GOSPODAR LETO 1933 13. DECEMBRA STEV. 20» Kako tzbirajmo V zadnji številki »Gospodarja« je bilo pojasnjeno, kako važna in kako nujno potrebna pri zasajanju novih sadovnjakov je premišljena ubira sadnih sort. Danes nekoliko praktičnih migljajev na tri glavna vprašanja: Katera plemena, katere sorte in koliko sort? 1. Katero pleme bomo sadili? Tisto, od katerega pričakujemo največ dohodkov za svoje gospodarstvo! Kdor dandanes zasaja količkaj večji prostor, dela to skoro gotovo z namenom, da bi prideloval sadje za prodaj. Samo za domačo porabo menda ne bomo veliko več sadili, ker v to svrho bo ostajalo vedno dovolj pridelka, ki ne bo za prodaj. Sadje za kupčijo — torej namizno sadje - bomo gojili. V tem oziru najvažnejše pleme so in bodo ostala jabolka. S tem pa seveda ni rečeno, da bi se v izjemnih slučajih ne mogli odločiti tudi za kako druge pleme, zlasti za orehe in brc9kve, kjer so ugodni prostori 'n druge okolnosti. V bližini večjih domačih tržišč se lahko tudi prav dobro izplačajo žlahtne hruške, v ugodnih krajih tudi češnje in navsezadnje morebiti tudi slive in češplje. Toda središče našega pridobitnega trgovskega sadjarstva bodo tvorila v naših pokrajinah slej ko prej le jabolka. 2. Sorte. Izbira sort je pri vseh sadnih plemenih, zlasti pa pri jabolkih najtežja, najbolj kočljiva, pa najvažnejša stvar. Ne samo zato, ker . imamo kar na tisoče sort, ampak tudi zate. ker so med seboj tako neznansko različne glede .asti. drevesa občutljivosti za toplotne izpremene (podnebje in lega) in zaiedavce in glede rodovitnosti. Pa tudi plodovi so silno različni glede debelosti. oblike, barve, okusa, občutljivosti za prevažanje in glede trpežnosti. Izredna bi bila sorta, ki bi čvrsto rastla v vsakem podnebju in v vsaki legi, ki bi se je zajedavci ogibali, ki bi redno in obilo rodila srednje debel sad lepe oblike, živordeče barve, prijetnega okusa, neobčutljiv za zunanje vplive ta čimbolj trpežen. Žal, da takih 9ort ni. Ce je n. pr. od kake sorte drevo neobčutljivo za vse podnebne, krajevne in talne razmere in poleg tega morebiti še rodovitno, ima pa sad skoro gotovo take lastnosti, da v nobenem oziru ne ustreza. Pri mnogih sortah je slučaj obraten: Žlahten, lep, okusen, trpežen sad, toda slabotna rast in občutljivost drevesa v tem ali onem ožim ali pa v vseh. k sreči je pa vendarle nekaj sort, ki so v naših krajih udomačene in vsaj v glavnih zahtevah (dobra, zdrava rast. neprevelika občutljivost, rodovitnost ta dober sad) ustrezajo — če ne prav popolnoma, pa vsaj deloma. Te v naših razmerah že do dobra preizkušene sorte so zbrane v »Sadnem izboru za Dravsko banovino«, ki bi ga moral imeti dandanes v rokah vsak zaveden in napreden sadjar. Če ga še kdo nima, naj se obrne na bansko upravo. Dobil ga bo zastonj. Sam sadni izbor pa še ne zadostuje. Važne so izkušnje iz lastnega sadovnjaka in iz neposredne okolice. Potrebno je tudi posvetovanje z dobrimi, izkušenimi sadjarji in s sadjarskimi veščaki. Kdor namerava torej saditi kaj več, naj krene pri določanju sort na tole pot: Najprej naj pogleda okoli sebe po svojem in po sosednjih sadovnjakih in naj 'kuša dognati katero pleme, zlasti pa katere sorte tega ali onega plemena v enaki zemlji in v enakih podnebnih otolnosiih najbolje uspevajo. Ta dogna-nia naj potoni primerja s sadnim izborom in na podlagi te primerjave si naredi izbor za sebe. S tem izborom naj stopi potem še h kakemu izkušenemu sadjarju, ali naj se predmet spravi v razgovor in končno rešitev pri podraž- niei Sadij. in vrt. društva, ki ie dandanes že skoraj v vsakem večjem kraju. Na tak način dognan in na vse strani premišljen najožji krajevni izbor bo potem večinoma veljaven za vse sadjarje enega in istega okoliša. Take krajevne sadne izbori so že sestavile skoraj vse prej omenjene podružnice in bi morale biti sadjarjem na razpolago. Važno je namreč da imajo kraji z enakimi podnebnimi razmerami enake izbore, da bo sčasoma v posameznih okoliših čimveč enotnega blaga za kupčijo. 3. Koliko sort. Kolikor moči malo! Dve, tri, ki so v okolišu najbolj razširjene Ln v kupčiji najbolj ali vsaj dobro vpeljane in čislane — pa zadostuje. Saj je znano, da je največja ovira v razvoju in napredku našega sadjarstva vprav ta nesreča, da imamo preveč sort. Ze samo krčenje števila sort je velikega pomena za napredek trgovskega sadjarstva in dokler se to krčenje ne bo začelo na vsej črti in z največjo odločnostjo izvajati, toliko časa ne moremo govoriti o kakem znatnem napredku. Vse, kar je bilo povedano o izbiranju sort pri zasajanju novih sadovnjakov, velja do pičdce tudi za precepljanje. Isti vspeh kakor z zasajanjem mladega sadnega drevja dosežemo tudi s pre-cepljanjem starejšega ali zelo odraslega sadnega drevja in sicer mnogo prej. H. Oskrba breje krave v druge polovici brejosti V prvih petih mesecih brejosti oskrbujemo breje krave prav tako kakor nebreje. V drugi polovici brejosti pa jim že moramo posvečati več pozornosti. Preprečiti moramo vse, kar bi utegnilo povzročiti zvrženje. To lahko povzroči neprimerna, pokvarjena in zmrala krma. Na zunaj jih moramo čuvati pred sunki in udarci. Lahko pa opravlja breja krava lažjo vožnjo ako potrebno tudi de zadnjega meseca pred porodom. Zelo važno je, da breia krava prestane ali .. presuši z mlekom 6 do 8 tednov pred porodom iz razlogov, ki so bili navedeni v 19 številki letošnjega »Gospodar- ja pod naslovom »Ne molži brejih krav do teiitve«. V zadnjih tednih pred porodom pa zahteva breja krava še posebno skrb pri krmljenju, napajanju itd. Ne dajajmo ji piti ledenomrzle vode, odločimo ji v hlevu poseben prostor, kjer je varna pred drugimi živalmi vn prepihom ter ima suho in dobro postlano - ležišče. Ne rabimo je več za vožnjo, vendar pa naj se še vsak dan giblje na prostem, ker gibanje tudi pospešuje iažji porod. Tudi v zadnji dobi brejosti moramo kravo zadostno in dobro krmiti, kei radi slabe prehrane lahko tudi zvrže. Vendar pa ne sme biti krmljenje predobro in pretečno. Res da potrebuje krava v drugi polovici brejosti več redilnih snovi za razvoj zarodka kakor pa v prvi polovici. Ta potreba na redilnih snoveh pa ni nikakor takšna, da hi opravičilo premočno krmljenje: Od 5 do 7. meseca brejosti naj dobiva krava na račun razvoja zarodka toliko krmil oziroma redilnih snovi v krmi. koiikor jih je potrebno za vzdrževanje njenega telesa in za proizvodnjo enega litra mleka, v 8. in 9. mesecu pa toliko, kolikor jih je potrebno poleg vzdrževalne krme za proizvodnjo treh litrov mleka. Taka množina redilnih snovi je v 10 do 12 kg srednje dobrega, pravočasno košenega in v lepem vremenu spravljenega sena iz boljše oskrbovanega travnika ter zadostuje na dan za 500 kg težko kravo. Bolj tečno krmljenje v zadnji dobi brejosti krav je morda umestno edino v takih hlevih, kjer se na splošno slabo krmi. Tam je naravnost potrebno, da se slabo oskrbovane krave opomorejo, ker bi sicer le ležko ali sploh ne prestale napora pri porodu in prvi čas molzenia. Če pa pazimo na to. da dobivajo krave redno v pokladanih krmilih primerno množino redilnih snovi potem je vsako tako premočno krmljenje brezmlečnih brejih krav, kakršna jt še marsikod zbudi v zadnjih tednih brejosti v navadi, odveč. Pri sicer dobrih krmskih razmerah lahko postane takšno premočno krmljenje celo nevarno, ker pospešujemo z njim porodno vročino pa tudi več ali manj otežkočent; ali težke porode itd. Zdi se, da je ta navada ostala in živi dalje iz prejšnjih časov, ko je bilo treba zanemarjene krave par tednov pred porodom boli tečno krmiti, da so se opomogle in lahko prestale porodne težko-če. Danes, ko krmimo krave večinoma tudi pozimi dovolj in dobro, je premočno krmljenje v zadnjih tednih brez pravega pomena. Ne smemo pa pozabiti pri brejih kravah na pridaitek po par dekagramov klajnega apna in soli na dan in glavo; tud ine takrat, ko so brez-mletaie Oboje potrosimo po pokladani krmi ali pa zmešamo sol in apno skupaj in mešanico damo kravi, da jo naravnost poliže. Na ta način nabira breja krava že pred porodom apno na račun poznejše mlečnosti. Vsekakor je boljše, da prihranimo vsa močna krmila, ki smo jih morda namenili sioer primerno rejeni kravi za priboljšek v zadnjih tednih pred porodom, za njeno krmljenje kmalu po porodu. Ne začnimo pa takoj po porodu, temveč šele, ko se je krava otrebila in je tudi drugače pri njej vse v redu, polagoma krmiti prej omenjeni priboljšek v obliki močnih krmil. Mlečnost namreč najbolj narašča \ prvih šestih tednih po porodu. Če torej v tem času tečno in obilo krmimo mladovno kravo, pospešujemo njeno mlečnost in nam bo dajala tudi več mleka. Pozneje je težje zvišati mlečnost, tudi če bi jo dobro krmili. g Podpore za napravo umetnih travnikov. Banska uprava bo spomladi 1934 dodeljevala semena travniških semenskih mešanic po polovični ceni onim kmetovalcem, ki si nameravajo urediti umetne travnike. Poleg semena bo dovoljevala tudi umetno gnojilo nitrolaskal po polovični ceni, ki se bo uporabil pred setvijo travne mešanice, in sicer na ha 500 kg. Travne mešanice bodo pripravljene v Ljubljani. Podrobna pojasnila daje prestojni okrajni kmetijski referent, na katerega je nasloviti tudi tozadevne prošnje. Vsak okrai bo dobil tudi po eno travniško brano po polovični četni Zaar. Hugon Turit: Središča živalskega živi jen,a ali živčevje Vse višje razvite živali, torej tudi vse naše domače in udomačene živali, kažejo dokler žive dobro nam znane življenjske prikaze ali znake življenja: one rastejo, se presnavljajo, obnavljajo, prehranjujejo, se gibljejo, občutijo, sprejemajo in razumevaj« zunanje vtise in imajo o njih gotovo svoje pravilne predstave, uravnavajo dalje zavedno in ne-za.edno delovanje vseh svojih telesnih delov (organov). In vse to se vrši, uravnava in vodi v čisto gotovih središčih živalskega življenja, katere imenujemo skupno živčevje. Zato ima tudi žival iz posebnega živčnega tkiva čudovito urejen živčni «5»-stav, ki obstoji pred vsem iz sivih živčnih celic (gangljie) in belih živčnih nitk (živci), ki sprejemajo dražljaje in občutke, jih vodijo dalje do glavnih središč, kjer doaore do spoznavanja, razumevanja. zavesti in predstave. K živčnemu sestavu spadajo: 1. osrednji deli ali glavna središča, to so možgani, hrbtni mozek in na gotovih mestih porazdeljeni živčni vozli z živčnimi celicami ali gangljiami; 2. obkrajne živčne niti ali živci, ki so razpredeni ko* obkrajni deli živčevja po vsem telesu. Osrednji deli živčnega sestava obstoje iz živčnih sivih celic in živčnih belih \dakenc (nitk). Že pri površnem pregledu osrednjega živčevja vidimo s prostim očesom ta dva sestavna dela in ju razločamo po barvi t. j. siva in bela snov možganov, hrbtnega mozga in živčnih vozlov. Najvažnejša je siva snov, ki obstoji pred vseni iz sivih celic, katere so v svoji skupnosti prava središča vseh življenjskih pojavov. Obkrajni deli živčevja ali živci so na videz le bela vlakenca (nitke), kakor nekake žice-vodilke, slične žicam telegrafa, telefona, daljnovodov itd.; toda pod drobnogledom (mikroskopom) vidimo, da so te nitke prave cevke, Hele ali oivo-bele barve, različno debele in se imenujejo prvotna vlakenea ali živčne cevke, ki so resnično votle in se združujejo v skupne povezke in konečno v pravi živec. Dokler biva življenje, so te živčne cevke napolnjene z napoltekočo, vlačijivo snovjo, ki je podobna vlačiji-vemu mozgu, zato se tudi imenuje živčni mozeg, ki je pod drobnogledom zrn-čaet, belkasto-prosojen, v živem telesu najbrže čisto tekoč, po smrti pa se se-sede, postane moten in dostikrat tudi ).»opolnoma izgine. Silno važno za ne-motljeno in pravilno delovanje teb pravih živcev je to, da se živčne cevke (nitke) ne zlivajo ena v drugo, kakor to vidimo pri krvnih žilah, ampak ostanejo vedno in tudi v skupnih zvezah cisto samostojne od izvora do konca oziroma od obkraja do središča. — Po njihovem opravilu ali delovanju razvrščajo živce v: a) živce čutov (čutežev), ki sprejemajo potrebne zunanje vtise, dražljaje ali mike in jih vodijo do najvišjega živčnega središča ali do možganov, kjer fmaejo do zavesti, razumevanja ali spoznanja; b) občutne živce, ki posredujejo občutke na koži in sluznicah; e) gibne živce, ki vodijo in v ravnava jo vsa gibanja v telesu in izvirajo na osrednjih delili živčevja in gredo do vseli mišic; in d) živce prehranjevanja, ki vodi,jo vso telesno prehran«- Vsak živec ima svoj osrednji konec v csredniih delih živčevja t. j. v možganih, hrbtnem mozgu ali v živčnih vozlih (gangljiah), in en obkrajni konec (v koži, sluznicah, mišicah itd.). Obkrajni konci živcev so prav različno ustvarjeni, vselej pa tako, da najbolj ustrezajo svojemu namenu, zato tudi tu zopet lahko občudujemo velikansko smoternost božjega stvarstva. Eni teh obmejnih koncev se razpredajo v koži kot mrežice, drugi končava jo z batom podobnimi »debelinami, nadaljnji z raznimi telesci, celicami, nekateri imajo svoj konec, prost v tekočini. Izredno znamenito in s prav posebnimi pripravami se končujejo živci čutil (čutežev) Vzroki degeneracije kmetijskih rastlin Pod tem naslovom ie dr. A, Tavčar, profesor na kmetijski fakulteti v Zagrebu, naš rojak, v s Gospodarskem listu': objavil članek, ki obravnava vzroke, zakaj naše kmetijske rastline polagoma propadajo in nazadujejo v svoji rodovitnosti. Ker je to vprašanje izredno važno za vsakega poljedelca, prinašamo v izvlečku njegova izvajanja. Najprej pa moramo pojasnita nekatere tozadevne izraze, ki so1 našim kmetom manj umiri vi. Pod. imenom degeneraeija razumemo v poljedelstvu nazadovanje rastline glede njene rasti in rodovitnosti, kar opišemo s slovenskim sicer manj znanim izrazom izrodstvo. Toda znanstveni izraz degeneraeija najbolje označuje ta pojav, zato se ga bomo tukaj tudi stalno posluževali. Moramo pa tudi razločevati med vrsto in sorto rastline: pšenica je u. pr. vrst« žita, dioseška pšenica je sorta, pšenice ravnotako kakor domača, beltinska, banaška, šomodijska, prolifik in druge. Degeneraoijo raznih sort kmet-skih rastlin izražajo naši kmetje večkrat tako, da pravijo, da se je n. pr. pšenica, aida, zelje rpresortala«. Še pred kratkim so strokovnjaki glede degeneracije v rastlinstvu zastopali različna mnenja, toda šele v zadnjem času jim je po dolgoletnih znanstvenih preizkusih uspelo najti pravilno tolmačenje ter ugotoviti prave povzročitelje tega pojava. Sicer uastopa ta največkrat istočasno z raznimi rastlinskimi boleznimi; vzlic. teatra pa moramo najprej ugotoviti vzroke degeneracije sort brez ozira na bolezni, »»tem šele vlogo bolezni pri degeneraciji rastlin. Splošni znaki degeneracije so: nazadovanje bujnosti v rašči in pridelkov, istočasno pa pojav rastlinskih bolezni. Četudi nastopa v praksi degeneraeija skoraj vedno združena z boleznimi, vendar je to pojav zase, ki nastopa tudi brez njih. Če radi tega pojava rast sorte stalno slabeva, tedaj mora prej ali slej dovesti do izumiranja sorte. Tudi najbolj plemenite kmetijske rastline dajejo zadovoljive pridelke sa mo r tistih ali stičnih podnebnih in i al-nili razmerah, v katerh so bile požlaht-njene. Ce jih gojimo v krajih, kjer »o vremenski aii zemeljski pogoji različni ali naravnost nasprotni, tedaj nazaduje njih rast in rodovitnost: sorte degenerirajo. Zlasti vrtne rastline so občutljive proti vsaki izpremembi svetlobe, toplote, vlage in hranilnih snovi. — Tako na pr, postane fižol brez niti v strečju pri nas po nekoliko lotih nitkast, t. j. žile v stročju se mu v naših razmerah odebele in olesene. Če so te razlike v podnebju in zemlji male, tedaj je nazadovanje počasno ter se degeneracija opaža šele po nekoliko letih. — Nadalje: nekatere pridobljene lastnosti vzdržijo tudi v izpremenjenih razmerah po več let, druge pa kmalu nazadujejo. Tako si tudi tolmačimo dejstvo, da nekatere sorte, ki so bile oplemenjene za določene razmere, dajejo v izpremenjenih razmerah spočetka še vedno si ione pridelke kakor v onih, za katere so bile požlahtajene. Iz tega sledi, da rtegene-racija ni ničesar drugega kakor manjkajoča lastnost prilagodenja sorte na h-premen jene življenjske pogoje. Zelo pogosto nastopa degeneracija pri krompirju in sadnem drevju, ki jih razmnožujemo prvega z gomoljem, drugo s pomočjo sadik in eepdčev, torej z deli rastlin in ne s semenjem. Zato se v nekaterih novejših strokovnih kniigah pogrešeno navaja, da leži vzrok v degeneraciji v nespolnem razmnoževanju. Ta trditev izvira iz stališča, da ima vsaka rastlina določeno življenjsko dobo, tako da predstavlja sorta, ki se razmnožuje nespolnim poleni, eno edino rastlino, ki neprestano raste iz lastnega telesa, ki pa zmore doseči samo določeno starost. Toda ta trditev ne drži, kajti znano je, da se nekatere rastline, 11. pr. trte, banane i. dr. že tisočletja razmnožujejo izključno na nespolni način vzlic tenm pri njih še ni nastopila degeneracija. Pri krompirju n. pr.. ki ga gojimo na nespolni način potom aromolia. ki predstavlja del m stebla, zrašeenega na koreninah, je ugotovljeno, da nekatere njegove vrste degenerirajo le v nekaterih krajih, v drugih pa dajejo neizpremenjen pridelek. Iz tega torej sledi, da degeneracija ni odvisna od starosti rastline in tudi rte od ne spolne razmnožitve. (Nadaljevanje.) Gospodarske vesti Denar g Ljubljanska denarna borea. — Na ljubljanski borzi je denarni promet v zadnji dobi nekoliko narastel, tečaji so pa skozi neizpremenjem, izvzemši malih gibanj posameznih valut. Nevštevši 28.5 odstotkov ažija so inozemski tečaji dosegli na tej borzi naslednje cene: 1 angleški funt 189.1C Din, l ameriški dolar 36.66 Din, 1 holandski goldinar 23.08 Din, 1 nemška marka 13.69 Din, 1 švicarski frank 11.11 Din, 1 avstrijski šiling 9.15 Din, 1 belgijski belga 7.97. Din. 4 italijanska lira 3.02 Din, .1 francoski frank 2.24 Din, 1 češka krona 1.70 Din. 1 grška drahma 0.38 Din. g Svetovni denarni trg. Glasom poročila Narodne banke za tretje četrtletje ^e položaj denarnega trga v Jugoslaviji postopno zboljšuje. Razpoložljivega denarja ni tako malo, kakor se splošno sodi, le tam ga ni, kjer bi lahko poživljajoče vplival na gospodarstvo. Deloma, je-hranjen denar doma, deloma leži brezobrestno in brezplodno na žirovih aču; nih. Denarni zavodi drže raje denar v blagajnah in pri Narodni banki, kakor pa da bi vlagali sredstva v take kredite, ki se ne bi dali vsak čas likvidirati. Toda dejansko znatno zboljšanje je pričakovati šele prihodnje leto. — Na valutnem tržišču vlada danes zmešnjava in le malo je držav, ki so si ohranile stal nost vrednosti denarja. Padec valut st meri na podlagi razmerja s francoski« frankom, ki je vkljub napadom najbolj stalna valuta na svetu. Skupno število držav z razvrednoteno valuto znaša 52 Tako je padla valuta na odstotkov paritete: Anglija 65.09, Avstrija 77.85, Danska 52.48, Grčija 44.08, Ja>po»s»ka 88.28. Jugoslavija 76.97, Madjarsica 72.bt>, ameriške Združene države 66.45. Paritete se z deviznimi ukrepi drži šest valut: Bolgarija, Češkoslovaška, Italija, Nemčija. Romunija in Rusija. Kakor se torej vidi. manjka skoraj v vseh državah tiste stalne vrednosti denarja, ki mu je bila določena z vpeljavo zlate valute. Trgovina g H m oljska kupčija. V Savinjski dolini je ostalo neprodanih še okrog ene desetine letošnjega pridelka, ki je pa v trdnih rokah, zato težko pride do zaključkov. Tekom zadnjih 14 dni so se cene nadalje dvignile in učvrstile ter se je plačevalo po 70—75 Din za kg, izjemoma z napitnino še več. Povpraševanje in zanimanje je živahno, prodanih pa je bilo le malo partij. V Vojvodini ie kupčija postala živahnejša in so se cene dvignile na 60—65 Din za kg. — Najvišje cene za hmelj na hmeljskih irži-ščih v posameznih državah so bile v zadnjem tednu: v Nemčiji 105 Din, v Češkoslovaški 92 Din, v Angliji 87 Din, v Franciji 80 Din, v Jugoslaviji (savinjski) 75 Din, v Poljski 65 Din, v Belgiji 46 Din, v Ameriki 39 Din. — V Češkoslovaški in v Nemčiji pripravljajo zakonske predloge za omeiitev. oziroma ureditev hmeljske produkcije s tem, da se površina nasadov ne poveča nad sedanji obseg. Take želje izražajo tudi naši hmeljarji, ki se bojijo, da bi prišlo do padca cen kakor v letih 192!; do 1931. g Kupčija z domačim vinom. Ob nastopu mraza se je vinska kupčija ustavila. Sicer so pa rdeča vina večinoma že razprodana, kupci so segli že po belih. Največ gredo vina po ceni 3—5 Din liter, manj se kupuiejo kvalitetna vina. ki so od 5.50—7 Din liter. Po starih vinih pa ni povpraševanja. g Žitno tržišče. V žitni kupčiji je le malo izprememb. Zlasti promet v pšenici je majhen ter krijejo kupci le tekoče potrebe. Cene pšenici so ostale 102 do 104 Din na nakladalni postaji, v Ljubljani pa od 145-150 Din za 100 kg. Tudi moika ere le počasi v promet in se cene gibljejo med 195 - 20.' niri na nakladalni postaji. Ječmen stane 66 -67.50 Din. Koruza pa je čvrsta, ker je znatno povpraševanje za naše blago pri sosedih, zlasti v Avstriji. V stari koruzi ni ponudb, izvoz je pa živahen. Cene za umetno sušeno blago se gibljejo med 68 in 70 Din. Činkvantin ne beleži nobene ponudbe, pač pa je povpraševanje zanj po ceni 110 Din za 100 kg. Živina g Mariborski živinski sejem. Na zadnji sej m je bilo prignanih 6 konj, 12 bikov, 11-. volov, 330 kra\ in 8 telet, skupaj 470 glav. Od teh je bilo proda-nih 269 glav, 11 za izvoz v Italijo, Cene so bile sledeče: debeli voli za 1 kg žive teže 3.75—4 Din, poldebeli 2—3.25 Din, v p redili voli 2.25—3.25 Din, biki za klanje 3—3.50 Din, klavne krave debele 2.50—3.50 Din, plemenske krave 1.75 do 2.75 Din, krave za klobasarje 1.75—2 Din, molzne in breie krave 2—2.50 Din, mlada živina 3—4 Din, teleta 6—7 Din. g Mariborski prašičji sejem. Zadnji sejem je bil zelo slabo obiskan, kajti prašičerejci so pripeljali samo 68 prašičev, prodali pa 34 glav. Cene so bile: mladi prašiči 3—4 mesece stari komad po 200—250 Din, 5—7 mesecev v-tari 300—360 Din, 8—10 mesecev stari 400 do 550 Din, eno leto stari 600—700 Din. 1 kg žive teže 6—7 Din. 1 kg mrtve teže 8.50—10 Din. g Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek je bil radi nastalega mraza slabo obiskan. Prignanih je bilo 365 glav in sicer 133 krav 52 telic, 68 volov. 12 bikov in 99 konj. Od tega je bilo prodanih 173 glav. Cene za kg žive teže: krave 2—3.75 Din, telice 8—4.50 Din, voli 3—4 Din. biki 2.50—3.50 Din, konji po kakovosti 700 - 2700 Din. — Prašičji se-iem v sredo je bil prav tako slabo založen. Prignali so 134 prašičev, prodanih pa le 42. Cene so nekoliko padle: jari prašiči, pršutarji in pol mastni za 1 kg žive teže 6—7 Din, pujski 6—12 tednov stari 100—275 Din komad. __ Posilite naročnino! Pravni nasveti Previdnost v opominjanju) A. B. Z. Neki trgovec Vam dolguje večjo v&oto denarja. Ponovno site ga terjali ustmeno in tudi pismeno. Vendar dolga še ni popolnoma odplačal. Sedaj site mu večkrat poslali opomine na dopisnicah, a na to Vam je trgovec odgovoril, da zapade cel Vaš dolg, če bi ga tožili. Ka; storiti? — Pri opominjanju bodite previdni! Pazite, da na odprti dopisnici ali pa v zaprtem pismu ničesar takega n-e napišete, kar ima žaljiv pomen! Kajti za tako razžalitev Vas lahko toži in morda bi stroški take tožbe za Vas več znesli kot jc ostanek dolga in bi na ta način s svojim dolgom zapadli. Svetujemo Vam, da trgovca opomnite na plačilo preko sodišča; če ne b' plačal, pa na uradni dan na sodišču vložite tožbo! Preskirbite si pravočasno ubožno spričevalol Odškodnina radi tatvine. Š. J. R. Pred dvemi leti so Vam bile ukradene ■ kokoši. Orožniki so tatu izsledili in je bil tat tudi obsojen. Vam je bila prisojena odškodnina v znesku 180 Din. Tatu ste večkrat opomnili, da Vam plača odškodnino. Nudi Vam saimo 100 Din, češ, da kokoši niso bile več vredne, ter zahteva od Vas, da se pismeno odrečete ostalih 80 Din. Vi pa hočete, da Vam plača celo vsoto. — Če Vam je bila prisojena s kazensko sodbo odškodnina v znesku 180 Din, potem je tat dolžan to celo vsoto izplačati in ni se V a,m treba ž njim sploh pogajati. Če ne plača, pojdite z odškodninsko sodbo na sodišče in predlagajte proti zamudnemu plačniku izvršbo. Če noče zlepa, bo pa plačal s pomočjo eksekutorja! Prodana prevžitkarica. Mati je dala prepisati svoj imetek svoji hčeri in sebd zgovo-rila dosmrtno stanovanje v hiši in prevžitek v naravi. Vse te prevžitne pravice so bile vknjiiiene na celem posestvu. Hčerka je posestvo prodala. Kupec pa je sebi pridržal samo hišo, njive io travnike pa dalje prodal raznim posestnikom. Mati ne dobiva, razen' stanovanja v hiši, sedaj že eno leto nobenega vžitk-a -v naravi. Vprašate, kdo je dolžan mateiri dajati vžitek? — Mati lahko toži na dajanje vžitka svojo hčer, kateri je izročila svoj imetek. Lahko pa toži tudi vse sedanje lastnike parcel njenega razprodanega posestva, ker je pri vseh teh parcelah še vedno vknjižena prevžitna pravica na korist matere. Vsi ti sedanji lastniki bivših materinih parcel so dolžni dajati vžitek sorazmerno z velikostjo kupljenih parcel. Neizplačane prevžitne terjatve bodisi v denarju ali v naravi se morajo vtožiti v treh letih, sicer zastarajo. Brezove metle. S. G. Z. Preteklo jesen ste se ustmeno pogodili z nekim trgovcem, da mu boste dobavili 300 brezovih metel do leto T nje spomladi, ki jih bo plača! po 2 Din pu komadu. Are Vam je dal 100 Din. Spom- ladi in tudi še večkrat kasneje ste trgovca opozorili, da metle prevzame, ali je vselej odgovoril, da jih bo že prevzel, da pa jih bo plačal le po 1 Din za komad. Ker se bode metle pokvarile, vprašate, če lahko metle prodaste drugemu kupcu po nažji ceni in prvega trgovca tožite na razliko v ceni — Pravico imate, ker trgovec blaga v dogovorjenem času ni prevzel, da po obvestilu trgovca metle prodaste na javni dražbi; o izvršeni prodaji pa morate trgovca takoj obvestiti. Razliko v ceni morate zahtevati v posebni odškodninski tožbi. Samoprodaja na javni dražbi velja, da je storjena na račun zamudnega trgovca! Pod roko ne sonete prodati metel, če si hočete zavarovati odškodninski zahtevek radi nepravočasnega prevzema. Sporna smreka v meji. R. T. V. Vaš travnik ima zasajen ob meji ozek pas s smrekami srednje debelosti in je ta pas smrečja meja napram sosedovem svetu. Nekako sredi parcele, dobra dva metra od meje, stoji na Vašem svetu velika smreka. To smreko si lasti sosed, trdeč, da ie posekal pred leti poleg te smreke nahajajoči se borovec. Prepričani ste, da bi na to sosed tudi prisegel. Vprašate, komu bi sodišče v primeru ogleda na licu .mesta prisodilo smreko? — Če je meja sicer ravna, potem sodišče najbrž ne bo verjelo sosedu, da je baš ta velika smreka izjemno za dva metra vstran od meje njegova last in bo mejo tudi ob tej smreki v ravni črti naznačilo. Pri sodnem zamejičenju se stranke sploh ne zaprisežejo, temveč po potrebi le priče. Po skici sodeč mora smreka pripasti na Vašo stran. Kaj je prisilna uprava? N. V. R. Prisilna uprava je eden načinov izvršbe na nepremično imovino dolžnika radi kritja njegovih denarnih dolgov. Sodišče na predlog upnika postavi upravitelja, ki mu izroči upravo dolžnikove nepremične imovine. Upravitelj namesto dolžnika pobira vse donose zemljišča, ki ga upravlja in sploh opravlja vse posle, ki bi jih sicer imel opraviti dolžnik. Vsako leto ob času, ki ga je določilo sodišče, mora upravitelj polagati račune; razen tega pa mora položiti račuin po končani prisilni upravi. Iz donosov, ki jih pobere upravitelj, se izplačajo upniki. Ko so poravnani vsi dolgovi, se prisilna uprava ustavi in se imovina zopet izroči dolžnikom. Med prisilno upravo pa je položaj dolžnika glede imovine, ki je pod prisilno upravo, sličen preklicancu. Kolikšne so obresti pri poštni hranilnici S A. K Obresti znašajo pri poštni hranilnici 4% na leto Poštna hranilnica pripisuje obresti od vlog konec vsakega leta in pošlje takoj v prvih treh naslednjih mesecih vlagateljem obvestila o obrestih. Kdor ne dobi tega obvestila do 31. marca, pošlje lahko reklamacijo Poštni hranSnicš. Od obresti hranilnih vlog pri Poštni hranilnici se mora plačevati rentni davek, ki znaša 3 od sto. Ta davek pobira Poštna hranilnica sama in ga izroča davčnim oblastvom. Nad 30 letno uživanje. S. J. 2e nad 30 let ste uživali svet do meje, kateri sosed ni ugovarjal. Sedaj je pa prišel k sosedu nov gospodar in trdi, da mapa drugače kaže. Vprašate, če se smete držati stare meje, kakor ste se je držali od nekdaj. — Le držite se stare meje, kakor ste se je nad 30 let. S tem ste namreč svet do meje priposestvovali, ako bi tudi mapa drugače kazala. Starost trgovskih vajencev. Ali more postati trgovski vajenec oseba, ki je že 21 let stara? — Navzgor starost obrtnih učencev ni omejena. Zato postane učenec lahko tudi 21 let ali še več stara oseba. Pač pa se ne smejo sprejemati za učence izpod 14 let stare osebe. Poleg lega zahteva zakon od učenca, da je dovršil c snov no šolo ali se sicer naučil pisati ter da je šolski zdravnik ugotovil, da je za obrt telesno sposoben. Rubež plače nestalnega delavca. V. M. Tovarniški delavec Vam je dolžan večji znesek in vprašate, čc bi mu mogli zarubiti mezdo. — Zakon dovoljuje rubež mezde nestalnega delavca, ali šele tedaj, če je bilo delo že opravljeno in je pretekel dan, ko je mezda zapala v plačilo. Ker pa se običajno mezda izplača takoj, ko zapade v plačilo, t. j. koncem tedna, koncem !4 dni ali koncem meseca, bo rubež brezuspešna, ker se takšne mezde za časa službovanja, ko še niso zapadle v plačilo, sploh ne morejo zarubiti. Za preživnino otrok, žene in drugih oseb, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati, se mu pa vedno lahko zarubi polovica zaslužka. Oprostitev vojaške službe. F. H. B. Mladenič, ki vzdržuje rodbino, v kateri so še tri sestre, bi mogel biti oproščen vojaške služibe, če bi bile vse sestre, v kolikor so stare nad 18 let in pod 45, pri zdravniškem pregledu spoznane, za nesposobne in če plačuje družina manj kot 120 Din neposrednega davka. Ker niste navedli starosti sester, Vam m m;>goče tačnejše odgovoriti. h ajSiaule rokodelskega učenca. M. K. tok dcj*]/ Jaren za mejo. M. J. Kadi bi na meji ali lik za mejo skopali jarek, da bi se po njem mogla voda odtekati. S tem bi pa tudi onemogočili vožnjo nekaterim, ki tam vozijo. Vprašate, če smete izkopati jarek, ne da bi o tem vprašali soseda. — Na meji ga gotovo ne smete izkopati hre2 sporazuma s sosedom. Za mejo bi to smeli storiti, ako s tem ne bi segali v kakine pravice soseda (hoja, vožnja in slično). Ako pa kdo tam, kjer nameravate izkopati jarek, že dalje časa vozi, bi Vas lahko toiil radi motenja posesti, ako bi samovoljno izkopali jarek. Zato Vam svetujemo previdnost. Občinski proračun. O. M. Vprašate, če sme občinski odbor skleniti pobiranje 360-odstotno doklado na davke in kam se je pritožiti. — Ni zabranjeno skleniti 360 odstotne doklade. V kolikor presegajo sklenjene doklade 200%, je treba občinski proračun predložiti ministrstvu za finance v odobritev. Ako pristojna oblast ne odobri proračuna v enem mesecu, računši od dneva prejema, se smatra predloženi proračun za odobrenega. Dokler predloženi proračun ni odobren, velja stari proračun, izdatki pa se vršijo po dvanajstinah tega proračuna, t. j., da se sme vsaki mesec izdati dvanajsti del starega proračuna. Kar se tiče pritožb, določa zakon, da mora občinska uprava razgrniti osnuiek proračuna na obči vpogled občinstvu skozi dobo petih dni. Vsak član občine, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek v dotični občini, ima pravico, napraviti svoje pripombe k osnutku proračuna, razume se, da pismeno. Občinski odbor nato razpravlja in odloča o proračunu in napravljenih pripombah. Proračun 7. vsemi sklepi in pripombami, vloženimi proti njim, se pošlje nadzornemu o-blastvu. Nestečni zakon. K. F. C. Priženili ste se na kmetijo. Kadi nesporazuraljenja ste ženo zaf:u iili in odšli proč. Vprašate, če lahko zahtevate povračilo dote in plačo za vsa leta. ko ste delali na kmetiji. — Vprašanje ie nejasno, ker niste povedali, čigava je kmetija. Kar se pa tiče Vašega ravnanja, isto ni pravilno, ker ste brez nadaljnjega zapustili ženo. Če radi njene krivde niste mogli z njo živeti, ste morali tožiti na ločitev zakona. Šele. če bi sodišče dovolilo ločitev zakona iz ženine krivde, bi mogli zahtevati, d? se ženitna pogodba, če -te jo sploh sklenili. rajvel avi. Sicer pa ne vemo. kaj razumete pod doto Doto pozna z:>!:er ie mož glava in on odrejale. kje in o a < te. stvar. bili. Še mani .ie seveda mogo-t. da bi mogel mož zahteva:i od žene. ki jo 1 vojevoljno zapusti, plačilo ^a delo, ki ga je oprav&I, ko ie živel i a jo. rda bo še najbolje, da se vrnete k J.eni