IZHAJA OB PONEDELJKIH, 'REDAH IN SOBOTAH - TE-^FONl: UREDNIŠTVO 24-75. 'AJNISTVO IN OPRAVA 21-90 * TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU ^-TO-1-135 - LETNA NAROČNICA 900 DIN. MESEČNA 73 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, sreda, 19. aprila 19« m A £T. 46 IZHAJA OD OKTOBRA 19« KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK — OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko PRELOMNICI Pred okrajno konferenco SZDL Referati in diskusije na sejmu s°dobnc elektronike leta 1959 v ^ubijani in poznejše razprave, so P°kazale nujnost povezovanja prodajalcev elektronskih in elektro-Kehanskih izdelkov. Neposredno totciativo za tako sodelovanje je delavski svet tovarne Iskra, ko le novembra 1959 sklical sestanek testih slovenskih elektroindustrijah podjetij z namenom, da bi s*upno razvijali sistem avtomatiza-Cl1e in skupno vsklajevali proizvodne in raziskovalne naloge. V takem okolju in pogojih se je torej začela razvijati misel o ne-e>n poslovnem združenju, o neki toi>arni, ki bi enotno in organizi-:*«o nastopala na tržiščih. Preko s{texfilnib ovir in sprememb, preko ''Žičnih in psiholoških priprav, Preko spremenjenih odnosov v prodajalni orgamzacin sami na eni strani in med ostalimi proizvajal-n[mi organizacijami na drugi stra-ni ter ob pritisku izpopolnjenega gospodarskega sistema, je prišlo do odločitve, da se združijo podjetja J~v> Iskra, Telekomunikacije in .v^A. Nedvomno je, da so poli-ttcni aktivi in predstavniki proizvajalcev teh štirih podjetij z enotam gledanjem na združevanje dodali veliko gospodarsko in poli-ttc«o zrelost. ^ Prvi koraki so torej že storjeni, 'oda to še ni vse. Pred združeno Podjetje se bo postavilo še mnogo ttzav, zlasti problemi glede obliko-v^nja ekonomskih odnosov in de-l.nvi dohodka ter podobno. Res pa 1*> kakor je na sobotni skupščini delavskih svetov omenjenih tovarn Poudaril tovariš Vinko Hafner, da odo vse nastale težave laže preradili , ker je že vsako od teh šti-rtf> podjetij v teku svojega dela izoblikovalo svojo fizlognormjo. M'č manj pomembna, kakor nošnja organizacija novega podjetja, P* je orientacija na domačem in tu-'e"» tržišču. Predvsem bo moralo n°vo združeno podjetje najti svoje jetja, med katerimi pa ima Iskra po svoji notranji organizaciji in ustroju delavskega samoupravljanja povsem značilno obliko, za katero danes še nimamo primere. Nima smisla, da bi se teh pet elektroindu-strijskih bazenov med seboj borilo in pogajalo za razne licence in s tem trošilo moči, katere bodo potrebovali za uspešno uveljavitev na svetovnem trgu. S tem hočemo reči to, da mora združeno podjetje^ Iskra, kakor tudi ostala štiri zdru-4 ženja, najti v jugoslovanskem mc-v rilu vsako svojo specializacijo. Sa-t mo s sinkroniziranim delom domar bomo lahko uspešno nastopali tudi'" v tujini. $ Ko danes govorimo o združenem podjetju, ne smemo prezreti eno izmed bistvenih vprašanj. To je avtomatizacije. Po sodbah naših strokovnjakov ima jugoslovanska industrija vse pogoje za hiter razvoj, za uveljavljanje avtomatizacije, ki naj osvobaja človeka od dela. Toda sami pogoji še ne zadostujejo, treba je investicijskih vlaganj. Kakor je dejal na sobotni skupščini delavskih svetov državni podsekretar za industrijo, tov. Vinko Hafner, predstavljajo investicije v avtomatizacijo v nekaterih razvitih zahodnoevropskih državah štiri do deset odstotkov vseh investicijskih naložb, medtem ko pade pri nas ta primerjava nemalokrat še celo pod en odstotek. Vse to nam kaže, da smo šele na začetku poti in da so pred nami, pred novim združenim podjetjem z imenom Iskra, tudi na tem področju še obsežne naloge. Sobotna skupščina delavskih svetov podjetij, ki so se priključila k Iskri, je nedv-omno predstavljala odločilno prelomnico ne samo v razvoju slovenske elektroindustrije, temveč tudi prelomnico v organizaciji velikih podjetij pri nas in v vlogi družbenega upravljanja v takih podjetjih. Samo z navedenimi Po dvoletnih izkušnjah Prihodnji ponedeljek in torek so predvidena posvetovanja delegatov po občinah, kjer bodo razpravljali o političnih, ekonomskih in družbenih pojavih in težavah določenih krajev V petek, 28. aprila, bo okrajna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Od zadnje okrajne konference, ki je bila pred dvema letoma, so organizacije SZDL na-pr:"'lr velik korak v svojem notranjem razvoju in utrje-\;\ i, zlasti pa v mobilizaciji svojega članstva in prebivalstva sploh. Zdaj, po dveletnih izkušnjah v novih oblikah dela, pred sprejemanjem novega, perspektivnega družbenega načrta in podobno pa prebivalci upravičeno pričakujejo od organizacij SZDL novih smelih napotkov. Izkušnje konkretnega dela V zadnjih dveh letih sta dopolnila še dva posebna dogodka: V. kongres SZDL Jugoslavije in V. kongres SZDL Slovenije. Vse to je dalo organizacijam v občinskih in krajevnih merilih pravilno orientacijo, da so hitreje odklanjale posamezne slabosti in usmerjale svoje delo tja, kjer je bilo najbolj potrebno. Organizacije v našem okraju so se zavzele prvenstveno za urejevanje dveh stvari: za čim množičnejše Sodelovanje državljanov v okviru SZDL in za vsestransko obveščanje. V našem okraju je zdaj 71.800 članov SZDL oziroma 80,4 odstotkov vseh volivcev. To je razmeroma dober uspeh, ki je znatno nad republiškim povprečjem T67,3 %). Hkrati pa nova oblika krajevnih organizacij in drugi delovni prijemi omogočajo, da ti členi in državljani sploh čim laže pridejo do sodelovanja, do besede in soodločanja v teh organih. Z zadnjo reorganizacijo se je sicer število krajevnih odborov SZDL zmanjšalo od prejšnjih 185 na 176. Toda novi odbori imajo drugačno vsebino, drugačne oblike dela. Zato je vzpostavljeno še 136 podružnic odborov, hkrati pa se je število organizacij razširilo, kar omogoča državljanom, da se lažje združujejo okrog SZDL in v njej aktivno sodelujejo. Ljudje so zelo veseli tudi boljšega obveščanja, za kar se organizacije SZDL močno zavzemajo. V zadnjem času je začel izhajati poseben bilten Okrajnega odbora SZDL. Prav tako izdajajo redne tedenske informacije tudi vsd občinski odbori in celo nekatere krajevne organizacije. Na iniciativo SZDL so nastali tudi mnogi bilteni in listi raznih kolektivov, odborov in družbenih organizacij. Poleg okrajnega glasila SZDL -Glas«, je tako v zadnjem času nastala še vrsta komunalnih in tovarniških listov, tako da je skupna naklada že dosegla več kot 50.000 izvodov, kar pomeni 10 izvodov časopisa na 26 prebivalcev. Hkrati pa so se organizacije SZDL zavzemale tudi za razumijivejše in poljudnejše obveščanje volivcev na njihovih zborih itd. Tako (Nadaljevanje na 2. str.) orientacijami na gospodarskem in družbeno političnem področju bo ^ Kes to u jugoslovanskem merilu. Vi Iskra zaživela tako, kakor je želja J krajevnih odborov, tako da je Hi* državi so razen Iskre še štiri\ delavskih svetov teh tovarn, fc*&°>" JBkupno 253 organizacij, kar pome-podobna združenja oziroma pod-* je želja nas vseh. Jnl 48 organizacij več. Tako se je i'*^-*^-^^^^^^^^*^^^^ kvaliteta dela krajevnih O poteku in pripravah na letne konference osnovnih organizacij ZK v jeseniški občini PREDVSEM 0 PRILAGAJANJU NOVEMU GOSPODARSKEMU SISTEMU Prve večje proslave ob 20-letnici revolucije Gostje iz Siska Prve večje proslave v okviru jubilejne 20-Ietnice ljudske revolucije po vseh krajih Slovenije so predvidene ob 20-letnici Osvobodilne fronte Slovenije, ki je bila ustanovljena v Ljubljani ob Večni poti pod Rožnikom 27. aprila 1911. leta. Ta zgodovinski dogodek, ki je v usodnem času združil vse pozitivne sile našegp, naroda, upravičeno štejemo med organizacijske temelje izbojevane revolucije. Tudi v jeseniški občini se osnovne organizacije Zveze komunistov v zadnjem času temeljito pripravljajo na letne konference. V nekaterih podjetjih oziroma po terenih so komunisti že podali obračun enoletnega dela, medtem ko so priprave povsod drugod v teku. Komunisti Železarne Jesenice se bodo zbrali na letni konferenci predvidoma v začetku maja. Za letošnje konference Zveze komunistov po gospodarskih organizacijah je značilno, da vse nosijo pečat prilagajanja novim gospodarskim predpisom. Sekretarja občinskega komiteja zacijah bodo tudi tu razpravljali 5^eze komunistov na Jesenicah o decentralizaciji sredstev in de->°v; Ivana Saksido smo povpra- i lavskega samoupravljanja ter po-r1*'. kaj meni o letošnjih konfe- 1 dobno. Mnenja so, da Je sedanje ^ftcah. ZK. Povedal nam je, da število ekonomskih enot majhno letošnje konference Zveze ko- 1 ter da je treba z ozirom na pre- ^nistov v primerjavi s Mucami lami dosti bolj DOli konfe-kvalii- To se ne vidi samo po *Jši udeležbi in plodovitejši raz-?avi, temveč tudi po tem, da so r^eU komunisti za letne konfe-•&nce tudi dobro pripravljene re-J:rate, kar se v prejšnjih letih ' Opažalo. Predvsem pa se je j^azalo to, da se člani Zveze ^^unistov zelo zanimajo za go-.p°darjenja v kolektivih in za našanje vloge upravljanja na sle nemega proizvajalca število teh povečati. Ko smo povprašali tov. Jasniča, kako se Železarna prilagaja novim gospodarskim predpisom, nam je odgovoril, da so prav sedaj te stvari v razpravi in proučevanju ter da bo tudi letna konferenca Zveze komunistov potekala v tem vzdušju. Brez dvoma pa je, je v nadaljevanju naglasil sekretar tovarniškega komiteja, da vse to kaže večji napredek in večjo možnost za gospodarjenje kolektivov samih. Tudi tovarniški komite Zveze komunistov v 2elezarni stremi za tem, da se v njihove vrste vključi čimveč mladih ljudi. Se do nedavnega niso na tem področju dosegli vidnejših uspehov, čeprav teh v celoti ne smemo zanikati. V zadnjem času pa se je pokazal viden napredek. Članstvo se je pomladilo in aktivnost komunistov se je đsmerila na krepitev discipline, uveljavljanje delavskega samoupravljanja in tudi na proizvodnjo samo. Zato so uspehi, ki jih je Železarna dosegla, tudi uspehi in merilo za delo same organizacije Zveze komunistov. Zato bodo vse organizacije SZDL to obletnico dostojno proslavile. Ponekod so predvidene razne prireditve, kademrje, zlasti pa svečane seje odborov SZDL, kjer se bodo spomnili zgodovinske poti njihove predhodnice OF in današnjih nalog SZDL v uresničevanju postavljenih ciljev pred 20 leti. V kranjski občini bodo proslavo te obletnice začeli že v soboto, 22. aprila. Tasti večer bo V- dvorani Delavskega doma nastopil pevski zbor iz Siska. Na večer pred praznikom, 26. aprila, bo slavnostna seja Občinskega odbora SZDL. Na sejo nameravajo povabiti vse družbene m pofcttiične delavce. Naslednji dan, 27. aprila, pa bo igralska družina Svobode iz Stražišča v Prešernovem gledališču uprizorila znano špansko dramo »Mariana Pineda«. Prav tako pripravljajo krajevni odbori posebne slovesne seje. Hkrati pripravljajo razna športna srečanja, kulturne prireditve in akademije. Mladina pripravlja tudi kresove in trosilne akcije tako da bodo dočakali 20 letnico ustanovitve dostojno in svečano. » 1. c. Štafeta mladosti Letos skozi znane partizanske kraje Kot smo že poročali se tudi na Gorenjskem mladina marrjivo pripravlja na praznovanje »štafete mladosti 1961«. Rasen republiško, bo letos tudi 22 občinskih m 2 okrajni štafeti. Danes popoldne bo v Kranju sestanek Okrajnega štaba za organizacijo štafete, katerega se bodo udeležili tudi predstavniki občinskih štabov. Občinski štabi, ki jih sestavljajo predstavniki partizanskih, teiesnovzgojnih, planinskih, gasilskih, strelskih, taborniških in političnih organizacij, že od ponedeljka dalje intenzivno delajo pri organizaciji letošnje »-Štafete mladosti«. Značilnost letošnje štafete bo predvsem v tem, da bo ta res množična, saj sovpada s praznovanjem 20-letnice ljudske revolucije. Štafete po občinah bodo letos potekale skozi znane kraje iz časov NOB. Vse štafete, zlasti republiške in okrajne, bodo na vsej poti spremljali motoristi, kolesarji, avtomobilisti in konjeniki. Same štafetne palice pa bo v kranjskem okraju nosilo nekaj tisoč mladincev in mladink, pionirjev in pionirk ter ostali športniki. Večje sprejeme bodo pripravili štafetam na Jesenicah, v Radovljici, Kranju. Škofji Loki, Tržiču in v 2ireh. V vseh teh krajih bodo imele štafete po 15 minut postanka. Sprejeme štafet bodo pri-redilj tudi po ostalih večjih krajih na Gorenjskem. Republiška štafeta, bo prispela s Primorske na Gorenjsko v petek, 21. aprila, ko jo bodo ob 8. uri na Vršiču sprejeli gorenjski nosilci. V Kranj bo republiška štafeta prispela isti dan ob < 13.35 in bo nadaljevala SVOJO pot proti Ljubljani ob 13.90 ura. • an Pred konferenco Zveze ženskih društev Danes popoldne se bo v Zagrebe pričela konferenca Zveze ženskih društev Jugoslavije. Konference se bo udeležilo tudi pet delegatk z Gorenjske. Kot priprava na to konferenco so bili v mesecu marcu In aprilu po vseh občinah plenumi SZDL, na katerih so govorili predvsem o problemih žena in družine. Na osnovi razprav, ki so se razvile na teh plenumih (o njih smo že obširno pisali) so delegatke pripravile za konferenco v Zagrebu diskusijo o problemih zaposlene žene in njene zaposlitve na Gorenjskem. Konferenca bo zaključila z delom v petek, 21. aprila. / Ml sr>r. Ugajanje novim gospodarskim i'^ranost astnega Omembam. Iz tega lahko skle-T^o, da so proizvajalci spoznali, ^ imajo oblast tudi dejansko v in ne samo formalno. To n kaže njihova velika zainte-za nadaljnji razvoj j. -*-«•< podjetja, kakor tudi za ^aljnj i razvoj komune. s^zen o proizvodnih problemih je na vseh dosedanjih letnih kon-Fencah Zveze komunistov raz-0ravliali tudi o svojih notranje S^nzacijskih problemih. Te raz-lef^6 90 kue posebno živahne na n;h konferencah osnovnih orga-lgj^ciJ po terenu. V splošnem pa Mi ključi trdimo, da so povsod skr-za to, da se v članstvo ZK; Ur -Jči čim ve* novih kadrov, {J^sem mladine. Z drugimi be-je m' torej lahko povemo, da se ^ st.ruktura organizacij Zveze ko-8e nistov zelo pomladila. Tako so jo f°kazfdi prvi uspehi akcije, ki ^ jo vodil občinski komite ZK z stv nom' da bi Pomladil občin- Ob letnih konferencah ZK v kranjski občini Zmeraj v prvih vrstah Letošnje konference organizacij Zveze komunistov, ki so že skoraj povsod opravljenje, so razpravljale zlasti o utrjevanju notranje organizacije, manj pa o uspehih proizvodnje in o ekonomskih problemih. O teh zadnjih problemih bodo komunisti globlje razpravljali v samoupravnih In drugih družbenih organih. Zato so na konferencah laže več razpravljali o splošnih načelnih vprašanjih, ideološki spoosb-nosti in zrelosti samih članov ZK in njihovemu vplivu v družbenem razvoju sploh. 1^ Ud' konferenca ZK v železarni lr^^namonju gospodarskih spre V*eh n,it*- Podobno kakor po °stalih gospodarskih organi- in n'ihovih vplivov na go-p0cj"."-r.ionje in družbene odnose v Jetju. Tak0 nam je povedal W etnr tovarniškega komiteja Tako je sekretar občinskega komiteja ZK v Kranju tovariš Štefan Kadoič ocenil nekatere dosedanje letne konference organizacij ZK v tej občini ,ki jih je on obiskal. V nekaterih delovnih kolektivih so komunisti seveda govorili več tudi o njihovih problemih. Tako so na konferenci v tovarni Inteks, v tovarni Sava, v Planiki, Iskri, Tiskanini in v Projektu precej govorili o decentralizaciji na ekonomske enote, o nagrajevanju itd. Pri tem so več govorili o ekonomsko-organizacijski plati tega vprašanja, manj pa skušali o novih odnosih v kolektivu, v luči družbenega razvoja. Na vseh konferencah so govorili tudi o ideološkem izpopolnjevanju članstva. To ne sme biti šablonsko statistično, marveč pri- lagojeno današnjim potrebam. Članstvo je po svoji ideološki stopnji dokaj različno, dasi je enotno po politični opredeljenosti. Zato se tudi stari način predavanj in diskusije ne obnesejo povsod. Na konferencah so predlagali, da bi" vabili na take študijske razprave komuniste, ki so za to zainteresirani, ki to želijo, ki jim je to potrebno itd. Sprejemanje novih članov in kaznovalna politika prav tako ne ustreza povsod. Na nekaterih konferencah so predlagali naj bi v članstvo sprejemali samo tiste delovne ljudi, zlasti mlajše delavce, ki so se že izkazali kot družbeni delavci v raznih organizacijah. S takimi posamezniki naj bi starejši člani imeli več čgsa neposredne stike, jim dajali pomoč, nasvete itd. Podatki da je ponekod več izključenih kot kaznovanih pa dokazujejo, da nd kaznovanje postopno in vzgojno. Sele kadar so pomanjkljivosti posameznika razrastejo, šele takrat organizacija posreduje to sicer z najhujšo kaznijo — iaMjučLtvijo. V nekaterih primerih so razpravljali tudi, da komunisti niso delovni v kraju, kjer bivajo. Na konferencah so menili, da morajo komunisti biti. zmeraj v prvih vrstah tako v podjetju, kakor tudi na terenu kjer živijo, ne glede na to, kje so včlanjeni v organizacijo ZK. Na vseh konferencah so govorili tudi o aktivih. Ta oblika dela se je pokazala zelo dobra, vendar se še ni uveljavila povsod. Menili so, da je treba večkrat sklicevati aktive. Včasih je to potrebno po teritorialnem principu, kadar je treba razpravljati o krajevnih zadevah, včasih pa so potrebni aktivi po strokah (z delavci prosvetne stroke, z delavci turistične, kmetijske ali drugih dejavnosti), ki določen problem poznajo in so ga njegovo rešitev tudi življenjsko zainteresirani. K. VL Približno pred enim mesecem smo v našem listu že objavili zanimivo sliko pomožne konstrukcije za novi most čez Kokro v Kranja. Vendar pa je bil takrat šele začetek gradnje, zato danes objavljamo novo sliko, ki prikazuje pomožno konstrukcijo že skoraj povsem dograjeno ranil Kranjčani! Pozivamo vse prebivalce mesta Kranja in okolice, še \ posebej pa mladino, da se v čimveč jem številu udeleže sprejema »ŠTAFETE MLADOSTI*, v petek, 2L aprila ob 13. uri, pred poslopjem Okrajnega ljudskega odbora Kranj. uiuiNiniiiiitt^ STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, 19. APRILA 1*) Dva obroča Krvavška in Dupljanska čela je po združitvi v enotno Kokrško čtoo v začetku aprila 1942 štela 52 borcev. Komandant je bil Lojze Hrovat, doma iz Begunj, komisar čete pa Tone Stefe iz Tržiča. Po uspelem napadu na Nemce v Zg. Brnikih se je četa pomaknila v udrnborške gozdove. Dne 17. aprila, sredi popoldneva pa so bili tam napadeni. Močne nemške enote so napravile obroč daleč naokrog, iz katerega so iznenađeni borci zaman iskali izhod. Neizprosni boj je trajal tisto popoldne do teme. Pet borcev je bilo že padlo. Četa se je pod močnim pritiskom napadalcev razdvojila v dve manjši skupini. Glavnina s približno 30 borci, med katerimi je bil tudi komisar čete Stefe, je ponoči našla izhod in se prebila iz obroča. Komandant čete Lojze Hrovat z drugo manjšo skupino borcev se je načrtno upiral hudemu ognju sovražnikovih napadov in se taktično umikal. Toda v skupini sla bila dva ranjena. Janez Perko, dasi ranjen, je še lahko hodil in se sam zavlekel v neko votlino. Uujc je bilo s Stankom Žagarjem mlajšim, ki je bil ranjen v nogo. Morali so ga nositi. Končno so ga skrili pođ smrečje. Brž ko je bilo moč pa so ga od tam odnesli k nekemu aktivistu v Duplje. Po njegovem nasvetu so se zatem vsi zatekli v znano jamo na Okroglem. Po izdajstvu pa so Nemci to jamo obkolili. Toda tri- najstorica v jami se je še dva dni upirala. Nemci so jamo obstreljevali s topovi, metali vanjo bombe in celo s plinom skušali zatreti odpor partizanov, med katerimi so bili že ranjeni, mrtvi in izmučeni. V tej znani tragediji je padlo vseh 13 borcev. Slučajno se je rešil samo Vladimir Peralč (sedanji direktor tovarne Runo v Tržiču), ki je pred obkolitvijo šel po vodo k Savi. Vsi ostali, ki so se bili teden prej rešili iz prvega obroča v Udenborštu, so tu v drugem obroču 22. in 23. aprila 1942 junaško padli. ^"IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM i Ljudje in dogodki INVAZIJA NA KUBI Kriza t Karibih je te dni dosegla Izjavil novinarjem, da se je začel »boj da je Joae Cordono kubanski cml- vso moralno in materialno podporo | vrhunec. Že prejšnjo soboto so pri- za osvoboditev domovine«. grant v ZDA — brž ko se Je progla- ZDA, Jasno sledi, da so ZDA nepo- g sle s Kube vznemirljive vesti o bom- Na Kubi torej divja spet vojna, sli za »poglavarja« države, odpoto- sredno odgovorne za dogodke na Ko- g bardiranju kubanskih mest. Vendar Čete, ki to se vežbale v Gvatemali, val lz ZDA, da bi čimprej prispel na bi. na osnovi prvih podatkov nI bilo Hondurasu In v ZDA so vdrle v de- področje, ki so ga na Kubi osvojile mogoče točno ugotoviti kdo Je bom- želo, da bi zrušile revolucionarni Ca- protlkastrove sile. bardlranje opravil. Toda že naslednji strov režim. Pri tem nI nobenega dan je postalo Jasno, da je bilo bom- dvoma, da so ti dogodki samo posle- Ob tem izzvene dvolično in cinično Dogodki na Kubi se tragično raz- ■ plctajo prav v času, ko politični od- g bor Generalne skupščine razpravlja o g tem vprašanju. Kaže torej, da ZDA 1 I bardlranje le uvod v akcijo širokega dlca določene ameriške politike do l*'*ve amertSKeSa predsednika Kerme- namerno ftoieJo m,mo tega orgao. g j obseg,, ki na, b, zagotovila zrenje Kube i" določenih hotenj ameriške S^^^^^SSS^ kuMl V™™' * 1 I sedanjega Ca.trovega režima na Kub«. » ***** Jak ne bo sodeloval pri morebitni I V ponedeljek zjutraj so se namreč na **• ^J^., ■J^Ll M tavM^ n» Kubo- TudJ »* I več krajih na Kubi Izkrcale tuje obo- j^djce t Gvfttemall pred sedmimi leti viti OZN pred gotovo dejstvo. Čeprav je očiten namen ZDA, «■ g bi s pospešeno akcijo uničile revolt*- ■ 3 Jih plačancev In so v teku ostri boji pred Je vlada lz. protlrevoludjo. - Iz Izjav nekaterih Uska na Rubo bo vs« § 1 med kubansko vojsko ln napadalci. rfala aBe,o knJlgo q KahU f drugih vodllnIn ameri5klh državni- prizadevanja, najti stične točke mt*> § 2 Hkrati z napadom na Kubo pa se Je odkrito pozvala Kubance, naj vr- kov, da »ZDA goj« velike simpatije blokoma, hkrati pa bo na vsak »*• § 3 Je v ZDA na hitro roko ustanovila Žejo Castrovo vlado. Hkrati so ZDA do tistih, ki se borijo proti diktatu- f|n ge bolj zaostrilo odnose v Latta" g I »začasna kubanska vlada« na Čehi s javno napovedale, da bodo priznale ri«, pa tudi lz samega dejstva, da so ski Ameriki, kajti že doslej se Je te- 0 I šefom kubanskih emigrantov dr. Car- »začasno vlado« takoj, ko bi se usta- se vojaške enote, ki so vdrle na Kubo, čina latinsko ameriških držav ja** g S dono. Po ustanovitvi vlade je njen šef lila nekje na Kubt. Zato ni slučaj, vežbale na področju ZDA in uživajo opredelila proti vsaki Intervenciji. | Ob razstavi železarskih poklicev na Jesenicah Poklic - važna življenjska odložitev Zavod za zaposlovanje delavcev In Železarski izobraževalni center na Jesenicah sta v avli osnovne šole na Jesenicah odprla preteklo soboto razstavo o železarskih poklicih. Razstava, ki bo odprta do vključno soboto in ki vzbuja med Jeseničani in okoličani veliko zanimanje, je prirejena v okviru meseca poklicnega usmerjanja mladine. Razstava o železarskih poklicih je skromno, toda zelo prisrčno urejena. S fotografskimi posnetki in železarskim orodjem sta pri- DVA ODGOVORA V ponedeljek, 17. aprila, se je oglasil v našem uredništvu Franc Drcm petič, dežurni elektromonter Elcktra—Kranj. V zvezi s sobotno malo anketo — »Zaradi treh samo prav dobro*, nam }e dal naslednje pojasnilo: »Naša dežurna služba že od oktobra lani nima več telefonske številke 28-10, ki je v imeniku, temveč 22-84. Zato se ni čuditi, če se pri vaši akciji ni nihče oglasil, ko ste klicali dežurnega na prvo številko. Na drugi bi se vam prav gotovo odzvali. O spremembi smo takrat dobro obvestili ljudi: inka-santi so po hišah nosili posebne listke, razen tega pa so bile tudi tri objave po radiu.' Takšen naj bi bil odgovor na našo sobotno malo anketo, ki pa nikakor ne more ostati brez odgovora. Pri nas se spričo vse večjih potreb že tako ali tako precej pogosto menjajo telefonske številke. Vendar pa sem mnenia, da bi se telefonske številke dežurnih služb nikakor ne smele menjati vsaj dokler je v vclfavi telefonski Imenik, ki ,ic vsakomur v vsakem trenutku, če že išče katerokoli dežurno službo, pri roki. Spremembe telefonske številke dežurne službe Elcktra Kranj pa ni niti v dodatni brošuri »Spremembe k telefonskemu imeniku za leto 1959— 1960«. ki je izšla v lanskem juliju. V trm dodatku pa je z mastnimi črkami na prvi strani zapisano »V Ljubljani bodo izmenjane Številke veljale šele od druge polovice septembra 1960 dalje« (točen datum pa bo objavljen v ča-sonisju in radiu). — V Kranju bi lahko podobno onozorilo zahtevali vsaj za dežurne službe. V nasprotnem primeru pa bi se telefonske številke vsekakor ne smele spreminjati prej, dokler ne stopi v veljavo nov telefonski imenik. Za primer naj onilem še posledice, ki lahko ntvstaneio zaradi tak'ne pomanjkljivosti. Ko je nenadoma, 19. marca letos, zapadel zadnji sne?, se je ob cesti Pot na Jošta zarad? teže snega pretrgala električna žica. Dc?.umi službi pri Eleklrr>-Kranj sem želel takoj sporočiti okvaro. Med potjo do telefona pa sem videl še dve strani Žici. Tu*I te dve okvari bi prijavil. Pogledal settl v imenik in razumljivo zavrtel številko 2*^-10. — Nihče se nI Oglasil. P.astnik telefona me Je »ftototaSil«! »Zavr>?n kličete, tam se tako ali tako nihče ne oglasi.-« In res s-m še nekajkrat zaman vrtel to telefonsko številko. »DANES NI DELOVNI DAN* Tako je odgovoril v nedeljo — aprila — uslužbenec pomožne pošte v 'Zalilogu staršem sedemletnega otroka, ki si je zlomil nogo 9 steput. Prosili so ga namreč, mi reditelja v dobršni meri uspela prikazati občinstvu železarske poklice. Nekaj, kar nas na razstavi prijetno preseneti je to, da so med razstavljenimi predmeti tudi razpisi prostih učnih mest, kar smo na dosedanjih razstavah pogrešali. Ob tej priliki je Železarski izobraževalni center izdal droben ciklostiran zvezek pod naslovom telefonira reševalni postaji v škof jo Loko ali Ljudski milici v Železnike, da bi za otroka poslali rešilni avto. Otroka so zato morali prepeljati do zdravnika na navadnem tovornem avtomobilu po izredno slabi cesti, i Zato se seveda upravičeno vprašujem, če res ni dolžnost poštnega uslužbenca, da v primeru nesreče pomaga staršem in otroku. Ali je bil ta odgovor res pravilen? Zupane Julka Zalilo- 15 Za odgovor na Vaše vprašanje smo poprosili šefa PTT službe pri podjetju za PTT promet v Kranju, tovariša Praprotnika. Povedal je, da v Zalilogu nimajo stalnega poštnega uslužbenca, ampak opravlja delo pomožnega poštnega uslužbenca uslužbenec ObLO Železniki, ki prejema za delo v pomožni pošti honorar. Tov. Praprotnik je tudi povedal, da nikakor nimajo takih predpisov, ki ne bi dovoljevali uporabiti poštnega telefona v času, ko niso uradne ure ali celo v nedeljo, ko ni delovni dan. Seveda v takih primerih, v katerih je uporaba telefona res potrebna: pri nesrečah, boleznih, požarih. Tedaj je dolžnost vsakega poštnega uslužbenca, da kar najhitreje pokliče zdravnika, rešilni avto ali gasilce, čeprav k temu ni prisiljen s posebnimi predpisi. Na vseh sestankih PTT uslužbencev in tudi v njihovem glasilu »Poštni zbornik« večkrat omenjajo zgledne primere pomoči, ki so jo posamezni poštni uslužbenci Izkazali s tem, ko so hitro poklicali pomoč, pa četudi je bila ta potrebna ponoči. Uslužbencu pomožne pošte v Zalilogu torej ni niti malo v čast, da je svojo pomoč odrekel. OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV Jesenice V gledališču »Tone Cufar« je bila v soboto zvečer svečana akademija v počastitev Dneva železničarjev in 20-letnire vstaje. Sodelovali so: — Mladinski orkester glasbene šole, sopran i stka Rina Brun in baritonist Andrej Kosem, člani mladinske folklorno skupine DPD »Svoboda« in mladinski pevski zbor jeseniške gimnazije. Prireditve ob Dnevu železničarjev se bodo vrstile še ves teden. POMEMBNA OBLETNICA Srednja vas Gasilsko društvo Srednja vas v Bohiniu praznuje konec tega meseca 60-letnico svojega obstoja. V počastitev te pomembne obletnice ferenco. bodo v gasilskem domu v Srednji' vasi izvedli proslavo, z druženo z razvitjem gasilskega prapora s simboličnim zabijanjem žebljička. Dolgoletnim zaslužnim gasilcem bodo podelili odlikovanja, pohvale in značke, padlim gasilcem pa bodo odkrili spominsko ploščo. Po svečanem delu praznovanja bo nastopila folklorna skupina z bohinjskimi plesi. »Poklic — važna življenjska odločitev-«. V njem v kratkem uvodu opozarja učence zadnjih letnikov osnovnih šol, kako važna je izbira poklica. Nadalje so navedeni tudi pogoji za vpis v železarsko industrijsko šolo in možnosti, ki jih imajo absolventi te šole. Pred okrajno konferenco SZDL PO DVOLETNIH IZKUŠNJAH (Nadaljevanje s prve strani) je ObLO v Kranju za zadnje zbore volivcev pripravil poleg vabila vsem volivcem tudi glavne podatke o investicijah in izdatkih za komunalno dejavnost itd. To je volivce zelo razgibalo za reševanje posameznih stvari. Hkrati so pri ObLO Kranj začeli izdajati posebno glasilo za obveščanje občanov o delu občinskih organov itd. Podobne začetne oblike dela za boljše obveščanje prebivalstva ic opaziti tudi v nekaterih drugin občinah našega okraja. % Taki so uspehi in izkušnje dela organizaoij SZDL v zadnjih dveh letih. Prav tako se organizacije SZDL zavzemajo za pravilno reševanje komunalnih težav, za skladen razvoj gospodarstva v posameznih krajih, za čim širšo stanovanjsko gradnjo, za uveljavljanje družbenega in delavskega samoupravljanja in podobno. Toda v vsakem kraju so ti pojavi različni, potrebe in pogoji drugačni. Zato se bodo delegati najprej pogovorili v občinskem merilu, preden bodo prišli na okrajno kon- Te oni po sueTii DREVOREDA NI VEC Jesenice Kostanjev drevored v odseku Gosposvetske "ceste od železniške postaje do gimnazije, ki je dajal Jesenicam prijetno lice, je čez noč izginil. Vendar so tudi tisti, ki so doslej menili, da si Jesenic brez kostanjevega drevoreda ne morejo zamišljati, prišli do zaključka, da je bila odstranitev kostanjev v tem predelu mesta nujno potrebna. Značilni drevored je namreč povzročal ozko grlo v prometu, ki pa bo sedaj z razširitvijo Gosposvetske ceste odstranjen. L e. PRISRČEN SPREJEM V ALEKSANDRU I Predsednik republike Josip Broz-Tito je v ponedeljek, 1*7. ap«** prispel na obisk v Združeno arabsko republiko. To je zadnji ob** na njegovem potovanju po afriških deželah. Ladja »Galeb* je n***j pred 16. uro pristala ob novem potniškem pomolu v aleksandrij**! luki, kjer je predsednika Tita sprejel predsednik ZAR Gamal Ab"*1 Naser. Prav tako so prebivalo! Aleksandrije pripravili prisrčen s***" jem predsedniku Titu. To je že deveto srečanje obeh predsednik**' RAZGOVORI V EVIANU MAJA? Tunizijski predsednik Burgiiba se je v ponedeljek, 17. sestal s predsednikom začasne alžirske vlade Ferhatom Abasona člani vlade Btisufom, Ben Tobalom in Jazidom. Alžirski voditelji tP seznanili tunizijskega predsednika z najnovejšim razvojem pol01^'. v zvezi s francosko-alžirskimi pogajanji. Predsedniku Burgibi *j sporočili sklep začasne alžirske vlade, da pošlje svojo predstavo"' na francosko-alžirska pogajanja, ki bi se začela v Evianu v zač0*^ maja. DELO GENERALNE SKUPŠČINE IN ODBOROV OZN Južnoafriška unija je v nedeljo, 16. aprila, na plenumu G*J!£ ralne skupščine OZN spet dobila moralno lekcijo. Vtem ko je P* num Generalne skuipščine prejšnji teden sprejel resolucijo o zahodni Afriki, v kateri je zahteval od Južnoafriške unije, naj goči, da bo to področje čimprej postalo neodvisno, je v neclw" sprejel sklepe o položaju prebivalstva indijskega in pakastairisk«^ porekla, ki je žrtev rasne diskriminacije. Generalna skupščin* * sprejela tudi sklep o politiki apartheida v Južnoafriški uniji. EICMANN: NISEM KRIV Izraelsko sodišče je v ponedeljek, v nadaljevanju sodnega česa proti Adolfu Eichmannu zavrnilo zahtevo zagovornika, naj ugotovili, da izraelsko sodišče ni pristojno, da sodi Eichmannu. Kakor je znano, je zagovornik Servatius na začetku procesa zah* val, naj Eichmanna sodi zahodnonemško sodišče. Eichmann, ki J odgovoren za fizično umAčevamje Zidov pod hitlerjevsko viadavil** je danes pred sodiščem izjavil, da se ne čuti krivega. Proces r nadaljuje in so v ponedeljek začeli brati obtožnico. DANSKA PROTI ATOMSKIM OPORIŠČEM NA SVOJEM OZEMLJU Danski zunanji minister Otto Krag je izrazil pridržke vlade do načrta NATO o ustanovitvi atomskih oporišč na danski ozemlju. V članku, ki ga je objavil v listu Socialistične ^ra%L »AfctueK«, opozarja minister Krag na prejšnji predlog danske d#^ gacije v OZN o tem, da je potrebno, da odbor desetih, v ka bi lahko prišli tudi predstavniki izvenblokovskih držav, sest* skupno osnovo, za načrt o razorožitvi. vi Minulo nedeljo je bil z lepo uspelim družabnim večerom zaključen šiviljski tečaj v Mojstrani, ki ga Je na lastno pobudo organizirala In vodila predsednica žena — zadružnic, tov. Marija Lavtižar, poučevala pa je tov. Radmila Gaber. Tečaj je trajal dva meseca. Tečajnice so ga zaključile z lepo urejeno razstavo svojih izdelkov v prostorih gostilne pri Smercu in si jo je ogledalo veliko število ljudi. Ker so na tem področju orale ledino, so imele žene in dekleta pri izvedbi tečaja številne težave, ki so Jih z voljo in vnemo premagale. Tečajnicam so namreč mnogi z razumevanjem pomagali. Prostore za 21 udeleženk so dobile v zasebni hiši pri Spanu, kurjavo je preskrbela KZ, stroške za razsvetljavo pa so poravnale same. Tudi poslovilni večer v hotelu Triglav ni bil zgolj zabavnega tečajem so se tečajnice nanj Tp(r pripravile. V prostorih pri &. žgancu so se seznanile s serVJ njem, s pripravljanjem mrzlic di in peciva. Delo žena v Mojstrani z za^!n]-njem spremlja občinski gos ped. ski center na Jesenicah. Teč*'^, ce nameravajo v kratkem org* značaja: s tridnevnim kuharskim zirati še enotedenski krojni t«1 S konference pionirskega odreda Jegorov* v L-0^1 Učenka bo ponesla pozdrave Titu Preko 150 pionirjev in pionirk se Je v soboto, 15- »P^l* udeležilo letne konference svojega odreda, ki nosi I«fle znanega junaka Iz NOB Petra Kavčiča-Jegorova. Med f*J vabljenimi gosti so bili navzoči tudi predsednik obfinf£*v0 odbora SZDL, predsednica DPM ter vodstvo ln učitelj«1 osnovne šole. Predsednik pionirskega odreda i Rado Ojdanič je v poročilu govo-j ril o uspehih ni slabostih njiho-1 vega enoletnega dela. Krožki, razen novinarskega in zadružnoga, \ so zelo uspešni. Najbolj delavni . so Mub OZN, ltrtkovni krožek, modelarski in foto krožek. Sled- nji bo v kratkem priredil 6S^ stojno razstavo. 0jc Po razpravi so izvolili iz srede Lidijo Zakelj, eno "^^li, vestnih in pridnih učenk "f^icc ki bo ponesla pozdrave in maršalu Titu za njegov *°' dam. V počastitev dvojnega praznika Čeprav so se prvi stanovalci novega naselja Tiskani ne v Stražlšču pri Kranju vselili že pred dvema letoma, zadnji pa lani, okolje novega naselja Se vedno ni spremenilo podobe, ki je bila značilna za čas gradnje. Na splošno pa je to pomanjkljivost vseh novogradenj, ker pri njih podjetja pozabljajo tudi na ureditev okolja, katerega umi stanovalci sami večkrat ae Morajo urediti RADOVLJICA — Foto-kino klub »Alpa« v Radovljici ic že nekaj časa marljivo pripravlja na praznovanje letolnjega delavskega praznika, 1. maja. V počastitev tega in pa občinskega praznika bodo odprli zanimivo razstavo z obiirnim dokumentacijskim gradivom, ki bo nosila naslov »Radovljica včeraj, danes ia jutri«. Omenjeni Foto-kino klub j« v letoinjem letu v marsičem poskrbel za propagando. Na Bledu in v Radovljici ima posebna izložbena okna, v katerih bodo vse leto razstavljeni izdelki foto-amaterjev, ki bodo prikazovali lepot« ia raan* zanimivo- sti njihove obfine zone bodo organizirali na servisno službo. Turistom V *..u turi.«*" Bledu n'"* -»tU' _ foto-nasvet« si terjem bodo pomagali z n»»---pogledih foto-amaterske dejavnost«-nizirali bodo tudi razna predavanj'' no s predvajanjem diafilmov lj»i" ..... t*' Člani kluba se marljivo pripr»v di nt veliko razstavo fotoaffl«1*0^ javnosti na Gorenjskem, ki bo let<" ^ dovljici v počastitev II. Zleta llu atikc kranjskega okraja. SREDA, 19. APRILA 1961 STRAN GOSPODARSTVO Po obisku v gostinskem šolskem centra na Bledu leto 50 novih nskih delavcev Prvi absolventi so se predstavili s kulinarično razstavo Prod dnevi sem v neki nemški reviji zasledila precej pikre pripombe na račun našega gostinca. Sicor ne morem reči, če so Pisca tega članica postregli »nemarno« prav na Gorenjskem, to-če smo si povsem odkriti, moramo priznati, da tudi v marsikaterem gostinskem obratu na Go-renjskem zdaleč niso take razme-**> da bi bile domačim, še manj ^ tujim gostom, lahko všeč. — Vzrok je prav verjetno v tem, da P*i nas še vedno nimamo dovolj 8*rekovno usposobljenih gostinskih delavcev. Prav zato je bil Preteklo jesen na pobudo okrajne gostinske zbornice na Bledu ustanovljen gostinski šolski center. — Težišče dela tega centra je na potiskom strokovnem izpopolnjevanju gostinskih delavcev, v njenem sklopu pa je sedaj tudi vajenska šola za gostinsko stroko, *i so jo na Bledu ustanovili že Pr^ tremi leti. Te dni jo bodo ^Pustili prvi absolventi, ki so ob Zaključku šolanja pripravili kuli-narično razstavo. Odprta je bila Preteklo nedeljo v hotelu Krim "a Bledu. Z razstavljenimi jedrni in po-pinki so vajenci oddelka za kuharstvo in oddelka za strežbo dokazali, da so si v šoli pridobili n .^{» bil član Sokola. Sedaj, d» leta, mi je si ogledam nogometno karsko ali košarkarsko otolcu Samoa, so vzbudile pri pre-Prtklicam ostanki padajo iz streš-{I bivalstvu odločne proteste. Skupi-ntga žleba, nad katerim je skoraj poglavarjev so je te dni odpe-Hevidna sobica. Prepričan pa sem,0 ** je od tod že marsikdaj priletela ' P°dobna zadeva kot je ondan na ljala v Washington, da bi pri no-i na tem področju, je izjavil, da se tranjem ministru odločno prote- bodo plemenska poglavarji otoka »tirala proti temu načrtu. Dr. Fe~ Samoa osmešili pri prebivalstvu liks Keesing, eden vodilnih antro- sosednjih otokov, če jim bo vla-pologov, ki dobro pozna razmere | dala ženska. A Pri mojih letih je razumljivo,}v Nemčijo ** sem brez očal že na pol slep. Zatorej mi je zdravnik predpisal očala. Zadnjič pa se mi je z njimi{) *%odila nesreča. Razbil sem steklo^ polomil okvir. Na vso srečo smo{\ f Kraniu dobili optika. Takoj sem{\ se zatekel k njemu. Toda tam ni "f«;o ne stekel, niti stroja, s kate rjm bi mi lahko popravili okvir EICHMANN NI AVSTRIJEC Avstrijsko zunanje ministrstvo A je včeraj izdalo uradno objavo, po .(kateri uradna poizvedovanja nis-, I dala nobenega podatka, da bi A *dolf Eichmann, rojen 19. marr i 190« v Solingenu, Nemčija, kda! I koli bil avstrijski državljan. Oč' (Adolf Robert Eichmann, roie Meta 1877 v Elberfeldu, je sicer let 11928 prejel avstrijsko državljanstvo, toda nemškega ni izgubil. I Ker pa je bil njegov sin Adolf "tedaj že polnoleten, se podelitev .državljanstva ni mogla razširiti '.tudi nanj. Sam Adolf Eichmann ni Ji nikdar zaprosil za avstrijsko državljanstvo. Leta 1933, ko so prišli 5 v Nemčiji na oblast nacisti, se }e '#Adolf Eichmann kot nemški dr-fžavljan izselil iz Llnza (Avstrija) Včeraj je minilo teden dni, odkar se je v Januaieniu proces proti Eichmannu. Dogodki v zvezi s tem zanimajo skoraj ves svet. Številni ljudje pa potek procesa spremljajo tudi po televiziji ,kar jim je omogočila ljubljanska RTV, ki j« od nekega angleškega podjetja odkupila vse dokumentarne filmske posnetke iz sodne dvorane Naša slika je posneta s televizijskega ekrana, zato je morda tudi malo popačena. Vendar pa ne samo zaradi tega. Eichmann sc zagovarja v stekleni kabini, ki tudi delno popači sliko No pa smo spet tam, kot smo bili: čeprav imamo optika v Kranju, sem "•oral s polomljenimi očali zaradi popravila — v Ljubljano. A še ena krepka iz Kranja. »Izletnik prireja za prvomajske praznike izlet čez Selca v Crikvenica. Reklama za to je zelo mikavna, vse Zainteresirane pa opozarja, da je treba vložiti kavcijo v višini 2000 dinarjev. Z Marjano sva se zedini-la za ta izlet. Toda ko je Marjana sla v pisarno »Izletnika", so tam Zahtevali »a roko celotno plačilo v višini 4500 dinarjev za osebo! Na Slovenska lirika v francoščini Kranj — Klub kulturnih delavcev je za petek, 21. aprila, pripra- vil »pet zanimiv večer z naslovom »Slovenska lirika v francoščini«. Poezijo bodo v prevodu prof. Viktorja Jesenika recitirali M. Saričeva, Vida Levstikova (obe članici ljubljanske Drame) in \ Kljub temu, da udeležba šolskih *a*sno reklamo naj se človek po-\ zborov tem še zanese?! A 2enidbeni običaj »tolar* pri nas ponekod še ni pozabljen. To velja zlasti za okolico Naklega., Vendar pa je tam precej spremenjen. »Tolar* — denar od ženina — bi radi mladi fantje posebej, starejši pa spet posebej. Krivi so seveda starejši — tisti nad 25 let — ki mlajših od 20 do 25 let ne priznavajo za fante. Zadnjič pa se je Zgodilo, da so mlajši starejše ugnali v kozji rog, kot pravimo. Prehiteli so starejše in seveda dobili »tolar*. Starejši pa so se jim- maščevali — Zakurili so »smrdljivi kres*, med^\ drva so nametali ostanke gumija in Cl*nj, kot je to običaj. Če bi imeh j ftti »tolar* povod za »državljansko vojno* med mlajšimi in starejšimi fanti, predlagam, da v Naklem opustijo ta običaj. Vaš Bodifar MLADI SO PELI Minuli teden je bila v Skofji Loki, v počastitev 20-letnice vsta- _ je, občinska revija mladinskih in Branko Ivane (slušatelj Akademi pionirskih pevskih zborov. Na re-Jje za igralsko umetnost), glasbe-vijl Je sodelovalo devet skupin s preko 200 mladimi pevci iz Selške in Poljanske doline. Vsak zbor je zapel tri pesmi in sicer narodno, umetno in partizansko pesem, ocenjevala pa jih je okrajna glasbena komisija. Najboljša »bora sta bila iz Škofje Loke in iz Železnikov in bosta sodelovala na okrajni glasbeni reviji, ki bo 26. aprila na Jesenicah. ne vložke je pripravil Lojze Le-bič, medtem ko ima uvodno besedo Božidar Borko. — Z enakim večerom so vsi sodelujoči dosegli v Ljubljani velik uspeh, zato se Kranjčani lahko nadejajo prijetnega kulturnega užitka. — Prireditev bo ob 20. uri. (ezerjanf na Slovenskem Koroškem ni bila popolna, je občin l'eka revija, ki jo je organiziral občinski Svet Svobod in prosvetnih društev uspela, saj so posamezni pevski zbori pri izvajanju pesmi pokazali lep napredek. PREMIERA Kranj — Mladinska dramska družina, ki obstaja v kranjskem Dijaškem domu, je Imela v nedeljo, 16. aprila zvečer, prvo premi-cro v letošnji sezoni. Uprizorila je M. Stefanca »Včeraj popoldne-«. Uprizoritev je režiral Laci Cigoj. »UTOPLJENEC« NA VISOKEM Visoko — Preteklo nedeljo so na Visokem gostovali člani dramske družine Svoboda s Primskovega pri Kranju. V zadovoljstvo številnih gledalcev so uprizorili »Utopljenca«. »ORFEJ SE SPUSCA« Kranj - Sinoči, 18. aprila, je v Kranju spet gostovala ljubljanska Drama. Uprizorila je v letošnji sezoni popularno odrsko delo Williamsa »OrfeJ se spušča«. Dramska družina DPD Svoboda na Jezerskem je v počastitev 90-letnice rojstva F. S. Finžgarja na-študirala njegovo dramo »RAZVALINA ŽIVLJENJA«. Z omenjeno predstavo so minulo soboto in nedeljo gostovali na slovenskem Ko KRANJCANI V KROPI. .. Kropa — V nedeljo, 16. aprila, sc je začela s predstavo Kranjčanov »Drevesa umirajo stoje«', avtorja Alejnndrn Casona, okrajna revija amaterskih dramskih družin. Kranjčani so Kroparjem nuddi res prijeten popoldanski kulturni užitek, za kar so jih številni gledalci, ki so dvorano povsem napolnili, nagradili z navdušenim aplavzom. KONCERT TRBOVELJCANOV Kranj — V soboto, 15. aprila, 60 gojenci trboveljske glasbene šole vrnili Kranjčanom njihovo nedavno gostovanje v Trbovljah. V koncertni dvorani Delavskega doma so priredili zvečer ob 19. uri samostojen koncert. Spored so na zadovoljstvo številnega občinstva izvajali solisti, komorni ansambli in ork<"r«',r. roškem, in sicer prvi dan v Lepe- nah, to je 17 km od Železne Kaplje, naslednjega dne pa v Sv. Primožu v Podjuni. Nastopajoče eo tamkajšnji prebivalci zelo lepo sprejeli in bili nad izvajanim delom nadvse zadovoljni. Domačini so željni kulturnih dobrin nTbi radi čimveč podobnih gostovanj. — Pevski zbor prosvetnih društev — »Danica« in »Zarja-« iz omenjeni)! krajev bo vrnil obisk in v kratkem nastopil na Jezerskem. ...V KRANJU PA JESENIČANI Kranj — V okviru okrajne revije dramskih amaterskih družin so v nedeljo nastopili tudi Jeseničani in sicer v Kranju, v Prešernovem gledališču. Uprizorili so Gow d'Usseaujevo dramo »Globoko so korenine«. Čeprav so imeli dve predstavi (popoldne in zvečer, vendar dokaj slabo obiskani), je bila le ena v konkurenci za morebitni nastop na republiški reviji, ki bo letos v Zagorju, in sicer qd 6. do 12. junija. V prihodnjih dneh bodo na okrajni reviji nastopili še Cerklja ni, Jczerjani, Stražiščani, Javorča-ni in Kranjskogorčani. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHV/ITZ 1 Dnevnik taboriščnega zdravnika Potem ga je izdala njegova ločena žena. Ko so ga po desetih letih odpustili iz ječe, ga je pri izhodu pričakovala Gestapo. Tako je postal 1 kaznjenec v taborišču Auschvvitz. Od tega je poteklo že pet let. Na njegovem progastem jopiču je nad srcem belo polje in v njem zelena številka. Zeleno je v KZ t> znamenje za poklicne zločince. Pojasni mi tudi druga ^ znamenja KZ kaznjencev: politični nosijo rdečo šte-i vilko na prsih, rjava je barva raznih verskih sekt. Pro-J stitutke in tisti, ki pod nobenim pogojem nočejo prijeti za delo, so zaznamovani z modro barvo, homoseksualci črno. Tisti, ki nosi črn trak z belim A na roki, je zdravnik. Toda to znamenje je le redko. Le tisti zdravniki, ki res opravljajo svoj poklic, ga dobe. Polnoč je že davno minula, toda radovednost prežene vso utrujenost in izčrpanost. Napeto sledim besedam predstojnika barake, ki pozna vso zamotano organizacijo koncentracijskega taborišča. Vse esesovske poveljnike vseh taboriščnih oddelkov pozna po imenu, pa tudi vse odlične zapornike, ki zavzemajo kako pozicijo. Od njega zvem, da je KZ. Auschvvitz največje uničevalno taborišče tretjega raj ha. Auschvvitz ni delovno taborišče. Pripoveduje o selekcijah, ki jih vsak teden opravljajo v bolniških in ostalih barakah. Vse številne stotine izbranih za smrt nalože na kamione in zapeljejo v krematorije, oddaljene nekaj sto metrov. Njegovo pripovedovanje me pouči o načinu življenja v taborišču. Po 800 do 1000 ljudi živi natrpanih v enem prostoru. Na svojih bornih ležiščih leže vzdolž in počez — noge na glavah, vratovih in prsih, čisto dosledno, po sili, postajajo počasi iz ljudi poživinjena bitja, ki bijejo okrog sebe, brcajo, sujejo, ki se grizejo med seboj in praskajo, da bi si šiloma priborili nekoliko prostora za nekaj pičlih ur spanja. 1 Spanja je namreč ob treh zjutraj že konec. Pazniki \ [) kriče bijejo z gumijevkami po kaznjencih in jih naženo (' iz barak. Zunaj se uboge kreature postavijo v vrste za ^ najbolj nečloveško proceduro v taborišču: Za apel. ,| Kaznjenci stoje v peterostopih. »Uravnavanje« se začne. » Pisar barake postavlja velike v prvo vrsto, za njo manj-' še, nato pristopi drug odličnik, sobni nadzornik nažene^ velike v zadnje vrste ter jih pri tem bije s pestmi, mali pa morajo — pod istimi okoliščinami — v prvo vrsto. Nazadnje se pojavi dobro rejen in dobro oblečen nadzornik barake. V svoji sveže oprani in zlikani progasti obleki obstane pred vrsto kaznjencev ter motri linijo: Napoleon v kaznjeniški obleki. Kaj ni napake? Seveda je! Z divjim'tuljenjem se vrže na nekoga z očali tam v vrsti. Udarec s pestjo v brado vrže reveža v zadnjo vrsto, temu? Nihče tega ne ve. Pa tudi nihče o tem ne razmišlja. Tu smo v KZ in nikogar ni, ki bi razmišljal, kakšen smisel ima kako dejanje. Ure in ure gre tako brez spremembe. Petnajstkrat preštejejo vrste, petnajstkrat jih zamenjajo, spet štejejo od leve na desno, od desne na levo, pa spet nazaj. i Kakor hitro ni vrsta izravnana kot ravnilo, morajo vsi j stanovalci barake pol ure dvignjenih rok čepeti na tleh. ? Noge se tresejo od utrujenosti, telesa jim drgetajo od 4 mraza, kajti v jutranjem mraku Je v Auschvvitzu zelo jf hiadno celo poleti. Vsako jutro ob treh, poleti in po^ J zimi, v dežju in snegu, se začne apel in traja do sedme ure, ko se prikaže SS poslovodja. Pazniki barak so večinoma poslušni sluge esesovcev. Skoro pred vsako barako je poklicni zločinec, ki se postavi v pozo »mirno« in javi esesovcu ob njegovem prihodu pripravljenost barake in število kaznjencev. Nato koraka esesovec ob vrsti, šteje in si številko zapiše v beležnico. V vsaki baraki je dnevno pet do šest, včasih celo . do deset mrtvih. Ti se vedno prištejejo k živim. Na J j koncu vrste morajo stati ob živih tudi mrtvi, ki jih drže ,1 pokonci kaznjenci. Živ ali mrtev, število mora soglašati. |l DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormac Dvanajstim ujetnikom so privezali roke na hrbet. Potem je čilo prikorakalo dvanajst Japonskih vojakov in zabodli so ujetnikom bajonet v grlo in trebuh. To je bilo opravljeno tako urno, da so v eni »inuti bili vsi mrtvi. . V naših vrstah se je dvignil hrup. Nastalo je "^Prostovoljno valovanje naprej, ki pa ga Je ustavil ogenj iz strojnic. Neki avstralski poročnik, kakega hladnokrvnost smo vedno spoštovali - bil je fcdini oficir med nami - je stopil naprej, se obrnil Proti nam in zavpil: »Mir, fantje, zdaj ne moremo •»•česar napraviti!« Potem se je približal poveljniku 'a slišali smo, kako mu je v angleščini rekel, da 80 japonski vojaki prekršili pravila vojne. Poveljnik se je zarezal in zamrmral nekaj enemu izmed ^ojih prirepnikov, ki je mahnil Avstralca s puškinim kopitom po hrbtu. Trije drugi Japonci so ga '(rabili za roke in vlekli stran. Medtem ko se je °»orčeno branil, Je Še zavpil proti nam: »V redu, '*ntje. zapomnite si te barabe za poznejše povračilo^ Takrat smo ga poslednjič videli. Pozneje smo pokopali dvanajst trurel. V naslednjih dneh smo postajali vedno bolj sla-jbotni, suhi in umazani, dokler nismo bili taki kot i,vali, ki jih zaprejo v kletko, da bi Jih s tem podali. Odveč je povedati, da ni bilo več kopanja * moriu. Preklinjal sem svojo neumnost, ker sem 'Prožil idejo o kopanju, toda Don me je tolažil, da "^em Imel nič pri pobegu sedmih ujetnikov in da ■ue zaradi tega tudi ne zadene nobena krivda ca Posledice. Imel je prav, toda občutek soodgovor-^osti je bil tu ln Je ostal. Nekaj dni pozneje so nas začeli Japonci razvrščati posamič in vedel sem, da bom kmalu prišel na vrsto za zaslišanje. Prvega so našli nekega civilista, ki smo ga imenovali gospod Pearson. Zjutraj so ga odpeljali iz taborišča, vrnil pa se je več ur pozneje, potolčen, krvaveč in opotekajoč se. Zbrali smo se okrog njega, ga očistili in za silo obvezali s krpami, ki smo si jih odtrgali od srajc. Povedal nam je, da so ga mučili, ker se je neki kuli pritožil Japoncem, da ga je Pearson oropal mezde. — »Zdaj,« je zamrmral Pearson, »vemo, kaj pomeni novi red.« Dan za dnem so vodili civiliste na zaslišanje. — Nekoč je odšla skupina kakih petnajst Avstralcev. Tudi ti se niso nikdar več vrnili. Naše število sc je začelo zmanjševati in vedno bolj smo postajali brezvoljni. Saj tudi nismo delali ničesar, razen životarili iz dneva v dan in čakali, kdaj bo prišel naslednji na vrsto. Naši stražarji pa niso delali skrivnosti iz tega, da so večina od nas »posebni« ujetniki, predvideni za »posebni« postopek. »Umrli boste v Singapuru,« so se nam posmehovali. In zdelo se Je, da imajo prav. 2. poglavje Neogibno je moral priti dan, ko sem bil jaz na vrsti — šest mesecev potem, ko so me ujeli. Btlo Je jasno jutro, ki je obljubljalo vroč dan. Razvrstili so nas kot navadno po naših delovnih skupinah in straže so nas preštevale. Fojavil se jc vojaški kurir z listom papirja v roki. »Narednik Mac-orl-mac!« Je zavpil. »Tu.« »Pojdi z menoj!« Pogledal sem Donaldsona, skomignil z rameni ln se skušal nasmehniti. »Pazi nase, Mac!« je zacepetal, ko sem stopil iz vrste. Obrnil sem se h kurirju, ki je zijal vame. »Tu sem.« Se bolj napeto Je bolščal vame, potem pa stopil naprej ln me udaril v obraz. Nisem se mu mogel izogniti, ker je bil prehiter. »AH ne veš, kaj M Je storiti, če stojiš pred japonskim to Jakom?« Je zalajal name. Potlačil sem bes ln se priklonil, domnevajoč, da je to hotel. Imel sem prav. »Počakaj tu!« Pustil me je stati. Sel je k ostalim delovnim skupinam, od koder sc je vrnil s štirimi drugimi ujetniki, samimi civilisti. Tripeljal je tovornjak in morali smo vstopiti. Vozili smo se več milj h klubski zgradbi na obalni strani blizu Callierovega nabrežja. Tam so nas predali »kupini japonskih civilistov. Stlačili so nns v sobo in nam prepovedali govoriti. Tovornjak Je odpeljal. Cez čas so me poklicali v drugo sobo, kjer sta sedela dva japonska civilista, en oficir in človek, ki je po vnanjetn videzu moral biti Evroazijcc. Grdo so me gledali. Prvi je spregovoril oficir. »VI pravite, da ste narednik Mac-orl-mac?« »Da.« »Kateri regiment?« »Nisem bil v regimentu. Bil sem v RAF.« »Kraljevo letalstvo?« Zagledal se je v obrazec, ki ga je imel pred seboj. Bil je tisti, ki sem ga moral izpolniti kmalu potem, ko so me ujeli. Vmešal se je Evroazijcc. »AH mislite prostovoljske letalske sile?« »Ne. Kraljevo letalstvo.«« »Kje ste služili?« »Na Seletaru.«« »Katera eskadrilja?« »Nobena. Bil sem v štabu.« »Letite?« »Ne.« »Na obrazcu ste zapisali, da ste stanovali na Seletaru.« »Da.« »Ste poročeni?« »Da.« »Kje Je vaša žena?« »Ne vem.« »Kdaj je odšla?« Bil sem radoveden, kam meri s tem. Evroaatjeo je urno posredoval. »Ti ste se poročni v Stngaparu, ali ne?« Nisem Imel razloga, da bi to zanikal ali okleval % odgovorom. »Da« »Vaša žena se Je poprej Imenovala Patricia VVere?« Nisem takoj odgovoril. TI ljudje so vedeli marsikaj o meni. »Da« Drugi japonski policist jc s-kočil pokonci. »Zakaj sto bili na Bukit Timorju?« »Hotel sem se pridružiti svojim tovarišem.« »Zakaj niste zapustili Singapura z ostalim osebjem RAF?« »Ostal sem, da bi pomagal evakuiranim družinam.« Spremenili so smer izpraševanja. »Kje ste živeli v Singapuru?« »Na Calmhillski eesti.« »Katera številka?« »Mislim, da jc bila osemnajst.« To je bila hiša Patricljlne matere. So so zanimali za njeno družino? Najbrž ne. »Mislite?« »Da. Tam sva stanovala le kratek čas.« »Kdo jc bil poveljnik vaše eskadrllje?«« To je bila past, na katero sem bil pripravljen. »Saj sem že povedal, da nisem bil v eskadrilji. Bil sem v štabu.« »Ah, da. Kje pa sle se naučili malajščine?« »V Malajl.« »Kako dolfO ste bili v Malaju?« »Dve leti.« Prostodušno sem se jim zlagal, ker sem bil radoveden, ali me bodo ujeli pri laži. »In v dveh letih ste so naučili maiajščine ia tamilščine ter se poročili?« »Da.« Ubrali so drugo pot. »Narednik, kdaj ste zadnjič leteli z RAF?« »Zdaj nisem več letalec. Povedal sem vam že, da sem bil v štabu.« »Kakšno delo ste imeli tam? Kaj delate v RAF«? ^ STRAN GLAS SREDA, 19. APRHjA 19« © družbeni prehrani v Kranfa J S tem se ne smemo! zadovoljiti Kosilo od 70 do 240 dinarjev TELESNA KULTURA Ob 20-letnici ljudske revolucije Kranj kot močno industrijsko mesto s številnimi delavci, ki so zaposleni v tovarnah, še danes nima prepotrebnega večjega obrata družbene prehrane. Nekatere tovarne, vzemimo Iskro, Tiskani-no, Savo in še nekatere druge, so ta problem rešile tako, da so si ustanovile svoje obrate družbene prehrano, kjer se hrani precej delavcev. Vendar to še zdaleč ne zadošča potrebam, ki v Kranju so. Ostali delavci, ki so zaposleni po drugih podjetjih in ustanovah v kranjski komuni, so si morali poiskati prehrano drugje, in sicer v kranjskih gostinskih podjetjih.. leta. Skoda je le, da je zmogljivost kuhinje premajhna.« Greta Bratina je dijakinja ii. letnika Tehniške srednje tekstilne šole in je na hrani v šolski kuhinji Tehniške srednje tekstilne šole, kjer stane kosilo samo 70 din. Nedvomno je to najcenejša prehrana v Kranju. Kaj nam je povedala, poslušajmo: »Razumljivo je, da za 70 din ne moreš dobiti ne vem kakšnega kosila. Reči pa moram, da je juha vedno zelo dobra, samo pri priku-hi včasih malo šepa. Ne morem sc nič pritoževati.« Ustavili smo se v Ljudski ku- Na zimskih šprtnih igrah jih je sodelovalo 345 Prav tako se tudi šolarji hranijo hinji v Kranju. Tu se hrani dnevna različnih koncih. Čeprav je| no okoli 300 stalnih abonentov, Pretekli teden je organizacija Socialistične zveze na Jezerskem priredila slovesen zaključek letošnjih zimsko-športnih tekmovanj v okviru 20-letnice ljudske revolucije. Zbranim tekmovalcem je o pomenu praznovanja 20-letnice ljudske revolucije govoril predsednik osnovne organizacije SZDL na Jezerskem. Prikazal je takratno pripravljenost in borbenost nju. Številna udeležba na zimskih športnih tekmah na Jezerskem daje pečat, katerega bi se v mar sikaterem kraju želeli. V majhni vasici pod Grintavcem in razmeroma precej oddaljeni od športnih in kulturnih središč, se je zbralo na startu za sankanje 154 tekmovalcev in tekmovalk, na smučarskih tekmah 84 in na strelskem tekmovanju 108 tekmovalcev, torej naših ljudi in to povezal z borbe-1 skupno je tekmovalo v okviru te nostjo v tem športnem tekmova-1 športne prireditve 346 športnikov O eteta TVD „Partizan" Kranj Brez (ustne telovadnice Med kosilom v kranjski Ljudski kuhinji bila hrana še pred letom dni skoraj povsod v Kranju zodovoljiva, tega danes po mnenju nekaterih stalnih abonentov ne moremo trditi. Povedali so nam, da se je občutno poslabšala. Rajo poskušajmo mnenja abonentov samih in videli bomo, kako so s prehrano v kranjskih gostinskih podjetjih zadovoljni. Najprej smo obiskali hotel »Evropa« v Kranju. Tu se hrani sorazmerno malo ljudi. Stalni abonent Janez Logar dam je med drugim povedal tudi tole: »V restavraciji hotela »Evrope« se hranim že tri leta. V začetku je bila hrana v redu. Sedaj, ko se je začelo vse dražiti, smo za več denarja, ki ga moramo plačati za menu. začeli dobivati občutno slabšo hrano. Omeniti moram, da so bili pred letom dni v Evropi še trije menuji. sedaj pa samo dva, tako da še zbirati ne moreš. Prvi menu stane 240, drugi pa 180 din. Najprej smo imeli abonenti 30 % popusta, sedaj pa ga imamo samo še 20%. Omenim naj še to, da se mi zdi nespametno, da na primer sedaj dobimo za solato vloženo kislo zelje, ki je prav gotovo precej dražje, kot pa če bi kupili svežo solato na trgu, ki je je spomladi dovolj. Kuhati bi morali tudi več močnatih jedi.« Druga »boljša« restavracija v Kranju je »Park«. Tudi tu je na hrani nekaj ljudi. Stane Pucelj, dijak srednje tehniške tekstilne šole. nam je o hrani v restavraciji »Pnrk« povedal naslednje: »V restavraciji »Park« se hra- enkratna zmogljivost prostorov pa jc komaj 42 ljudi v dveh majhnih sobicah. Tovarišica, ki je bila ravno pri kosilu, nam je med drugim tole zaupala: , »Moram reči, da sem s prehrano v Ljudski kuhinji zadovoljna in je kosilo za 120 dinarjev primerno. Včasih še celo lahko izbiraš.« Dijakinja Hilda Stropnik iz Kranja pa se nam jc pritožila, da so f Pretekli petek so se v avli »Si-v mona Jenka« zbrali na rodni letni * skupščini tudi člani telesnovzgoj-^nega društva »Partizan« iz Kranja. $ Tovariš Franc Puhar, prodsod-žnik TVD »Partizan« Kranj je v i svojem poročilu med drugim ome-žnil, da je letos telesnovzgojno dru-■»štvo prvič organiziralo na morju ^taborjenje za svoje člane. To je 'bilo hkrati povezano s kratkim strokovnim seminarjem. Pomembni na novost, ki so jo uvedli v kranjskem Partizanu je razvedrilni — rekreacijski šport za starejše člane enkrat tedensko v telovadnici osemletke »Simon Jenko«. Razen tega je kranjsko telesnovzgojno društvo Partizan z uspehom organiziralo republiško prvenstvo v vajah na orodju. Društvene vrste, moške in ženske so sodelovale na vseh društvenih, okrajnih, republiških in zveznih športnih prireditvah. V društvu imajo tudi nekaj zelo dobrih tekmovalcev. Omenimo naj »Kljub temu, da pri »Starem Mayerju« ni prav preveč čisto, je hrana zelo dobra,« je menil stalni abonent tega lokala tovariš Vladi-slav Pire. Nadaljeval je takole: »Tu se hranim že 6 let in sem vmes poskušal tudi v nekaterih drugih lokalih v Kranju, vendar sem bil povsod razočaran, še zlasti pa nad restavracijo »Jelen«. Janko Šolar, Ljubo Barjaktare-vič in Vučeta Sčekič hodijo na kosilo v gostilno »Pri Jerci« na Go-renjo Savo v Kranju. Vsi trije menijo, da je tu kosilo odlično in stane 120 dinarjev. Pritoževali pa so se nam nad restavracijo »Jelen«, češ, da je tu absolutno predrago, saj je za abonente večerja menuji premajhni. Morda je to|>°do,na Ranči gaja, ki je lani v va-razumljivo, saj mlajša porabijo več kalorij, kot starejši. dinsko državno prvakinjo v vajah na orodju Slavico Andolšek. Razen uspehov v društvu imajo tudi nekatere težave, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj društva. V prvi vrsti nimajo telovadnice. Sedaj ni še nobenih izgledov, da bi dobili svojo in bodo morali še naprej gostovati v telovadnici osemletke »Simona Jenka«. To pa precej otežkoča delo, ker telovadnica ni vedno prosta. Mladinci bi nujno potrebovali svojega trenerja. Doslej jih je vodil uspešno tovariš Perne, sedaj pa, ko se je preselil v Cerklje, ne more več v Kranju opravljati tega posla. Iste potrebe imajo tudi mladinke. V društvu je danes včlanjenih 288 aktivnih telovadcev in približno 180 podpornih članov. pari za Šesto kolo Olimp : Triglav, Jesenice : Mla dost, Planika : Naklo, Prešeren : Skofja Loka, Triglav B : Tržič in Ljubljana : Sobota. od 6. leta do 62. leta starosti. Ženske so bile razdeljene v štiri, moški pa v 6 skupin. Vsi prvopla-sirani so prejeli diplome. Tekmovanje je bilo še toliko zanimivejše, ker so sodniki spremenili rezultate v točke in pripravili na zaključni prireditvi rezultate kombinacije vseh treh športnih panog. Tekmovalci, ki so v posameznih skupinah zmagali v kombinaciji, so dobili še posebne spominske plakete. Rezultati kombinacije so bili naslednji: pionirji do 12 let — 1. Ljubo Semrov, 2. Poldi Pisker-nik; pionirji do 15 let — 1. Andrej Stular, 2. Viktor Zaplotnik; pionirke do 15 let — 1. Ljubica Musič* 2. Micka Košir; ženske od 15. do 25. leta - 1. Dušan Krč, 2. Minka Crv; ženske od 25. leta dalje — 1. Anica Karničar, 2. Zor-ka Tonejc; moški od 15 do 20 let -1. Franci We;scisen, 2. Janez Košir; moški od 20 do 30 let — 1. Vinko Tepina, 2. Jaka Zadni-kar; moški od 30 do 40 let — 1. Boris Kukič, 2. Andrej Karničar; moški od 40 let dalje — 1. Franc Plaznik, 2. Franc Svatovšek itd. Mod ženskimi tekmovalkami je bila najboljša Anica Karničar, med moškimi pa Vinko Tepina. Oba tekmovalca sta dobila pokala osnovne organizacije SZDL Jezersko. Jezerjani so s tem tekmovanjem pokazali veliko zanimanje za množični šport. Predvsem so žene izrazile željo po rekreativnem športu. A. K. NOGOMETNI KOMENTAR Dragocena točka Čeprav 17. kolo v slovenski conski ligi ni bilo odigrano popolno, tekma Kladivar — Ljubljana bo namreč odigrana šele danes popoldne, je bilo na sporedu precej presenečenj. Prvo je bilo v Kranju, saj je malokdo računal, da bo Triglavanom uspelo odvzeti točko prvemu na lestvici Mariboru-Kranjčanom je to uspelo in dragocena »nepredvidena« točka jim bo prav gotovo krepko pomagala iz nevarnih voda. Po nedeljskih tekmah v gorenjski nogometni ligi, se stanje ni dosti spremenilo. Jeseničani bodo verjetno« dobili tekmo proti Šenčurju 3 : 0 p. f., zato ker je bila 12 minut pred koncem prekinjena. V tem času je namreč vratar Šenčur janov fizično napadel sodnika. Partizan iz Škofje Loke je v nedeljo počival, ker igralci Planike iz Kranja sploh niso prišli na igrišče in so tako Ločani dobili tekmo brez borbe 3 :0. Ker smo v nedeljo dobili iz Tržiča napačen rezultat, 'da je Tržič premaga1 Prešerna z 9 : 1, danes to popravljamo in se je tekma končala 3:0 v korist Tržičanov. Mladost pa Je že med tednom odigrala s Triglavom B in ga premagala s 3 : 2. Najzanimivejše kolo v gorenjski, nogometni ligi bo prav gotovo prihodnjo nedeljo, ko so bosta na Jesenicah srečala kandidata za prvaka Gorenjske, in sicer Jesenice in kranjska Mladost. Morda bo ta tekma prav odločilna, kdo bo prvak Gorenjske. Za zmago imajo prav gotovo več možnosti Jeseničani, saj igrajo na domačem terenu. Ostala srečanja pa so še: Planika : Naklo, Prešeren : Skofja Loka in Triglav B : Tržič. jah na orodju med mladinci osvojil drugo mesto v državi. V svojih vrstah imajo tudi večkratno mla-; J£^RJg$8ffl^ prav toliko kot »Pri Jerci« kosilo, razen tega pa so še povedali, daJsv°Je vrste in kma,u izenačili ter jc postrežba skrajno neprimerna. J Prešli v vodstvo. Obdržali so ga Janko Šolar je še pripomnil: ldo konca polčasa in je znašala »Se vse bi bilo v redu, če bi razlika za 6 točk v korist Trigla-denar, ki ga plačam za večerjo,'vanov. dobil tudi temu primeren obrok.f Najbolj dramatičen je bil konec Vendar ni tako, večkrat se ne na-rtekme, ko so Zagrebčani vodili z jem.« r59 : 58. V tem trenutku je Petriču Ko smo obiskali ljudsko kuh i njo f uspelo v zadnji sekundi doseči koš nim že od decembra 1959. leta. Zal pri Kmetičevih v Kranju smo bilirin že so Kranjčani vodili 6 točko ta denar, ki ga plačamo za kosilo malone presenečeni. Nihče se nif razlike in bi celo zmagali, če ne ali večerjo je hrana preslaba. Ni-' nad hrano pritoževal. Vsi so meni-f bi bila v istem času storjena oseb- Slovensko-hrvatska košarkarska liga Za las ob zmaso TRIGLAV : MLADOST (Zagreb) 68 : 75 (60 : 60, 28 : 22) V nedeljo se je začelo tekmovanje v slovensko-hrvaisl-d košarkarski ligi. Kranjčani so igrali prvo tekmo doma in so imeli v gostih odlično zagrebško Mladost. Čeprav nih'j: ni pričakoval, da bodo Triglavani povsem enakovrede nasprotnik gostom, se je vendar zgodilo tako. V začetku so Zagrebčani vodili mo vodila dobro. Gledalcev pa se kar z 8 :0, toda Kranjčani jim ni- je zbralo na igrišču v Savskem so hoteli ostati dolžni. Uredili so, logu okrog 500. -č koli se ne najem. Menim, da ima premalo kalorij in tudi obroki so premajhni. Včasih dobimo tudi tako juho, da jo večkrat pustim. Ne razumem, da so hrano poslabšali sedaj, ko so jo podražili. Vse kaže, da si bom moral prehrano poiskati nekje drugje, za cenejši denar.« Valter Vošinek je doma iz Celja. Obiskuje tehniško srednjo tekstilno šolo v Kranju in se hrani v šolski kuhinji na Jezerski cesti. O prehrani v tej restavraciji nam je povedal tole: »Za 105 dinarjev, kolikor stane kosilo, moram reči, da je hrana prav dobra ln se tu hranim že tri li, da je tu še najbolj domača infna napaka nad igralcem Mladosti sorazmerno zelo poceni 120 dinar-r Pričakovali smo ali bo Zagrebča-jev za kosilo. Tu se hrani sedaj fnom uspelo realizirati osebni met okoli 200 ljudi in še kateregafali ne. Zoga je zletela v koš in re-sprejmejo, če je potreba. f zultat je bil izenačen 60 : 60. Tu smo videli mnenja abo-r Po novih pravilih v košarki mo-nentov, morda so nekateri položaj fra v vsakem primeru ena ekipa ocenili dovolj kritično, ali pa tudi f tekmo odločiti v svojo korist. Za-ne. Toda na vsak način drži ugo-^to je sledil podaljšek 5 minut igre. tovitev, da se je v nekaterih«7 Kranjčani so bili že precej izčr-kranjskih gostinskih lokalih k^jubfpani, ker je ena petorka igrala podražitvi hrana poslabšala. To pa#skoraj vso tekmo. Igralci Mlado-narekuje, da je skrajni čas, da#sti pa so to izkoristili in z dobro začnemo razmišljati tudi v kranj-f taktiko domačinom »ušli« in zma-ski komuni o sodobnem obratu # gatli z rezultatom 75:68. Za doma-družbene prehrane. S tem kari čine sta bila najuspešnejša Petrič imamo sedaj, se prav gotovo ne^24 in Bohinc 15, za goste pa Be-smemo zadovoljiti. m. Zivkovič govič ii 22 točk. Sodnika sta tek- Z nedeljskega srečanja med Mladostjo in Rudarjem Rokometni komentar ost izgu V nedeljo je bilo odigrano 12. kolo moške republiške rokometne ligo. Gorenjski zastopnik Mladost iz Kranja je imela v gosteh Slovana iz Ljubljane. Kljub slabemu sojenju so imeli gostje nekoliko več sreče in so zmagali 13 :11. — Krim je premagal Kovinarja iz Maribora z rezultatom 13 : 8. Odred si je priboril dve točki z Rudarjem, Branik pa z ljubljansko Svobodo. Na lestvici zanesljivo vodi ljubljanski Odred, kranjska Mladost pa je na 6. mestu. V ženski republiški rokometni ligi pa so v nedeljo odigrali 9. kolo. Kranjčanke so slavile visoko zmago nad svojimi sovrstnicami iz Trbovelj in pripisale še dve potrebni točki. Kot so nam sporočili z Golnika bo Storžič še naprej so- (iiiiiiiiijiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii^ fiiiiiif"**'><<>Mi:i(iitiiiiiiiBnHmiiinniiiiiiiiiiiiimmmmiiuimmiiiiiiiiiiiminim' Vedno: CERARI Kamniku prav gotovo privlačijo tudi dru- d Ljubljane na lanskem državnem prvenstvu, kjer smo bile društvo, kaj nisi ti športni refe- I rent?« | »Da, toda pri tej funkciji ni- jT mam dosti dela, ker šola nima | svojega športnega društva, če- | prav je bilo v začetku leta o | ustanovitvi tega precej govora, g Pred tekmovanji zberemo repre- | zentanco in to je vse.« »Ker si maturantka in se boš t" H Športno življenje v H jc precej razgibano, saj je tu ge?« m veliko imen, od katerih si še »Seveda, rada telovadim na prve.« 1 marsikaj obetamo. Prav gotovo orodju, predvsem na konju in „jn kje treniraš odbojko?« H je ena najbolj znanih kamniških na krogih, razen tega tudi ša- »Treniram pri odbojkarskemu I športnic, dijakinja CICA MI- hiram, vendar oboje le za zaba- klubu Kamnik. V zadnjem času g ZONI. Zato bo nedvomno zani- vo.« gem imela za temeljite treninge I mivo, če nam sama kaj pove o »In je to vsa tvoja zabava iz- fcaj maj0 ker sem imela I svojem športnem udejstvovanju. ven šole?« veliko dela s pisanjem maturi- »Ne, mnogo še berem domačo , . nni/wr«»« g »Cica. najprej nas zanima s |n tuJQ ,|teraturo in je to ra tctne naloge.« H katerimi športnimi panogami se Sporta moj drugi konjiček.-- 1 intenzivno ukvarjaš?« g *, - nas zanima tvoj štvo, bi nam lahko kaj povedala boš odšla po končani gimnazij', i »Naiveč treniram odbojko, največji uspeh. Bi nam ga lahko <> uspehih vaše ženske vrste?« Bo tvoj nadaljnji študij kaj v g prav take pa v^ak dan tudi tek, zaupala?« »Na državnem prvenstvu v zvezi s športom?« I in to kar po dvorišču pred Di- »Seveda, saj ni nobena skriv- Slavonskem Brodu smo zasedle »Seveda bo! Odšla bom na V!š- 1 fadkim domom, v katerem sta- nosi. Na republiškem srednje- četrto mesto, v Sloveniji pa smo jo solo za telesno kulturo.« i "nu'em. V teh dveh panogah tudi goiskem prvenstvu leta 1957 sem bile druge za ekipo železničar- »In kateri od domačih sportni- I r.Vv»: tekmn'cm; tečem na 60, zaSedla prvo mesto v teku na skega odbojkarskega kluba iz kov ti najbolj ugaja?« i c:a' ln 80!) m.« 600 metrov. V odbojki pa morda Ljubljane.« »Vedno: Cerar!« i »&sieri teh dveh športov te to, da sem igrala v reprezentan- »Imate na šoli morda športno |||inil,lll>ll!lillllll!ll!i!illi;illlll!llllil!IIIIW^ morala sedaj odločiti za svoj na-►Ker si ravno omenila dru- daljnji študij nas zanima, kam deloval v ženski republiški ligi — J pili v nobenem tekmovanju, s° kot tudi v gorenjski rokometni I bile predvsem finančne težave. ligi. Vzrok, da doslej niso nasto-| Sedaj so tudi to uredili. ** Ob proslavi Dneva mladosti Tudi letos moštveno CUP tekmovanje za pokal maršala Tita 1961 Tita se bodo lahko udeležili vsi člani ša- Letoinjega CUP tekmovanja v počasti-1 hovskih društev, klubov, sekcij, delovfl^ tev Dneva mladosti in za pokar Maršala ' kolektivov, podjetij in ustanov, u"'enC' osemletk in gimnazij, člani DPD Svobo in DPD Partizana. Vsaka organizacija b° lahko nastopila z neomejenim števi'0"1 moštev. Vsako moštvo bo štelo 4 ali članice, ki bodo tekmovale po iz'01-1 nem CUP sistemu od občinskega prven stva do zaključnega tekmovanja za p'v"| stvo fepublikc, ki bo od 25. do 27. n"'* v Portorožu in Pirnnu. Na zaključne"1 republiškem prvenstvu bosta Iz kranl ga okraja naslonili dve moštvi. Za PrV<^ stvo Kranja bo tekmovanje v četrtek, aprila popoldne, v prostorih Delavski doma, naslednje kolo pa že 23. tega seca. ORODNA TELOVADBA V KRIZAH Križe — Te dni je bilo v Križah tekmovanje v orodni telovadbi v okviru gorenjske lige. Domače pionirke so se pomerile s pionirkami z Visokega, medtem ko so se pionirji srečali s Kranjčani. Rezultati so bili naslednji: pionirji — 1. Matija Juvan, 2. Marjan Mavric, 3. Tone Andolšek (vsi trije iz Kranja). Zmagala je vrsta iz Kranja. Pionirke — 1. Natalija Pavlic (Visoko), 2r Ida Ribnikar (Križe), 3. Vika Rozman (Križe). Zmagala je vrsta iz Križev. M. G. NAKLO:PODBREZJE 1654 :1535 Danes dopoldne je bilo v Naklem prijateljsko strelsko tekmovanje z zračno puško med SD »Rudi Mede-Groga« iz Nrkloga in SD »Tine Teran« iz Fodbrozja. Za vsako skupino je nastopilo po 10 strelcev; 5 članov in 5 mladincev. Zmagali so strelci iz Naklcga s 1654 krogi pred strelci iz Pod-brozij s 1535 krogi od 2000 možnih. Od posameznikov je bil najboljši Božo Kožuh (Naklo) s 184 krogi od 200 možnih. STRELSKI DV030J Dne*1 BOH. BISTRICA — V počastitev železničarjev je bil v nedeljo dor>o!''n,r Bohinjski Bistrici prijateljski dvoboj člani tamkajšnje strelske družine in * ničarji. Za vsako skupino je nastop''a^^e Zmagali so član' stre kroji pred želcničar) članska ck:"-dru/inc z 731 ki 19*0 ih- to dosegli 579 krogov od 1000 me ^-••1-znikov je bil najbol)*« Od Fujs V pa je bilo istega dne stre'''— tekmovanje z bohinjskimi strelci s 161 krogi. TVD Partizan tudi zračno Bohinc pr!;«1*1' i puško . . en St*«* m strelci >1' _ %. Žagar iz Kran'a. Za vsako druli«0 )e ^ stopila 5-č!anska moška, 5-čianska f0 in 10-članska pionirska ekipa. ZmaP Kranjčani.