Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir Spediz. in abb. post. X. gr. DEMOKRACIJA chiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uredništvo: Trst:,, ul. ^#1 Uprava:'Trst, i)Jica S/ "Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško, uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, l,etno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 4 Trst - Gorica 25. januarja 1952 Izhaja vsak petek Edino možno stališče Ljudje, ki bi radi imeli na Tržaškem monopol nad zastopanjem vseh slovenskih, zadev, skušajo pri-kaiZovati vsakogar, ki ne trobi v njihov rog, kot izdajalca narodne sloge in škodljivca. Toda tak način je kaj enostaven, je pa krivičen in neresničen. Vkljub temu pa se ga naši nasprotniki poslužujejo ravno sedaj, ko je Slovenska demokratska zveza odklonila tako sodelovanje s komunisti, v katerem bi pravzaprav poteptala vsa načela, s katerimi je vstala, in bi izdala slovensko demokratsko gibanje, ki ga je prav ona začela. Pridobljena izkustva so namreč svetovala Slovenski demokratski zvezi, naj ne veže svoje usode na narodnopobar-vani komunistični voz, ki bi jo nato potegnil s seboj v pi-epad ali pa na kriva pota, na katera je Zapeljal že toliko kratkovidnih lahko-vernežev. Slovenska demokratska sveža želi svobodno voziti po poteh in za cilji, ki si jih je izbrala in ki si jih bo sama izbirala v splošno dobrobit slovenskega naroda, ki jo postavlja nad strankarsko korist. In to je glavni smisel njene odločitve! Kot predstavnica tukajšnjega prebivalstva hoče, da bo njeno članstvo lahko v vsakem trenutku popolnoma nevezano določalo, kaj je takrat politično najkoristnejše in kaj je treba ukreniti, ne da bi bilo v tem odvisno od političnih organizacij, ki so agenture raznih komunističnih .strank ali režimov sosednjih držav. To naše stališče seveda ne more biti prav titovcem, ki so si že v osvobodilni borbi prilastili geslo »narodna slog a«. So ga pa seveda pojmovali tako, da so v imenu »sloge« vse spravili pod svoj klobuk. V svoji prizadetosti prikazujejo odločitve Slovenske demokratske zveze kot izraz škodljivega samoljubja. Nepoučenemu bralcu skušajo vzbuditi vtis, da gre pri tem samo za nekakšno svojeglavost, ki nima nobenega drugega razloga ktikor strah t/rra' konkurenco, to je komunistično konkurenco. Širšemu krogu slovenskega občestva na Tržaškem se torej- postavlja vprašanje: ali je prav uniformirana enotnost tisto, kar bi nam lahko odločilno pomagalo -pri reševanju naših perečih vprašanj? Ali moramo res tudi danes imeti skupna glasila, skupne prosvetne organizacije, razne skupne ustanove, kar bi vse imelo za posledico, da v tem delu ne bi mogli drug drugega kritično motriti, ker bi pač vse skup no sklenili in lastno malho bi pač nato vsi kvečjemu samo hvalili. V takem splošnem vse objemajočem sodelovanju bi kritika neizogibno izginila in kakšni so potem rezultati, nam kaže vsa povojna politika prctv tistih titovcev, ki si danes tako žele vzpostaviti izgubljeno uniformirano enotnost. Kdor je hotel svobodno govoriti, je moral na koncu koncev vedno zapustiti njihovo organizacijo, ki ni nikdar priznavala odvojenih mišljenj, in prav nič nam ni nerodno priznati, da tvorijo precejšen del pristašev Slovenske demokr. zveze prav taki razočarani pristaši, ki svojega grenkega izkustva ne bi radi ponovili. Odgovor je torej lahko samo e-den: nobene uniformiranosti več s tistimi, ki so jo med in po drugi svetovni vojni tako grdo zlorabili! Na nobeni točki se ne moremo vezati s komunizmom tako, da bi nas lahko kdor koli s silo potegnil za seboj, pa naj bodo začetne, napisane ali govorjene ponudbe in obveze še tako lepe. Samostojno moramo hoditi svojo pot, braneč in zastopajoč slovenske koristi na način, ki je po našem prepričanju najboljši. Povojna leta na Tržaškem so nam pokazala, kako nujno je potrebna kritika, in to posebno tistim, ki jim komunistični režim vliva pretirano vero v edino-c ve ličavnost njegovih nazi-■ranj. Le v medsebojnem brušenju bomo sproti odstranjevali napake, in samo v takih javnih, ne v ozke politične kroge zaprtih razgovorih in šoli, se bo naš tukajšnji človek navadil na demokratično vodenje narodne politike. Prav radi verjamemo, da bi bilo titovcem prav, ie te kritike ne bi bilo, toda ker vse kaže, da je potrebna, smatramo pač da je pravilno ohraniti o-snove, ki jo omogočajo, pa naj jim bo to prav ali ne! To je razlog za odločitev Slovenske demokratske zveze, ne pa zaljubljenost vase, kakor ji to očita tovariš Babič! Pri tej samostojni hoji po svoji poti pa seveda ni rečeno, da ne bomo marsikdaj hodili po istih stezah in v isti smeri kakor drugi. Ker naša odločitev ue temelji na po- MAS TRŽAŠKI PRAPOR simbol, svobode in samostojnosti Dogodek v itržaškem mestnem sveitu 'z dne 15. januarja t. 1. s tr-ižaško zastavo je dalekosežnega političnega pomena. Iredentistična propaganda je ta incident pripravila in izzvala. Republikanska »Eman-cipaizione« je že v- svoji izdaji z idne 5. januarja t. 1. hujskala piroti tržaški zastavi, beli helebardi na rdečem po!ju. Pisala je, da je la ■starodavna tržaška zastava sv. Sergeja postala Italijanom zoprna in odvratna, odkar je ‘bila z italijansko mirovno pogodbo povzdignjena v državno zastavo Svobodnega tržaškega ozemlja. »Emancipazione«, ki je ,šovinistično izagrizeno glasilo peščice tukajšnjih republikancev, je v svoji nestrpnosti in strankarski slepoti naravnost pozivala, naj se osovražena tržašlka izastava odstrani z mestne hiše. Pri tem je navajala približno enake pretveze kot tržaški 'župan v svoji javni izjavi 15. t. m., Iko je dejal, da je odstranil obič. zastavo iz mestne hiše kot pratesit proti uzurpaciji, to je proti .nezakonski prilastitvi ite .zastave iS strani ZVU. In to izzivajočo izjavo je ;podal tržaški žiupan Bartoli potem, ko je ie dve leti in pol sedel na tržaškem občinskem stolčku in vsak dan gledal tržaško zastavo, ki je -plapolala z (njegovega balkona. Površini opazovalec bi utegnil doumevati, da je uradni atentat na tržaško izastavo ibreizpomeirtben dogodek. Stvar pa je drugačna! Tržašlka dbčinska zastava, kakor smo rekli, je obenem državna zastava iSTO-ja. Ona ni samo znak tržaške ipreteklosti ter dogajanja in razvoja iskozi celo tiisočletje. Ona je postala 'tudi najvidnejši simbol STO-ja, njegove neodvisnosti in državnosti. Ona plapola na mejah našega Ozemlja in na vseh javnih iposlcp-jlfa,. v njej se odraža naša neodvisnost in samostojnost. In tržaške laidje nosijo s tržaško zastavo na Icrhli živ dokaiz maše drzavHčStrpre-ko oceanov v širni svet. Danes 'je tržaško ozemlje še nova, mlada mednarodno - državno-ipravna edinica, ,'brez guvernerja, ibre lastnih upravnih oblastev. Zato je prav zastava STO-ja edini mednarodno (priznani simbol naše državnosti in samobitnosti. I-z tega sledi, da mora sleherni Tržačan - domoljub, ki mu je za razvoj in napredek našega ozemlja in za dobrobit vsega .'tržaškega prebivalstva, držati visefko v čislih tržaško zastavo kot državno svetinjo, ki jo je idolian braniti vsak tržašiki sin. Zavedati se moramo, da Svobodno tržaško ozemlje ne bo imelo kraljev in vladarjev, ker je ono mednarodna .tvorba Združenih narodov in bo stalo ipad okriljem teh narodov. Zato pa bo iprav naša državna zastava oni simbol, ki nas bo družil in pred svetom predstavljal. In prav pod 'to nadtisočle.tno zastavo bo iSTO korakalo nasproti novim zarjam, novi veličini, nasproti boljši bodočnosti v znamenju miru in sprave med Italijani iter Slovenci in Hrvati na tetm talko 'pomembnem delu jugozahodne Evrope, kjer se stikata dva svetova: slovanstvo in romanstvo. italijanski iredentizem je razumel visoko moralno moč tržaške kot državne zastave med tržaškim prebivalstvom ter njen državnopo litični 'pomen v mednarodnem svetu. Zato ‘je Skrbno pripravil proti ■tej zastavi .zahrbtni napad, iln tržašiki župan Bartoli se. je ponudil kot sredstvo, da rta napad izvrši. Neštetokrat so tržaški iredentisti pod vodstvom župana Bartolija z besedo in dejanji delali proti tržaški samostojnosti in za ponovno podjarmljenje Trsta Italiji. Ali še nilkoli ni bil noben njihov čin tako smel in predrzen kakor prav napad na najvišji simbol STO-ja in njegove neodvisnosti. Zato je skrajni čas, da vse zavedno tržaško prebivalstvo brez razlike narodnosti nastopi proti takemu izdajalskemu počet;« italijanske šovinistične iredente. Tem šovinistom in rasistom ni dovolj, da so v svoji nestrpni megalomaniji spravili dobri in delavni italijanski narod na ndb propasti in berašt.va. Sedaj bi hoteli tudi Trst iJi STO, ki po svoji zgodovini in geografski legi ni spadal in ne spada k Italiji, ampak k Srednji Evropi, gospodarsko uničiti in narodnostno zastrupiti s tem, da sejejo sovraštvo med Italijane in nas Slovence. Take strup in sovraštvo šireče politikante tu na vratih v Srednjo Evropo in v Podonavje je treba naipraviti neškodljive, s tem da se jih vrže iz tržaške mestne uprave in z drugih ključnih postojank! ALI SE ZAVEDA ZVU , KAJ JE V TEM PRIMERU NJENA DOLŽNOST? Emigracija in zamejski Slouenci Zamejsko Slovenci so hvaležni vsem, ki jik podpirajo v nijhovi težki in pravični borbi V izadnjem času smo 'zabeležili že nekaj primerov, ki nam dokazujejo, kalko se jugoslovanska demokratična emigracija zanima za zamejske Slovence. To nam je vzpodbuden dokaz, da nismo zapuščeni. To je še toliko bolj vredno, ker je to ena izmed redkih točk, v katerih se v glavnem krijejo javno poudar-jana načela sedanjega avtorliteitne-ga jugoslovanskega režima z načeli predstavnikov jugoslovanskih demokratičnih stirank in krogov. Najvažnejši tak dokaz skrbi za našo usodo nam nudi tudi resolucija druge glavne skupščine »Slovanske pravde«, ki ugiotavlja v svojem IV. poglavju: » Pridružujemo se stališču demokratičnih Slovencev na Svobodnem tržaškem ozemlju, da vrnitev Trsta Italiji ne bi predstavljala pravične rešitve in da mora v danih okoliščinah samo obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja nuditi enake pravice vsem narodnim skupinam, ki žive na tem področju. Ugotavljamo in obžalujemo, da Slovenci na tržaškem ozemlju v smislu statuta Svobodnega tržaškega ozemlja še nirruijo priznane in uveljavljene polne dejanske c- Stalin, Nemci in Japonci Sklep Japonske, da ne bo priznala komunistične Kitajske, je samo najnovejši znak zadevnega sovjetskega neuspeha na Daljnem vzhodu Sovjetska zveza" se čuti ogroženo predvsem- pq dveh svojih “sosedih: Nenr.ih in JapomcCh. Odtod izvira njena vroča želja, da morajo ostati te pokrajine razorožene in njena prikrita namera, da jih prej ali slej ne pritegne. n«ge ter spravi pod svoj 'j oblast. Zato sc ne smemo čuditi, če jim od časa do časa pošilja poslanice, s katerimi bi rada izzvala in podprla pri njih vse tiste sile, ki nasprotujejo Zahodu. Pri tem Kremlja pač mič ne moii-jo kakršni; kali obztnl. Svoje bivše sovražnike naziva prijatelje in neredko jih celo spominja na čase Potvarjanje zgodovine Zgodovina v službi komunistične propagande Komunistični oblastniki imajo med drugim navado, da po prihodu na oblast ponarejajo narodno zgodo v jno, 'ter jo razlagajo tako, da tudi ona služi komunistični propagandi. Piii tem dostikrat zasramujejo vse ,to, kar je bilo sveto prejšnjim rodovom. Seveda nima to nič skupnega z. resno znanjostjo. Sovjetski zgodovinarji pa spreminjajo zgodovino kar po potrebah dnevne .politike. Tako so prej v sovjetskih Enciklopedijah hvalili Tita in narodni osvobodilni pokret, ko so se pa skregali z beograjskimi oblastniki, ji'h najnovejša izdaja > ste Enciklopedije napada kot fašiste in izdajalce. Tako so tudi na Češkoslovaškem sklartili ina novo »oceniti« narodno zgodovino, da bi potlačili legende beni sebičnosti, nas ne bo prav nič motilo, če bodo tudi drugi zastopali isto misel, kakor mi, in če bomo kje videli pametne pobude, jih bomo trezno podprli, ne da bi nas bolelo, ker morda niso zrastle na našem zeljniku. Mislimo, da smo že doslej pokazali dovolj zrelosti, da smo vedno odobravali in podpirali povsod vse, kar smo smatrali, da je za naš živelj koristno. Slovenska demokratska zveza še nikdar ni šla tako daleč, kakor n. pr. ko-minformisti, ki govore v svojem glasilu o »slovenskem šovinizmuv, »o zgrešenosti propagande za vpisovanje otrok v slovenske šolet itd. samo zato, da bi se razlikovali od drugih, ki govore drugače. Toda vsako tako naše podpiranje in zastopanje posameznih zahtev bo vedno imelo značaj samostojnosti, slučajnega srečanja istih pogledov na posamezno otipljivo vprašanje, ne pa stalnega in vezanega sodelovanja. To je pot, po kateri so hodili slovenski demokrati na Tržaškem doslej in po kateri bodo, upamo, hodili tudi v bodoče, prepričani, da bodo samo na ta način pravilno služili svojemu narodu. * * * o Masaryku, Benešu, češkoslovaških legija'h in o borbi za osvoboditev Češkoslovaške, katere so po njihovem ustvarili meščanski zgodovinarji. Ta stremljenja so prišla do izraza na sestanku »študentov zgodovine«, ki je bil na filozofski fakulteti v Pragi, o čemer piše komunistični dnevnik »Lidove No-viny«. Polovica govornikov na tem sestanku so bili absolventi delavskih izobraževalnih tečajev,kateri .po priznanju istega lista, dokazujejo, da 50 postali temelji novega češkoslovaškega izobraženstva. Vendar je ta sestanek imel tudi pomanjkljivosti, med katerimi je bila najbolj resna ta, da je prišlo ,zelo malo študentov in še manj profesorjev, čeprav so bili povabljeni. Resni zgodovinarji pa sploh niso bili prisotni. Na sestanku so predavatelji poniževali "vlogo Masarvka pri ustanovitvi češkoslovaške neodvisnosti ter .so skušali na podlagi Vegovih lastnih citatov zanikati lik kot humanista in demokrata. »Razkrinkali« so tudi »izdajalsko« vlogo voditeljev legionarjev, ki so .baje z grobim terorizmom držali legionarje v jposl.ušmosti iter jih prisilili, da napadejo, mlado sovjetsko republiko. Nek predavatelj o .stališču »Predsednika Willsona do ruske revolucije« je. poudaril »perverzni« značaj ameriških bančnikov, ki so pripravili intervencijo prmem!bno delo dobiti od Sovjetov, keir je gradivo, ki je dosegljivo na Češkoslovaškem, polno predsodkov in nezanesljivo. Drugi (zopet sto se prativili itemu mn en m. češ da je že sedaj .-potrebno pojasniti »reakcionarno vlogo« Masary-ika ‘in legij in da se ne more čakati, da bo .Sovjetska zveiza poslala gradivo ali rešila to vprašanje za Češkoslovaško. »skupne borbe preiti kapitalističnemu Zahodu«. Podobno kakor na Blianijemn vzhodu, zaigia Stalin tudi v takih poslanicah na skrajne naciasaliatfičine gtinune, prepričan, da rj.hče ne-to iapregledal njegove igre, ki naj po -uničenju tujih -v-pli-W9 ni -pel;.e tr nSFSde p&3 njegovo neusmiljeno železno peto. Nemca so se že navadili -na te kremeljske sentimentalne klice, toda letos so dobili ob novem letu prvič podolbein .poziv tudi Japonci. Zato trni nič čudnega, če so ostali iskono Štirinajst dni e od začudenja odpiiltimi očmi in so šele sedaj reagirali: 'Saj je tbilo .kakor bi sanjali! 'Sam Stalin ^im 'je namreč imrazil »svoje globoko sočustvovanje iz nji-Hov.im trpljenjem -pod tujo okupa-oijlo«. V sovjetskih listah je poleg tega .izlšla cela vrsta v tem duhu pisanih članlkov. S item je začela m.csva sovjetska ofenziva, ki ima za cilj odtujitev Japonske od Združenih držav in od Zahoda. Niič čud-ine.ga .torej, da je svetovna javnost z zanimanjem opazovala, kaj bodo napravili Japonci. Po preteku dveh tednov lahko u-gotoiVimo, da sovjetska poslanica Japoncev ni zmedla, izgleda, da bo ta .najnovejša kremeljska 'poteiza doživela .podoiblno ,uisodo, kakršna je doleltela take 'poteze, s katerimi so Sovjeti skušala ilapadkopati moralo izahodnih Nemcev. Japonski dnevnik »Ilokkai Times« v.idi v poslanici samo .poskus novega dvorjemija, ki naj ibi popravilo ■neuspeh sovjetske iganje proti japonski mirovni pogodbi. Ker je bila viša igonja uperjena pravzaprav proti jaiponski obnovi, vidi v po-slainioi izgovoreoi dokaz hinavščine. Ministrski predsednik Yošida pa je kratko, a jedimalto omenili, da bi iraje slišal kaj o 11 milijonih japonskih državljanov in vojnih ujetnikov, Osi jih še sedaj zadržujejo v Sov.jetiaki izvezi. Tokijski dnevnik »Yrai'uri« spominja svoje čitatelje na moskovsko sabotažo pri sestavljanj« japonske mirovne pogodbe, ki se' je bistveno razlikovala od sedanjih ‘Sladktib besed. Vidi se itorej, da gledajo Japonci bolj na dejanja kakor na besede. Mostkva bo torej imela še ‘težko stališče, ‘če !bo ihatela odpraviti neza-upanuje, ki ga upravičeno goji do sije ta ctoškii narod. Izraz lastnega nezampanja v 'uresničenje svoje politike pa .predstavlja .tudi tajen u-kaz Politbiroja japonski komunistični partiji. Ukaz, ki je prišel v rdke ,tudi japonskim oblaHtivom, pravi, da se mora japonska komu-inlistllčna partija čimprej pretvoriti .iz javne politične stranke v tajno .gverilsko organizacijo. Obenem so ukazat dodana tudi gesla, s (katerimi maj se vzbudi primerno vizdušje iza liizibruh državljanske vojne. Tako se torej .Sovjetska zveza pripravlja tiudi na Japonskem, da bo poizkusila doseči s silo, kar ne gre izlepa. 'Toda nenaklonjenost prebivalstva 'do komunizma, (pri- pravljenost in čuječnost domačih oblastev te;r političnih činirteljev, ki so izraz volje večate prebivalstva, jim do to preprečila. Orožje, ki je odpovedalo proti napredni tin civilizirani iNemisiji, bo odpovedalo budi 'Proti podobni Japonski. Slklep Jaipanske, da. ne bo priznala 'ktjsnunistiičine Kitajske, je samo najnovejiši 'znalk zadevnega sovjetskega neuspeha ,na Dal jnem vzhodu. Zoposievanje pripornitaj Na Madžarskem zaposlujejo pripornike, ker manjka delavcev. Seveda priporniki ne dobivajo nobene plače in 'jih izkoriščajo do skrajnosti. Okoli €.000 pripornikov je do nedavnega sestavljalo delavsko brigado, ki je bila zaposlena pri gradnji električne centrale Inota. Neposredno preden je omenjeni begunec zapustil domovino, so bili številni od iteh premeščeni v Dunapentele ali Stalinovardos, kot se sedaj imenuje, kjer so nove madžarske jeklarne in je primanjkovalo delavcev. Številni drugi obsojenci na manjše kazni so bili prav tako poslani na delo, predvsem v zidarska podjetja na .podeželje. Tem je bilo dovoljeno prejemati plačo, smeli so stanovati privatno, vendar dotične-ga kraja, kjer so 'bili zaposleni, niso smeli izapustiti brez posebnega dovoljenja. iS takim zaposlovanjem ne prizanašajo niti ženskam pripornicam. Te so v zadnjem času zaposlili pri težkih delih na Csepel Island. nakopravnosti z italijanskimi prebivalci in protestiramo proti akciji italijanskih iredentističnih elementov, naperjeni proti osnovnim interesom slovenskega življa; da italijanska vlada do slovenske manjšine na Goriškem in v Beneški Sloveniji ine postopa t> skladu z določili mirovne pogodbe in da so svečane oblju-be o sanumpravi ostale samo besede; da •avstrijske oblasti ne ugode najosnovnejšim zahtevam slovenske narodne manjšine na Koroškem, da bi dobila oblastno ustanovo, ki bo merodajna ščititi manjšinske interese in dolžna izposlovati pravične ugodnosti na kulturnem, gospodarskem. in političnem področju; da ob pomanjkanju mirovne jx>godbe z Avstrijo in zaradi indiferentnega stališča jugoslovanske vlade avstrijske oblasti zavračajo ali zadržujejo slovenske vloge z izgovorom i, da jih niso merodajne reševati; d« je tako slovenska manjšina prepuščena sama sebi brez zakonite pravne in politične zaščite. Ostro obsojamo vse te primere ki nasprotujejo pravičnosti, demokratičnosti in duhu evropskega sožitja. « 'OmartM moramo, da je Izvršni adibor SloveniSke pravde poslal zahodnim 'političnim činiteljem že pred tem še paseb.no Izjavo o Trstu, s katero je podal težnje našega prebivalstva po ohrairriitvi samostojnosti. •Poleg tega so v zadnjem času podprla borbo tržaških Slovencev tudi razna srbska in hrvatska, posebno pa slovenska glasila. Zamejski Slovenci so hvaležni vseim, k!i vkljub svoji la&tiii veliki nesreči niso pozabili na njihovo. V vsakem primeril sramota Neprijetna odkritja o metodah italijanske policije italijanska polieija je doživela .nov, težak škandal. V Rimu so u-gotov iti ina procesu proti Leone! lu Egidiju, ki je.bil obtožen posilstva in ‘Udora mladoletne deklice, da ,;e policija tizisiliila priznanje z raznimi nečloveškimi metodami. Kakšne so 'bile te metode, ki so pripravile nedolžnega človeka do tega, da je priznal dejanje, ki ga ni zagrešil, niiso natančneje opisali. Toda nasilnost postopka sta priznala itudi dva policijska agenta lin obtoženec je bil oproščen. •Ob .tej priliki ®o odkrili, da je v italijanski policiji na vodilnih položajih še .vedno veliko visokih funkcionarjev, ;ki so (prinesla vanjo .nekdanje tradicije Ovre, izpopolnjene s kasnejšo službo pri Gesta-pu. To .so metode, pred katerimi so morali tudi .našli obtoženci ina nekdanjih »veleizdajalskih procesih« izrekati svoja priznanja. iSeldaj je sodna oblast pozvana, da zaščiti ta primer .in .prepreči bodoče ponovitve. V vsakem primeru (ali je .Egidij ires kriv in ista se zlagala agenta, ki itrdLta, da je bil mučen, ali pa je nedolžen in so ga z mučenjem ‘prisilili k neresničnemu priananju) je dogodek sramotno izpričevalo za ustanovo, ki bi morala biti čuvair reda in zakonitost i. Nov sklad za begunce Po predhodnem poročilu Visokega komisarjata ZN za .begunce o pravnem, gospodarskem in socialnem položaju beguncev v Evropi in Bližnjem vzhodu, je nedavno v Socialnem odboru Glavne skupščine ZN visoki komisar ZN za begunce, dr. V. J. Van Heuve-n Goed-hart, izjavil, naj. bi ZN ustanovili prostovoljni sklad treh milijonov dolarjev za, pomoč tistim beguncem, za katere je prej skrbela Mednarodna organizacija za begunce I.R, O. Končno poročilo bodo izdali junija. Ob zaključku delovanja Mednarodne organizacije za begunce, v začetku tega leta, je pod jurisdikcijo Visokega komisarjata še približno eden in pol milijona beguncev. Ko je predložil ustanovitev omenjenega sklada, je dr. Goedhart izjavil: »Ne predlagam, da bi skrbeli’ za vse tiste milijone ljudi, ki so zaradi enega ali drugega vzroka morali izapustiti svojo domovino. Predlagam pomoč samo za najpotrebnejše izmed tistih, za katere je treba nekaj storiti.« Po njegovem mnenju je. znesek 3 .milijonov dolarjev najniiji, ki je potreben, za pomoč beguncem v letu 1952. Poročilo poudarja, da .bo z zaključkom delovanja Mednarodne begunske organizacije še vedno, mnogo vprašanj, katere je treba nujno rešiti predvsem v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Grčiji. Dokler bo svet irazdeljen, *bo dotok beguncev preko meja brez dvoma še vedno velik, vendar manjši .kot število beguncev in razseljenih oseb, za. katere je skrbela Mednarodna begunska organizacija. Kljub temu je v Evropi še vedno razmeroma veliko število beguncev, .katerih v letu 1952 še ne bodo naselili. Poročilo ne vsebuje nobenega predloga, vendar izraža, da je treba ohraniti doiočeno mednarodno zaščito za .begunce. Visoki komisariat je že ustanovil svoje urade v Bonnu, Dunaju in Washingtonu ter bo verjetno še ta mesec ustanovil u-rad tudi v Belgiji. DEMOKRACIJA Leto VI. - Ste v. V I S T I z 'GORIŠKEGA Dolegna e, slava... Važna izpoved b,.Giornale di Triesti" Slovenska 'manjšina v Italiji ?e srtailno (pritožuje, da jo oblastva zapostavljajo in prezirajo v njenih, pravicah, potrebah in zahtevah. Dolk sooje nraoi ne zataji Obramba delavcev -----------j----------------------j Odmevi Bratuževega nastopa Jasen odgovor tistim, ki zatirajo slovensko šolstvo Da je »Demokracija« trn v peti raaniim italijanskim šovinistom, 'ki ne moirejo ob nobeni priliki zatajiti svoje imržnje do .Slovencev, vemo prav dobro že od/kar »Demokracija« rzihaja. Oni pač ne morejo zatajiti svojega fašističnega duha, ki se je nad našim slovenskim narodom izkazal v vsej svoji zverinski nravi. Kot .zvesti hlapci fašizma ne morejo 'drugače, ,k»t da nadaljujejo nje-igovo ipolitiko raznarodovanja in objavljanja lažnivih podatkov, prav zato ker jim »Demokracija«, ki ■se jih ,prav nič in e boji, stopa vselej pogumno na prste. Zločin nad slovenskimi učenci v Krminu so na .pobudo italijanskih republikancev pripravljali že delj časa, -kolt smo v »Demokraciji« ze povedali. Teh republikancev je zelo malo, Mazzinijevega duha pa nimajo v sebi nrjti .toliko, kot je črnega iza nohtom, saj 'je v vsej Italiji ostalo od velikega Mazzinija samo še njegov sipomenik in njegovi nauki na papirju! Bistvenega Mazzinijevega duha so ubili razni pri-tlikovci, ki so od njegovih velikih človečanskih naukov vzeli le spomin, ne pa tudi st varnosti! V »Giornale di Triesite« od 17., 20. in 22. t. m. se šovinisti zmedeno opravičujejo talkole. Trdijo, da so šolo na Plešivem .zahtevali »sitarši učencev«. V članku pa nato priznajo, da so to bili starši iz Plešivega, ki je pet ikm oddaljeno od_ Kirmina. Na ta način bi (radi (Skrili dejstvo, da krminaki starši ne samo, da niso šole na Piešivem zahtevali, ampak so izrecno podpisali, da zahtevajo svojo šolo v Krminu samem, ker je oddaljenost raznih krajev Krmina do Plešivega še večja kot obratno, saj sami šovinisti priznavajo v »Giornale di Triesite« veliko oddaljenost teh krajev. Ta njihova laž je s tem pobita! Potem tirdijo, da iravtna Italija s Slovenci velikodušino, ker drži od-piite razrede v Tržiču, {tankih, Mirniku, Pevmi, Podgori in Gorici ter Doberdobu, ki imajo manj kot petnajst učencev. To »velikodušnost« Italije mi 'rade volje priznamo in jo samo imenujemo »dolžnost«, ker hkrati navajamo, da imajo italijanski razredi v Pevmi, Mirniku :n Doberdobu nižje število učencev, kat jih imajo slovenski .razredi. Ce .pa pogledamo na Tržaško, ugotovimo, da so v Slivami odprli italijansko št*lo samo za tri učence in jim celo dali posebno kuhinjo in kuharico. Zakon .bodi enak za vse in država .ga je dolžna spoštovati za •manjšino kot za večino! tS .tem je tudi druga laž odkrita in odbita. Toda dolžnost točnosti nas sili k temu, da objavimo še to zgodovinsko. dejstvo: da ves italijanski aiparait, od tiska do oblaste v, od strank do državnih funkcionarjev, *staino sovraži in pritiska na našo javnost ter jo ustrahuje tako močno, da se slovenski starši bojijo vpisati svoje otroke v slovenske šole. Talk viden dokaz so na primer stalna krivična poizvedovanja policijskih organov vseh vrst o jezikovnem občevanju Slovencev in obiskovanju šol njihovih otrok. Poleg tega pa še nastop karabinerjev v kočniku proti slovenskim staršem, ki so pismeno prosili za otvoritev slovenske šole. Karabinerji niso prejeli ukaza za tak nastop, kot prav od šolskega skrbništva ali nad-aonništva, saj je 'bil orožniški poveljnik. .zaradi tega premeščen, ko je »Demokracija« to krivico odkrila in Obsodila. Toda posledica je ta, da v Lečniku slovenske šole za sk>ver«ske otroke mi, in šolsko skrbništvo in nadzorniMvo nista storila svoje dolžnosti, da bi krivico popravila! Tretja laž, ki jo skuša »Giornale di Trieste« podtaknili, je ta, da (trosi Italija milijone iza vzdrževanje slovenskih šol na Goriškem. V re-tniči pa plačujejo te svoje šole slovenski davkoplačevalci v Italiji! In ko iso stroški za šole že plačani, preostanejo še tteižki milijoni za Vzdrževanje vseh italijanskih unkcionar-jev in vse italijanske policije, ki nad Slovenci v Italiji izvršujejo z železno peto vso oblast, ne oziraje se na človečanske in jezikovne pravice Slovencev. V Benečiji plačujejo Slovenci visoki davek, nimajo pa niti enega samega stranskega razreda osoivne šole! Poleg tega je [talija .dolžna povrniti Slovencem ves davek, ki so ga pod dvajsetletnim fašističnim terorjem plačevali, ne da bi imeli niti enega razreda slovenske šole! Ne gre več .za milijone dobrih lir, ampak za milijarde, ki jih Italija jemlje slovenskim davkoplačevalcem. Tako je odbita tudi tretja laž v znamenju milijonov in milijard, ki so jih Slovenci plačevali in še pla- čujejo .Itali'ji, da jih .njeni funkcionarji .preganjajo in raznarodujejo! Ponos slovenskega ljudstva tiči prav v tem, da samo plačuje avoje šole! Druge dobrote od iplačevanja težkih davikov 'v Italiji '.nima! Naj Italija objavi, koliko davka je od Slovencev pobrala od 1. 1918 do danes .in kaj je Slovencem slovenskega nudila, da bodo računi enkrat jasni! CetUta laž! Trdijo, da v Krminu ni bilo nikoli pred 1. 1945 slovenske šole. V resnici je bila tam že pred prvo svetovno vojno slovenska Ciril-Metodova šola s sedemdesetimi učenci. Le od prihoda Italije 1. 1918 v nase kraje in pod fašističnim terorjem ni bilo moči odpreti slovenske šole pred 1. 1945. Plešivski otroci pa so vse do septembra 1947 imeli svojo šolo v Medani, občina Dobrovo, ki je sedaj v .matični državi, ,in so jo danes dobili na Plešivem. iNe gre torej za koncesije in zavijanja .resnice, ampak za slovensko šolo v Krminu .za tamkajšnje slovenske otrOke. Peto laž objavlja »Giornale di Trieste« od 20. t. m., ko se ponaša, da so Dolenje »italianissime«, in pravi, da je v Občini samo sedem slovanskih učencev, in sicer v Mirniku, proti približno stotini italijanskih. Resnica pa je ta: da je »Giornale di Trieste« nalašč zamolčal slovensko šolo v Skriljevem, kjer je letos .petnajst slovenskih o-trok in .nobenega italijanskega. Skriljevo je v dolenjski občini ;n drugo leto se bo število učencev tam povečalo. V slovensko šolo v Mirniku pa todo izahajali tudi učenci iz .bližnje slovenske vasice, ki pride, zaradi mirovne pogodbe, pod Italijo. V 'Dolenjah je lepo število slovenskih družin, Te živijo pod stalnim pritiskom peščice lašlkih šovinistov in se ne upajo niti .zahtevati slovensko šolo. .Sicer pa so 'tam Furlani, ki so se leta 1946 potegovali za vrnitev pod Avstrijo. Rutarci, ki spadajo pod Dolenje, so še leta 1948 proslavljali Slišal simo, di u zaidnih čašah su odkrili (inauguriral) u neki občini naše Benečije edan druh spomenik .mrtvim u drugi posvetni vojni. Kakor nimar ividimski časopisi so hitro izaiueknil: »Altra p-rova di dedi-zione alla patria italiana delle po-polazioni delle Valli del Natisone« an lepo pripovedal, de na odkrivale su bli namjestniki od gospoda prefekta, od kveStorja, od orožniku itd. Pripovedal so časopisi, di na odkrivale je tudi pridgo neki kolo-nel an lapo učo naše Benečane, di ikadar bo »Patria« klicala, bojo ispat šli padat za njo. Lepo je učil Ikolonel an itud mi vemo, di: »chi per la Patria muor, vissuto e as-sai . . .« pa či na odkrivale je bil ikajšan prijatel tistih naših alpincu, ki u Grečilji, u Rusiji, u Jugoslaviji su padli, je bil uradi/gnu glas an iprašlu: »Zakaj vi, gospod kolonel, an usi generalji od naše »gloriosa divisio-ne Julia« sta usi prišli damou an samo majhani oficirji, podoficirji an alpinci su usi, skor, padli, an ie tisti, 'ki damou smo prišli, smo bli ranjeni? Zakaj vi, gospod kolonel, an generalji od naše divizije sta parpu-stil, di -u časo vojne samo ona bla pošlijana u boj? Sa je blo obilno diviziji, ki nimar so ble u Italiji an nikdar so tukle? Ka se na spominjate, gospod kolonel, di še dobru prišli njesmo bli z Grečije, ki hitru sta nas gnal u Rusijo? Kajšan od nas nje mogel še družine pozdravit! An kadar u Rusiji je začelo odtegovanje (ritirada), zakaj sta nas pustil same? An vi, gospod kolonel, ki dones tukaj pridgate »amor patrio«, ne poveste, zakaj general, ki našo divizijo je komandjero u Rusiji, kadar je prišli u Italijo, nje povedo, kajšan konec su nardil tisoče naših alpincu? Ka je kuisa tist general obljubu Rušam, di nič na bo pravu od njega vojaku, samo di ga boju pustil damou prit? Kjek iec, i more bit an to je zlo švotlivo, zakaj dolžnost tistega generala je bla, se interesirat za rešenje njega alpincu an potle za njega osebo. spomin na pokojno Avstrijo. In 'o hrupno in z muziko! To naj bi bilo za šoviniste »itali-janStvo« Dolenj! . . . Tudi peta laž ima kratke noge, zato smo jo iz lahiicOto odbili! * In slednjič »fojbe«, ki jih »Giornale di Trieste« od 22. t. m. zopet prinaša na dan, tirdeč, da so iz strahu pred »lojbami« Krminei leta 1945 vpisovali svoje otroke v slovenske šole. Prosimo, gospodje, ki se iperete v »Giornale di Trieste«, naša »Demokracija« vam je v svoji božični številki prinesla slike ta-oorišča smrti v Gonarsu, kamor so Italijani spravili petnajst tisoč Jugoslovanov in jih mučili do smrti! Oglejte si te »fojbe« v Gonarsu, pa tisoče .»iojb« na Rabu, v Moinigu, Riniccdju, Chiesanuovi itd. itd., in sram vas bo zločinov nad jugoslovanskim ljudstvom in .nad človeštvom, če imate še količkaj vesti v sebi! Upravičeno -torej zahtevamo, da vlada enkrat za vselej napravi konec večnemu napadanju in ogrožanju slovenskih šol na Goriškem; da odstrani z Goriškega vse elemente, ki so se vselej izkazali sovražne do Slovencev in s svojim početjem delajo Slovencem krivico ter kalijo mirno sožitje dveh plemen na tem ozemlju. Oni hujskajo in potvarjajo resnico in se z novimi lažmi iperejo in opravičujejo. »Demokracija« pa je vselej bila za enakopravnost in mirno sožitje! Prav za.to smo prepričani, da bo gor iški šolski nadzornik Spazzapan ugodno rešil izadevo s slovensko šolo v Krminu, saj dobro ve. kako si Slovenci jemljemo Ik srcu vsako krivico, ki se nam zgodi na šolskem polju. Ce imajo Italijani v Doberdobu za deset otrok lastno petraz-redno šolo in prav tako petra/zred-no šolo za deset oitroik v Pevmi, je pravično, da imamo tudi v Krminu, čeprav samo za devet naših otrok, lastno slovensko šolo. To terja pravičnost in še prav posebno dolžni obzir večinskega naroda do naše manjšine. An či tako hitro je teu damou prit tist igeneral, kadar je bil tukaj, je mogel povjedat našim materam an ženam, kajšan konec su nardil njih sinovi al možje.« Use ituo je bil prašu kolonela prijatel naših alpincu, ki u Grečiji al u Rusiji su padli, či on je bil na odkrivale (inauguraciji) spomenika, ki njim so »trikoloristi« na-s:tavli. Pa .prijatela tistih alpincu nje ■bito na odkrivale, zakaj on se zdaj ušafa u kakim rudnike u Belgije al iu Franciji, kjer težko dela an ■tarpi, di (bo mou kajšno palanko zaslužit. 'Naš star aipin, katerem© kugle s.u odnesle kajšan konec lebna, je moiru ipo svete iti, iza di je ušalo delo an di njje aa lak ut jo umaru. Tista »Patria«, katero se more .zlo ljubit an či je itrebo za njo umr-jet (Itako je reku kolonel na odkrivale), kadar naš star alpin ju je ■prašal, di mu bo dala delo, ga je odganala kakor ednega cigana. Mi an naši stari alpinci povemo telim kolonelam, di njemamo tre-ibo vic njih .pridni, zakaj smo zvedel, ka je »Patria« an take hude stvari ne hočemo ljubiti. Z/vedli smo, di »Paitiria« su tu Rime minlistri, sanatorji, poslanci (deputati) , kateri konec mesca imajo .plaoje, ki .pridejo do edan milijon lir; izvedli smo, di »Patria« su u Vid-me ulsi namjestniki od .ulade, ki ve-liiku služijo (kar je špotljivo je, di slutijo trasferto, an kadar pridejo na odkrivalo »pomeniko našim mritrvim); uvedli smio, di »Patria« su use tiste oseibe an avtoritete, ki pri n is hočeju ud uš it naš jazih an naše navade; izvedli .smo, di »Patria« su usi tisti koloneli an .generalji; kadar bo druga vojna, boju pošiljal le divizijo »Juliio«, kjer bo huduo; an metttdianalce, .tiste ki govorijo: .»non m'affido«, boju daržal iu pre-s, tora h, kjer kugle na boju pjele. Zalto ipa take »Patrije« ne hočemo ljubit vic, zakaj ona nje urjedna drulzih .živlenja. pa ie potrebna ona izgint. Kakor smo .že poročali, je naš obč. in pokrajinski svetovalec g. Rudi Bratuž 5. t. m. viložil na soriškega župana nujno vlogo z ugotovitvijo, da niso bila letos otvorje-na središča za delo v goriški občini, zaradi česar je ostalo v brezdelju in pomanjkanju 450 brezipo-selnih delavcev in njihovih družin. G. Bratuž je prosil za pojasnila na glasove, ki trdijo, da je občinska uprava kriva temu dejstvu in kako misli občina .popraviti krivico in škodo. O vlogi g. Bratuža- so pisali tudi italijanski časopisi, .kot na .primer »II Gazzettino«, in je tudi .goriška italijanska ja.vinost obrnila svojo pozornost na .to vprašanje in nastop ikot tak odobrila. Toda g. župan še do danes ni odgovoril g. Bratužu in vse kaže, da skuša sedaj obč. uprava z vso naglico to svojo krivico in zamudo popraviti, seveda tudi 'z namenom, da bi omalovaževala vlogo g. Bratuža, Tako je komaj sedaj -poslanec Bareisi sporočil, da bo ministrstvo nakazalo potrebne zneske za otvoritev središča za delo v gorišiki Občini, čeprav je rek že zdavnaj potekel. Vise kaže, da gre vsa zasluga za ugodno rešitev pereče zadeve samo g. Bratužu! Tudi kominformistiono »Delo« bi rado zaglušilo ugoden odmev, ki ga je Bratužev nastop zbudil v delavskih krogih, zato očita »Primorskemu dnevniku«, da preveč hvali »belčlka« g. Bratuža. G. Bratuž se dejanski in nesebično zavzema in bori iza pravice delavcev, »Delo« pa ine more dokazati .z dejanji svojega toliko opevanega sočutja do brezposelnih delavcev, ki so za »Delo« in sploh za vse komuniste le dobrodošlo, mrtvo orodje, ki ne po-tlrebuje ne kruha ne vode! . . . SorišbD županstvo sporoča Do vključno 7. februarja 1952 so v občinski veži vsem zainteresiranim na ogled obvezne pristojbine na račun privatnikov in v korist Pokrajinskega urada za .turizem. Lastniki javnih lokalov z radij- Naj pomislijq koloneli an gene-■ralji od divizije »Julia«, ki naših alpincu je padlo .zauoj njih naum-ne pamet an zmot? Zakaj ina povejo našim lijudem, di u Grečiji su ginal naprej naše alpince ku .teleta an su par pustil, di ils-boju otkolil šauražniki? Zakaj su paiipust.il teli generalji an kolo-neli, di naše alpince su gnal Ulična ruske rauinine, kjer oni su se ušafai ku ribe uon z uade, an ne u bregi? Vejo naj teli koloneli an generalji, di mi im ne moremo vic vjer-vat ah poš.lušalt njih pridgi. Tega na moremo, zakaj nam na pairpu-stijo naši vojaki, ki u vojni su padli, rta tikere mi se nimar zmislimo an pogosto storemo našemo duhou-.nik.u mašo zmolit za nje. Spomeniku im ne moremo nardi.t, zakaj nje-mamu dinarija, an itii&te spomenike, ki u zadnjih čašah su pri nas nardil, su ih nastavli samb »trikolori-sti«, zakaj .njih videmski gospodarji su im kuazal. Ci smo ih bli mi nardil, na njih odkrivalah nje bil govoriu obedan kolionel, pa kajšan prijatel naših alpincu, ki ku onj 'je tarpeu u .borbi. Ci smo ih bli mi nardil, na njih odkrivalah nje so bli pouaujeni na-mjeiSt-nEki od »Patrije«, pa samo matera, žene, ocijavi, bratri an si-inov.i naših padlih. Ain usi skupaj ■njesmo bli uakal »Viva 1’Italia«, pa molil .za dušo našiih fantu, ki z Rusije, Grečije, Jugoslavije, Afrike, Njemcje nje so vic prišli u njih majhamo an lepO Benečijo. Benečan MAJHANE NOVICE POTBENESEC: U času druge posvetne vojne use naše h osle su ble posečene, dairva su ble drage an zato su ih ljudje sjakli. Ci danes pogledamo tiuo na levo al na desno rjeike Nediže, ibomu viidli, de use je golu. Ostal so samo kostanji an ka#na smreka, ^ansiklo leto su se velic plazovji nardil u naših gorah an to se je zgodilo, -zakaj ni vic drevi. B,il bi čas, di naši ljudje po- skimi sprejemniki, »ki ,so člani Zve-.ze trgovcev in bi radi kot lani plačali znižano pristojbino Družibi avtorjev in založnikov, morajo poravnati radijsko naročnino do 25. odnosno 31. januarja in (predložiti Družibi avtorjev in založnikov člansko potrdilo Zveze trgovcev. Delavci za Francijo Krajevni Delavski urad vpisuje .gradbene delavce, ki bi se radi izselili v Francijo, kjer bi dobili zaposlitev pod točnimi prej določenimi pogoji. Starostna doba je od 21. do 50. leta. Prav tako je odprta izselitev rudarjev iza Francijo. Lahko se javijo delavci od IS do 30 let starosti. Vsa podrobna navodila in pojasnila daje Delavski urad v Gorici - Via Crispi. Jazbine :Naša števerja-nska občina se bori r. velikimi finančnimi težkočami in jč zato povsem razumljivo, da nam ne imore priskočiti na pomoč v vseh potrebah, ki niso majhne. Vendar •je občinski odbor sedaj nakazal nujni znesek za najnujnejša dela pri cesti, ki je zaradi slabega vremena ■vsa v blatu. Treba bo prositi tudi vlado, da se spomni .tudi manjših občin, ki so prav tako potrebne kot mestne, v gotovem oziru pa bolj potrebne od mestnih! Večerni tnnetijshi tečaji Ta teden se je pričel večerni kmetijski oziroma vrtnarski tečaj v Gorici v .poslopju Ijiudske šole v Kapucinski ulici. Tečaj je vsak delavnik ob 7. zvečer in se ga lahko udeleži .vsakdo, ki je dopolnil 15. leto.. Tečaj je gotovo koristen, le škoda, da ni tudi za paše kmete, ki poz.na'jo predvsem domače slovenske izraze, in ne bodo zaradi tega imeli takega uspeha, kot bi ga sicer, če bi foila predavanja v njihovem jeziku. Tudi udeležba bo iz istega vzroka 'bolj pičla. mislil maio na noste an začel sadit majhane drevi. An tele majhane drevi bi im morii dat goadni stražniki u Sv. Petre Slovenov. Saj so plačani zato! 5V. rr*r,niv SLOVKiNaJ^: Oonno a.i*.o’jv:up Skromne 'koristi in še le le ,zelo ozkemu krogu revolucionarnih užitkarjev. Take narave je idr. Budalova zamisel o slovenski enotnosti na tem ozemlju, ki jo je spočela Babičeva ■strankarska politična nujnost m ■prav .ndbena druga .potreba. Kako naj plemenito gmoto, ki naj jo oblikuje mojstrska roka, polagamo v pest tisočkrat preizkušenih skaz-ljivcev RP? To ni 'zgolj naše pie-pričanje, ipač pa sipoznanje vse ^tiste ogromne večine tržaških Slovencev, ki jim pogled v svet ni zastrt z bodečo žico, niti s kotlom o-presne partijske mineštre. Dva književnika - dva svetova In .zopet imamo pred seboj izdajo »Primorskega dnevnika« z dne 12. t. m. z odprtim pismom tržaškega kjiževntka g. Borisa Pahorja. To pismo nam jasno in nedvoumno izraža vračajočo se .moč in zdravje našega naroda. Komaj se je namreč naš človek izmotal iz ruševin vojne in revolucije, mu ne zadostu-' jejo več obleka, hrana in pijača Naš človek hoče, in sicer ne v prvi vrsti, več obleike, hrane in pijače, pač pa hoče samostojnih mi sli, ali -bolje, hoče trdnega cilja in •neomahljive vere, da se on in njegov narod vračaita ina pot resničnih — od njegovih najboljših sinov v stoletjih preizkušenih ciljev — ker je spoznal vso praznoto današnjih tzanešenjakov in seibičnih prevaran-itov. Kakšna ogromna razlika med književnikom idr. Budalom in' književnikom Borisom Pahorjem! Na eni strani s (partijskimi senčniki zastrt pogled, iki občuduje slučajnostmi pasek sončnega traku v mračnih meglah, na drugi strani jasen vse obsegajoči razgled, ki mu ne uide tudi najmanjša senca. Na eni strani mehalk naturel do prosto-dušnosti prizanesljivega, vse odpu .ščajočega Vipavca, na drugi strani kremen kraške-značajne in načelne hrbtenice . . . Ameriški demokratični ventili so v Sloveniji le dosegli malenkostno sprostitev, tka bi še pred nekaj leti pomenila - vešala. Pisatelj Kocbek je 'S svojo knjigo »Strah in po-gium« izipustil med komunistične o-blaistnilke tako svež in oster piš, da so razni komunistični lažni kulturniki od Fajfarja do Potrča dolbili pošten nahod, ki se je oprijel -tudi uredništva »»Primorskega dnevnika« Polagoma pa se bodo tudi komunisti navadili na taurjo, saj smo ji Tržačani hvaležni, ko od časa do časa pomete s tržaških ulic bolezenske klice, ki so se nalepile po pločnikih . . . Nekaj svobodnih misli svobodnega človeka Gotovo ne tx> odveč, če nekaj misli književnika Borisa Pahorja posnamemo tudi tza naše čitatelje, ki ne čitajo komunističnega tiska. V svojem »odprtem pismu« pravi Boris Pahor med drugim tudi tole: so1 bili »intimno« povezani s partijskim gibanjem samo ljudje z določenim svetovnim nazorom, ali pa nasprotno tudi ljudje z drugačnimi svetovnimi nazori. Drugič je treba razldžžti to: ali je .borec proti okupatorju nehal ibiti misleč in čuteč človek v času, ko je bil neizprosen vojaik?« i»Ce so torej (bili .zares »intimno« borci ljudje različnih nazorov, potem je bil tak borec tudi Kocbek -kot krščanski socialec in imorebiti tudi podpisani, ki ni niti marksist -niti krščanski socialec, in s podpisanim vsi .nešteti tržaški ljudje, ki niso bili in niso ne to ne ono . . .« ». . . To so precej jasne ugotovitve; kakor je jasno, da je zanič pisatelj tisti, ki z ravno čr.to loči ljudi v dobre in slabe, junaške in bojazljive, odločne in omahljive, tenkočutne in grobe samo zato, ker prvi zastopajo neki pravilen odnos do dogajanja, drugi pa nepravilen . . .« ». . . Zakaj je Boris Pahor pravilen -tolmač osvobodilnega gibanja tedaj, ‘ko inapiše, recimo, »Prevratno jesen«, in nič -več pravilen tolmač tega gibanja, ko recenzira Kocbeka? Ali se torej Boris Pahor -spreminja kakor kameleon? Ali pa po potrebi drugi spreminjajo sodbo njem? Kajti, če uredništvo tako es^tno skrbi, da niso njegovi čita-telji samo enostransko poučeni, potem naj to uredništvo pravilno pouči svoje čitatelje tudi o tem. Tisti čitatelji namreč, ki Borisa Pahorja poznajo iko-t književnika, in tisti, ki ga .poznajo kot človeka, vedo, da 'ni vajen skakati »iz latnika na sreiboto«. Misel in moč Kakor razvidimo iz teh bežnih primerov, se naš narod tu in na oni strani železne zavese zopet drami iv. otopelosti totalitarnega molka, kimanja in brezmiselnega besedičenja tistih, ki so poskušali monopolizirati slovenski miselni svet. Od tistega časa, .ko se je praznina tako imenovanih boljševiških :-dej — na .podlagi boljševiške stvarnosti v Sovjetiji in v priprežniških državah — razgalila do dna, se navidezna premoč Sovjetije nad Zahodom ne izraža v njenih »idejah«, pač pa zigolj v njeni moči. Danes gojijo preprosti ljudje daleč večje spoštovanje do moči sovjetskega sveta, kakor do njenih zamisli. Spv-jeftske zamisli so se v Evropi obrabile, medtem ko je njena -moč naraščala. Tega se zavedajo tudi komunistični plačanci, ki ob onemoglosti ideje pretijo nevernikom s sovjetskim valjem. Ker ,pa je Titova Jugoslavija zarodek 'boljševiške tvoribe, ki ga ne more spremeniti še 'tako spretno zamišljen razkol, je jasno, da je jugoslovanski komunizem. obvisel v izraku. Moči nima, misel pa je obrabljena! Evropa je v zbiranju svojih im-oči napravila šele prve korake. Ko pa bo združila vse svoje sile in iz njimi tudi Jugoslavijo novega pridevurika v eno samo kovačnico moči, se bo iz te moči skovalo evropskemu človeku ponovno samozaupanje in takrat se bo politično -razmerje Evrope nasproti Sov j Eti’ji kakor tudi nasproti Ameriki temeljito izjpremenilo v korist Evrope. Pri -nežnem premišljevanju bomo vedno lahiko ugotovili, da so »ideje« .zapeljive za tisto skupino ljudi, ki misli, da nima nobene. Te izkušnje se dobro zavedajo vsi na-silniški in prav posebno še komunistični zaslužkarji. Ce se človek ipolasti neke »ideje« izato da bi jo iz 'visemi sredstvi tudi izpeljal, potem se taka »ideja« kaj kmalu izkaže za prizadete kot velika nadloga. »Ideje«, ki poskušajo preobra-iziti neibo in .zemljo, so že ob samem spočetju zapisane smrti. Fašizem in nacizem to potrjujeta, komunizem pa dnevno doprinaša čedalje prepričljivejše dakaize. Ne velja sanjati ali celo varati soljudi iz nemogočimi zamislimi, pač pa velja izpeljive zamisli z vsemi silami krepiti. -Misel .in delo, to je (klic časa in z mjim se bomo tudi Slovenci vrnili na ipota -svojih dedov, ki jih je ta klic -vodil v .polnoletnost. Misel in imoč pa je klic jutrišnjega dne. Branitelji tržaške neodvisnosti Kominformistično pisanje ob dogodkih na seji tržaškega obč. sveta je razkrinkalo njihovo neiskrenost OtrinČci komunističnega ozvezdja Kom-informisti so vse poletje prirejali sestanke -in svojevirstne javne de1,bate ((kjer so debatirali sami •s seboj!), na katerih so se predstavljali 'kot edini branitelji tržaške neodvisnosti. Nenehno smo opozarjali na neiskrenost njihovih .izjav, s katerimi love slovensko ljudstvo, saj so dogodki še vedno .potrdili -upravičenost našega svarila. Tako je bilo lani, ko niso v občinskem svetu glasovali prtoti iredentistični resoluciji, ki je zahtevala povratek Trsta pod Italijo in tako je bilo tudi v toretk 15. t. m. Kakor je znano, je tržaški župan izjavil, poleg mnogih drugih goro-•stasnosti, da ne bo izobesil občinske -zastave, vse dokler ne 'bo visela ob mjej tudi italijanska .trobojnica. Z drugimi besedami, nakazal je, da tržaška zastava ne bo visela na občinski hiši vse dokler se ne vrnemo pod Italijo. iln tkaj so napravili nato naši naj-■boljtši branitelji neodvisnosti«? Nadaljevali -so sejo, ikakor da se nič /ni zgodilo, rakl-i -bi celo, da je potekala v iprav prijateljskem vzdušju. Saj so ostali sami taki, ki žele listo vrhovno oblast, povišalo. Za sedaj se je začelo s sledečimi deli: poprava gozdne .poti i'Z Devina čez Grmado v Cerovi je; razna dela pri vojaškem poveljstvu -v Se-sljanu pri morjiu; razširjenje trga prod postajo Nabrežina - Križišče. To delo je bilo zelo potrehno, ker je -ta postaja sedaj (popolnoma skrita za stenami in ni pred postajo niti prostora za ohračanje vozov ali avtomobilov. Dalje se je -tudi pri čelo delo pri podaljšanju in razširjenju našega športnega igrišča. V -programu sta tudi zid in ograja, tako da bo -naše igrišče postalo res moderno športno igrišče, ki bo potem pripravno za vsako tudi veli 'ko športno prireditev. „11 primo cittadino“ je govoril Ing. Bartoli, tržaški župan, se le podat na radio, 'kjer mu je ustanova, k se .nahaja pod neposrednim .zavezniškim nadzorstvom, blagohotno registrirala .govor, v katerem brani svoj napad ina »nezakonite« postopke Zavezniške vojaške uprave same in -proti sedanji »nelegalnosti«, prati kraji 'zastave itd. Vsekakor je -to stvar okusa. Toda dati človeku na razpolago svojo .palico, zato da te (z njo tolče po -glavi, je nekaj, .kar je iza normalen človeški razum inekam težko .razumljivo. Ali je .potem še kaj čudnega, če so se v -noči od sobote na nedeljo ■pojavili v mestu letaki, ki v zahvalo 'za storjeno .uslugo, končujejo 'S pozivom: »Viva Vltalia! Naj Bog s prekletstvom udari vse Angleže!« Letak je 'bil -sicer izdan -kot pro-eat proti Zaveizmišiki vojaški upravi, ki je prepovedala film »Trieste mia«, 'S katerim se je dejansko blatilo vse, kar se je med vojno bo-ik> ma .zavezniški .strani, toda obenem je .to viden sad omenjene politike, Uči me kaže jasne -smeri. .Pa ipust-imo to! Zupanu se je dogodila 'še druga smola. Ob vstopu radijske prostore 'se je moral, kaikor vsak drugi obiskovalec, legitimirani. To je pa presegalo vse meje!... Njegov list je .takoj napisal itrikolonski naslov »Come at tempi detla Gestapo«. Tudi ito je 'zahvala . . . zato, da je lahko 'govanil, -trdil, da nikdar ni obljubil .zvestobe Svobodnemu tržaškemu ozemlju ... in da sploh še sedi na svojem stolčku, s katerega bi ga jesenske volitve gotovo odnesle. stvo vseh 'treznih tržaških krogov. ZVU ni sicer takoj prepovedala predvajanja filma .»Trieste mia« na Tržaškem; vendar so se njeni organi morali prepričati, da je bilo splošno negodovanje tržaškega ljudstva 'upravičeno! Hvaležni -smo ZVU, da je zato predvajanje filma pri nas prepovedala. „Kaj nam prinaša komunizem" Rdcr .zasleduje na-še liste, je lahko opazi-l, kako -se je »Delo« -trikrat 'zaletelo v brošuro »Kaj nam prinaša komunizem?«. En sam odgovor -pa je .zadostoval, da je utihnil-o. Po nesreči -si je .namreč samo zamašilo u-sta! Demagogija nima proti dokumentiranim podatkom nobenega uspeha. Tega ise -zavedajo -tudi rdeči rasi. Ko so se v polemiki -c-pekli, so se zaprli v molk, da ne bi s sv-ojim kričanjem celo opozarjali pristaše, maj sežejo po 'tej -zanimivi knjižici, ki bo -s prihodnjim tednom v prodaji po -vseh časopisnih prodajal-micaih, da jo 'bodo lahko kupili tudi 'tiiSiti, ki je doslej še nis-o dobili. Opozarjamo -na knjižico vse -tiste, ki (imajo priliko pr-isost.vovati eni izmed -neštevilroh Malalanovih konferenc, kjer že ves hripav razlaga, -kako je -videl v Sovjetski zvezi nekaj, česar -ni. Brošura '»Kaj inam prinaša komunizem?« -kaže -namreč resnično plat kolajne z dejstvi, pred katerimi so komunistični agitatorji že dvakrat kapitulirali: prvič na javni debat' v Nabrežini in drugič sedaj, v časopisni -polemiki. Vsebina je -torej vredna, da se z njo seznanijo vsi. .Posebno dobra pa je kot dodatek h »gleichschaltaini« hrani, s katero pitajo Vidali, in tovariši našo javnost. prazniki so minili... Propaganda in dobrodelnost Za časa božičnih praznikov in novega 'le.ta nismo imeli v Nabrežini 11. Dene omembe vredne prireditve. Novo leto smo pričakovali samo s plesno prireditvijo -za člane v novi tivo.ani kulturnega doma »Igo Gruden« in v dvorani kolodvorske restavracije. Pri Obeh prireditven starejši skoro niso prišli v poštev, ker je bila povsod le plesna zabava. Zelo smo pogrešali o-biičajni »‘Silvestrov zabavni večer«, katere ta je -že par le t 'zaporedoma organizirala naša organizacija v kinodvorani. Tem 'bolj pa so bili zadovoljni naši otroci, ki so za praznike prejeli pakete od treh -različnih strani. Občinska podporna ustanova je prejela iz ramniih fondov večji znesek za obdaritev vseh šolskih otrok in revnejših družin. Tako so o-troci prejeli paket iz raiznimi šolskimi po-trelbščinamli, sadjem in slaščicami. Nato so prejeli drugi paket z raizno vsebino, ki so ga jim poklonili a-meriški vojaki. Slednjič jih je za novo leto obiskal še tako imenovani »Dedek Mraz«, ki je obrokom ■pod »Novoletno jelko« razdelil svoja darila. Pri paketih občinske u-prave je značilno to, da so hoteli naši komunisiti tudi -to priliko izrabiti za svojo propagando. Kljub sklepu občinske seje, da se ne bo za božično obdarovanje občine pobiralo nobenih prispevkov po vaseh, ker je občina že i-mela zagotovljena sredstva iz. raznih fondov državnih usita-nov, so naši komunisti oziroma njihove »demokratične« že- Pomoč pri davčni prijosi Pisarna SOZ je .na razpolago vsem prizadetim z -nasveti pri izpolnjevanju davčnih prijav. V to svrho posluje pisarna SDZ ysak dan od 10. do 12 v Machiavellijevi ulici 22-11., telefon 62-75. ne napravile nabiralno akcijo v ta namen in zorale skupaj, kakor pravi »Delo«, približno 38.000 lir. S tem prispevkom za akcijo, za katero je občina potrošila približno en milijon in pol lir, so hoteli seveda imelti glavno besedo bodisi pri razdelitvi kakor tudi pri pripravljanju -paketov. Seveda niso dosegli ničesar, ker je imela razdelitev v -svoji režiji občinska podporna ustanova s sodelovanjem ožjega občinskega odbora. Pakete so pa pripravile 'uslužbenke občinskih ■>-itroških vrtcev, >ki so bile v tistem -času zaradi bolezni otrok proste. Zaradi tega -se naše komunistično-demokratične žene niso mogle izkazati pri raizdelitvi paketov. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in od 17-19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 Ml, . . I I n Deske smre- Iza PI O kove. mac ImOSulCi | snove in tr- podietnifci * dih trame in paritete nudi najugodneje TEL. 90441 CA LEM TRST tfiale Sonnino, 2 4 OD DANES NAPREJ JE V PRODAJI v trgovini BORLETTI ZNANI PISALNI STROJ ZNAMKE olivetti 22 DA OMOGOČI NABAVO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, PRODAJA TVRDKA NA MESEČNE OBROKE PO SAMO 2000 LIR Profesioniiti, nameščenci, dijaki1 Izkoristite to ugodno priliko! Trgovina BORLETTI TRST - UL. MAZZINI 16 - TEL. 23-477 U R A RNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ! j LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO i IN DRAGULJE. „Trieste mia" Naša javnost je vzela z velikim .zadoščenjem na znanje, da so zavezniška oblastva prepovedala nadaljnje predvajanje filma »Trieste mia« na inašem ozemlju. Kakor je iznano, so film vrteli že inakaj 'dni iv Tirtstu v kinodvorani Aalabarda. Vsebiina -filma ibije v ohraz demokratičnemu načelu narodnostne »topnosti; .zlasti v Trstu je sejanje narodnostne roržmje, čeprav v obliki -umetniškega filma, vse igraje vredno početje! Zato so se ivsi pošteni Tržačani 'zgnazril-i ob predvajanju filma -»Trieste mia« in dali dušika temu '■ nezadovoljstvu s protesti, ki so jih objavili razni tržaški listi. »Demokracija« je že lani ob snemanju nekaterih priizo-riov .tega filma po tržaških ulicah opozorila javnost in ZVU na svojevrsten zločin v pripravi proti demokratičnemu sožitju tržaških Slovencev in Italijanov. SDlZ je zaradi tega izrazila poveljstvu ZViU mezadovolj- RacLio Trst 11 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 27. jan.: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za naj-imlajiše. — 13.00 Glasba po željah. 16.00 Koncert ruskih balalajk. — 18.00 Iz delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta, —- 20.00 Slovenske pesmi. — 21.00 Književnost im umetnost. PONEDELJEK, 28. jan.: 13.00 Priljubljene melodije. — 19.00 Mamica pripoveduje. —■ 20.330 Okno v svet. — 21.00 Puccini: TOSCA -2. in 3. dej. — 22.45 Večerni ples, TOREK, 29. jan.: 13.00 Glasba po 'željah. — 19.00 Angleščina po radiu - 8. lekcija. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana 'Zgodba. — 22.00 Schubert: Simfonija št. 5. SREDA, 30. jan.: 13.00 Pestra operna glasba. — 19.00 Zdravniški ve-delž. - 20.30 Sola in vzgoja. 21.00 'Slovenski kvarteti .in kvinteti. 22.28 Priljubljene melodije. ČETRTEK, 31. jan.: 13.00 Slovenski imotivii. — 19.00 Slovenščina za .S.'^yence. — 21.00 Radijski oder -Rika-id Nikolič: SVETLO ŽIVLJENJE. drama v treh dej., nato 'Priljubljene, melodije. PETEK, 1. febr.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po radiu - 9. lekcija. — 20.30 Tržaški (kulturni razigledii. 23,32 Polnočna glasba. SOBOTA, 2. febr.: 13.00 Šramel kvintet in pevski dueit. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Pester spored. — 22.30 Ples za konec 'tedna. TVRDKA SUDEXPORT pošilja o najkrajšem času DARILNE PAKETE oseh orst o Jugoslavijo. Pošiljamo na tisoče paketoo mesečno naročenih po naših prijateljih o Ameriki in o drugih krajih sosta. Blago je garantirano proorazredno CEhtE IsAJNIŽJt E. JOSIPOVIČ - Trst, via Mazzini IS«I - Tel. 24181, 29852 Predno se odločite za nabaoe obiščite MAGAZZIH PEL COBSO TRST, Corso I - Borzni trg (Piazza delia Borsa) DEŽHIH PLHŠČEU POURSniKOV LDDEH-ot) COIIERCOHTS &HBHRDINES 'Najoečja izbira po najugodnejših cenah TRGOVINA /revi silili 01. O. Vanmri IO OCiL.E.ITi: Ml \AŠi: IZLOZBE!