st. <*9» H\\m piiuii v iitire^ri crntitt tu u putu
v ^rstUt * soboto 14* februarja 1925.
Posamezna številka 20 cent*
Letnik L
riTal*, izvirni Si p on del jek. vsak dan	redniitvo: ulic* sv. FrinčlSk«
A sffikega Jt 20. I. nadstropje Dopisi	* šltjajo uredništvi« V^f
plsn a se ne sprejemajo, rokopisi j^A * ' Jjo. — Odgt
Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna	1 ak tiskarna Ed
rraJa za mesec L 7.—, 3 mesece L	't ta L 32.— in celo l«to L^JL —>
Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Tc&ra>RfCdniSra in uprave št. 11-57-
- Juge
Posamezne itevllke v Trstu in okolid po 30 cent — Oglasi se račun*jo v Urokosti ese koioo« (73 mm.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnic«, zahvale, poslanic« ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih savodov mm po L 3. — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj po L Z — Ogfasi, naročnina in reklamacije se poilljajo izključno uprav* edinosti, v Trsta, aUca sv. ftančiika Asidkega Mev. 20. L nadstropje. — Telefon nredaiitva ta wm 1147.
M\m Italije o borbi za svobodo narodov
V svojem odziva na tisti prosluli govor senatorja Tolotmei-a v rimskem senatu, na ta izbruh prenapetega Ln brezglavega jezikovnega imperijalizma je menila dunajska «Neue Freie Presse», da se je čuditi, da raivno od italijanske strani prihaja tak furor proti vsaki jezikovni pravici drugorodnih državljanov. Kajti — tako je naglašai dunajski list — ravno Italijani dobro vedo, kako dragocen je narodni čut vsakemu narodu!
«Neue Freie Presse* je zabeležila resnico. Vsa zgodovina italijanskega risorgi-menta, bojev in žrtev za narodno ujedinjenje in veličino Italije, je le ena sama velepesem o sili in moči nacijonalne ideje. Žabcu se nam mera zdeti kot prava psihološka zagonetka dejstvo, da — ne smemo reči Italijani, pač pa politični predstavniki javnega življenja — ne morejo razumeti istega narodnega čustva pri svojili drugo-iodnih državljanih. Pa ne samo razumeti, marveč ga še obsojajo. Čustvo, ki je njim sveto in nedotafkljiv-o, čustvo, ki je delalo čudeže junaštva, domovinske požrtvovalnosti in si'jajne ljubezni zvestobe do lastnega naroda: isto narodno čustvo, isto ljubezen in zvestobo do svoijega lastnega naroda na naši strani označujejo kot nekaj nedopustnega, pogubnega, zločinskega, izdajalskega. Za na& ne dopuščajo istega narodnega prava, za katero je italijanski narod v epopeji svojega ujedinjenja prelil reke krvi, istega načela narodne enakopravnosti in zaščite, ki so ^a z železno voljo branili 7-a svo*e soplemenjake pod bivšo avstrijsko vladavino!
Prav ima dunajski list: to je psihološka zagonetka, ki se zdi skoro nerazrešljiva. Kako naj si razlagamo to razdvojenost duše, sicer ne — ponavljamo — italijanskega naroda, ker ta je v svojem jedru svobodoljuben — pač pa rvseh tistih, ki sd usvajajo besedo v njegovem imenu?!
Ena edina razlaga bi bila. V dejstvu namreč, da jim je bilo doslej sožitje, vkupno življenje z drugimi narodi neznano. Imajo sicer že polstoletja v državi naše soplememjake v Benečiji. Toda nikdar niso živeli z njimi, marveč vedno nad njimi! Razmerje med italijanskim 'večinskim narodom in beneškimi Slovenci je bilo razmerje med gospodarji in brezpravnimi podrejenci v narodnem pogledu!
Sedaj pa, po priključitvi pol milijona »črvih slovanskih državljanov drugačnega kova, nego je bilo doslej tistih 30 ali 40 tisoč beneških Slovencev, se je polorai bistveno spremenil. Vštevši nemško mar. šino, priključeno k Italiji, ima italijanska držama danes okoli 800.000 dragorodnih državljanov: z živim narodnim čustvom, z gorečo ljubeznijo do svoje narodnosti in svojega jezika in z odločno voljo, da si ohranijo to sveto dedščino!
Te spremembe ne morejo in tudi nočejo razumeti naši državni motgotci in tiisiti prenapeti pristaši nacijonalnega furorja, kakor ga razglaša senator Tolomei. Nadalje prezirajo s suvereno domišljavostjo dejstvo, da ti manjšini 800.000 drugorodcev ne živita morda pomešani med večinskim narodom na ozemljih starih ^okrajin^. marveč — po veliki večini — zdržema na svojem starodavnem ozemlju ter da tudi s tistimi oldlomki, ki živijo na lastnem ozemlju pomešani z drugorodci, tvorita svoji posebni narodni edinici! Slednjič pa je še eno dejstvo, ki ga ne smejo prezirati zlasti odgovorni činitelji. Dejstvo, da se ti drugorodni manjšini čutita kot sestavna dela etnične vkupnosti onkraj meja države, da torej postopanje s tema manjšinama — ravno po naravi narodnega čustva — ne more ostati brez vtisa na razpoloženje v dotičnih dveh narodih naoram naši državi.
Da to narodno čustvo obstoji v naši narodni manjšini in da je živo in neiztreb-Ijivo — to je pofvedal italijanski javnosti senator Mosconi na podlagi lastnih iz-kustevi. To čustvo je bilo že z rojstvom vcepljeno v dušo tudi nam, kakor vsakemu drugemu narodu. Vsi poizkusi, da bi nam ga ubili, so boj proti — naravi Sicer pa sledimo s tem, da se postavljamo na stališče, ki nam ga velcvno nalaga naše narodno čustvo, le zgledom, ki ph daja italijanski risorgimento. Razlika _ in -sicer bistvena — pa je v tem, da se oni borijo za absolutno narodno in jezikovno nadvladje nad ljudmi drugega nlemena, mi pa le za naravne pravice brez v>sake škede za drugo pleme. Tudi če ne bi bilo narodno Čustvo v naših ljudeh podedovano že po rojstvu, bi ga moralo oživiti vse sedanje postopanje z njimi v narodnem in jezikovnem pogledu.
Pra vično in dobrohotno postopanje narodnimi manjšinami pa je tudi postulat misli in načel sodobne demokracije. Opozarjamo tu na besede Lloyd Georgea (v cNeue Freie Presse» od 25. januarja 1925), s katerimi ta znameniti angleški državnik pripisuje ramo I.taKji veliko vlogo v borbi demokracije za uveljavljenje svojih idej ki pa -so nerazdružno spojene z idejo narodne pravičnosti, v našem slučaju: zaščite narodnih manjšin! Piše: « Pravi boj za obstanek demokracije se ima dobo-jevati v Nemčiji in Italiji. Koncem 18. stoletja se je borba za evropsko svobodo odigravala na bregovih Rena in na ravni Lombardije! Slednjič so se visi narodi zapletli v ta boj. V tem boju evropskih narodov
dvajsetega stoletja za ohranitev svobode, bi se mogla zgodovina ponoviti!«
Velika je naloga, ki jo nalaga Lloyd George Italiji v boju za svobodo narodov. Na njej je: ali da se izneveri tej ča-stni nalogi, ali pa da si osvetli lice pred vsem svetom kot prvoboriteIjdca svobode!
Senat za zaštito svobode
na volitvah in proti tlačenju javnega mnenja
RIM, 13. Na današnji seji senata se je nadaljevala razprava o zakonskem načrtu za volilno reformo. Sen. Mosca je poudaril, da se je o priliki razprave o volilnem zakonu, ki je -sedaj v veljavi, izrekel odločno za ene imensko volilno okrožje, ter je izjavil, da bi bil brez drugega za novo
volilno reformo, ako bi bila predložena v______
besedilu, ki ga je sestavila vlada; sedaj shajanja in* tiska pa, pred besedilom, spremenjenim od por slanske zbornice, je začel omahovati. Vendar pa noče vztrajati na predloženih popravkih, ker bo država mogla že po zakonu, kakor je bal predložen, dobiti zbornico, ki bo odgovarjala njenim težnjam, vse to pa le v slučaju, ako »se bodo volitve izvršile »v dobi miru. Drugače bi po njegovem mnenju vsak vodilni zakon
Opozicija prit! volitvam v sedanjem položaja
Zbornica 9e sestane 5. marca
RIM, 13. Včeraj ob 11. uri se je predsednik zJbocrmoe on. Casertano podal k Muissoliniju, s katerim se je zmenil za dan zopetne otvoritve zbornice. Kakor pravi uradno poročilo, bo zbornica začela zasedati 5. marca in bo razpravljala o proračunih. Na dnevnem redu tega zasedanja je tudi spremenHeiv v zakon vseh zastalih ukazov-zakonov in razprava o drugih zakonskih načrtih, ki čakajo še na odobritev.
Sinoči se je odbor opozicij zopet sestal ter sprejel resolucijo, v kateri se odločno izreka proti temu, da bi se volitve izvedle v sedanjem položaju, ko so v resnici odpravljene državljanske svoboščine, ko se ne more govoriti o svobodi propagande,
za draginjsko doklado državnim uradnikom
RIM, 13. V dobno poučenih krogih se zagotavlja, da bo vlada za novo finančno breme, ki pade na državo radi zvišanja plač uradnikom, obdačila konsoim vina.
obrodil°slabe sadove. Vsak volilni zakon Ta davek bo iznašal 10 cenit, za iHer in
proučuje že vprašanje
je podlaga, potom katere prihaja preko zakonitih potov glas vladanih do 'vladal-cev. Da pa bo ta izraz, ki se po navadi imenuje javno mnenje, odkritosrčen in spontan, je treba, da imajo vsa mnenja gcHtovo svobodo propagande in da je osebna svoboda državljanov zaščitena pred nasilji oblaistev in zasebnikov. Brez te zaščite bi ^velika množica vladanih ne mogla odkritosrčno izraziti svojega mnenja,
finančni minister za njega uvedbo.
Proti preklinjanju
Važni sklepi italijanske Delavske zveze
VER ONA, 13. Na današnji seji je državni svet Delarvske zveze proučeval važna gospodarska in i socijalna vprašanja ter enciglasno sklenil naslednjo resolucijo
„	, „ . ... , . cav. Bel vara: Zastopajoč stališče, da dto^
svo?e sodbe o stanju države mvoktve bi bri običa^	ugled namda ^ da e_
klmjanje v največji men škodi proizva-
tako postale gola formalnost brez nobene vsebine, kakor se to dogaja v najbolj zaostalih državah Južne Amerike.
Tega prepričanja ča*s nikakor ni ošibil in zato je govornik pozval vlado, da poskrbi za vso varnost volileev na prihodnjih volitvah.
Sen. Crsspolda je tusdi pozval vla<do, da da primerna zagotovila, da se bodo prihodnje volitve vršile v popclni svobodi. Izrazil je željo, da 'bi sedanja vlada dobila mandat za razpis 'vioKtev, ker je odločen nasprotnik pcirlovne vlade, o kateri1 se je govorilo', da bo izvedla volitve. Razen tega da bi tudi fašislovska stranka, ako bi izgubila vlado, postala nedisciplinirana in bi postala tako resna nevarnost za državo.
Senatorja Pavia in Ruffini sta se priznala prepričana pristaša proporci j male, medtem ko je Santucci zatrdil, da se ves senat strinja z novim zakonskim nacrtom za volilno reformo v njega bistvu. Noben 'volilni zakcin — je zaključil sen. Santucci svoja izvajanja — ni popoln in mogoče je ta, o katerem razpravljamo, še najmanj slab.
S tem se je zaključila splošna razprava o zaikonu za volilna reformo, nakar je do- j bil besedo poročevalec za ta zakonski načrt. Sen. Schanzer je nato odgovarjal na razne pripombe svojih predgovornikov, nakar je bila seja zaključena. Na jutrišnji seji se bo razprava o volilni reformi nadaljevala in se bo »vršilo najbrže o tem zakonskem načrtu tudi glasovanje.
janju nn mirnemu socijalnomu sožitju, iskiene zborovanje Delavske zveze, da se mera v vsakio pogodbo med delodajalci in delavci vključiti prepoved, da se ne sme nobena izmed navedenih strank posluževati kletvine. Vestno izvrševanje te določbe bo jasno pričalo o višini civilizacije našega rodu.
Opozicijo v beograjski skupščini pred odločitvijo
Nevolja radi Radićevih zahtev
BEOGRAD, 13. (Izv.j Danes dopoldne se je v parlamentu in v predse dni š Ivu vlade opažala precejšnja živahnost. Posebno živahno je bilo v radikalskem »klubu, kamor so bili poslani novoizvoljeni poslanci, da ise medsebojno spoznajo) in da se eventuelno priredi klubova seja. V ra-dikalskem klubu sta se predipolclne zgla-sila notranji minister Božo Maksimovič in Ljuba Jovanović. Od 12. dol 1. ure je Jo-vanovič konfejriral s Pašićem o političnem položaju. Po končanem razgovoru «se .je Jcavanovič držal napram
omejen šele ob pol 11. ponoči. Škoda znaša več milijonov dinarjev, ki pa je popolnoma pokrita pri petih zavarovalnicah. Potžar je bil tako velik, da je žarelo nebo dakč naokoli. V veliki nevarnosti sta se nahajali tudi sosedni bvomici za karto-nažo in pohištvo.
Zavrnjen bolgarski protest
BEOGRAD. 13. Včeraj popoldne je prišel k zunanjemu ministru dr. Ninčiću bolgarski poslanik Vakareviski in protestiral v imenu svoje vlade zaradi spopada med bolgarskimi četami in pristaši Stambaliij-skega pri Godku. Bolgarska vladai pravi, da so prišli pristaši Stambolijskega na •bolgarsko ozemlje iz Jugoslavije. Dr. Nin-čič je zavrnil poslanikov protest in izjavil, da nima jugotslotvenska vlada1 nobene zveze s to zadevo.
Po MM dot v MmM
Strahoviti prizori na mestu nesreče
DORTMUND, 13. Ko se je izvedelo za katastrofo v rovu «Minister Siein*, je nastala med prebivalstvom velika panika. Tekom par ur se je pred vhodom nabralo več tisoč ljudi. Odigravali so se strašni prizori. Pred vhodom v. rov je bila postavljena močna policijska straža, ki jo je bilo treba vedno pomnože vati. Večkrat je skušalo prebivalstvo s silo udreti v nov. Razpoloženje se je posebno vsled tejga slabšalo, ker ni bilo mogoče dobiti nikakih točnih poročil o obsegu nesreče. Številni komunisti so porabili priliko za to, da so napadli vodstvo rudnika, češ za kako nizke mezde se mora rudar vsako uro izpostavljati smrtni nesreči.
Že po nekaj urah rešilnega dela je bilo jasno, da vtsJed ogromnih mas razvalin ne bo mogoče rešiti nikogar izmed zasutih rudarjev. Prva skupina reševalnega moštva je delala neprestano do 5. ure zjutraj. Pri izkopavanju sta bila usmrčena še dva sanitejca, tako da se je število mrtvih zvišalo na 140. Vzroike nesreče bo, kakor e predpisano, proučil pcileg (Strokovne ko misije tudi poseben parlamentaren odbor.
DORTMUND, 13. Ravnateljstvo rudnika je preklicalo prvotni sklep, da ne bo objavljalo podrobnosti o katastrofi v rovu «Minister Stein*. Na ta način se je slika o vzrokih te najtežje katastrofe, ki je kdaj zadela nemško rudarstvo, deloma razčistila. Pred eksplozijo je bilo čuti dva težka udarca, katerima je sledilo podzemeljsko grmenje in močni sunki. Od 44 rudarjev, ki so se nahajali ob času eksplozije v rovu, je bilo mogoče rešiti .samo šest. Večina ponesrečencev je zgorela ter jih je bilo mogoče identificirati samo s pomočjo osebnih legitimacij. Približno 100 rudarjev pa je umrla vsled zastrupljenja s plini. Na raznih mestih so našli znake, da je mnogo ponesrečenih živelo še več ur po eksploziji.
Danes dopoldne je našlo reševalno mo-
Društvo
„Trdno držati in vztrajati"
pravi Mussolini — Farinacci glavni tajnik fašistovske stranke
RIM, 13. Sinoči ob 22. uri se je začelo v palači Venezia februarsko zasedanje velikega fašistoivskćga sveta. Ob tej priliki je ministrski predsednik Miussolini pozdravil Devecchija, ki se je te dni povrnil iz Somalije, ter rekel nato med drugim: Faišistovska stranka je danes sama proti vsem starim strankam. Smatram to za prednost, za -slavot, za gotov znak živ-ljenjazmožnosti, za znak namreč, da je fašizem v resnici izvršil revolucijo. Velika kriza, ki se je začela «v» juniju, se mora smatrati rešena vsaj v svoji najvišji tooki, ampak ni še zaključena. Ako bi smel rabiti vojne izraze, ne da bi napenjali svojih dolgih ušes namišljeni zagovorniki normalizacije, bi rekel da smo dobili zmago, veliko zmago. Dobili smo izven starih strank veliko število brezimnih soglašanj in morali botmo delati, da postanejo ta priznanja definitivna. Pa odlomki starih strank ne mirujejo še.
«Na splošno: se drži trdno in ise vztraja. To pomeni kaj.
«Fašizem je v svoji celoti na nogah, ves pripravljen, da spopolni svoje ustanove, „ Pogleda svoje vrste, da se usposobi za naloge. Kdor zapusti veliko reko,
apram novinarjem pre-1 §tvo posamezne skupine popolnoma žgoče, rezervirano m je le kratko izjavil, da rel*h trupel. Posamezne je zračni pritisk vlada resno pripravlja potrebni matenjal * * f za delovanje nar. skupščine. Popoldne je Pašič sprejel ministra za kme in rudni!ke
nove
postane slaboten m se zgubi. To je opomin sestih let naše zgodovine. Dnevi bo-docnosti,, na* bodo taki kot hočejo, nas bodo dobili pripravljene z vso našo vero m pomagala nam bo naša mrzla, vztrajna, neukrotljiva volja*.	r '
Po aplavzih, ki so pozdravili te Mussolini jeve besede, se je guverner za Somalijo Devecchi zahvalil za predsednikov pozdrav ter poročal o položaju v koloni« Nato je veliki fašistovski svet proučil splošni položaj .Stranke ter se odločil za zo-petno ustanovitev glavnega tajništva stranke. Na predlog ministrskega predsednika je bil Farinacci soglasno izvoljen za glavnega tajnika stranke. Končno je bilo še sklenjeno sklicati za 21. aprila v Rim vise pokrajinske načelnike stranke, nakar se je seja ob 1. uri zaključila. Prihodnja seja bot jutri ob 22. uri.
Žerjava, nato KrsAor Miletiča.
Načelniki opozicijskih strank so danes dolpoldne nadaljevali svoja posvetovanja, katerim je prisostvoval tudi davidovičevec Šumenkovič, ki se je nato podal k zunanjemu ministru Ninčiću ter ga informiral o. zaključkih seje opozicijskega bloka. Odbor opozicij je sklenil počakati na u-krepe vlade in bo po teh uravna! stališče opozicije.
Popoldne je bil dr. Korofcec na dvoru na krajši avdijenci.
Na razprarvljanju šefov opozicije o krivdi na porazu pri volotrah se je kazala odkrita nevolja »proti Radiću, ki zahteva parlamentarno abstinenco, za kar se pa ostala opozicija kar ne more odločiti. Odbor opozicij je tudi pron£evaif možnosti za pr eorijentacijo svoje fronte an novih smer nic v opozicijski politiki. Qd ukrepov vlade bo odvisna omilitev postopanja opozi-erjonaLnih strank, ki pač uvide vajo, da razpolaga vlada s tako *ve6mo, ki bo odločno zmagovala celotni program in redno delovanje v nar. skupščini. Da bi skrili svojo nevoljo, ponavljajo načelniki opozicije potom srvoph glasil pravljice o terorju in nasiljih, ki jih vlada, odločno zanikuje.
BEOGRAD, 13. (Izv.) -V dolnjem Banatu je prišlo do spora med pristaši Da-vidovičeroe stranke, m sioer radi poslanca Ljube Mihaeloviča, ki bi po 'Sporazumu stranki moral odložiti svoj mandat v prid Jose Gjorgjeviča. Mihajlovlč pa tega noče storiti, zato se spor ni še poravnal.
Jugoslavenski telegicOs odpotovalo v Firenn
BEOGRAD, 13. (Izv.) Danes dopoldne je odpotovala jugosl. delegacija za italijan-sko-jugoslovenako konferenco, ki se ba 15. t. m. nadaljevala v Firenzah. Jugoslo-venska delegacija je dobila včeraj od vlade vsa podrobna navodila, posebno v zadevi jugoslovenskih narodnih manjšin. Načelnika delegacije dr. Rybaf m dr. Metličić odpotujeta jutza v Fvenze.
Velik pote t_______
ZAGREB, 13. V tvornici lesnih izdelkov «Ma» d d na SavJci ceati je nastal vče-
SLS^f*	*	* veliko naglico.
Reševalna	bila «afao otežkočena,
ker tamkaj m hsdramtov in ao moraH silci dorvažati vodo z vozovi. Ogenj je
•vir^el daleč v stran, tako da so imeli polomljene vse ude. Na steni nekega rova so našli zapisana s kredo: «Do 11. vsi zdravi! Nas je devet!» Poleg tega napisa so našli vseh devet rudarjev mrtvih. Na drugih mestih, kjer .se je delalo, ni bilo opaziti nikakih znakov o kaki katastrofi
Vzroke nesreče <bo mogoče ugotoviti šele v nekaj dneh. Strokovnjaki izjaivljaijo, da je nemogoče, da bi bila eksplozija nastala vsled iskre iz kake lokomotive. Rov, v katerem je nastala prva eksplozija, je služil .samo za dvigala in zračenje. Če bi se bili plini vneli v prostoru, kjer so kopali, bi bila katastrofa gotovo zavzela še večje dimenzije.
Kakor se pripoveduje v rudarskih krogih, so se že v četrtek pojavljali predznaki te katastrofe, katerim pa niso posvetili dovolj pozornosti. Vsled iskre neke lokomotive so nastali na več krajih treskavi plini. Sicer pa je bil rov «Minister S tein» znan kot eden najbolj zračnih. Do-sedaj iso rešili 29 rudarjev, ki pa so vsi oboleli na zastrupljenju s plinom in ,jih vsled tega za enkrat ni mogoče zaslišati. Eden od teh je umrl.
Kancelar Ltsther prispel v Dortmund
DORTMUND, 13. Državni kancelar Luther je prispel semkaj o polnoči ter se podal na mesto nesreče. Sprejel je člane delavskega rudniškega sveta ter jim izrazil sožalje nad veliko nesrečo, ki je doletela dortmundske delavce.
ŽALOVANJE V PORURJU BERLIN. 13. V Porurju vlada splošno žalovanje radi rudniške nesreče t Dortmundu. Javna poslopja so iz Tešila ▼ znak sožalja črne zastave. Oblasti mesta Dotmonda 90 prejele številne žalne brzojavke iz mnogih mest Nemčije, od predsednika rvfnibtike In državnega kance-larjau
Predsednik policije v Berlinu odstopil
BERLIN, 13. Predsednik policije v Berlinu, Richter, ki je bil <v zadnjih dneh večkrat zaslišan od pruskega parlamentarnega odbora v zadevi finančnega škandala Barmat, je prosil pruskega ministra za oprostitev od skuž/be, kar mu je bilo ugodeno.	_
Kongres poljskih Židov
VARŠAVA, 13. Židovski Usti pišejo, da je povabljen na poljski sijonistični kon-jgres, ki se bo vršil 1. marca, predsednik mednarodne sifonistične organizacije Na-hum Sokolov.
narodov bo proučevalo poljsko« gdanski spor
VARŠAVA, 13. Na porodilo visokega komisarja svobodnega mesta G danskega je odgovoril predsednik Društva narodov, da bo poljsko-gdanski spor predložen prvi plenarni sfeji sveta Društva narodov ter je pripomnil, da goji trdno zaupanje, da bosta poljska republika in svobodno mesto Gdanskoi do končnoveljavne odločitve vzdrževali status quo. Poljska vlada je odposlala tajništvu Društva narodov pismo, v katerem naglaša potrebo, da vsestransko prouči Društvo narodov odnošaje med Poljsko republiko m Gdanskem.
Romunski dolgovi in reparacijski krediti
BUKAREŠT, 13. Finančni minister Bra-tianu je pojasnil zbornici rezultate finančne konference v Parizu. Minister je poudarjal, da smatra Romunija, da so njeni dolgovi tesno zvezani s krediti, ki jih dobi na podlagi repara-cijskih določb od starih sovražnikov, kajti Romuniji je nemogoče, da bi več plačevala, kakor dobiva za svoje žrtve, ki jih je doprinesla tekom svetovne vojne,
Draginjsko vprašanje na ČehoslovaŠk)?in
PRAGA 13. Čehoslo vaška zbornica razpravlja te dni o vprašanja naraščajoče draginje. Vlada smatra draginjo za svetoven pojav. V svrho pobijanja draginje blagovnih borz je nabavila veliko količino moke, ki se bo uporabila za .ureditev (krušnih cen. Ravnotako s& je vlada obvezala, da bo najstrožje kaznovala navijalce cen in razširjevalce lažnjivih vesti, ki bi služile žitnim špekulantom.
Zvišanje plač francoskih državnih uradnikov
PARIZ, 13. Poslanska zbornica je odobrila kredit v znesku 1 milijarde in 400 milijonov frankov v svrho zvišanja plač državnim nastavljencem.
Zanimiva razprava v angleški zbornici
Laburistični poslanec Kirkvvood zahteva, da se črtajo krediti za potovanje walle-škega princa
LONDON, 12. Laburistični poslanec Kirkvvood je predlagal zbcrnici, da zniža kredit za potovanje walleškega princa v dominijone in v južno Ameriko. Kirkwocd je utemeljeval svoj predlog z zatrdilom, da bi bilo bolje, če bi se imenovani denar uporabil za prehranjevanje bednih otrok Anglije, ki trpijo lakote. Govornik je bil večkrat prekinjen in pozvan k redu. OstaK laburistični poslanci so podpirali Kirk-vvoodov predlog. Poslancu laburistične stranke Kirkwoodu je odgovoril zakladni podtajnik. Hvalil je delavnost in energijo walleškega princa, ki se na svojem potovanju poda najbrž tudi v Chile in Uruguay. Zbornica je odklonila Kirkwoodov predlog s 304 glasovi proti 90 ter je odobrila kredit za vvalleškega princa z 295 glasovi proti 87.	S
Proglasitev splošne stavke v Jeruzalemu
in otvoritev hebrejske univerze
LONDON, 12. List «Times» dobiva iz Jeruzalema, da je arabski izvršilni odbor sklenil proglasiti splošno stavko« na dan 1. aprila, ko otvori lord Balfour hebrejsko univerzo v Jeruzalemu. V to srvrho je bil za univerzitetnim poslopjem zgrajen veKik amfiteater, ki bo služil otvoritvenim slav-nostim.
Revolverska bitka v turški skupščini
CARIGRAD, 13. Po poročilih iz Angore je prišlo v turški narodni skupščini do prave krvave bitke. Streljati so se začeli med seboj pristaši vladne stranke. HaJid paša je odklonil svoj podpis na neko interpelacijo. Prišlo je do ogorčenega prerekanja. Halid paša je potegnil revolv>er proti Ali begu. V skupščini so začeli nato pokati revolverji; oddanih je bilo okoli 100 strelov. Halid paša je bil težko ranjen in so ga odnesli nezavestnega na njegov dom* Skupščinska dvorana je bila prav podobna krvavemu bojišču.
Padanje cen žitu v Ameriki NEW-YORK, 13. Na žHnem trgu v Ne^orku, Chicagu in Winypecku beležijo znatno padanje žitnih cen.
Sredstvo proti bakterijam v ledvicah
LONDON, 13. Zdravnik dr. Leonard je po dolgoletnem trudu iznašel sredstvo, ki v kratkem času pomori vse bakterije v ledvicah. Ni še gotovo, ali bo ncuo sredstvo, ki se imenuje «Hexylresorcino!», umorilo tudi bolezenske kali v drugih telesnih delih.
83-letni starčeh umoril 18-meseCnega otroka
DUNAJ, 13. Radi umora nekega 18-mesečnega otroka je bil aretiran 83-leitni •starček Kari Zeidler. Imenovani je bil že leta 1883. obsojen na smrt na vislicah radi umorstva; 'vendar pa je bil kasneje pomi-loščen ter leta 1908. spuščen na svobodo. Bodicija je izvršila v Zeidlerjevem stanovanju preiskavo ter zaplenila 350 tisoč kron. Zekiler je vrgel umorjenega otro<ka v Donavo. Oblasti dosedaj niso še našle mrlička.
Naročajte in „EDINOST"
DNEVNE VESTI
tesni tis* o mM g JutosUsUl
Vea češki tisk je žhro «l«dil potek« volilne »borf>e v Jugoslaviji in tudi sedaj obširno komentira irid nedeljskih volKev.
Giasilo ieg^onarjev «Narodni Osvobozeni* pravi, da pg vlrada dobila absolutno večino, ki taadovtuje za normalne upravce posle. Ta veČina je sicer majhna, ali je po svoji notranji jakosti čvrstejša od opozicije, ki je razbita na 8 ali 9 heterogenih strani Naj sen za cij ona L-nejši izid pa je v tem, da je Trumbič od 69 radičevskih mandatov dobil 32 mandatov. To je srcer velika sprememba, vendar-pa ne pomeni ie oslabljenja hrvatske opozicije. Vladna večina ne zadostuje še za rešitev plemenskega spora. Zato naj si večina usvoji program sporazuma.
Klofačevo «Česke Slovo» meni, da vladi ne bo treba sodelovati z drugimi malimi skupinami. Pač pa bo imela priliko, da revidira vtis predvolilne kampanje.
Narodni Listy» ugotavljajo, da je Paši£ zmagal na srbs<em ozemlju, ni pa mogel zlomiti odpora Hrvatov in Slovencev. Ni še rešena kriza naroda in države. Ta se mora rešiti edino z dobrovoljnim sporazumom. To bo naloga nove skupščine.
Tudi «Narodni Politika*. naglasa, da j« Ra-dičeva stranka pokazala trdno organizacijo in disciplino. Stari boj med Pašičem in Radićem ni končan. More se pa pričakovati, da Pašič — z ozirom na kraljevo željo po miru in sporazumu^—in oprt na trdno večino začne z novo pol i t i io, ki bi zadovoljila tudi Hrvatsko. To ne pojde sicer tako hitro, ali Če po lepih besedah pridejo tudi dejanja — posebno na polju j
—	Zračna zveza Trat—Dunaj. V teku so pogajanja za ustanovitev zračna zveze Trat— Dunaj. Ta zveza bo združena z zračno zvezo Trst—Tur in, 4ti bo začela poslovati v kratkem.
—	V Zedmjene države ae se more iti Tukajšnja kr. k ves t ura razglaša: Glavnemu ko-nrisarijaiu za. izseljevanje v Rimu prihajajo z vsakim dnem nove prošnje in pisma oseb, ki prosijo za potni list za v Zedinjene države. Da se prizadeti obvarujejo razočaranj, se naznanja, da je izseljevanje v severnoameriške Zedinjene države končno zaključeno do 30. junija 1925. in da so bila že oddana vsa maloštevilna mesta, ki so dovoljena Italiji. S 1. julija t. 1. se začne novo davčno leto (1. julija 1925. — 30. junija 1926.), Ker pa ni še določano, koliko mest nam bo dodeljeno,, nima ni-kakega pomena, da se že sedaj vlagajo prošnje za zabeležbo za omenjeno novo dobo. Prošnje, ki se morda pošljejo glavnemu komisarijatć za izseljevanje, se torej ne bodo mogle upoštevati, niti bodo mogli računati taki prosilci s tem, da se jim prizna že sedaj prvenstvo.
Druitvena vesti
Kmetijska zadruga, r. z. z <x tl, ▼ fikvi-daciji v Trstu. V poruieJfjek, dne 16. t. na. ob 14. uri in pol se fvrši seja odbora m
nadzomištva v pisarni predsednika likvidacijskega odbora, ulica Totrre biamca 41, II. — Dnevni red: 1) poročilo o poteku likvidacije, 2) odobritev računov, 3) čita nje in sklepanje o- poročilu sodnega izvedenca o razlogih likvidacije zadruge, 4) razno.	Dr. Godina.
ponarejevalcev ni bil omejen samo na naše mesto.
Vest o odkritju ponarejevalcev ▼ Trstu je imela za posledico, da eo razni italijanski denarni zavodi, ki so imeli- naložene akcije družbe «CosuHch», natančno pregledali, če so ti vrednostni papirji pristni. Pri tem pregledovanju so pred par dnevi našli pri podružnici banke «-Commerciale Halianar* v T urinu dve ponarejeni akciji družbe «Cosulich», ki jih je položil kot zalo* za posojilo 18.000 Kr trgovski agent Luca Leone, stanujoč v Turinu in sicer na račun Tržačana Josipa Lucchini, stasiujo-čega v našem mestu v uKci Stuparich št. 7. Skoro istočasno je turkiofki menjalničax Karel Tronconi, lastnik menjalnice v ulici Cavour št. 12, ugotovil, da so štiri akcije «Cosulich», ki jih je kupil od istega trgovskega agenta, ponarejene. Tudi iq'emu jih je Leone prodal na račun Tržačana Lucchinlja, in sicer za znesek 30.000 Kr.
Zadeva je bila prijavljena varnostnemu ob-lastvu in Leone je bil aretiran. Pri zaslišanju je izjavil, da je v obeh slučajih le posredoval za Lucchinija na priporočilo neitega uglednega tržaškega trgovca, zato ni niti najmanj slutil, da so akcije ponarejene. Ker je mogel dokazati, da je izvršil omenjeni operaciji v dobri veri, je bil takoj izpuščen na svobodo. Nato je Leone odpotoval v Trst, da spravi neprijetno zadevo, v kolikor se njega tiče, na jasno. Tu je povedal, da je Lucchmi, s katerim ni imel prej nikoli nič opraviti, prišel fc njemu dne 27. januarja t. 1. Ko je dobil denar, }e takoj zopet odpotoval.
Kar se tiče priporočila, ki ga je imel Lucchi-nx, se je dognalo, da je dotični tržaški trgoveo nedolžen. Priporočil je Lucchinija, ker mu je
_____H _______ ,_________~ Maskirana pvstna zabava šentjakobske
socijalnem in gospodarskem — je upravičena i «Citainice» bo danes ob 9.30 v dvorani DKD nada, da se razburkano valovje kmalu pomiri j Prj Sv. Jakobu. Priprave za to tradicijonalno
---<■--«------L '-	" prireditev so v polnem teku, tako da se bo
lahko siaro in mlado dobro počutilo. Obeta priti veliko število narodnih noš in krasnih mask. Kdo naj bi torej manjkat? G. A. Pertot bo tudi za vse skrbel, ker bo skušal zadovoljiti mladino kakor tudi starejše, ki niso mogli sledil^ evoluciji moderna zahavej iBufet bo bogato naložen z najrazličnejšimi okrepčili in bo kos vsem zahtevam. Čisti dobiček te prireditve gre v korist mladinskim odsekom, zato se bodo preplačila hvaležno sprejemala. Vsi, ki se hočejo pošteno zabavati, pridejo torej danes zvečer k Sv. Jakobu.
— "Pohujšanje» pri Sv. Jaloobu. Jutri, v nedeljo, ob 3.30 popoldne uprizori «Ćitakiica» pri Sv. Jakobu -Pohujšanje v dolini šentflorijan-ski». Ta zapoprana satira se je igrala že dvakrat pri razprodani dvorani in se na željo ne-
da pojdejo jugoslovenski bratje nasproti novi veliki bodočnosti.
Oficijelna «ČeskosIovenska Republika® vidi največje iznenađenje v tem, da se je Davido-vičeva stranka dobro ohranila, kar da je velike važnosti za nadaljevanje politike sporazuma. Uspeh volitev pomeni kristalizacijo tro-plemensie politike, boj proti centralizaciji. 1 Agrarni «Venkov» računa, da ostane kriza za nekaj časa latentna, pozneje pa se razmahne zopet, posebno če bi se hrvatski kmetski mandati razveljavili.
Brnske «Lidove Novinyt» vidijo v izidu volitev *zmago jugoslovenstega centralizma*, ki jo pisec pozdravlja z zadovoljstvom. Naglasa, da se je vlada točno držala voliinega zakona. Današnja vladna večina je izdelala in glasovala ustavo in bo svoje ustvarjalno d^lo branila. Vlada se bo gotovo v prvi vrsti zanimala za hrvatsko vprašanje. V interesu države in vsega naroda je, da se to vprašanje razčisti. Med sedanjimi in prejšnjimi radićevskimi poslanci je velika razlika. Med sedanjimi so tudi razumni ljudje, — kakor n. pr. Trumbič — ii imajo sicer avtoriteto pri narodu, ki pa vendar ne morejo izvajati kakih pustolovščin. Pričakovati je torej, da ne pride več do brezglavega aventurizma, ika'-tor je bil pri prejšnjih radi-čevcih. Na sploh se more reči, da so nove volitve ustvarile potrebno jasno situacijo. VeČina se je izrekla za centralizem. Blagodejni rezultati se bodo kmalu kazali v vsej deželi in vseh narodnih slojih.
Komunistično «Rude Pravo;» vidi v volitvah samo potrdilo, da so sedanje demokratske uredbe evropskih držav slabe. Napada demokratska načela ter naglasa prednost sovjetov.
Zeio neugodno sodbo izreka praška «Tri-buna». Trdi, da je položaj sedaj bolj zapleten nego poprej. Obsoja najstrožje Pašičevo politiko in trdi, da se hrvatsko-srbski spor reši z decentralizacijo in delno avtonomijo, ikakor jo hoče Davidovič. Kam more dovesti centra-Hsiična vlada? Iz dokumentov, ki so jih našli pri Radiću, je razvidno, koliko je izvestnim jugoslovenskim sosedom ležeče na nesporazumu med Hrvati in Srbi. Preko vplivnih, med-naredno poznanih oseb se pletejo rafinirana intrige z edinim ciljtin: da bi se Jugoslavija razbila v dva sovražna tabora. Iz Radičevih dokumentov pa je tudi razvidno, ikako se je ta politik vdajal svojim zapeljivcem, eč bo Beograd nadaljeval politiko srbskega Balkana, bi se moglo zgoditi, da bodo hrvatski politiki prisiljeni iskati rešitev — na drugem mestu. Tudi tam je desperadosov j n pristašev politike amputacije! Jih je tudi v Beogradu. Kdo ve, kaj bi se potem zgodilo s Hrvatske in Sloveči jo?! Gotovo pa je, da bi Srbija potem padla na prejšnje mesto pred vojno — igrača v rokah velikih vlasti. Tega pa ne morejo želeti ne Srbi, ne njegovi jugoslovenski zavezniki. Zato da se m more nikdo veseliti zadnjih ju-goslovenskih volitev.
Kriza v Bteip vojni! polieaijsBtsv
Kakor v udruženju bojevnikov, tako je tudi v organiziciji vojnih pohabljencev povzročila fašistovska agitacija notranje spore, ki niso ostale brez posledic. Te dni se je vršil sestanek vodstva udruženja pohabljencev, na katerem se je razpravljalo o stališču organizaciji napram vladi. Bila je sprejeta resolucija, ki pa ni zadovoljila nc fašistov ne njihovih nasprotnikov. Poslanec Madia je odločno protestiral proti vsebini resolucije, češ da je protifašistov-ska, oziromo da ni dovolj fašistovska, ter se je v znak protesta vzdržal glasovanja. Voditelj I
dejal, da mora po kupčijBkih opravfcih v Turin, ^zrtmaj njega napis, katerega b: ljudstvo razu
kjer pa da je popolnoma nepoznan. Trgovec ni vedel, za kakšne vrste kupčijskih poslov je šio.
Policija sćdaj teče Lucchinija, ki je pa izginil ucot kafra. Najbrž je odpotoval na varno čez mejo, mogoče v Francijo. — Zdi se, da zadevo s ponarejenimi akcijami ni še popolnoma likvidirano, kafti ni izključeno, da se ne oglasi še kak opeharjensc.
— «BriškoU» t znamenju noža. 27-letni Alojzij Žitko, stanujoč v ulici Crosada št. 13, je sinoči kvartopiril v neki gostilni v ulici Ca-pitelli. Sreča je bila očividno preveč pristranska, kajti pri igri so se kvartopirci sporekli. Dočim sta dva, ki se jima ni ljubilo vihati rokavov, mirno odšla, se je Žitko prerekal dalje s tretjini. Naposled je krčmar spravil oba prepiraJca na C£sto. Na hladnem večernem zraku sta se pa moža še bolj razgrela; ko sta se naveličala prerekanja, sta se začela obdelovati s pestmi. Ker tudi na ta način ni padla odločitev, je Žitkov nasprotnik odloČil bitko
katerih ljubiteljev naše umetnosti ponovi še I s tem, da- je Žitka dvakrat zabodel z žepnim
jutri, in sicer v deloma novi zasedo;. Keži>a in glavna vloga je v rokah g. Tirčiča, Jacinto igra g.čna Stepančičeva. V vlogi županje sodeluje g.a Silova, ki je v takih vlogah naravnost mojstrska. Poleg drugih novih sodeluje v vlogi notarja še g. Gorjup, tudi že član bivšega tržaškega gledišča. Kdor ni še videl te igre, naj ne zamudi te zadnje prilike. Zaradi zgodnje ure je dana možnost tudi okoličanom, da 93 predstave lahko udeležijo. Otrokom vstop ni dovoljen.
—	Danes vsi na družinsko zabavo pri Mi-klavcu (Kačunu), katero priredi mladi športni krožek pri Sv. M. Magd. spodnji, in katere delni dobiček gre v korist Šol. društvu. — Odb".
—	D. K. N, Tommaseo - Trst. Danes točno ob 17.30 redni sestanek. — Odbor.
—	T. V. K, «Siren&» vabi vse gg. odbornik« in člane nadzorstva k skupni seji, ki se bo vršila danes, 14. t, m., ob 21. uri v Barkovijah. Ker se na tej ssji določijo dan splavitve prvih ladij in njih imena, društveni znak in še marsikaj drugega, naj nihče ne izostane. —
Predsednik.
—	Planinsko društvo naznanja, da se napovedani izlet na Čaven ne bo vršil v nedeljo. 15. t. m., in to vsled slabega vremena. Prenese se na nedoločen čas.
—	Pevsko društvo «Kontor^» uprizori jutri, 15. t. m., v Kettejevi dvorani na Opčinah točno ob 7. uri zvečer Štrukljevo (komedijo «Čevijar» v treh dejanjih in A. P. Cehova burko «Medved» v enem dejanju.
$icer«a prvem mestu, ker je io državni jezik. S prvim delom utemeljitve, Če bi bila resno mišljena in če ne bi imela asimilacija svojih prstov zraven, bi se mi popolnoma strinjali glede napisov, kjer je to v resnici potrebno za orijentacijo občinstva. Toda, kako je v resnici?! Ali hočemo zopet podgrevati naše tožbe glede naše povsem opravičene zahteve in krvave potrebe tudi slovenskih napisov po vseh javnih uradih, sodnijah,. poštah, davkarijah, železnicah itd.? Ali naj zopet naštevamo razne komične dogodke radi tega, ker ljudstvo ne razume napisov in prevzetih tiskovin? Ali morda naj zopet in zopet ponavljamo žalostne posledice takega preziranja našega jezika od one strani, ki bi to najmanj smela delati? Naj se poklicani le obrnejo na posamezne uradnike po državnih uradih, kateri jim bodo znali mnogo povedati, koliko dela m truda s podajanjem nepotrebnih informacij bi si lahko prihranili, £e bi bili napisi po državnih uradih tudi v jeziku domačega prebivalstva, Lci je pri nas izključno slovensko, ker bi se oni, ki imajo opravila po uradih in ki so pri nas v velikanskem odstotku pismeni, že sami orijentirali po zunanjih napisih. Tako pa imajo uradniki, ki so z zastalim delom že itak preobloženi in zakopani v kupih nerešenih aktov, Ie nepotrebno delo in zamudo časa, stranke pa poleg tega še nepotrebne stroške in dolge poti. — To krivico občuti pa vsak naš človek še posebno tam, kjer mora plačevati davke, ki postajajo od leta do leta ne-znosnejši. Tudi tukaj v Ajdovščini imamo iz-terjevalnioo davkov, katero jc svoj čas prevzela neka goriška banka. Tudi to privatno podjetje, ki se redi od žuljev našega ljudstva, na čuti potrebe postaviti v svojem uradu in
Hali oglasi
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjše pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotin* J***««-. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično
ceno*
ŠAPE, okoličanske„ umetna gnojila, semena ravnokar došla. Kmetijsko-trgovsko društvo, via Raffineria 4.	218
38-LETEN krčmar, s primernim kapitalom, želi spoznanja v svrho ženitve z gospodično od 28—34 let staro, dobro vzgojeno, ki bi imela veselje voditi po-le v gostilni, Če mogoče z nekaj prihranka, samo Slovenka aH Hrvatica, iki pozna italijanski jezik. Ponudbe pod "BodočnosU na upravi štvo.	221
PROPA SE lepo posestvo, dobre pol ure oddaljeno od m-sta Celja, na bivšem Štajerskem, obstoječe iz zidane hiše, skoraj novega gospodarskega poslopja, oboje z opeko krito. Takoj pri hiši so njive, travniki in gozd, v skupni meri do približno 17 oralov. Vsa pojasnila daje lastnik Franc Kolenc, trgovec v Celju, Narodni dom. Posredovalci so izključeni.	176
HIŠA, pripravna za rokodelsko obrt, v Ga-brijah Št. 9 (Štanjel), sv, proda po ugodni ceni.	p 06
AVTO, odprt, «Fiat», v popolnem stanju, se proda po dogovorni ceni. Naslov pri uprav-ništvu.	220
—	Športno Udruženje prosi vse one športne klube in odseke, ki so priglasili svoje čllane za tečaj sodnikov, naj jih pošljejo na sestanek, ki se bo vršil v pondeljek, 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu p ti Sv. Ivanu.
—	M. D. «Zarja» - Rojan. V nedeljo popoldne ob 2. uri se bo vršila na igrišču Viale Regina Elena prijateljska revanšna nogometna tekma med 1. četo S. K. «Val» - Barkovlje I ter 1. četo «Zarja» - Rojan. Ker je zadnja prijateljska tekma izpadla 2:1 v prid S. K. «Val», se pred vid & va, da bo tekma nadvse zanimiva, ker bodo Zarjaši napeli vse svoje moči, da poravnajo poraz. Upamo, da se bo občinstvo tekme polnoštevilno udeležilo.
—	Danes točno ob 20. sestanek nogometašev. Priporoča se točnost in polnoštevilnost.
T. V.
—	Društvo «Zora». Jutri točno ob 13.30 vsi nogometaši na igrišče «Adrije» za revanšno tekmo z II. četo. Majice, hlačke in čevlje naj prinese vsak član s seboj. T. K.
a — S. D. «Adria». Jutri 15. t. m. se bo vršila
noZem. Žitko je zapustil bojišče s krvavo glavo ter Šel iskat pomoči v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik obvezal dve ne nevarni rani, eno na levem licu, drugo na hrbtu.
—	Huda konjska brca. 24-letni kočij a ž Ivan Gr.bec, stanujoč v ul. Settefoniane št. 317, se je podal sinoči po opravkih k nekemu tovarišu, ki ima sv<xj hlev v ulici Feltre št. 7. Ker je tovariš ravno deval vprego na konja v hlevu, mu je hotel pomagati. Toda konj ga je tako silno brcnil, da je Orbec padel vznak in obležal s krvavim obrazom. Na lice mesta poklicani zdravnik je dognal, da ima nesrečni mdadenič veliko krvavo tranko na Hcu in zlomljeno čeljust. Po prvi pomoči je bil pripeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v enem me^ secu, ako ne nastopijo kake komplikacije.
—	Nevaren padec težaka na parniku. Na parniku «Gianicolo», zasidranem v prosti luki V. E. HI, se je včeraj; zjutraj nevarno ponesrečil 4&-letni težak Alojzij SaIvini, stanujoč v ulici E. Toti št. 13. Pri delu na krovu se mu je spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in pade! z višine več metrov v parnikovo skladišče. Pri tem se je hudo pobil na več mestih po glavi in ramenih ter najbrž zadobiJ tudi notranje poškodbe. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilna postajne, nakar je bil prepeljan v precej nevarnem stanju v mestno bolnišnico.
—	Padel z zaklanim pre&čem na hrbtu ter
9e ubiL Na nenavaden način je doletela smrt 281etnega kmeta Silvestra Karis s Katinare. Včeraj zjutraj je peljal k nekemu znancu pri Sv. M. Magd. sp. prešiča, da mu ga zakolje. Okoli 11. ure si je naprtil zaklano žival na hrbet ter se napotil domov. Breme je bilo očividno pretežko, še posebno ker je mladenič
imel srčno hibo. Na blatni cesti se mu je (Tudarjeyy> ^^ rudarski soodrsnilo m zgrudil se je s presičem vred. VfšiU ob g ^ dopoldne Padel je tako nesrečno, da je obležal težko poškodovan. Ljudje, ki so ga kmalu potem našli, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je spoznal, da je mladeničevo stanje zelo nevarno, čeprav ni imel nobene vidne poškodbe. Dobro uro pozneje je Karis izdihnil v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan, Smrt je najbrž nastopila radi težkih notranjih poškodb.
.	...	- , f. , v?°lle,,ina društvenem igrišču Via Calvola revanšna
julijskih pohabljencev in j-avnatel, tukajšnjega j tekma med dlušt*om	^ drugo četo
-Adrie». Tekma bo zanimiva in napeta, ker
^ista Frontiera» g. Guido Slataper pa je naglašal v svojem govoru, da morajo zavzeti pohabljenci bolj odločno stališče v smislu normalizacije in da se morajo približati stališču, ki ga zavzemajo bojevniki. Sedaj pa se poroča, da je zlatosvetinjec Guido Slataper podal ostavko na svoje mesto v osrednjem od! a. Dopisni urad «Agenzia Nazionale», ki je prvi prinesel vest o krizi, ki je izbruhnila v osrednjem vodstvu udruženja vojnih pohabljencev, pravi, da bodo ostavki g, Slataperja sledile v kratkem ostavke K2 nekaterih drugih odbornikov. Kriza je nastala vsled nesoglasja med Člani osrednjega odbora v presojanju zadržanja nekaterih voditeljev udruženja, ki so isto-
je «Zora» obnovila svojo četo, da ne podleže mladim a hitrim Adrijašem. Pričetek tekme ob 1.30. Sledi nato tekma med «Adrijo» prvo četo in mešino četo C. S. *Ponzianai. Ker raz>-polagate obe četi z dobrim moštvom, bodo nudile tekmi občinstvu mnogo užitka. — Vstopnina L 1.
—	M.D.P. - Trst, (Športni odsek). Jutri zjutraj vaja za družino hazene točno ob že določeni uri na igrišču. — Drama t. odsek: Jutri ob 10. uri zjutraj vaja celotnega ansambla za -Peterčkove poslednje sanje».
—	Vsi oni, ki bi si želeli ogledati tekmo M.D.P. - Opčine z «XXX Ottobre*. se snidejo
časno tudi poslanci. Njihovo zadržanje v par-	2. pop. pred cerkvijo pri Šv. Jakobu,
Iflmpnfu na it> hi n v nasnrrvlui c cmc-n.^m, \ ' .. .	r r. r.	. . ' r
lamentu da je bilo v nasprotju s smernicami, ki so bile določene na zadnjem občnem zboru udruženja, kateri se je vršil, kakor znano, lansko poletje na R«?*ki. Omenjeni dopisni urad izraža sicer željo, da bi ta največja organizacija vojnih pohabljencev ne postala žrtev razkola, toda, kakor vse kaže, je izpolnitev te Želje izključena, ker kažejo dogodki jasno, da da zasledujejo fašisti glede pohabljencev iste cilje, kakor glede udruženja bojevnikov, t. j. fašizem jih hoče prisiliti, da se postavijo popolnoma na njegovo stran ali pa da se vzdržijo vsake manifestacije politične narave,
odkoder se podajo na izlet.
Vesti iz Istre
—	Iz Bol|unca. V nedeljo, 22. t. m„ bomo imeli v našem kraju po dolgem času zopet predavanje pod okriljem domačega društva. Opozarjamo, da se prične predavanje ob 10. dopoldne, s čimer bo dana prilika vsem, da bodo lahko prisostvovali.
—	Iz Kosine. Dne 8. t. m. je priredilo društvo «Venec» iz Kozine predpustno veselico s sodelovanjem raznih b&žnjih pevskih društev v improvizirani dvorani, katera je bila razsvetljena z električno lučjo do zadnjega kotička in z zelenjem okrašena. Pohvalno je treba izreči priznanje raznim pevskim društvom za njih nastope, posebno pa gre pohvala mlademu pevskemu zboru iz Drage in oživelemu društvu «Zveza» iz Ocizle. Po končanem petju se nam prikaže na odru jezen krčmar in oni trije tički. Igra »Trije tički* je bila ljudstvu prav všeč. V celoti je bila prav dobro podana, le tu pa tam se je opazil kak nedostatek, posebno v kretnjah. Med šumom ljudstva se je tudi opazilo, da se igralci preveč obračajo na šepetalca. Drugače vse v redu. — Med posameznimi točkami so nas kratkočasile tamburice društva «Venec» iz Kozine* katero je sviralo z l?pim uspehom. Po končanem sporedu se je razvila prosta zahava.
Iz tržaškega življenia
— Po odkritju ponarejenih akcij paropiovne družbe «Cosulich». - Dva denarna zavoda v Turinu osieparjena. Odkritje ponarejevalcev in razpečevalcev ponarejenih akcij paropiovne družbe «Cosulich=> v Trstu, o čemer smo podrobno poročali pred približno mesecem dni, je imek> svoj odmev v Turinu. Pri dveh tamošnjih denarnih zavodih so pri pregledovanju vrednostnih papirjev odkrili več ponarejenih akcij omenjene paropiovne družbe. Ta okol-ščlna potrjuje prvotno domnevo, da delokrog
Vesti z Goriškega
— Iz Ajdovščine. Dobro se še spominjamo, koliko nadlegovanj, jeze in celo preganjanj je povzročila pred par leti povsod ona znamenita in tudi krivična odredba glede prepovedi eno-jezičnih, to se pravi sam o« k>venskih napisov. Če nas spomin še m zapustil, je bila v oni odredbi ta prisilna sprememba zunanjega lica naših hiš utemeljena med drugim tudi s potrebo orijentacija, češ da se tujci in potujoče občinstvo iz drugih krajev države pri «amo-slovenskih napisih ne morejo orijentirati, vsled česar da je potreben tudi italijanski napis, in
melo in bi vedelo, kje ima odračunati svoje «franke». S to brezobzirnostjo dotični zavod očividno prezira praktično potrebo ljudstva, kakor tudi utemeljevanje zgoraj omenjene odredbe glede dvojezičnih napisov. AH hoče pa morda s tem dokazati, da je bilo ono utemeljevanje le pretvezno in da je imela ona odredba v resnici drug namen? — V poslednjem času se je pa pridružil temu denarnemu zavodu še drugi, ki je še do nedavno imel dvojezičen napis, a ga je pred par tedni odstranil in postavil tudi samoitalijanskega. Iz tega postopanja tega zavoda bi mogli sklepati, da smatra tudi on ono odredbo kot pretvezno, ki nima namena služiti praktičnim potrebam ljudstva, ampak asimilaciji. Ali pa morda ne želi več ta zavod ostati v poslovnih stikih z našim ljudstvom? če je temu tako, vzamemo to na znanje. Vsa Čast pa onim nekaterim dru gim italijanskim tvrdkam, ki poznajo praktičnost one odredbe z druge strani. Mi smo mnenja, da bi morala biti ona odredba obvezna za vse, tudi za državne urade, ali pa za nikogar.
—	Telovadno društvo v Gorici zaključi danes, 14. t. m^, letošnje plesne vaje. Pričetek ob 20. uri. Udružene obiskovalce vabi - Odbor.
—	Idrija. V soboto, 7. t. m„ je priredila ^Kulturna zveza« v dvorani hotela Didič koncert s petjem, godbo in dramo v enem dejanju «Volkovi». Drama slika bedno življenje ruskih mužikov iz predvojne dobe ter podaja pretresljiv dokaz, kam lahko privede sicer poštenega človeka lakota in beda. Igralci, sami rudarji, so dobro obvladali svoj« vloge in želi obilo ploskanja in pohvale od občinstva. Petje in godbo je vodil g. Alojzij Hreščak. Dvorana je bila nabito polna, kar ni čuda, ker omenjeno društvo že nad leto dni ni imelo nobene prireditve; namreč od istega časa, ko je vodstvo tukajšnjega rudnika odvzelo svojemu namenu rudniško gledališče ter napravilo iz njega spalnico italijanskim delavcem. Dasi se pozneje sicer ni rabil ta prostor za Imenovano spalnico, ampak stoji še danes prazen in brez uporabe, vendar zasluži dotični gospod, ki je prišel na to genijalno idejo, da se ovekoveči v zgodovini idrijskega mesta. Sicer se čuje zadnj>e čase, da se bo rudniško gledišče zopet vrnilo svojemu prvotnemu namenu; koncesija je vsekakor dovolj velika, saj je menda ravno radi tega toliko naših ljudi zatajilo svoje prepričanje. Rudarjem, ki v svojem težkem boju za obstanek, ne zanemarjajo izobraževalnega dela, vsa čast. Žalostno dejstvo je pa, da neko društvo, ki je svoj čas živahno delalo na polju dramatike, že nad teto dni spi spanje pravičnega in se zadovoljuje s tem, da se mu v ita-lijansko-slovenskem «cirkolo» svirajo uspavanke. Tudi znamenje časa.
Za nedeljo, 8. t. m., je sklicala «Federacija rudarski shod, ki bi S3 imel v Didičevi dvorani. Shod se pa ni vršili ker ga je oblast menda iz varnostnih ozirov prepovedala. Namen shoda je bil čisto gospodarskega značaja. Zastopniki delavcev so hoteli poročati o svojem delovanju v zadnjem času za dosego zvišanja draginjskih doklad in o splošnem stanju te zadeve. Do sedaj se menda še ni zgodilo, da bi bil pri nas tak shod prepovedan, in oblast je lahko prepričana, da je videla strah tam, kjer ga ni. Idrijsko delavstvo je že dostikrat pokazalo, da se zna zakonitim potom boriti za svoje pravice in bo pokazalo to tudi nadalje. Dasi je prejelo zastopstvo delavcev od kompetentne strani že več brzojavk, da so njih zahteve že blizu rešitve, je vodstvo tukajšnjega fašja pozvalo delavce, naj, če hočejo kaj doseči, prosijo le potom njega in naj stavijo najnižje zahteve. Kaj se bo doseglo in kako se bo zadeva razvijala, bomo še poročali.	_
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Sla-vec. Via Giulia 29.	64
na Štav&rskem, v kateri jc dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter železnino, 5 minut od kolodvora na pro-.metnem mestu, se vsled bolezni lastnika ugod-, no proda. Pri trgovini so 4 skladiščni prostori, v I, nadstropju stanovanje s 7 sobami, vodovod, kopalnica, elektrika. Poleg je gospodarsko poslopje s skladiščem, pripravno tudi za drugo pod]etje. Vse v najboljšem stanju. Po* pudbe pod«Ugodna prilika« na Aloma Com-pany, Ljubljana.
ALOJZIJ POVH
urar in zlatar
Plozza GariDaldi 2,1, o. M 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.	62
Najvišje cene plačujem za
v
kun, zlatic, lisic,
dihurjev« vider, jazbecevfmačH veveric. Krtov, divjin in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesare £aftftisli š*. 10 18. nadsftr.f vrat a 15 ,92
Sprejemajo se pošiljatve po pošt'
1
F. BUDU
URARNA-
ZLATARNA
Trst — Corso GaribaicSi 35
(Podruinica Via S^alinata 1)
Kupuje krone, goldinarje staro zlato, briljante in plačuje po najvifj h cenah.
Razpolag« z veliko izbero vseli zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah.	(55)

tene na trgu Cavour
(Oddaja na debelo) dne 13. t. m.
Česen SOO-lOOO, kislo zelje 130-165, karfijol 60-140, kapus 110-120, čebula 120-180, fige (suhe) 220, solata 20-360, limone 6.70-7.40, jabolka 100-300, krompir 60-80, hrušlte 80-280, radič 150-400, radič -(rdeč) 220-340, špinača 120-220, grah 360-450.
Boraena poročila«
DEVIZE Amsterdam od 965.— do 980—; Be'J gija od 122 - do	; Parii 128 50 do 129.—
Londou od 115 40 do 115.80 ; Ncw York od 24 15 do 24.25; Španija oi 340.— do 345.— ; Švica od 465.— do 46 "i.— ; Atene od 38.— do 41.— ; Berlin od 570.— do 580.— ; Bokarešt od 12.25 do 12.75; Praga od 71.30 do 71.80 : Ogrska od (».0330 do (i 0340 ; Drmaj od i.0337 do 0.03*7 ; Zagreb od 39.45 do 39.75.	„ ^ „
VALUTA; Avstrijske krone od 0 033o do 0 034^ dinarji od H9Ji5 do 39.7o ; dolarji od 24.10 do 24.20; novci po 30 frankov od 93.75 do 94 25 funt Štec-ling od 115.35 do 115.75.
Benečij8ke obveznice 81.50.
Spominjajte se ob vsaki priliki •DUaike Matice1
9.55 18.50
Ziato, srebro, krof?e, * platin, zobovje m> |
kupuje	%
1 Zlatarna ALBERT POUHf
4 Trst, Via Ma zini 46 % dP	t
Vozni red železnic
JU2NI KOLODVOR Trst—Tržič—Portogruaro—Benetke Odhodi: 5.20 (e), 6.05 (b), 8.30 (o), 10.-14.20 (b), 15.15 (o), 17.5 (b). 18.— 19.30 (b), 23.45 (o). Prihodi: 0.25 (b), 5.30 (o), 8.10 (o), 13.15 (b), 14.25 (b). 18.10 (b), 20.30 (o), 23.05 (e).
Trst—Gonca—Kor mm—Videm Odhodi: 5.35 (o), 6.25 (o), do Tržiča, 7.10 (b), 8.30 (o), 12.35 (o), 15— (b), 17.40 (b), 19.45 fo).
Prihodi: 7.45 (o), 9.25 (o), 11.55 (b), 14.05 17.45 (o), 18.50 (o), 19.40 (b), 22.45 (o). Trst—Divača—Sv. Peter—Postojna Odhodi; 0.10 (e), 5.01 (o), 6.50 (b), 9.25 11.05 (b), 13.50 (o), 16.40 (o), 19.15 (b). Prihodi: 4.10 (e), 7.05 (o). 9.40 (b), 12.10 16.45 (b), 18.30 (b), 20.15 (o), 23.20 (o).
DRŽAVNI KOLODVOR Trst—Baje—Poreč Odhodi: 5.05, 9.—, 14—, 18.30. Prihodi: 7.50, 12.15, 17.55, 21.20.
Trst—Herpelje—Pula Odhodi: 5.25 (o), 12.30 (b), 19.— (o). Prihodi: 7.35 (o), 9.55 (o). 15.35 (b), 21.05 (o).
Trst—PrvaČina—Gorica—Podbrdo Odhodi: 5.30 (b). 6.10 (o), H — (o). 17-55 (b), 18.50 (o) do Gorice.	.. ( ,
Prihodi! 7,40 (o), 11.25 (b), 15.45 (o), 21.10 (o),
23.45 (b*
h). (o),
(b). fo),
(b).
(b),
{oh 21.20 (b),