monceau - Le Creusot, dolga 52 km. Marco Pantani pa ima že tako prednos na skupni lestvici, da bo razen, velikih presenečenj, gotovo privozil jutri v Pariz z rumeno majico. NOGOMET / A LIGA Udinese - Sampdoria To bo derbi 1. kola, ki bo na sporedu 13.9. RIM - Včeraj so v Rimu objavili spored italijanskih nogometnih prvenstev A in B lige. Že v prvem kolu, ki bo na sporedu 13. septembra, bo derbi v Vidmu, kjer bo domači Udinese igral proti Sampdorii. Spored 1. kola pa je naslednji: Bari - Venezia, Ca-gliari - Inter, Fiorentina - Empoli, Milan - Bologna, Parma - Vicenza, Perugia - Juventus, Piacenza - La-zio, Roma -Salernitana, Udinese - Sampdoria. V A ligi bodo štirje premori: 11. oktobra za tekmo Italija - Švica, 27. decembra in 3. januarja 1999 za božične praznike ter 27. marca za srečanje Danska -Italija. B liga se bo zaCela že 6. septembra. Spored 1. kola pa je naslednji: Atalanta - Genoa, Brescia - Cesena, Cremonese - Torino, Lecce - Reggina, Monza - Luc-chese, Napoli -Cosenza, Ravenna - Fidelis Andria, Ternana - Reggiana, Treviso - Chievo, Verona -Pescara. Predsednik italijanskih nogometnih ligašev Carraro, ki je bil seveda prisoten na svečanosti ob objavi sporeda, je dejal: »Upati je, da bo tudi to prvenstvo zelo zanimivo in razburljivo ter da ne bo prišlo do dodatnih tekem, kajti tudi državna reprezentanca zahteva svoje. Brez polemik verjetno tudi v tej sezoni ne bo šlo, tod upati je, da bo vse ostalo v dostojnih mejah. Upti je tudi, da bodo vsi, igralci, navijači in klubi priskočili na pomoč sodonikom.« AVTOMOBILIZEM Mclarna najhitrejša Včeraj na prostem treningu za VN Nemčije HOCKENHEIM - Na včerajšnjem prostem treningu voznikov formule 1 pred jutrišnjo dirko za VN Nemčije v Hockenheimu, 11. letošnjo preizkušnjo svetovnega prvenstva, je bil najhitrejši Finec Mika Hakki-nen (McLaren-Mercedes). Drugi je bil njegov moštveni kolega David Coulthard, tretji pa Anglež Hill (Jordan-Mugen Honda). Slabše sta se vCeraj odrezala Ferrarijeva pilota, Michael Schumacher je bil šele peti, Eddie Irvine pa šesti. Izidi prostega treninga: 1. Mika Hakkinen (Fin/McLaren Mercedes) 1:43, 946; 2. David Coulthard (Sko, McLaren Mercedes) 1:44, 138; 3. Damon Hill (Ang, Jordan-Mugen Honda) 1:44, 294; 4. Jean Aleši (Fra, Sauber-Petronas) 1:44, 546; 5. Michael Schumacher (Nem, Ferrari) 1:44, 757; 6. Eddie Irvine (Irs, Ferrari) 1:44, 780; 7. Jacques Villeneuve (Kan, VVilliams-Meca.) 1:44, 928; 8. H-H Frentzen (Nem, Williams-Me-cachrome) 1:45, 186; 9. Johnny Herbert (Ang, Sauber-Petronas) 1:45, 364; 10. Ralf Schumacher (Nem, Jor-dan-Mugen Honda) 1:45, 511; 11. Jamo Tralli (Ita, Pro-st-Peugeot) 1:45, 611; 12. Alexander Wurz (Avt, Benet-ton-Mecachrome) 1:45, 943; 13. Giancarlo Fisichella (Ita/Benetton-Meca.) 1:46, 005; 14. Mika Salo (Fin, Ar-rows) 1:46, 163; 15. Rubens Barrichello (Bra/Stewart-Ford) 1:46, 257; 16. Olivier Panis (Fra/Prost-Peugeot) 1:46, 484. Danes bo na sporedu uradni trening. NOVICE Igre dobre volje: ZDA in Nemčija uspešne NEW YORK - Zenska plavalna reprezentanca ZDA je na igrah dobre volje v New Yorku premagala ekipo ostalega sveta s 65:57. Petkratna olimpijska zmagovalka Jenny Thompson je dosegla tri zmage. Drugi zaporedni poraz so doživele plavalke Kitajske. Kar z 80:42 so jih premagale Nemke. Dvakratna svetovna prvakinja Michelle Kwan vodi po kratkem programu v umetnostnem drsanju. Olimpijska podprvakinja je bila deležna ovacij že med ogrevanjem, gledalci, med katerimi je bil tudi pobudnik teh iger Ted Turner z ženo Jane Fonda, pa so s ploskanjem pospremili vsak njen skok. Osemnajstletnici so sodniki dosodili ocene med 5, 9 in Cisto šestico. Druga je evropska prvakinja Rusinja Marija Batirskaja, tretja pa njena rojakinja Viktorija Volckova. Svetovna prvaka Rusa Andželika Krilova in Oleg Ovsjanikov sta najboljša po prvem delu tekmovanja plesnih parov. V ženski odbojki na mivki sta bili v dosedanjih nastopih neporaženi Brazilki Shelda Bede in Adriana Behar ter Američanki Lisa Arce in Holly McPeak. Gaudenzi v polfinalu KITZBuHEL - Na teniškem turnirju v Kitzbuhlu (nagradni sklad 530.000 dolarjev) je v Četrtfinalu sedmi nosilec Italijan Andrea Gaudenzi premagal Ekvadorca Nicolasa Lapenttija s 6:3 (7:6 (7:5). Mednarodni balinarski turnir v Nabrežini ^JjOGOMET / KOROŠKA SAK uspešno startal ^agal jev 1. kolu avstrijskega pokala kfr^J^pVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega 1SAK) so uspešno opravili premiero za novo Dinf P110 sez°no. Moštvo novega trenerja-igralca strj:„1. Vra^ca je v prvem krogu tekmovanja za av-gala h no8°metni pokal na domačem igrišču prema-Gole t!ZeTiega ligaša Koflach iz Štajerske s 3:1 (3:0). tUin Za SAK so dali mladi Alexander Lessnig (23. in kan3 ’ nai^Mjši igralec na igrišču Danny Roy (28.) v 4q 6l;an Lojze Sadjak (36.). Gosti so Častni gol dali 2*aea^nUti P° hudi napaki obrambe SAK, toda \A hAK ni bila nikdar v nevarnosti, atrakt ; U8erri krogu Čaka slovenske nogometaše nadvse neitiskVen nasProtnik - zvezni ligaš GAK iz Gradca z 111 trenerjem in nekdanjim igralcem Bayern lovCll en Augentalerjem. Tekma bo 22. avgusta v Ce-b°do pna njej pa pričakujejo nad 2000 navijačev, ki li v 2aHVeslelie blagajničarja SAK končno spet napolni-njih mesecih izsušeno klubsko blagajno. (I.L.). ,So*(a zmaga poletovcev ^Cej viy: 1 na Prvi tekmi finalnega dela 1. italijanske di-Kefi qV ,°keju in line je Polet Kvvins premagal ekipo bacfk 6v’^s kar z 9:1. Poletovci so tako na najboljši ta dve nast°Pe na tem turnirju. Danes jih Caka-ekmi, proti Avalancheju in Aurori Frox. ______NOGOMET / 2REB V 2ENEVI Moštvo Mure proti Dancem Včeraj za drugi predkrog pokala UEFA - Prva tekma 11. t.m. ŽENEVA - Včeraj je bil v Ženevi žreb drugega predkroga evropskega nogometnega pokala UEFA. To je zadnji krog pred vstopom najboljših evropskih klubov, med katerimi bodo tudi štirje italijanski: Parma, Roma, Udinese in Fiorentina. Nogometaši Mure iz Murske Sobote bodo v drugem predkrogu evropskega pokala UEFA igrali z danskim Silkeborgom IF iz Danske. Prva tekma bo 11. t.m. v Murski Soboti, povratna pa 25. t.m. na Danskem. Med najzanimivejšimi tekmami naj omenimo srečanje med beograjsko Crveno zvezdo in ekipo Rotor iz Volgograda. PARI DRUGEGA PREDKROGA NK Mura (Slo) - Silkeborg IF (Dan) Crvena zvezda Beograd (ZRJ) - Rotor Volgograd (Rus) Ferencvaros (Mad) - AEK Atene (Grč) Ekeren (Bel) - Servette Ženeva (Svi) Arges Pitesti (Rom) - Istanbulspor (Tur) Molde FK (Nor) - CSKA Sofija (Bol) IFK Goteborg (Sve) - Fenerbahce (Tur) Glasgovv Rangers (Sko) - PAOK Solun (GrC) Slavia Praga (Ceš) - Inter Bratislava (Sik) FC Ztirich (Svi) - Sahtjor Doneck (Ukr) SK Brann (Nor) - FK Jalguiris (Lit) VVisla Cracovie (Pol) - Trabzonspor (Tur) Otelul Galati (Rom) - Vejle BK (Dan) Hapoel Tel Aviv (Izr) - Stromsgodset (Nor) NK Osijek (Hrv) - RSC Anderlecht (Bel) Omonia Nikozija (Cip) - Rapid Dunaj (Avt) VPS Vaasa (Fin) - Grazer AK (Avt) Polonia Varšava (Pol) - Dinamo Moskva (Rus) Hajduk Split (Hrv) - Malmo FF (Sve) Kilmarnock (Sko) - Sygma Olomouc (Ceš) Zmagovalci bodo igrali v prvem krogu pokala UEFA (32-tina finala, prve tekme 15. septembra, povratne pa 29. septembra). Triestina v B skupini Triestina bo v letošnjem prvenstvu C2 lige igrala v B skupini, kjer so še naslednje ekipe: Baracca Lugo, Castel San Pietro, Faenza, Fano, Giorgione, Gubbio, Macera-tese, Mestre, Rimini, San Dona, Sassari Torres, Sassuolo, Tempio, Teramo, Trento, Vis Pesaro in Viterbese. Pred kratkim se je odvijal pri Balinarskem klubu Nabrežina - Postaja mednarodni balinarski turnir trojk, to ob 25-letnici ustanovitve kluba. Na turnir se je odzvalo 24 ekip, in sicer iz Slovenije, Hrvaške in Kraške planote. Po krajšem pozdravu prisotnim predstavnikov kluba je podžupanja Devinsko - Nabrežinske občine podčrtala pomembnost takih prijateljskih stikov med klubi oziroma sekcijami občine, Kraške planote, med ekipami pobratenih občin Ilirske Bistrice (Slovenija) ter Buje (Hrvaška). Klub Nabrežina je ob tej priložnosti podaril vsem nastopajočim v spomin kolajne. Ob zaključku turnirja so predstavniki kluba podarili trofeje in pokale prvim štirim uvrščenim ekipam. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa Žabice iz Ilirske Bistrice, druga je bila ekipa mladincev Antene iz Portoroža, tretja pa domača ekipa Nabrežine in Četrta Marija na Krasu iz Buj. Za dober uspeh turnirja se klub Nabrežine zahvaljuje podjetju Portese mami za trofeje, Občini Devin - Nabrežina, Zadružni kraški banki in Banki Antoniani za pokale ter vsem nastopajočim, ki so se odzvali vabilu. Obvestila SMUČARSKI KLUB DEVIN vabi na kolesarski poligon za mlade do 16. leta starosti, ki bo danes, 1. avgusta v okviru društvenega praznika v Praprotu. Pričetek ob 18. uri, vpisovanje pol ure pred tekmo. Za informacije pokličite tel. številko 040-2916004. ZSSDI vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 1997/98, ki bo v ponedeljek, 3. avgusta, ob 20.30 na Stadionu 1. maj. PRIREDITVE Sobota, 1. avgusta 1998 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ________FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA __________________ TRST Festival glasbe in uličnega gledališča Do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »VeCer prazničnega dneva«. VERONA 50. Shakespeare festival Danes, 1., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. avgusta ob 21.15 bo uprizoritev »Ukročene trmoglavke«, državna premiera. Dne 28., 29. in 31. avgusta ter od 1. do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noCi«, državna premiera. Program 5. Primorskega poletnega festivala Danes, 1. avgusta ob 21.00 bo v Gledališču Koper na sporedu »Igra o ljubezni in naključju« režija Janusz Kiča. Danes, 1. avgusta ob 21.30 bo v Marezigah uprizoritev dela Marjana TomSiCa »Bužec on bužca jaz« režija Boris Cavazza. Jutri, 2. avgusta ob 21.30 bo v Ospu uprizoritev dela Marjana Tomšiča »Bužec on bužca jaz« režija Boris Cavazza. Jutri, 2. avgusta ob 21.30 bo v Avditoriju Portorož balet »Carmen« koreografija Antonio Gades. V ponedeljek, 3. avgusta ob 21.30 bo v Vrtu italijanske gimnazije v Kopru uprizoritev »Cezarja« v režiji Branka Brezoveca. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noCi«, nastopa Carla Fracci. Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic 'pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Stari trg (Piazza Vecchia) V ponedeljek, 3. avgusta ob 21.30, koncert nemškega kvarteta »Colalaila«. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. Danes, v soboto, 1. avgusta - Orkester Flavia Riccija. Jutri, 2. avgusta - Piero Gianeselli & Double Thunder. V petek, 7. avgusta - Vasquez, Allione, Sfregola Trio. V soboto, 8. avgusta - Sergio e le Melodie. V nedeljo, 9. avgusta - Ukmar Funky Group. poletje v muzeju rGVOltella Do 30. avgusta s pričetkom ob 21.00: »Le canal« s Pier Paolom Ve-nierjem. Danes, 1. avgusta, ob 21.30: »Shalom Trst glasba«. Jutri, 2. avgusta ob 21.00: »Guitar evening«, kitarist Andrea Massaria. V četrtek, 6. avgusta ob 21.00: »Bon voyage«, s Pier Paolom Venierjem. V soboto, 8. avgusta ob 21.00: »Shalom Trst glasba« - J. Sammartano/sax in A. Trovato/klavir. V soboto, 8. avgusta ob 21.00: »Shalom Trst glasba« - J. Sammartano/sax in A. Trovato/klavir. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00: »Guitar evening«, kitarist Andrea Massaria. V petek, 14. avgusta - Orquestra Ochio Rios. V soboto, 15. avgusta - Liscio 2000. V nedeljo, 16. avgusta - Barbra Acoustic Trio. V petek, 21. avgusta - Ziryab. V soboto, 22. avgusta -1 Point. V nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. VERONA 50. Shakespeare festival 16., 18., 19., 21. in 22. avgusta ob 21.00 bo Plesna skupina Arene uprizorila balet »Romeo in Julija«, državna premiera. Mednarodni festival operete Cin-Ci-La - 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga -1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. POL6TJ6 V VILI MANIN Danes, 1. avgusta, ob 21.00, koncert za zbore, solista in orkester. Jutri, 2. avgusta, ob 21.00, »Figure v parku«. Sreda, 5. avgusta, ob 21.00, »I Papu nel par-co: le mucche hanno tanta pazienza«. Četrtek, 6. avgusta, ob 21.00, »Contaminazio-ni: un Peer Gynt da camera«. Petek, 7. avgusta, ob 21.00, »Contaminazioni: vespe d’artificio«. Sobota, 8. avgusta, ob 21.00, »Classic jazz guartet: sembrava un secolo, ma e breve«. Nedelja, 9. avgusta, ob 21.00, »Histoire du Soldat«. Sreda, 12. avgusta, ob 21.00, »Broadway show«. Četrtek, 13. avgusta, ob 21.00, »I sette peccati capitali: z Davidom Riondinom in z Robertom Fabbricianijem«. Petek, 14. avgusta, ob 21.00, »Serata Afro-la-tino-americana«. Sobota, 15. avgusta, ob 21.00, »Figure v parku«. Nedelja, 16. avgusta, ob 21.00, »Tango y mi-sterio«. Ponedeljek, 17. avgusta, ob 21.00, »Piccola orchestra avion travel in concerto«. Sobota, 22. avgusta, ob 18.00, »Figure nel parco«. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Danes, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija) Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELIX (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) Ljubljana - Križanke, 20. avgusta, ob 20.30: Koncert dveh tenorjev, Janez Lotrič in Oto Pestner (na sliki) 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zvečer začne Ljubljano Zvezdni prah Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: RECUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lebar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 17. in 24. avgusta ob 20.30— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje Nekaj za dušo Frančiškanska cerkev, 3. avgusta ob 20.30 — MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Križevniška cerkev, 10. avgusta ob 20.30 — pihalni komorni orkester MUSIČA APERTA iz Bergama Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 2030—TANGO SEIS Ob soju sveč Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVVIN KROPFITSCH, klavir Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 — MARIOARA TRIFAN, klavir V vročici večera - Križanke 18. avgusta ob 20.30—Jazz, TONE JANŠA OUINTET 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 — VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 1.avgusta -THECLASSIC BUSKERS 8. avgusta -UUBUANSKI KVINTET TROBIL 22. avgusta - AKADEMSKA FOLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICUE Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 6. avgusta ob 11.00 — LEV GUELBARD, violina V gosteh - BLED Blejski grad, 2. avgusta ob 20.30 - THE CLASSIC BUSKERS Cerkev sv. Martina, 11. avgusta ob 20.30 — MOJC ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa V gosteh - POSTOJNA Predjamski grad, 3. avgusta ob 20.30 - THE CLASSIC BUSKERS Po festivalu - Poletno gledališče KrižanK O Ort Ort_HAI/HD DA Hm CI 6. DITMO LOGO RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLAN1JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Židovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: v sredo, 5. avgusta ob 18.30, odprtje razstave »4. rassegna internazionale del bronzetto«. Razstava bo odprta do 28. avgusta s sledečim urnikom: v tednu od 18.30 do 20.30 ob praznikih in ponedeljkih zaprto. Palača Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubbliCitA e prodotti indu-striali d’epoca«. Umik: vsak dan od 10.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flowers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. A.P.T. razstavna dvorana (ul. S. Nicolo, 20): do 4. avgusta bo odprta razstava Adriane Scarizza »Fantasta in Blu«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19., ob sobotah od 9.00 do 13.00, ob nedeljah zaprto. Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: Do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Židovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zveCer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, poštne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. MILJE Kulturni center G. Millo - Trg republike 4 Od 2. do 12. avgusta bo razstavljal grafike in olja Al-do Bressanutti. Umik razstave: v tednu od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 12. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanPApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. SLOVENIJA NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Ena] qq riških slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od do 19.00. KROMBERK sta. Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerij3 rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddeleK ledja primorskih likovnih umetnikov. cpo- Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvez ^ Umik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, 0 deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto- SOLKAN zbirka Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska -»Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do Pe ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne |r ^raj-zbirke tega umetnika na ogled še dve razsta^^ ter ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstru (di-pregledna razstava slik, akvarelov, grafik i i9. lene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 1 ^gijkit* ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob P°n zaprto. LJUBLJANA aModerne Moderna galerija: na ogled je stalna zbirK gaierije. M3*9 Mala galerija: do 30. avgusta odprta razs Peljhana »Sistem - 7«. . v jp foto Galerija CD: odprta je razstava risb, 0^!'SOgterdaIIia grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz A Razstava bo odprta do 13. avgusta. ta)na raZS!p) Muzej novejše zgodovine: na ogled je s ^ -[O- 1 va Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odpr 18. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pisana delavnica: Ok-1 rasene sveče TV dnevnik, nato Utrip evangelija RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 S RAI 1 Scanzonatissima, 7.15 Cercando cercando 9.00, 10.00, 10.30, 11.50 dnevnik Film: Virginia, dieci in amore (glas., ZDA ’53) Nan.: Lassie, 10.35 Komisar Kress Ci vediamo in TV Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Vremenska napoved Film: Altissima pressio-ne (glas., It. ’65) Nad.: Piccolo amore, 6.50 La donna del mistero 2 Dokumenti Q Aktualno: Eurovillage, 10.00 Sabato 4 Dnevnik Aktualna odd.: Gib la maschera Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Sl Dnevnik La macchina del tempo Nan.: II senso del mistero Dok.: Amico cucciolo Nan.: Chicago Hospital Variete: Perdonami Euronevvs Nan.: Anna Maria Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Harry in Madison, risanke Princesa Sissi Variete za najmlajse: Hul-laballoo Variete: 21. Poletni maraton Aktualna odd.: Posebnosti Raiuno in Tgl Film: Sono stato io! (kom., It.’38,i. E. De Filippo) . Vreme in dnevnik Nan.: Matlock - Baron (i. Andy Griffith, 2. del) Dnevnik Aktualna odd. o morju: Lineablu Dokumenti Mladinski variete: Solle-Dco, vmes risanke Bar-narossa, Robin Hood in nan. Se bojiš teme? Dnevnik Nabožna oddaja: A sua immagine T V film: L’ amore di un Padre (dram., ZDA '96, i. Christopher Noth) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Igre brez meja (vodita Mauro serio in Havia Fortunato) Dnevnik Izžrebanje lota Posebnosti Tgl Dnevnik, zapisnik, horo-skop, vreme Film: La fine & nota (dram., It.-Fr. ’93, r. C. Domencini, i. Fabrizio nentivoglio, C. Salani) dni: H tempo del ritor-™ n° (dram., It. ’93) Film: L’ amante di ferro ITTm Dnevnik in vreme (pust,, ZDA ’52) IfijS Variete: Game Boat Aktualno o počitnicah: Film: Brevi amori a Pal- Un mondo di vacanze ma de Majorca (kom., It,- Rwj Nan.: Sentinel Sp. ’59, i. A. Sordi) Risanke: Tom in Jerry Film: La bisbetica doma- Izžrebanje lota ta (kom., It. ’67, i. E. Tay- Dnevnik lor, R. Burton, C. Cusack) TV film: Procedura os- HM Pregled tiska sessiva - Someone’s Wat- Film ching me! (thriller, ZDA ’78, i. L. Hutton) Proza: Bello di papii (i. N. Taranto, V. Crispo), S CANALE 5 vmes (23.35) dnevnik, vreme Brezdelje utruja? Na prvi strani m Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Neverjetni Hulk, m RAI 3 9.35 Dieci sono pochi Aktualno: Affare fatto nn Nan.: Hiša v preriji, 11.30 Sedma nebesa (i. Dok.: Geo magazine S. Collins, C. Hicks) Film: Giungla di bellezza Nan.: Due p er tre (i. J. (dram., VB ’64) Dorelli) Film: 11 letto racconta Dnevnik TG 5 (kom., ZDA ’59, i. Rock Sgarbi quotidiani Hudson, Doris Day) Film: Sono fotogenico Aktualna oddaja (kom., It.-Fr. ’80, i. Rena- Dnevnik to Pozzetto, E. Fenech) Komični filmi Film: Toto e Marcellino Avtomobilizem Fl: VN (kom., It. "58, i. Toto, Pa- Nemčije blito Calvo) Deželne vesti, dnevnik Nan.: Plavolaska za očeta Glasba: Girofestival (i. Patrick Dufly, Suzan- Šport: Tour de France, ne Sommers) kolesarstvo, vaterpolo, Variete: Poletni Tira & 18.15 SP v streljanju Molla (vodi Giampiero Vremenska napoved Ingrassia) Dnevnik, deželne vesti Dnevnik TG 5 Nan.: Friends Variete: Doppio lustro Film: Romul in Rem (vodita Ezio Greggio in (zgod., It. ’61, i. S. Ree- Enzo lacchetti) ves, Gordon Scott) Variete: Forza papa (vo- Dnevnik in deželne vesti dita Mara Venier, Gerry Aktualno: La principessa Scotti) sul pisello Variete: I cortissimi Dnevnik in vreme Aktualno: L’ Italia di Don Šport: boks, Castiglione - Camillo Skali (SP v supermuSji Nan.: Mike Land kat.), 10.5 konjske dirke Dnevnik Fuori orario, vmes filmi Variete: Doppio lustro Nan.: Dear John, poor John Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina Aktualno: Gimmy - Svet fitnessa Šport: Rally inracing Nan.: Mr. Cooper, 11.00 Hazzard Šport studio - Goodvvill games, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Genitori in blue jeans Risanke Risanke: Jetson Dok.: Ushuaia Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Ocean girl, 1800 Lassie Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.30 Pappa e Ciccia (i. J. Mills, Richard Long) Variete: Sarabanda Film: Lo squalo - Javvs (dram., ZDA ’76, r. S. Spielberg, i. R. Scheider) TV film: A better tomor-row (pust., ZDA ’86) Italija 1 šport Film: Demolition Cop # TELE 4 M 23.00 Dogodki in odmevi | Nad.: Prava ljubezen 1 Goldrush IKIHHI Poletni Musichiamo Film: Una di troppo Osebnosti in mnenja Automobilissima Konjske dirke Ai confini del la realta {r Slovenija 1 Napovedniki Zgodbe iz školjke, 8.30 ris. nan.: Čarobni šolski avtobus, 8.55 Živahni svet R. Scarryja (ris. nan.), 9.20 Modro poletje Tedenski izbor: Dobrodošli doma, 9.55 Obletnici RTV Slovenija Pot k mojim ljudem -Koncert Jerice Mrzel Festival Brežice 1997: Koncert Accademie Daniel Israel Tednik Poročila, vreme, šport Tedenski izbor: Prisluhnimo titšini Nan.: Večni sanjač, 14.05 Zgodbe Ruth Rendell Film: Zvodnik (ZDA 1979, r. P. Bogdanovich, i. Ben Gazzara, Denholm Elliott, J. Villiers) Obvestila Obzornik, vreme, šport Letni koncert APZ Tone Tomšič (3. del) Glasbeni utrinek: Ar-ležanka (G. Bizet) Na vrtu, 18.15 Ozare Dokumentarna odd.: Okavango (Fr., 1. del) Risanka Dnevnik 2, vreme, šport Utrip TV genij, 21.10 Novice iz sveta razvedrila Oddaja o turizmu: Homo turisticus Dokumentarna serija: Tretje oko (zadnji del) Poročila, vreme, Šport Film: Ob reki (VB, ’86, r. T. Hunterf, i. C. Glover) Film: Sodni dan (ZDA ’93, r. C. Considine, i. R. D. Anderson, P. Egan) TV PRIMORKA MONTECARLO Ero 17.00 Videostrani mm Videospot dneva 19.30, 23.40, 1.55 Dnev- Zgod. avtomobilizma nik, 19.50 TMC Šport Kmečke igre: Čezsoča ’98 Nan.: Ainvolf STovenec v Avstriji Film: Appuntamento sotto Videostrani il letto (kom., ZDA ’68) Videospot dneva Tour de France Duhovna misel Film: Io non sono una spia Veselo po naše: Gostje - (dram., ZDA ’57) Istrski vinogradniki Film: Il corpo del reato Praznik košnje na Banjsi- (krim., ZDA ’90, i. Burt cah Reynolds) Zgod. avtomobilizma Aktualna odd. o zločinih: Predstava PDG Nova Go- Intorno al delitto rica: Tast po sili Slovenija 2 7.10 7.25 9.20 9.25 10.30 11.20 12.45 13.15 13.45 14.15 17.25 19.30 19.55 20.00 21.25 22.00 0.00 0.05 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki} Zlata šestdeseta: Nostalgija z avtorji - Berti Rodošek Animirana nanizanka: Jeklene ptice (VB) Film: Zrakoplov (Slovenija 1992, r. Jure Per-vanja, i. Janez Škof, Maja Sever, Vladimir Jurc, Gojmir Lešnjak) Euronevvs TV prodaja Teniški magazin Kolesarstvo: Tour de France Tenis ATP (polfinale) Videoring Oglasi Film: Umor na kmetiji (Nemčija 1991, r. Nico Hoffmann, i. Ulrike Folkerts, Michael Schrei-ner, Ben Becker) V vrtincu Sobotna noc Napovedniki @ Koper Euronevvs |gro Vesolje je... Eccheccimanca Program v slovenskem jeziku: Brez meje Poletje brez meje Primorska kronika j R TV Dnevnik, vreme, šport ■ $ Jutri je nedelja $ Risanke ■ S Potovanje po Nemčiji Film: Glas brez obraza (glas., It. ’38, i. G. Manu-rita, Laura Nucci) Vsedanes - TV dnevnik Dok. oddaja: Odmev Film: Nemanič Oglas., VB ’68, r. G. Sidney, i. Tommy Steel, Julia Fošt er) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika r A Radio Trst A ^■13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, vm ° Poročila-' 7.20 Dobro jutro po naše, es Koledar; 8.10 New Age; 8.30 Kulturni giash*'PotPuri; (0-10 Koncert operne l_Qj e; ((-30 Odprta knjiga: Ajša Najša (F. sba' fel<'r' ^ Maver); 11 '45 Country gla-Zbo ^ ^ ^raievne stvarnosti: Iz Rezije; 12.40 KronV3'^0 ®lasl:,a P° željah; 14.00 Deželna gQ ' a; M.10 Z naših prireditev; 15.15 Taka - a; 16.15 Glasba za vse okuse; 16.30 7- bivol in tiger; 17.00 Kulturna kronika. Cirv a' Glasba za vse okuse; 16.30 hatoj $cenc esn' ^i; 19.20 Napovednik. 2° Klasični album; F' J' Haydn; 18.00 Mala Slovenski obračun s samim seboj - v 1J.U naše posebnosti..., (r. J. Povše); 18.40 (1.30 Radio Opčine )2 7' 15'10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, F0ye ' ^ 3.30 Poročila v ital.; 10.00 ISOn^!?1®0 Lestvica slov. moderne gl ; (vSQki®lasba po željah; 17.10 Zrno v etru kosriri' ^4 dni), prenos Jadranovih barskih tekem. me; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku: Varna plovba in nadzor meje; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Intervju z M. Zore; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Alice;12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 Radio Koper 6 3q (slovenski program) 17.307)30- 8'30-10'30- 14.30 Poročila; 12.30, 7.oo j, t Dnevnik; 6.05 Primorska poje; cijske 7 rani|(<; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agen-x anirnivosti; 8.00 Pregled tiska, vre- 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš go- st; 17.05 Mozaik; 18.15 Življenje kot izziv; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Godci ne poznajo meja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd, v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.30 Informacije v tujih jezikih; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 KF nobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.30 Informacije; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.30 Glasba J. VVebra. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues, dbtieland; 11.05 Naši umetniki; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 V podvečer; 20.30 Koncert 2. Festivala Brežice; 22.30 Do polnoči; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.il Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 5.12 najvLsje -8 cm, ob 7.44 najnižje -9 cm, ob 16.49 najvisje 25 cm. Jutri: ob 1.23 najnižje -23 cm, ob 7.47 najvisje 0 cm, ob 10.48 najnižje -1 cm, ob 18.11 najvisje 27 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ REPORTAŽA Tradicionalni praznik košnje na Banjški planoti Tekmovanje v košnji, sprevod vozov, kulinarična razstava, muzej 1. svetovne vojne in še kaj BANJŠKA PLANOTA -Ze tradicionalni praznik koSnje je na Banjško planoto privabil veC tisoč glavo množico, ki si je z zanimanjem ogledala tekmovanje v košnji in povorko kmečkih vozov, kulinarično razstavo in muzej iz 1. vili tudi v povorki, ki so jo pričeli konjarji z Banjške planote. V sprevodu so sodelovali tudi kosci in grabljice, pa številni kmečki vozovi, ki so prikazovali stare in že pozabljene običaje. Številni se še dobro spominjajo, kako je v ju- lažje kmečko opravilo, kot je košnja in spravilo sena. V liniji za spravilo sena zasledimo modeme stroje kot so kosilnice, traktorske kosilnice, obračalnike, prikolice in balirke. Po povorki kmečkih strojev od najstarejšega do najmodernejšega je sledilo tekmovanje v košnji. Pomerilo se je kar 6 moških in 4 Zenske. Med moškimi je zmagal Franko Trakonja, drugi je bil Ivan Luis, tretje mesto pa je osvojih Danilo Suban. V ženski konkurenci je zmagala Ana Šuligoj, druga je bila Kristina Pavlin, tretja pa Ida Suban. Na razstavi domačega peciva, ki ga je pripravil aktiv Zena, so predstavili številne dobrote sladke kulina- vojne ter druge spremljajoče prireditve. Poletna vročina je prebivalce širšega dela Primorske kar silila, da se umakne v bolj hladne prostore in nedeljski dan preživi v stiku z naravo, predvsem pa da si ohladijo kri, pa razveselijo dušo in telo. Kot nalašč za to je bil v nedeljo, 26. julija, tradicionalen praznik košnje na Banjški planoti, ki se razprostira na nadmorski višini več kot 700 metrov. Svoj prispevek na tej tradicionalni turistični prireditvi, ki privablja že vrsto let več tisoč obiskovalcev, so dali tudi člani društva rejcev drobnice Goriške, ki so pripravili zanimivo razstavo žive drobnice. Razstavili so nekaj pasem ovc in koz, ki jih rejci gojijo na tem delu Slovenije. Sirjenje pa so predsta- rike in pripravili srečelov z več kot sedemsto dobitniki, od katerih je vsaka srečka zadela. Pridne ženske roke so spekle za praznik številno drobno pecivo, pa vse do sladkih in slatnih tort. Po nagradnem žrebanju so srečni dobitniki prejeli kar 50 zanimivih nagrad, med katerimi sodijo tudi potovanja v Istambul, Avstrijo, Švico, Liechtenstein, Bavarske gradove, Miin-chen, Budimpešto, Salzburg itd., je sledila še bogata tombola. Ob tej priložnosti je bil odprt tudi edini muzej iz 1. svetovne vojne katerega lastnik je domačin Zdenko Mužič, sicer zaposlen kot varnostnik na Cestnem podjetju v Novi Gorici, ki pa že 43 let zbira predmete iz 1. sv. vojne. V majhni sobici je prikazal več kot 2.500 eksponbstov, za katere lahko rečemo, da jih je v celoti izkopal iz zemlje tukajšnje Banjške planote in Trnovskega gozda. Otroški živ žav je popestril ansambel Čuki, pozno v noč pa sta za ples in prijetno razpoloženje skrbela ansambla Slaki in Čuki. Besedilo in slike: Olga Knez tranjih urah pela kosa, popoldne pa so marljive gospodinje obračale ali pa grabile seno. V čutaricah in plenirjih nosile koscem pijačo in jedačo. V modernem času prideta v nekaterih primerih kosa in grablje še vedno prav. Sicer pa sta jih zamenjala cela serija modemih orodij, predvsem pa strojev, ki omogočajo Ek P6 'Miih* v y'V, •nč8s/ Muzej prve svetovne vojne hrani 2500 predmetov Vojaški muzej iz prve svetovne vojne, ki ga je na Banjšicah pred tremi leti odprl domačin Zdenko MužiC, hrani preko 2500 eksponatov, ki jih je vneti zbiralec skomj vse izkopal iz zemlje in jih dal na vpogled številnemu občinstvu, ki si je ogledalo tudi tradicionalen Praznik košnje. 55-letni Zdenko MužiC (na sliki desno), ki se vsak dan vozi s 714 metrov visokih Banjšic, ki štejejo blizu 300 prebivalcev v 20 km oddaljeno Novo Gorico na delo kot varnostnik na Cestnem podjetju, se že od svojega 12. leta starosti ukvarja z zbiranjem starih vojaških predmetov. Zlasti ga zanimajo predmeti iz prve svetovne vojne s poudarkom na Soški jmnti. V njegovi vnemi in vztrajnosti zbiranja vojaških predmetov je 15. julija 1995 odprl tudi svoj vojaški muzej. Zdenko pove, da je skomj vse predmete sam v teh številnih letih, odkar se ukvarja z zbiranjem starega orožja, izkopal na Banjški planoti in Trnovskem gozdu. Le malo je takih, ki jih je kupil ali da niso bili v zemlji, kot so kape in značke. Pretežno gre za predmete italijanskih in nemških vojakov, ki so se bojeva. ^ Soški fronti. Poudarimo lahko, da številne vojaške eksponate aeT1 vojakov, ki sojih izgubili, pozabili VOJUKOV, KI SO JUl IZgUUlU, pUAUu^ stili pri preboju 24. oktobra 1 -91 ^ Ena izmed izložb predstavlja pref* italijanskih alpinov - gorskega P0{ i.ajo- in /S7 ipnmn in m n n n C* cnb)P?Jl 11 liko je Cutaric in menašk, sabelj k1 ^ netov, pištol in pušk, zanimivi pa s° ^ gumi, denar, pipe, prstani itd. v ^‘"2,fiat roCnih bomb mzlicnih armad in j?^ ^ raznih kalibrov, kot zanimivost m . tudi japonski bajonet. Veliko je bdo ^ da je vse očistil in postavil v izloča vilne predmete pa krasi tudi bogaj n!jk0' ni material. Gre za fotografije, ^ d na zujejo boje na Soški fronti, Pre.njte^j[ Banjški planoti, kjer so bili n >^aj mnjenci skriti po hišah in cerkvah, ^ pa je tudi fotogmfij banjških faid0 •veh ve svetovnp vojne. . 7JaVe‘‘ Muzej prve svetovne vojne Je vsajc gostilne na Banjšicah in je odv.//e. dan, mzen ob sredah, od 15. are ' q jC