inierna izdaja »> 0 © IA/AA m GLASILO KOLEKTIVA MLAMAMS IZOLA LETNIK E Avgust Brezavšček: K prazniku Dneva republike...........................................1 Tihomil Javoršek: Vloga sindikata v Kombinatu.......................................... 2 Zvonko Grahek: Poslovanje v III. tromesečju uspešno.....................................3 Avgust Brezavšček: Delavski svet je sklenil.........................................3 Avgust Brezavšček: S sej upravnega odbora...........................................7 Karl Cuder: Pripravljalni postopek za novi tarifni pravilnik..........................9 Avgust Brezavšček: Kaj je razpravljal ObLO.........................................11 Avgust Brezavšček: Trije racionalizatorji......................................... 13 Italo Dellore: Iz zgodovine našega mesta...............................................14 Ado Makarovič: Ali je leto 1960 res 150-letnica konzerv?...............................15 Miro Banovac: Sprejemamo nova pravila za počitniški dom................................17 Alojz Hudales: Postopki konzerviranja . ..............................................19 Ado Makarovič: Mednarodni sejem rib v Bergenu..........................................21 Ado Makarovič: Salvo pešca.............................................................22 Ado Makarovič: Naše nazivje delovnih mest..............................................25 Boris Grebenc: Izidi delavskih športnih iger v Izoli...................................25 Ado Makarovič: Simon Rutar o Izoli . ..................................................27 Miro Banovac: Vprašanja in odgovori....................................................28 Avgust Brezavšček:-Zorko Dežjot ......................................................30 Miro Banovac: Disciplinski organi poročajo.............................................30 Miro Banovac: Iz personalne evidence...................................................31 Viktor Šinkovec: Kompetence............................................................32 Avgust Brezavšček: Spominska nagradna križanka — Dopolnjevanka »NAŠ GLAS« izdaja kolektiv komlbinata konzervne industrije »Delamaris«, Izola — List urejuje uredniški odbor: Viktor Šinkovec, Ado Makarovič, Alojz Hudales, Avgust Brezavšček, Zvonko Grahek, Miro Banovac, Vincenc Buonassisi, Vili Može, Ivo Haj-šek — Odgovorni urednik: Avgust Brezavšček, Izola, Brkinska ulica 10 — Ti9ka tiskarna Časopisno-založniškega podjetja »Primorski tisk« v Kopru „Haš glas" GLASILO KOLEKTIVA DELAMARIS. IZOLA LETNIK II 29. NOVEMBER 1960 STEV. 5 K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE Jesen leta 1943 je bila ena najbolj razgibanih in polna doživetij. Kapitulacija Italije je bila že za nami in zahodni zavezniki se že bojujejo na italijanskih tleh. Rusi so premaknili fronto na črto Vitebsk—Korosten—Dnje-per—Stalino—Taganrog—Črno morje. Na naših tleh se je narodnoosvobodilno gibanje močno razmahnilo ter sc po kapitulaciji Italije vsestransko okrepilo. Osvobojena so bila nova obširna področja, predvsem v Dalmaciji z otoki, v Bosni, Srbiji, Liki, Kordunu in Sloveniji. Nemci so v tem času začeli šesto sovražno ofenzivo, hoteč zatreti osvobodilni boj, ki je v tem času dobival oblike vse resnejše faze našega boja. Iz Grčije so pripeljali velike okrepitve, tako da je nasproti 300.000 borcem, kolikor je štela naša partizanska vojska, stalo 700.000 sovražnih vojakov. Toda borba se je nadaljevala, armada je rasla, z njo vred pa ljudska oblast, za katero je prav v tem času nastopilo novo obdobje, kajti potreba in dosežena vojaška in politična situacija sta narekovali nove ukrepe: formirati centralni organ ljudske oblasti, ki naj bi koordiniral in usmerjal nadaljnje delo. Po vsej okupirani Jugoslaviji, v osvobojenih in ne-osvobojcnih ozemljih, so bili zbori ljudskih odposlancev (pri nas Kočevski zbor meseca oktobra 1943). Na teh zborih so predstavniki najširših ljudskih množic izvolili delegate za drugo zasedanje AVNOJ. Dne 29. novembra tega leta so se v malem bosanskem mestecu Jajcu zbrali vsi odposlanci na drugo zasedanje AVNOJ z namenom, da vskladijo oblike naše ljudske oblasti s situacijo v deželi in da postavijo začasno vlado. Tedaj je bilo v Jajcu zbranih 240 delega-tov-odposlancev, ki so izvolili 65-članski NKOJ (Nacionalni komite narodne osvoboditve Jugoslavije). Ta največji organ naše ljudske oblasti je na tem zasedanju sprejel vrsto pomembnih napotkov, navodil in sklepov za svoje nadaljnje delo. Sklepi tega zasedanja niso bili važni samo za nas Jugoslovane, pač pa so bili to sklepi svetovnega pomena, saj so govorili o družbeni ureditvi pomembne balkanske države. Med drugim je jugoslovansko ljudstvo po svojih predstavnikih uveljavilo težnjo, da si bodo naši narodi sami odločali o svoji obliki vladavine, da se kralj Peter ne sme več vrniti v domovino, da bo nova Jugoslavija urejena na demokratični in federativni osnovi. Sprejeli so še vrsto drugih sklepov, ki so izpopolnili dejavnost mlade ljudske oblasti. Na tem zasedanju je tudi vrhovni komandant tovariš Tito dobil na predlog slovenske delegacije naziv »maršal«. Prav ti sklepi, ki so bili sprejeti na drugem zasedanju AVNOJ, in njihovo dosledno izvajanje so omogočili narodom Jugoslavije, da so lahko uresničili vse tisto, kar so želeli in po čemer so hrepeneli že stoletja. Delegati na tem zasedanju niso razpravljali samo o stvareh strogo vojaškega značaja, čeprav je bilo to v času, ko je bila revolucija v največjem razmahu. Rešili so vrsto vprašanj s področja služb in dejavnosti v zaledju, kot so zaščita prebivalstva, socialna in zdravstvena vprašanja, ureditev trgovine in prometa. Tako je z razvojem naše narodnoosvobodilne vojske rasla tudi ljudska oblast, ki je od malih krajevnih narodnoosvobodilnih odborov imela svojo instančno pot do začasne vlade — NKOJ. Temelji, ki so bili postavljeni novi Jugoslaviji prav na tem zasedanju, in sklepi, ki so bili tu sprejeti, so v temeljih spremenili predvojno politično gospodarsko življenje in kakor pravi pisatelj Cankar — iz naroda hlapcev je postal narod gospodarjev. Prav na teh osnovah smo gradili nove družbene odnose tako v vojnem kakor tudi povojnem času. Družbena lastnina proizvajalnih sredstev, družbeno samoupravljanje, socializacija našega podeželja in tako dalje so dragocene pridobitve, na katere smo lahko upravičeno ponosni, saj ni nikjer na svetu dežele, kjer bi sc tako hitro in tako dosledno uresničevali nauki in napotki velikih učiteljev Marxa, Engelsa in Lenina. 29. november je torej rojstni dan države, ki je danes močan činitelj v socialističnem gibanju vsega sveta. Tihomil Javoršek: Vloga sindikata v kombinatu Razumevajoč razvijanje delavskega samoupravljanja kot enega od glavnih nalog komunistov in ostalih naprednih sil v Kombinatu, organizacija Zveze komunistov stremi vedno za tem, da iz celotne dejavnosti DS in UO veje borba za razvijanje socialističnih družbenih odnosov in skrb za delavca. Zaradi tega se danes naši delavci in delavke počutijo kot nova, dialektična enotnost neposrednega proizvajalca v družbeni proizvodnji; ustvarjajo osebni dohodek v sv obhodnem družbenem delu z družbenimi sredstvi za proizvodnjo', prevzemajo na osnovi direktne zainteresiranosti neposredno skrb in odgovornost, pravice in dolžnosti, skrbijo za razvoj proizvajalnih sil, za akumulacijo, inve-sticije itd. Rezultat vsega tega je ogromni porast proizvodnje in produktivnosti dela (v tovarniških zgradbah, grajenih za primitivno in mnogo nižjo proizvodnjo), kakor tudi mnogo boljše delovne in življenjske razmere vsega kolektiva. Želim poudariti, da bo tudi v bodoče utrjevanje in nadaljnje razvijanje demokracije v življenju in delu organov delavskega samoupravljanja v našem podjetju ostala stalna naloga vseh pozitivnih sil v kolektivu. V zvezi s tem je nujno potrebno poskrbeti za pogostejše seznanjanje delavcev z delom in poslovanjem delavskega sveta in upravnega odbora, zlasti na sestankih z delavci oziroma po ekonomskih enotah. Ker sem že omenil te osnovne celice podjetja, naj dodam še to, da pri nas sestanki z delavci še niso dobili v vsem tiste fiziognomije pravice in dolžnosti, kakršno bi jim morali dajati v sedanji fazi razviiania mehanizma delavske samouprave. Sestanki bi morali mnogo več doprinesti k temu, da bi delavci bolie in vsestransko spoznali probleme, predvsem pa: skupne probleme vsega podietia, naloge svoje organizacijske enote-oddelka in probleme komune. Zaradi tega bi morali s pravilnikom dela delavskega sveta predvideti način dela. čas sklicevanja, pravice in dolžnosti itd. Prav tako pa je tudi važno določiti, zaradi katerih vprašani je treba sklicati sestanek delavcev, na vsakem sestanku pa vnesti v dnevni red točko »vprašanja in predlogi delavcev«. Res je, da se delavci lahko tudi na druge načine seznanjajo z delovanjem delavskega sveta in upravnega odbora: preko sestankov vsega delovnega kolektiva in družbenih organizacij, predvsem pa sindikalne organizacije. Vse to bi doprineslo k še večjemu razvijanju odgovornosti delavskih organov upravljanja pred volivci za pravilno izvrševanje njihove odgovorne naloge. V bodoče moramo še več napraviti tudi za razvijanje neposrednega in stalnega sodelo- vanja delavskega sveta z zborom proizvajalcev ObLO Izola, da bi vsklajevali in usmer-jevali obojestranske aktivnosti in še povečali vpliv teh organov. Prav odgovornost delavskega sveta v skupnosti je izredno važna, saj utrjuje vlogo delavskega samoupravljanja tako v upravljanju proizvodnje, pri delitvi dohodka, v tarifni politiki oziroma sistemu nagrajevanja itd. kakor tudi v reševanju vprašanj življenjskega standarda delavcev. Pravni predpisi niso predvideli form in načina seznanjanja delovnega kolektiva z delom organov delavskega samoupravljanja, ker se je pač smatralo, da bo sama praksa poiskala in dala najboljše oblike. Izkušnje so pokazale, da je bilo to stališče pravilno, čeprav se je pri nas včasih primerilo, da sta delavski svet in upravni odbor šele po daljšem času seznanila kolektiv s svojim preteklim delom. Prav tu ima sindikalna podružnica važno« vlogo'. Njena naloga je tudi, da se bori za čim širše udejstvovanje kolektiva v upravljanju podjetja. Zaradi tega je »polaganje računa« delavskega sveta delovnemu kolektivu lahko stvar izvršnega odbora sindikalne podružnice; — mislim na prevzem priprav za takšne sestanke in tudi vodenje takšnih sestankov. Posebno važno je, da se na takšnih sestankih oceni delo delavskega sveta in upravnega odbora, prav tako pa tudi nakažejo smernice za njihovo bodoče delo. To pa ne pomeni, da se posamezna vprašanja, o katerih mora sklepati delavski svet, ne smejo pretresati na sestanku sindikata. Morali bi več napraviti za medsebojno obveščanje med organi delavske samouprave in drugimi organizacijami v podjetju od izmenjave zapisnikov do prisotnosti na zasedanju in do razpravljanja o zadevah, o katerih sklepa delavski svet. Delovni kolektiv se prav tako lahko seznanja z delom organov samoupravljanja in s celotnim poslovanjem podjetja z objavljanjem zaključkov delavskega sveta in upravnega odbora ter s kratkimi poročili o njihovem delovanju na oglasni deski, preko zvočnikov in našega lista. »NAŠ GLAS« je do sedaj upravičil svoj obstoj. Članki o proizvodni dejavnosti podietja, o delavskem samoupravljanju, o delu političnih organizacij, preko katerih delavci uveljavljajo svoje pravice v upravljanju podjetja, pa o družbenopolitičnem in kultumo-zabavnem življenju pri nas so zelo dobri, informativni in konstruktivni. Iz njih veje vsakodnevno življenje v podjetju, v njih so nanizane naše skrbi, tukaj tolmačijo zanimive dogodke itd. Vse to je prvi pogoi. da lahko dosežemo polno zavest o lastnem aktivnem sodelovanju v živlienju kolektiva in pri vseh glavnih proizvodnih in drugih nalogah. ZVONKO GRAHEK: Poslovanje v III. tromesečju - uspešno Podatki, ki nam jih je posredoval periodični obračun za III. tromesečje, so za podjetje prav ugodni in nam zagotavljajo, da bomo glavne postavke v dohodku tudi na koncu leta dosegli v planirani višini. Glavni podatki iz periodičnega obračuna za III. tromesečje so naslednji: din Celotni dohodek (realizacija) 3,029.020.000 Poslovni stroški 2,448.538.000 Doseženi dohodek 580.482.000 Poseben delež iz dohodka 85.679.000 Stanovanjski prispevek 14.763.000 Prispevek iz dohodka, ki gre v sklade /podjetja 111.073.000 Cisti dohodek 454.646.000 Izvozna premija 6.534.000 Doseženi dohodek znaša do konca tretjega tromesečja 580,482.000 din oziroma 61,5% planirane višine v letnem planu. Doseženi dohodek sestavljajo: din realizirani Vkalkulirani osebni dohodek 261,081.000 pozitivne razlike med nabavno in prodajno ceno realizacije 319,401.000 skupaj torej 580,482.000 461.180.000 Delavski svet je čisti dohodek razporedil tako: din za osebne dohodke 376.000.000 za rezervni šklad podjetja 26.552.000 za zbirne rezervne sklade 9.740.000 za ostale sklade 48.888.000 Do konca septembra smo dosegli 3 milijarde 29 milijonov 20 tisoč dinarjev realizacije. Ker je po letnem planu predvidena za celo leto realizacija v višini 4,146.000.000 din, smo do konca septembra torej dosegli 71,6 °/o letne realizacije. To pomeni, da smo za 3,4 °/o pod rednim doseganjem plana oziroma je realizacija do konca septembra za 143,684.000 dinarjev premajhna. Ker pa vemo, da je v naši stroki realizacija v zadnjih treh mesecih najmočnejša, lahko pričakujemo, da bomo zaostanek v realizaciji do konca leta nadoknadili. Da bi to dosegli* bo morala mesečna realizacija od oktobra do decembra znašati 398,993.000 din. Upajmo, da bo to naši komerciali tudi uspelo. V primeri z letnim planom znašajo realizirani vkalkulirani osebni dohodki 47,2 °/o letno predvidene višine, pozitivna razlika v realizaciji pa 81,70 % planirane letne razlike. Na prvi pogled je viden zelo majhen delež vkalkuliranih osebnih dohodkov. To je rezultat tega, da smo v letošnjem letu močno skrčili delovno silo in da smo v več primerih uspešno mehanizirali posamezne faze proizvodnje. Zelo razveseljivo je naraščanje pozitivne razlike v realizaciji. Letni plan predvideva 390,836.000 din pozitivne razlike. Do 30. septembra 1960 smo dosegli že 81,70 % planirane višine. Ce bo tudi zadnje III. tromesečje tako uspešno, kot so bila dosedanja in če bomo dosegli letni plan realizacije, potem lahko računamo, da bomo v letošnjem letu dosegli okrog 430 milijonov pozitivne razlike. To pa bo velik uspeh za podjetje, ker se bodo na ta način lahko okrepili naši plačni skladi in skladi podjetja, ter bomo na ta način omogočili lažjo izvedbo naših investicijskih nalog v prihodnjem letu, ki ne bodo majhna. Doseženi uspehi nam torej dajejo popolno priznanje za naš trud in napor, ki smo ga skozi vse leto vlagali zato, da bi spravili poslovanje podjetja na čim uspešnejšo osnovo. Ti uspehi so tudi dokaz, da smo sposobni odkrivati tako imenovane rezerve in so nam lahko tudi obet, da bomo pri svojem delu tudi v bodoče uspešni, če bomo kolektivno in vztrajno znali izkoriščati naše strokovne sposobnosti in materialne možnosti. Avgust Brezavšček: Delavski svet je sklenil Sedmi seji delavskega sveta sta poleg članov kolektiva prisostvovala tudi predsednik ObLO Izola tovariš Srečko Vičič in sekretar občinskega komiteja ZK tovariš Jože Buh. Pod prvo točko je tajnik DS seznanil navzoče z zaključki posvetovanja, ki ga je organiziral občinski komite in na katerem so se predstavniki gospodarskih organizacij obvezali, da bodo uresničili sklepe, ki so bili sprejeti na občinski konferenci Socialistične zveze v Izoli. Tu je bil namreč sprejet tudi sklep, da bodo vse gospodarske organizacije odstopile enodnevni zaslužek svojih članov, in sicer zaslužek 20. oktobra 1960, ki naj se uporabi za potrebe družbeno-političnih organizacij. Delavstvu naj se omogoči, da zaslužek, ki bo na ta način izpadel, nadoknadi v eni prihodnjih nedelj. Dalje je bilo govora o režijski grupi za dela na telesno-vzgojnem centru, ki naj se ponovno formira in nadaljuje delo. Ob tej priložnosti so bile pozvane tudi vse politične organizacije v kolektivih, naj bi z večjo mobilizacijo svojega članstva pospešile prostovoljno delo pri graditvi športnega centra. Pri obravnavanju stanovanjskih razmer borcev NOV se je DS strinjal s priporočilom in zaključki konference SZDL, ki pravijo, naj bi vsakdo, ki gradi stanovanjski blok, dal vsaj 25 % stanovanj na razpolago bivšim borcem, ker so njih dosedanje stanovanjske razmere preveč bedne. Za njihovo ureditev smo pa vsi dolžni poskrbeti. S tem je DS sprejel in odobril vse zaključke, sprejete na konferenci, kakor tudi na kasnejšem posvetovanju s predstavniki gospodarskih organizacij in pri tem ugotovil, da smo mnoge od teh sklepov že uresničili. Ker sta bila na seji prisotna tudi predstavnika komune tovariš Vičič in sekretar občinskega komiteja tovariš Buh, so člani omenili nekatere stvari, ki kvarno vplivajo na odnose med komuno in podjetjem in ki naj se v bodoče odpravijo. Tako si je neki uslužbenec občine dovolil, da je dal garažo, ki je last kombinata, »Gradbeniku«, da jo je ta uporabil za shrambo krompirja. Neki osebi, ki s kombinatom nima nič skupnega, je bila izdana odločba, naj si na zemljišču, ki je last kombinata, postavi svojo stanovanjsko hišo. Ta odločba je bila sicer kasneje umaknjena, vendar šele na pritisk kolektiva. Kombinat je tudi dobil doois občine, po katerem bi moral porušiti skladišče potrošnega materiala v obratu ARGO, češ da ovira preglednost ceste. Ker so ti primeri po svoji prirodi in važnosti takšni, da bi moral o niih razpravljati DS. apelirajo člani DS na prisotne predstavnike komune, naj se take stvari več ne dogaiaio. Res ie, da so se te stvari drugače končale, kakor so bile postavljene in da so se pravilno rešile, vendar to vnaša brez potrebe v kolektiv nejevoljo. Člani DS so poudarili, da kolektiv razume potrebe komune ter da je za dobrobit komune vselej pripravljen na sodelovanje in žrtve, vendar ne more mimo tega, da nekateri uslužbenci občine povzročajo take neprijetne razprave, in to prav sedaj, ko povsod toliko pišemo o sodelovanju podjetij s komuno. V nadaljevanju te seje je DS obravnaval predlog UO o pripravljalnem postopku za sprejem novega tarifnega pravilnika ter po daljši razpravi odobril, da se za plače v letu 1961 odobri sklad 615,000.000 dinarjev, od katerega naj se 602,000.000 din uporabi za plače, 13,000.000'pa naj ostane v rezervi. Na predlog investicijske komisije je DS odobril razne nabave. Za skladišče zelenjave: štiri brzoparilnike (domače proizvodnje) en transportni trak (domače proizvodnje) dva vozička za interni transport (domače proizvodnje) Za oddelek paradižnika: elektromotor za črpalko odpadne vode Za oddelek svežih rib v obratu »Iris«: ventilator za sušilni trak 35.000 din Skupaj 545.000 din Te investicije so utemeljene in nujno potrebne; da lahko izkoristimo vso zmogljivost skladišča zelenjave; da nadomestimo elektromotor za črpalko odpadne vode, ki je že tako dotrajal, da ne ustreza več svojemu namenu; da zamenjamo ventilator za sušilni tunel, ki ima mnogo premajhno kapaciteto, z novim, večjim. Dalje je DS obravnaval odpise in dobril odpis vseh artiklov, navedenih v zapisniku komisije za kontrolo zalog z dne 14. 9. 1960. Prav tako je odobril odpis papirnatih vreč in 2700 pladnjev za ribe, ki so že dotrajali. 'Na predlog komisije za investicije je DS odobril tudi odpis dotrajanih miz in klopi, kadi za slane ribe, lesenih zabojev itd. ter vse skupaj odstopil sindikalni podružnici, ki naj to kot drva razdeli Članom kolektiva. Pri obravnavanju odpisov je DS ugotovil, da izgublja mnogo časa na sejah, ko posluša dolga poročila in naštevanje drobnih predmetov za odpis. Zato je sprejel sklep, naj se v bodoče izvršijo odpisi brez odobravanja DS v vseh tistih primerih, kjer se izmet ali kalo gibljeta v dopustnem odstotku. Te odpise bo v bodoče izvrševalo računovodstvo samo na predlog komisije za kontrolo zalog. Na predlog komisije za individualne premije je DS odobril nagrado racionalizator-jem in novatorjem. Tovariš Tomo Karačič je dosegel racionalizacijo pri uporabi J>ele pločevine; napravil je nov razpored pri rezanju dnov za doze club a decolla.ge od 127 gr. Prav tako je z novim razporedom prihranil tudi na beli pločevini pri rezanju obodov za antipasto. To njegovo zamisel sta uspešno izvedla vodja oddelka pločevinaste ambalaže tovariš Italo Dellore in vodja izmene oddelka tovariš Matko Ogrizek. Poleg navedenega je Matko Ogrizek napravil tudi pripravo in naštudiral postopek za hitrejšo kontrolo praznih doz. O izumu tovariša Gvida Trebča smo pisali že v zadnji številki »Našega glasa«. DS mu je ob tej priložnosti priznal tudi nagrado. Po daljši razpravi, v kateri so člani DS obravnavali omenjene racionalizacije z vseh plati, je bil nazadnje sprejet sklep, da se Tomu Karačiču dodeli nagrada 108.750 din, 180.000 din 140.000 din 125.000 din 65.000 din Italu Delloru nagrada 21.150 din, M. Ogrizku 19.600 din in Gvidu Trebcu 50.000 din. Že prejšnji DS je sprejel pravilnik o poslovanju z osnovnimi sredstvi, ki pa je imel to pomanjkljivost, da ni predvidel ničesar proti kršilcem tega pravilnika. Zato ga je DS dopolnil s členom 23., ki pravi: »Disciplinska komisija podjetja je dolžna, da na podlagi pismene prijave obravnava in kaznuje kršitelje odločb tega pravilnika.« Člen 24. pa pravi: »Za kršitev tega pravilnika se kaznujejo: a) kršitelji določb 4. in 7. člena z denarno kaznijo od 2000 do 5000 din, b) kršitelji določb 15., 20. in 22. člena z denarno kaznijo do 2000 din.« Ker pa je marsikdo že pozabil, o čem govorijo ti členi, ki so sedaj zavarovani z denarno kaznijo, jih tukaj ponavljamo: 4. člen Nihče ne sme nabaviti osnovnega sredstva brez odločbe o nakupu, ki jo izda DS oziroma UO in glavni direktor v okviru svojih pooblastil ali pred izdajo te odločbe. Pred izdajo te odločbe se lahko sklepajo le pogojno nakupne pogodbe. Ponudbe za nabavo osnovnih sredstev zbira tehnični sektor po direktivah tehničnega direktorja. Osnovne stike s proizvajalci osnovnih sredstev izvrše strokovnjaki tehničnega sektorja, kot jih določi tehnični direktor. Končno izbere ponudbe za nabavo osnovnih sredstev strokovna komisija za osnovna sredstva. Na podlagi te odločitve opravi vse potrebne komercialne posle nabavni oddelek komercialnega sektorja. Ce se kupuje osnovno sredstvo z večjo ceno od 100.000 din, mora biti kupna pogodba sklenjena v pismeni obliki in mora vsebovati vse bistvene sestavine kupne pogodbe. 7. člen O prodaji osnovnih sredstev odločajo organi, kot je določeno v 1. členu tega pravilnika. DS sklepa o prodaji osnovnih sredstev na podlagi pismenega predloga strokovne komisije za osnovna sredstva.- V tem predlogu morajo biti navedeni razlogi za prodajo, stanje osnovnega sredstva, nabavna in sedanja vrednost osnovnega sredstva in okvirna cena, za katero bi se dalo osnovno sredstvo prodati. Predlog mora vsebovati navedene podatke zaradi tega, da DS lahko sklepa o umestnosti tega predloga. Odločba o prodaji osnovnih sredstev mora biti izdana v pismeni obliki. Za osnovno sredstvo odgovarja tista organizacijska enota, ki ga stalno uporablja pri izvrševanju svojih nalog in ima vpisanega v inventarno knjigo. Tista osnovna sredstva, ki so izven uporabe posameznih organizacijskih enot (zgradbe kot celota, operativne površine in podobno) ter tista osnovna sred- / ; \ . . stva, ki jih posamezne organizacijske enote uporabljajo le posredno (instalacije vode, pare, elektrike itd.), spadajo v kompetenco odgovornosti vzdrževalne službe. Vodje organizacijskih enot, kot so določeni v pravilnikih posameznih sektorjev, so osebno odgovorni za pravilno uporabo ter ustrezno stanje (čiščenje, mazanje) osnovnih sredstev, s katerimi je posamezna organizacijska enota zadolžena. Vodje organizacijskih enot morajo svojo osebno odgovornost za osnovna sredstva prenesti na tiste podrejene, ki z osnovnimi sredstvi neposredno upravljajo. 20. člen Osnovna sredstva se praviloma ne smejo premeščati izven oddelka, niti v oddelku samem. Tista osnovna sredstva, ki so kakorkoli pritrjena, se smejo premestiti samo po predhodnem dovoljenju tehničnega direktorja. Premična osnovna sredstva se smejo premeščati brez predhodnega dovoljenja samo v okviru oddelka. Kadar gre za popravilo osnovnega sredstva, ki je povezano s premikom osnovnega sredstva v okviru kombinata, ni potrebno dovoljenje tehničnega direktorja, temveč zadostuje predhodna soglasnost vodje vzdrževalne službe. Kadar mora osnovno sredstvo popraviti tretja oseba, je treba uporabljati isti postopek, kakor ga določa 4. člen v zvezi z nabavo osnovnega sredstva. 22. člen Ko gre za premeščanje osnovnega sredstva izven oddelka, je v vsakem primeru obvezno izstaviti predpisani dokument v obliki izdaj nice osnovnega sredstva. Izdajnica se sestavlja v 4 izvodih, od katerih sta prva dva izvoda namenjena knjigovodstvu osnovnih sredstev, tretji izvod prejme prevzemnik osnovnega -sredstva, četrti izvod pa ostane organizacijski enoti, ki je osnovno sredstvo izločila in je dolžna naslednji dan po premestitvi osnovnega sredstva prva dva izvoda izdajnice izročiti knjigovodstvu osnovnih sredstev.« Da bi tarifna komisija pri izdelavi novega tarifnega pravilnika čimbolje opravila svoje delo, je DS imenoval vanjo še štiri tovariše, in sicer: glavnega direktorja kombinata, vodjo vzdrževanja tovariša Teodora Čoka, normir-ca Emila Puglja in varnostnega tehnika tovariša Iva Hajška. Na predlog UO je DS dopolnil program izobraževanja in vnesel v ta program tudi obiskovanje izrednega študija v Kopru, ki ga organizira Strojna fakulteta iz Ljubljane. Prav tako je DS odobril celoten program za Teden varnosti in stroške 68.750 din, ki bodo nastali z izvajanjem tega programa, kakor je predlagal UO. Na predlog glavnega direktorja bomo razširili našo plantažo in zasadili še 6000 raznih sadik, predvsem marask; na pobočju pa, kjer za te ni ugodne zemlje, bomo zasadili borovce. To saditev bodo lahko v zimskem času, ko ni ribolova, opravili naši ribiči, s čimer bo rešen tudi problem njihove zaposlitve v mrtvi sezoni. Na 8. seji je DS najprej obravnaval obračun III. tromesečja in ga po daljši razpravi odobril v celoti. O tem obračunu je v tej številki poseben članek. Po potrditvi Obračuna je .bil sprejet tudi sklep, naj se pred praznikom republike izplača akontacija na končni obračun osebnih dohodkov v višini enomesečne plače za vse člane kolektiva, obračunajo in izplačajo naj se tudi premije po vseh pokazateljih rentabilnosti. Sprejet je bil tudi siklep, naj se odpišejo nekurantne garniture za zaboje v skladišču ARGO in IRIS, kakor tudi 127 kg ocetne kisline, ki je bila pomotoma vknjižena. Odpisane so bile tudi nekatere omotnice v skladišču pisarniškega materiala in 6,15 kg sira. V komisijo za norme je bil imnovan tov. Stanko ŠKAPIN. Na 9. seji je DS obravnaval dotacijo kombinata DPD »Svobodi« Izola, ki je zašla v finančne težave in ima več neporavnanih računov še iz preteklih let. Ti dolgovi so nastali zato, iker niso bile izpolnjene obljube, obveze in predvidevanja DPD »Svobodi« Izola od tukajšnjih podjetij, organizacij itd. V obširni razpravi je sodelovalo veliko število članov DS, ki so poudarjali, da je dejavnost »Svobode« treba podpreti ter ji tudi s finančnimi sredstvi zagotoviti razvoj. O dosedanjem delu »Svobode« so člani DS govorili pohvalno ter odobravala njeno dosedanje delo. Pomisleki so ibili ile glede gospodarjenja in razporeditve tistih sredstev, ki jih podjetja vlagajo v splošne družbene koristi v okviru komune, od katerih pa »Svoboda« premalo prejme glede na njeno družbeno vlogo. Zato so sklenili, da nakažejo DPD »Svobodi« Izola milijon dinarjev za kritje njenih potreb s pogojem, da dobi kombinat pojasnilo, koliko so dala tudi ostala podjetja in kako so bila uporabljena sredstva, ki so jih ipodjetja dotirala v javne namene v zadnjem iletu. S tem je DS pokazal polno razumevanje in skrb za razvoj naše kulturnoprosvetne dejavnosti in varčnega gospodarjenja s sredstvi, ki so mu zaupana. ■■■■ . . Delavski svet in upravni odbor kombinata Delamaris Avgust Brezavšček: S sej upravnega odbora 12. sejo je upravni odbor začel z obravnavanjem pripravljalnega postopka za sprejem novega tarifnega pravilnika ter pripravil predlog za delavski svet. Za zobotehnika, ki bo delal v naši zobni ambulanti, je UO določil stanovanje v enem od dveh blokov, ki sta sedaj v gradnji. f Ker imamo v kombinatu več delovnih mest nezasedenih zaradi tega, ker nimamo stanovanj za tiste ljudi, ki naj bi ta delovna mesta zasedli, je UO določil, naj se za ta delovna mesta rezervira pet stanovanj v novih blokih. Tovarišu Dragu Lenčku se dovoli vselitev v stanovanje, ki ga bo izpraznil inž. Branko Rottar. Tovarišu Juliju Rupniku naj se izplača razlika, ki je nastala med prejeto hranarino in hranarino, ki bi jo prejemal, ako bi se kilometrina štela v osnovo za izračun hra-narine ob njegovi nesreči. Kilometrina je namreč tudi oblika osebnega dohodka, ki pa v tem primeru ni bila upoštevana in je bil tovariš Rupnik brez svoje krivde oškodovan pri hranarini. Ker se naša propagandna ekipa poslužuje telefonske zveze z vodjo propagande tudi v popoldanskem času in to preko privatnega telefona tovariša Sancina, bo stroške teh pogovorov plačal Kombinat. Ljubljanska fakulteta za strojništvo je v Kopru organizirala izreden študij za strojne inženirje. Vsa predavanja bodo popoldne in zvečer, tako da je študij omogočen poleg rednega dela. Ta študij, ki je nastal z novo šolsko reformo, je razdeljen v tri stopnje. Vsaka od teh stopenj je zaključena celota in daje absolventu, ki jo uspešno zaključi,, tudi naziv. Prva stopnja daje naziv »obratni inženir«, druga »diplomirani inženir«, tretja »specializirani diplomirani inženir« za posamezno področje te dejavnosti. V Kopru je dana možnost študiranja prve stopnje in bo trajal študij tri 'leta. Stroški šolanja bodo znašali po predračunu okrog 40.000 din na leto, to je za celoten študij prve stopnje (obratni inženir) 120.000 din. Ker je ta oblika prido1-bivanja izobrazbe ugodna za podjetja in slušatelje, je UO mnenja, naj DS razširi naš program izobraževanja delavcev tudi na to izobraževanje; na ta študij pa naj pošlje tovariša Iva Hajška. Pri založbi »Borec« bomo kupili 3 knjige s tematiko iz naše revolucije, in sicer: »Žita zorijo«, »Viharni časi« in »Preživela sem taborišče smrtji«; vse tri knjige stanejo 3700 din. Tov. Boris Grebenc naj potuje v Vzhodno Nemčijo ter pri firmi Dia-Nahrung zaključi pogodbe za prodajo ribjih konzerv v zadnjem tromesečju, obenem pa naj v Zahodni Nemčiji pri firmi Langenmaier v Mvinchnu uredi vprašanje dobav po zadnjih zaključkih. Tovariš Zvonko Grahek, vodja gospoaar-sko-računskega sektorja, naj potuje v Švico zaradi strojev in naprav, ki jih bomo tam nabavili za proizvodnjo živil v prahu, ter pri firmi VAvKV sklene in podpiše pogodbo. Tovarišu Vinku Buonassisiju je Uu odo'-bril dvoletno šolanje na Višji komercialni šoli v Mariboru. Vodji litografije tovarišu Edvardu Stuch-lyju je odobren dodatek za ločeno življenje bruto 10.000 mesečno. UO je obravnaval ponovno vlogo tovariša Osvalda Gabrijelčiča in sprejel predlog komisije za prošnje in pritožbe, ki je o Gabrijelčiče vi zadevi mnenja, da je ta pomotoma izpadel po tarifnem pravilniku iz seznama tistih, ki jim za doseženo kvaliteto pripada nagrada 10.000 din, ki naj se torej izplača tudi Osvaldu Gabrijelčiču. Pri obravnavanju vloge snažilk iz obrata IRIS je UO ugotovil, da so snažilke v obratu ARGO res dobile ob zadnji akontaciji na končni obračun osebnih dohodkov nekaj nagrad. Te nagrade pa jim je oddelek sam odstopil od svoje kvote, kar ni niti po tarifnem pravilniku niti v duhu načel, ki jih ta pravilnik vsebuje. Na 13. seji je upravni odbor najprej obravnaval osnutek pravilnika o poslovanju počitniškega doma v Lepenji in hišnega reda v tem domu ter pripravil ta osnutek za razpravo na seji DS. UO je imenoval komisijo, ki naj sestavi pravilnik o razdeljevanju stanovanj. V to komisijo je imenoval tovariše: Mira Banovca, Tihomila Javorška in Marka Rosando; sindikalno podružnico bo zastopal v tej komisiji tovariš Bruno Toncetič; enega člana pa bo imenoval aktiv Zveze borcev. Za oddelek litografije je UO obravnaval predlog komisije za norme ter tudi odobril vse norme, ki jih je ta komisija v sodelovanju s prizadetim oddelkom predlagala. Na tej seji je UO tudi oprostil tovarišico Sandro Moratto plačila 23.400 din, ker je prepozno oddala 9000 litografiranih vrečk. Imenovana je namreč vzela domov v lepljenje omenjeno' količino vrečic, oddala jih je pa potem, ko smo že prešli na pakiranje juhe v vrečke iz alufolije in papirnate litcgrafirane vrečke niso bile več uporabne. Ker pa je ob prehodu na novo pakiranje obstajala še zaloga starih vrečk, ni tovarišica Moratto s tem po-vzročila Kombinatu škode in se ji ta netočnost lahko oprosti. Tovarišu Dragu Lenčku, šefu poslovalnice za izvoz, je UO odobril za potovanja v Trst mesečni pavšal 5000 lir. Šoferju osebnega av- tomobila za enkratno potovanje v Trst 1000 lir; koliko ur mora šoferjevo potovanje trajati, da pridobi pravico do tega zneska, bo UO odločil na prihodnji seji. Ta potovanja in potne stroške za Trst naj neodvisno od gornjega sklepa predvidi novi tarifni pravilnik. Za Dan mrtvih je treba nabaviti 2 venca, ki ju bodo položili člani kolektiva; enega na spomenik na Trgu padlih, drugega na spominsko ploščo v Morovi ulici. Vence naj nabavi komerciala, za delegacijo in polaganje pa naj poskrbi ZB. Za vratarje na obeh vratih je treba nabaviti deset zimskih oblek in srajc, ker so sedanje že dotrajale; o barvi, kvaliteti in izdelavi teh oblek naj se komerciala sporazume z vodjo splošnega sektorja. Na predlog sindikalne podružnice bodo ob krvodajalski akciji imeli dela prost plačan dan vsi tisti, ki bodo ta dan dali kri. To pa ne velja za tiste, ki bodo samo pregledani, kri jim pa ne bo odvzeta; zato naj se ti po pregledu vrnejo na delo. UO pooblašča glavnega direktorja in tehničnega direktorja, da lahko zvišata delovni čas od 8 do 10 ur dnevno in da predlagata nedelje, ko bomo delali. Da bi lahko pokrili vsa naročila po predjed^ bi moral ta oddelek izdelati do konca leta 35.000 zabojev predjedi. Ker pa izvršitev te naloge terja od delavcev oddelka maksimalen napor in prizadevanje, se jim bo za trud, ako to nalogo izvršijo, priznala nagrada v višini 5,000.000 dinarjev. Na 14. seji je UO najprej poslušal poročilo tovariša direktorja, ki je razložil UO težave, ki so nastale z dobavo atlantskega tuna. Po pogodbi bi morali dobiti 8. oktobra eno ladjo in 8. novembra zopet eno ladjo tuna iz Atlantika, česar pa do te seje še nismo prejeli kljub urgenci pri »Astri« v Zagrebu. Zaradi izostanka teh dobav bomo skušali dobiti iz Turčije palamido, 'vendar turška palamida za nas ni več tako zanimiva, iker se le-tej stalno dviga cena. Tovariš direktor je dalje povedal, da je že sklenjena pogodba za dobavo strojev in naprav za izdelovanje živilskih artiklov v prahu, ter da bomo do konca meseca septembra 1961 dobili iz Švice vse stroje, ki so potrebni za to dejavnost, prvi stroj pride pa že meseca februarja 1961. Ker nastaja vprašanje, kako bi čimbolj ekonomično izkoristiti našo ekstrakcijo, bomo v kooperaciji s Kmetijskim kombinatom iz Kopra začeli proizvajati nov artikel piretrin. Kmetijski kombinat bo zasadil plantažo z bo-hačem, to je rastlina, podobna našim marjeticam, ki ima v cvetu neke vrste strup, ki pa škoduje samo mrčesu in se ga da zato v ta namen koristno uporabljati. Ker mora biti to cvetje posušeno, da se piretrin z ekstra-hiranjem lahko izloči, bomo uredili v naši ekstrakciji sušilnico. Drugih večjih investicij pa za to novo dejavnost ne bo potrebno. Zato je UO pooblastil glavnega direktorja', da nadaljuje z organizacijo predelave bohača ter naj se po potrebi pritegnejo k delu tudi zunanji sodelavci in strokovnjaki. Šef računovodstva tovariš Cijan je poročal o finančnih rezultatih III. tromesečja in UO je po obravnavi -tega poročila tudi predlagal DS v potrditev. Letošnji praznik »Dan republike« bomo praznovali v našem kolektivu tako, da bo sindikalna podružnica organizirala interne proslave v obeh obratih, proslava pa naj bo brez zakuske ali druge pogostitve celotnega kolektiva, ker Ibi vsi 'ti stroški bremenili plače prizadetih. Kakor vsako leto, bomo tudi letos v počastitev republike priredili kosilo za vse naše upokojence, ki so delali pred upokojitvijo najmanj pet let v eni od tovarn, ki tvorijo današnji kombinat. Upokojence naj sprejme v menzi obrata »ARGO« predsednik DS ali UO ter naj izroči ob tej priložnosti vsakemu tudi zavitke naših izdelkov v vrednosti 1.000 dinarjev. Tehnični direktor Alojz Hudales naj potuje v Nemčijo in Italijo zaradi nabave strojev. Za naših 20 vajencev, ki posečajo »Ribiško šolo« v Piranu, bomo plačevali za vsakega 8.000 din mesečno, vajenci pa morajo skleniti z našim podjetjem pogodbo. — Ve ste se odločile za kooperacijo z Delamarisom? — Da. — Torej vas bom predlagal za premestitev v plemenski sektor. PRISPEVKI V ITALIJANŠČINI. Tovariši in tovarišice, ki bi lahko kaj prispevali, pa niso vešči pisanja v slovenščini, naj napišejo v italijanščini; prevedli bomo in objavili, če bo le sprejemljivo. SMESNICE. V življenju in torej tudi pri delu se zgodi marsikaj smešnega. Smeh je zdrav. Napišite in pošljite tovarišu Šinkovcu. Kdor zna risati, naj smešnicO tudi ilustrira. Karel Cuder: Pripravljalni postopek tarifnega pravilnika za kompleksno nagrajevanje Uvod Kompleksno nagrajevanje je novi način nagrajevanja kolektiva za dosežene uspehe v proizvodnji in realizaciji. Razen plač po tarifnih postavkah (po času in učinku) zajema novo nagrajevanje pri rednem izplačilu tudi ostale osebne prejemke iz čistega dohodka, katerega je podjetje ustvarilo med letom. Postopek, kako naj bi se obračunavala masa nove delitve osebnih dohodkov, je podrobno opisan v zadnjem poglavju tega članka, ker moram prej razložiti in prikazati kosmate dohodke, ki jih je podjetje doseglo po zaključnih računih v zadnjih letih. Kosmati dohodek dobimo, če od realizacije odbijemo poslovne stroške ali nekdanje proizvodne stroške brez plač. Deli se v obvezne prispevke federaciji in politično teritorialnim enotam ter v čisti dohodek. Čisti dohodek pa se dalje deli na osebne dohodke in sklade podjetja (rezervni sklad, sklad skupne porabe in druge sklade). Do 1957. leta so industrijska podjetja v zaključnem računu (bilanci) izračunavala dobiček in ne — kakor sedaj — dohodek (ko-smati). Razlika med tema dvema je ta, da so bile v nekdanjem dobičku samo plače nad tarifne postavke (plače iz dobička), medtem ko so v sedanjem dohodku zapopadene vse plače po tarifnih in nad tarifnimi postavkami. Plače po tarifnih postavkah so pred lotom 1957 veljale za vrsto proizvodnih stroškov. Z letom 1958 pa vsi osebni prejemki predstavljajo del dohodka ali drugače povedano: plače se ne delijo več v proizvodne stroške in v plače iz dobička, temveč se kot celotna masa prištevajo h kosmatemu dohodku. Sele spojitev plač po tarifnih in nad tarifnimi postavkami v eno celoto ali maso osebnih dohodkov je dala možnost, da se dosedanji način nagrajevanja zamenja z novim tako imenovanim kompleksnim nagrajevanjem. Maso osebnih prejemkov, ki je del čistega dohodka, mora kolektiv ustvariti s svojo produktivnostjo in štednjo, toda ne na podlagi ugodnejših cen prodaje in podobno. Vsako povečanje osebnih prejemkov, ki ga kolektiv ni dosegel po lastni zaslugi, se izloči iz osebnih dohodkov in prenese na sklade podjetja. Iz tega sledi, da tudi posamezni delavec v podjetju ne more brezbrižno gledati, kako se troši material, kako delujejo organizacije dela, kolika je storilnost in kakšna je kakovost izdelkov. Čeprav so se vsi osebni dohodki spojili v eno celoto že z letom 1958, vendar je posledice dobrega ali slabega gospodarjenja občutilo bolj vse podjetje kot pa posameznik. Pri kompleksnem nagrajevanju bo obratno, ker bodo temelji nagrajevanja tesno povezani s proizvodnjo, realizacijo in z ekonomičnim poslovanjem. Ekonomska enota in seveda vsak član te enote bosta pri osebnih prejemkih občutila vsak zastoj v proizvodnji in razsipnost pri materialu. Kosmati dohodek, v katerem so zapopa-deni tudi osebni prejemki, lahko podjetje v celoti doseže po zaslugi kolektiva. Zaradi ugodnejših cen prodaje in temu podobnih drugih virov dohodkov se kosmati dohodek lahko poveča, vendar to povečanje ne sme dvigniti osebnih dohodkov. Ker je pri našem pripravljalnem postopku za kompleksno nagrajevanje zajeta neokrnjena masa osebnih prejemkov, ki jih izkazuje dohodek, je nujno, da v naslednjem poglavju prikažem gibanje dohodka od leta 1958 do vključno 1959 in na podlagi tega ugotovim, če so res nastali po zaslugi kolektiva. DOSEŽENI DOHODKI LETA 1958, 1959 IN PLANIRANI ZA 1960 Prikazani dohodki iz leta 1958 so važni zato, ker je bil takrat naš kombinat še deljen v tri samostojna industrijska (Argo, Iris, Ikra) in eno izvozno podjetje (Delamaris), ki je prodajalo v inozemstvo gotove izdelke prvih treh. Kot samostojnim podjetjem je vsem trem tovarnam sicer uspelo povečati investicije in fizični obseg proizvodnje, vendar ne toliko, kolikor je v naslednjem letu dosegel združeni kombinat, ki je razkosana proizvodna sredstva in sile koncentriral ter jih racionalneje izkoristil. 1. Realizacija in kosmati dohodek (obvezni prispevki, skladi in osebni prejemki): Realizacija Kosm ati d oh od ek din indeks din indeks 1958 doseženo 3.274,132.000 100 1959 doseženo 3.664,259.000 112 1960 planirano 4.226,000.000 129 634.782.000 100 828.503.000 130 940.974.000 148 Indeks realizacije nam pove, kako se je ta pospešeno dvigala iz leta v leto, in sicer prvo leto kombinata za 12 °/o in drugo leto za 17 «/o letno. Drugače je pri kosmatem dohodku, Tu se je indeks v prvem letu kombinata dvignil kar za 30 °/o, v drugem letu pa samo za 18 "/o letno. V primeri z realizacijo se je kosmati dohodek v prvem letu kombinata povzpel le previsoko in daje videz povečanja prodajne cene na trgu. V resnici pa to povečanje izvira iz prodaje odvečnih zalog gotovih izdelkov, ki jih je kombinat nasledil od bivših treh tovarn. Dne 1. janu- arja 1959 je vrednost vskladiščenih gotovih izdelkov znašala 627,697.000 din ali 100/100. Konec istega leta (31. 12. 1959) se je vrednost zalog gotovih izdelkov zmanjšala za 335 milijonov dinarjev ali za 53 °/o. To se pravi, da smo v istem letu prodali poleg letne proizvodnje še 53 % vrednosti zalog. Ker je v letu 1960 planirano na osnovi veljavnih cen iz leta 1959, ne more biti govora o kakem povečanju dohodka zaradi konjunktuirnih cen. 2. Delitev čistega dohodka na kosmate osebne prejemke in sklade podjetja. Osebni dohodek Skladi Skupaj čisti dohodek Leto din ind. din ind.____________din____________ind. 1958 501,782.000 100 26,931.000 100 538,713.000 100 1959 528,344.000 105 113,100.000 420 641,444.000 121 1960 602,820.000 120 179,039.000 660 781,859.000 149 V zgornji tabeli so prikazani osebni dohodki, skladi in skupni čisti dohodek. Omejiti se hočem na razglabljanje samo osebnih dohodkov, ki se najbolj dotikajo predmeta tega članka. Indeks le-teh na tabeli kaže, da so se v prvem letu kombinata povečali za 5 % in v drugem letu kar za 15 %>. Vzrok tega skoka navzgor so predvsem ugodni vplivi, ki so prišli v drugem letu po spojitvi štirih podjetij bolj do izraza. Medsebojno razmerje osebnih dohodkov, ki jih kaže tabela, so samo zunanja slika. 'Povečanje iz leta v leto je v resnici mnogo večje, če računamo, koliki delež odpade na posameznika, ker se je število osebja od leta 1958 do vključno 1959 zmanjšalo za povprečno' 335 oseb. KOMPLEKSNO NAGRAJEVANJE Sedaj ko vemo, da se doseženi dohodki niso povečali zaradi ugodnih prodajnih cen ali česa podobnega, lahko preidemo na kompleksno nagrajevanje. 1. Ekonomske enote. Če hočemo izvesti kompleksno nagrajevanje, je nujno, da se podjetje deli na ekonomske enote, kjer so osredotočene iste vrste proizvodnje. Te obstajajo pri nas že od formiranja kombinata, t. j. od lanskega leta. Ker imamo za izračun mase osebnih prejemkov dve različni osnovi, smo ekonomske enote razdelili v dve skupini: a) v proizvodne ekonomske enote, pri katerih je osnova za izračun mase osebnih prejemkov dosežena količina proizvodnje; b) v neproizvodne ekonomske enote, pri katerih je osnova za izračun mase osebnih prejemkov realizacija. Proizvodne ekonomske enote so: osnovna dejavnost tovarne, kjer skupaj z obratno režijo proizvajajo polizdelke in finalne izdelke. V neproizvodne ekonomske enote pa spadajo: delavnice, ostali pomožni obrati in upravno-prodajni oddelki. 2. Cenik po enoti proizvoda za proizvodne ekonomske enote. Cenik določa vrednost dela proizvodnje in obratne režije po enoti proizvoda in je osnova za izračun mase osebnih prejemkov pri proizvodnih ekonomskih enotah. Cenik predpisuje posebne cene dela za vse artikle polizdelkov in gotovih izdelkov. Cene v ceniku so sestavljene iz čistih osebnih prejemkov, in sicer: a) iz plač proizvodnje po tarifni postavki; b) iz plač obratne režije po tarifni postavki; c) iz presežka norme; d) do 10 °/o povečanih cen onim proizvodnim ekonomskim enotam, ki nimajo normira- e) do 20 °/o povečanih cen onim proizvodnim ekonomskim enotam, ki nimajo normiranega dela; . f) v cenah niso zapopadeni letni dopusti, državni prazniki, dodatki za nadurno in nočno delo. Proizvodne normirane EE imajo različne delovne pogoje. Zaradi tega so se pri nekaterih pojavile nenormalne razlike med povprečnimi plačami na uro. Pri sestavi cenika so morale biti upoštevane te razlike in s ko>-rekturo nekaterih cen je cenih nekako stimuliral osebne prejemke. Za omenjeno vsklaje-vanje so služili razponi, ki so navedeni pod točkama d) in e). 3. Masa osebnih prejemkov proizvodnih ekonomski enot. Maso osebnih prejemkov proizvodnih EE dobimo, če seštejemo: a) vrednost dela izvršene proizvodnje (izračunamo jo, če količino proizvodnje pomnožimo s ceno po enoti proizvoda, ki jo določa v ta namen sestavljeni posebni cenik); b) dodatke za nadurno in nočno delo; c) letne dopuste; d) državne praznike; e) nagrade za znižane planske cene in premije za individualne uspehe pri proizvodnji. (Višina le-teh je določeni odstotek od seštevka a + b + c + d. V tem pripravljalnem postopku je 15 %>.) - 4. Izračun čiste mase osebnih prejemkov proizvodnih EE. Na podlagi predvidenih in planskih podatkov smo izračunali maso osebnih prejemkov za kompleksno nagrajevanje. Pri kontroli izračunane mase so služili tudi stvarni podatki, ki so bili v tem letu doseženi ali realizirani. a) Vrednost dela predvidene proizvodnje za leto 1960 b) Predvideni dodatki za nadurno in nočno delo c) Plačani letni dopusti d) Plačani državni prazniki e) Znižanje planske cene in premiranje Skupaj čista masa proizvodnih EE din 155,247.954 din din din 3,481.913 8,573.473 4,159.626 din 25,719.447 din 197,192.432 5. Izračun mase osebnih prejemkov neproizvodnih EE. a) Čista masa skupnih osebnih prejemkov neproizvodnih EE je enaka 4,25 °/o dosežene realizacije. Za leto 1960 bi predvidena masa znašala 170,000.000 dinarjev. b) V izračunani masi pod a) so zapopa-deni vsi osebni prejemki neproizvodnih EE: plače po tarifni postavki, presežki norme, dodatki za nadurno delo, oni del kilometrine, ki se šoferjem izplača v breme osebnih dohodkov, in ostali prejemki iz kompleksnega nagrajevanja. c) V to maso so zajeti tudi vsi osebni prejemki osebja ribiške flote, z izjemo ribičev, ki so plačani po obračunu ulova rib. d) Sem ne spadajo izplačane provizije trgovskim potnikom ali temu podobne dajatve. 7. Struktura mase kompleksnega nagrajevanja ekonomskih enot: Proizvodnih EE Neproizvodnih EE a) Temeljne plače 100,00 % 100,00 % b) Presežek norme 9,43 % 6,28 °/o c) Dodatki za nadurno in nočno delo 2,51 °/o 1,53 °/o d) Kilometrina šoferjem 0,00 %> 1,60 °/o e) Povečanje cene po enoti proizvoda 11,57 °/o 0,00 °/o f) Znižanje planske cene 12,35 °/o 0,00 °/o g) Individualne premije 6,17 °/o 0,00 °/o h) Povečanje osebnih prejemkov po obračunu 4,25 % realizacije 0,00 % 26,40 °/o Skupaj odstotkov 142,03 °/o 135,81 % Skupaj mase din 197,182.432 170,000.000 Avgust Brezavšček: Kaj je razpravljal občinski ljudski odbor Na zadnji seji ObLO je bilo najprej obravnavano obširno poročilo o komunalnem sistemu in delovanju vseh organov te dejavnosti. Tu je bilo namreč ugotovljeno, da je bil dosežen v petih letih komunalnega sistema zelo velik napredek na vseh področjih gospodarsko - političnega življenja; analizirane pa so bile tudi pomanjkljivosti in šibke strani, ki se pri tem delu pojavljajo. Komunalni sistem, ki daje vse upravljanje širokim množicam, narekuje namreč istočasno veliko skrb za izbiro teh organov. Iz poročila o petletnem delovanju teh organov smo slišali, da mnogi tovariši, ki so bili izvoljeni v razne svete, komisije in celo v zbor proizvajalcev, teh nalog niso vzeli dovolj resno, s čimer so povzročali nesklepčnost, neinformiranost in ne- poznavanje problematike s področja, za katerega bi morali biti tolmači pred svojimi volivci itd. Zal je nekaj od teh tudi iz našega kolektiva in njim so namenjene te vrstice, da bi bili v bodoče o delu svojih odborov bolj na tekočem in tolmačili v kolektivu sklepe in vzroke, ki take sklepe narekujejo, da ne bo napačnih tolmačenj. Dalje je ObLO sprejel pravilnik, ki bo veljal za dajanje poroštev, ki jih daje ObLO raznim gospodarskim organizacijam in ustanovam. Doslej takšnih pravil ni bilo in se je lahko' zgodilo-, da je bilo komu dano jamstvo za dvig kredita, ne da bi se ObLO dovolj zavaroval; zato je moral tudi kriti dve anuiteti po 600.000 din za kmetijsko posestvo Marzane. Vseh poroštev, ki jih je ObLO do>- slej dal, je bilo 336,186.000 din; vsi planirani dohodki občine za leto 1960 iz proračuna in skladov pa bodo znašali 426,062.870 din; v letu 1959 pa je bilo realiziranih 285,083.792 dinarjev. Iz gornjega je razvidno, da je strožji kriterij nasproti prosilcem nujno potreben. Za stanovanjski blok, ki je bil v letošnji jeseni dograjen, bo najet še kredit v višini 5,950.000 din iz občinskega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš. Sredstva se bodo uporabila za zaključna dela na tem bloku, tako da bo ta blok stal brez komunalnih naprav 81,658.139 dinarjev. Na vlogo podjetja »Riba« je ObLO sprejel sklep, naj to podjetje razširi predmet poslo-vanja in se razširi še na storitve avtomehanične delavnice, na prevoze blaga z motornimi vozili v notranjosti države in na proizvodnjo in prodajo ledu ter hladilniške storitve. Dosedanji »Pionirski dom« se ukine in bo v njem Mehanotehnika organizirala pouk iz tehnike za mladino. Stanovanjska skupnost pa bo na terenu organizirala več manjših pionirskih domov oziroma krožkov. ObLO je tudi sklepal o prevzemu osnovnih sredstev gostišča »Ljudska menza v likvidaciji« in obveznosti, ki izvirajo iz teh osnovnih sredstev. Knjižno stanje osnovnih sredstev je po sedanji vrednosti 3,674.387 dinarjev, ostalih obveznosti, ki iz teh sredstev izhajajo, pa 3,906.400 din, in sicer: investicijski kredit znaša 2,774.621 din, interno finansiranje iz obratnih sredstev pa 1,131.779 dinarjev. Za občino je ugodneje, da ObLO prevzame ta osnovna sredstva, ker jih bo dodelila novi menzi. Ako bi jih prepustila likvidacijskemu upravitelju, bi se ta sredstva prodala na javni dražbi in bi ne dobili niti polovice sedanje vrednosti zanje, ostanek pa bi bremenil investicijski sklad ObLO. Vsa ta sredstva se takoj izročijo novoustanovljeni »Delavski restavraciji«, ki prevzame tudi investicijski kredit z obrestmi vred, medtem ko bo razliko 1,131.779 din kril občinski ljudski odbor iz svojih proračunskih sredstev. Občinski ljudski odbor je tudi odobril poravnavo nekaterih drobnih obveznosti v skupnem znesku 537.078 din iz sredstev proračunske rezerve. Ti stroški so: Okrajnemu svetu Svobod in prosvetnih društev, Koper, kot prispevek za organizacijo III. revije igralskih skupin Slovenije: 150.000 dinarjev; Okrajnemu gospodarskemu sodišču Koper kot polog za izvedbo- prisilne likvidacije Ljudske menze v Izoli: 60.000 dinarjev; Zavodu za raziskavo materiala LRS za prepis poročila o preiskavi tal za stanovanjske bloke v Izoli: 2510 dinarjev; Prof. inž. arh. Edu Mihevcu za stroške kopiranja načrtov: 9292 dinarjev; Projektu, Koper, za kopiranje načrtov: 1050 dinarjev; Podjetju Iplas, Koper, za kopiranje načrtov: 600 dinarjev; Poravnalnemu svetu za stroške poslovanja in potnin: 72.000 dinarjev; Stalni konferenci mest kot prispevek k izgradnji poslovne zgradbe: 10.000 dinarjev; Gradbenemu podjetju »Konstruktor« Piran kot obveznost iz leta 1958 za ureditev kopališča: 231.626 dinarjev. ObLO je dalje obravnaval vprašanje gostišča »Jadran« in njegovo izgubo, ki znaša za sedaj 1,629.848 dinarjev, ki pa še ni dokončna in se bo dvignila še za' preko 700.000 dinarjev. To povečano izgubo predstavljajo plače (173.412 din), obveznosti za anuitete (27.449 din), terjatve stanovanjske uprave za izvršena popravila (477.976 din) ter interno finansiranje osnovnih sredstev (32.695 din). Za zmanjšanje te napovedane izgube ni obetov, ker so dolžniki neizterljivi. Neizterljivi dolžniki dolgujejo temu podjetju 764.606 din, med temi sta najmočnejša »Ljudska menza v (prisilni) likvidaciji« in »Hotel Riba v likvidaciji«. Torej se računa skupna izguba gostišča »Jadran« 3,000.000 dinarjev. Ker bi bila sanacija preveliko breme za občino, se občinski odbor odloči, naj se izvede prisilna likvidacija. Odbor je tudi sprejel darilo Silva Korenike iz Kort, šoferja pri tukajšnji Kmetijski zadrugi, ki je poklonil občini 3 ha in 66 arov zemlje. Na predlog komisije za imenovanje in razrešitev je OILO imenoval za direktorja podjetja »Pivopromet« v Izoli tovariša Avgusta Drnovška, za upravnika obrtnega podjetja »Steklo« pa tovariša Franca Pianetcke-ga, ki je bil doslej vršilec dolžnosti upravnika v tem podjetju. Nov gradbeni material »Krompirus«. Primeren za nasipanje cest. Patent »Gradbenik in Comp.« Avgust Brezavšček: Trije racionalizatorji Poraba bele pločevine predstavlja v kombinatu zelo važno postavko in je med surovinami na prvem mestu, saj je porabimo letno nad 1300 ton. Ker pa to važno surovino uvažamo in ima dokaj visoko ceno, je razumljivo', da je treba s tem materialom kar najbolj varčno in racionalno gospodariti, kajti tako se doseže in poveča dohodek podjetja brez posebnega znoja. To vprašanje je resno razmislil tovariš Tomo KARAČIČ in se stvari tudi na pravem mestu lotil. 2e v lanskem letu je naštudiral novo distribucijsko listo, to je novo razdelitev dnov za do>ze v »club-a decollage«, tako da dobimo> po novi razdelitvi iz vsakega lista pločevine štiri komade več kakor prej. Po prejšnji razdelitvi smo dobili iz enega lista 32, sedaj pa 36 dnov. Ako upoštevamo, da izdelamo letno okrog 10,000.000 te vrste doz, smo po prejšnji razdelitvi porabili za ta dna 312.500 plošč bele pločevine. Po sedanji razdelitvi pa dobimo iz iste pločevine 1,250.000 dnov več. Vsako dno stane ca. 8,7 din in je torej prihranek na materialu po gornji racionalizaciji din 10,875.000.— na leto; tako se zniža lastna cena za 1 din pri dozi. Na enak način je z novo razdelitvijo tovariš Tomo prihranil na materialu tudi pri rezanju obodov za antipasto in nam s tem prihranil 705.712 din. Za racionalizacijo pa ni dovolj samo ideja; Listnica uredništva Vsem sotrudnikom. Prosimo, pišite samo na eni strani lista (ne na obeh). Razmaki med vrsticami naj bodo dovolj veliki, da je mogoča korektura. Po možnosti naj bodo prispevki pisani na stroj; če pa je rokopis, prosimo za razločno pisavo. TISTIM, KI NISO SE NIČESAR PRISPEVALI. Vabimo vse tovariše in tovarišice k sodelovanju. Vsak prispevek je dobrodošel! Hvala vnaprej! Pesmice. Kdo bo sledil tovarišu Učku? Več leposlovja. Zavedamo se, da je ena ali druga številka malo »pretežka« zaradi obravnavanih predmetov, čeprav so nujni, zanimivi in v interesu vseh članov kolektiva. Zato so zaželeni tudi tisti sodelavci, ki nam lahko napišejo črtico, kratko povest, novelo. Glavno je, da je v zvezi z »interesnim krogom« Delamarisa; in ta je zelo širok! TOŽITE GA! Pri pregledu kartic dolžnikov na sestanku s potniki je bilo nekaj dvomljivih dolžnikov, za katere so predlagali tožbe. Bilo je soparno popoldne in Milenko je nekoliko zadremal. Reis-man je pregledoval kartice in kdaj pa kdaj pohvalil kakega dobrega plačnika, n. pr.: »Glej, glej, kako v redu plačuje .Trgopromet’ Karlo-vac!« Ko je Milenko slišal imenovati firmo s svojega terena, se je zdrznil in rekel: »Pa ja sam več na prošlom sastanku rekao neka se tuži!« važna je tudi izvršitev in uresničevanje te zamisli. To sta odlično izpeljala vodja oddelka pločevinaste ambalaže tovariš Italo DELLO-RE in pa vodja izmene tovariš Matko OGRIZEK, ki sta preuredila stroje in orodje tako, da se režejo dna in obodi po novem sistemu. Tovariš OGRIZEK pa je napravil še nekaj. Opazil je, da stroj za preizkušanje hermetičnosti doz ni popoln. Postopek namreč zahteva, da se zmoči cela doza, ki jo je treba potem brisati in osušiti, kar terja mnogo dela. Napravo je izpopolnil tako, da ni treba več cele doze pomočiti v vodo, ampak samo spodnji del, s čimer se zmanjša brisanje in sušenje. Delo, za katero so bile prej potrebne štiri delavke, opravita sedaj dve. Tako smo prihranili v lanskem letu 5600 delovnih ur. Tudi to je pomemben prispevek k razvoju in izpopolnitvi naše proizvodnje. Delavski svet je na zadnji seji obravnaval gornje tri primere in na predlog komisije za individualne premije določil naslednje nagrade: tov. Tomu Karačiču 108.750 din, tov. Italu Dolloreju za sodelovanje in uspešno izvršitev te racionalizacije 21.150 din, tov. Matku Ogrizku pa za njegov izum pri preizkušanju doz in za sodelovanje pri racionalizaciji tov. Karačiča 19.600 din. Naši trije racionalizatorji Italo Dellore: Iz zgodovine Pred letom 1880 je bila Izola še majhna vasica s pretežno kmečkim prebivalstvom. Ribičev je bilo- malo' in še ti so se težko- preživljali. Hranili so se skoraj samo z ribami, majhno krajevno tržnico pa so zalagali le ob dobrem lovu. V zalivčku, kjer stoji naš obrat »IRIS«, je bilo javno kopališče, ki so- ga zaradi izredne naravne lepote obiskovali poleti tudi tuji turisti: Francozi in Nemci. Ti so stanovali v veliki zgradbi, priložnostno prirejeni v hotel, kjer ima danes obrat »IRIS« svoj oddelek za filete. Bili so prav Francozi tisti, ki so se pozneje odločili za nakup te zgradbe zaradi njene odlične lege in jo adaptirali za konzerviranje sardin v olju. Tako je bilo ustanovljeno v Izoli prvo industrijsko podjetje za predelavo rib pod imenom »Francoska splošna družba za živilske konzerve« (Societe generale Frangaise de Conserves Alimentaires). Podjetje je zaposlilo žene in hčerke ribičev, ki so tedaj predstavljali najsiromašnejši sloj prebivalstva, in manjše število kmečkih dninarjev. Začetek podjetja je bil tako težak, da so voditelji že mislili na likvidacijo, toda zgodilo seje popolnoma drugače: za začetnimi težavami so se pojavili uspehi. Vas je doživela gospodarski napredek. V prometu je bilo vedno več denarja in ribiči so lahko gradili večje čolne, izboljševali zastareli sistem vlečnega ribolova in postopoma uvajali uspešnejši sistem ribolova s stoječimi mrežami (ma-lajdami). Tovarna je lahko absorbirala ves ribolovni plen in ribiči so kmalu spoznali, da smisel njihovega dela ni več v oskrbovanju majhnega vaškega trga, ampak v zalaganju industrije s surovinami. Tako so bili položeni temelji ribiškemu ladjevju, ki je pozneje postalo najmočnejše v Istri. Ko so lastniki tovarne ugotovili uspeh svoje iniciative, so začeli tovarno večati in uvedli kcnzerviranje zelenjave, med katero je prevladoval grah. To pa je bilo zanje zopet usodno. Zaradi nezadostnih izkušenj, ali pa malomarnosti, so se pokvarile velike količine blaga in prišlo- je do finančnih težav, zaradi katerih je morala stara francoska družba odstopiti svoje zgradbe in naprave družbi »Anglo-Avstrijska banka« (Anglo-Osterreichi-sche Bank). S tem prehodom v nove roke v letu 1886 je tovarna doživela nov napredek, predvsem zaradi velikih naročil konzerv za avstrijsko vojsko. Medtem sta bili ustanovljeni v Izoli še dve tovarni: »Warhanek« in »Namingher«, tako imenovani po lastnikih z Dunaja. Prva je stala na področju današnjega obrata »ARGO«, našega mesta druga pa na mestu, kjer imamo danes oddelek za ekstrakcijo olja v obratu »IRIS«. Po že omenjenih naročilih za avstrijsko vojsko je podjetje »Anglo-čsterreiqhische Bank« začelo graditi nove objekte: klavnico (sedanje skladišče olja pri oljarni), hlev (sedanje skladišče slanih rib) in druge manjše zgradbe za skladišča (na prostorih, kjer imamo danes skladišče gotovih izdelkov). Živino je tovarna nabavljala v Borštu pri Trstu, klala pa jo je v svoji klavnici. Uspehi prvih treh tovarn so izpodbudili tudi domačine. Rezultat je bil ustanovitev tovarne »Degrassi«, ki je imela svoje prostore na mestu, kjer so danes zgradbe podjetij »RIBA« in »MALA OPREMA«. Degrassi, prar vi Izolan, je začel delati s pomočjo samo dveh delavcev-vrstnikov. V začetku je predeloval le po nekaj kilogramov rib dnevno v majhni baraki. Vse je opravljal ročno-: pločevinke je sestavljal s spajali, ki jih je segreval na majhnem ognjišču. Uspehi Degrassi j a so bili taki, da je že- po- nekaj letih zgradil tovarno-, ki je bila za tedanje razmere zelo moderna. Po preteku nekaj let je postala. Izola, prej majhna in nepomembna vasica, že močan delavski center, kjer so- delovali izobraževalni krožki, dve godbi na pihala in krožek esperantistov. Zadnji je važen zaradi tega, ker se je iz vrst njegovih članov oblikovala prva sekcija socialistične stranke, ki se je po- razdelitvi te stranke v Livornu leta 1921 prelevila v sekcijo komunistične partije. Po vrsti zelo plodnih let za Izolo- je prišlo do usodnega 14. leta. Ko je Avstrija napovedala vojno Srbiji, je dovolila izolskim tovarnam nadaljevati delo. Tako- je šlo do leta 1915, ko je stopila v vojno- tudi Italija in je bila zaradi njene bližine paralizirana vsaka industrijska aktivnost v teh krajih. Rešilo se je samo- podjetje »Anglo-Osterreichische Bank«, ki je kot oskrbovalec armade lahko preselilo- vse svoje-naprave in premestilo svoj kader v Scharlinz pri Linzu na gornjem Avstrijskem, medtem ko so morali »Warhanek«, »Degrassi« in »Namingher« zapreti svo-je tovarne in odpustiti svoja osebja. Nastopili sta beda in lakota. Leta 1917 se je stanje še poslabšalo zaradi velike suše, ki sta jo spremljala kuga in španska mrzlica. Ljudje so umirali na ulicah in tako množično, da so jih morali pokopavati v skupne grobove. Kakor pa se poleže najhujši vihar, tako se je tudi vojna vihra umirila. Novembra 1918 je s podpisom mirovne po-godbe zavladal v svetu mir, toda tovarne so ostale zaprte doleta 1920 zaradi italijanske okupacije Trsta in Istre. V tem času so se iz Avstrije vrnili kadri »Anglo-Avstrijske banke«, ki so se po- zneje zaposlili v starih tovarnah z novimi imeni. Tovarna družbe »Anglo-Osterreichi-sche Bank« se je preimenovala v »S. A. Conservifici«. Giorgio Sanguinetti je postal lastnik tovarne »Warhanek«, ki je tako prešla v last družbe »Arrigoni«. Podjetje »De-grassi« je postalo »Torregiani«, »S. A. Conservifici« pa si je prilastila tudi prostore »Namingher« in jih je spremenila v skladišča. Pod novimi lastniki so se tovarne še povečale in razširile svoje poslovanje. Angažirana je bila nova delovna sila in montirani novi stroji. Tovarna »Arrigoni« je začela proizvajati poleg ribjih konzerv tudi svoje predjedi in razne zelenjavne konzerve, po katerih je bila ta družba že znana, potem tudi mesni ekstrakt in kocke za juho. Na ta način je močno prehitela v poslovanju konkurentko »S. A. Conservifici«. V borbi z veliko močnejšimi nasprotniki je leta 1930 propadlo podjetje »Torregiani«, ki je tedaj zaposlovalo približno 500 delavcev, Odkupila ga je »S. A. Conservifici«, ki je spremenila njegove zgradbe v skladišča. Istočasno se je »S. A. Arrigoni« razširila z gradnjo velikega novega poslopja, kjer so sedaj naš strojni oddelek, litografija, predjedi i. d. Neka^ let pozneje so si začela podjetja ustanavljati svoje ladjevje. Prva je začela »S. A. Conservifici«, ki je združila privatne ribolovne objekte in jih opremila z motorji »Ansaldo« po 17 KS. Pripomniti je treba, da je medtem »S. A. Conservifici« že prešla iz rok lastnika Stocka, bogatega tržaškega indu- strialca židovskega porekla, v roke odvetnika Alessia, fašističnega funkcionarja in skvadri-sta, ki je užival veliko podporo pri rimski vladi. Alessio je podjetje preimenoval v »Ampelea«. Ladjevje »Ampelee« je bilo organizirano na avtonomni osnovi, s sedežem v prostorih bivše »Torregiani«, ki se je preimenovala v »Itala«. Pozneje si je po vzgledu »Am pele j e« organizirala ladjevje tudi »Arrigoni«. To podjetje si je ustanovilo tudi lastno ladjedelnico na mestu, kjer imamo danes tudi mi skladišča, mrežarnico i. d. Leta, 1940 je imela »Ampelea« skupno 21 ribolovnih enot, »Arrigoni« pa 17. Poleg tega je »Arrigoni« razpolagala še s prekomorsko floto ladij visoke tonaže, s katerimi si je podjetje prevažalo palamido iz Turčije. Za časa druge svetovne vojne se je industrijska aktivnost Izo-le lahko normalno nadaljevala vse do leta 1943, zaradi oddaljenosti od bojišč. Po letu 1943 pa se je proizvodnja ustavila, ko so Nemci omejili ribolov, in tudi zaradi pomanjkanja nekaterih surovin. Nekaj ladij so odpeljali, druge pa zaplenili. Razmere, v katerih so živeli delavci, so postajale vedno težje, kar je pospešilo organiziranje protifašističnih grup, ki so delovale na terenu v sodelovanju s partizanskimi enotami. Naše geslo je bilo: »Pasivni odpor in sabotaža« — vse do osvoboditve! Osvoboditev pa je prinesla Izoli 29. aprila 1945 JLA. Ado Makarovič: Ali je leto 1960 zares stodesetletnica konzerve? (»Delo« od 2G. avgusta 19G0: »Jubilej konzerve«) Govoriti o stopetdesetletnici »konzerve« v polnem pomenu besede je smešna stvar. Saj je domisel ohraniti neko jed, da se ne pokvari, gotovo skoraj tako stara, kakor prva človekova kultura nabiranja v prvi komunistični skupnosti. Človek je star več kot sto tisoč let in se pojavi v zadnji medledeni dobi kot nabiralec. To se pravi, da se sicer še tudi sam »pase« in dene v usta vse kar najde užitnega, toda zbira že tudi na kupčke, na zalogo, torej že hrani. Ne moremo govoriti še o posebni »človeški« inteligenci, ker je ta skrb za zalogo jedi lastna že nekaterim živalim. Niti skrb, da se zaloga jedi ne pokvari, ni še nič posebnega, ker to znajo tudi živali, ki si delajo suha skladišča. Taika skladišča si dela tudi človek, toda razlika pride sedaj: človek suši svojo hrano predno jo dene v skladišče. To je človekova prva »konzerva«, posušena na soncu in vetru. Kor nas zanimajo v prvd vrsti ribje konzerve, ugotavljamo, da je tudi ribja konzerva v tej dobi sušena. Ko pa izumi človek ogenj, mu že trije bogovi konzervirajo hrano za zalogo: bog sonce, bog ogenj in bog veter. Kar je sonce posušilo, ali sonce in veter, suši v zadnji fazi »postopka« vročina domačega ognjišča. Tak je postopek tisočletja in tisočletja; pri lovcih, pastirjih in poljedelcih. Se pri starih Slovanih so vsi trije bogovi važni in sodelujoči pri »konzerviranju« in. pr. žita; sonce Dažbog, veter Stuibog iin ogenj Svarog. Le popolnoma suho žito se da hraniti brez skrbi, da bi se pokvarilo. Pri mesu je bilo le malo drugače, toda odkritje je bilo slučajno. Odpadlo je sonce kot prva faaa »postopka«. Pri ribah je nastopila sol kot novo konzervirajoče sredstvo, in tam kjer je rasla oljka, tudi olje (mast kot konzervirajoča snov je bila gotovo že prej znana). S tega vidika je odikritje Francoisa Nicolaja Apperta v bistvu le nov način postopka, ki je bil gotovo tu ali tam že davno znam. Z drugo besedo: Appert je uporabil neko staro iznanje praktično v obrti. Francoska vojiska je potrebovala — vojaško konzervo, in Appert, odličen kuhar in slaščičar, ki je že kot tak stremel za tem, da svoje specialitete čimdalje časa ohrani, je iznašel .konzervo hrane v zaprti posodi. Problem konzerviranja hrane v hermetično zaprti posodi je rešil nepopolno pred njim že Italijan SPALLANZANI. Naš Appert pa ga je rešil talko, da ga lahko imenujemo »očeta kon-: zerve« v modernem smislu, in priznamo njegov častni naslov »dobrotnik človeštva«. Napoleonova vlada je namreč razpisala nagrado 12.000 fran- kov in imenovala v ta namen posebno »Znanstveno komisijo« že leta 1795, torej trideset let po Spalianzaniju (1765) in štirinajst let predno je Appert nastopil (1809.) — za tistega, ki bi odkril način konzerviranja hrane za dolga razdobja, tako da bo mogoče na njegov način konzervirano hrano skladiščiti in transportirati. Napoleon je potreboval take konzerve za svojo vojsko. Leta 1809 je pred to komisijo Appert dokazal pravilnost svojega načina in prejel razpisano nagrado. Appertove konzerve so bile v steklenih posodah, ki so bile sposobne za skladiščenje, mnogo manj pa za transporte. Zato je tudi »Znanstvena komisija«, ki je sprejela njegov postopek, v svojem poročilu vladi povdanila to pomanjkljivost. Appertove konzerve v stekleni ambalaži so imele tudi to pomanjkljivost, da so bile steklenke različnih velikosti in oblik, kar je bilo pač v zvezi s tedanjim stanjem steklarstva. Ce čitamo Francoze o Appertu (ki je zanje mimogrede rečeno Frangois, čeprav ga imenujejo Italijani, Spanci in Portugalci Nikolaj), se bomo divili tudi Napoleonovi ideji, toda ta je v resnici angleška! Tako nagrado je namreč razpisala »Society of Arts« že leta 1787 im Thomas SADDINGTON je leta 1806 predložil tej družbi poročilo o svojem postopku konzerviranja, ki je bil podoben Appertovemu. Anglija je torej osem let pred Francijo in Saddington tri leta pred Ap-pertom. O kakšnem znanstvenem sodelovanju v tisti dobi torej ni govora, najmanj med Anglijo in Francijo. In vendar! Bila je znanstvena tekma med obema državama zaradi gospodarskega in vojaškega tekmovanja. Saddingtona je premagal Appert, toda njega so zopet Angleži v tisti točki, kjer je bil slab — v ambalaži. Eno leto po svoji zmagi pred »Znanstveno komisijo« je Appert objavil svoje delo epohalne važnosti pod naslovom: »Le livre de 'tous les mčnages ou l’art de conserver, pendant plusieurs annees les subotances animales et vegetales« (= Knjiga za vsa gospodinjstva ali umetnost konzervirati za več let živalske in rastlinske snovi). Druga izdaja je sledila 1811., prevedena v angleščino, in tretja 1813. Appert torej ni skrival svojega znanja in izuma! Drugače so delali Angleži. Ker Saddingtonov način ni bil dovolj uspešen, je bilo treba poizvedeti, kakšen je Ap-pertov in premagati Francoza — v ambalaži. Se predno je izšla Appertova knjiga je Peter DU-RAND moral nekaj izvedeti od Apperta, ker istega leta, v katerem je izšlo Appertovo delo, sta Avgust HEINE in Peter DURAND prejela prva dva britanska patenta za konzerviranje živil v pločevinastih posodah. Durand je na to izjavil glede svoje iznajdbe, da »mu je bila sporočena od nekega tujca, ki biva zunaj«. Z ozirom na važnost problemov in velike osebne koristi, ki so bile v zvezi z rešitvijo, ne more biti govora o nakem izumitelju, ki bi svoj izum kar tako sporočal, če tisti inozemec ni bil Appert sam in tisti »zunaj« Francija! Appert je takrat pisal svojo knjigo. Usodno pa je bilo to, da je istega leta, ko je knjiga izšla, in v katerem času je Appert že uporabljal pločevinaste zapore svojih steklenic, Anglija že izdala dva patenta za konzerviranje v pločevinastih škatlah. Ker je druga izdaja že v angleščini 1811. in je tudi njegov način, uporabljen v pločevinkah patentiran v Angl/iji 1810., ni čudno, če Angleži niso dalje čakali in je tvornica John & Bryan DONKIN že 1812 proizvajala konzerve v pločevinastih dozah. To so bile prve konzerve v pločevinkah. Toda tudi Francozi ne spijo, temveč uporabijo nove pridobitve za konzerviranje najbolj pokvarljivega mesa, to je — rib! Kdaj točno so začeli Frainooai konzervirati ribe (v pločevinkah ali steklenkah) ni mogoče določiti, toda deset let pozneje so te konzerve že zelo trajne. PRVEN- STVO V RIBJIH KONZERVAH V MODERNEM SMISLU GRE TOREJ NA VSAK NAČIN FRANCOZOM! 8. junija 1822. je objavil »Journal de Nantes« članek, ki ga lahko smatramo kot začetek propagande za prodajo ribjih konzerv. Gre za reprodukcijo sporočila kapitana Freycineta, da so ribje konzerve, proizvedene na Appertov način v nanteški tvornici »Jose COLIN« trajale mnogo dalje nad pričakovanje, namreč 30 mesecev nepokvarjene. Ta Colin je torej prvi proizvajalec ribjih konzerv in poleg sardin je njegova tvornica konzervirala še vrsto drugih rib, vendar ne vemo, če so bile posode steklene ali že pločevinaste. Leta 1924 je tvornica konzerv Amieux kupila hišo, kjer je bila ta Colinova tvornica in jo iapremenila v muzej konzerve, toda 1943. je ta edinstveni muzej naše konzervne veje porušila bomba. Angleži so začeli z ribjimi konzervami šele po tistem letu, 1822., ko se je Colinova tvornica že izkazala in objavila imenovano sporočilo kapitana Freycineta, i. s. je bila prva njih tvor-nioa ribjih konzerv v Aberdeenu na Škotskem. Stopetdesetletnico je torej rodil žurnalistični lov za senzacijami in njim sledijo zama udru-ženja. V resnici jim gre za 150-letnico iznajdbe pločevinke, odn. registracijo Durandovega patenta, ki nikakor ne pomeni obletnico iznajdbe konzerve, ki gre APPERTU. Prva izdaja njegove knjige istega leta je sicer važna obletnica, vendar ta istoletnost dokazuje prav nasprotno od tega, kar hočejo žurnalisti pokazati. APPERT stoji pred nami v vsej svoji poštenosti, čeprav moramo tudi Angležu DURANDU priznati, da je povedal, da konzerviranje v posodi ni izumil on, temveč »neki tujec«, ki je seveda APPERT. 150-letnico slavi torej pločevinasta ambalaža in ne konzerva. 150-letnica ribje konzerve ne bo, ker leži njeno rojstvo nekje med 1812 in 1822. 150- več ribje moke. Način oziroma naprava uporabljajo že v trinajstih državah. P/10. — Ribiške ladje iz umetne snovi. Za obalni ribolov. 18 čevljev dolga ladja je široka 6 čevljev in tehta z motorjem vred približno 800 kg. S pravim vijakom in motorjem od 24—32 PS ter s težko mrežo v vleku doseže hitrost 11 vozlov. Material, iz katerega je ladja grajena, je izredno močan. Pri preizkušnji trdnosti ladje se je zaletela pri polni hitrosti v drugo ladjo in se odbila, ne da bi se pri tem kakorkoli poškodovala; navadna ladja bi si pri tem razbila kljun. P/ll. — Stroji za rezanje rib (Steinkopf). N. pr. stroj za filetiranje slanikov predela v minuti 75 slanikov: odreže glavo, (če je po>-trebno) rep in plavuti ter razdeli slanik po dolgem v dva fileta. Stroj za pripravo slanikov odreže glavo, rep in plavuti, nato odstrani krvno žilo, ki leži ob hrbtenici, in drobovje. Ta stroj predela na ta način 80 rib v minuti. Stroju streže en delavec. Novost so najlonske krtačke, ki čistijo razrezano ribo. P/12. — Dieslovi motorji za ribiške čolne (Wichmann). P/13. — Stroj za dimljenje na oljni pogon (Froiland). Za prekajevanje slanikov, sardelic in mesa. Opremljen je z menjalcem temperature in »dimilcem«, ki »skrbita« za okus in barvo ribe. Novi postopek dimljenja znatno zmanjšuje potreboi po zraku in toploti. Stroj sestoji iz več delov, ki se lahko odvzemajo in dodajajo. Ker je prenosljiv, ga lahko higiensko čistimo. Olje kot gorivo ne pušča pepela, prahu, niti saj. Za hladno dimljenje se instalira posebni ovlaževalni aparat. P/14. — Naprava za proizvodnjo moke iz odpadkov od rakov. P/15. — Hladilniki za sveže ribe kat^vitri-ne. Te hladilniške omare pridejo v poštev, kjer hočemo pokazati sveže ribe; na razsta- okrogle ribe, majhne in velike. Pri prodzvod- vah in prodajalnah. nji filetov ga uporabljajo že v 9 državah. P/16. — Razni plovci za mreže iz penastih P/20. Umetne vabe, trnki i. p. umetnih snovi (Plastpor). p/21. — Zmrzovalne in hladilne naprave P/17. — Naprave za proizvodnjo ribje za transport rib. moke in ribjega olja. P/22. — Pralni stroji. P/l8. — Razni pomožni stroji na palubi 2e iz tega skopega poročila lahko razu- ribiške ladje (vretena). memo, kako zanimiv je za nas tak sejem, na P/19- — Stroj za odstranjevanje ribje ko- katerem rastavlja več kot 200 firm iz vsega že (Haloygen); se naravnava za ploske in sveta! Ado Makarovič: „Salvo pesca“ in „slab ulov“ Način, kako mi komodno, brez skrbi, šablonsko uporabljamo to formulo, mi že dolgo ni ugajal. Zato sem ji moral priti do italijanskega dna. I. TRDITEV: Formula »salvo pešca« a) ni mednarodna trgovska kratica, b) je tudi v italijanščini lahko dvoumna, c) je nevarna tistemu, ki je popolnoma ne razume, d) razen v italijanskih dokumentih nima pravne moči, e) je za nais nepravilno poudarjanje italijanščine kot trgovskega jezika. DOKAZNI MATERIAL: a) Italijanski strokovni izrazi so ise uveljavili samov knjigovodstvu, in še to na podlagi srednjeveške latinščine. Kot trgovski mednarodni jezik je italijanščina omejena na svoje območje, ki se je po padcu fašizma še bolj skrčilo, tako da je ne priznavajo več niti bivše italijanske kolonije. Med mednarodnimi jeziki je na zadnjem mestu po območju in upoštevanju. Zato »salvo pešca« ne more biti mednarodna trgovska kratica. Ker je »salvo pešca« specifična kratica v trgovini z ribami, najprej (!) s svežimi, potem s konzerviranimi v škatlah, je treba poudariti, da tudi v ribarstvu in ribji predelovalni industriji italijanščina ni mednarodni jezik, ki bi lahko zahteval upoštevanje svojih strokovnih izrazov; razen seveda v italijansko pisanih dokumentih, kadar torej ne gre več samo za formulo, tomveč za italijansko besedo. II pešce je »riba in ribe«; d pešci »ribe« se uporablja skoraj tako, kakor v angleščini the fish, to je takrat, kadar jih štejemo, n. pr. 8 pešci in 8 fishas. Glagol je pescare — »ribariti« in samostalnik la pešca — »ribolov«, toda medtem ko je ribariti = loviti ribe, je pescare »loviti in uloviti« in medtem iko je ribolov = lov na ribe, je pešca »lov in ulovek«. Če imamo torej v mislih ulovljene ribe, je v italijanščini lahko: dl pešce, la pešca, il pescaggio, la pescagione. Isto razmerje je tudi v španščini: el pez, el pescado, la pešca, vendar španska beseda ženskega spola la pešca ne pomeni enakoveljavno obojega, lov in ulovek, kakor v italijanščini la pešca in la pescagione. Italijanščina kot star literarni jezik ima še več takih dvoumnih besed, in spolu besed ne smemo zaupati. N. pr. la oaccia dn la cacciagione je prvotno isto; »lov na divjačino« in NE lovski plen. Toda danes je od gramatikov priznana raba za plen — ulovljeno žival: la cacciagione, la cac-cia, la selvaggina. Enako je torej pri ribolovu plen: la pcisoa in ia pescagione. Italijanščini torej ni z a ypati v kupoprodajni pogodbi za ribe, ker ta jezik ni soliden trgovec! Treba je samo čitati italijansko trgovsko pismo, ki hoče doseči neko boniteto, in uporablja pri tem zvito italijansko dvorezno frazeologijo, ki je pol srednjeveška, pol »il dolce stil nuovo«, da je v našo pošteno slovenščino res ne moreš »dobesedno« prevesti. b) »Salvo pešca« ni latinski zraz, temveč popolnoma italijanski. Latinska beseda »salvo« je ostala v italijanščini kot italijanska. Ta okolnost daje možnost italijanskemu trgovcu in ribču, da jo tolmači tako, kakor mu pride prav. Ze zaradi tega ne popolnoma določenega pomena ta formula ni dobro uporabljiva v trgovskih dokumentih, pisanih v drugih jezikih. Pomen besede »pešca« v ribištvu namreč celo poudarja pojem: »ulovek«. Taikč napačno smo jo tolmačili tudi mi (pešca = »ulovek«, ali po ruskem samostalniku napačno »ulov«; glej spodaj). V resnici se rezerva prodajalca lahko sklicuje samo na lov in ne tudi na uspeh lova, kakor dokazuje ta formula v edinem, brezpogojno priznanem mednarodnem trgovskem jeziku, v angleščini: »... sub-ject fishing«. , c) Ker smo (v pretežni večini) mislili, da pomeni: »če bo ulov«, je to prvi dokaz o nevarnosti te formule. Na tem stališču smo to večkrat trdili nasproti kupcu in s tem omajali svoj renome (primer: Etiopija). Ker smo jo uporabljali često brez navedbe, kateri pogoj v ponudbi in pogodbi (zaključnici) je odvisen od lova (oziroma: po našem od ulova), smo nehote pokazali inozemskemu kupcu, da je niti sami ne razumemo, kor sta obe besedi »salvo pešca« brez smisla, če ne povem izrecno: n. pr. »fornimento, (fornitura), consegna salvo pešca«, »prezzo salvo pešca«, termini di consegna salvo pešca«, »qualit& salvo pešca«. Mimogrede: nov dokaz, da je ta formula izrazito italijanska in ne mednarodna. Končno, če smo uporabili tudy pravilno: fornitura salvo pešca — smo jo tudi kot popolno klavzulo napačno razumeli, misleč, da pomeni: če ne bo »ulova«, NE BOMO DOBAVILI, kar je popolnoma napačno, ker pomeni samo to, da je KOLIČINA ODVISNA OD LOVA, nikdar pa ta klavzula ne daje pravice prodajalcu do nedobave. Daje mu edino pravico do nepopolne dobave, to je do neizdo-bave. Končno je njena nevarnost v netočnem zapisu besede. Vidal sem že (in v dokumentih!) taki naši varianti: Salva pešca (= ribolov zagotovljen = ribe že imamo) in Salve pešca! (= Naj živi ribolov!) d) Kaj pomeni ta formula v italijansko pisanih dokumentih, je sedaj jasno: za kupca dvorezen nož glede na italijanščino. Fornitura, še bolj pa fornimento, pomeni »dobavo« in »izdo-bavo«, pešca pa »ulov« in »ulovek«. Dovoljuje torej možnost nesolidnemu trgovcu In ribiču, da mu advokat in profesor lahko pomaga oslepariti kupca, ki je podpisal v »dobri veri«, da pomeni ta formula natančno isto kot angleška »delivery subjeet fishing«. Zato taika formula (in torej tudi v svoji ipopolni obliki kot klavzula) ne more dobiti priznanja pravne moči, če je napisana v ponudbi ali pogodbi, ki ni sestavljena v italijanščini. e) Skoraj ni treba dokaza, da ni častno za nas Slovence, da podpiramo amlbioije italijanskega jezika, da pokažemo revščino v trgovinski terminologiji in da se prav na tem ozemlju šopirimo kot dediči italijanske industrije. Končno si pa predstavljajmo, v kako smešen položaj bi spravili jugoslovansko zunanjetrgovinsko arbitražo, če bi jo kdaj morali prositi za pomoč v sporu z nekim kupcem, in bi morala braniti »jugoslovansko« formulo »salvo pešca«! POJMOVNA VSEBINA KLAVZULE Bistveno in prvotno v vsaki klavzuli je njena pojmovana vsebina. Njena jezikovna gradnja mora čim točneje ustrezati pojmovni vsebini. O tej gradnji posebej. Ko smo končno obsodili italijansko izraženo klavzulo, s katero si prodajalec pridržuje pravico izpremembe nekega pogoja v pogodbi, nam služi za normativ angleška: ... (delivery) subjeet fishing. Postavimo jo lah-koko v vsako pogodbo in v sako ponudbo ne glede na jezik, ki se ga poslužujemo. Glede na značaj kupoprodajne pogodbe, ki nikdar ne daje prodajalcu pravice do nedobave glede na uzanč-no stališče kupca, ki v vsakem primeru pričakuje realizacijo pogodbe, četudi delno in nepopolno, kadar nastopijo določene okolnosti, ta klavzula sama ne daje in ne more nikdar dati pravice prodajalcu, da od pogodbe odstopi. Taka pravica obstaja edino tedaj, kadar KUPEC izrecno to pravico prizna. V tem primeru se ta izjemna pravica prodajalcu v sami pogodbi opiše z natančnim in nedvoumnim besedilom (z izpisano klavzulo brez vsake okrajšave ali formule), v katerem mora biti rečeno, kdaj in v katerih primerih prodajalec lahko odstopi od pogodbe, to je od dobave. Ta pravica prodajalca je lahko že tiskana na obrazcu pogodbe, navadno na zadnji strani. Pojmovna vsebina klavzule (tukaj v kratki obliki formule, ki je izključno rezerva prodajalcu in proti interesom kupca, pa je naslednja: Prva beseda določa, KATERA TOČKA POGODBE je odvisna od ribolova (fishing): (količinska) dobava, cena, rok dobave, kvaliteta ribe, asortiment blaga in podobno. Odvisnost te točke v pogodbi je izražena z drugo besedo subjeot. Tretja beseda pa izraža okolnost, ki lahko nastopi (ribolov pod normalo), in če nastopi, daje pravico prodajalcu, da kupcu predlaga izpremembo tiste točke v pogodbi, ki jo določuje prva beseda formule. PRVA BESEDA: Angleško besedo »delivery« (da ostanemo pri prvem primeru) prevedemo z našo besedo »izdobava« (v pomenu popolna, celotna dobava po količini). Kadar torej nastopi okolnost, ki daje pravico prodajalcu, da dobavi le delno količino, imata oba pogodbenika pravico pogajanja na podlagi dejstev in dokazov teh dejstev. Razumljivo je, da bo kupec zahteval čim-večjo delno količino, prodajalec pa bo želel čimmanj dobaviti. Glede dokaza, o katerem bomo govorili pozneje, se moramo zavedati, da ta formula ni industrijsko-trgovska, temveč ribiško-trgovska, in da torej ne zadošča dokaz, da tvor-nica ni imela dovolj rib za predelavo, temveč je potreben dokaz ribištva, od katerega je tvomica odvisna. Ta okolnost je važna za nas v momentu, ko je treba predložiti dokaze, da je ribolov pod normalo, to je proti pričakovanju ribištva samega. Zato je tudi pomen prve besede v tej formuli drugačen v pogodbi ribiča s kupcem, dobavitelja svežih ali zmrznjenih rib s kupcem ali predelovalca v ribje konzerve v škatlah s kupcem, za katerega je dokaz pod normalnega ribolova najtežji (to je — za nas). DRUGA BESEDA je popolnoma jasna in pomeni odvisnost (podvrženost, podrejenost, pogojnost). Besedi »subjeet« ustrezajo: salvo, sauf, conserva (šp.), vorbehaltlich, s pridržkom, odvisno od. TRETJA pomeni ribolov .in ne »ulovek«, »ulov«, ker je pač formula RIBIŠKO-TRGOVSKI IZRAZ. Ce je ribolov normalen. Besedo fishing bomo torej prevedli z »ribolov«. Tako imamo pravilni prevod angleške formule: izdobava s pridržkom ribolova. Se bolje: IZDOBAVA ODVISNA OD RIBOLOVA. Več pravic kakor nam ta formula daje, si ne moremo itn si ne smemo lastiti, še posebno ne, ker nismo .ribiči, temveč predelovalci v konzerve. III. JEZIKOVNI IZRAZ POJMOVNE VSEBINE FORMULE Naš komercialni oddelek je šel po komodni poti in prevedel zanj »internacionalno« salvo pešca po svoje: »če bo ulov«. To sodi v koš! Razumij.ivo je, da smo hoteli imeti v tej formuli lepe slovenske besede, in »ulov« je prav lepa. Tu pa ne gre za lepoto; komodnost ni na mestu. Kako je naš jezik prišel do besede »ulov«? Iz ruščine! Tam je beseda popolnoma upravičena, ker ima ruščina dva glagola (in na glagolih sloni moč slovanskih jezikov): od lovit je samostalnik lov, od ,ulavlivat’ pa ulov. Mi pa »ulov-ljivati« ne poznamo. Rusko »uloviti« je pojmat, ne mogoče — »ulavjit’«. Zato smo si neupravičeno in brez potrebe izposodili »ulov«. Pravilno slovensko je »ulovek«, ki NI deminutiiv, kakor je mislil tisti, ki je postavil poleg te besede še »ulov«. Coprav v našo formulo kot »ulovek« ne spada, poglejmo, kako jo uporabljamo izven nje. Včasih zašepamo in grešimo protii »duhu« slovenskega jezika. »Duh« jezika je težko definirati, kaj pa je, vemo vsi. Poskusimo n. pr. uporabiti ulov za prevod angleške besede fishing: dobimo riboulov; tako smo se prepričali, da ulov ne pomeni nič določenega. ULOV, enako kakor ULOVEK, ki je slovenski, je lahko n. pr. miš ali srna, tat ali Skrivač na bloku, devica ali ženin, tepec ali filozof, spričevalo ali denarna nagrada, recimo končno tudi rak ali — riba. Nasprotno pa pomeni ribolov kot uspeh lova samo — ribo. To je tisti »duh«, :k.i sicer po ribah »smrdi«, je pa prav tisto, kar potrebujemo; v ribolovu je dejanje in uspeh. Ribič lovi ribe in ribe se ulovijo; na trnek ali v mrežo. Ce na trnek, tedaj »primejo, prijemajo« (tako danes lovijo celo tunino), če v mrežo, tedaj »vgreznejo, ugrezajo«, narnrež mrežo; s svojo težo, in ker se hočejo osvoboditi. v globino. To je tisto, kar si predstavljamo pod »ulovom«, namreč: prijem ali ugrez. Čeprav sta to pravilni in točni besedi za »ulov«, je eno in drugo v naši foirmuli napačno in je v tej na mestu edinole »ribolov«. Za to formulo pač potrebujemo tisto besedo, ki pomeni RIBOLOV NA SPLOŠNO, to je »kot tak«, v kateri je uspeh ribolova »sam po sebi razumljiv« (če dovolite: podrazumjevan, sottinteso), ne pa tudi izražen. Uspeh v tej besedi torej ni poudarjen, temveč nam pomeni ribolov istočasno »tudi uspeh«. Ker je pač taka POJMOVNA vsebina formule, po kateri je treba izbrati besedo, ne pa narobe. Trgovska formula je življenjska, ni filozofska, torej brez igranja z besedami. (»Mit Worten lasst sich trefflich streiten, mit Worten ein System be-reiten« — Goethe = Z besedami se da izborno kregati, z besedami pripraviti sistem!) Zato smo hoteli tudi mi pripraviti na podlagi svojega prevoda »salvo pešca« svoj sistem: če ne bomo imeli v tvornici »dovolj« rib, enostavno ne bomo dobavili! Take besede so: fishing, ribolov, Fischfang. Celo španska pešca, ne pa tudi italijanska pešca, ker je v tej besedi na iprvem mestu uspeh, in se da torej s to besedo »dzborno kregati«, posebno še v zvezi s »salvo«. IV. DOKAZ O NEZADOSTNEM RIBOLOVU Najprej je treba reči, 'da nezadosten ribolov ni nobena »višja sila«, kakor je mislil naš oddelek, temveč je višja sila edino vreme, ki je bilo krivo, da lov ni bil zadosten. (Ko smo se odločili za izraz RIBOLOV za »fishing«, nas slovenščina takoj še dalje posluži in nam predloži dve besedi: beseda moškega spola ribolov je tista, ki jo potrebujemo v naši formuli, beseda ženskega spola pa pomeni točno uspeh lova, namreč — ribe. Ker pa je za nas razumljivo, da so uspeh našega lova (16v, 16va, 16vu — naglas na -o-) ribe, so vedno ribe naša lov (lov, lovi, lovi, lov pri lovi, z lovj6). Poleg ulovka, prijema, ugreza, imamo tudi (žensko) lov; pa recite še slovenščina ni bogata! Ali še potrebuje umetnih besed ali sposojeni »ulov«, ki je značilen grd neologizen vrele dobe, v kateri gre često — čez!) Nelko nezadostnost je teže dokazati kakor VREME, ki se ga uradno lahko doseže. To je prva točka dokaza. Druga je »RIBOLOV POD NORMALO. Tudi za to dmamo možnost uradnega ali vsaj poluradnega dokaza »Udruženja ribarstva«. Kaj je »normalni« letni ribolov, ve ali dokaže to udru-ženje; hkrati pa lahko tudi ugotovi, za koliko odstotkov ni bil dosežen. Tretja točka dokaza je TISK. Ta sila pa lahko tudi najboljši dokaz odvrže s svojim »lovom« za senzacionalnostmi ali s svojim hvalisanjem običajnih uspehov ribolova. Ta rtisk pa lahko tudi izborno služi našim interesom, če se ga znamo poslužiti. Tukaj ima besedo propaganda! UPRAVIČENO smemo govbriti o tem, kaj vse znamo .in kako DOBRE produkte dajemo v svet. Kadar pa hočemo poudariti velikanske količine, 'ki jih imamo na razpolago za izvoz, nismo dosegli učinka v našo korist. Mnogo in preveč ima namreč tisti, ki .ima slabo blago, ali ki s cenami ne more konkurirati, ali ki neplansko producira. Bolje je za nas, če smo za kupca vedno »razprodani«, če »sproti ne moremo toliko producirati«, da bi postreglli vsem interesentom. S tem v zvezi je za nas še tako obilna lov nezadostna, kaj šele tista pod normalo, kakor uradno lahko dokažemo. TAKO NAJ BO POUČEN KUPEC, ne pa, da je naša kapaciteta tako zelo velika. To bi bil material za dokaz upravičenosti naše rezerve, izražene s klavzulo: deli-very subject fishing, pripravljen še preden pride do spora, do katerega sploh ne bi smelo priti. S poudarjanjem kapacitete tvornic pa je poudarjen tudi velik odkup rib, s tem pa tudi možnost čimvečje delne dobave. Četrti dokaz je v korespondenci, ki naj ta material vnaprej pripravi, ikakor je zgoraj omenjeno. Najprej nobenih obljub, razen »dobre volje«. Potem PROČ S FRAZO O SLABEM RIBOLOVU, ki jo ponavljamo skozi šest let, od sezone do sezone, in je s tem izgubila svojo verodostojnost. Končno: v ponudbah in pogodbah naj bo naša rezerva glede ribolova čimbolj jasno izražena. Ta rezerva naj sega ne samo na izdobavo, temveč tudi na druge točke pogodbe (rok, asortiment, kvaliteto, znamko, pakiranje itd.), kolikor se pač od kupca da dobiti ob podpisu. V resnici tudi zares zahtevamo od kupca, da pristane na kako spremembo, medtem ko nimamo v pogodbah nobene pravne upravičenosti za to. V. POGODBA Posledica je, da moramo biti vedno bolj hvaležni svojim zastopnikom za posredovanje in prepričevanje, namesto da bi imeli za svojo zahtevo že podlago v pogodbi. Posebno glede roka dobave, o važnosti katerega je odveč vsaka beseda, smo bili odvisni od sposobnosti zastopnika, kako prepriča kupca, da pristane na podaljšanje. Kakor da je 'to za kupca malenkost, zahtevamo podaljšanje akreditivov, se sklicujemo na zamudo ladij, ki odhajajo v tisto smer, .zahtevamo kako spremembo, zdaj znamke, zdaj olja, zdaj pakiranja, zdaj kaj drugega, kakor je pač pri nas položaj; in vse to kakor da je samo po sebi umevno, češ: »salvo pešca«! Ker to ni res, si ustvarjamo večkrat slabo voljo, in to tudi pri najboljših .in najvočjih odjemalcih. Potem nam prihajajo reklamacije, delno plačilo blaga, zahteve za popust pri ceni in tako dalje. Pomagamo isi z .izjavo, da -zahteva naša oblast najprej plačilo polnega zneska fakture, šele potem obravnavanje neke pritožbe. Inozemski kupec se čudi in ne priznava takega zakona naše banke, ki v resnici niti ne obstaja, temveč je STALIŠČE NAŠE FINANČNE OBLASTI POPOLNOMA PRAVILNO, ko zahteva od izvoznika, da poskrbi polno plačilo fakture, ker »če plačilo ni polno, je kriv izvoznik«. In tako tudi je! Zato pa imamo tudi možnost pojasniti naši banki, zakaj se plačilo še ni izvršilo, ali zakaj le deloma, in rok nam skoraj v vsakem primeru podaljša. Ta širokogrudnost oblasti PRIČA O KOMERCIALNI ZRELOSTI, ne o birokraciji, za kakršno bi jo lahko kdo imel. Nezrelost se kaže raje pri nas; n. pr. iz prošenj za podaljšanje, ki jih često izpolnjujemo tako, kakor da priliv denarja ni v prvi vrsti v NAŠEM interesu! Oblast se skoraj vedno zadovolji z dokazom, da je bilo plačilo urgirano, čeprav gotovo ve, da urgenca plačila pri zastopniku (!) ni noben dokaz, da podjetje rešuje zadevo pravilno; to se pravi, da se pogaja z reklamantom na podlagi dokazov in dokumentov ter skuša najti pravilno rešitev, upoštevajoč in priznavajoč (tudi) svojo krivdo. Tako raje sadi na jalovem svetu in daje predloge, ki se ne morejo nikdar prijeti; vrtnar pa naj bo zastopnik, ne mi. Čas teče vedno v našo škodo! Seveda je odvisno od tržišča; toda od tržišča, kjer so uzančna načela nepisani zakon, ki ga zastopajo zbornice, ali pa od tržišča, kjer te moči reklamant nima. To je naše razlikovanje med »težkim« in »lahkim« tržiščem, ali drugače: med zrelim in bolj zabitim. Vse pa zato, ker ne poskrbimo, da bi bile pogodbe PRAVILNO sestavljene GLEDE NA NAŠE REZERVE in dobave! Tudi s pojmi med »pogodbo« in »zaključkom« se igramo in nam že naročilo pomeni neki »zaključek«. Besedo pogodba naša komerciala sovraži in operira raje z »zaključki«. Spis, v katerem so zbrani vsii dokumenti o enem poslu, imenujemo »zaključek«, čeprav je zaključek kot »sklep« le dokončna »pogodba« (kupo-prodajna), torej v famoznem zaključku en sam lis.t med dvajsetimi, če je sploh tam. To ni cepljenje dlake, temveč ugotovitev, da se često ne zavedamo, da naročilo še ni »zaključek« in da tudi od nas potrjeno naročilo še ni »zaključek«, 'če ne vsebuje vseh bistvenih elementov kupoprodajne pogodbe; Z NAŠEGA STALIŠČA PA VSEH TISTIH, KI SO V NAŠEM INTERESU, v prvi vrsti naše rezervne klavzule. Še vedno nas ni izučilo, da noben izraz kupoa ni brez važnosti za nas. Ni naključje, če belgijski zastopnik imenuje, tisto, kar mi imenujemo »zaključek«, ile »bon de commande« (naročilnica) in ne mogoče »arretč« (sklep) ali celo »contrat« (pogodba). Nič nas ne moti n. pr., če neki zastopnik ne sestavi niti naročilnice in moramo čakati na tekst akreditiva, da natančno izvemo, kaj kupec naroča in pod katerimi pogoji. Ce bi v takem primeru imeli vsaj naročilnico, bi lahko takoj postavili svoje rezerve in zahtevali brzojavni pristanek, to je priznanje naročilnice kot »sklep«, ker 9ta pač pri vsaki pogod- bi potrebna dva! Ali je potem čudno, če je treba naknadno toliko razlag in brzojavk? Kolikor mi je znano, je doslej naša rezerva, ki nam daje pravico do spremembe glede na ribolov, edino v pogodbah z Vzhodno Nemčijo v redu, čeprav nam kupec pusti na koncu tudi »salvo ipesca«, ki po pravilnem besedilu naše rezerve v nemščini tako nič več ne pomeni! v R. O.: Naše nazivje delovnih mest V delovni praksi nam je to nazivje vedno potrebno; od organizacijske sheme navzdol preko poslovnikov in tarifnega pravilnika do vsakodnevnega občevanja med seboj. Zato je nuj no,'da se to nazivje že enkrat ustali. Listajoč po Tarifnem pravilniku, ki je sedaj v razpravi, opazimo takoj, da imamo dve skupini nazivov. Prva je pravilno izražena (n. pr. arhivar, šofer, sodar, strojnik, zidar, pleskar itd.), druga pa (napačno) označuje delo in ne delavca (n. pr. žaganje garnitur, zidarska dela, zbijanje zabojev itd.). To je posledica neenotnosti pri sestavljanju poslovnikov, kjer mora biti delovno mesto navedeno po nazivu in k temu mestu navedeno delo tistega mesta. V komerciali so pri predelavi svojega poslovnika to pomanjkljivost vsaj popravili, če ne odpravili. Tukaj mora biti imenovan delavec in ne njegovo delo, ker z nazivom delavca često ne moremo povedati vsega kar dela. Ce n. pr. samo sode pere ali je to njegova pretežna dejavnost, tedaj je pralec sodov in ne »pranje sodov«. Če vzamemo tak naziv s stališča delavca, je v nekaterih primerih celo žaljiv, to pa ne sme biti. On ni »žaganje«, temveč žagar garnitur, ni zidarsko delo, tem- več zidarski delavec, ni zbijanje zabojev, temveč zbijalec zabojev, itd. Drugo je sam izraz za delavca na določenem delovnem mestu, ki ne sme biti malo'-marno, grdo ali nelogično podan. N. pr. »kuhar na juhi« je nemogoč izraz. Izdelava ključev je izdelovalec ključev ali ključavničar. Evidenca v skladišču je evidentičar skladišča. Težak v skladišču je težak skladišča. »Razna dela« dela delavec, težaška dela pa težak Vozač motocikla je motociklist. In tako dalje. Tretje so tujke v nazivih delovnih mest. Vse ikse proč: ekstraher ne extraher. Sterilizator je stroj, ne človek, ki je sterilizer (to nam je ostalo iz italijanščine: sterilizzatore; mi pišemo po francoski končnici steriliseur, torej sterilizer). Kapetan je kapitan (z naglasom na zadnjem aju). Ofset strojnik je strojnik pri stroju ofset. Delavec na stroju je delavec pri stroju. Pum pa je sesalka. To ni več tujka, ampak barbarizem. Če smo izpustili pri offsetu en ef, ker ni potreben, ne smemo pri vakuumu izpustiti en u! Preša je stiskalnica. Na drugi strani pa imamo vse polno dobrih izrazov; zakaj ne bi popravili še ostalih spak? Boris Grebenc: Izidi delavskih športnih iger v Izoli Kakor vsako' leto, je tudi letos Občinski sindikalni svet v Izoli priredil delavske športne igre. Tekmovanja te vrste so postala v Izoli že tradicionalna ter zajemajo vedno širši obseg med mladino, ki je zaposlena v tukajšnjih kolektivih. Ni naključje, da so letošnje delavske športne igre po številu nastopajočih daleč presegle vsa dosedanja tekmovanja te vrste. Ta ugotovitev je zlasti pomembna še zato, ker je bil program tekmovanj zelo bogat in je obsegal kar devet panog. Poleg tekmovalcev in tekmovalk, ki so nastopali v ekipah in kot posamezniki za svoje podjetje, smo letos zabeležili nastope izven konkurence, in sicer mladinsko moštvo nogometnega kluba in mladince predvojaške vzgoje v teku čez drn in stm ter invalidsko ekipo v balinanju. Značilno za letošnje tekmovanje je tudi večje zanimanje pri gledalcih, kar velja še posebej za nogometne tekme. Tekmovanje se je odvijalo v naslednjih panogah: kegljanje, balinanje, streljanje, odbojka, vlečenje vrvi, tek čez drn in stm, nogomet, namizni tenis in šah. Več kot 200 tekmovalcev-delavcev je zastopalo naslednja podjetja in ustanove: Delamaris, Gradbenika, Mehanotehniko, prosvetne delavce, obrtnike, Obnovo, ObLO in Ribo. Številčno najbolje zastopana pa sta bila poleg Delamarisa še Gradbenik in Mehanoteh-nika. V odbojki, streljanju in teku čez dm in strn so poleg moških tekmovalcev nastopale tudi ženske. Udeležba žensk ni bila zadovoljiva, posebno če upoštevamo, da v na- šem kombinatu številčno prevladujejo ženske. Tu bo potrebno' prihodnje leto storiti precej več in pritegniti večje število tekmovalk. Posebna tekmovalna komisija, ki je vodila celotno tekmovanje, ni upoštevala samo tekmovalnih rezultatov, temveč tudi število udeležencev iz posameznih podjetij in ustanov. Na ta način je bil poudarek tudi na množičnosti, ki predstavlja tudi v športu pomembno postavko. Na podlagi tekmovalnih rezultatov in ob upoštevanju števila udeležencev v posameznih panogah so bili po točkovnem sistemu doseženi naslednji izidi: Moški Vrstni red Število točk I. kegljanje: 1. Mehanotehnika (1892 kegljev) 5 2. Riba (1753 kegljev) 3 3. Gradbenik (1702 keglja) 1 II. Odbojka: 1. Gradbenik 5 2. Obrtnik-Obnova 3 3. Delamaris 1 III. Streljanje: 1. Delamaris 5 2. Gradbenik 3 3. Obrtnik-Obnova 1 IV. Vlečenje vrvi: 1. Delamaris 5 2. Gradbenik 1 V. Namizni tenis: 1. Delamaris - 5 2. Gradbenik 1 3. Mehanotehnika 1 VI. Balinanje: 1. Gradbenik 12 2. Mehanotehnika 11 3. Invalidi (izven konkurence) 10 4. Delamaris 6 5. ObLO 3 6. Obnova 1 VII. Tek čez dm in strn: 1. Mehanotehnika 6 2. Gradbenik * 5 3. Delamaris 4 VIII. Sah: 1. Delamaris I. 9 2. Prosveta 6 3. Mehanotehnika 6 4. Delamaris II. 5 5. Gradbenik 1 IX. Nogomet: 1. Mehanotehnika 7 2. Delamaris 5 3. Gradbenik I. 3 4. Gradbenik II. 1 Naši balinarji pri igri Ker je vladalo največje zanimanje za nogometne tekme in ker gornji pregled prikazuje samo uvrstitev moštev na podlagi točk, pridobljenih za izide in za udeležbo, podajam za to tekmovanje tudi posamezne izide in službeno lestvico: Delamaris : Gradbenik I. 4:3 Mehanotehnika : Delamaris 4:1 Delamaris : Gradbenik II. 4:1 Mehanotehnika : Gradbenik I. 2:1 Mehanotehnika : Gradbenik II. 4:0 Gradbenik I. : Gradbenik II. 3:1 Lestvica: 1. Mehanotehnika 3 3 0 0 10:2 6 2. Delamaris 3 2 0 1 9:8 4 3. Gradbenik I. 3 1 0 2 7:7 2 4. Gradbenik II. 3 0 0 3 2:11 0 V skupnem plasmaju so se moške ekipe poisameznih podjetij uvrstile takole: 1. Delamaris 43 točk 2. Mehanotehnika 36 točk 3. Gradbenik 34 točk 4. Invalidi 10 točk 5. Prosveta 6 točk 6. Obrtniki-Obnova 5 točk 7. ObLO 3 točke 8. Riba 3 točke i Zenske Vrstni red Število točk I. Odbojka: 1. Delamaris 3 2. Mehanotehnika 1 II. Tek čez dm in strn: 1. Mehanotehnika 8 2. Delamaris 1 III. Streljanje: 1. Delamaris 3 Vrstni red ženskih ekip: 1. Delamaris 11 točk 2. Mehanotehnika 9 točk Ob koncu tekmovanja so zmagovalne ekipe v posameznih panogah sprejele nagrade, ki jih je poklonil Občinski sindikalni svet. Zmagovita moška in ženska ekipa našega kombinata pa sta prejeli kot zmagovalca v skupnem plasmaju pokala v trajno last. Ado Makarovič: Simon Rutar: O Izoli (Tukaj podajamo našim bralcem nekaj odlomkov, ki se tičejo Izole, iz knjige Simona Rutarja »Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra«, ki je izšla v Ljubljani leta 1896 v izdaji Matice Slovenske v zbirki »Slovenska zemlja«. Ker je ta knjiga bibliofilska redkost, so na drugi strani ti odlomki zanimivi za zgodovino našega mesta s stališča ribištva in konzervne industrije. Objavljamo dobesedno po tisku iz leta 1896). I RIBARSTVO bi Istrani lahko mnogo bolj povzdignili, bodisi za svojo lastno tečno in ceno hrano, bodisi da bi dobre ribe v bližnja velika mesta za drag denar prodajali. V večji meri pa se pečajo z ribištvom le v mitski dragi, v Sta-njonu pri Kopru, okoli Pirana, Novograda, Poreča, Rovinja, Pulja in Voloskega. Podrugodi lovijo le od slučaja do slučaja kaj rib, zlasti za postne dni. Beneški ribiči, »čožjoti«, imajo pravico tudi ob isterski obali loviti, samo da se morajo držati jedno miljo od kraja. Iisterske ribe so bile že pri Rimljanih na zelo dobrem glasu, posebno pa zelo okusne oštri-ge te dežele. Tudi v začetku srednjega veka so Italijani prav iskali okusne isterske ribe in morske rake. Še koncem preteklega stoletja so izvažali .iz Istre čez 100.000 baril (sodčkov za 651) soljenih rib .in takrat so samo rovinjski ribiči zaslužili le za sardele od 30—-40.000 dukatov ter potrebovali za prevoz čez 100 čolnov (bracer). Sedaj pa se opazuje po celi obali nazadovanje ribarstva in po nekaterih krajih je ribarjenje popolnoma ponehalo. Vlada je bila poslala že v začetku šestdesetih let posebnega strokovnjaka na Francosko, ki naj bi proučeval tamošnje načine in naprave za umetno gojitev rib in oštrig ali kamenic ter potem tudi ob avstrijski obali nasvetoval pri- mernih zboljšanj. To je bilo pa tem bolj potrebno, ker so bili ribiči že popolnoma obupali nad svojim tako nevarnim rokodelstvom ter so raje lakoto trpeli, nego bi bili šli ribarit, n. pr. Izo-lani 1. 1861, ko bi bili vendar lahko prav mnogo rib v bližnji Trst prodajali* Prišlo je tako daleč, da 'se Istrani drže ponekodi pregovora: »riba je gola ih ribič tudi«, t. j. da ribarjenje ne more ribiča ini -rediti, ni oblačiti. Glavne ribe, katere love Istrani, bile so že pri »živalstvu« naštete; vseh vrst pa je 95—100, ali od vsake vrste se nahaja le malo posameznih rib. Ribiči bi morali torej pomnožiti boljše vrste, katere se lahko dobro speča j o. Vendar vse prigovarjanje in podučevanje le malo koristi, kakor so dosedanje skušnje pokazale. Sedaj se dobiva jedva 80 % rib od one količine, ki bi se lahko dobivala, in še od te množice porabijo Istrani doma na licu mesta 57 °/o, tako da jih pride v trgovino le 43 °/o. Največ skupijo za prodane ribe v področju Rovinjskega kapitanata, skoraj polovico manj v obsegu tržaškega in le jedno četrtino v obsegu pulskega kapitanata. Preračunali so, da dobi rovinjski ribič povprečno 292 gld. na leto, tržaški 242 gld., puljski 207 in lošlnjski 120 gld. Ves dobiček isterskega ribištva računa se na leto okoli 850.000 gld., ali od teh dobijo čožjoti najmanj 10 do 15%. Glavni dobiček ribištva dajejo sardele in teh se tudi največ izvozi na tuje. Količina lova (1) pa je odvisna od smeri, v kateri potujejo. Za sardelami pripotujejo tudi lokarde, palamide in tuni, (2) tako da je možno ribičem tudi te loviti. Med stalnimi ribami pa najbolj obrajtajo lubne (3) in jegulje, katerih tudi zadosti nalove ob isterski obali. Morske rake love skoro izključno le okoli Pulja, nekaj malega tudi okoli Rovinja. Okoli Cresa love posebno vrsto morskega raka, katerega ribiči imenujejo »Škamp« (cancer nor- vegicus), iki se ne nahaja nikjer drugod po Jadranskem morju niti ipo drugih evropskih morjih, izvzemši ob obalah norveških (4). Morske gobe love samo okoli Pulja, ali v neznatni količini. (Benussi, Manuale di Geografia delllstria, str. 112—115.) II Mnogo bogatejša (od ostaile) je morska favna. Jadransko morje je sicer povsod bogato rib, najbolj pa ob isterski obali. Premnogo malih zalivov, drag in drugih zajed daje mnogim, tudi redkim ribam mirno, prijetno in hrane bogato zavetišče. Na več krajih obale je mnogo zagrajenih ribnikov, kjer sedaj sicer ne goje več rib, pa ljudstvo jih še vedno imenuje »val, valago«. Tune love posebno v Kvarneru, ob izlivu Raše, pa tudi ob zahodni Istri. Lov na sardele ze zlasti splača pri Rovinju, Poreču in Kopru. V Kvarneru so nekaj posebnega zelo priljubljeni norveški raki, »šikampi« imenovani. Najboljše ribe so dalje: luben (brancin), plošča, lokarda (škom-bro), in rudeča trii j a (borbon) (5). Tudi prav lepih školjk se dobi v obilici. / III Res je, da pojemajo starejše isterske obrtd (tesan j e ladij, ribištvo in sploh zaslužki z ladjami), ali mesto tega so se poprijeli Istrani drugih obrtnih strdk, n. pr. OHRANJEVANJA JEDIL. Najvažnejše tako podjetje se nahaja v Izoli. Tamošnji meščani imajo poseben parnik, ki jim dovaža jegulje iz komakijskih močvirij (južno od Benetk), katere potem pražijo, marinujejo in v sodčke zapirajo, da se dolgo ohranijo. Ravno taiko delajo tudi s sardinami, katere najprej speko, potem pa jih s sladkim oljem polijejo in v pločevinaste škatljice zadelajo. Celo takoime-novane ruske sardine (6) prireja tvornica v Izodi. Te ribice dobivajo prosto posoljene z norveške obale in v Izoli jih ipotem očistijo, s kisom polijejo ter z dišavami in drugimi priložki preskrbijo in skrbno v sodčke zabijejo, da ne more zrak do njih. Na tak način priredijo vsako leto več kot dva miljona konserv. Na podoben’ način Miro Banovac: Vprašanja NAMESTO VPRAŠANJA — Neka tovarišica, ki je podpisala svoj dopis s psevdonimom »Radovedna«, nas je prosila, naj ji pojasnimo vzroke povišanja radijske naročnine. Zal ne moremo objaviti njenega točnega vprašanja, ker smo ga odstopili RADIU KOPER s prošnjo, da nanj odgovorijo tovarišici, ker jim je zadeva najbolj znana. Odgovor, ki nam ga je dal sam direktor, tov. Bojan Kardelj, objavljamo v celoti zaradi njegove zanimive vsebine. ODGOVOR: »Kljub velikemu porastu radijskih naročnikov v Jugoslaviji, je ta porast po posameznih republikah zelo neenakomeren, odvisen pač od življenjskega standarda prebivalstva in stopnje elektrifikacije na posameznih področjih. Največ radijskih aparatov je — uooštevajoč število prebivalstva — v Sloveniji, zatem v Hrvatski in Srbiji, slede Bosna in Hercegovina, Makedonija in Črna gora. Radijske postaje Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore so že vsa povojna leta dobivale dotacije svojih republik, dočim so se radijske postaje v Sloveniii, Hrvatski in Srbiji vzdrževale zaradi velikega števila naročnikov same. Toda že lani je nastopilo tško finančno stanje, da so morale tudi te postaje — kljub nenehnemu porastu števila naročnikov — prositi za dotacijo. Zakaj? ohranjujejo tudi suho govedino in sočivo v pločevinastih škatljicah. Suhe slive dobivajo iz Bosne in Srbije, potem jih v pari zmehčalo, očistijo in v lesenih škatljicah posušijo na razbeljenem zraku. Take slive prodajajo prav dobro na Angleško, v Skandinavijo in severno Ameriko. V tej veliki tvornici dela dan za dnevom 150 moških in ravno toliko žensk. Poleg nje pa sta v Izoli še dve manjši delavnici (7) za ohranjevanje sardin in podobne se nahajajo tudi v Kopru, Rovinju, Fazani in Cresu. Pripombe uredništva: I. kos je na straneh 95/96, II. kos na 45. in III. na 107/108. strani. Komentar bo mogoče sledil pozneje. Za danes opozarjamo le na sledeče točke: (1) »Količina lova« (ne »ulova«, kakor mi uporabljamo; (2) »Tun« je ime moškega spola: tun, tuni (ne tuna in tune, kakor mi uporabljamo); »lokarda« je bila nekoč verjetno mišljena kot škombrova samica, medtem ko slovenski (!) ribiči »ne poznajo ne skuš ne lokard, temveč le škombre« (T. Penko, Tržaški ribji trg, str. 124.); »palamida« je slovensko polanda, toda medtem se je pri nas udomačilo ime palamida, kakor piše že Rutar. (3) »Luben« je brancin; tukaj bi pritrdili Rutarju in ne Penku, ki je za brancin. (4) Ime »škamp« (scampo) je postavil Rutar v narekovaje, kakor da se ne strinja z italijanskim imenom, toda ostal je škamp (Tone Penko, str. 119). (5) »(borbon)« je tiskarska napaka za »bar-bon« (barbone), t. j. bradač (Penko) ali rdeča trilja (Rutar), ali pa je Rutar sam čul iz ust slovenskega ribiča »brbun« in naredil iz tega borbon; verjetneje pa jc prvo, ker ni mogoče, da Rutar, ki je znal odlično italijanski, ne bi poznal te bradačice in njenih imen. (6) te »ruske sardine« so sledi) (seledki), slaniki. (7) Opozarjamo na članek tov. Itala Dello-reja »Iz zgodovine našega mesta« v tej številki. in odgovori Radijska naročnina v znesku 250 din mesečno je bilo določena že skoraj pred 8 leti; od tedaj pa do danes so se cene za minuto radijskega programa močno spremenile. Porastla je cena električne energije, kot drugim so se povečale tudi plače radijskim uslužbencem, honorarji zunanjim sodelavcem, zlasti umetniškemu osebju, so občutno večji kot nekdaj. Vendar vse to ni bistveno vplivalo na podražitev stroškov programa. Levji delež pri tej podražitvi je doprinesla razširitev programa, saj je n. pr. pred 8 leti Radio Liubljana dajal le 15 ur programa dnevno, danes pa ga daje 19 ur. Poleg tega dajejo ostale radijske postaje v Sloveniji, ki jih pred 8 leti še ni bilo, kot n. pr. Ljubljana II, Celje, Murska Sobota, tudi po nekaj ur na dan lastnega lokalnega programa, največ pa ga daje Koper — 9 ur. Nadalje se je ustvarila mreža naših oddajnikov, zlasti UKV — Ljubljanski grad, Kum, Pohorje, Krvavec, Nanos, Koper, Beli križ, ki jih pred 8 leti še ni bilo, danes pa vendarle omogočajo, da večji del Slovenije lahko ob vsakem času dobro sliši radijske programe slovenskih postaj. Ta mreža pa seveda zahteva ne le stroške za vzdrževanje teh aparatur, temveč morajo biti na vseh teh novih točkah zaposleni tudi novi tehniki. Nadaljnja obremenitev radijskih stroškov Je televizijski program, ki v precejšnji meri črpa radijsko blagajno. V Sloveniji z nekim večjim porastom števila radijskih sprejemnikov v doglednem času skoraj ne moremo več računati, saj pride že zdaj en sprejemnik za 5—6 prebivalcev. Vse to so bili razlogi, da so radijske postaje zahtevale, da se njihovo finančno stanje uredi, bodisi s povečano naročnino za 50 din mesečno na aparat, bodisi z zagotovitvijo rednih dotacij s strani pristojnih organov. ZIS je to upravičeno zahtevo upošteval in odobril povišanje radijske naročnine. Vendar je pri tem uvedel novost, da še cela naročnina, t. j. 300 din plača le za prvi aparat; če pa ima nekdo dva ali več aparatov, plača za vsakega nadaljnjega po 100 dinarjev mesečno. To je vsekakor pravičnejši sistem plačevanja radijske naročnine od prejšnjega, saj nihče na dva aparata hkrati ne posluša istega programa. Vendar pa za radijske postaie Slovenije, kjer je prijavljenih nrecej dvojnih aparatov, pomeni to prei poslabšanje kot izboljšanje finančnega stanja. Zato zavod RTV Ljubljana za leto 1961 ponovno išče — kljub povečanju naročnine — dotacijo od republiških in zveznih organov.« i VPRAŠANJE: Imam tak vtis, da iz navedbe olja na naših konzervnih škatlah ni mogoče ugotoviti, za katero in kakšno olje pravzaprav gre. Ločimo olivno od semenskega, toda semenskih olj je cela vrsta. Katero semensko olje je v dozi? Pa to še ni nič nasproti izrazom, kakor so na primer: »čisto«, »zelo čisto«, »najčistejše«, »rafinirano«, »fino«, »finejše«, »najfinejše«, »ekstra fino« in drugo. Rad bi vedel, kaj pomeni čisto olje. Glede na italijanski izraz »olio puro deliva« ne more pomeniti nič drugega kakor to, da to olje ni mešano z nobenim drugim oljem. Neko olje pa je lahko mešano ali nemešano. Torej so izrazi »čistejše« in »najčistejše« neumni ali lažnivi? Kaj pomeni »čisto namizno olje«, ki se postavi na mizo, da se po želji doda solati in je torej solatno olje. Kolikor jaz vem, je namizno olje mešano olje. Kaj pomeni torej »čisto namizno olje«, če ne čisto mešano olje? Kje je tukaj smisel takih izrazov? Nekaj drugega je zopet rafinirano olje, ki je očiščeno primesi in ostankov pri stiskanju olik ali semen oljaric. Kaj potem pomeni, če je na isti škatli napisano »v rafiniranem semenskem! olju« in »in'olio d’arachide puro«? Priznam, da zares ne razumem nič več, čeprav se mi je prej zdelo, da se nekaj na to razumem. Prosim, da mi pojasnite, kaj vse pomenijo navedeni izrazi. (R.M.) ODGOVOR: Obširno vprašanje tov. R. M. vsebuje celo vrsto drobnih podvprašanj. ki utegnejo zanimati širši krog naših bralcev. Zaradi tega smo se odločili, da zaprosimo naše tehnične strokovnjake, naj se spustijo v prikazano terminološko džunglo in nam pojasnijo, kakšna olja pravzaprav uživamo. Dobili smo odgovor, v katerem je med drugim rečeno: »Oljarska industrija predeluje nešteto različnih semen in plodov v olja, ki so namenjena za prehrano človeka. V Jugoslaviji uporabljamo večinoma semenska rafinirana olja, in sicer: repično, sončnično, sojino, arašidno, oljčno, bučno, koruzno, sezamovo itd., ki so vsa jedilna rafinirana olja. Poleg tega uporabljamo še oljčno in bučno (praženo) olje, ki sta je- dilni olji. Naš kombinat uporablja za konzerve predvsem oljčno jedilno ranifirano oljs in tale semenska jedilna rafinirana olja: arašidno, repično in sončnično olje. »Najfinejše«, »fino«, »čisto« itd. olje so izrazi, ki determinirajo rafinacijsko stopnjo. Italijani uporabljajo za to drugačne izraze, kakor na primer »olio rettificato A«, »olio rettificato B« in tako dalje. Prav gotovo pa je v mnogih napisih, ki jih navaja vprašanje, kakor tudi v drugih, ki jih vprašanje ne vsebuje, mnogo propagandnega trgovskega prizvoka, ki je v mnogih primerih zares odveč. Glede kontretno navedenega primera, kjer sta na isti pločevinki napisa: »v rafiniranem semenskem olju« in »in olio d’arachide puro«, menimo, da gre očitno za nepravilen prevod, kajti v italijanskem napisu je točno navedena surovina »arachide«, slovenski napis nam pove le to, da je olje semensko. Kaj vse mora biti obvezno napisano na ribjih konzervah, določa Pravilnik o kakovosti živil in o pogojih za njihovo proizvodnjo in promet, ki v svojem 96. členu pravi med drugim, da mora deklaracija ribjih konzerv vsebovati poleg drugih predpisanih podatkov tudi »vrsto uporabljenega olja z oznako kakovosti (oljčno olje, rafinirano oljčno olje itd.).« ( VPRAŠANJE: Ko bo popravil razrito stezo v parku »Arrigoni«? Kdo bi bil dolžan, da jo popravi? Kdaj bo tisti faktor končno razumel, da je treba tudi nasuti na tistem mestu pred hišo, kjer že pet let ob vsakem dežju nastane mlaka, da je treba stopati po gredici? (R. O.) / ODGOVOR: Na vprašanje so odgovorili tovariši iz Uprave komunalne dejavnosti, ki so povedali: »...da je bil park »Arrigoni« do letošnjega poletja brez pravega oskrbnika, sedaj pa ga je prevzela Uprava komunalne dejavnosti. V tem parku je potrebno obnoviti vse steze in jih urediti tako, da po njih ne bo mogoče voziti z vozili. Sedaj so v narku gostišče, kino. garaža in še druei objekti, katerih upravljavci ni ti malo ne skrbijo za videz parka, ki je eden od najlepših na naši obali. Unrava komunalne deiavnosti bo to zimo in spomladi Dark uredila tako, da bodo iz niega odstranjeni vsi objekti, ki niso primerni, unrav-liavcem tistih, ki bodo ostali, pa bo naloženo, da bodo morali redno skrbeti za čuvanje Darka in dohodov, ki jih uporabljalo. Pred vhodom v kino bo moralo urediti steze K;no podjetje. Dred kefTliižčem unrava keffliišča itd., medtem ko se boiomorale garaže odstraniti iz parka. Z ureditvijo prostorov pred kegliiščem, za gostiščem in ob obali bo ta park prijeten prostor za počitek in razvedrilo.« Iz tega odgovora ni na žalost razvidno, kaj bo v parku naredila tudi Uprava komunalne dejavnosti. Pričakujemo, da se ona ne bo omejila le na ukazovanje, kaj naj drugi delajo, ampak da bo tudi sama prispevala svoj delež za prijeten počitek in razvedrilo Izolanov in njihovih gostov. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Ali je mogoče, da je vsem vse popolnoma jasno, ko prihaja na uredništvo tako malo vprašanj? Prav gotovo ne'. Vprašujte torej! NAŠ GLAS je glasilo kolektiva Delamaris, torej je vaš glas! Zato se oglasite! Na primer, kako vam list ugaja in kaj pogrešate v njem? Pišite! Uredništvo A. B.: i Zorko Dežjot Kdo ga ne pozna, vedno vedrega in razpoloženega, pripravljenega pomagati in sodelovati kjer je potrebno! In prav ta mladostni nastop in razigranost sta nas motila, da mu nihče ni prisodil, da se je pred dnevi srečal z Abrahamom. Zorko Dežjot petdesetletnik Tovariš Zorko je bil rojen 15. novembra 1910 v Misličah; to je vasica v Brkinih, ki je med NOB postala partizanska metropola na tem področju. Po končani osnovni šoli se je izučil v avtomehanični stroki in odslužil vojsko. Zaradi narodnostnega in razrednega zadržanja je kmalu prišel navzkriž s fašističnimi paragrafi, kakor sam pravi: »Jaz njih nisem trpel, oni pa mene ne!« Okusil je njihov zapor, in ko so ga leta 1939 hoteli zopet vtakniti v vojaško suknjo, je pobegnil v Jugoslavijo. Okupacija ga je našla pri Vojno-trgovskem zavodu v Zagrebu. Ker pa za NDH ni kazal nobenega navdušenja, je bil z drugimi somišljeniki vred odpuščen, nakar je delal do leta 1949 pri servisu »SAURER« v Zagrebu. V narodnoosvobodilnem gibanju je bil povezan od vsega začetka ter opravljal razne dolžnosti. V priznanje za delo med okupacijo in pri graditvi nove Jugoslavije je bil sprejet v ZK. V Izoli‘je tov. Dežjot od leta 1956, ves čas kot vodja mehanične delavnice (že v bivši Ex Ampelei, IRISU in sedanjem kombinatu). Na svoji življenjski poti si je nabral veliko izkušenj, predvsem pa strokovnega znanja, ki ga s pridom uporablja in nesebično prenaša na mlajši kader. Svojim sodelavcem ni samo vodja, ampak tudi dober učitelj. Njegove delavnosti ne poznamo samo v kombinatu. Za požrtvovalno in uspešno delo v Avto-moto društvu je bil prav letos odlikovan z zlato značko Avto-moto zveze Jugoslavije. Ob njegovem življenjskem prazniku mu vsi čestitamo in želimo vse dobro v krogu svojih dragih ter mu kličemo: tovariš Zorko, še na mnoga leta! Disciplinski organi poročajo Knjiga evidence disciplinskih kazni, ki jo nekateri poznajo pod imenom »črna knjiga«, je dobila od časa zadnjega poročanja zopet nekaj novih madežev, ki so prav zares »črni«. Po dolgem poletnem spanju je disciplinska komisija vendarle oznanila svoje prebujenje z vabili na obravnavo zoper nekatere člane kolektiva, ki so bili glavnemu direktorju kot disciplinskemu organu nedosegljivi, ker so storili hujše disciplinske prekrške in jih je morala zato obravnavati disciplinska komisija. Pred poroto kombinata sta se prvič pojavili A. Ružiča in P. Vera zaradi istega prekrška: izgubljeni so bili akti podjetja, ki so jima bili zaupani v varstvo. Naloga komisije ni bila težka, ker pravi 114. člen našega pra- vilnika o delovnih razmerjih pod točko 4, da predstavlja hujšo kršitev delovne discipline tudi »opustitev ukrepov za varnost delavcev ali zaupanih stvari, ali premajhna skrb za take ukrepe«. Ker sta opustili ukrepe za varnost zaupanih stvari, bosta obe tovarišici plačali denarno kazen 10 °/o osebnih dohodkov za dobo treh mesecev. Z disciplinsko komisijo se je srečal že drugič v letošnjem letu tovariš B. Alojz, Zadnjič se je to zgodilo' 7. novembra, ker je nekoč tako »previdno« upravljal svoje vozilo, da je ob trčenju s transporterjem skladišča gotovih izdelkov poškodoval samo transporter, medtem ko je kamion ostal cel. Na žalost komisija tega ni upoštevala in ga je kaznovala s strogim javnim ukorom zaradi transporterja. Obračun z disciplinsko komisijo bi bil seveda še mnogo hujši, če ne bi B. Alojz naročil popravila transporterja na lastne stroške. Strogi javni ukor je zabeležen v »črni knjigi« tudi ob imenu K. Ljubivoja, ker je »pozabil« seznaniti upravo z dejanjem B. Alojza. »Spomnil« se je na to šele po štiridesetih dneh, ko je, glavni direktor sam opazil transporter v zakotnem odprtem prostoru tovarne, kjer je bil toliko časa izpostavljen vsem neugodnim vremenskim vplivom. Ko je komisija izrekla kazen, je bila mnenja, da »pozabljivost« ne more nikogar opravičiti. S. Emil je mislil, da se sme v tovarni obnašati kot v lastni hiši: ozmerjal je vratarja, si samovoljno vzel ključe delavnice po delovnem času, šel domov v delovni obleki kombinata itč Na žalost mu disciplinska komisija ni priznala te pravice in mu je prisodila za pokazano »junaštvo« strogi javni ukor. Z ukorom je disciplinska komisija kaznovala K. Ivana, ker ni mogel pokazati pristojnim organom kombinata nekaj zabojev proizvodov, ki jih je imel evidentirane v svojih knjigah. Res je sicer, da je primanjkljaj nastal verjetno zaradi pomote, vendar pa tudi ta ni dovoljena. Kazen je torej popolnoma zaslužena. K. Olga je tolikokrat neopravičeno izostala od dela, da je morala obravnavati njen primer disciplinska komisija. Ker K. Olga pričakuje otroka, ji je disciplinska komisija prisodila le strogi javni ukor, čeprav so bili njeni neopravičeni izostanki tako pogosti, da je zaslužila strožjo kazen. Brezplačne goveje juhe si je zaželela S. Kristina. V oddelku, kjer je zaposlena, si je prisvojila nekaj mesa in kosti, da bi si doma izpolnila željo, toda pri izhodu ji je načrt pokvarila kontrolna služba. Disciplinska komisija se je odločila za strogi javni ukor, da bi bili vsi člani kolektiva še enkrat opozorjeni na posledice nedopustnega prisvajanja proizvodov ali drugih predmetov kombinata. Glavni direktor je izrekel v preteklem obdobju samo eno kazen, in sicer ukor zoper J. Zorka, ki je bil nasilno odprl predal sodelavca, ki ga je osumil, da mu je vzel kladivo, za katerega je bil zadolžen. Imel je dvojno »smolo«: kladiva ni našel v predalu, njegovo ime pa je zašlo v »črno knjigo«. J. Zorko verjetno ne bo več stikal po tujih mizah v kombinatu. S. Angela in B. Ivan (Gvido), ki sta tudi vzbudila pozornost disciplinskih organov, sta se izognila kazni s prekinitvijo delovnega razmerja, zaradi česar je moral biti disciplinski postopek ustavljen. Da si ne bi bralci ustvarili nepravilnega mnenja o stanju discipline v našem kombinatu, pojasnjujemo, da so nekateri od opisanih primerov krštive delovne discipline starejšega datuma. Disciplinska komisija jih je namreč obravnavala šele sedaj, ker je v njenem delu nastal zastoj predvsem zaradi objektivnih razlogov. Če tega zastoja ne bi bilo, bi bilo poročilo popolnoma drugačno. ' Miro Banovac: Iz personalne evidence V mesecu septembru smo sprejeli v delovno razmerje 18 delavk in 14 delavcev. V istem času je bilo razrešenih 13 delavk in 4 delavci. Od teh nas je zapustilo 12 po sporazumu, 3 so odšli samovoljno, 2 pa sta bila upokojena. Na novo so bili sprejeti v septembru: Kristina Suša, Slavica Fikfak, Alojzija Kapelj, Bazilija Slavec, Viktorija Slavec, Albina Tul, Albina Martinčič, Marija Kaligarič, Emilija Kaligarič, Mirela Grbec, Ana Miško, Ivana Pavlič, Marija Grižanič, Rina Sodomaco, Katarina Pahek, Fedora Radojkovič, Romana Prosenc, Marija Orsič, Aleksander Belič, Feliks Petrovčič, Ivan Vižintin, Joakin Pucer, Franc Sluga, Peter Ojdanič, Marjan Katarin-čič, Peter Morato, Lino Tul, Vladimir Herman, Milan Maračič, Vicko Herman, Šime Maračič in Marcel Medoš. Sporazumno so bili razrešeni: Amalija Maglica, Ana Farš, Petra Bizjak, Orlanda Jurinčič, Viktorija Slavec, Fani Antonič, Elda Majer, Marija Jakac, Miranda Žbogar, Gina Franca, Avgust Drole in Slavko Škapin. Samovoljno so zapustili delo: Marija Medoš, Emilija Cergolj in Rikard Fičur. Upokojena sta bila: Marija Dolenc in Fausto Delise. V mesecu oktobru smo sklenili delovno razmerje z 12 delavkami in 6 delavci, razrešili pa smo 8 delavk, 5 delavcev in 1 uslužbenko. 7 od teh je zapustilo Kombinat po sporazumu, 3 so zapustili delo samovoljno, trem je potekla delovna pogodba, 1 pa je bil upokojen. Na novo so bili sprejeti v oktobru: Štefanija Mandalenič, Silva Rojc, Silva Forca, Silva Stanič, Marija Marsič, Aliče Muškovič, Amalija Cek, Marija Jurički, Kristina Filipič, Marija Stopar, Marija Zugan, Nada Simun-kovič, Gvido Ražman, Julijan Donati, Peter Kleva, Marjan Hrvatin, Bruno Hrvatin in Marjan Gec. Sporazumno so bili razrešeni: Gabrijela Dodič, Nerina Jenko, Angela Stres, Silva Starc, Marta Banovič, Gabrijela Rijavec in Zvonka Hrast. Samovoljno so zapustili delo: Vera Frivar-ski, Marjan Ražman in Ivan Bernardi. Zaradi poteka delovne pogodbe so bili razrešeni: Dorica Kravanja, Joakin Pucer in Avguštin Batinič. V oktobru je bil upokojen tov. Peter Mascolin. Upokojenim tovarišem se lepo zahvalju- jemo za njihov prispevek k razvoju podjetja ter jim želimo še vrsto let srečnega in mirnega življenja! Še posebej se zahvaljujemo in čestitamo tovarišu Faustu DELISEJU, katerega ime je bilo v naših personalnih knjigah že od 13. decembra 1934! Viktor Šinkovec: Kompetence Butalski občinski odbor sestavljajo, kakor vsako drugo občino, občinski veljaki. Vodi jih butalski župan, njegov namestnik, ki ga imenujejo tudi gospod podžupan, dalje gospod občinski tajnik, za njimi pa se vrste gospodje odborniki. Vsak od teh odbornikov ima seveda po svoji funkciji, ki se tudi v Butalah imenuje resor, svoje dolžnosti in pravice. Nekateri manj, drugi več, kakor se pač zna posameznik uveljaviti, bodisi s komolci ali koleni, s pametjo ali besedo, z zaslugami ali kritikantstvom. Seveda pa tudi v Butalah še vedno velja največ tisti mož, ki ima najdebelejšo mošnjo. Butalski odborniki pa niso opravljali samo občinskih dolžnosti. Kakor je v navadi drugje, so se tudi ti možje ubadali še z najrazličnejšimi dolžnostmi in funkcijami na polju kulture in prosvete, v športu, pri gasilcih itd. Tako je bil odbornik Blaž Curk zraven še poveljnik butalskih gasilcev, ki je s svojo strogostjo, natančnostjo in ne preveč naglo preudarnostjo vpeljal v gasilsko četo tak red in disciplino, da se brez temeljitega preudarka ni smelo ukrepati ničesar. Vse je moralo potekati strogo po določenem pravilniku čete, ki je bil za Blaža več kot katekizem. Butalci so zidali novo šolo. To pač ni nič posebnega. Vsaka napredna vas gleda za dobrobit občine: zakaj si pametni Butalci tega ne bi privoščili. Do nesreče, ki je razburila in sprla Butalce med seboj, pa je prišlo prav zaradi šole. Za šolsko poslopje jo bilo treba pripeljati les, ki ga pa Butalci, da ne bi mečkali trave na vrtu gospoda župana, niso vedeli zložiti drugam kakor na sosedov travnik nreko noti. ki je mejila butalsko občino od sosednje. Zadovoljno so si meli roke. češ, na le ni naši občini prizadeta nobena škoda. Joj. če bi tedaj vedeli, kakšna nesreča jih čaka in če bi vedeli, da bo šla zaradi njihovih strogih pravil celo šola po zlu. No, ne čisto no zlu. toda do predvidenega roka pa le ne bo pod streho. Kakor se pač rado pripeti, če imajo opravka z ognjem otroci, je tudi tu prišlo do nepričakovane nesreče. Ob skladovnici suhih de^k in tramov za ostrešje so vaški otroci napravili ogenj, da bi si spekli krompir, ki so ga nakopali seveda na njivi sosednje občine. Pač kot nadobudni nasledniki modrih butalskih staršev. Kmalu je ogenj opravil svoje. Iz malega ognja je nastal velik kres, ki je zajel tisti za šolo pripravljeni les in kaj kmalu je bila ogrožena vsa Butalska vas. Na mah je bila vsa vas pokonci. Ni dolgo trajalo pa so se zbrali do poslednjega tudi butalski gasilci s svojim poveljnikom. Vse je bilo hitro pripravljeno; brizgalke, cevi, moštvo in kar je treba. Samo povelja »Butalska gasilska bramba, pozor in špricaj!« ni bilo iz ust »zapre-paščenega« poveljnika. Ta se je namreč medtem spomnil, da je ogroženi material zložen na tujem ozemlju, kamor njegovo poveljstvo ne sega več. Ne kot odbornik ne kot poveljnik gasil- cev butalske čete se ni upal prekoračiti butalskega statuta. S skrajnim naporom svojih butalskih možganov se mu je ukresala rešilna misel. Mrtvo tišino prisotnih gasilcev in na pomoč prihitelih vaščanov, ki jo je motil le prasketajoči ogenj, je pretrgalo ostro povelje poveljnika: »Butalska požarna bramba — razhod! — orodje pospraviti!« Hitrega kurirja je poslal h gospodu županu, naj nujno skliče občinsko sejo. Ne dolgo zatem so se zbrali občinski možje ter so na dolgo in široko razpravljali o kompetencah. Toda njihova mnenja se nikakor niso ujemala; vsak je trdil drugače. Seja se je zavlekla pozno v noč in bi verjetno trajala še danes, če jene bi prekinil vaščan, ki je prišel s sporočilom, da je ves les in vsa vas pogorela do tal — razen občinske hiše in zidovja nove šole. Ta stoji še danes nedokončana in zato gre vse po zlu, česar se lotijo Butalci. POROKE V ZADNJIH TREH MESECIH V avgustu, septembru in oktobru so se poročili naši sodelavci: Sonja Lipold in Tomo Jukič, Danica Kovačič in Jože Dodič, Ljubica Kojnak in Ludvik Kolenc, Mavricij Morata in Ivanka Dodič, Marija Runko in Remigio Petretič, Marija Skorja in Sveto Džabič, Anica Jam-brovič in Marjan Božič, Marija Radovac in Jože Palčič, Gracijela Jugovac in Ivan Dan-čič, Anton Mikulič in Marija Herle, Ivanka Dodič in Emil Železnik, Marjan Mikuž in Ada Pavlič, Džema Knapič in Oskar Gropajc, Albina Filipčič in Pavel Grižonič, Marija Hrvatin in Marjan Olenik, Alberta Barbo in Bruno Gašperini, Ivanka Juriševič in Janez Žlogar, Marija Ceglar in Bruno Poles, Marija Franza in Albin Lovrečič, Elda Olenik in Nesib Babič, Josipina Klobas in Ivan Ritoša, Mija Kavčič in Jože Železnikar, Marta Čepar in Ivan Škerjanc, Ružiča Sirotič in Aldo Alessio, Pavla Bole in Konrad Jazbinšek. Čestitamo! TIPKARSKI ŠKRAT V okrožnici splošnega sektorja z dne 21. 10., s katero se dovoljuje prost izhod dvema tovarišema, stoji: »Starešine v obaru«! Da ne bi prišli navzkriž s CHZ, predlagamo popravo besedila v »stare šine v obari«. * * * Z dekretom je odrejeno, da se »divizni referenti« preselijo iz komerciale v gospodarsko-računski sektor. Da pa ne bi kdo mislil, da gre za reorganizacijo kake armade, uporabljajmo raje izraz »devizni referenti«. % S. V. A. Brezavšček: Spominska nagradna križanka Vodoravno: 1. Vrsta ribe kot jo mi izgovarjamo, 4. eden naših potnikov, 7. mesto v Ukrajinski SSR, 11. jugoslov. reka, 12. začetnice slov. pesnika iz Brd, 13. nota, 15. žensko ime, 16. kemični znak za baker, 17. pogost slov. priimek, 19. kratica za neko evropsko državo, 21. kemični znak za aluminij, 22. slovenski narodni heroj, 25. enota NOV, ki je delovala tudi v okupiranih mestih, 27. mesto v Perziji, kjer so se leta 1943 sestali trije zavezniki, 28. oblika pomožnega glagola, 30. kratica za denarni zavod, 31. ime češkega reformatorja, ki je končal na grmadi, 32. knjižni zavod Slovenije, 34. oblastni organ (srbohr.), 35. zgoden, 36. naš zaveznik v revoluciji, 38. grška črka, 40. pobomik ilirizma, 41. vodna ptica. 42. žensko ime, 44. mlada kravica, 46. nekdanja stranka v Sloveniji, 47. žensko ime, 49. del telesa, 51. mesto v Vestfaliji, 53. drobi, 54. osebni zaimek, 55. gora na Goriškem, 57. napada, 60. afriška reka, 61. kmečki kralj, 64. kratica za mednarodni organ, 66. slovenski narodni heroj (ženska), 67. hebrejsko moško ime, 68. inicialke našega državnika, 69. vrsta nizozemske jadrnice, 71. nikalnica, 73. inicialke hrvatskega pisatelja, ki so ga leta 1941 uibili Ustaši, 74. noju podobna ptica, 75. kraj, kjer je bila formirana Prva proletarska brigada, 76. hrvatski pesnik, znan iz NOV, 77. strateška surovina. Navpično: 1. Vaditelj socialističnega gibanja v Srbiji pred prvo svetovno vojno, 2. burmanski politik, 3. predlog, 4. slovenski narodni heroj, 5. nikalnica, 6. uigleden mož, 8. osebni zaimek, 9. slavnostna pesem, 10. mesto v Jugoslaviji, v čigar okolici je počila prva partizanska puška, 12. istrski junak, 14. bolj-ševiški general, ki je potolkel Vrangla in Kolčaka, 17. kvartopirski izraz, 18. združenje obrtnikov v fevdalni dobi, 19. okrajšava za državno ureditev, 20. inicialke našega državnika, 22. sosedni črki, 23. oblika državne ureditve, 24. del vozila, 26. sibirska reka, 29. osebni zaimek, 31. zgodovinsko mesto v Bosni, 33. partizansko ime padlega komandanta slovenskih partizanov, 35. kratica italijanske radio službe, 36. etiopski velikaš, 37. mednarodni klic na pomoč, 39. mesto v Bački, 43. mesto v Jugoslaviji, znano po drugem kongresu KPJ, 45. mesto v Bački, 47. prebivalec azijskega polotoka, 48. vodja madžarske revolucije po I. svetovni vojni, 50. akademski naslov (okrajšano), 52. plin, 53. oče slovenske knjige, 54. osebni zaimek, 56. sosedni črki v abecedi, 58. napiši AJC, 59. ... vas, kraj na Notranjskem, 60. nogometni center, 62. inicialke hrvatskega pisatelja (Zlatarjevo zlato), 63. začetek elektrike, 65. mednarodna oznaka avtomobilov južnoafriške Unije, 68. žensko ime, 70. kratica za kulturno društvo, 72. predlog, 74. ime črke. Rešitev pošljite do 15. decembra na uredništvo. 1. . I. DOPOLNJEVANKA: BESEDE POMENIJO 1. samoglasnik, 2. sebi, 3. zver mačjega rodu, 4. obrat Delamarisa, 5. vonj — hrvatsko, 6. predelujemo mleko v sir, 7. znamka avtomobilov, 8. dalmatinsko moško ime, 9. velika sladkovodna riba, 10. znamka tovornih avtomobilov, 11. samoglasnik. II. DOPOLNJEVANKA: BESEDE POMENIJO 1. predlog, 2. kratica humanistične mednarodne organizacije, 3. dvoživka, 4. nekdanji obrat Delamaris, 5. kritično stanje, 6. aristokratski naziv, 7. slovansko moško ime, 8. zimska taborišča, 9. kvarim, 10. židovsko moško ime, 11. letovišče v severnem hrvatskem primorju, 12. gasilsko in splavarsko orodje, 13. veznik. III. DOPOLNJEVANKA: BESEDE POMENIJO: 1. oznaka v geometriji, 2. kratica ljubljanske ekonomske propagandne organizacije, 3. orožje nekaterih živali, 4. obrat Delamarisa, 5. znamka tovarne gospodinjskih naprav, 5. zajčja pasma, 7. kraj na severni meji Slovenije, 8. hrvatsko moško ime, 9. telesna straža, 10. mil, 11. plazilec — strupenjača, 12. pritrdilnica, 13. začetek abecede. V dopolnjevankah je sestavljena vsaka nadaljnja beseda iz črk prejšnje besede, toda v drugačnem vrstnem redu. Dodati oziroma odvzeti ji je treba eno črko. REŠITEV KRIŽANKE V ZADNJI ŠTEVILKI Vodoravno: 1. Zaboji, 6. prodam, 12. sapa, 14. amen, 16. po, 18. ta, 19. kma, 21. al, 22. sa, 23. Oton, 25. troimen, 28. val, 29. molk, 31. smrad, 32. mine, 33. in, 34. uiš, 36. bar, 37. ka, 38. at, 39. primitivist, 43. zbiran, 44. sipica, 46. va, 47. rokavičar, 48. GG, 50. Svejk, 52. rapir, 54. Tina, 55. idiot, 58. mali, 59. eta, 60. predlog, 62. reč, 63. ti, 64. ar, 65. Lea, 66. OM, 68. ne, 69. orel, 71. osat, 73. gradič, 74. pritok. Navpično: 2. as, 3. bat, 4. opat, 5. ja, 7. Pa, 8. oman, 9. del, 10. an, 11. opomin, 13. emirat, 15. paleta, 17. Oton, 19. komibinatdel, 20. amaris Izoila, 22. Sana, 24. ol, 26. rs, 27. ed, 28. vi, 30. kurirja, 32. masiram, 35. širok, 37. kipar, 39. pb, 40. mak, 41. Vič, 42. te, 43. zaviti, 45. agilen, 46. všteti, 49. griček, 51. ena, 53. par, 55. ir, 56. idem, 57. to, 60. pred, 61. gosi, 64. ara, 67. mat, 69. or, 70. li, 71. or, 72. to. Pravilno rešitev zadnje križanke sta poslali: Mija Železnikar in Mariza Jankovič. Zreb je določil nagrado Miji Železnikar.