Leto V., štev. ue Polnilna parlaltranfl. Ljubljana, petek, 16. mala 1924 Cena 2 Din bhala ob 4 «[utra|. Stane mesečno 20-— Din za inozemstvo 80-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo t Miklošičeva oesta št 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto ln politiko Up ravništvo: Ljubl/nna, Prešernov* ul. št, 54. Telef. št. 36. Podružnici t Maribor, Barvarska ul, ti Cel'(o, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 15. maja. Vladna kriza se razvija kakor morska kača. Skupščina je stara šole eno loto in sodnik premišlja, predno izreče am-tno obsodbo. Ves narod zasleduje vtemeljenost vsakega ukrepa. Krona, dvignjena nad sporom strank, se brani končnih odgovornosti, kajti prevze-manje odgovornosti v parlamentarni državi jo stvar politikov, no pa krone. Potem, ko jo vsled pristopa radi lievcev vlada gosp. Pašiča bila ob večino, jo krona najprej preiskovala, je-li možno povoriti vlado opozicijskemu bloku, oprtem na HRSS. Ta faza krite je tratila cel mesec in je po znanem Radičovem oklicu završila z ugotovitvijo, da se vladi, ki bi se opinla oa HRSS, ne more poveriti usode drla ve. Krona, stalno v želji, da najprej izčrpa vso parlamentarno možnosti delovne vlade, so jo nato obrnila na največjo stranko, da ji da šefa vlade, 1:1 bi mogel iu hotel stvoriiti vlado široke koalicije vseh strank razen radičeveev. Odklonil je gosp. Pašič, vrnil je mandat gosp. Trifkovič, gosp. Ljuba Jovanovič pa, na kojega so se stavile od opozicijske strani največ,je na de, mandata niti sprejeti ni hotol Ker g. Nastas Petrovič ne prido resno v po-ftev, je s tem prva možnost koncentracijsko odločitve zaključena. Dasi je znano, da Pašič-Pribičeviče-va koalicija sama šteje 125 poslancev opozicijski blok pa lo 75, nastaja ven-jar vprašanje, ali ne bi bilo poskusiti s šefom drujjp grupe. Že več tednov se v političnih progiJi debatira o tem, ali je to na mestu, in odSični pristaši tamostalnih demokratov in radikalov so bili mnenja, da kažo, da se izčrpa tudi možnost Davidovičevega mandata. DrugI so seveda mnenja, da treba tako kombinaciio kot dalj časa nevzdržno preskočiti. Zelja krone, da se vso poskusi, pa rro tako daleč, da se pričakuje, da s. Davidovič dobi jutri mandat za po-tlovno vlado z ograničenjem, da mora postaviti večino broz radičeveev. Iz-floda, da jo krona že danes dala Da-vidoviču nekak informativni mandat, da naj jutri prinese račun, ali ima brez radičeveev večino in ali ima za prvo sejo Narodne skupščino večino. Ako dejansko obstoja tak pogoj za Davidovičcv mandat poslovno vlade, potem je jasno, da bo ta večina precej težavno dosegljiva. Stoji sicer, da vodje opozicijskega bloka pridobili pomoč Nemcev in džemijetlij, in da so prodali svoj narodni značaj za skledo leče. Jasno je tudi, da bo stranka g. Puclja raie napela vse moči, dn pride v Sloveniji na vlado SLS, nego »acijonalni blok. A vse to sešteto da Sele 108 poslancev. Na dru^i strani bo proti tej pestri skupini na prvi seji kompaktno glasovalo 183 nosla.n-cev, tako da bi ji niti 20 verificiranih radičeveev ne moglo rešiti življenja. Mandat gosp. Davidoviča je torej na telo slabih nogah in more upati le na kako navidezno potezo gosp. Radiča, da se vzdrži kratek čas. Izgleda, da jo kombinacija z nevtralno vlado že zopet stopila v ozad-Nevtra.lna vlada, kakor bi bila na prvi pogled simpatična, zadene na tri nepremagljivo težave: prvič nimamo uradniškega aparata s tradicijo, ki bi te ga mofflo smatrati, da so io dvignil nad stranke, in kdor je v Beogradu kvalificiran, je tudi strankarsko opredeljen, drugič bi uradniška vlada brez programa, da stvori veliikn stranko, bila brez avtoritete, in kar je glavno: činovniška vlada bi prvi dan stala pred istim vpra&miem, ki je Smo krize: ali provesti ustavo in to-rei hiti tam. kipr je kombinaeiia Pn-slč-Pribičevič. ali jo susnendirati in biti tam. kjer io kombinacija Davido-vič-Snabo. »Nevtralna* kombinacija M moo-la biti le vin da fc^rala. To pn Meralistom še Viol i niyro koali- cij gff. Pašiča in Pribičeviča, Vsa javnost ie že sita zavlačevanj. Kriza so rešu io po motril znanega Rihnjfinma.. ki mn ie liSel Voni nn je delal, da vč. da era v tel dolini ni a OTedno (?rp drucnm iskat, previdnim 1» še porrledn.. če ni morda vendar tu. VssJra misel na trninost poslovne l z gosi Dn.vidovičom je tej taktiki zelo podobna, POPLAVE OB DRAVI. Osliek, 15. maia. r. Poplava Drave ia baranlskl strani narašča. V vaseh Tvrdlavica in Klšdarda ie napravila ve- Preokret ¥ politični sitoaciii j Levičarska vlada v Franciji zagotovljena * * » | S0CIIALISXJ SICER NE VSTOPIJO V VLADO, BODO JO PA POD. KRONA VZTRAJA NEOMAJNO NA SESTAVI POSLOVNE VLADE. PIRALI. — VPRAŠANJE SED,».» NAJ JO POSKUSI SESTAVITI G. LJUBA DAVIDOVIČ. PREDSEDNIKA REPUBLIKE. C1 IN VATIKAN. RADIKAL. Beograd 15 maja. p. Danes popoldne ot 16. tiri jr lalugdžič imel daljšo konferenco s Pašlčcm. Po konferenci je Ba-lugdžič ob 17. odšel na dvor, kjer je bil dvakrat sprejet v avdijenci. Nato 6e je v političnih krogih trdilo, da je Baiugd-žič svetoval kralju, da poskuša poveriti poslovni mandat Davldovičn. Ljuba Davidovič je bil pozvan na dvor ob 17.30. Po avdijenci js Davidovič izjavil novinarjem, da ga je kralj vprašal ali bi on podpiral koalicijsko vlado Ljube Jovanoviča. Tudi je povedal, da nI dobil nobenega mandata. Davidovič so je mudil na dvoru cclo uro. Iz krogov, kl Btojo v bližini dvora s* doznava, da je zahteval kralj od Ljuiie Davidoviča, da poda do jutri točen seznam poslancev, s katerimi more delati in kakšne kombinacije ao z njimi možne. Mandat za Sestavo poslovne vlade bi mogel dohiti le, če stvori možnost delovanja v parlamentu brez radičevskih mandatov. Beograd, 15. maja, r. Sele sinoči po avdijenci Nikolc Pašiča in po seji ministrskega sveta je postalo jasno, da se je iz Pariz, 15. maja. h. Danes sc mora žc ; dat za sestavo poslovne vfide. On jo tak- j tično odšel na dvor ob 17.'ŽO in se Je lam precejšnjo jasnostjo spoznati značaj no« mudil do 18.20. Na avdijenci se je govorilo o možnosti sodelovanja z Radičevo stranko in jo Davidovič izjavil kralju, da je možno verificirati njib mndate, ako bodo pristali na to Nemci'ln dJemijet. Po avdijenci je Davidovič izjavil, da se morn kriza v dveh ali najkasneje v treh dneh razčistiti. Kakor doznava vaš dopisnik je kralj želel najpreje stvoriti teren za delovanje sposobnosti parlamenta, potem jo delal na kombinacijo za koncentracijsko ali nevtralno vlado in je obljubil mandat Ljubi Jovanovlču. Sedaj pa bo poskušal ■/. druge strani in sicer z opozicionalnim blokom. Kriza jc s tem stopila v za« ključno fazo. Verjetno je, da kralj poskusi sedaj z mandatom g. Davidoviča, ki je priprav« ljen, da eventuelno stopi na čelo koali« cijske vlade, ki naj bi jo podpiral del radikalne stranke. Kralju je izjavil, da bi v tem slučaju morala izpasti iz vlade Nikola Pašič in Svctozar Pribičcvič. V 'adikalnih krogih se zatrjuje, da taka ršil preokret v politični situaciji. Na seji kombinacija ne more uspeti, ker bi Pašič ministrskega sveta je poročal Pašič, da krnna zahteva, da so dela v parlamentu makar pod nevtralno vlado s podpiranjem novtralnih strank. Člani vlade so se izjavili proti taki kombinaciji, ker bi bila vlada na tej bazi nemogoča. Danes dopoldne so bili v avdijenci na dvoru po- ne podpiral nikakršne take vlade, a brez njegove podpore je nemožna koalicijska vlada. Po ardijcnc! g. Davidoviča so imeli sejo šefi opozicionalnega bloka, na kar teri jo Davidovič poročal o svoji avdijenci na dvoru. V vrstah blokaškega slanik Balugdžič, Ljuba Jovanovič in Sve- bloka »lads optimizem In so danes širili tozar Pribičevič. Na seji radikalnega kluba je Izjavil ra-šič, da krona insistira na nevtralni poslovni vladi pod vodstvom enega radikal-skih prvakov. Pašič je kroni izjavil, da se je situacija izpremenila in da bo o tem poročal klubu, s katerim so bo posvetoval o nadaljnjih sklepih. To je takoj nato storil in naprosil svoj klub o tem, kakšen odgovor naj da jutri kroni. Ob 15. popoldne so se širile vesti, dn je bil pozvan v avdijenco Davidovič in da je dobil man- vest, da bo Davidovič žo jutri dobil man dat za poslovno vlado. Nasprotno so pa trdi, da je poslovna vlada izključena, ker Davidovič ne razpolaga z zadostno večino za delo c parlamentu. D.avidovičeva vlada bi bila obsojena na zelo kratko življenje. Računa so, da razpolaga na. oionalni blok Pašič - Pribičevič s 133 poslanci, opozicionnloi blok pa samo s 127 poslanci. Potemtakem bi vlada Ljube Davidoviča padla že na prvi Beji parlamenta pri določenju dnevnega reda. Važna seja radikalskega kluba OB- PAŠIČ SONDIRA TEREN ZA SESTAVO POSLOVNE VLADE. RAČUN Z NASTASOM PETROVIČEM. vašega dopisnika no odgovarja resnici. Večina radikalnega kluba je sicer zato, da Beograd, 15. maja. p. Po sestanku s Pribičevičem in Srskičem jo Pašič šel v klub, kjer se je pričela ob 11. seja. Takoj vega francoskega kabineta. Francoska socijalistična stranka je sklicala za prvi junij strankin kongres v 1'ariz, ki bo od* loči! v vprašanju, ali naj vstopi stranka v vlado. Socijalistična stranka jc razde« ljena na dva tabora: Desnica s Pavlom Boneourtom je za vstop v vlado, levica s poslancem Leonom Blumom pa proti. Počakati sc mora na odločitev kongre« sa. Vendar pa je bolj verjetno, da se bo ta odločil proti vstopu, ker podpirajo velike federacije stališče Blunia. Ako se bo to zgodilo, bo političen položaj v Franciji isti kakor leta 1902. Takrat so radikali pod vodstvom Combesa sestavili čisto radikalno vlado, ki so jo podpirali socijalisti pod vodstvom Jauresa. Ta pre ccndcnčni slučaj kaže, da vstop socijali« stov v vlado ni neobbidno potreben. Leon Blum je v imenu socijalistov žc sporočil radikalom, da jih bod" podpi« rali v vsakem oziru, tako da radikalom ni potreba zajamčiti si parlamentarno večino s kompromisi z dcsnico. Izkušnje ki so jih radikali takrat napravili, potr« jujejo, da jo tako socijalistično sodelo« vanjo zelo mogoče. Dočim je torej položaj glede vlade precej razjasnjen, ostane vprašanje iz« premembe na mestu predsednika repu« blikc šc nerešeno. Gotovo jc, da priti« skajo desničarski krogi na Milleranda, da bi ostal na svojem mestu in tako tvoril nekak protiutež proti radikalom in sociialistom. V kuloarjih zbornice me« nijo, da bo Millerand stavil gotove po« goje, brez katerih ne bi ostal na čelu republike, in siccr, da ostane Poruhrje zasedeno in da sc sovjeti ne priznajo. Glede prvega vprašanja tudi radikali ne bodo brez jamstev od strani Nemčije izpraznili Poruhrja, čeprav bi lahko po mnenju radikalnih klubov r. dobro voljo Nemčije postala zasedba Poruhrja čisto formalna stvar. Docela drugačna je zadeva glede pri« znanja Rusije. Radikali izjavljajo, da so bodo pridružili stališču Macdonalda, ki so ga tako in tako žc odobrili. Radikali želijo, da sc poveri najvišje mesto v državi osebi, ki jc orijentirana na levo. Nejasno jc, kakšno stališče bodo radi« kali zavzeli v vprašanju diplomatskih odnošajev do Vatikana. Kot stranka so so vedno borili proti vzpostavitvi diplo« matskih odnošajev z Vatikanom. Ni še gotovo, ali so sedaj za to, da ostano francosko poslaništvo pri Vatikanu. Za odnošaje k Vatikanu pa se povdarja ar« gument, da bi ti mogli koristiti francoski politiki v Orijcntu. ' Francija je hotela osnovati protiruski blok KAJ VE POVEDATI PARIŠKI «MATIN» O POTOVANJIH NAŠEGA KRALJA IN MINISTRA BENEŠA. se Nastas Petrovič izključi iz kluba. Go- v začetku je podpredsednik narodne ! tovo je tudi, da za Nastas Petrovičem nihče drugi ne stoji. Sklicanje radikalskega kluba smatrajo nekateri za znamenje, da hoče g. Pašič od kluba dobiti privolitev za novo razrešitev krize. V zvezi z današnjo avdijenco g. Ljube Jovanoviča se namreč v radikal-skih krogih zatrjuje, da hoče g. Pašič pridobiti klub za idejo sestavo široke koalicijske vlade, kl bi jo sestavila druga osebnost s pristankom g. Pašiča. Ta osebnost naj bi bila g. Ljuba Jovanovič, ker se še vedno misli, da ta kombinacija navzlic znani odklonitvi takega mandata ni izključena. skupščine Dragovič napadel Nastasa Petroviča radi njegovega fronderslva ter zahteval, da se izključi iz kluba. Nikola Pašič je bil mnenja, da je sedaj prva stvar informirati poslance o političnem položaju. V svojem ekspozeju je nato zlasti naglašal nezmožnost kake nevtralne vlade. Prosil je poslance, naj o morebitni taki vladi vendarle razmišljajo, češ da bi rad čul njih mišljenje v dveh dneh. Povodom te seje so priobčili lokalni lisll vesti, da je prišlo v radikalnem klubu do spora in da se je podpredsednik narodne skupščine poslanec Dragovič fizično lotil Nastasa Petroviča. Ta vest po informaciji Pariz, 15. maja. c. Beograjski dopisnik «Matina» doznava — kakor trdi, iz do« bro poučenega vira — da je med poto« vanjem dr. Beneša v Rim in potovanjem jugoslovcnske kraljeve dvojico v Pariz, tesna zveza. Gre za to, da sc določijo med kabinetoma v Parizu in Rimu ter vladami Male antante skupne smernice za slučaj, da bi ruska sovjetska vlada, ki vedno kopiči čete na rumunski in polj« ski meji, izzrvala oboroženi konflikt z Rumunsko. Vest pa je danes radi izida francoskih volitev brezpredmetna, v ko« likor se tiče pogajanj za defenzivno po« godbo, ki so se vršila na eni strani med Poincarčjem in Duco na drugi strani. Poincarč, ki ostane do 1. junija na svo« jem mestu v svrho opravljanja pos>iv redne uprave, ne more podvzeti nobene inicijativc niti v stvari zunanje niti no« tranje politike. Kakor se je odrekel sc« stanku z Macdonaldom, sc zdita tudi poseta jugoslovcnske kraljevske dvojice in češkoslovaško=francoski razgovor od« godena na nedoločen čas. Zelo nespa« metna bi bila prorokovanja o politiki, ki naj bi jo Herriot, ki se splošno smatra za Poincarejcvega naslednika, vodil na« pram Mali antanti in Rusiji. Resnica je, da bo prvi čas po odhodu Poincarčja tudi Herriot vezan na politiko svojega Carlier obsojen na 20 let Beograd, 15. maja, r. Danes popoldne se je vršila v veliki dvorani beograjskega okrožnega sodišča zaključna obravnava proti francoskemu kapetanu Raymondu Louisu Carlieriju. Množica jo oblegala sodno poslopje, šele ob 17. je došel v sodno dvorano sodni senat, na čelu mu predsednik Protič. Carlier jo bil vidno razburjen. Predsednik Protič je prečital obsodbo, B katero se Carlier obsoja na 20 let ječe, dalje na povračilo sodnih stroškov in stroškov prenosa posmrtnih ostankov pokojnega Isellija v Curih. Ko je tolmač kapetanu Carlieriju razjasnil obsodbo, je Carliere razburjen izjavil: «Qui, je comprende parfaiteinenle.» (Da, razumem popolnoma!) Ob 18. je bila obravnava zaključena. Carlierjev zagovornik dr. Topalovič je še danes vložil pri-ziv na apelacijsko sodišče. KONVENCIJA ZA ZAŠČITO DECE. Beograd, 15. maia. p. Konferenca o vprašanju konvencije za zaščito mladine med našo državo in Avstrijo bo jutri zaključena ter tekst konvencije v sporazumu delegatov redlgiran. ALBANSKA VSTAJA UDUŠENA. Atene, 15. maja. J. Grška vlada Je dobila informacije iz Italije, po katerih je albanska vlada zopet gospodar položa-liko škodo. Voda ie podrla nssln. Okoli la. čeprav uporniki še niso popolnoma tisoč oralov zemlie ic p^d vodo. Nn levi podlegli. Albanska opozicija je protesti- strani Drave so prenlavljene vse hiše in v*a sela. V Osijek ie pribežalo več sto beguncev, kl so brez strehe in hrane. «h.i rala proti postopanju vlade ter vztraja na svoji zahtevi, da se sedež vlade In parlamenta preloži v Valono ali pa v Korico» Pred odstopom Bratiana Bukarešta, 15. maja, s. Nova narodna ljudska stranka, ki jo nastala vsled zdru žitve strank profesorja Jorge in bivšega ministra Argeteiana objavlja manifest, v katerem se poudarja potreba demisije sedanje vlade Bratiana ter bo skicira politični program nore stranke. V gospodarskem oziru zahteva stranka stahiliza-cijo valute ter točno izpolnjevanje finančnih obveznosti države napram inozemstvu. Kar se tiče zunanje politiko računa stranka poleg s sedaj obstoječimi defenzivnimi zvezami tudi z drugimi aktivnimi zvezami, z državami istega političnega naziranja. Z ozirom na finančni neuspeh vlado v Londonu in fuzije posameznih opozicionclnih strank računajo v političnih krogih opozicije s tem, da bo sedanja vlada Bratiana v kratkem odstopila. BIVŠI GRŠKI KRALJ SE NASELI V ITALIJI. Bukarešta. 15. maia. i. Italijanska vlada Je ugodila prošnji bivšega grškega kralja Jurija, da bl se smel stalno nastaniti v Italiji. Kralj Jurij bo takoj po po-vratku rumunsko kraljeve dvojice odpotoval v Italijo. ŠPANSKI PORAZ V MAROKU. Pariz, 15. maja. c. Pariška Izdaja «Dally Mallaiv objavlja naslednjo vest, kl Jo je prejel Iz Tangera: Vstašl v Maroku so tekom zadnjih bojev pregnali Spance pri Sidl-Messaudu ter zaplenili tri topove, 20 strojnic, 400 mezgov iu .ujeji 45ft mož. prednika. Vendar pa so zatrjuje, da bo nova vlada nemudoma pričela pogajanja z Rusijo za priznanjo sovjetske vlado in sklenitev trgovinske pogodbe. Ce so to zgodi, nova francoska vlada gotovo nc bo hotela, da bi se sporazum z Mo« skvo razbil ob besarabskem vprašanju. BENEŠ V R!MU. Rim, 15. maja, h. Dr. Beneš jo dospel nocoj v Rim. Jutri bo nlussolini njemu nn čast dal dine. Popolduo so vrši Smetanov koncert. V soboto se vrši dino na dvoru, popoldne pa sprejem na češkoslovaškem poslaništvu. Rimsko časopisje poudarja o priliki Bo-nešovega prihoda važnost sestanka z Mus-solinijem po razgovoru med dr. Ninčičem in dr. Benešem. Fašistovski list Odgoditev reparacij skih odločitev London, 15. maja. e. Ministrski svet je imel sejo, v kateri se je bavil izključno z zunanjo politiko. Pretresal je položaj, ki je nastal po izidu francoskih volitev, in je sklenil soglasno, da se vsa prelimi« narna pogajanja s Francijo gledo izve« deniškega poročila o reparacijah odgo« dijo do junija. V doljni zbornici jc Macdonald odgo« varjal na vprašanja, ali nc bi kazalo po« vabiti Amerike, da bi se udeležila konfc« renče za medzavezniške dolgovo in jo dejal, da jo vsak korak v tem pogledu nemogoč, dokler ni rešeno bolj splošno in bolj nujno vprašanje Davvesovcga po« ročila. Dotlej se mora odkloniti vsaka misel združitve vprašanja reparacij z vprašanjem medzavezniških dolgov. SKODOVE DIVIDENDE.__ Dunaj, 15. maja. s. Kakor se govori v finančnih krogih, so bo na generalni skupščini Skodovlh tvornlc, kl se vrši 28. t. m. predlagalo Izplačilo divldende 32 Kč. LONDONSKA SENZACIJA. London, 15. maia. c. Danes zjutraj ic bila sredi mesta izvršena nadvse drzna tatvina. Pred eno najbogatejših prodajalcu draguljev sc Je ustavil avto, iz katerega sta stopila dva moža pred Izložbeno okno; eden ic udaril s kladivom po steklu ln ga razbil, drugi pa ic pograbil Iz Izložbe ovratnico s 43 demantl, vredno okoli 10.000 štcrlingov. V trenotku sta moža stopila zopet v avto in oddirjala. Policija, ki je bila uemudoma obveščena o tatvini, Jc res dohitela avto, v katerem pa Je našla Ie šoferja. Tatova sta med vožnjo izginila. Nacijonalci proti Marxovi vladi Berlin, 15. maja. h. Noroj so jc sestalo vodstvo nemško - nacionalne stranke tor storilo nastopni sklep: Zahtevamo, da sedanja vlada po Izidu volitev čim prej demislonira. Sedanja vlada nima pravice, da bl odločilno zastopala Nemčijo v pogajanjih glede poročila strokovnjakov. Protestiramo proti temu, da bl sedanji kabinet predložil reparacijskl komisiji zakonske načrte glede izvedbo slroiiovnjaškega poročila ali pa da bi v pripravljalnih pogajanjih organizacijskega komiteja ali reparacijsko komisije podal izjave o stališču Nemčije. Berlin, 14. maja. s. Načrt demokratov centroma in nemško ljudske stranke, sestaviti blok sredine, jo izzval pri desničarjih veliko razburjenje. Glasila dcsnico naz-naniajo, da bi na ta blok odgovorila desnica s sestavo bloka desnice, ki bi z vso ostrostjo nastopal proti vsem ostalim strankam. POSL. SUDAREVIČ UMRL. Bcosrad, 15. maja. p. Član klerikalnega kluba poslancc Franjo Sudarcvič, izvoljen v subotiškcin okrožju, ic včeraj preminul. SMRT FRANCOSKEGA DIPLOMATA. Pariz, 15. maja. i. V 72. letu svoje starosti je danes po dolgi bolezni umrl znani pacifist De Tourncllcs. Bil jc po poklicu diplomat ter od leta 1805. član francoskega parlamenta. Postal ie slaven zlasti po svoji nculrudljlvl propagandi za mednarodno razsodišče. Svoj čas Jc povzročilo veliko pozornost njegovo protestno pismo črnogorskemu kralju radi voine nacovcdi Turčlil Po blejskem sestanku , 'češkoslovaški zunanji minister dr. BeneS je prispel v noči od sredo na Četrtek preko Gorice v Trst, odkoder jo takoj z ekspresr/im vlakom nadaljeval svoje potovanje v Rim, kamor je prispel včeraj popoldne. Dr. NinSid |ia je včeraj ob pc.l 5. popoldne pri-epel z Bleda v Ljubljano in so potem Vrnil z brzovlakom v Beograd. Pred razstankom obeh državnikov na Bledu, je bil izitjm še sledeči ko-munikč: »Razgovori na Bledu so bili v sredo zvečer končani. Pr. Ninfid s poslanikom Šebo jo spremil dr. Bene-Ka do Bohinjsko Bistrice. Slovo dr. Ninčida od dr. Beneša je bilo zelo prisrčno. Popolno zadovoljstvo na obeh straneh. Prebivalstvo Gorenjsko jo prisrčno pozdravljalo oba ministra zavezniških držav pri vožnji z Bleda v Bistrico. Na Bled je prispelo več tujih novinarjev, ki so so zelo zanimali za t ostanek dr. Ninčida in dr. BeneSa.* Dunajska »Neue Freio Presse« objavlja razgovor svojega posebnega poročevalca z dr. Benešem na Blo du. Na vprašanje, ali se je na sestanku z dr. Niričieem razpravljalo tudi o eventualnem vistopu Jugoslavijo, odnosno CeškoslovaSko v zvezo s Francijo, oziroma Italijo, je dr. BcmeS odgovoril: »Tudi o tem se je govorilo. Ze na konferenci Male antante v Beogradu sem izjavil, tla je češkoslovaška vsak čas pripravljena, 6 svojim pristopom ojačiti italijansko - jugostovensko prijateljsko pogodbo. Od pogajanj v Rimu bo odvisno, kaj se bo storilo in ali se bodo na ta način inogli utrditi jugoslovensko . italijanski odnošajl O pristopit Jugoslavijo k francosko-če-fkaslovaški zvezi ne moreni reči ničesar: ravno tako ne o tem, ali se bo o priliki posota jugoslovenskoga kralja v Parizu tozadevno storil kak korak.* Na vprašan jo gledo govoric o nameravani ustanovitvi Kontinentalnega bloka med Francijo, Italijo. Češkoslovaško in Jugoslavijo, iz katerega ne bi l«ila izključena Romunija, jo izjavil > Danes dopoldno prično posvetova-nja dr. Beneša z Mussolinijem. Italijanski listi naglašajo, da so bo pri tej priliki razpravljalo predvsem o vprašanjih, ki se tičejo izključno Italije in Češkoslovaške, kakor: o ureditvi vprašanja zavarovalniških zavodov in dolgovih Češkoslovaško za vzdrževanje češkoslovaških legij med svetovno vojno. Določil se bo tudi datum sestanka obojestranskih izvedencev ia sklenitev medsebojno pogodbo glede železniških tarifov. Končno bo dr. Beneš izvršil vse pripravo za oficijelni poset predsednika Masarjrka v Rimu, ki bi se vršil meseca oktobra. 0 političnih pogajanjih obeh državnikov, posebno o pristopu Češkoslovaške k italijansko - jugoslovenski prijateljski pogodbi, italijanski listi še popolnoma molče. Poudarjajo samo, da streme politični odnošaji med obema državama za skupno nastopanje v vseh slučajih, kjer so tangirani interesi obeh irlržav in pa za ohranitvijo juridičnega stanja v Evropi, kakor so ga ustvarile mirovne pogodbe. Akcija za bolnišnice , »Slovenec« poroča, da je imel izvr-jševalni odbor SLS v sredo zvečer sejo, na kateri je razpravljal o škandaloznem stanju ljubljanske bolnice, poslal na razno instance več brzojavnih protestov ter sklenil sklicati 25. t. m. protestno zborovanje. Vse natanko tako, kakor so delali klerikalci s kulu-kom . . . Takrat, ko se je v parlamentu izvrševal zakon o kuluku, so se klerikalni fioslanci sprehajali po pasažah Beograda in parlamenta, posl. Hohnjec, ki je v skupščini govoril v imenu SLS, pa jo izpuščal le prazne fraze ter podajal akademične proteste. Ne en klerikalni poslanec, kaj šele klub klerikalnih poslancev, se takrat ni dvignil, tla bi z energičnim nastopom prepre-fjl sprejem kuluka vsaj za Slovenijo. Pozneje se je pokazalo, da se klerikalni poslanci niti zavedali niso daleko-sežnosti zakona o kuluku. Velika večina njih pa menda zakonskega predloga o kuluku niti čitala ni. Ko je začel zakon o kuluku stopati V veljavo, se jo klerikalnim poslancem posvetilo v glavi. Ljudska nejevolja, ki je zrasla tudi med pristaši SLS, jih je vzbudila, da so Sli čitat zakon o kuluku. Nato so organizirali županske in druge shode proti kuluku ter po njem udrihali na vse pretege, •zavedajoč se, da bo zanje slaba, ako ljudske volje ne odvrnejo od sebe. Tako jo morail zopet po klerikalnih shodih peti centralizem v objemu z avtonomijo, — obadva sta namreč koncem konca vedno kriva vseh klerikalnih neuspehov in grehov. Priti pa bo morali do besede demokrati, da so odpravili kuluk ter popravili strašno po-greško klerikalnih tigrov. Z bolnišnicami je sedaj Ista. Do predvčerajšnjim sn klerikalci prav _ čisto nič niso brigali za naše bolnišnice. Po volitvah, ko so klerikalci instalirali samoradikalsko vlado, so v Markov protokol sicer spravili določbo, kdo mora biti deželni predsednik v Ljubljani in kaj mora Markov režim vse storiti za klerikalno kliko. — ljub-Uanske bolnišnice pa v Markovem protokolu nl! Ko so prišle bolnice v razpravo pred finančni odbor, jo sicer nekaj kvasil o zdravstvu g. Zebot; ker pa ni imel pojma o stvari, je zdravstvu v Sloveniji več Škodoval ko koristil, zlasti, kor je iz njegovih izvajanj neprestano štrlela demagogija. Predloga za odpravo mizerlje v bolnicah ni stavil nobenega! Proračun je nato prišel pred plenom Narodno skupščine. Ker klerikalni klub ni polagal na proračun narodnega zdravja nobene posebne važnosti, jo poslal v zbornico za svojega govornika gosp. Štercina, ki nemara vd o zdravstvu colo to, da čevelj žuli nogo navadno na peti, zobje pa da ho 16 v čeljusti. G. Štercin jn videl, ko jo govoril o narodnem zdravstvu, le svojo volilce iz kamniškega okraja. Temu primerno je tudi govoril. Najbolj se je še zavzemal za to, da bi dala država podporo za novo bolnico Usmiljenih bratov v Kamniku, ki so se žo pred letd izkazali kot izvrstni padar-ski mojstri. Samoposebi razumljivo je, da tudi posl. Štercin ni stavil v skupščini nobenega predloga in da je skozi okno govoril. Zebotova in Šterclnova krivda in zato krivda cele klerikalne parlamentarne delegacije je, da nikdo ni stavil predloga za avtonomno gospodarstvo bolnic, kakršno ie bilo v pre! Snjem proračunu osvojeno po predlogu dr. Žerjava. Ako bi tigri tega ne bili prezrli, bi si lahko danes prihrani li gonjo radi žalostnih razmer v bolnicah. kajti vse gorje Izvira iz nesposobnosti in nepazljivosti klerikalnih poslancev. Sedaj stopajo zakonito določbe proračuna v veljavo. Vlada in vse urad-ništvo je moralno in materijelno dolino spoštovati zakon in po njem gospodariti. Naravno je, da stopajo z novim proračunom, ki ga jo sestavila od klerikalcev vzdrževana in podpirana Markova vlada, v veljavo vse krutosti njegovih določb. «Slovenec« vse to dobro ve, on se pa tudi zaveda krivde, ki jo nosijo na mi-zeriji bolnic klerikalni poslanci. Da odvrne pozornost svojih volilcev in javnosti od pravega krivca to mizerlje, uprl zarja »Slovenec« sedaj — čisto po vzgle du kulukarske kampanje — hujskajočo in divjo gonjo proti demokratom in drugim, ki so na stanju bolnišnic čisto nedolžni. »Slovenčeri« gonji se je pridružil predvčerajšnjem tudi izvršilni odbor SLS. Iz dejstva, da sklicuje v ta namen za nedeljo javen »hod, se da sklepati, da je tudi njemu samo za to. da kuje iz nesrečnih bolnikov in drugih prizadetih politični kapital, namesto da bi podvzel za pogreške poslanskih svojih tigrov prav resno, mirno, a odločno reševalno akcijo. Kdor ni zaslepljen že danes, vidi da so jo tudi pri bolnicah polomili klerikalni tigri in čisto odveč je, da bi klerikalci to polomijo šo na javnem shodu z lažmi in farbarijo olepševali. Francijo. Kako sc bodo razvijale stvari dalje, pa jc seveda popolnoma odvisno od stališča Nemčije. Nobena francoska vlada se namreč ne bi mogla držati niti trenutek na krmilu, ako nc bi znala svo* jemu narodu v reparacijskem vprašanju zadostno zaščititi njegovih interesov. Kako stališče namerava zavzeti Her« riot napram sovjetski vladi, je še nego* tovo. Bil jc lansko leto v posebni misiji v Rusiji, kjer je dobro proučil tamkajš« nje razmere. Pričakovati pa je vsekakor da v tem oziru ne bo sledil pota svoje« ga prednika niti se oziral na stališče predsednika republike Milleranda, ki sta odklanjala obnovitev stikov s sedanjim režimom v Rusiji, PAUL PAINLEVE bivši minlstrstrski predsednik ln sedanji kandidat levičarske večine parlamenta za predsednika francoske republike. Zivojin Balugdžid Po francoskih volitvah Raymond Poincare, pod čegar pred« sedništvom je Francija zmagovito kon« čala veliko vojno in si kasneje z zased« bo Poruhrja hotela ustvariti jamstvo za izpolnitev mirovnih obveznosti s strani Nemčije, se že pripravlja na odhod. Dne 1. junija, ko se sestane novo izvo« ljena francoska zbornica, poda predsed« niku republike Millerandu demisijo celo kupnega kabineta. Nekateri levičarski listi govore celo, da sc namerava, vsaj za nekaj časa, sploh umakniti iz poli« tičnega življenja in izstopiti tudi iz se« nata, kar pa jc seveda težko pričako« vati. Kot bodoči mož Francije se splošno imenuje vodja radikalnih socijalistov, lyonski župan Edouard Herriot. Poinca« re se bo očividno do sestanka parlamen« ta izognil vsaki inicijativi v notranji in zunanji politiki Francije, opustil tudi za 19. maja dogovorjeni sestanek z angle« škim premierjem Macdonaldom in pre« pustil vse odločitve novi vladi. 2e pri« hodnjc dni prispe Herriot v Pariz, da pojasni predsedniku Millerandu novo si« tuacijo in obenem tudi svoje nazore o novih smernicah v notranji in tudi v zu« nanji politiki Francije. Naravno je, da vlada splošen interes predvsem za njegov zunanjespoliticni program. Ta jc dose« daj v kratkih obrisih znan samo iz vo« lilnega oklica njegove stranke, ki pravi: "Skupna naloga vseh Francozov je, da zagotove narodno obrambo. Ščititi ho« čemo svojo državo s kratko vojaško službeno dobo in pametno organizacijo naroda pod orožjem. Zagovarjali smo vedno pravico Francije do obnovitve in dolžnost Nemčije, dn izpolni svoje ob« veznostl. Stojimo pa na stališču, da mo« re biti naša sigurnost definitivno zajam« čena le z mednarodnimi razsodiščnimi dogovori, Želimo, da prevzame Francija v mirovni organizaciji vsega sveta inici« jativo.» Sodeč po tem programu, Herriot vsaj za začetek ne misli na popolni pre« okret francoske zunanje politike napram Nemčiji in tudi napram Rusiji. V tem oziru je tudi preveč odvisen od franco« skega javnega mnenja, ki je sicer nakln. njeno ideji spravljive rešitve perečih vprašanj z Nemčijo in sovjetsko vlado, zahteva pa pred vsem dokaze o dobri volji nasprotnikov. Herriot ne bo takoj privolil v izpraznitev Poruhrja in naj« brže tudi ne bo takoj sledil vzgledu Macdonalda glede priznanja sovjetske Rusije. Gotovo pa bo že v najbližicm času omogočil prijateljsko razmotriva« nje spornih vprašanj med Nemčijo in Zivojin Balugdžid, jugoslovenski poslanik v Berlinu, je eden naših najod-ličnejših diplomatov. Pod vlado zadnjih dveh Obrenovidev je bil njun hud nasprotnik, tako neizprosen in nevaren, da je moral Srbijo zapustiti. Živel je nato do strmoglavljenja Obrenovi-dev v inozemstvu in porabil to priliko za poglobljenje svojega znanja. Po tragediji 1. 1903. se je vrnil v domovino, kjer mu jo bilo poverjeno mesto presbiroja, kjer pa je prišel kasneje v konflikt s Pašičem in zato odstopil. Po ujedinjenju je bil Balugdžid nekaj časa minister dvora, dokler ni odšel kot poslanik v Atene. Njegova zasluga je, da so se zopot zboljšali naši odnošaji do Grčije, ki so bili vsled grškega verolomstva v svetovni vojni precej napeti. Tudi solunska cona jc v prvi vrsti nje,govo deio. Lani je bil gosp. Balugdžid imenovan na izredno važno in vsled reparacij tudi zelo težavno me-sto našega poslanika. v Berlinu. Ker jo Balugdžid porsona grata na dvoru, so se povodom njegovega predvčerajšnjega dopotovamja v Beograd raaširile vesti, da ga je pohval kralj, da ž njegovo pomočjo reši sodanjo težavno vladno krizo. Trdilo se jc, da bo on sestavil nekako nevtralno, iz-venparlamentamo vlado. Kakor je razvidno iz zadnjih beograjskih poročil, te vesti niso bile točne. V koliko pa je gosip. Balugdžid — hud nasprotnik Pašiča — vplival na to, da kralj še enkrat poskusi sestavo poslovne vlade z gosp. Davidovidem, to se seveda odteguje javnosti. Politične beležke + Tudi duhovščina nezadovoljna Z SLS. »Avtonomist« priobčuje dopis duhovnika s kmetov, ki zagovarja republikansko ter pobija politiko SLS. Članek je najbolj zanimiv zato, ker dela duhovniški dopisnik voditeljem SLS. težke očitko in jih opozarja, naj nikdar ne mislijo, da je vse pozabljeno, kar so oni zagrešili. ta- kih, ki tako mislijo, kakor on. Razume se, du prosi dopisnik, tuaj se njegovo ime zaenkrat ne objavi>. Na škofiji so za take nepokornike vislico vedno pripravljene. + Kulturno bojne skomine celjske demokratske klike. Pod tem naslovom ie napisal celjski dopisnik «Slovenca» dolgovezen članek, v katerem napada na perfiden način celjski mestni magistrat odnosno županstvo, ki ie po lojalnem in zadovoljivem predposvetovanju z zastop uikom cerkvene oblasti odredilo zoper opasno širjenje škrlatlce, da se vrše šmarnice namesto zvečer, med 5. In 6. uro zjutraj, ko otroci še ne posečajo cerkve. Vsakdo mora uvideti, da vsi ukrepi zoper to nevarno morilko mladine ne Izdajo, ako se ne uporabijo vsa prohibltivna sredstva tam, kjer je opas-nost širjenja bolezni največja. Ako je ugotovljenih več slučajev epidemije v šolah, kjer otroci ne pridejo v neposredno dotlko med seboj, Je dana tem večja možnost okuženja v natrpano polni ccr-kvl, kamor prihajajo verniki ne le iz mesta, ampak zlasti lz okolice, kl je vsled socijalne bede znana kot vir raznih nalezljivih bolezni. V »blaženih« avstrijskih časih Je sanitetna oblast postopala čisto drugače, a vendar poslušni klerikalni državljani niso črhnill besedice, škof sam je 2e radi epidemije po raznih krajih odpovedal birmo, vendar ne zaradi tega, ker mu Je bilo lastno življenje dražje kakor dobrobit bližnjega? In vendar zato edino zveličavno klerikalno časopisje nl pisalo o kakem kulturnem boju. Sicer pa ie namen celjske klerikalne garde prozoren. Naščuvati Je treba sedaj, ko se bližajo volitve, inštlnkt nerazsodne mase zoper avtoriteto oblasti In zoper vse, kar misli trezno in pošteno. Koncem zlob nega Izpada na napredno mislečo celjsko Javnost poživlja dopisnik »Slovenca« na bojkot naprednega časopisja. Klerikalna gospoda okrog zelene mize pa naj bo dosledna. Zavrača naj z isto doslednostjo tudi razne prispevke za cerkvene potrebščine lz naprednih žepov In naj pusti demokratsko «kllko» s takim nadlegovanjem pri miru. + Zeleni generali brez samostojnosti. Kakor poroča »Kmetijski l!st», se je v soboto vršila seja izvrševalnega odbora SKS, na kateri je govoril šef zem-ljoradniške stranke g. Voja Lazič lz Boograda. Iz njegovega govora, ki ga priobčuje »Kmetijski list» v celoti, posnemamo dva važna odstavka. V prvem pove g. Lazič, da je rekel kralju, na] da vlado opozicijskemu bloku ter mu povedal, da zemijoradniki sicer niso v bloku, da pa ga bodo podpirali. Iz te Lazičeve izjave je razvidno, da je bil tudi g. Pucelj za to, da dobo klerikalci Slovenijo popolnoma v svojo oblast; kaj ti klerikalci so zahtovali od opozicijska ga bloka štiri ministrstva ter da se jim izroči v Sloveniji vsa oblast v roke. Dru gi zanimivi odstavek Lazičevega govora 6e glasi tako-le: »Mi smo vodili pregovore z Radičevo stranko in s tem dokazali, da hočemo popoln sporazum. Ra-dičevi poslanci kmetje eo bili popolnoma z nami, a vodstvo stranke je začelo gledati po strani naše sestanke in je prepovedalo vsake pregovore. V tem smo videli, da je nam Radid isti sovražnik, kot vse druge stranke*. Z drugimi besedami se pravi to, da so se g. Pucelj in njegovi zemijoradniki Radiču ponujali, a da jih on ni maral. Kaj pa naj si tudi pomaga s stranko, ki ima danes v Srbiji 2 poslanca, v Bosni 7, v Dalmaciji in v Sloveniji pa po enega, pri prihodnjih volitvah pa še sedanjega števila poslancev no bo več dobila. Kmetje po vsej državi obračajo hrbet zelenim generalom, katerih samostojnost je tako velika, da se spravljajo v odvisnost enkrat pri klerikalcih, drugič pa pri radičevcih. Kaj posebno veliko samostojnost ima še posebej g. Pucelj, ki je sedaj izročen na milost in nemilost srbijanskih, vojvodinskih in drugih zemljoradnikov, katere pri nas vsak kmet na svoji lastni koži čuti. Kot veleagrarci zahtevajo oni kar najvišje cene za moko in mast, z banaškim vinom pa so že skoraj uničili našo vinorejo. Jasno je torej, da politika g. Puclja ni v nobenem oziru samostojna niti za našega podeželana koristna in uspešna. Zato so pa zemijoradniki v Beogradu tudi sklenili, da bo šla SKS v volitve sama, da bo lažie sama tepe-na in razirana. Sobotni sestanek izvrševalnega odbora SKS je bil menda eden zadnjih, na katerem je g. Pucelj govoril še kot poslanec. + Fi.iasko v Šobe«, kjer Davldovi-čevskega generalštabnlka Vojo Veljko-viča lastni volile! niso pustili do besede, je opozicijske šefe v Beogradu tako mrzlično pretresel, da ga po svoje obračajo tudi v svoji protestni spomenici proti »Nasilju«... Zanimivo pa Je, kako o Veljkovičevem porazu piše «Bcogradskl dnevnik«, ki je prepričan da bo stari II-bcral Voja pri bodočih volitvah za vedno odstavljen od političnega poprlšča. Podrinjsko okrožje s Sabccm je bilo od nekdaj njegova domena, zato bo tudi sam obračunal politiko svojega izvoljenca. Pri tem nl majhne važnosti dejstvo, da se Je važna organizacija demokratske stranke nedavno opredelila za politiko g. Pribičeviča! In šahačka organizacija Je matica ostalih podrlnjskih demokratskih organizacij. — Ce torej »Slovenec« In protest opozicijskih šeiov navajata, da so Veljkovlča izžvižgali Prlbičevlčevi •elementi., Je to z ene plati točno; takih »elementov«, ki uvidevajo pogubnost opo zicljskih traktiranj in pristajajo za politiko samostalnih demokratov, Je vedno več — na našo radost in opozicijsko zmedo' Iz demokratske stranke V nedeljo dne i8. maja se vrte sledeči sestanki in predavanja: V Tomišlju sestanek somišljenike t demokratske stranko. ob 10. uri dopoP dne. Udeleži se ga ravnatelj Jug. V Dolskem pri LJubljani javen shpčl ob 7. uri zjutraj. Govori g. Majcen. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. Na Studencu pri Krškem predava g,' nadzornik Gombae «0 vinarstvu* ob 7, url zjutraj v šoli. V Suhorju prodava g. Milan Clmermaa' ob 3. uri popoldne «0 davkih ln taksah^ V Gradacu predava g. svetnik Viljem Rohrman «0 travnlštvu» ob pol 2. popoldne r salonu g. Mazelleta. V Dragatušu prodava ob 11. nri dol poldne g. ravnatelj Anton Mervjč »0 na. ši bodočnosti — gospodarskem ra*Toju«, V Vlnjem - vrhu predava ob 1. ur} popoldne r gostilni g. Judniča v Stran, ski vasi g. nadzornik črnagoj «0 sploS* nih gospodarskih vprašanjih.. V Starem trgu pri Rakeku predava oli 8. uri zjutraj v sokolski telovadnici g, Stojan Bajič <0 socializmi in demokm-tizmu«. >' Na Rakeku prodava ob 3. ari popek dne v gostilni pri ševarju g. Anton Ll< kožar <0 čebelarstvu«. > V Bregani se vtš! predavanje «0 živinoreji« ob 2. uri popoldno v sokolski dvorani. Pri Sv. Jedrti predava takoj po prvi maši g. Jo6ip Zupančič «0 sadjarstvu«, V Laškem predava ob 8. uri zjutraj g. Ivan Kolar »0 delavskem vprašanju« in »Delavskih organizacijah«. V Dev. Mariji v Polju predava ob A uri dopoldne pri Kuharju (Vevče) gosp, prof. Jeras «0 umiku skozi Albanijo«. V Trbovljah predava ob 3. uri popol. dne g. dr. Pivko «0 narodnostnih in so« cialnih motivih v borbi za naSe ujedi« njenje«. V Gribljah v Beli Krajini predava g, prof. Dolžan ob 3. url popoldne v Bol* «0 postanku sveta«. 15. maja. ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. V bančnih papirjih nl prišlo' do nikakih večjih sprememb. Promet je bil zelo slab. Pri industrijskih papirjih je vladalo večje zanimanje za delnice Še-čerane, ki so poskočile radi učvrščenja na dunajski borzi. Gutmann in Trbovlje sta oslabela. Pri državnih papirjih se je razvil živahen promet v 7 odst. investicijskem posojilu, ki je poskočilo. — Vi devizah je položaj ostal v glavnem nespremenjen. Zaključeni tečaji bo napram ljeni na včerajšnji bazi. Deviza na Prago, kl je včeraj neznatno oslabela, jo danes nekoliko poskočila radi večjega povpraševanja in ker je mednarodno čvrstejša. Tudi Pariz je danes dalje porasel. Čvr-stejši je tudi London. Blaga je bilo dovolj, a promet minimalen. Notirale so devize: Amsterdam 8020 do 3050, Dunaj 0.11375 do 0.11B75, Budimpešta 0 do 0.115, Bukarešta 39 do 42, Italija izplačilo 359.9 do 362.9, Kristijanija 0 do 1130, London izplačilo 85345 do 358.5, ček 853.25 do 358.25, New-York ček 80.8 do 81.8, Pariz 484.7 do 489.7, Praga 238 do 241, Sofija 0 do 59, Stockholm 0 do 2180, Švica 1433 do 1445, ček 1484 do 1444; valute: dolar 79.76 do 80.75, aK 0 do 0.1145, Kč 0 (Jo 239, lire 356 do 859; efekti: Trgobanka 39 do 41, Eskomptna 134 do 185, Kreditna Zagreb 182 do 135, Hipo 68 do 71, Jugo 120 do 121, Ljubljanska kreditna 285 do 0, Praštediona 915 do 920, Etno 134 do 185, Slavenska 120 do 122, Srpska 140 do 141, Eksploatacija 125 do 180, Se-derana 1190 do 1210, Isls 59 do 60, Narodna šumska 100 do 110, Nihag 100 do 107.5, Gutmann 850 do 900, Slaveks 400 do 450, Slavonija UO do 113, Trbovlje 590 do 600, Union 700 do 750, Vevče 0 do 170, 7 odst. investicijsko 67 do 68.5, Vojna škoda 140.5 do 141.5. BEOGRAD. Tendenca čvrsta, po borzi nestanovitna. Notirale so devize: Dunal 0.11475 do 0.11485, Budimpešta 0 do 0.1075, Bukarešta 39.75 do 40.25, Italija 361.5 do 361.85, London 355.25 do 355.75, New-York 81.4 do 81.5, Pariz 488 do 490, Praga 289.5 do 239.75, Solun 165 do 0, Švica 1438.5 do 1438.9; valute (zaključki): Kč 288; terminski zaključki za 80. junija: Švica 14.42, Pariz 494, investicijsko 67, Vojna škoda 146.75, duhanske srečke 107, Narodna banka 8900. CURIH: Beograd 6.95. New York 564.50, London 24.67, Pariz 33.45, Milan 25.12, Praga 16.60, Budimpešta 0.0065. Bukarešta 2.85, Sofija 4.10, Dunaj 0.0079 pet osmink. TRST: Beograd 27.70 do 27.90, Dunaj 0.0315 do 0.0325, Praga 66 do 66.50, New York 22.45 do 22.60, Curih 396 do 399, valute: dinarji 27.70 do 28, 20 zlatih frankov 87.20 do 87.60, uradni tečaj zlatf lire 432.87. . . DUNAJ: devize: Beograd 871 do 875, Berlin 16.35 do 16.65, Milan 3164 do 3176, New York 70.935 do 71.185, Prag« 2093 do 2103, valute: dolarji 70.460 do 70.860, lire 3160 do 3180, dinarji 868 do 874. PRAGA: Beograd 42.675, Rim 155.25, Budimpešta 3.675, New York 33.95. BERLIN: Beograd 5.255, Milan 18-95. Praga 12.46, Ncw York 419. NEW YORK: Beograd 122.75, Berlin 23.75, London 436.75, Pariz 582.25, Curih 1771, Milan 444.50, Budimpešta 12.50, Praga 295. Hi! dnevi Jtro"! Strašen umor pod Šmarno goro ŽIVLJENSKA TRAGEDIJA NESREČNE ŽENE. — ŽRTEV SATANSKIH NAČRTOV. — MESTO V AMERIKO V SMRT. V sredo, okrog 4. popoldne, se ie podal 26 letni posestnikov sin Andrej Ve-har i z Vikerč pod Šmarno goro v gozd kosit mah. Ker ga je prijela žeja, je šel k studencu pit. Na svoje veliko začudenje je opazil na scnožetl, ki jI pravijo domačini »na Hšici«, pod nekim drevesom boljše oblečeno žensko — mrtvo na tleh. Pogled na mrtveca, ki ie Imel obraz popolnoma zalit s krvjo, ga jc močno prestrašil ln zdlrial je takoj na orožniško postajo v Vodice In naznanil lamkaj svoje strahovito odkritje. Teden dni trajajoči prvi zakon. L. 1914, tik pred Izbruhom svetovne vojne sc je takrat komaj 19 let stara Marija Kurent, jako zala in pridna hčerka posestnika Franceta Kurenta iz Zgornjih Pirnič pri Skaručni poročila posestnika Janeza Baloha. Oče je z veseljem dovolil še nepolnoletni svoji hčerki zakon, ker jc bil Baloh znan kot pošten in pameten človek. Krvava vojna vihra pa Je že čez teden dni ločila srečno zakonsko dvojico. Težko In solz polno je bilo slovo obeh, njiju stariše pa so oblile tople solze. Tcmue slutnje so sc podile po glavi mlade žene, kl so se žal le prerano uresničile In za vedno razdrle vezi dveh ljubečih sc src. Janez Baloh je namreč kmalu padel na fronti In ostavil mlado vdovo — mlado mater. Cez devet mesecev je namreč porodila zdravega dekliča. Nesrečni drugI zakon. Marija Balolt se ie po rojstvu otroka {cz nekaj časa poročila s posestnikom Matevžem Zevnikom. Ta pa Je bil vse prej, samo ne dober gospodar in žena Je s strahom gledala, kako propada posestvo. Zaman so bila vsa njena svarila In prošnje. Zevnlk Je kmalu prodal svoje posestvo In še hišo. Odnošaji med obema so postajali od tedna do tedna bolj napeti. Zevnlk sc je vdal tudi pijači in prihajal često v poznih nočnih urah moč no vinjen domov. Pri takih prilikah jc bil surov In skrajno prepirljiv. Razto-jotlla ga je najmanjša stvarica. Nekega večera ie v pijanosti zagrozil ženi, da bo ustrelil njo in pognal potem še sebi kroglo v glavo. Marija jc morala ponovno zbežali od doma ln je tudi prenočila pri drugih ljudeh. Ko je končno uvidela, da je popolnoma Izključeno, da bi spravila svojega moža na pravo pot Je sklenila, da ga za vedno zapusti. To je približno pred enim mesecem tudi storila in se s svojo 8 letno hčerko lz prvega zakona in tremi Zevnikoviml otroci, od katerih Ima najmlajši dve leti, Izselila k sorodnikom. Usodepolno poznanstvo. V nesrečni drugI zakon, ki je bil za Marijo Zevnlk pravi pekel, pa jc med tem razpredel svoje mreže tudi 33 letni posestnik Janez Kristan iz Zg. Pirnič, človek silno slabega slovesa. Znal si je pridobiti naklonjenost nesrečne ženske in io, kakor zli duh, končno popolnoma omamil. Kristan se je bavll predvsem s tihotapstvom ln je pravkar radi tihotapstva odsedel v TrStu 11 mesečno kazen, v Ooricl pa Je bil žc poprej zaprt radi enakega delikta dva meseca. Brutalen in surov že po naravi ie daleč naokoli znan kot velik razgrajač in pretepač. Vse se Za Je balo ln Izogibalo. Kot star lisjak ie kmalu spoznal slabosti nesrečne Marije In jo končno popolnoma zapletel v svoje mreže. Marija ni niti slutila, kako satanske načrte Je med tem koval Kristan. Pred nekaj tedni ji ie nenadoma pričel prigovarjati, da naj bi sc ž nlim izselila v Ameriko. Da preskrbi potrebne vozne listke in dokumente, mu je Zev-nikova v resnici izročila 35.000 K, nakar ie Kristan obljubil, da odpotujeta v kratkem v Zagreb na ameriški konzulat. Toda prišlo ni niti dovoljenje za izselitev, še manj pa vozni listki. Nasprotno, Kristan Je o tem načrtu, ko je imel denar v rokah, nenadoma obmolknil. Zevnlko-va Je pričela zato nanj vedno bolj pritiskati in zahtevala pojasnila. Mesto v Ameriko v smrt. Za torek zvečer jo je Kristan v resnici povabil na svoj dotn, da jI vse razloži. Spal je običajno na svojem podu. Marija Zcvtiik se Jc odzvala njegovemu va-| bllu ln se nl več vrnila. Še predno pa se je napotila h Kristanu, ie skočila k neki svoji intimni prijateljici in ji zaupala, da ji je Kristar. naročil: »Ampak, da Ja noben hudič nc bo s teboj prišel. Ako tc ie strah, ti bom pa sam prišel nasproti!« Bilo je namreč okoli 10. zvečer, ko je Zcvnikova krenila h Kristanu. Pred odhodom z doma se je poslovila z besedami: «Z bogom, grem v Ameriko s Kristanom, da "reskrbim sebe In svoje otroke!« Kristan jo je nato zvabil v gozd, jo tamka' oropal in ustrelil In sc vrnil potem hladnokrvno domov. Kako Jo bil Izvršen umor. Marijo Zevnikovo so našli popolnoma v krvi. Ležala je vznak. Iz raznih znakov Je razvidno, da je Kristan svojo žrtev nagovarjal tudi k spolnemu aktu, potem pa jI je pokleknil na prsa, jo zgrabil za vrat In oddal nanjo dva strela s samokresom. Prvega pri desnem očesu. Krogla jc prodrla skozi možgane In obtičala v kitali. Drugi strel jo je zadel na desni stran nosa In je krogla neznanokje obtičala. Smrt je nastopila takoj. Aretacija morilca. Orožniki so takoj odredili obširno preiskavo in kmalu doznall za vse okol-nostl, iz katerih so mogli sklepati, kdo le morilcc. Podali so se zato takoj na Kristanov dom. Našli so ga v kleti v trenutku, ko je pripravljal neka zidarska dela. Kristan je mirno vprašal: »Kaj pa je!« Delal sc je popolnoma nevednega. Ko pa mu je bila napovedana aretacija, jc postal surov in Je psoval orožnike. Zatrjeval je tudi, čeprav mu nikdo ni povedal, zakaj Je aretiran, da je popolnoma nedolžen. Pri umorjenki so našli v nedrljih 84 bankovcev po 100 Din in 6 komadov po 1000 Din. Za ta denar, kl ga je Imela Zcvnikova pripravljenega za potovanje v Ameriko, morilec očividno nl vedel, pač pa jI je vzel torbico, v kateri Je imela 5600 K in pa uro. Še v sredo zvečer so orožniki aretirali tudi Matevža Zevnika, moža umorjenke, ker ie osumljen sokrivde na umoru. Vendar pa ni nobenega dokaza za to In bo Zcvtiik najbrže kmalu izpuščen. Komisija, kl je bila včeraj, ob treh popoldne, na kraju umora, je obstojala iz kamniških zdravnikov dr. Dereanija in dr. Polca, ter okrajnega sodnika Tschlnkla. Čaruga, pajdašiinpravica V sredo se je pri popoldanskem zasliševanju Caruge pretresala še usmrtitev pajdaša Matote, ki ga je poglavar Caruga za kazen zahrbtnosti spravil na oni svet. Zdaj taji čin v celoti, nakar jc pri.šel na vrsto 13. slučaj: dne 30. julija 1921. je Caruga poslal upravitelju majerije Kri-vaje pri Novi Bukovicl, Stepanu Bogna-ru, pismo z zahtevkom, da v pet minutah prinese 5000 Din, sicer da ga ubije. Caruga priznava ta sluča), ker mu predsednik predoči zadevno pismo, Izgovarja pa se, da ga jc k temu nagovoril pajdaš Predragovlč. 14. tolovajstvo jc Čaruga s tremi pajdaši Izvršil 16. avgusta 1921., ko Je ponoči vlomil v hišo cestarja Josipa Ciglerja v Vočinu ter ugrabil 2925 Din. Čaruga pravi, da sc mu o tem raz-bojstvu nl nikoli sanjalo ln da ga je gotovo izvršil sam pajdaš Predragovič, nato pa nanj naprtil krivdo. Dne 26. avgusta 1921. je Jovo Čaruga — 15. slučaj — ponovno poslal upravitelju Bognaru v Krivali ultimativno pismo za 5000 Din. Ker Bogtiar denarja nl prinesel, ie Caruga z dvema pajdašema začel ostro streljati proti majcrijl. Hlapci pa so ogenj vračali in tolovaji so so morali umakniti v šumo. Čaruga ta napad priznava, pravi pa, da kakega pajdaša Marka Bani-ča, ki sc navaja v tem slučaju, sploh ne pozna. Pretresanje 16. slučaja tipično Izkazuje nespretno in naivno zagovarjanje »junaka« Jovc. V noči 5. septembra 1921. Je Čaruga s pet pajdaši zapored obiskal samotne hiše Imbre Hcrcoga, Ulje Nc-nadovlča, Vaclava Milerja, Edvarda Kli-meka in Danice Milcr ob ccsti v gozdov-ju Sadika. Povsod so vdrli v stanovanje z naperjenimi puškami in samokresi ter stanovalce izdatno opljačkali. Celoten plen Je Iznašal 8500 Din in mnogo obleke. Čaruga priznava le polovico krivde in izjavlja: »Pri ropanju sem bil poleg, to ie res. Toda nedolžen sem v toliko, ker so me nagovorili tovariši. Sodelovati sem moral, sicer bi bili z inauo slabo obračunali. Tovariša Marka Baniča in Nikolaja Mlhaljcvlča, kl ju navajate v tem slučaju, pa sploh ne poznani. V ostalem pa sem sc tolovajstva udeležil samo zato, da rešint nedolžne ljudi.« Predsednik senata: »Čemu ste jih tedaj zvezavall?« Čaruga: «Da nc bi pobegnili in da jih tovariši v begu ne bi postrelill.« Predsednik: »Glej no, kako ste VI dober človek! (Splošen smeh.) A ste vzeli kaj denarja?« Caruga: »Jaz nc. Jaz sem samo pregledoval stvari v hišah in vzel neko prazno belcžnico za svoje zapiske.« Predsednik: «2c zopet vse preobračate!« — in mu predoči zapisnik izpovedb sokrivcev Marka Baniča ln Nikolaja Mlhaljcvlča, kl soglasno obtežujejo Carugo. — »Kako pa ste sl plen razdelili?« Caruga: »Ne vem ničesar, Jaz nisem vzel nič. Vse jc pobral Vid Predragovič« — (kl Je že v grobu!) S tem je bil v sredo zaključen tretji dan razprave. Včeraj se je razprava kakor običajno pričela ob 9. dopoldne ln dvorana je bila zopet nabito polna. Opaža se, da itak ogromni interes za Carugo še narašča. Bil pa Je Caruga včeraj ves izpremenjen tudi humor ga že mineva. Njegov brani-tclj dr. Bujher Je posredoval, da je Carugo v sredo zvečer preiskal zdravnik ter mu z medikamentl olajšal živčevje. Razprava Je včeraj načela 18. slučaj. Dne 2. Julija 1922. le Čaruga z dvema kom-plicoma vdrl v hišo obitelji Plaščak v Ostrošlnclh ter s samokresom v roki zahteval denar. Plen jc iznašal nekaj gotovine, zlatnikov ln srebrno uro. Caruga pravi: »Pri tem slučaju nisem sodeloval, izvedel pa sem zanj in sc odpravil v Srbijo, kjer setn živci ves čas boravka pošteno ter kupčeval s svinjam'.« — Toda preden je Caruga odšel v Srbijo, ie dne 3. julija 1922. v družbi komplicov prejšnjega dne napadel kmeta Fcršteka. Pri napadu Je kotttpllc Curkovič ustrelil Feršteka s samokresom, nakar so pobrali nekaj zlatnine in drugih vrednosti. Caruga zločin priznava. Naslednji, 21. slučaj obravnava usmrtitev pajdaša Čurkoviča, kl jo je Čaruga izvršil po »Statutih In disciplini«. Pajdaš Curkovič se ie nekoč vmešal v prepir med Carugo In nekim kontplicom ter se nato direktno sporekel s Carugo. Predsednik senata opozarja Carugo, da je smrtno obsodbo Izvršil kot poglavar po § 1. svojih tolovajskih Statutov, kar pa Caruga zdaj ovrača In pravi, da jc Čurkoviča ustrelil v afektu, brez premisleka. Po enournem odmoru je prišel na vrsto 22. slučal, ki sc jc odigral lani 20. aprila v Srediancih. Takrat Je Čaruga z dvema pajdašema ponoči vdrl v Mer-hardtovo gostilno In pobral denar ter zlatnino ln srebrnino. Caruga priznava zločin (kl razmeroma nl pretežak), udeležil pa da se ga je pod pritiskom svojih dveh pajdašev, ki bl ga sicer bila ubila. S tem ie bila razprava prekinjena preko poldneva. Važna civilno-pravdna odredba Izpremeraba pristojnostne mere za prav« de pred okrajnimi In deželnimi (okrož« nimi) sodiSči v Sloveniji. Naredba ministra pravde, ki je te dni izšla v Službenih Novinah na temelju čl. 87 finančnega zakona za leto 1924 in 1925, izmenjuje in povišuje z veljavo od 1. junija t. 1. denarno postavke, po ka* terih se ravna stvarna podsodnost so« dišč v civilnih pravdah. Nujvažnejo do« ločbe so: 1. pred okrajna sodišča spa« dajo pravde v denarju nli denarni vred« nosti do vštetih 6250 Din (je 25.000 K), 2. pri okrožnih sodiščih in pri deželnem sodišču v Ljubljani sodi v pravdah iste vrste do vštetih 125.000 Din (jc 500.000 kron) sodnik pocdincc. 3. V opominjc« valnem postopanju se smejo izdajati plačilna povelja do vštetih 6250 Din. 4. Stari propisi o podsodnosti veljajo samo za pravde, v katerih se jc do konca ma> ja po prvem luroku žc pričela ustna sporna razprava. S 1. junijem t. 1. bodo toraj okrožna sodišča in ljubljansko dc= /elno sodišče oddala vse pri njih že vi«? žene tožbe do vrednosti 25.000 K, o ka» terih do konca maja niso sporno raz« pravliala v stvari sami, pristojnim okraj« nim sodiščem, o vseh pravdah za višje zneske do pol milijona kron bo sodil pri deželnem sodišču in pri okrožnih sodiščih en sam sodnik in samo v zadevah, ki se tičejo višjih zneskov, bo razprav« ljal in sodil senat treh sodnikov. Tako sc smemo nadejati, da naša so« dišča v doglednem času odpravijo za« ostanke, s katerimi so se zadnji dvo leti borila v občutno škodo strank, in da si zopet pribore sloves, dn ne sodijo samo dobro, nego tudi hitro. Bati pa se tudi ni, da bodo poslej preobremenjena okr. sodišča, ker sc bodo zastanki zbornih sodišč porazdelili med vsa okrajna so« dišča, tako da posamezno sodišče nc bo preveč prizadeto. prvovrstna restavracija sprejme veS natakarjev, dobro moči. •?437a Dopisi POLJANSKA DOLINA. Pretoklo nedeljo dno 11. maja so prihitela br. Sokol-ska društva iz Zirov, Gorenje vasi in Poljan na Uotavlje. Člani in članico so vožbali rodovno vaje, nato pa so vsi oddelki izvajali letošnje proste vaje. Za tem so je razvila animirana prosta zabava v prostorih br. Brejca. Pri telovadbi se je nabralo obilo gledaleov, nekateri celo iz 8 ure oddaljenih vasi, kar je v prijotno zavest, da ima Sokolstvo pri nas dovolj in navdušenih prijateljev. V nedeljo dno 18. maja na svidenje na javnem zlotu v Poljanah. Začetek ob 3. uri popoldno. Zdravo! RAKEK. Dne 18. maja, v nedoljo ob 15. uri predava g. Likozar na Rakeku o »čobelarstvu« v gostilni Sovar. Kor jo to predavanje v gospodarskem oziru zolo važno — namerava 66 na tem sestanku postaviti kamen za ustanovitev čebelarske zadruge za Notranjsko — vabimo vso čebelarjo in prijateljo tor gospodarsko panogo, da so istega kar v največjem številu udeležo. LITIJA. Proativ. gas. društvo v Litiji razvijo v nedeljo dno 1. Junija svoj društveni prapor. Ta izredni dogodek proslavi z veliko svočanostjo, ki so je udeleže vsa društva iz bližnjo in daljnjo okolice. Razvitje prapora so vrši dopoldne ob 10. uri, popoldno ob 3. uri pa so zaključijo svečanosti z ljudsko veselico. Pri vseh prireditvah sodoluje žo-lezničarska godba z Zidanega mosta. ČRNOMELJ. Naš Sokol vrlo napreduje. Nismo So pozabili dobro uspelega koncerta, ki ga jo priredil glasbeni odsek Sokola, žo nam jo podal v soboto in nedeljo šaloigro »Veleturist«, ki nas je nad vse našo pričakovanje zadovoljila. Vso igralko in igralci so izvajali svojo vloge prav dobro, nekateri naravnost mojstrsko. Izvabili so nam mnogo zdravega gmeha. Hvala vsem za lop večer, ki sto ga nam pripravili s svojo marljivostjo in požrtvovalnostjo. Pa kaj naj pomonja ta vaša mrzlična naglost, marljivost in vztrajnost? Gotovo vas krepi v vsem vašem delu in vaši požrtvovalnosti ona misel, ona želja: Lotos se mora dvigniti iz tal vsaj glavni del Sokolskega doma, velika dvorana. Upamo, da se pri toliki marljivosti in vztrajnosti gotovo uresniči ta vaša iskrena žolja, ki jo nosito v svojih sokol-skih srcih žo voč let. Storili bosto s tem zopet korak naprej v svojem ln napredku vsega belokranjskega naroda In mesta Črnomlja, kl bo zopet za lepo Btav-bo bogatejši. Lo kropko in vztrajno naprej, naša pomoč vam jo zagotovljena. Zdravo! KOČEVJE. Člana ljubljansko opore, gdč. Sfiligoj in g. Šubolj, sta priredila dno 8. maja v Kočevju umotniški kon-cort, ki jo vsestransko sijajno uspel. Gdč. Sfiligoj ima lep alt (mezzo-sopran), blagoglasen ln poln, ki opravičuje najboljši up v njeno umetniško bodočnost. Glas jo v vsoh legah procej cnakobar-ven, v vlsofiinah nekoliko trd, kar p» bo umotnica * gojenjem prav lahko izpopolnila. Posobno dovršeno jo pela arijo Azurono in pa Ilabanoro iz opero »Carmcn«. G. Šubclj s svojim ob tenor mcjoSlm baritonom jo pokazal jako skrbno gojenj« svojega glasu. Njegov nastavek jo lahak, glas zelo obsežen, v nižini pač nekoliko slab, kar se bo vsoka-kor zboljšalo, ko bo izstopil iz mlade-niških let. Zelo inteligenten in karakterističen jc način njegovega prednašanja, razločnost njegovega izgovora; to smo opazili posebno pri »Ilopaku« od Mik sorgskega. Mojstrsko delo jo bila ariji Uigolettija, glasovno - tehnično kakor tudi notranjo - predolana v najmanjšo detajlo, vsak gibljaj čuta in dušo podčrtana z živahno mimiko. Vabljiv inter-mezzo jn bilo prednašanjo pijanistko gdč. Marico Vogelnik, ki j« tudi siccr spremljala oba povca na klavirju. Ta šo zolo mlada dama jo graciozon talent, ki šo zelo mnogo obeta. Kočevska publika, ki jo dvorano popolnoma napolnila, jo hvaležno kVitlrala umetniška i-.vaj.mja z burnim aplavzom in so dolgo ni mogla odločiti, da bi zapustila dvorano, čeprav jo bil program žo izčrpan in so umetniki tudi že bili dodali nokaj točk. BREŽICE. Pevski zbor »Čitalnice« v Brežicah so prav lepo razvija in dobro rapreduje. V soboto dno 17. (naju ob 8. uri zvečer priredi v veliki dvorani Narodnega doma prvi veliki pomladni koncert a Bodelovanjom solist> g. Aug. Zivkota iz Maril>ora. Za koncert vlada veliko zanimanje. Spored vsebuje koroške, prekmursko in našo narodne pesmi, katero bo izvojoval moški in mešani pevski zlior. Želeti jc, da so občinstvo, ki ljubi slovansko pesem, koneorta pol-noštevilno udeleži ter tako moralno in gmotno podpro naše kulturno društvo. - L. — DOL PRI HRASTNIKU. Krepek razvoj demokratsko stranko v občini Sv< Krištof jo povzročil velik strah med klerikalci, zlasti v onih aclih, ki c padajo k župniji Dol in kjor terorizira noka trojica politično nezavedne voliko. Dol-ski župan Jaka, njegov zaščitnik župnik in prvi svctovalcc krištofsko občino so prišli do prepričanja, da bo njih kralje, stvo na tom svetu vzelo v najkrajšem času konec, ako so no posreči, razdru-žiti občino Sv. Krištof in združiti njeno tri pasivne, a po ogromni večini svojih voliicov najbolj klerikalne davčno občino z dol?ko politično občino. Krištofski, po večini klerikalni občinski odbor, jo kaj rad ustregel zahtevi po razdružitvi, da so iznebi največih sitnežov. Naših, po župnikov! milosti izvoljenih klerikalnih občinskih odbornikov najnujnejša želja pa jo, da so pojavijo čim prej v bratskem objemu s sosedi v tukajšnji občinski posvetovalnici. Ali jo združitev v korist ali v škodo rlolskim občanom, to jo klerikalni večini občinskega odbora brez vsakega pomena. Kako površno jo utemeljeval dolshi župan združitev, jo težko opisati. Nič bolj srečno nI tega storil župnik. Izračunila' in dokazala sta, da dvakrat pot ni deset, marveč lo polovica od pet in da no plača isti, ki pla-čujo dolg 1000 Din deset let nič več, nego oni, ki dolgujo !>00 Din in jih hočo v 5 letih poravnati. Ker napredna manjšina občin, odbora takega računa ni mogla priznati, jo »sovražnica« ljudstva in svojih voliicov, kajti nokatoliško je, ker no dopusti, di bi so povišalo po združitvi dolskim davkoplačevalcem občinsko dokiade na vso direktno davko šo za 100 odst., in da bi bili prebivalci, katerih število bi naraslo nad 2000, šo poleg toga deležni vseh dobrot zakona o višjih taksah, kl so tako lep uspeh 13-mcsečncga plodonosnega dolovanja 21 klerikalnih tigrov v Beogradu. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Petek, 16.: »Kamela skozi uho šivanke«. D. Sobota, 17.: Zaprto (radi gostovanja Hudožestvenlkov). Nedelja, 18.: Zaprto. Pondeijek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Zaprto. Ljubljanska opera. Petek, 16.: »Manon Lescaut«. F. Sobota, 17.: »Selo Stepančlkovo«. Gostovanje Hudožestvenikov. Izv. Nedelja, 18.: »Zlvljenskl boj«. Izv. Gostovanje Hudožestvenikov. Pondeijek, 19.: »Jekaterlna Ivanovna«. Izv. Gostovanje Hudožestvenlkov. Mariborsko gledališče. Petek, 16.: Zaprto. Sobota, 17.: Cardaška kneginja«. B. Ljubljanska opera: (Gostovanje go- »podično Ane Rotove v (Faustu*). Sinoči io nastoDUa v Gounodovem ,o-jtolievo. snu't» in Beaovičcv <0sat>. Tenorist Rijavoc v beograjskem , veljaven od 1. junija t. 1. za vse železniške poštne in avtomobilne proge, ki bo obsegal poleg tega tudi ves ^informativen materijal potreben za promet in potnika, bo koncem tega meseca izdalo upravništvo ■iOrjune* v Ljubljani v nakladi 50.000 izvodov. Zato opozarjamo vse p. n. trgovce, obrtnike, banke in splošno vsa trgovska podjetja, ki želo imeti uspešno in dolgotrajno reklamo, na neprekosljivo ugodnost in sigurni uspeh inseriranja v tem < Voznem redu». Posebno važnost pa je posvečati temu, da bo ta (Vozni red* vseboval samo oglase slovanskih tvrdk in podjetij, dočim bo tvrdke, kojih gospodarji so tujerodci, oziroma v katerih prevlada tuji kapital, opisal v posebnem seznamu, tako, da bo pred nakupom blaga vsakemu znano, ali je tvrdka slovanska ali ne; to je, da bo znal vsakdo upoštevati in tudi taktično izvajati geslo cSvojl » svojimi. Tiskani prostor v oglasnem :lelu 'Voznega reda* bo 8.5 cm širok in 13.5 cm visok, kar znaša 115 kvadratnih ;entimetrov. Cena oglasov je 4 Din za rentimeler, t. j. ena stran 4G0 Din, pol strani 230 Din, četrt strani 115 Din itd. Vozni red se bo brezplačno razpečal. — Oglase, event. važno podatke in drugo sprejema upravništvo «0rjune», Ljnblja-na, Učiteljska tiskarna. * Poštna zveza Kozjc-Koprivnlea. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da Ke avtomobilski poštni in potniški promet med Kozjem iu Koprivnico v najkrajšem iasu upostavi. * Otvoritev pomožne pošte Drnžmlrje. Dne 31. oktobra 1923. zntvorjemi pomožna pošta Družmirje. (nadzorna pošta Šoštanj) je pričela 1. rhaja zopet poslovati. Zvezo ima vsak dan razen nedelj. * Postaja za pobijanje alkoholizma. V Beogradu je ministrstvo za narodno zdravjo ustanovilo postajo zn pobijanje alkoholizma. Ministrstvo je bilo prisiljeno, da ustanovi tnko poslajo že z ozirom na uradno statistiko, ki izkazuje, da se je Innsko leto izpilo v naši državi 4,615.000 hektolitrov vina razen velike množine žgania in družili alkoholnih Diiač. * Ponokod dež, drugod suša. Dočim iz Barnnje prihajajo vesti o novi poplavi Donave, poročajo iz Like, da vlada tamkaj že več tednov velika suša. V okolici Go-spiča in v krajih blizu Velebita že od nastopa pomladi ni padla kapljica dežja. Vsled dolgotrajne zimo so setve tamkaj v zastoju in se je bati slabe letine. * Sarajevski Ali efendija Raljevič t-V sarajevski bolnic! je uinrl popularni ajendija Ali radi rane, ki mu jo je iz kaznjivo objesti prizadjal neki njegov prijatelj. Smrt starega efendija jo v vseh sarajevskih krogih vzbudila obilo obžalovanja, kajti efendija Raljevič je bil Rlcoro gotovo najpopularnejša osebnost mesta. Poznalo ga je staro in mlado in so naslajalo na njegovih duhovitih šalah ki jih je provajal z nekako resignacljo hi fatalizmom. Efendi Raljevič je bil potomec bogate in ugledne obitelji, a se je v Sarajevu spreobrnil v famoznega bohema, nakar se je znašel v svojem poklicu: bil je zapored odgovorni urednik nekaterih muslimanskih organov, po osvobojenju pa (Jednnkosti* in »-Domovino. Ves čas jo v liste dajal kot primesi svoje Saljlvo-modre aforizme, včasi tudi kak intervju ali celo cčjanalt uvodnjak> (čjannk-kori-to). To je silno dvignilo njegovo popularnost in tako je efendi Raljevič postal svojevrsten tip šeher-Sarajeva. Allah rahmetilel * Izpostavljen otrok. Posestnik Matija Kuhar v Dol. Boštanju je našel dne 15. tega meseca v obližju svoje hiše zapuščeno dete. Zavito je bilo v bele plenice. Otrok je star kakih 8 dni in ima na vratu listek z napisom: Rudolf Mlakar. Kot mati se zasleduje neka 20 letna ženska, ki se je zadrževala tam okrog nekaj dni. * Majska številka (Planinskega vestnika*. Te dni je izšlu majska številka (Planinskega vestnika*, glasilo Slovenskega planinskega društvn v Ljubljani V tej številki nadaljuje dr. Klement Jug svoje črtice o plezalnih turah v vzhodnih Julijskih in v Kamniških planinah; Janko Mlakar objavlja svoje spomine o svojih turah v Visokih Turah, J. M. pa opisuje zapadni del našega Pohorja, ki je planincem še malo znan. številka prinaša obilno gradivo iz planinskega sveta in življenja. Umetniška priloga nam predočuje (Polju narcis pod Golico* po fotografiji profesorja Ravnika. * Redek lovski slučaj. Iz Brežic nam pišejo: V Posavju dobro znana lovca, Vidmar bi Druškovič, sta že dalj časa zasledovala v Javorniku pri Sevnici divjega petelina. V torek jima je bila končno sreča mila. Ustrelila sta lepega, starega in 5 kg težkega divjega petelina. Slučaj pa jn nanese!, da sta ga oba istočasno opazila in istočasno oddala tudi strol, tako, da nobeden od obeh ne more trditi z gotovostjo, da ga je ustrelil ravno on. * Milijoni v dimn. V naši kraljevini je porabn tobaka in tobačnih izdelkov izredno velika. Po številu prebivalcev in po številkah, kl predstavljajo količino porabljenega tobaka v teku enega leta: je raz- j vidno, da pri nas vsak tretji prebivalec puši tobak Po stitistiki, ki jo vodi uprava državnih monopolov, se je v Jugoslaviji leta 1923. porabilo 6,195.000 kilogramov tobaka, 2.188,074.000 cigaret in 39,642.949 smotlt. Dohodek za tobačne izdelke je znašal 1.,280,425.500 dinarjev. V prvem letošnjem četrtletju je bila poraba tobaka in cigaret skoraj za četrtino večja, kakor lani v kateremkoli četrtletju. Glede porabe tobačnih izdelkov zavzema Srbija prvo mesto; potem slede Hrvatska, Slovenija in Vojvodina, Črna gora in Dalmacija pa sta na zadnjem mestu. Iz Ljubljane u— Hudožestveniki v Ljubljani. Po dosedanjih vesteh se pripeljejo Hudo« žestveniki v Ljubljano v soboto zjutraj ob pol 7. z dolenjskim vlakom s Sušaka. Na kolodvoru jih sprejmo uprava in i člani Narodnega gledališča v Ljubljani, j Vse posetnike predstav opozarjamo, da j je početek predstav v katerih gostujejo Hudožestveniki točno ob 7. zvečer, i u— Kolo jugoslovenskih sester vabi | na predavanje, ki bo v soboto, 17. t. m. ob 6. pop. v damski dvorani kavarno Emona. Predaval bo vseučiliški prof. dr. Karel Ozvald o izobrazbi naroda. Nade« jamo, da se občinstvo, zlasti ženstvo, odzove v čim večjem številu. u— Jadranska Straža. Člani ln prija« telji društva »Jadranske Straže« sc va« bijo na I. občni zbor, ki se vrši jutri 17. t. m. ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela »Union«. Po občnem zboru pri« jatcljski sestanek z delegati zunanjih podružnic. Znaki »Jadranske Straže« se dobe pri društvu na Turjaškem trgu 3, II. nadstr. v Ljubljani. u— Hišni posestniki ljubljanski In oko liški sc ponovno vabijo na občni zbor v nedeljo, dne 18. maja, ob 9, uri dopoldne v veliko dvorano hotela «Union». Po« poldne sc vrši v restavracijskih prosto« rih hotela »Union« občni*'zbor delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posest« nikov za Slovenijo. u— Podružnica aKola jugoslov. sestem v Mostah priredi v najkrajšem času go« spodinjski tečaj, na katerega sc opozar« ja dekleta. Več je razvidno iz razglasov. Da pa more kriti velike stroške, priredi Kolo srcčolov, ter prične te dni s pro« 1 dajo srečk po hišah in prosi ccnj. ob« ' činstvo, naj pridno sega po njih, da po« ; more s tem gmotno lepi akciji. u— Turlstovskl klub «Ska!a» priredi v nedeljo, dne 18. t. m. izlet na Golico. Ker ie flora baš sedai v naibuineišcm razvoju, je pričakovati številne udelež« bo. Vožnja polovična. Odhod s prvim turistovskim vlakom. Odbor. u— OR. JU. NA. v Šiški naznanja svojemu članstvu, da se vrše vsako so« boto ob 20. redni članski sestanki v pro« štorih gospoda Križa v Šiški v svrho modsebojnega spoznavanja in skupnega delovanja. Dolžnost vsakega organizira« nega člana je, da se udeleži teh sestan« kov. Vsi člani, ki se mislijo udeležiti svečanega razvitja prapora dne 1. junija t. 1. v Trbovljah, naj se prijavijo v so« boto dne 17. t. m. na članskem sestanku. Zdravo! u— Občni zbor «Kluba Primork« so je vršil v pondeljek v damski sobi ka« varno «Emonc» ob številni udeležbi poci predsedstvom gc. dr. Baltičevc. Poročili tajnice g. Olge Zajec in blagajničarke g. Milke Guštin sta bili vzeti z odobra« vanjem na znanje. Pri volitvah je bila na predlog gospe dr. Baltičcve izvoljena gospa dr. Grcgorinova v priznanje za« slug za revno primorsko dijaštvo za ča« stno predsednico. V novi odbor so bile izvoljene: predsednica ga. Maša Gromo« va, odbornice gg.: Vida Baltič, Dorčič Ema, Milka Guštin, M. Gostiša, Lojzka Lisec, Lah, A. Sebcr, Ida Mašcra, Jožica Novak, Vida Novak, Negovetič, Olga Puc, Plrjevcc, Zofija Strgar, Santel, Vo« lavšek Draga, Olga Zajec, Milena 2cr« jav. Poverjenicc: Sijanc in Čopič. v tekočem poletju jo v tem, da bodo nosile lo belo ali krem krilo ter fantastično lepi ===== JUMPER.......v Na o(?led v trgovini 1023/a FRAN LUKIH, Pred škofijo 19. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 vlom, 8 prestopkov cestncga policijskega reda, 1 prekorače« njo policijske ure, 2 prestopka pasjega kontumacu, 4 poškodbe tuje lastnine, 2 prestopka nedostojnega vedenja in ena nezgoda. u— Objestni tujec. Policija je areti« rala v sredo nu Bregu avstrijskega držav ljana Franca Schwarza z Dunaja. Mož se je očividno že preobjedel dobrega kruha v naši državi. V pijanosti je ruz« grajal po cesti in žalil tudi našega vla« darja. Ko mu je fla to stražnik napove« dal aretacijo, je postal še nasilen. Da nupravi koncc komediji, jc redar končno objestnega tujca naložil na «cizo» in med splošnim smehom navzočega ob« činstva odpeljal v luknjo. u— Vlom v stanovanje. Ivan Gorišič, stanujoč na Ilovici št. 30, jc odšel v src« do zvečer z doma. To priliko pa je iz« rabil neznan tat, ki je vlomil v njegovo sobo in mu izmaknil iz omare osem ban« kovccv po sto dinarjev, pet po deset, razne malenkosti in zlat prstan. cah 3, noricah 1 in ugriznjenih od živali 6. Koncem aprila so ostali bolni na škr« Iaticl 4. Statistika kaže, da mesto Celje ni tako okuženo, kakor se splošno sodi po časopisnih vesteh. Epldcmične bo« lcznl razsajajo po okolici in okraju, vsled česar je sanitetna oblast odredila jako stroge prohibitivne ukrepe, da se vsako razširjenje zlasti pa prenos te bo« lezni v mesto zabrant. Iz Maribora a— Eksodus komunistov iz «Svobode». Poročali smo, da te pevci socialističnega kulturnega društva «Svobodc» v Mari« boru niso udeležili socijolističnoga ob« hoda pri majski proslavi, ker jo del pev« ccv bil za sodelovanje pri komunistični proslavi. Ta spor je imel sedaj za po« slcdico, da so morali komunisti zapu« stiti »Svobodo«, ki izjavlja v včeraišnji ■/Volksstimme«, da jc strogo socijalistič« no društvo in so jo morali oni, ki dru« štva niso hoteli pripoznati kot socijali« stičnega, zapustiti. V Mariboru so toraj komunisti, večinoma sami mladiči, še ze« lo slabi. a— Ljudska univerza. V pondeljek predava prof. Janko Gloser o romantiki. a— Osleparjcn Rus. Dne 12. aprila je pripeljal neki Rus na mariborski sejem tclico. Pri Vlahoviču na Aleksandrovi ccstl jo jc prodal trgovcema Duhu in Praterju za 20.000 K. Dobil je pa samo 200 k are in neki listič, da naj pride po denar 17. aprila. Na povratku proti do« mu pa je opazil, da so na listku samo navadne čačke in da je bil osleparjcn. Javil je zadevo policiji, ki je te dni iz« sledila Pratcrja in ga izročila soaišču. Prater jc med tem že prodal telico ne« kemu mesarju za 12.000 K. Tudi druge« mu sleparju so že na sledu. Iz Primorja Kino »Ljubljanski dvor" Potek 16., sobota 17. Velik film iz mlljarderakih krogov Peta ulica Drama v 6 dejanjih, v glavni vlogi slovita krasotica Lucie D raine Razkošni saloni I Dragoceno toalete ! Predstave ob 3., '/>5., '/,3. in O. nri. Iz Celja o— Pobiranje eksekucijskih pristojbin v Celju. Z naredbo velikega župana ma« riborske oblasti se jc mestni občini cclj« ski podelilo dovoljenje, da sme pobirati naslednje eksckucijske pristojbine: za opomin od vsakega dinarja po 1 paro; za rubežen od vsakega dinarja po 1 pa« ro ter za prodajo od vsakega dinarja pol pare. Tc pristojbine veljajo za vse dajatve lastnega in prenesenega področ« ja občine ter se tudi v poslednjem pri« meru stekajo v mestno blagajno. Zuto pa občina ne sme zahtevati od državo nobenega povračila stroškov za iztirje« vanje v prenesenem področju. c— Občinske volitve v celjski okolici. Kakor smo žc poročali, jc bilo vloženih za obč. volitve, ki se vrše dno 16. junija 5 kandidatnih list in sicer dve socijali« stični, nemškutarska, klerikalna ter na« predno gospodarska lista, ki združuje vse narodne stranke. Kandidati te liste so sledeči: Kukovcc Vinko, lesni trgo« vce, Lava, Fazarinc Anton, posestnik, Ostrožno, Omladič Jakob, posestnik, Sp. Hudinja, Božič Josip, posestnik, Breg, Založnik Ignac, obrtni nadzornik, Lava, Baebler Baltazar, rud. liadsvetnik, Gaberjc. Na klerikalni listi so na prvih mestih Ivan Glinšck in Jurij Strenčan z Lave, Franc žužu iz Zavodne, Mihelčič z Brega itd. Zanimivo je, da učitelja Levstika, dolgoletnega občinskega od« bornika v okoliški občini ni več na listi. Ncmškutarsko listo priobčimo prihodnje dni in si bomo žalostne ostanke bivšega štajerčijnnstva ogledali do obtsti. e— Letno porotno zasedanje v Celju. Začne se dne 2. .junija in ho trajalo to pot okoli 20 dni, ker pride na vrsto več jako obsežnih slučajev. c— Kretanje nalezljivih bolezni mese« ca aprila v mestu Celje. Ostalo od marca škrlatice 4, šenj 1, ugriznjena od steklih živali 2. Meseca aprila so oboleli na škrlatici 3, na ošpicah 1, na noricah 3, ugrlznjoni so bili od steklih živali 4. — Umrli so tekom aprila: vsled šenja 1, ozdraveli so bolui na akrlatici 3. ošui« * Kaznovanje zaslužnega učitelja. V Komnu na goriškem Krasu učiteljuje nadučitelj Josip Štrekelj. 37 let je že učitelj, 21 let član okrajnega šolskega sveta, Izvrsten učitelj in Izboren kmetovalec, kl sl jc pridobil velike zasluge za cclo okolico. In ta zaslužni učitelj je 9. t. m. prejel od šolskega oblastva dekret, s katerim se premešča v vasico Stomaž. In kaj jc vzrok kazenski premestitvi? Ob neki državni slavnosti je tudi komen-ska šola izobesila državno zastavo, toda na koncu droga je bil privezan šop lipovega zelenja. In za ta »grozen zločin«, je bil vestni učitelj brez disciplinarne preiskave premeščen v neznatno kraško vasico. Na njegovo mesto pa pride bivši narodnjak Gojko Ščuka, sedaj fašist Sciuca. Komentarja pač ni treba! * Slušatelji ljubljanske tehnične fakultete, ki so na poučnem potovanju v Trstu, so si včeraj ogledali oljarne pri ladjedelnicah. Popoldne so imeli prosto in so se kopali ter ogledovali mesto. Zvečer so imeli v hotelu »Evropa« poslovilni večer katerega se je udeležil tudl naš tržaški konzul g. Stcpanovič in ostalo osobje konzulata, poleg tega veliko število članov našega ierijalnega akademskega društva «Balkan» ln veliko število jugoslovcnskega občinstva. * S smrtjo plačano junaštvo. Bratu-žev hlapec Matija Pavšič iz Vipave se je prošli pondeljek z vozom moke vračal v Vipavo. Blizu trga mu pridrvl nasproti vojaški voz, v katerega sta bila vprežena dva splašena konja, na vozu pa sta sedela dva preplašena vojaka z raztrganimi vajeti v rokah. Pavšič priskoči na pomoč, hoteč ustaviti konja. Konja sta Pavšiča podrla na tla In ga poteptala, razen tega pa je še voz šel čez njega. Junaški hlapcc jo bil grozno razmesarjen In je v strašnih bolečinah kmalu nato izdihnil. ce se je menda tisti hip, ko Je te pozabil na zamero raznim solneem, na novo razjezil in pograbil vo« s orjaško močjo za zadnji konec. Morda si jo mislil, da se neznansko prikupi ženici, £e ji »prinoso« domov tak-le voz premoga in izposluje na ta način eelo splošna odpuščanje. Pa dober namen — kaj Je aamo na» men?! Nifi ni veliko, če spodleti. y tem slučaju pa ni spodletel samo namen, marveč tudi Franoelj z njim. Ke. njiča, polna »toržmagonge«, sta poteg, nila in Franco je ležal spodaj. Z orjaško močjo je hotel ustaviti voz, položil p roko pod kolesa do komolca, pa nič! Eh, zaboga, koliko je bilo strahu! Mislite, da jo zahreščalo in so se »lomil« kosti? Kaj šel Zemlja se je udala, komolec jo zlezel nekam notri, Franoelj ja le vsled 6trahu obležal ln ležal. To. liko časa, dokler ga nI dvignil mož po. stave, tukaj tudi usmiljenja in ga odpeljal domov spančkat, čeprav ge j« solnce poredno smejalo. V žarkih rajnega ... Ljubljana, 14. maja. Veseli Franoelj jo pil. Saj nič ne ve, mo, zakaj je pil! Morda zaradi tega, ker so nastali zopet lepi dnevi, morda, ker ga je varala ljubica, ali pa, ker se jezi na njega ženka. Morda tudi zato, ker ljubi in rad občuduje lepe noči, ki zvabijo človeka, če je poleg še vesela druščina, da pozabi na svoj dom in kar ie v njem ter šteje zvezde in "pravi, če katera ut.rno, da ta ni njegova, ker hoče še dolgo živeti. Zvezdin utrinek pomeni za nekoga smrt, mi pa hočemo biti veseli in Pe dolgo živeti v neskaljeni sreči. To pravimo takrat, kadar smo že itak nekam srečni ali pa celo ganjeni od te srečo. Posebno, če jo ustvarja »mokrota«. Pa ravno Franceti imajo to smolo, da se vzbudi njihova čuvstve-nost, »od srečne strank ravno v mokrih «štimungah». V zvezdah pa stoji tudi zapisano, da 110 veš, v katerem grmu tiči zajec. Ravno tako v tem slučaju. Kakor rečeno, Franeelj je prešteval zvezde, dokler jih je kaj bilo, ko so pa obledele, je objet otl neke zemeljske točke jutranje solnce. Ker pa se je za hipoc skrilo zn, oblačkom, mu jo zameril in zavil znova v gostilno. V gostilni jo prisvetilo n« mizo'drugovrstno rumeno solnčice, ki se koplje pod patronan-co praveca »Velikega« v žarkih tam gori, dokloi je še »nebogljeno detet v štajerskih goricah. Ker pa zna tudi pošteno pripekati, ga je naposled okrog desetih le pripodilo na cesto. In Franoelj se je majal in meril cesto tam doli po Poljanskem nasipu. Ravno tisti hip pa mu jo privozil nasproti črni mož Lojzo po imenu, ki jo vozil premog z dvoma spočitima konjičema okrog v hiše. Poskušal se je razžaljenemu Francetu ogniti in celo konjička sta so trudila na vso moč, da prideta brez več-ieira razburjenja mimo, Pa ni Mo! Fran- Sodišče 8 Nepoetlčen pesnikov doživljaj. Slovenskega poeta usoda jo vsakomur znana že iz zgodovine. Da pa tudi danes še veljajo Prešernove besede, dokazuje afera, ki jo jo zadnji čas doživel slo-venski pesnik, ki je po dolgem trudu in iskanju slednjič iztoknll majhno stanovanje v »metropoli«. Vendar pa po uveljavljenem družabnem zakonu nI moglo biti soglasja med njim in hišnim gospodarjem in kmalu so se javile male spr-tije, ki so napravile hiter konee prijaznemu sobivanju. Pri eni takih kontro. verz se je naš poet upravičeno raztogo-til in svojo nervoznost dokumentiral 1 zaloputanjem vrat. Nato se je od prevelikega razburjenja zgrudil in so ga morali odnesti s pozorišča prepira v sobo in na posteljo, kjor je brez zavesti besnel še kaki dvo uri. Nato je vložil gospodar tožbo zaradi žaljenja časti in po. škodovanja tuje lastnine. Po mnogoštevilnih obravnavah je bil Blednjič obto. ženec oproščen, ker je bilo popolnoma jasno, da je njegovo razburjenost Izzval v polni meri krivični gospodar in tudi obtoženec vsled živčne onemoglosti ni mogel odgovarjati za takrat izuetene besede. g VojaSkega begunca Je skrila Ana Kolar, pocestnica v Trobendolu. Napravila je to namenoma in vede, da je neki Al. Deželak pobegnil od vojakov, ker so ga orožniki že enkrat pri njej aretirali. Ko bo pa prišli ponoči dne 18. februarja vnovič pred njeno hišo ter zahtevali, da odpre vrata, jih je tako dolgo zadržavala, dokler ni zbežal begunec, ki je ležal dotlej na peči, na podstrešje in se skril. Vsi izmišljeni izgovori pred celjskim okrožnim sodiščem niso pomagali, »avtonomija« jo j« spravila za en teden v luknjo. § Smrtna obsodba v Varaždlnu. To dni se jo pred varaždinski.o kazenskim senatom vršila razprava proti Ivanu Bi-liču, ki je kot jetnik lepoglavske kaznilnice umoril nekega kaznjenca, Biliii je že bil pred 4 leti obsojen na smrt, ker jo leta 1919. umoril nekega seljaka in njegovo ženo ter jima ugrabil 80.000 K. Bil pa je pomiloščen na dosmrtno Ječo in oddan v Lepoglavo. Tu se je družil s kaznjencem Korico, ki ga je nagovarjal k begu, istočasno pa je Korioa de-nunciral Biliča. In ta je lz osvete v kaznilnici zaklal Korico ter skušal umoriti tudi kaznilniškega zdravnika. V sredo je BiliS bil obsojen v smrt na veša-lih. Star je 28 let in po poklicu pekarski pomočnik. § Nasilnež. Fridrih Volker, 30 letni rudar v Hrastniku, ima že 22 kazni za seboj. Šele 22. marca jc bil obsojen na en mesec poostrenega zapora, ker jo hotel posiliti neko 48 letno bolno žensko iz Hrastnika, a tudi ta kazen ga ni izpa« metovala. Ponoči dno 24. aprila je prišel ponovno pred vrata iste žene, tolkel naj« prej na vrata ln grozil, ker mu nI odprla, da bo vdrl skozi okno. Ker ga že pozna kot nasilneža, mu jc raje odprla, da bi ga pomirila. Ko jo je pa Volker zopet začel nadlegovati ter se jc celo še dejan« sko lotil, mu jo konečno utekla k sosc« dom. Pred okrožnim sodiščem v Cclj" se je Volker zagovarjal s popolno pijaj nostjo, kar ja ni verjetno in tudi ni moglo omiliti njegovega neverjetno su» rovega dejanja. Obsojen je bil to pot na tri mesece poostrenega zapora. § Priporočljiv dobavitelj premoga ja Ivan Drenik, 21-letni rudar v Libojah, Ker je imel kot delavec v rudniku zimski deputat, premoga 5 q, poleti pa 2, j« na ta račun grešil na ta način, da je prodajal raznim strankam v Petro včah, v Žalcu in v sosednih občinah premog in izvabil iz njih večjo vsote denarja. Ko so mu pa postala tla prevroča, je pobegnil v Studence pri Mariboru. Preživljal so je nekaj časa s prigoljnfanim denarjem. Ko mu je pa zmanjkalo cvenka, poiskal dobrega znanca svojega očeta ter mu potožil, da so ga med vožnjo okradli-Dobrosrčni prijatelj mu je Sel na limani-co ter mu posodil 400 Din. Pred okrožnim sodiščem v Celju je bil obsojen Drenik na mesec dni poostrenega zapora. Poravnajte pravočasno naročnino! mmirmmm v== == «JUTRO« Št. 116 5 Pciok 16. V. 1921 ==f ,z življenja in s veta Clemenceau kot vrtnar Sloviti francoski politik in bivši ministrski predsednik Georgo Clemcn-fcoau, ki sc je odtegnil javnemu življenju, živi sedaj v svoji hišici zunaj trga Saiut Vineent 60us Yard tik ob morski obali. Par dni pred volitvami ga jo obiskal t njegovi samoti neki pariški časnikar, da bi zvedel njegovo mnenje o zborničnih volitvah. Skrbno in sprotno si jo sestavil vprašanja, ki mu jih bo stavil. Vsakega bi gotovo zanimalo mnenje nekdanjega spretnega politika. ki ima dovolj izkuSenj in — ker Sivi v mini, prost političnih strasti — gotovo bolj trezno preudari in jasno vidi, kakor aktivni politiki. časnikar opisuje svoj obisk tako-le: Ko pridom do Clemenceau jevega samotnega bivališča, vidim nizko hišo 7 belimi zidovi, zraven nje iz puš6e izkopan vrt., ograjen r. živo mejo, kjer je na nekoliko vzvišenem kraju pritrjen prepleskan bakren petelin, vrteč fn v vet.ru, ki pihlja od morja sem. Vrtnar s sivimi brki in ograjen b haljo kot menih koplje pri nasadu mladih smrek. — »Prozident? Zadržuje se nekje v okolici.* Pri teh besedah mi mož pokaže na Mroko r roko po vendeenski planjavi. »Pred nočjo bo gotovo pričel, ali kdo v« ob kdaj. film več hodi, tem bolj mu to prija. Odide in gre, nihče nc v6 kam. Danes ga naihrže ne bo pred večerjo, v z neko damo . . .» Čakal sem. Droben dež je začel padati. da sem bil vo« premočen. P.T""1 Etimenja morskih valov in pihljanja vetra v drevesih je bilo vso mirno. Vrtnar ie bil odšel. Dekla je spravila osla v hlev. lepega. mladega, veselega osla. ki je mulil mokro travo. Pre-zidenta M nikoder. Slednji?, okoli spilmn ure, pripelje njegov avto. Vremn se je med tom zjasnilo. S popolnoma, premočenim klobukom, potisnienim do ušes in pri-vilianitn ovratnikom od površnika, je ftal včliki mož trdno in ravno pred menoj in se mi smehljal, — Mokri ste. Obžalujem, da ste me morali čakati. Nisem vedel . . . Povem mu previdno namen mojega obiska. Izustim besedo volitve. — Ah! ne, no . . . Jako obžalujem. KiiVsar vam no morem izjaviti. No bavim sp s tem. — Toda . . . — Pomislite! Imam toliko skrbi, f »il ločil sem so gojiti cvetlice. To je tukaj naporno delo. Moral sera napraviti rezervoar za Škropljenje. Glejte lu mojo nagel jčke. Slavni mož mi pokaže bujno gredico. — Imel sem jih dvakrat toliko, pa mi je zarlnjič morje odtrgalo več. metrov zemlje. Zato sem dal sezidati zid iz betona, ki mi služi sedaj kot nasip. Tja ppljo s peskom posuta aleja z balkonom nad morjem . . . ljubim razgled po morju. Poslušam ga in občudujem, potem pa hočem zopet previdno obrniti pogovor sa politiko. Omenim, da sem prispel i« Berlina, kjer sem kot časnikar sledil volilnemu gibanju in komorni,ral zmago nacijonalistov. — Ah! da ... Šo ni končano! . . . Ti Nemci! Kakšen narod! . . . To je vse. Več nisem spravil h njo-ra, zato sem pričel od druge strani. Omenim Egipt, Kairo, delikatno se dotaknem orijemtalskih problemov. — Ab! so mi roga Clemenceau. Ori-jent! Jako je iep, ue oporekam, toda imam rajše našo Vendee. Nenavadno je še čil. sveže polti, Živahni oči in jasnega glasu. Izrazil sem mu obžalovanje, tla je tako rano odtegnil svoje moči javnosti ter so po- dal v brezdelje. Nato jo odvrnil: — Saj dolam! To jo moja stara navada! In potem, v moji starosti človek tako malo spi. Ob svitu dneva vstanem, del noči pa prebedim in pišem pri luči. — Pišete? — Da, iu obdelujem svoj vrt. Obhodila sva medtom vrt in lastnik mo spremi do praga. — Oprostite, rad bi vas bil boljo sprejel, toda o volitvah vam no morem ničesar povedati. Okoliščino mi ne dovoljujejo. Smehlja,je ml je podal roko. Poljub—simbol ljubezni Poljub je nedvomno simbolj ljubezni. On jo njeno orožje, najnežjiejše sicer, a vendar najjačje. Poljub pa nima šo velike zgodovine, ker ga je stvo-rila šele človeška kultura. Izraz nežnosti in ljubezni je postal poljub ši'lo tedaj, ko jo ljubezen dobila ono nožno in srčno obliko, ki jo ima danes. Ta nežnost v ljuba vnem fiuvstvovanju jo edino posledica kulturnega in du-šovneira razvoja človeštva, Noki angleški zgodovinar, ki raz-pravlia o tem problemu v svoji razpravi .»Razvoj žene*, pravi mod drugim sledeče: Čitatelji kulturno Evropo se bodo trotovo čuditi, ko doztiajo, da večina ljudi na zemlji še danes no pozna poljuba. Na stotino milijonov ljudi črne in rumene rase sploh ne pozna poljuba. Kitajci strašijo celo svoje otroke z grožnjami, da jih bodo Evropejci — poljubili. Pnlkultumi narodi poliublia-io svoje žene in otroke boli v afekeiii. Le majhen dol kulturnih narodov občuti v poljubu ono duševno in fizično uživanje, ki ga zbuia poljub. Prava in globoka ljubezen med mladeničem in devojko traja tako dolgo, dokler ima poljub za niiiu ono čnvstvenost, katero sta bila deležna takrat, ko sta se poljubila prvi?. Poljub jn duševna vez, ki druži ljubeča se srca, a »duša je to. kar loči človeka od živali.« Veličino notranjega življenja človeka jo mogoče presoditi edino po stopnji čuvstvo-vanja. katerega rodi poljub. Toda pri tom je treba upoštevati tudi to, da igra individualen moment veliko vlogo. Občutljivejši ljudje imajo navadno razvitejše duševno življenje neao ljudje mirne naravo in radi tega je tudi poljub pri njih mnogo večjega pomena ket pri navadnih občanih. Smrt kraljice zločincev Nedavno je umrla v ameriškem mestu Dedroit, Sofija Lyons, refornutorka na področju zločinstev. Domneva sc, da je padla kot žrtev treh zločincev, s katerimi jc nedavno sklenila tesno prijateljstvo. Sofija Lyons, nazvana »kraljica zločincev* je pred tridesetimi leti, po številnih prestanih kaznih sklenila, da i hoče živeti pošteno, četudi revno življenje. Po tem svojem trdnem sklepu je napisala svoje slavno delo: »Zakaj se ne obnese ziočiustvo?* Sofija Lyons, ki je umrla v starosti 75 let, je bila rojena v Newyorku, kjer jc dobivala od svojo matere prvi «pouk» v tatinski spretnosti. Kasneje jc prepotovala celo Evropo ter se pridružila raznim skupinam mednarodnih tatov in lopovov. Z enim Izmed njih se je poročila. Zakonska dvojica je svojo obrt nadaljevala skupaj in si s tatvinami in goljufijami kmalu pripravila lepo premoženje, okoli 400.000 angleških funtov. Pa kakor je bilo premoženje na nepošten način pridobljeno, tako ga jc kmalu roka pravice odvzela. Mladi zakonski parček je moral v ječo. Moža ic tu doletela smrt, žeua pa je dočakala prostost lil se je nato zopet vdruglč poročila. Odšla jc na deželo, kjer je vživala mirno in srečno zakonsko življenje. Premišljevala Je o svoji žalostni preteklosti, spoznala vso podlost zločinskega življenja ln napravila trden sklep, da stopi na pot resnega in poštenega življenja. To svoj sklep jc dosledno izvedla. Zakonsko srečo pa je kmalu pretrgala smrt njenega drugega moža. Postala jc bogata žena, ker Ji je mož zapustil vse svoje premoženje. Uboga vdova ni vedela, kam s tolikim iinetiem. Napravila pa ie lep in človekoljuben sklep, da porabi vse premoženje v to, da pobija zločlnstvo In da pomaga zločincem na pot pošteuega življenja. Tako Je nedavno povabila k sebi tri zločince, da jih pridobi za svoja dobra in pravična načela. Zločinci pa so kmalu pobegnili in iz hiše je bilo slišati lc žalostne klice: »Pustite me, ne storite tega!* Ko so sosedje prišli o hišo, so našli poboljševalko zločincev na tleh v nezavesti. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa ie kmalu umrla. Takšna je bila usoda kraljice zločinstev, ki je uvidela nesmisel življenja. Hotela je dobro tudi drugim, a pri delu za svoja plemenita načela je padla kot žrtev istih rok, ki jih je odklanjala. Fenomenalni spomenik Rusko boljševiško časopisje poroča, da jc dospela te dni v Moskvo soproga nekega zdravnika Iz Vladlvostoka. S seboj je pripeljala svojega petletnega otroka, da ga Izroči strogemu pregledu moskovskih zdravnikov. Otrok ic namreč čuden stvor narave. Njegovi starši so šc mladi, normalno fizično in duševno razviti ter nimajo nobene telesne aH duševne hibe. Dete, ki je bilo povsem normalno rojeno, pa je začelo par mesecev po porodu kazati jasne znake svojega pre- ranega fizičnega razvoja. Otrok, kl jc danes star komaj pet let, le po svoji zunanjosti popolnoma podoben odraslemu človeku. Ima brke in dolgo bujno brado ter govori v globokem basu. Brez primere je zlasti v moči svojih mišic: bradati dečko z lahkoto obvlada cclo 25 do 30 let stare ljudi. Glc-de svoje duševne razvitosti pa se prav nič nc razlikuje od drugih petletnih dečkov. Tudi njegove kretnje so čisto otročje. Vse njegove želje in navade niso prav nič drugačne od želj in navad drugih njegovih sovrstnikov. Njegova fizična moč pa jc velika. Nc prizanese nikomur, a fizično moč otroka občuti najbolj njegova nesrečna okolica. Botre že sedaj opozarjamo, da nudi najboljše, okusno iu skrbno izgotovljena deško obleke, po nižji ceni, kakor drugje slabe obleko, le 663/a DRAGO SOM, L!llBu» X Kakšno bo letošnje poletje? Vremenski preroki, ki presojajo klima-tlčue Izprcmcnibe samo na podlagi svojih astronomskih opazovani, oznanjajo, da se dasta z letošnjim letom glede vremena vzporediti posebno leto 1817 In 18S4. V teh totih je namreč sledilo hladni zimi zelo hladno poletje. Na podlagi teh raziskovani moramo torai letos pričakovati nekoliko hladno poletje. X Literarno-polltičeii proces v Bu dlmpeštl. Leta 1920 je izdal madžarski pesnik Emerili Beer zbirko pesmi v kateri opisuje grozote belega terorja. Državno pravdništvo jc knjigo takoj zaplenilo ter odredilo proti avtorju sodno postopanje. Te dni jc začela proti Bčcrti obravnava, ki je dvignila na noge pol Madžarske. Državni pravdnik toži pesnika, da sc je pregrešil proti madžarske- mu narodu in njegovi državi. Ker pai določa madžarski tiskovni zakon, da pridejo tiskovni procesi tri leta po preteku izdaje, za katero gre, ob veljavo, ic B nudi gledalcu s tc višine, Na kongresu je sodelovalo nad 200 filo.< zofov, predavanja pa so se vršila v vseli evropskih Jezikih. X Dr. Strauss častni meščan mesta Dunaj. Kakor smo žc pisali, proslavi dr. Rihard Strauss letos poleti 60 letnico svojega rojstva. Glasbeni krosi na Duuaju so proslavili mojstrov jubilej z uprizoritvijo celotnega cikla Strausso-vlh del, dunajska mestna občina pa se jo oddolžila umetniku s tem, da ga le Imenovala za svojega častnega meščana. Diploma častnega meščanstva je bila izročena skladatelju na posebnem banketu, kjer jc bil navzoč zvezni kancler dr, Seipcl in zastopnik nemške republike na Dunaju dr. Plciffcr. Diplomo Je lastnoročno poklonil Straussti dunajski župan Seitz. Strauss jc Imenovanje za častnega člana sprciel z zadoščenjem, ter Je obljubil, da bo živel prihodnja dva dece^ nija svolega življenja na Dunaju. V znak zahvale za častno meščanstvo pa je dunajski mestni občini daroval originalno partlturo svojega zadnjega baleta »Schlagobcrs-. Nov spomenik na šentjakobskem trgu v Ljubljani Kako so ljubljanski siromaki stanovali, ko je bil mestni župan socijalist dr. Lj ude vit Perič, podžupan in šef stanovanjske oskrbe pa klerikalec dr. Ivan Stanovnik. Stanovanjsko vprašanje pod klerikalno - rdečo avtonomijo v Ljubljani jo zovajoea rana, Šo ob ljubljanskem potresu so Ljubljančani drugo nog dobili streho, če nc drugod pa v sodu. A danes? Poglejte našo sliko: ob spomeniku na Šentjakobskem trgu že vos teden stanuje v kolibi svojega pohištva deložirana cbiteij zadružnega tajnika Grilca z ženo iu šestero malimi otroki. Iz stanovanja so ga vrgli, novega pa mu ne dajo niti v kaki baraki, četudi jo obmoleduval vse magistralne gospodo in četudi so klorikailno-rdeči gospodarji potrošili žo milijone za nekako stanovanjske palače. Pa ne gre samo za t« obiti i j. Stanovanjsko tragedijo se obnavljajo dnevno v vseh kotili in predelih Ljubljane. In li klerikalno - rdeči mali avtonomaai vidijo v borbi za veliko avtonomijo povsod sama bruna, ost.re pezdivje pa cinično trobijo iz laft.nih oči. ' /•onimir Kosem: Kača med cvetjem i. , Sla je po travniku, mehkem, cvetočem, z nogami lahkimi, z obrazom zardelim, z očmi sanjajočimi. Glavo jo bila nekoliko nagnila na desno, a v naročju, v belih rokah, je držala cvetje. Tako je sla. Mladost ... V solnon bleščeča sredi zlatega poljskega cvet-ia je bila najlepši cvet sama. V ozadju, na. parobku smrekovega gaja, pa je počival zleknjeu na mahu deček. Prod njim je ležala-odprta knjiga — a deček ni gledal v knjigo, gledal je deklico, ki je šla preko travnika, Tako jo bil zamaknjen vanjo, cla je pozabil na ves svet, in čim bolj je gledal, tem bolj mu je utripalo v . 'sih srce — bil je kakor omami.;'-,n: v morje sanj se je pogreztiil in njegova duša jc plavala po brezciljnem val o v ju —-val med vali — sama ni vedela, kaj hoče, kaj želi, po čem h/o .eni . . . Ko je prispela deklica s travnika flo gaja, jo ugledala na mahu tljčka so ni malo začudila: deček je bridko ihtel. n. Deklica jo sedla na mah kraj dečka, položila cvet,je na kolena in eprnšiil.i: -Kaj ti jc.'deček? Zakaj jokaš?* Šele tedaj se je deček zdrznil. Zapa-lil je poleg sebe lepo dcklico in je šl-tokn odnrl oči. Izteirnil ie Droti niei ruko, kakor v pioštiji — a n1 na i orna so mu roko omahnile in šo b->lj jo za-lhtel. ljudje, iz studenca večne mladosti pl-jejo.» »Tja pojdiva!* je zaželel deček. »Tudi jaz hočem piti iz studenca večne mladosti.* Deklica pa ca jc potegnila s seboj čez prag v grad: »Najprej so morava, obadva preobleči v škrlat, da so pokaževa ljudem v kraljevskem dostojanstvu.* V. Pred zlatim prestolom bredi gradu je deklica obal: la. »Tu, na tem prestolu, bova kraljevala poslej midva.* jo rekla. »Ni moji desnici boš sode! in držal v rokah žsz-lo, jaz pa bom prepevala lejie pesmi, da ti no bo dolgčas.* Podala sta so v razkošno oblačilnico in so oblekla v škrlat, potem -itn stopila iz gradu, prelestna dvojica Kraljiček in kraljičiea. Ona jo šo vodno držala v naročju cvetje, vrtnice rdeče, žarečo, utrgane na zemlji. On pa j« smehljajo stopal ob njej in trgal spoloma sočno jagode. Tako sta dospela pod goro. Množica ljudi, mladih, otroško nežnih, je sedela okrog studenca večne mladosti in_ prepevala pesem tako lepo. kakor jo ni slišal doček še nikoli v življenju. »Ilimno o deželi večno mladosti po-j<5,» je rekla deklica. »Starci po duši in telesu so bili poprej vsi ti ljudje — sedaj so večno mladi. To jo tolažba, ki jo da,jem izvoljencem, katero pripeljem z zemljo. Bodi deležen te tolažbe Ijom i zemljo. Bodi deleže! te tolažbo šo ti, kraljiček moj, zajmi si iz »tu-denen vode in pij!* Krenila. Bfca proti studencu in mno-žica ju le iiapanla. Pa. seja dvignilo «JUTRO« St. 116 iT Točenje pod vejo Na naš članek pod gornjim naslovom tam pošilja kr. finančno okrajno ravna« teljstvo v Mariboru nastopno pojasnilo: »Finančna okrajna direkcija v Mari« boru je pri odmeri točilne tak.se in pri podelitvi točilne pravico na točilce last« nega vina postopala strogo po zakonu in posebnih tozadevnih navodilih, pre« jetih od generalne dirckcijc posrednih davkov v Beogradu. Za tukajšnje urado« vanje so bila osobito merodajna dolo« žila tar. post. 62. pripomba 4. drugi od« Stavek in tar. post. 63 tak. zakona. Raz« ven tega določa čl. 16 pravilnika za iz« vrševanje propisa iz tar. post. 61, 62, 63, 6-1, 65 in 67 nastopno: Osebno pravico morajo imeti vsi oni, ki izvršujejo točenje kjerkoli in kakor« koli. Tudi je ministrstvo financ, general« na direkcija posrednih davkov, z odlo« kom z dne 18. dcc. 1923 št. 42710 tukajšnji direkciji izrecno zaukazala: Da i točioci vina sopstvenega proizvoda mo« raju imati lično pravo. To teh določilih morajo torej oni, ki točijo vino lastnega pridelka plačati po tar. post. 62. taks. zak. za pravico točenja polletno takso 200 Din in po tar. post. 63 v zvezi s čle« nom 16 pravilnika za osebno pravico — seveda enkrat za vselej — tudi 200 di« nnrjcv. Ker je tukajšnja dirckcija prepričana, da jc osobito naš mali vinogradnik pri sedanji hudi vinski krizi zaradi teh no« vili neprimerno visokih taks težko pri« zadet, je zaprosila ministrstvo financ za nadaljna navodila, zaenkrat pa tukajšnja direkcija dosedanje prakse brez dovo« ljenja pristojno oblasti nc more opu« stiti. Glede višine zgoraj navedenih taks pa sc vkljub temu, da so sc iste predpisale in zahtevale že od okroglo 350 točilcev lastnega pridelka, do danes tuuradno ni pritožila nobena stranka. Končno šc pripomnim, da jc g. veliki župan mariborske oblasti v sporazumu s tukajšnjo direkcijo že meseca marca sta« vil na ministrstvo notranjih del predlog, da bi se glede točilcev lastnega pridelka vsaj opustila zahteva po osebni pravici po tar. post. 63 taks. zak.» Temu dopisu dostavljamo: Iziava finančnega okrajnega ravnateljstva nas ne zadovoljuje. Producent, ki prodaja pridelek na debelo ali v malem, ni obrtnik. Za pojem obeh jo treba šo več drugih znakov, sicer bi vsak naš kmet bil obrtnik, če n. pr. mleko svojih krav proda v Ljubljano. Tar. br. 03. govori, da mora tožilec imeti cuverenje o ličnoj profesio-nalnoj (!) sposobnosti za obavljanjo pro-fesionalnog (!) točenja piča (lično pravo)*. 2e to besedilo označuje jasno, da gre pri ličnem pravu za obrtni značaj. — Izjava finančnega okrajnega ravnateljstva je v toliko zanimiva, da svojo prakso opira na nekako rešenjo generalno direkcije št. 42.719. Potemtakem jo ludi tn cvetka zrastia pri g. Robičeku in ne, kakor smo po sramovali, v Mariboru. G. Bobiček bo kmalu spremenil vse kmete v obrtnike. Zlasti pa našo vinogradnike, za koje jo skoval famozno definicijo v Pravilniku fl. 16: oložaj glede točenja pod vejo za enkrat nespremenjen, da namreč glavarstva na prijavo dajejo za vsak slučaj licenco, ki pa seveda nima značaja obrtne pravice, ampak se izdaja radi kontrole. Glavarstva naj bi lorej take licenco prejkoslej izdajala po starih predpisih. Obo taksi, ki se pobirata od vinogradnikov za točenje *pod vejo*, sta nezakoniti. Bilo bi umestno, da bi gg. Srskič in Stojadinovič izročila izdelavo novih pravilnikov tar. br. 02. in 63. ljudem, ki poznajo razmere in ki so sposobni jasne stilizacije. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Pšenica: baška, 69 do 70 kg, 2 odst. de« Icktna 315 do 325. — Turščica: baška, promptna, duplikat kasa 225 do 230. — Moka: baška, «0» 4S0. Tendenca nadalje nestanovitna. Promet 63 vagonov, od tega 55 turščicc. Zagrebški tedenski sejem (15. t. m.) jc bil živahen. Dogon jc bil majhen in zato So bile ccnc prilično čvrste. Povpra Sevanje jc bilo znatno. Za Italijo so sc kupovale največ lepe junicc. Zelo so se podražile svinje. Z kg žive teže so no« tirali: voli If. 13 do 14.5, III. 11.5 do 13, krave 10.5 do 14.5, teleta 12.5 do 15, svinje sremske pitane 20 do 24, mršave 17 do 18, prasci do 1 leta 18 do 24.5, nad 1 letom 17 do 18 Din. Krma: seno 100 (lo 125, otava 125 do 175, detelja 130 do 195, slama boljša 100 do 125 Din za 100 kg. Prav živahno je bilo konisko tržišče, na katerem so mnogo kupovali Italijani. Plačalo sc jc za težke tovorne konje 12.000 do 12.500 Din komad, za lahke tovorne 9500 do 10.000 Din, običaj nc poljedelske 6000 do 7500 Din, žrebeta do 1 leta 4000 do 5000 Din komad. == Carinski dohodki glavnih carinarnic so znašali v tretji dekadi aprila t. 1. 37.077.056 Din. Največ dohodkov jo imela carinarnica Zagreb, južni kolodvor, in sicer 7,223.071 Din, potem Ljubljana 3,228.903 Din, Beograd, železniška postaja. 2,035,475 Din, Subotica 2,440.267 Din, Maribor 2.278.102 Din, Beograd Sava 2,244.179 Din in ostalo. V celem aprilu so znašali carinski dohodki vsoto 113,913.068 Din. tisoS glav, tisoč glav se jima je priklonilo, iz tisoč grl jo zaorilo: »Kraljičok naš, naša kraljičiea — pozdravljena!« VI. V dlan t si jo nastregel deček vode tz studenca večno mladosti in jo nesel k ustom, ko so jo deklica nečesa spomnila. »Cvetje z zemlje bom omočila v tej vodi, da bo tudi ono večno mlado, da ne bo nikoli ostarelo!« In od grudi so odmaknile bele roke cvetjo in se izprožile proti studencu; — deklica jo pokleknila z desnim kolenom, nagnila glavo — v lica ji je pršela sladka sludenčnica — a cvetje v rokah nikakor ni hotelo pod vodo: odskočilo je od studenca kakor živo .— iz šopka pa se jo izvila kača, dolga, bleščeča, z usločeno, migolajočo glavo, s strupenim zobom sikajoča. »Kača, kača, kača!» jc prvi zapazil deček in pograbil kamen. »Joj!» je ostrmela množica in gledala v strahu. -Z zemlje sera jo prinesla,« je pre-bledela deklica in vstala. »Mislila sem, da nesom s seboj samo cvetje . . . pa jo bila v cvetju skrita kača. Gorje nam!» »Smrt si nam prinesla, kraljičiea U je vzvnlovala množica. »Smrt sebi — smrt nam vsemi* Ona pa je mirno stegnila roko proti dečku: »No jaz — on je krivi* Saano strmel ia deček in se čudil, Nato pa se mu je glava povesila in iz oči eo mu pričele kapljati solze — trni dolgi, rdeči, kakor srčna kri. Zagrmeia je množica: »Ne ona — on jc kriv! Glavo je povesil, glejte, sam priznava krivdo! . . . Ubijmo ga! Kačo, ž njo smrt, nam je pripeljal v paradiži* In tisoč rok se je pripognilo k zemlji, tisoč kamnov jo zrušilo dečka na tia, da jo v hipu obležal mrtev. Kamen pa, ki jo priletel prvi nanj in ga zadel naravnost v srce, je bil — od nje. t Icača? Niso jo ubili. V slavnostnem sprevodu jo prepeljali v grad in jo udomačili: bo sedela srodi najžlnhtnej-šega cvetja, na desnici kraljičice, z žozlom ob sebi, in zauka-zovala vsemu otoku na vekomaj . . . VII. ^ »Trpel boš v življenju, silno trpel,* — so se gibalo ustne ciganki, ko jo razlagala iz sanj zdramljenomu dečku na mahu pomen njegovih sanj. »Skozi vse tvoje življenje se bo vila kača — zavratnost, nezvestoba., zavist, sovraštvo, nehvaležnost, in sama no vem. kaj še ■ . . Pa nikar ne obupaj, deček moj — saj si šp mlad, tako mlad.. .* Tiho je ugasnila večerna zarja, z njo jo ugasnila slika deklico s cvetjem v naročju — v dečkovo srco pa jo kanila prva kaplja otrova žalosti. = Proti železniški progi Zadar-Knln. I/, Splita poročajo, da vsi gospodarski krogi Dalmacijo najodločnejšo protestirajo proti temu, da bi bo ia italijansko zahtevo zgradila železniška proga Knin-Zadar, ki bi pomenila veliko gospodarsko škodo naših dalmatinskih obmorskih most. Trgovska in obrtniška zbornica, v Splitu jo pričela odločno akcijo, da se ta nakana onemogoči. = Stanje hmeljskih nasadov (II. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu). Žalec, 15. maja. V minuli po-ročilni dobi jo sedom dni deževalo in jo povprečna jutranja temperatura znašata lc 7 stopinj R., kar se mora označiti kot razvoju rastline neugodno. Kljub temu so pa v zgodaj obrezanih in skrbno no-govanib nasadih najdejo ?.o do 2 m dolgi in krepki poganjki. Sedaj se pečajo hmeljarji s privezavanjem trt, z okopa-vanjem in trebljenjem hmeljskih vrst. 5 hmeljem zasajena, površina so jo povečala za 25 do 30 odst. Zaloge hmelja so nahajajo lo šo v rokah trgovcev. = Važno za lastnike kotlov za žga-njekuho. Svoječaeno je bil izdan pravilnik k zakonu, da morajo kmetje in obrtniki, ki so pečajo z žganjekuho, od 20. maja naprej uporabljati fabriške kontrolne kotle; torej no smejo več uporabljati navadnih dosedanjih kotlov, ker bl jim sicer bila obrt ustavljena. Ministrstvo financ, je zgorajšnjo odločbo v toliko spremenilo, da je z odredbo od 2. maja 1924. št. 18.521 dovolilo kuho, in to glede na visoko nabavne stroške fabriških kotlov, da so smejo šo nadalje rabiti stari kotli, ln to pod strogo kontrolo finančnih oblasti. Za prosto žganjekuho so stari kotli sploh šo dovoljeni = Proga Bos. Krupa - Blhač jo dovršena in se bo po pregledu skoro izročila prometu. = III. kongres čebelarjev v Beogradu so bo vršil koncem mesoea avgusta t. 1. Kongrosa se bodo udeležili zastopniki čebelarjev iz celo države. = Cene umetnih gnojil so prilično nespremenjeno. Notirajo 10 odst. superfos-fat 110 do 120 Din z vrečami, brutto za notto, postavno železniška postaja naročnika, apneui dušik 120 do 180 Din z vrečami, kalijeva sol, 10 odst., 145 do 1155 Din za 100 kg za kompletno vagone in 160 do 165 Din za 100 kg za manjše količine z vrečami. = Rok za polaganje dopolnilne takse za prvo in drugo trimosočjo t. 1. se podaljšuje do 1. junija t, 1. = Konkurz jo razglašen o imovini Matka Pungartarja, trgovca v Višnji gori. Prve zborovanje upnikov pri okraj-nen1 sedišču v Višnji gori je dne 24. t. ni. Oglusitveni rok do 10. junija. Narok 24. junija. - V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: »Ruski tisk* (»Russkaja Pečat j>) d. z o. z v Krškem; Rnvkekar 6 Derganc, trgovina z materialnim in galanterijskim blagom na drobno in do-belo v Ljubljani; Foto - Kouipanija, družba z o. }. \ Mariboru (izdelovanje in prodaja fotografskih kartonov itd.); Skladišče Berndorf T. Oscnjak v Mariboru; Umetniško - tiskarski zavod »Až-bc», d. z o. z. v Mariboru; Otorepec & Zuiman, trgovina z mešanim blagom v Rogaški Slatini; izbrisala se je podružnica splitsko Zadružne banke v Mariboru. — Občne zbore imajo: »Textilia*, trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani dno 31. t. m. ob 10. uri na Krekovem trgu 10; Jugoslovanske tekstilne tvornl-ce Mautner, d. d. v Ljubljani dne 3, junija ob 17. uri v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke. = V zadružni register sta se vpisali: Sirarska zadruga v Hrašali, r. z. z o. z. in Lovska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z. Izbrisali sta sc: Kmetska hranilnica in posojilnica v Horjulu in »Samopomoč«, gospodarska zadruga javnih nameščencev v Metliki. = Ustanovni občni zbor Prometno banke d. d. v Ljubljani se bo vršil v soboto dne 24. meja ob 17. uri v odvetniški pisarni dr. Ivana šušteršiča na Miklošičevi cesti 6. = Izredni občni zbor Ljubljanske borze se bo vršil dne 80. maja ob 16. uri v borznih prostorih v Ljubljani, Kongresni trg 9. Dnevni red: dopolnilna volitev članov v borzno razsodišče in slučajnosti. = II. obrtno - Industrijska razstava v Sarajevu se bo vršila od 27. junija do 6. julija t. 1. Kakor jo sklepati po dosedanjih pripravah, bo ta razstava — nameščena v prostorih Pravosudno palačo — v vsakem pogledu daleko nad-krilila pivo prireditev iz 1. 1921., ki jo imela dokaj ugoden uspeli. Ze na prvo vest o prireditvi to razstave se je javilo mnogo razstavljalcev Savezu zanat-lijskih udruženja, ki aranžira razstavo s sodelovanjem sarajevskih gospodarskih institucij. Letošnja razstava ima tem večji pomen, ker pade v isti čas veliki sokolski 7,let, ki se bo vršil na Vidov dan v Sarajevu. Pokroviteljstvo nad raz stavo, ki naj pokažo gospodarsko silo Bosne iu Hercegovino, jo prevzel kralj Aleksander. Vsi podatki o razstavi so dobo v pisarni Saveza zanatlijskih udru-žonj v Sarajevu, Jcliča ulica 28, II. nad-stropjo (telefon interur. št 08). = Zunanja trgovina Francije v prvem tromesečju t. 1. izkazuje uvozno vrednost 1Q„224,325.000 frankov In Izvozno vrednost 10..972.807.000 frankov. Akti- vum znaša torej 748,482.000 frankov. V istom času lanskega leta pa je bil znaten primanjkljaj. = Zagrebška podružnica Jadranske banke. Ravnateljstvo Jadransko - podu-navsku banke nam na našo zadevno vest sporoča, da so zagrebška podružnica no opusti. = Obtok bankovcev v Avstriji je po izkazu 7. t. m. nazadoval za 170 milijard na 7145 milijard aK. = Obtok bankovcev v Madžarski je po Izkazu 14. t. m. narasel za vsoto 102„412,772.994 mK na 2,200,,503,350.514 madžarskih kron. Sokol Mednarodna tekmovalna vrsta Včeraj dne 15. maja se jo zbrala v telovadnici ljubljanskega Sokolskoga društva v Narodnem domu mednarodna tekmovalna vrsta za pariško olimpijado. 12 krepkih telovadcev tvori to vrsto, ki bo zastopala jugoslovensko Sokolstvo v mednarodni borbi na pariškem stadionu. Vrsta 60 jo sestala, da odslej skupno tronlra zadnja dva moseca pred odhodom v Pariz. Kratek čas je odmerjen naši vrsti za skupno trenažo in treba bo hudega in težkega napora, da so v tom kratkem času pripravi tako, da bo zmoiua stopiti v boj s tekmovalci drugih narodov, ki imajo že davno pripravljene svoje vrste in so bile žo v pretekli zimi toliko izvežbane, da bl mogle nastopiti k tekmi. Vzlic temu pa vlada v naši tekmovalni vrsti, ki so izpopolni šo z dvoma tekmovalcema, ki doslej še nista mogla dobiti potrebnega dopusta za skupni trening — tudi s takimi težavami so morajo boriti naši tekmovalci — najboljše razpoloženje in nepremagljiva volja, ki st,a najboljše jamstvo za dober napredek in časten uspeh. Vodstvo tekmovalne vrste ja poverjeno br. Vidmarju, preizkušenemu tekmovalcu iz prejšnjih mednarodnih tekem. Uvcrjcni smo, da bosta stroga sokolska disciplina in prava sokolska vzgoja premagali vse težave ln zapreke in da bo do naši tekmovalci, ki jim podžiga pogum tudi Bokolska misel, častno rešili svojo težko nalogo. Mednarodno tekmovalno vrsto sta včeraj ob pričetku skupnega treninga pozdravila v imenu saveznega Btarešinstva in tehniškega odbora namestnik staroste br. Bajželj ln namestnik načelnika br. Poženel. V svojih nagovorih sta izpod-bujala tekmovalce k vztrajnemu in Bmo-trenemu delu, da kot elita jugosloven-skih sokolskih telovadcev pokažejo tujemu svetu, da jugoslovensko Sokolstvo ni med zadnjimi telovadnimi organizacijami. Sokoli, mednarodni tekmovalci, pozdravljeni! Vojaštvo na pokrajinskem zletu. Za nastop vojske na pokrajinskem zletu v Zagrebu so določene posebne vaje, ln sicer proste, ki obsegajo gibe za metanje granate, za boj na nož in sploh vse gibe iz prostih vaj, ki jih rabi vojaštvo. Vaje jo sestavil br. Jauko Luština, godbo k vajam pa jo komponiral zagrebški kapelnik br. Ivo Muknič. Vežbe bo izdane v tekstu in s slikami. Med vojaštvom vlada precejšnje zanimanje za te vaje ln za pokrajinski zlet vobče. Zagrebška podofi-cirska šola pa nastopi na zletu s svojimi posebnimi vajami. Sokolsko društvo Gorenja vas-PoIja-nc ima letos svoj javni nastop v Poljanah. Vsa prireditev je samo popoldne, lepa prilika za izletniko na Blegaš, oziroma na Visoko, na grob poeta Poljanske doline dr. Ivana Tavčarja. Spored: Ob 18. skušnje vseh oddelkov. Ob pol 15. obhod po Poljanah. Ob 15. javna telovadba. Nato veselica s plesom. Za zunanje goste, ki se hočejo navžiti pomladnih lepot naše doline, ugodna avtomobilu.! zveza od opoldanskega vlaka izpred loškega kolodvora. Zdravo! Sokolsko društvo v Brežicah praznuje dne 15. Junija letošnjega leta 20 letnico svojega obstanka. Proslave se udeleže sokolska društva lz zagrebške sokolskb župe, kamor pripade tudi sokolsko društvo v Brežicah. Tekme na zagrebškem pokrajinskem zletu. Tehnični odbor JSS. je sklenil, da se smejo tekem na zagrebškem zletu udeležiti tudi društva iz onih žup, za katere zlet nl obvezen. S lom je ustreženo mnogim društvom, kl bi ee tekem radi udeležili. Sokolsko društre v Subotici (Bačka) je sklenilo, da bo z vsemi sredstvi preprečilo vzpostavitev spomenikov neslova-nom v Subotici. Vzrok temu sklepu je bila misel, da se postavi v Subotici spomenik madžarskemu nacijonalnemu komponistu Lonyju. Šport Hašk : llirila. — V nedeljo, 18. t. n. gostuje v Ljubljani nogometno moštvo Hrv. akademskega športnega kluba Iz Zagreba. Nastop Haška, utemeljitelja in dolgoletnega voditelja vsega jugoslovanskega športa, ie za nas vedno prvovrstni športni prostor Ilirije mnogobrojno pub-krat izzval pozornost in privabil na športu! prostor Illrlie mnogobrojno pub-liko. Hašk, kl je najvočjl ln najsolldnej. ši splošnosportni klub v državi, zavzema tudi v nogometnem športu vodilno po-zlcijo. V Zagrebu je momentano izven dvoma najmočnejše moštvo, v Ollmplj. ski tim postavi šestorico svojih igralcev. Brez konkurence Je njegov obrambni trlo Frldrich-Vrbančič-Dasovič ter leva stran forvvarda Plazzcriano-Vinck. Ker se jo odhod Olimpijskega tima v Pariz neprl. čakovano nekoliko zakasnil, je Hašku omogočeno nastopiti proti Iliriji s kompletnim I. moštvom. — Predprodaja vstopnic se vrši v trg. J. Goreč v soboto ln nedeljo. Tekma se prične ob pol 16 uri in se vrši ob vsakem vremenu, Klub ltolesarlcv n moloclklistov lil• rila v LJubljani priredi svojo običajno otvoritveno dirko v nedeljo, 18. t. m. na progi Zg. Šiška — (km 2.) Št. Vid in obratno. Začetek točno ob 15. url. Start In cilj pri km 2. Po prijavah došllh iz Maribora, Celja, Jezice, Šoštanja, ln od S. K. Primorja, sc nam obeta vrlo zani. mlva borba In to vsled tega, ker so sa k dirki prijavili naši stari, ljubljanskemu občinstvu dobro znani dirkači kakor: Ogrin, Rebolj, Nardln, Šolar, Goltcs, Škrajnar, Bar, itd., ki bodo v ostrem bo-ju nudili občinstvu res športni užitek Nikdo ne sme zamuditi tc lepe prilike lu pokazati našim dirkačem, da slmpatizi-ra z njimi. Dirka pa bo tudi vsled tega zanimiva, ker se bo že tu razvidilo, kateri Izmed slovenskih dirkačev bo prišel v poštev, da bo zastopal Jugoslavijo na kolesarskem polju na letošnji Ollmpljadi v Parizu. Naknadne prijave dirkačev, proti dvojni -prijavnlnl sprejema do sobote opoldne g. Pran Ogrin, Gosposvetska cesta 14. Na pozneje došle prijave se ne bo več oziralo. — Odbor. Fuziia dveh beogralskih klubov. Na zadnji skupščini klubov Vardar ln Kon-kordija Je bila sklenjena fuziia teh klubov pod Imenom »Jcdlnstvo*. Pred odhodom v Pariz. Zastopnik Izvršilnega odbora za VIII. olimpijado dr. Hadži jc brzojavil Iz Beograda v Zagreb ,da ie bil predvčerajšnjim dvakrat pozvan v maršalat dvora ln da Je kralj Aleksander zaprosil za pismeni referat. Izgleda da bo vprašanje subvencije rešeno še danes. Lahkoatletskl miting za volsko in re-darstvo v Zagrebu priredi Hašk v e-deljo. Za ta miting vlada veliko zanima-nje, ker so se prijavila že 4 vojaška moštva ter moštvo zagrebškega redarstva, Tekme se otvorljo s hojo patrol 4 vojakov, opremljenih s karablnko in 40 naboji. Pri tem tekmovanju sodeluje 15 patrulj, t. J. 60 vojakov. K borbi z vrvjo se je iavilo 11 vojaških in euo redarstveno moštvo. K ostalim točkam (met kamna z ramen, met ročnih granat, troskok, tek na 100 in 200 m) je prijavljenih po 15 tekmovalcev. S. K. Primorle, Llubllana. Jutri, v soboto, ob 16. trening rezerve S Slavijo na našem igrišču. Danes sestanek ob 20. v restavraciji Tratnik, St. Petra cesta. Kapetan. Druga rugby tekma na Olimpiladl se Je vršila, kakor smo žc kratko poročali, prošlo nedeljo med Zedinjenimi državami ln Rumunijo. Zmagala je Amerika s 37 : 0 (18 : 0). Amerikancl sa igrali po kanadskih pravilih, ki so prccel različna od pravil, veljavnih v Evropi. Publika je vsled tega očitno »drukala> za Rumune, kl pa niso mogli doseči kakega uspeha proti fizično muogo močnejšim Amerlkancem. Rešimo soholshl Tabor! Poslano Ravno pred pol leta se je zavaroval moj sedaj pokojni soprog Mr. Ph. Milo-rad Martinolič na znesek 125.000 dinarjev pri »Croatiji*, zavarovalni zadrugi v Zagrebu in povodom nagle smrti nepozabnega pokojnika izplačala ta druga pooblaščenim naslednikom najku-lantnejše celo zavarovano glavnico, na čemur jej tem potom izrekam moje popolno priznanje. Zagreb, dne 8. maja 1924. Ivka, vd. Martlnollč. Lastnik tn Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik Fr. B r o i o v I č. Tisk Delniško tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ljubljana 16 maja 1924. poročilo Ljubljana 806 nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljana . 7. 7677 17ž jug. vzhod del. obl. _ Ljubljana . 14. 767.1 24-6 — Ljubljana . 21. 7658 20-0 brezvetra n — i Zagreb . . 7. — 1 j Beograd . 7. Jug. vzh. — j Dunaj . . 7. 767-7 16-0 jasno — 1'raga . . 7. 767 4 140 brez vetra — Inomost , 7. 766 3 120 ti n —• V Ljubljani barometer nižji temper. visoka 8olqee vzhaja ob 4-21, zahaja ob 10.28 Dunajska vremenska napoved za pe. j nevihtah, bo trajalo dalje, tek; l, »Svečanost*, »Mozart in Salieri« (Puškin), tri Turgenjova dela, »Karamazove*. »Nikolaj Stavrogin* in , ki druži v sebi vstvarjajoie umetnike in kulturno publiko, je priredil od 18. do 30. aprila trajajočo umetnostno razstavo, na kateri sn zastopana dela na Goriškem rojenih ali pa na Goriškem živečih umetnikov. Razstava jo prav dobro uspela in šteje med večjim številom Italijanov tudi štiri Slovence. Razstavili so: Ivan fcargo štiri dela, Lujiz Spnzzapan pet del, Metod Peternelj tri intarzije in Vono Pilon kolekcijo 16 del. Pilonova dela, ki so bila prejšnji mesec na razstavi v Rimu, so se precej zakasnila, neobičajni moralni in dober gmotni uspeh pa, ki so ga doživela v par dneh, pričajo o dobrem razumevanju publike. V ilustriranem katalogu razstave pišo o Pilonu tržaški konservator dr. A. Morassi k njegovi kolekciji: ••Slikarstvo mlado garde stoji že tri de-j setletja v hudem boju za osvoboditev od impresionistične dedščine. Po svojem programu jo protiimpresijonistično, kar pomeni, da se odreka naglici optičnih iluzij, sijaju bliskovitega momenta, vibriranju zraka, izrezkom iz narave, kl se kul-tivirajo v najbolj spremenljivih, efemerno bežnih pogledih. Zavrača ves .slikoviti kozmos, da najde, v upodabljajoči umetnosti nove (ali bolj stare) kvaliteta in Tendence: plastiko oblike, s kompozicij« uravnovešeni in umirjeni občutek, mo-mentalno sintezo figure. Končno živita dve diametralno nasprotni tendenci in mučita drugo ob drugi. Pilon, rojen v Ajdovščini 180U. spada k ekspresijohi-stični tendenci. Njegov očo je Furlan ii Moše, mati jo Slovenka. Končal Jo Studil na goriški realki in jo dosedaj pokazat jasno nagnenjo k risbi. Vojna ga Je ia-nesla nn fronto in ... še preko, v Rusija' Ix te dohe brati I skice s svinčnikom in p<* resom risane iu jKisoboo nekaj akvarelov ruskih prizorov, izvedenih z minucijoznn skrbjo zn malenkosti, v barvi Izredno sijajno in prozorne. Ko je vojna končata, s« je vrnil domov in se potem podal na pol po raznih slikarskih akademijah na Dunaju in v Pragi. On žo gro z novimi smermi in so nagiba k bolj enostavnim, sklenjenim, sitetičniin formam. V Floreoci po.' stane nagnenjo resno prepričanje, iz voljo izvirajoč nazor, celotna privrženost lastno trdne osebnosti. Zato ni dvoma, da odgovarja njegova clorma mentis> v resnici in timnemu mišljenju, kl se jo razvilo od stopnje do stopnje: ni so pritaknilo novi smeri iz nagnenja k novotarlji, ampak skovalo ga jo dolgotrajno iskrpno delo. Pred letom dni so je vrnil Pilon v Ajdovščino med svojo prirodno ljudstvo in v svojo moško domovino. Slika svoje sorodnike, prijatelje, tržka prvake, šiviljo, domišljavca, zdravnikovo soprogo — najlepšo tipe. O, gotovo, za portretiranje pri Pilonu je treba nekaj poguma! Laskanja nikakor no pozna. Tudi nekaj ironije navrže, poprej pa šo brezbožno pogleda na dno in iz dna ti izdero in prinese na lice znake tega, kar bi najrajše skrili. Tudi v pokrajinah in tihožitjih so zdi, da očituje Pilon notranjo bistvo stvari — njihovega optičnega videza no podaja. Gore so zopet težko in gradivue, drevesa se Irudijo z raščo, zemlja noui v sebi bolestno kal oploditve. To, kar je v naravi večnega, to ga zanima: sama ideja stvari, no pa njihov bežni videz. Prejšnji mesec Je razstavil Pilon svoja dela v Rimu, pri Bragagliji in jo imel dober uspeli. Toschno SoHieiju so zelo ugajala. To je naravno: v slikarju iz Ajdovščine jo mnogo analogij s temeljitost jn Firentinca; pa ludi s skupino • (dobe) ! ključavničar, vajenca lakoj sprejmo J. Slanovlc, tljučavnlfiarstvo, Šclenburgo-ra ulica St. 8. 101GU K samcu ali vdovcu IfiCo mesta gospodična, vajena samostojnega gospodinjstva. Ponudbo pod ..Zanesljiva 30" na upravo „Jutra". 102t Kontoristinja rr.fa poleg nemSflne tudi 'raneošCIne, eo sprejme. — Ponudbe na naslov: E. Malice, LJubljana, Krekov trg 10. 10236 Kontoristinja tetča slovenskega tn nemSke-pa jezika ter samostojna v knjigovodstvu In korespon-Ifncl, se sprejmo v f-talno (lužbo. Pismene ponudba Je raslovltl priporočeno na: P. 1- Kleflscb, Izvoz jajc, Ptuj. 10230 Prodajalka išfce mesta, najraje v trgovini z mešanim blagom, v mo-I stu alt na deželi. Ponudbe ' na upravo ,,Jutra" pod ftlfro „Vestna ln poStona". 10224 Kot pisarniška moč Selim nastopit! službo. Orem kamorkoli. — Ponudbe pod Slfro ..Takoj 1000" na npr. ,,Jutra". 10283 V katerokoli službo n. pr. kot sluga alt kaj podobnega, želi vstopiti mlad [ kljuCavnifar, kl bo zraven j tudi opravil v;-a ltljufiavnl-i farslta dela. Cenjene ponudbo na upravo ..Jutra" pod Slfro „Jako marljiv". 10201 Provizijskega potnika »Ptljanega pri industrijah, ice tvrdka Al. Lampret, LJubljana, Krekov trg 10. 10233 (iščejo) Trgovski pomočnik fflšfi Spocerljo, železnino In pridelkov, ISče službe. Cenjene ponudbe pod značko ,,Marljiv" na upr. „Jutra". 10169 Deklica ."'ara 15 let, ,1SJ« meata «6cnke pri Šivilji, ino-™tkl ali v kaki trgovini M. blaga. Naslov naj se PoMJe na upravo „Jutra" Šifro „Dobra deklica". 10118 Gospodična ' primerno Izobrazbo, vcSfla •°v„ nemSkega ln italljan-"«tKa Jezika, teli premnnltl jnesio kot trg. pomočnico Gpe<\ Btroke. event, vstopi irnll kot zatctnica-blagajni-'arka, najraje v mestu. — Ponudbe na upravo „Jutra" PM ..Zanesljiva opora". 0881 Potnik «» kratlto In pleteno blago, Jnbro vpeljan v Jugoslaviji taiun Srbijo In Dalmacije) ISvo stalno namestitev. Prima re.eronce. Naslov povo upr. ■•Jutra", 10245 Mesta išče gospodična zna preprosto kubatl In "Pravi jn ti Tsa hišna tlela, k E!arejftemu zakonskemu paru "I Ii majhni drulinl. — Na Mačo so na ozira, temveč lo lepo ravnanja. Ponudbo prosijo pod ..Marljiva SO" na uuravo ..Jutra". 10248 Službo natakarice ISCe v prometni i gostilni deklo, Ul Jo vajena gostilniškega dela. Naslov naj ee pusti v upravi ,,Jutra" pod Slfro „Doma lz gostilno", 10255 Kostanjev les za tanin, dobavim takoj 60 vagonov, na dolenjski postaji. Mussl, StraZa-Toplice. 10202 Lokomobila 5 P. S., taltoj naprodaj. — Blsner, Dravograd. 10168 Tennis-Ita''ot za gospoda, so proda. Naslov v upr. ,.Jutra". 10320 «Frera» motorno kolo 4—5 HP, se proda v Spodnji SlSkl, Vodnikova ccsta 80. 10252 Ugodna prilika. Ivan Priman Sasorjf-Toplice St, 65. proda novo, nerabljeno jesenovo forplrano spalno opravo za 1500 Dln. 10253 Redka prilika! Naprodaj g o b o 1 I n (umetno rofno delo) In olnmnnn. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 10223 Brockaus-Lexikon 1023, nov, prodam za 1000 Dln. Neplov v upr. ..Jutra" 10053 Postelje, slike, mize in kuhinjska oprava, be po nizki ceni rozprodaja. (Wltt) VVolfova ulica S/I. 10202 Registrirno blagajno prodam po zelo ugodni ceni. Naslov rove uprava „Jutra" 10262 Učenec ali učenka z dobrimi Šolskimi spričevali so sprejme v trgovini mešanega blaga. Pavel KoSenlna. Gomllsko. 10263 Le «Posest» Realltetna pisarna, d. z o. z,, LJubljana, Sv. Petra cesta 24 Vam nudi pri nakupu najugodnejšo in najraznovrstneJSo Izbcro sklh. trgovskih In obrtnih hiš, vsakovrstnih vil. stanovanj-kmetsklh posestev, graSčlu, žag, mlinov, stavbnih parcel Itd. 1022-a III Išče se stanovanje 3 sob, v novi hISI ali vili, za družino brez otrok. — Ponudbe na upravo ,, J K ra" pod ..Hitro". 10217 Lepo prazno s°bo x razgledom na ulico, v centru, i S fi c m za takoj. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Soba". 10280 Dobičkanosno podjetje (kosmetltna stroka — laatni Izdelki), se ugodno odda. — Na.-lov povo uprava „ J utra" 10230 Brno oljitite tiske izdeluje Foto atelje f. POGAČNIK Ljubljana, Aleksandrov« 3. Prodaja posestva. Hi3a r gospodarskim poslopjem, 58 oralov zemlje, dva sadna vrta, velike parcele lesa, radi odpotovanja naprodaj. — Oddam tudi samo polovico. — Pojasnila dajo Iv. Mayerle, Suhi potok, p. MozclJ-Koflcvje. 10142 Sesalko za vino z gumijastimi cevmi, kupim takoj. Cenjene ponudbe pod „Scsalka" na upr. „Jutra" v Mariboru. 10205 Tesanega lesa kupimo reč vagonov, dobro obdclanc-ga 3/3. 4/4, 4/5 od 4—10 m, največ od 5 m naprej. Odpremi in izplaCa bo takoj. Ponudbo z najnižjo ceno franko vapon tovorne postajo na tvrdko: Brata B a t i č, Celje. 10172 Moško kolo dobro oliranjouo, kupim. — Ponudbo na- V. T., Zvoana tinkarna in knjig. Wolfova ulica St. 1, 10210 | Rezan in tesan les raznovrsten, kakor tudi hlode, kupim. — Merilo od 0/0, 10/10, 0/8. Istotako vsakovrsten trd les. CeuJ. ponudbo pod Slfro ,,Exnort" na upr. ..Jutra". — Plačljivo takoj, i 10251 j Kupim rabljeno kolo ' event. dirkalno. Ponudbe z navedbo cene nu naslov: Avgust fiumer, Laako Stev. 47. 10220 S' 0fie!nik rablien. bolj majbrn. se kupi Ponudbe pod ..Rkobclnik" ra upravo ,.Jutra". 10250 ry k Hiša z vsem malim gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom, ki meri 43 oralov in 00 m3. 1 parcela njive v izmeri 38 arov 45 m1, so proda za Din 68.250 (265.000 K) v Zg. Otoku pri Radovljici. Več pove Ivan Itesman, Gorica 8t. 7, p. Radovljica. 0857 Proda se posestvo blizu Ptuja ob glavni cesti. Mcato pripravno za trgovino. Pojasnila dnjota Ivau In M.a-rija LaSič, pos., atukl pri Ptuju. 10244 Majhno pose3tvo na Gorenjskem. 1 uro od 5c-leznice, obstoječe ir, hlfie, gosp. poslopju ln hleva. 10 mernikov posjana, Uofcnje za 3 Sivino ter po dogovoru 2 do 30 Johov gozda, m> proda. Ponudbo, ozlr. vprafcanja na upravo ,,Jutra" pod znn^ko ,,Industrijski kruj". 10278 Stanovarje 2 sob. event t sobe s kuhl-ujo, išče mirna otranka za taltoj ali pnznt-Jc prot.l nagradi. Ponudbo na upravo .Jutra' pod „Dam nagrado". 101/«0 Trgovina z me&anlm blagom, stara in dobro vpeljana, s potrebnim stanovanjem, se da za daljfio dobo le resnemu, finančno dobro podprtemu rc.flektantu j v najem. M. Sbil, Mokrouog. 1 10204 Ključavničar, delavnico na prometnem kraju, dobro vpeljano, v mestu ali na deželi, vzamem v najem. — Ponudbe na upravo „J utra" pod ..Delavnica". 10125 Paviljon lep, zidan, z opeko krit, na : ljubi Ju oskem srjmiSču. bo z j vsem Inventarjem ceno proda. Ponudbe Jc poslati na naslov: GJuro Valjak, Maribor. 10044 Lokal se odda v malem mestu na Dolenjskem na najbolj prometnem kraju — volikost 5 m'. Event. se proda tudi popolnoma nova hiSa, na najlepgem prostoru, primerna za vsako trgovino ali obrt. Naslov v upr. ,,Jutra" 0850 Kot družabnica (v 27. letu starosti) pristopim k dobičkanosnomu podjetju s 50.000 Din gotovine, ki jih dam popolnoma v last. Ozirala so boni na trajno In gotovo mesečno plačo. — Ponudbe pod ,,Mirna strauku" na podružnico ..Jutra", Celje 10228 Ločena žena ! z nekaj premoženja, Seli •nnnja r. smpatičnlm gospodom, Btarlm 40—15 let. rosnega značaja iu s stalno službo. Dopise pod ..Samostojna" na upr. ,,Jutra". 10260 Koleselj čisto Železen, eno- a.1i dvo« vpreicn. v dobrem stnuju, &o proda. Pojasnila dajo I. Ran-zinger, Zagorjo. 10238 Komnletna postelja, 2 omari za obleko, nočna omara, stojalo za obleko in drugo, se takoj po nizki ceni prod« t Krakovski ulici 11. 10279 1—2 opremljeni sobi ! z električno razsvetljavo, s«-odda. Naslov pove uprava j „Jutra". 10280 Oves Opremljeno sobo dobavljam na vagone kupcu, IfičO takoj gospod. Ponudbe kl plača najvišje.— Ponudb« z navedbo stanarine pod Šifro ua poštni predal Bt. 5, Novo ,,Soba 000" nn upr. .Jutra', mesto. 10225,---------- ! Dve lepi sobi 1000 litrov jabolčnika pHkladn, k0, 8p„rt0> lnpl. ln 200! oeta Iz jaboltnlka. sarna ali spalnica In spre-prodam. — Ponudbe sprejema Jemnlca. se takoj oddanta. — Fran Malisek, Grm. Noto NmIov povo uprava „Jutra" meata, 102651 10254 Preda se klavir ..Rtlengl" In nekaj pohištvenih predmetov. Polzve se pri Slmnu Sebenlitar. Mllno-nied 10222 Čistokrvnega psa ..Dobermana". 22 mesecev starega, prodam po nizki ceni. Izvrsten varuh. Naslov I nova upr. „Jutra". 10227 Ioni lager - Cerne Dvorni trg I. tajai s i Ljubljana Gospoiistska cesta priporoča svojo bogato nlogo Pisalnih strojev „Adler" in „Uranla" Šivalnih strojev ea rodbino In obit Voznih koles Sljrrla - DOrkopp-Orožno kalo (VKiffonril). Caniki zastonj fa franko.) prnmfil Portland cement svetovne znanke V (Tour) nudi po najnižji itiiTDlciDl promptno tvornica „8PLIT", del. dr. za Portland cement Iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova c. 12. Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene romane „JUTRA" Do sedaj so Izšli sledeči: FEREAL CUENDAS: _Veliki inkvizitor " . Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije. Cena Din 30.—, po pošti Din 2.— ycč. ^ HARRY SHEFF: " Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega siua Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30.—> vezano Din 36, po pošti Din 2.— ,več. CLAUDEE FARRERE: Gusarji Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20.—, po pošti Din 1.50 več. rff ' " FR. HELLER: ■ • • Blagajna velikega vojvode Roman. Cena Din 15.—. po pošti.Din 1.50 več. FR. IIELLER: , Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. * Cena Din 10.—, po pošti Din 1.50 več. Knjige se naročajo pri upravnlštvu «JUTRA» v Ljubljani, ..-Prešernova ulica 54. «JUTRO; 52 Premožen sem in podkupi! sem izprva vso njene zveste stražnike in jetničarje. Najprej, da so mi sploh naklonjeni. iVse drugo sem hotel poskušati takoj nato, ko bom uspeha gotov. Njeno trpljenje pa jc tačas trajalo Se nadalje kakor danes. S skrivnostnimi pismi ste jej prizadejali najstrašnejši udarec. Odkod so ta pisma prišla? Kako ste prišli do njih? Kako da ste jih podtaknili na onem mestu in v kakšnem namenu? Motel sem za vsako ccno priti do večje jasnosti. Včeraj vas je Florenca slišala, cla telefonirate Mazeroux-ju. Drugega ni mogla razumeti kakor irnc Langernaultovo in ime Formigny. Spomnila se jc Laiigernaulta, starega prijatelja Hipolitovega. Morda so bila pisma namenjena njemu? in inorda greste poiskat njega? Pol lire kesneje sva sc tudi midva odpravila na pot proti Alen^onu. V parku sva sc vam liotela izogniti, toda sledili ste nama, umaknila sva sc v ono podrtijo, pa ste nama sledili tudi tukaj, in ker je bila prilika ugodna, sem sc vas hotel iznebiti s koso. Potem sva pobegnila pred vašimi streli. Florenca je bila lahko ranjena v ramo. ,V vlaku jo je napadla omcdlcvica; takrat ste me videli, da sem jo objel.» Pozorno jc Perenna poslušal tudi ta del pripovedovanja Sauverandovega. Je-li mogoče, da Florenca..„ da je nedolžna? Da ni v zvezi z zločini, kakršnih jo jc osumil? Pa saj je vendar videl, videl, in pričevanje njegovih oči... Sauverand pozorno opazuje obraz nasprotnikov. On sam Svojih občutkov nc skriva. «Vi mi verujetc?» zamrmra. «Ne, ne!» odgovarja Perenna, ki sc zaman brani vpričo tega poštenjaka. «Pa je potrebno!« vzklikne Sauverand. «Moretc mi verjeti. iVcrjeti morate v moč moje ljubezni in v pravičnost moje stvari. Centrala za SHS $© na vsem svetu Sirsger žiucito? strnili, Boume & €©,» New Vorfc 709/. Prodaja na obroke Za birmance! Za dečke: 2373/a različno sukno, šovhoti In perllno blago. Za deklice: Etamlnl, batlstl, švicarska vezenina Itd. n. S l. Skoberne, Ljubljana, Mestni Irg 10. k parni lokomobili, ki je obene-n izučen ključavničar, po možnosti vešč na strojih za obdelovanje lesa. Ponudbe z izpričevali in navedbo plačo na: Franc Oaet, parna žaga, Sv. Peter, Savinjska dolina. 24H4/a Pomladanski novosti za dame in gospode po feonlturtni^uih cenah pri IV špecerijstka, prvovrstna moč, zanesljiva in poštena. Nastop takoj. I. Dečko, Celje. 2422/a K. Soss, LJubljana Mestni trg 19. Cenjenemu občinstva vljudno sporočam, da sem otvoril družba za električno industrijo d. Z 0. Z. 412/a Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega ma-terijala. — Ceno izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. Osebni LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovalci] dežnikov, Nn drobno 1 Ma debelo I Zaloga sprehajalnih palic. Stari dežniki se nanovo preoblečejo na Marijinem trgu št, 2 (nasproti frančiškanske cerkve) kjer bom imel vedno na zalogi iste izdelke, kakor v svoji pekarni na Gospo-svetaki cesti št. 7. Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam v naprej točno in solidno postrežbo. 2441-a VILJEM BIZJAK parna pekarna Ljnbljana, Gosposvetska cesta 7. ki bi mi po potrebi redno dobavljal razno pženično moko ter razna druga krmila, proti plačilu a clato fakturo 30 dni proti bančni garanciji. Ponudbe pod šifro „Dober promet 100.000" na upravo «Jutra» do 31. maja 1.1. 24fi8/a Fodpodjotnik prevzame veo vrste stavbo v lostni režiji za zgotovitev s svojim orodjem. — Za delo jamči. Ponudbo upravi «Jutra» pod „FodjetnUi". 2197/a 9 kapitalom od 8 .000 Din naprej so Bprejmo v zelo koristnonosno trgovino na deželi v telo prometni točki, kjer sa lahko liavi z vsem mcšauim blagom in deželni mi pridelki na debelo. Družabnik jo labko pri delu aktiven ali neaktiven. I.o na takojšnje in rosno ponudbo ec ozira pod Zlata gruda" na upravo „Jutra". 2456a GIANNEO GIUSEJPPE tvornica vrvi vsakovrstne kakovosti BU8TO AHSIZIO (ItRlia) siisa Corao XX Settombro IG Telefon 113. Povečana produkcija in izvoz vrvi za transmisije velike napetosti, iadelovanjo po Belfacting ničinu pleteno motvozo za vlaknato fuzijo, pri katerih bo uporabljajo vlakna iz Malto in Ameriko. Korespondenca italijanska in francoska. Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani nazuauja vsem svojim članom, da jo preminul njega član gospod v predli Preddvor pri Kranja v Slovonljt. Krasna aolnčnu lega na vznožja velikanov Alp flrir.tnven in Storžiča. — Ozračje po zdravnikih dokazano lGkovit-o. Veliko šume, izvrisina prilika za hribolazce in tnrisle in rekonvali-Rctnte. Slalno gledališko pred-e'ave novo oanovanega fllednliškeca društva. — Krasno kopeli, velilt park, penzije. — Zraine veliko eobo. Oskrba prvovrstna, tirana obilna pri zelo nizkih cenah. — Telefon ln j ohta v ponzlii. Vee telo otvorjeno. Prlglasitva na vodstvo penzljo. 4S9/a ravnatelj pomožnih uradov delegacijo ministrstva fiaano. Gg. tovariši so vabijo, da bo udeleže polnoštevitno pogroba pokojnika, ki 66 vrši v potok, dne 16. t. m. ob pol 16. uri iz splošno bolnice ua pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo mu blag spomiu. Ljubljana, dne 15. maja 1924. ^Jggflgf^ najboljših tovarn Bosendorfer, Czapka, ' sPi^aiM/ Ehrbar. Sohwelghofer, Original Stingl ^L/* 3erica HuSiod, roj. Dolenc « LJUBLJANA, Hil ser jeva ulica st. 5. Predsedstvo aktiengesellschaft v o r m SE!E>EtL& M A U M A N N D R E S D E N Katalogi brezplačno! 2090/a Obrestovanje vlog, naknp in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut, borzna naročila, prednjml in krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter nakazila v tn- in Inozemstvo, safe-deposlts itd, itd. Brzojavko: Kredit Ljnbljtna • Telefon 40, 457 in 648 LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju)