L, št* t$b vsak dan popoldne titimivrii mmmgš hi pcasnlke. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst & Dtn 2-50, od 100 do 300 Trst a Din 3, večji Inserati petU vrsta Din 4.—. Popust po dogovor«, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« V46lja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi me ne vračajo. UBEDNlgrVO IN m&VN»TvX> LJUBLJANA* K»fljwi mttca it. 5 21-22, 51-23, 31-24, 21-29 m 51-28 Cena Din PodrilnUt: 1UMB0B, rkmjnki trg ŠL T — »0¥0 MMBTO, I^Mbijnnshn ceata. telefon it. M — CffiJI, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVKNJ GRADEC, Slomškov trg S. — Postna hrarflrrica v Ljubljani st. 10.351. Položaj po monakouski konferenci Dosedanja ruska akcija na Balkanu se je izvršila v okviru nemškega sporazuma z Moskvo — Nerešena vprašanja evropskega jugovzhoda naj bi se rešila šele na mirovni konferenci — Glede madžarskih teritorialnih zahtev ni pričakovati nobenih večjih presenečenj — Balkanske države naj bi prilagodile svoj politični red totalitarnim načelom Berlin, 11. jul. Posebni dopisnik be ograj. >Vremena<: javlja: V dobro poučenih krogih so se mogle včeraj izvedeti nekatere podrobnosti iz razgovorov med grofom Cia-nom in nemškimi državniki glede na načrte južnovzhodne Evrope. Ugotovilo se je predvsem, da ruska akcija v Besarabiji in severni Bukovini ni prešla okvira sporazuma, doseženega 27. avgusta 1939 ob priliki sklenitve pogodbe med Kibbentropom in Molotovim v Moskvi, že takrat je bilo sklenjeno, da Nemčija, ki smatra ta del Evrope za svojo interesno sfero, ne bo nasprotovala morebitni akciji, katero bi Kusija podvzela za uveljavljenja svojih ciljev glede na pokrajine, ki so jih sedaj zasedle ruske čete. Ker je z okupacijo Besarabije in severne Bukovine izpolnjena politika Rusije v področju črnomorskega bazena, smatrajo v Berlinu, da v Moskvi ne bodo postavljeni ni kakšni nadaljnji ukrepi. Iz teh razlogov se sprejema na znanje novi rezini v Ku-niuniji na ta način, da se bodo njegove težnje glede na stališče do Rusije razumele v Berlinu in Rimu brez vsake rezerve in omejitve. Glede drugih še odprtih vprašanj evropskega jugovzhoda je bil dosežen med Berlinom in Rimom sporazum, da ne bodo rešena, dokler se ne sestane mirovna konferenca. V tem smislu je objavljeno stališče držav osi rudi madžarskima državnikoma, ki sta sedaj v Nemčiji. Berlin in Rim smatrata, da meddržavni položaj na Balkanu zahteva nekatere, četudi zelo majhne korekture, da bi bil sposoben za daljši zgodovinski čas. Odtod se ne morejo pričakovati nikakšna večja presenečenja ob priliki ugotavljanja končnega stanja med-balkanskega položaja. Glede Rum u nije smatra Nemčija in s tem sporazumno tudi Rim, da se večje teritorialne spremembe v korist Bolgarije in Madžarske ne bodo odobrile, ker se iz gospodarskih in tudi geopolitičnih razlogov ne bo dopustila oslabitev Rumunije, pa tudi zato, da se ohranijo nemško italijanski interesi na skrajnem vzhodu Balkanskega polotoka. Vendar smatrajo, da bi bile upravičene neke korekture manjšega materialnega ali bolj psihološkega značaja, Id ne bi preveč posegle v integriteto Rumunije. Glede ostalih držav evropskega jugovzhoda, razen Turčije, je dosežen v italijansko nemških razgovorih sporazum, po katerem se ne bo v njegovem teritorialnem ali političnem statusu izvršila nobena sprememba, ki bi bila inspirirana od zunaj, ker gre interes držav osi Rim—Berlin za tem, da se evropski jugovzhod ohrani nedotaknjen in brez pretresljajev kot gospodarski partner Nemčije in Italije, ki naj poleg tega tudi \rši važno strateško in politično vlogo v tem delu Evrope. Glede na realnosti svetovnega političnega položaja pričakujeta Run in Berlin, da bodo države evropskega jugovzhoda ukrenile vse ukrepe in uporabile takšne forme svoje notranje politične ureditve, ki bi bile sposobne, da se prilagodijo dejanskemu stanju današnjega časa. Z drugimi besedami: brez posebnega diplomatskega pritiska pričakujeta Nemčija in Italija, da bo balkansko podunavski del evropskega jugovzhoda vzpostavil tak državni red, ki bo že po svoji zunanji politiki za jamčil sodelovanje z Rimom in Berlinom. Ne da bi želeli vmešavati se v notranja politična vprašan j a teh držav, bosta prestolnici držav osi Rim—Berlin, kakor se sedaj v Rimu na avtoritativnem mestu poudarja, pozdravili vsako spremembo v notranjem redu na Balkanu, ki bo odgovarjala tem načelom. Naposled se v Rimu danes več kakor kdajkoli govori o možnosti vzhodnoevropske konference, na kateri bi se brez vsakega kakršnegakoli tujega pritiska razpravljalo o vseh odprtih vprašanjih tega evropskega področja. Južno vzhodna Evropa nafmirnejši del kontinenta Italijanski tisk ugotavlja, da je bila evropskemu jugovzhodu posvečena velika pozornost v M onako vem MONAKOVO. 11. julija. AA. (Štefani). Italijanski zunanji minister grof Ciano je snoči s posebnim vlakom zapustil Solno-grad ter odpotoval v Italijo. Na postaji so se od njega poslovili nemški zunanji minister v. Ribbentrop. italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri ter predstavniki krajevnih oblastev. Po nekaj minutah sta grof Teleki in grof Csaky s posebnim vlakom odpotovala na Madžarsko. BUDIMPEŠTA, 11. julija. AA. (DNB). Predsednik vlade grof Teleki in zunanji minister grof Csaky sta se vrnila davi v Budimpešto. Madžarskima državnikoma je bil na postaji prirejen sprejem. Italijanska poročila RIM. 11. julija, e. Rimski politični krogi so z največjo pozornostjo zasledovali potovanje crofa Ciana v Nemčijo. V Rimu so pcudarjnii. da bo to potovanje imelo zgodovinski značaj. Po izjavah, ki so se včeraj dobile v rimskih političnih krogih, kaže, da evropski položaj na zapadu ostane še nadalje v vojaških rokah, toda diplomatska pozornost Rima in Berlina je sedaj usmerjena na vzhod in jugovzhod Evrope. Glede glasov, da bi grof Ciano v kratkem odpotoval v Moskvo, se za sedaj v rimskih političnih krogih ne ve ničesar. Ti krogi te vesti ne demantirajo, pa tudi ne potrjujejo RIM. 11. julija. A A. (Štefani). Italijanski tisk posveča veliko pozornost sestanku v Monakovem ter pravi, da so se tam sestali predstavniki sil osi s predstavniki priiateliske Madžarske. »Messaggero« objavlja članek svojega posebnega dopisnika, v katerem med drugim pravi: Včerajšnji dan v Monakovem ima zgodovinski pomen. Ta dan ponovno potrjuje prestiž in moč osi. Nemčija in Italija sta zmagali zaradi tega, ker so nje- ne ideje sposobne obnoviti Evropo. List pravi, da so madžarski državniki dopoto-vali v Monakovo zato, da bi se posvetovali s predstavniki sil osi o koordinaciji akcije v bodočnosti. Na kraju piše list o južno-vzhodni Evropi kot o najmirnejšem delu kontinenta ter pravi na kraju, da je bila vprašanjem evropskega jugovzhoda posvečena na konferenci v Monakovem velika pozornost. Madžarski komentarji BUDIMPEŠTA, 11. jul. e. (MTI). Razgovor, ki je trajal poltretjo uro med predsednikom madžarske vlade grofom Tele-kijem, zunanjim ministrom Csakvjem in Hitlerjem v navzočnosti italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, je eden najvažnejših sedanjih dogodkov za politično življenje madžarskega naroda. Madžarski politični krogi z velikim zadovoljstvom ugotavljajo izredno prisrčnost, ki je vladala na tem sestanku in pripisujejo velik pomen dejstvu, da je Hitler poklical k razgovorom poleg nemškega zunanjega ministra tudi odgovornega zastopnika italijanske zunanje politike. Nenavadne važnosti je, da je bila dosežena popolna harmonija v razgovorih zlasti glede miru v Srednji Evropi. V vseh političnih vprašanjih je bilo tudi ugotovljeno popolno soglasje med državami osi Rim—Berlin in Madžarsko. BERLIN, 11. julija, s. (Ass. Press.) Baje je bil na včerajšnji konferenci v Monakovem dan madžarskim državnikom nasvet, da naj Madžarska še počaka za izpolnitev svojih zahtev napram Rumuniji. Baje Rusija nasprotuje predlogu, da bi se pričelo v sedanjem trenutku z organizacijo novega reda na Balkanu. tf*mini so v skrbeh ven^r pa mislijo, đa Madžari niso našli opore v Nem čiji — Ameriške informacije o ruskih načrtih Bukarešta, li. jul. e. Razgovori v Monakovem so predmet posebnega zanimanja vse rumunske javnosti. Menijo, da je bilo ob tej priliki postavljeno tudi vprašanje ureditve nove jugovzhodne Evrope v zvezi 2 reorganizacijo mednarodnega gospo- darskega sodelovanja med državami tega dela kontinenta. Toda tu niso pričakoavH. kakor je bilo iz Berlina prvotno javljeno, da bo ob priliki tega obiska postavljeno tudi vprašanje eventualne teritorialne aprememfea med Madžarsko m Etamunjjo, Ker se je po obvestilih iz Berlina smatralo, da to vprašanje še ni aktualno. Veliko zaskrbljenost pa je izzvala v Bukarešti vest, da sta grof Teleki in grof Csaky odpotovala v Nemčijo. Ob tej priliki se v nekaterih krogih izraza bojazen, da bi Madžarske zahteve lahko naletele na odobritev pri državnikih osi Rim-Berlin. To bojazen najbolj izraža članek v vladnem glasilu »Romanja«, ki pravi, da je Rumunija prepričana, da madžarska državnika ne bosta našla v Nemčiji, še naj_ manj pa pri Hitlerju opore za uveljavlje-nje teritorialnih zahtev nasproti Rumuniji. V bukareških pouličnih krogih splošno pričakujejo, da bo Nemčija zahtevala sestavo vlade, ki bi jo tvorili izključno pripadniki železne garde. Ce pa bo Madžar- ska vdrla v Transilvanijo, potem je verjetno, da bo prišlo do sestave resnično nacionalne vlade ter da se bo Rumunija postavila v bran. Gotovi znaki govore za to, da se Rusija na jugovzhodu mrzlično pripravlja. Večji del sovjetskih čet iz severne Bukovine je bil premeščen na madžarsko mejo, kjer so že koncentrirane ite-vilne divizije. Po vesteh iz Moskve, ki pa uradno še niso potrjene, bo Rusija v primeru, da bo Rumunija prisiljena vrniti Madžarski vso Transilvanijo, zahtevala od Madžarske prepustitev Podkarpatske Ru_ sije, ki si jo te po razkosanju Češkoslovaške prisvojila Madžarska. Rusija bo utemeljila svojo zahtevo s tem, da je prebivalstvo te pokrajine v pretežni večini ukrajinskega porekla. Rumunija ni več članica Društva narodov Bukarešta, 11. jul. A A. (Rador). Zuna_ nji minister Manulesco je dal tole izjavo: Z umikom Rumunije iz Društva narodov je končno razpršena iluzija, pri kateri smo tako dolgo ostali. Od Društva narodov navzlic vsem obljubam in l^pim be_ sedam Rumunija ni nikoli imela stvarnih koristi, temveč jo je nasprotno ta avtomatski mehanizem zavlekel v politične akcije, ki so bile zanjo Škodljive in v nasprotju z ničnimi pravimi čustvi glede gotovih velikih in plemenitih nacij. ki so bile nasproti Rumuniji prijateljsko razpo_ ložene. Rumunija bo nadaljevala politiko pravega pojmovanja svojih interesov ter evropskega realizma in zato smatra, ca njena prisotnost v Društvu narodov nima več nobenega smisla, Rcpsgpgjtopa pes gif ca fcongrgsii „čim bolj se množe nevarnosti, tem bol] narašča ameriška odločnost" — Zedinjene države ne bodo uporabile svojega orožja za napad Senat odobril imenovanje Knoxa za ministra vojne mornarice washingt<>n, n ^ SD (Ass. Press). Ameriški senat je sinoči odobril kredite v znesku 4 milijard dolarjev za izpopolnitev ameriške obrambe. Obenem pa je stno_ čd poslal predsednik Roosevelt kongresu poslanico, v kateri predlaga za ameriško obrambo zopet nove kredite v ;nšini 4834 milijonov dolarjev. V svoji poslanici pravi predsednik med drugim: Svobodni možje in svobodne žene Zedi-njenih držav so trdno odločeni, da ostanejo svobodni. Amerika se zaveda groženj novega suženjstva, pod čigar jarmom ljudje ne smejo več svobodno misliti, svobodno govoriti in svobodno poslušati. Cim bolj se množe nevarnosti, tem oolj narašča odločnost vsega ameriškega naroda, da se postavi v bran. Amerika ni ostala ravno. dušna, ko je videla, kako podlega narod za narodom. Amerika tudi budno opremlja kako se veliki angleški narod vedno odločneje bori v trdnem prepričanju in v globoki veri v končno zmago. Nadalje pravi Roosevelt, da morajo Zedinjene države poskrbeti na najpopolnejši način za svojo obrambo. Predvsem mora biti ameriška mornarica tako močna, da bo kos vsaki možni kombinaciji sovražnih zvez proti Zedmjenim državam. Povišano mora biti tudi število vojaštva ameriške kopne vojske na 1.200.000 mož, ki se jim naj v primeru vojne pridruži nadaljnjih 800.000 rezervistov. Letalstvo mora dobiti 15.000 novih letal za vojsko in 4000 za mornarico z vsemi potrebnimi dodatnimi motorji. Utemeljujoč nove predloge pra- Pooblastila maršala Petama i 1 'Nacionalni konvent je izglasoval s 569 proti 80 glasovom pooblastilo za novo francosko ustavo — Maršal Petain naj bi postal tudi predsednik republike Ženeva, 11. jul. s. (Reuter). Kakor poročajo iz Vichvja, je snoči nacionalni konvent s 569 proti 80 glasovom odobril vladi maršala Petaina izredna pooblastila. 15 navzočih poslancev in senatorjev ni glasovalo. Mnogi drugi poslanci in senatorji so se pismeno ali brzojavno opravičili. Na seji je bila prečitana tudi opravlčilna brzojavka bivšega ministrskega predsednika Daladie-ra, ki se mudi v Severni Afriki. Ko je bilo imenovano njegovo ime, so nekateri desničarski poslanci priredili demonstracije proti Daladieru. Tedaj pa se je dvignil predsednik parlamenta Herriot ter je v vehe-mentnem govoru nastopil v Daladierovo obrambo. Predsednik vlade maršal Petain na seji konventa ni bil navzoč. Vladino izjavo je čital na seji podpredsednik vlade Laval. ki je tudi sporočil, da maršal Petain pristaja na ljudsko glasovanje o novi ustavi. Berlin, 11. jul. s. (DNB). Nemški radio komentira razvoj političnega položaja v Franciji ter pravi, da nemški Usti spremljajo ta razvoj sicer z zanimanjem, da pa vzhnja pri njihovem presojanju veliko rezervo in začudenje, dejstvo, da nastopajo avtoritativno sedaj v Franciji isti politiki, ki so še nedavno delali in mislili še čisto v nasprotnem duhu. -ženeva, 11. jul. AA. (Štefani). Kakor se Izve iz Vichvja, tam stalno krožijo glasovi, da bo predsednik republike Lebrun gotovo dal ostavko. Za novega predsednika republike naj bi bil izvoljen Petain. Za predsednika vlade bi bil v tem primeru imenovan Laval. Aktiv**ost francoskih monarhistov ženeva, 11. jul. s. Associated Press javlja, da se opaža v Franciji. Švici in Severni Afriki povečana aktivnost francoskih monarhistov, ki izražajo mnenje, da bo v Franciji kmalu proglašena monarhija. Glivri stan francoskih monarhistov je v španskem Maroku, Baje &o bili monarhisti Že od srede maja v stikih z generalom Weygandom, ki so mu obljubili vso pomoč za sedanjo francosko vlado. Poziv francoskim ubežnikom Vichy, 11. jul. s. (DNB). Francoska vlada je objavila dekret, ki poziva vse francoske vojne ubežnike v inozemstvu, da se vrnejo v Francijo. Francoska vlada obljublja, da bo postopala z njimi milo in širokogrudno. •* Angleška revija London, 11. jul. s. (C. Z.). Revija »New Statesman and Dation« piše o zlomu Francije in o vlogi, ki so jo pri tem imeli francoski vodilni politiki. Revija pravi, da bi bilo mogoče mobilizirati ves francoski narod in ga poslati na delo, da bi bil pripravljal pasti proti tankom, miniral ceste itd. Taki ukrepi bi bili možni s proglasitvijo obsednega stanja in apelom, da se vsakdo javi pod orožje. Toda tak apel bi bil imel na videz revolucionaren značaj in bi bil odgovarjal republikanskim instinktom Francije. Takega pokreta pa brez dvoma ne bi bil želel niti general Wey-gand, niti njegovi tovariši. Ti so se pač bolj bali ljudskega pokreta nego Nemcev. francoske vojske Berlin, 11. julija, j. (DNB) Angleški radio omenja danes, da se razorožitev francoske sille izvršuje dokaj bolj počasi, kakor se ie splošne pričakovalo Verjetno je ta zastanek v avezi z govoricami o napadu na Gibraltar s kopnega, ki bi se ga morda udeležila tudi francoska vojska. Vezi, ki še zmerom spajajo angleški narod s francoskim, pa so č?anes še zmerom najmanj tako tssaje V.k t so bi!e kdajkoli poprej Francuzi, ki se nahajajo v Angliji, so slej Lo vi predsednik Roosevelt, da je narod za narodom padel pod udarci napadalcev, mnogi veliki narodi pa so še v borbi. Svojih novih velikih obrambnih sredstev Zedinjene države ne bodo porabile za napadalne namene in vojaštvo ne bo poslano, da se udeleži vojne v Evropi, pač pa bodo Zedinjene države branile in odlbile vsafc napad nase in na zapadno poloblo. Vvashington, 11. jul. AA. (Reuter). Pomočnik vojnega ministra Johnson' smatra, da bo ameriška vojska imela januarja prihodnjega leta z ozirom na Izvajanje Roo-seveltovega načrta skupno 24.591 letal. vVoshington, 11. jul. A A. (Reuter). Senat je s 66 proti 16 glasovom ratificiral imenovanje polkovnika Knoxa za ministra vojne mornarice. prej popolnoma svobodni v svojih odločitvah, ali se hočejo braniti na strani Velike Britanije ali pa proti njej. Uvedba nakaznic za živila Vichy, 11. julija. AA. (Havas) Minister za preskrbo in kmetijstvo Sichery je dejal zastopnikom tiska da bodo v kratkem uvedene nakaznice za posamezne življenjske potrebščine. Francija razpolaga sicer z zadostnimi zailogami pšenice, mesa, masti m drugih življenjskih potrebščin, vendar bodo kljub temu uvedene nakaznice za živila. Ne bojimo se lakote, toda varčevanje smatramo za potrebno. Turčija v pričakovanju ruskih zahtev CARIGRAD, 11. jul. e. Turška vlada Je sklicala za petek izredno sejo narodne skunščine zaradi zahtev, ki naj bi jih Rusija predložila Turčiji. Službeni krogi demantirajo vest o ruskem ultimatumu, toda mislijo, da bo ruska nota v kratkem prispela. ANKARA, 11. jul. br. Na merodajnem mestu so snoči zanikali v inozemstvu razširjene vesti, da bi bila Rusija že poslala Turčiji ultimativne zahteve glede Darda-mL SOFIJA, 11. jul. br. (SDA). Turški poslanik v Sofiji je sinoči na poziv turške vlade odpotoval v Ankaro, da poroča o položaju v Bolgariji. Aretacija praškega župana Praga, 11. jul. e. (DNB). Izdano je bilo službeno obvestilo, v katerem se sporoča, da je bila uvedena preiskava proti neki Ilegalni skupini, katere člani so bili v zvezi z inozemstvom in so zaradi tega osumljeni veleizdaje. Aretiran je bil dosedanji praški župan dr. Klopka, pod obtožbo, da je podpiral delovanje te skupine. Dr. Klapka s svojim delovanjem nI prišel •tamo v nasprotje s svojo dolžnostjo predsednika praške občine, temveč tudi s hite- Varnostni ukrepi v Angliji N Ikt vojni ujetniki in internirane! prepeljani v Kanado — Fašistična organizacija prepoved« 11. jul. s. (Reuter). Podtajnik ministrstva za notranje zadeve je sporočil snoči v spodnji zbornici, da je bilo doslej iz Anglije v Kanado prepeljanih že 6774 nemških vojnih ujetnikov in internirancev. Podtajnik je izjavil, da so najnevarnejši interniranci te v Kanadi. Nadalje je sporočil, da so bili na parniku »Arrandora Start, ki ga je torpedirala nemška podmornica, samo taki Interniranci, ki so bili znani kot nemški simpatizerji. Na ladji ni bilo nobenega emigranta. V Kanado so bili poslani samo Italijani, katerih odstranitev Iz Anglije je bila iz varnostnih ozirov potrebna. Vlada proučuje možnost, da bi izselila internirance Iz Anglije tudi v Avstralijo, in sicer skupno z njihovimi otroki. London, 11. jul. s. (Reuter). Snoči je bila objavljena uradna izjava, ki ugotavlja, da se doslej ni spustil v Angliji še niti en nemški padalec. Vse nasprotne govorice, ki se širijo med prebivalstvom, so popolnoma brez podlage. London, 11. jul. s. (Reuter). Na podlagi zakona o Izrednih pooblastilih je snoči notranje ministrstvo prepovedalo »Angleško unijo fašistov*g sira Oswalda Mosleva. Odslej je članom te organizacije prepovedano vsako zbiranje, sklicanje in napovedovanje sestankov, kakor tudi nabiranje denarnih sredstev. Angleška unija fašistov je bila ustanovljena leta 1932. Ze ob prejšnjih prilikah je prišlo na njenih zborovanjih ponovno do nemirov in je zato vlada prepovedala organizaciji nošnjo uniform. Že nekaj tednov so vodilni člani organizacije internirani. Izredna vojaška sodišča London, 11. jul. s. (Reuter). Parlament je snoči odobril nova izredna pooblastila vladi, ki jih je predložil namestnik ministrskega predsednika Attlee. Nova pooblastila omogočajo, da bodo v primeru sovražnega vpada v Anglijo v gotovih ozemljih ustanovljena izredna vojaška sodišča, ki bodo lahko sodila brez rednega sodnega postopka. Obrambno posojilo London, 11. jul. s. (Reuter). V prvih 14 dneh je bilo vpisanih v Angliji 91 in pol milijonov funtov novega obrambnega posojila. Vprašanje imenovanja vrhovnega poveljnika Stockholm, 11. julija, z. >Goteborg Posten« poroča iz Londona, da se dela na to, da bi bil general Ironside imenovan za angleškega vrhovnega poveljnika, kateremu bi bile podrejene vse obrambne sile, tako vojska kakor mornarica in letalstvo. Zlasti delavska stranka in večji del konservativne stranke se zavzema za to imenovanje, ki pa se mu upirata Duff Cooper in Churchill. Oboroževalni napori Velike Britanije London, 11. julija, s. (Reuter) V velikem govorni v Londonu je izjavil danes delavski minister Bcvm, da delajo sedaj delavci v tovarnah municije po 84 ur na teden. Produkcija orožja in municije je dosegla naj- višjo stopnjo. Kljub najvišjemu Številu delovnih ur je poskrbljeno tudi ia počitek delavcev. Obenem je naslovil Bcvin na prebivalstvo, tudi na ženske apel, da naj pomagajo pri delu v m uniči jakih tovarnah in s tem razbremene delavstvo. Bevin je končno poudaril, da nihče v dosedanji angleški vladi ne misli na kompromis s sovražnikom in da vsi hočejo nadaljevati vojno do konca. Položaj Irske London, 11. julija. AA. (Reuter). Parlamentarni urednik agencije Reuter piše, da so člani parlamenta razpravljali o položaju Irske z ozirom na možnost nemškega napada. Angleška vlada ni mogla doseči sporazuma z De Vaiero. Pogajanja pa so imela za rezultat, da je Irska potrdila svojo nevtralnost za vse primere. De Valera odklanja vsako možnost sodelovanja navzlic nevarnosti, ker je nastopil ne samo za nevtralnost, temveč je objavil celo poziv glede enotnosti Irskega naroda. V parlamentu se smatra ta zveza za nemogočo. Ako bi pa De Valera pristal na to, da se bori na strani Anglije, se smatra, da bi težko vprašanje razdelitve Irske moglo biti nazadnje rešeno. Med tem Časom pa Anglija pozorno gleda na položaj z ozirom na okoliščino, da bi napad na Irsko mogel dati sovražniku nova oporišča za operacije proti Angliji, kar bi zahtevalo angleške protiukrepe. V Severni Irski je storjeno vse za učinkovit odpor. Evakuacija angleških otrok opuščena London, 11. jul. s. (Reuter). Kakor po ročajo iz merodajnih angleških krogov, bo načrt za evakutacijo angleških otrok v dominione odložen ali pa celo popolnoma opuščen. Kot razlog za to spremembo načrta navajajo težave v nabavi potrebnega števila ladij za prevoz otrok. Angleška vlada proučuje položaj ter bo v enem ali dveh dneh podala o zadevi poročilo parlamentu. Za primer, da se vlada odloči za opustitev načrta o evakuaciji, bo prepovedano tudi vsem zasebnikom poslati iz lastnih sredstev otroke preko morja, tako da ne bo mogoče delati razlik med otroki bogatih in revnih staršev. Poročila o opustitvi načrta za evakuacijo pa so že zdaj naletela na mnoge kritike, tako v Avstraliji, Novem Zelandu in Kanadi, kakor tudi doma v Angliji. Kanadska obramba Ottaua, 11. jul. s. (Reuter). Kanadska vlada je za prihodnje tri mesece odredila vpoklic nadaljnjih oddelkov prostovoljcev za obrambo države. Kanadski letalski minister je sporočil snoči, da bo Kanada znatno ojačila letalstvo ob vseh svojih oba-lih. V okviru vežbanja letalcev iz imperija v Kanadi je bilo že doslej izvežbanih 11.400 častnikov in pilotov. Prvi novinci iz novih letalskih šol bodo priključeni angleškemu letalstvu v septembru. Nemški letalski napadi na Anglijo vsak dan večji Včerajšnji letalski boji so trajali skoraj ves dan — Nem-Ska letala so metala tudi bombe London, 11. jul. s. (Reuter). Komunike, ki ga je izdalo davi letalsko ministrstvo, javlja, da je bilo včeraj nad Anglijo sestreljenih skupno 14 nemških letal, 23 nadaljnjih pa je bilo tako poškodovanih, da se najbrže niso mogla vrniti v svoja oporišča. Angleži so izgubili v včerajšnjih letalskih bitkah nad Anglijo 2 lovski letali, toda pilot enega izmed njih se je rešil. Včerajšnje letalske bitke so bile največje, kar se jih je doslej vršilo nad Anglijo. Glavni boji so se razvili nad južno in južno-vzhodno angleško obalo ter so trajali tako rekoč ves dan. Največja bitka se je vršila med skupino 70 nemških bombnikov In lovskih letal ter angleškimi lovci tipa Spit-fire. V tej bitki so Angleži sestrelili 6 dvo-sedežnih nemških lovcev ter poškodovali 8 drugih, poleg tega pa je bil sestreljen en bombnik tipa Heinkel. Bitka se je vršila nad kentsko obalo, nemška letala so letela v višini 2000 do 4000 m v formaciji. V sredi so bili bombniki, okoli njih pa najprej lovska letala tipa Messerschmltt 110. nato pa lovska letala Messerschmiett 109. Druga bitka se je vršila v bližini angleške obale, ko je skupina 9 nemških bombnikov tipa Heinkel v spremstvu 50 lovskih letal napadla konvoj angleških ladij. Dva nemška bombnika sta bila poškodovana, dve lovski letali pa sta bili sestreljeni. Zjutraj je eskadrila lovcev Spitfire napadla nemški bombnik Dornier, ki ga je spremljalo 30 lovskih letal. Ob tej priliki sta bili sestreljeni dve nemški lovski letali m poškodovani dve drugi. Istočasno je bil v borbi z drugo skupino 12 nemških lovskih letal sestreljen en nem- šik aparat, dva druga pa sta bila poškodovana. Pozneje se je vršila nova bitka s skupino bombnikov tipa Dornier obdanih od lovskih letal. En bombnik in eno lovsko letalo sta bila sestreljena. Nemška letala so metala včeraj tudi bombe in sicer na več mestih v južnovzod-ni in južnozapadni Angliji ter v Walesu. Bilo je več Človeških žrtev. Angleški bombniki nad Nemčijo London, 11. jul. s. (Reuter). Letalsko rninistrstvo javlja, da so v noči od torka na sredo angleški bombniki zopet napadli luške naprave v Wi!helmshavenu in Bremenu. V Manhelmu je bila napadena petrolejska rafinerija, nadalje pa so bila bombardirana letališča v Borkumu, Texe-lu, Schipolu in Waalhavenu. Vsa letala so se vrnila s teh poletov. Pač pa pogrešajo tri angleška letala z obsežnih izvidniških poletov. Letalska borba nad Rokavskim prelivom London. 11. jul. AA. (Reuter). Kakor pripovedujejo očividci, ki so opa"Sovali letalsko borbo z neke ladje, se je udeležilo borbe nad Rokavskim prelivom ^8 bombnikov vrste Dornier in 25 lovskih letal vrste Messerschmitt 119. Smatra se. da je v toku borb bilo ubitih 10 nemških letal. Sovražna letala so napadli anerleški lovci ter protiletalsko topništvo angleške vojne mornarice. Po bitki v Sredozemlju Naknadno italijansko In angleško poročilo Rim, 11. julija. AA. (Štefani). O bitki pri Malti poročajo: Topovi italijanskih kri-žark so začeli streljati z razdalje 26 km. Borba med italijanskimi in angleškimi linijskimi ladjami je trajala 15 minut. Zadržanje italijanskih ladij je bilo odlično, četrti strel »Cagura« in >Cesarja< je zadel neko angleško oklopnico. Jasno se je videlo, kako se neka sovražna linijska ladja trudi pogasiti požar na ladji. Istočasno so Italijanske 10.000 tonske križarke začele srdito streljati proti angleškim ladjam. V trenutku najhujše borbe so številni italijanski rušilci navzlic srditemu sovražnemu ognju prešli v napad ter vrgli torpede. V tej borbi je biia torpedirana neka nasprotna ladja ter zbita tri sovražna letala. Borb so se udeležili bombniki z obeh strani. Italijanski bombniki so večkrat točno zadeli nasprotne ladje. Po prvih 15 minutah borbe sovražnik ni kazal nobene želje več nadaljevati borbo ter je smatral, da je boljše če se umakne, ker so bile gotove enote zadete. Nastajala je tema. Sovražna mornarica se je oddaljevala v smeri proti jugu ter na ta način opustila svoje prvotne namene napasti italijansko obalo. Vse italijanske vojne ladje so se vrnile v oporišče. Zadeta je bila samo ena italijanska ladja, toda škoda bo v nekaj dneh popravljena. To dokazuje odlično odpornost materiala, iz katerega so zgrajene italijanske vojne ladje. Tudi posadka italijanskih vojnih ladij je pokazala ▼ taj borbi visoko moralo in noben trenutek nI bilo videti, da M se bala sovražnika, ker je bila prepričana, da bo v tej borbi zmagala. London, 11. jul. m. (Reuter). Nov komunike admiralitete je snoci javil, da je poveljnik angleškega brodovja v Sredozemlju, ki se je spopadlo s italijanskim bro-dovjem, z obžalovanjem ugotovil, da ni bila mogoča nobena borba s sovražnikom iz neposredne bližine. Italijanske vojne ladje so se umaknile v domače luke. Eno izmed italiajnskih križark je zadel letalski torpedo, ki ga je vrglo angleško letalo. V zapadnem Sredozemlju je angleška pod mornica >Parthian« s torpedom potopila sovražno podmornico, ki jo je izsledila na morski površini. Napadi na Malto in Aleksandrijo Nekje v JP^Ujt, 11. julija. AA. (Štefani). Izve se, da so italijanska letala včeraj bombardirala vojne delavnice in skladišča na Malti. Kljub ostremu streljanju protiletalskih baterij so se vsa italijanska letala vrnila na svoja oporišča. Kaii-o, 11. jul. s. (Reuter). Včeraj je bi-io izvedenih zopet več bombnih napadov na Malto. Trije italijanski bombniki so bili pri tem sestreljeni, in sicer sta drva pa_ dla v morje, tretji pa na kopno, četrto italijansko letalo je bilo težko poškodovano. En italijanski bombnik se je zrušil na španski otok Minorco po borbi z an_ gleškimi lovci. Kairo, n. jul. s. (Reuter). Vče-*aj in v noči od torka na sredo so bili izvedeni štirje novi bombni napadi na Aleksandrijo. Po dosedanjih podatkih človeških žrtev ni bilo in tudi škoda ni bila povzročena. Kairo, n. jul. s. (Reuter). Iz Xa j robija poročajo, da so izvedli Italijani napad večjega obsega na angleško Mojaio. Po topniški pripravi je Izvedla napad pehota, ki jo je podpiralo letalstvo. Podrobnosti o napadu še niso na razpolago. Neko drugo mesto ob abesinski meji v Keniji so bom. bardirala italijanska letala ter so vrgla 80 bomb. Anglija in Japonska Tokio, 11. jul. s. (Reuter). Angleški veleposlanik Craigie je včeraj posetil pomočnika japonskega zunanjega ministra Ta-nija. Kakor javlja agencija Domej, je veljal njun razgovor razčiščenju nekaterih točk, ki so ostale nejasne po razgovoru m<-d ve_ leposlanikom Craigieom in zunanjim ministrom Ari to. Tokio, 11. jul. s. (Štefani). Zadnje dni se vrše posvetovanja japonskega zunanjega, mornariškega in vojnega ministra. Posvetovanja imajo baje namen, da določijo, kakšne korake naj podvzame Japonska za primer, če bi Anglija še nadalje ostala pri svojem odklonilnem stališču do japonskih pritožb glede na pošiljanja orožja skozi Honkong in Birmo na Kitajsko. Mnogi japonski listi zahtevajo, naj vlada opusti razpravljanje in se takoj odloči za ukrepe, ki bi hitro in uspešno preprečili pošiljanje orožja skozi angleške kolonije na Kitajsko. Tokio, 11. jul. AA. (DNB). Japonski tisk se bavi obširno z angleško noto, ki vsebuje negativen odgovor angleške vlade na japonsko noto, v kateri je zahtevala japonska vlada prepoved izvoza orožja in streliva čez Birmanijo. »Kokumin Simbunt pravi, da se zdi, da je bila osebna Oiurchillova želja, naj se pošlje japonski vladi tak odgovor. List pravi, da vodilni angleški krogi nikakor ne razumejo potreb modernega časa, in ne uvidijo, da ni mogoče nadaljevati politike na Daljnem vzhodu, kakor se je do. slej vodila. Ravno ta napačna politika Anglije na Daljnem vzhodu lahko dovede do katastrofe za Anglijo. »Hoči šimbunc zahteva energično zunanjo politiko ter čim tesnejše sodelovanje z onimi državami, ki so Japonski naklonjene. Zavrniti je treba zunanjo politiko, ki gre za tem, da se še nadalje sodeluje z Veliko Britanijo, ker le.ta dela proti interesom Japonske. Ljubljana v številkah Ljubljana kašo sicer že znake velikega mesta, toda dobra tretjina smjene površine m ie vedno travniki in Trgovinski sporazum med Madžarsko in Bolgarijo Budimpešta, JX jul. AA. (MIT). Kot rezultat pogajanj je bil včeraj v Budimpešti podpisan madžarsko-bol ga r.ski sporazum, na osnovi katerega se doleča za eno leto okvir trgovinske izmenjave. Na osnovi tega sporazuma so bili dosedanji kontingenti znatno zvišani. Novi poveljnik v Leningradu Mo»«va, ii. jul. (DNB). »Krasnaja Zvezda« poroča, da je za novega poveljnika leningrajskega vojnega okrožja Imenovan general Kirkunos. Njegov prednik general Mareskov je bil pred kratkim imenovan za armadnega generala. Karelijsko Unska republika M°*kva, 11. jul. AA. (DNB). Prvo zasedanje vrhovnega sovjeta karelijsko-finske republike se je končalo včeraj v Pe_ trozadovsku. Ob tej priliki je bila vzeta na znanje ustanovitev nove zvezne republike, katere vodja bo Kusinen. Aretacija bivSega litvanskega predsednika K°vno, 11. jul. AA. (DNB). Bivši Ii_ tvanaki predsednik vlade Merkis je udi aretiran v Rigi ter odpeljan v Kovno. Njegova aretacija je bila izvršena v trenutku, ko je hotel stopiti v letalo ter se odpeljati v Stockholm. Italijanska komisija za premirje v Tonlonu Rim, 11. jul. br. (Havas). Italijanska komisija za premirje je prispela včeraj v Toulon. Naloga te komisije je, da skupno s francoskimi mornariškimi strokovnjaki uredi vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem določb sporazuma o premirju. Nemško Švedska trgovina Stockholm, 11. jul. s. (DNB). Včeraj so se ugodno končala nemško švedska trgovinska pogajanja, ki določajo znatno razširjenje medsebojnega blagovnega prometa. Švicarska živina za Nemčijo C url h, 11. jul. z. Kakor se izve, namerava Nemčija jeseni nakupiti v Švici 12.000 rrlav plemenske živine. S tem se bo izvoz živine iz Švice, ki je prišel zadnje leto po-[ polnoma v zastoj, zopet noživel.__ Ljubljana, 11. julija Bros statistike si ne moremo ustvariti prave slike o prestolnici Slovenije. Doslej pa je bila statistična služba pri na« še v povojih. Nekateri še zdaj ne kažejo zanjo pravega razumevanja. Čeprav je neobhodno potrebna kot vodilo v gospodarskem življenju, ne Ic za proučevanje splošnih socialnih razmer. Statistika nima samo vrednosti za raziskovalce, socialne delavce in znanstvenike, temveč ima tudi velik praktičen pomen. Toda naš namen ni. da bi dokazovali, kako potrebno bi bilo, da bi se statistična služba razvila ter izpopolnila čim bolj tudi pod okriljem mestne občine; opozarjamo le na pomembno statistično publikacijo, II zvezek »Statističnega letopisa mesta Ljubljane za tleto 1939«, ki ga je te dni izdal statistični odsek mestne občine. Pozimi smo poročali o 1. zvezku »Letopisa« in navedli nekatere zanimive šte-viLke iz življenja nagega mesta. II. zvezek znatno izpopolnjuje prvega in v njem so tudi nekateri podatki, ki prej še niso bili dovoilj zanesljivi in točni, popravljeni. Sef statističnega odseka dr. A Vogelnik si je pri zbiranju podatkov prizadeval, da bi osvetlil naše mesto kolikor mogoče od vseh strani s številkami. To pa nikakor ni lahka naloga, kajti pri nas je zelo težko zbirati podatke. Številne tabele vsebujejo podatke za vsa leta, odkar se razvija Ljubljana v svobodni državi. — Začnimo z vremenom, ki naše meščane vedno zanima, zlasti letos... Po poročilih mestnega fizikata je ljubljanska klima zdrava, česar bi marsikdo ne sklepal po količini padavin, ob.ačnosti in megli. Lani nam je nebo tudi naklonilo znatno preveliko mero padavin, skupno 1508 mm. Povprečje padavin v Ljubljani, izračunano na daljšo dobo. znaša 1440 mm na leto. Od 1. 1918 doslej jc biio največ padavin 1. 1937, in sicer 2376 mm. Nad 2000 mm je biilo v zadnjih 20 letih samo še 1. 1933. Najbolj suhi pa sta bil. leti 1920 in 1921, ko je bilo le po 850 in 931 mm padavin. Rekord po največji kol:»"ini padavin v enem dnevu una 1. 1926 ko je 27. septembra bilo 153 mm dežja. Lani je bilo največ padavin 6. oktobra in sicer 70 mm. Povprečna letna temperatura je lani znašala 9.7 C. Najvišja je b :a 22. avgusta, ko je znašala 30.6 C, najnižja pa 29. decembra, —19.4 C, Skupno je bilo lani 153 dni s padavinami, 95 meglenih in 33 z nevihtami. Nekateri domnevajo, da Ljubljana ni več tako meglena kakor je bila včasih. V zadnjih 20 letih je bilo največ meglenih dni, in sicer 178, 1. 1^26. Najmanj, meglenih dni je bilo v letih 1918 in 1919, po 82 in 96. Predlanskim ie bilo 122 meglenih dni in L 1937 celo 156 Po vsem tem ne moremo trditi, da regulirana Ljubljanica ali »osuševanje Barja« vpliva na proslulo ljubljansko meglo. Zd1 se da megla zavisi predvsem od vetrovnosti in drugih atmosferskih pogojev. Površina mesta po kulturah nam kaže, da je Ljubljana res vrtno mesto saj je vrtov 383 ha in 85 arov, da ima tudi velike gozdove (680.17 ha) m v veliki men kmeč- ki značaj, zlasti po priključitvi okoliških občin, saj je njiv 160738 ha. Velika površina odpade še na travnike, ki jih je največ na Barju. Skupna površina travnikov znaša 2877.38 ha, a k temu je treba prišteti še 81.82 ha pašnikov. Skupna površina Ljubljane z nerodovitno zemljo (703.52 ha) znaša 6536.9 ha. »Letopis« vsebuje rudi posebej podatke o prebivalstvu v priključenih občinah, ki ga je bilo po popisu 19. septemora 1935 skupaj 22.459; v viški občini 7467, v mo-ščanski 7451, v Zg. Šiški 5183 in v Step*-nji vasi. Jezici in Polju 2358. Po poklicnih skupinah je odpadlo izmed okoliškega prebivalstva največ na industrijo in rbrt, 3089 na kmetijstvo pa samo 590. Okoli'ko prebivalstvo je mlajše kakor meščani; večino imajo od 26—30 let stari, ki jih je bilo 2475. V starosti *xi 1—25 Jet jih ie bilo celo 9985, torej skoraj polovica okoliškega prebivalstva. Odkar je k Ljubljani priključena okolica, sc nam ni treba več bati, da bo prebivalstvo začelo izumirati. Srednje število ljubljanskega prebivalstva je lani znašalo 87.425. Naravni prirastek je zna-al 225 prebivalcev. Porok je bilo lani 1000, živorojenih otrok 1088, in umrlo jc 863 prebivalcev. Posebej je treba opozoriti na demografske indekse ljubljanskega prebivalstva. Razveseljivo je zlasti, da jc zadnja leta visok vitalni indeks, tc se pravi, da se rodi znatno več živih otrok na 100 umrlih. Najnižji je bil vitalni indeks v prvih povojnih letih; L 1918 jc znašal samo 54 5. Dvigati se je začel t 1922. ko jc znašal 101, L l(-27 je upadel rta 99, nakar se je zopet dvigal in je znašal L 1932 celo 125.9. L. 1934 je upadel na 96.7, nakar *,e naraščal ter se je povzpel predlanskim na najviši- točko v zadnjih 20 letih, na 131.4 Lan: je znn^l 126.1. Največji naravni prirastek prebival* stva v zadnjih 20 letih je bil predlanskim, ko je znašal 3.07 na 1?00 prebivalcev, lani pa 2.57. Upoštevati moramo, da je v povojnih letih bilo celo zaznamovano nazadovanje prebivalstva, 1. 1918 — 6.87. Razveseljivo je tudi, da jc nataliteta (število živorojenih na 1000 prebivalcev) v zadnjih letih precej viseka. čeprav je bila v nekaterih letih v prejšnjem desetletji, višja. Lani je znašala 12.44, predlanskim 12.81, najvišja pa je bila v zadnjih 20 ic«;h 1. 1924, ko je znašala 15.93. Najnižja je bila I. 1917, ko je znašala samo 8.22 Nedvomno vas bo zanimala tudi nupcialiteta, število porok na 1000 prebivalcev. Najvišja ie bih 1. 1921. ko je znašala 17.82. Lani je bila znatno nižja, 11.44, a najnižja je bila L 1918, ko je znašala lle 9.23. Ko že govorimo o porokah, naj še omenimo, spodinje nekoliko več sladkorja v mestih. Zato je še tem bolj nerazumljivo, čemu so ljudje čez noč postali tako lačni sladkorja. Ne. cavno so bila objavljena uradna poročila, da je sladkorja dovolj do neve kampanje. Iz številk je bilo razvidno, da je starega sladkorja v zalegah sJadkornih to_ varn še več kakor ga lahko porabimo do začetka izde-ave novega. Cemu so si torej zdaj ljudje začeli delati zalege sladkorja? Kdo jih je prestrašil? Pri tem jc stvar še tem bolj čudna, ker so si začeli delati zaloge tudi nekateri trgovci. Veletrgovina s sladkorjem v Ljub_ ijani zadnje dni ne mere zmagovati navala odjemalcev. Vagoni sladkorja sicer redno prihajajo v Ljubljano, tako da bi ne bilo treba nobenega nereda in bi se lahko vsi odjemalci založili z blagom po vrsti, če bi kupovali samo za normalne potrebe. Takšne zmede so škodljive trgovcem in konzumentom. Cemu se nekateri zalagajo zdaj s sladkorjem tako, kakor da ho_ če jo za vsako ceno povzročiti pomanjkanje? Ce pojde tako naprej, bodo morali v resnici nekateri ostati brez sladkorja na račun tistih, ki brezvestno kupičijo blago. Sladkor je življenjska potrebščina in nje- govo kupičenjo je treba prištevati med brezvestne spekulacije. Vse takšno primere bd naj oblasti nemudoma preprečile s strogimi ukrepi, brez ozira na desno in levo. Velik požar v Gaberju pri Celju Celje, 11. jula. Snoči okrog 23.15 se j evnelo veliko gospodarsko poslopje poleg vile Livade na Mariborski cesti v Gaberju pri Celju, last veleposestnice in vdove po znanem narodnem voditelju ge. Adele Dečkove. To gospodarsko poslopje je že lani uničil požar, nakar ga je pustila lastnica popolnoma obnoviti. Gospodarsko poslopje je doslej že dvakrat pogorelo. Snoči je nastal ogenj sredi prvega nadstropja, kjer režejo rezanico za živino. Ogenj se je hitro razširil in je zajel vse ostrešje. Gasilcem iz Gaberja in Celja se je v dveh urah posrečilo ogenj pogasiti. Zgorelo je vse ostrešje, ogenj pa je uničil tudi gorljive dele prvega nadstropja, hmeljsko sušilnico, mnogo sena in slame. Skoda znaša okrog 150.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. Kaže, da je ogenj zanetila zlobna roka SOKOL Ljubljanski Sokol naznanja tužno vest, da je umrl njegov zvesti član brat ing. Vladimir Mikuž in vabi članstvo, da se udeleži pokojnikovega pogreba, ki bo danes 11. julija ob pol 18. z 2al, iz kapelico sv. Petra. Zbirališče pred Žalami. Obleka meščanska in znak. Neizprosna usoda nam je iztrgala iz naše družine srna Hflirka DIJAKA I. LETNIKA DRŽ. UČITELJIŠČA Pogreb dragega sina in brata bo v petek dne 12. julija 1940 ob 5. uri popoldne (ne ob 8. uri) iz hiše žalosti v Zalogu X. na pokopališče k D. M. v Polju. ZALOG, dne 11. julija 1940. Žalujoča družina Bodal« 8tev. 156 »SLOVENSKI NARODc, četrtek, 11. juHJa 1*». Stran S ženina Dane a premiera odlične francoske komedije Predstave danes ob 16.. 19. m 21 uri KINO UNION, tel. 22-21 V zakonu razočarana mlada žena najde pota, da si zopet pridobi nezvestega moža. V glavnih vlogah Viviane Romance, Roger Ducheane In drogi. DANES ZADNJIKRAT. KEN MAYNARD, pojoči kovboj in njegov čudežni konj TARZAN v napetem filmu velikih podvigov in junaških borb na ameriškem divjem zapadu. KINO SLOGA, tel. 27-30. JEZDEC MAŠČEVALEC DNEVNE VESTI — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 55 z dne 10. t. m. objavlja uredbo o direkciji za zunanjo trgovino; spremembe in dopolnitve uredbe o varčevanju z živili; uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze; spremembo pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s srednjo kmetijsko šolo: odločbo o činu raznih šol in tečajev; odločbe občnih sej državnega sveta; k odst. 2. § 259. zak. o. ur.; § 10. zak. o obč. upravnem postopku; § 125. gradbenega zak.; prip. 7. k tar. p. 12. zak. o taksah in spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana dr. Miran M a 1. in dr. Marija Rupert, oba v Ljubljani. — Spremembe pri podružnici Obrtne banke kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. »Obrtni vestnik:« poroča v svoji najnovejši številki, da je upravni odbor Obrtne banke kraljevine Jugoslavije v Beogradu ns svoji zadnji seji razrešil dolžnosti člana izvršilnPEia odbora ljubljanske podružnice g. Ivana Ogrina, na njegovo mesto pa je imenoval g. Ivana Briclja. stavbenika v Ljubljani. Na isti seji je upravni odbor banke imenoval za prokurista podružnice g. Frana Dobrška. — Opozorilo telcfonskini naročnikom. Vse telefonske naročnike opozarjamo, da poteče 15. julija rok plačila telefonske naročnine in čolžnih obrokov instalacije. Vplačilo naj se izvrši na dostavljene ček. položnice računa 10225. Telefone, za katere ne bo naročnina do tega dne poravnana, mora pošta dne 16. julija izključiti lz prometa, za ponovno vključitev pa je treba plačati takso 100 din. Vse eventualne reklamacijo je treba nasloviti pošti Ljubljana I. ali pa telefonično na 43—07. — Sezonska brz«vlaka B-9 in B_10 tvorita prav udcgno zvezo tako iz Beograda v Ljubljano, kakor iz Ljubljane v Beograd. V obeh vlakih je tudi več prostora kakor v re fcnem brzovlaku. Iz Ljubljane odhaja sezonski brzovlak ob 22.10 ter prihaja v Bec-^rad ob 8.40. Iz Beograda odhaja oh 20.58 ter je v Ljubljani ob 7.40. — Sprememba voznega reda na progi Novo mesto—Straža-Toplice. Do 5. septembra, v času šolskih počitnic, na progi Novo mesto—Straža-Topiice ne bosta vozila redna vlaka št. 9532 in 9533 (odhod iz Novega mesta ob 6.35 in prihod v Stražo-Toplice ob 6.53. odnosno odhod iz Straže-Toplic ob 7 04 in prihod v Novo mesto ob 7.22. Zato pa bosta vozila v tej dobi na Isti progi redno vlaka št. 9534 in 9535, ki odhaja iz Novega mesta ob 7.45 in prihaja v Stražo-Toplice oh 8.03. odnosno odhaja iz Straže-Toplic ob 8.13 in prihaja v Novo mesto ob 8.31. — Popularni vlaki na Su*ak. Rplit In fcirxnik. Putnik nam sporoča, da bosta vozila v soboto 13. t. m. Iz Zagreba na Si-.šak ter v Split in Šibenik posebna po-pxj!aroa vlaka, ki se bosta vračala v nedeljo zvečer. Cona vozovnic bo izredno nizka, k oboma vlakoma Je ugoden priključek iz Ljubljane, tudi voznina za pri-kljtiček je znižana. — Kako je bil dvignjen torpedni rušileo 3>Ljubljana«. Včeraj dopoldne so končno dvignili torpedni rušilec »Ljubljano«. Za reševanje ladje so se temeljito pripravili, tako da je šlo končno vse posreči. Pri dviganju potopljene ladje so se posluževali strnjenega zraka v posebnih cilindrih. Kot pomožni ladji sta sodelovala »Spasilac«, naša vojna ladja in >Cyklop« ladja družbe Tripković. >Ljubljano« so začeli dvigati ob 9. in že prei 11. je bila na površini. Takoj petem so začele obratovati motorne črpalke in včeraj so iz ladje že izčrpali vodo. šele zdaj bo komisija lahko ugotovila poškodbe in škodo. Začasno bodo ladjo zasidrali v šibeniškem pristanišču, kjer jo bodo natančno pregledali in Sele potem jo bodo poslali v ladjedelnico na popravilo. — Nad 19,000.000 za šole v banovini Hrvatski. Sklenjeno je, da bodo letos zibali v banovini Hrvatski 54 ljudskih šol in 334 popravili odnosno razširili. Določeno je okrog 19.5 milijona din za nove šole in popravila ter razširitev starih šolskih poslopij. Za novih 54 ljudskih šol bodo porabili 6,710.000 din. Zemljišča za te šole bodo dale občine brezplačno. Izdelani so načrti posebnih tipov šol za Hrvatsko Primorje, Hercegovino, Severno Bosno, Liko in Slavonijo. Za popravilo 186 poslopij ljudskih šol je določila banska uprava 4,276.305 din. Največ šol bodo popravili v Dalmaciji in Hercegovini. Za dograditev 148 šolskih poslopij je določena vsota 8.2S7.670 din, in sicer v Severni Bosni, Liti, Slavoniji in Hrvatskem Zagorju. — Strašen samomor v Zagrebu. Včeraj je prišlo v Zagrebu do razburljivega dogodka, ki je pretresel zagrebško prebivalstvo. Skozi okno 4. nadstropja poslopja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je skočila bivša dnevničarka tega urada Olga Gerzej in obležala na pločniku mrtva. Pred nekaj dnevi je prejela odlok o redukciji in včeraj je prišla v ura<3, da bi se poslovila od znanega u radništva. V uradu za kartoteke je zbežala proti oknu in preden so jo mogli prestreči, se je pognala na prosto. Olga Gerzej je imela z uradom pogodbo da jo lahko odpuste, ko je ne bodo več potrebovali. Zadnje čase je prejelo odpoved okrog 30 uslužbencev, ker likvidirajo oddelek za kartoteke. Olga Gerzej je bila porečena in imela je hčerko. Družina le živela v zelo slabih razmerah. _Priprave za ustanovitev rudarske iole ▼ Drnišu. Iz Zagreba je prispela v Drniš pri Šibeniku posebna rudarska komisija, ki si je ogledala razna zemljišča za novo rudarsko šolo. Prvotno je bilo določeno, da bo- ta šola sezidana v Varaždinu, ni pa prišlo do sporazuma rned občino in banovino. Zato je bilo sklenjeno, da sezidajo šolo v Drnišu v središču rudarstva severne Dalmacije Fo napovedih iz poučenih krogov bodo poslopje začeli zidati 2e letos. — Vpisovanje v šolo za zdravstvene pomočnike. šola narodnega zdravja v Zagrebu je razpisala natečaj za vpis 36 učencev v šolo za zdravstvene pomočnike. V šolo sprejemajo učence, ki so z uspehom končali najmanj še^t racrcilvV srednje ali nji enake šole in ki niso mlajši od 18 in ne starejši od 24 let. Prošnjam je treba priložiti: krstni list, domovnico ali potrdilo o državljanstvu, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, davčno potrdilo in kratek življenjepis. Prošnje je treba poslati najpozneje do 15. avgusta t. 1. Pouk se prične 1. septembra in traja 18 mescev, gola za zdravstvene pomočnike z zaključnim izpitom je enaka popolni srednji šoli z napravljenim zrelostnim izpitom glede na kvalifikacijo za uradniški položaj v socialno-politični in zdravstveni službi Absolventi šole za zdravstvene pomočnike lahko dobe zaposlitev kot mestni tržni nadzorniki, laboranti aU desinfektorji. Vse podrobne podatke daje šola narodnega zdravja v Zagrebu, Mirogojska cesta 4. — Tatvina v Metliki. Na škodo Orliča-vih je bila ukradena v Metliki 700 din vredna, štiriredna harmonika, tri moške obleke, dolg siv zimski plašč, nove hlače modre barve, siv klobuk in nekaj druge obleke, v skupni vrednosti 3820 din. Tat je bil hrvatsko govoreč neznanec, star okrog 25 let, ki je krenil s plenom nekam proti Gorjancem. — Ukraden radio-aparat. Iz Peklarjeve gostilne na Jesenicah je bil te dni ukraden 6000 din vreden radioaparat znamke »Standard«. Aparat je bil štiriceven in opremljen z zvočnikom. Tatvine je sumljiv okrog 28 let star moški, srednje velike postave, ki je bil menda tudi precej lačen, kajti z aparatom vred je odnesel tudi za 12 din peciva. — Ponesrečenci. Priložnostni delavec Ivan Kambič je včeraj v neki gostilni valil po stopnicah poln sod vina, ki ga je pritisnil k steni in mu poškodoval prsni koš. — Poklicni reševalec Maks Povše iz Ljubljane je včeraj doma cepil drva in se pri tem hudo vsekal v levo roko. — Po-sestnikova žena Ivana Narone je včeraj gnala napajat kravo, ki jo je pa podrla, da je padla. Krava ji je stopila na levo ramo in ji zlomila kost. — Hujšo nesrečo je doživel včeraj tudi rudar Franc Žveplan iz Hrastnika. Pri delu je prišel med dva vagončka. ki sta ga stisnila, in ie žveplan obležal nezavesten, s hudimi notranjimi poškodbami. — Posestnik Ciril Eržen iz Železnikov je včeraj brusil koso, ki pa mu je ušla iz rok. Ko jo je hotel vlo-viti, mu je rezilo prerezalo kite na desnici. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in toplejše vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru, Zagrebu, Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je bila v Splitu "^27. v Dubrovniku 26. v Kumboru 23, v Beogradu. Sarajevu in Rabu 22, v Ljubljani in Zagrebu 21. na Visu 19, v Mariboru 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2, temperatura je znašala 13.6. Iz L'iisklf^fie —Ij Poziv vojnim dobrovoljcem. V Ljubljani je umrl 9. t. m. naš tovariš — vojni dobrovoljec Joško š^of, zvesti član do-brovoljske organizacije. Pogreb dragega po-Tojnika bo danes 11. julija ob 4. pop. iz žal — kapela sv. Niko'aja — na pokopališče k Sv. Križu. Vojni dobrovoljci spremimo zaslužnega borca za Jugoslavijo na njegovi zadnji poti z dništvenim piaporom. Zberemo se ob pol 4. na Žalah. Uprava Srez. org. voj. dobr. v Ljubljani. —lj PrcgloJ. motornih vozat ki služijo javnemu premetu (avtobusi, avto taksi ji) bo za drugo polletje v Ljubljani na Bregu št. 20, dohod v Novega trga, dne 15. julija 1940 od 9.30 do 11. ure. Pri tej priliki bodo pregledana tudi vsa druga motorna vozila, ki letos iz kakršnegakoli razloga še niso bila pregledana osnosno odo_ brcna za promet v letu 1940. Ker se sme obratovati samo z pregledanim in za promet odobrenim vozilom, opozarja uprava policije eventualne zamudnike na posledice. u— Enoletni trgov«*! tečaj mestne ob čine ljubljanske. Redno vpisovanje bo 9 septembra, vendar se učenke lahko priglasijo pismeno v teku počitnic. Ker je število učenk omejeno, bodo imele le-te pri sprejemu prednost. Prijave je treoa nasloviti na ravnateljstvo tečaja, mestni licej, Blei-weisova 23. Opozarjamo, da sprejemamo izklučno le učenke z malo maturo ali završnim Izpitom. —lj Se vedno nepojasnjen vlom. Dne 13. junija je bilo med popoldanskimi urami vlomljeno v stanovanje privatne uradnice Sonje Nedeljkove, za Gradom št. 11. Vlomilec, ki je prej na spreten način izvabil iz hiše sosedo Nedeljkove, o njej sami pa. je vedel, da je tisti čas zaposlena, je vdrl v sobo s pomočjo ponarejenega ključa in odnesel 16 tisočakov, briljantne uhane, briljantni prstan, briljantni obesek in še nekaj druge zlatnine, nadalje kožo srebrne lisice ter več drugih stvari. Skoda zaradi vloma je bila ocenjena na okrog 60.000 din. Policija je takrat prijela neHega osumljenca, ki pa se je izvil iz zagate, kasneje pa pri zasledovanju pravih tatov ni imela sreče. Vlomilca seveda še iščejo in je sedaj tudi okradenka razpisala 3000 din nagrade dotičnemu, ki pojasni vlom. —lj fctevline aretacije. Pri neki tvrdki v Vošnjakovi ulici so ie dalje časa opazovali, da jim zmankuje iz skladific razno špecerijsko in kolonialno blago. Tatov nikakor niso mogli zasačiti, slednjič pa se je vendarle posrečilo, da so izsledili zmikavte v osebah nekih delavcev. Tatovom p ficttel m *** defefcUv Franc Zadnikar, ki je tudi prijel nekega Franceta Vrtač-nika, doma iz kamniškega okraja in Franceta Hrusiča is okolice Novega mesta. Tatova, ki sta napravila za okrog 4000 din škode, bosta izročena sodišču. Zaradi raznih utaj je bil aretiran bivai raznaaalec trgovskih zavitkov Anton Zebre iz Kranja, policija pa je prijela tudi 401etnega Franca Cerina iz Borovnice, ki ga je te dalje časa iskalo ljubljansko okrožno sodišče zaradi goljufij ter 401etnega Andreja Trel-ca, ki ima na vesti nekaj tatvin. Iz policijske kronike Ljubljana, 11. julija. V stanovanje Bvgenije Bratkovičeve v Cigaletovi ulici se je vtihotapil pred dnevi neznan zlikovec. Medtem ko so bili domači odsotni, je tat ukradel iz stanovanja zlato zapestnico z modrim kamnom, broš o z zlato zvezdico na sredi in obrobljeno z zlatom, par zlatih mansetnih gumbov in nekaj druge zlatnine v skupni vrednosti 1500 din. Za tatom manjka vsaka sled. Tudi v stanovanje Janeza Pogačnika na Borštnikovem trgu je prišel te dni drzen tat. Ukradel mu je zlato zapestno uro na jer-menčku, vredno 650 din. Podstrešna >podgane tudi za driure banovine v državi. Uredbo o maksimiranju cen za druere banovine bo predpisal trc^>-vinski minister. Kazen tega bo predpisano, da bodo morali prodajalci, bodisi kmetje ali trgovci, ako bodo imeli nad 500 kubičnih metrov drv, rezervirati polovico za potrebe javnih ustanov, n. pr. bolnic, Sol itd. Glede na to smemo pričakovati, da bo ministrstvo kmalu izdalo uredbo o maksimiranju cen drv in o rezervah za javne ustanove Po uredbi banske uprave banovine Hrvatske so producenti in trgovci z drvini dolžni v roku 8 dni po objavi uredbe prijaviti količino produkcije odnosno zalosre drv pristojnim oblastem. Kdor bi prekršil ta predpis, bo kaznovan z zaporom do Šestih mescev in denarno kaznijo do 100.000 din. Predpisane so maksimalne prodajne cene drv za vse vrste po kvaliteti in vrsti lesa. Bukova drva dru^e vrste smejo biti najdražja po 1800 vagon, tretje vrste po 1550, g-abrov-i drva po 2150, druere vrste po 1910 in tretje vrste po 1700. Dalje so še predpisane maksimalne cene za jesenova. hrastova in mešana drva. v teh cenah so vračunani vsi stroški produkcije, poslovni davek in Čisti dobiček producenta. K tem cenam se smejo prišteti samo efektivni železniški strogkl. mestna trošarina, stroški tovornega lista in tehtanje ter stroški prevoza od postaje do skladi5ea trgovca s stroški za zlaganje drv v skladiščih vele-trgovcev in z zaslužkom veletrgovca 10 V«. KOLEDAR Danes: četrtek, 11. julija: Olga, Pij I. DANAŠNJE PRIREDITVI Kino Matica: zaprto Kino Slo.sa: Jezdec maščevalec Kino Inion: 2enina osveta Kino Šiška: Pension Filoda LEEABNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvctska cesta 4, Bohinec ded.. Rimska cesta 31. SPD Planinci, poslušalci radia! Slovensko planinsko društvo v Ljubljani bo od 12. julija dalje vsak petek redno v času od 20. do 20.10 dajalo planincem potrebna navodila in nasvete za izlete ob sobotah in nedeljah-Planinci, ki poslušate novice po ljubljanskem radiu, pazite ob petkih ob 20. na poročila Slovenskega planinskega društva. Prvo tako poročilo bomo oddajali v petek 12. t. m. Tudi Kravanja aretiran BeOgrad. ll. julija, e. Današnja >Politl- ka« javlja: Ljubljanska policija je aretirala tudi drugfega. izmed trojice, za katero je bila razpisana tiralica z nagrado 100 tisoč dinarjev. To je 29 let star trgovski potnik Ferdinand Kravanja. Kravanja je bil pred kratkim v ljubljanski bolnici, od koder pa je pred tremi dnevi odšel Pol!cija je zvedela, da je v sanatoriju in ga je včeraj popoldne aretirala. Na begu je samo se tretji član zasledovane trojice Alojzij Knez, za katerega ni znano, kje se skriva. O aretaciji Antena Ivančica smo poročali že včeraj v enem delu naklade Slovenskega Naroda«. Sorzna noročifa Curih, 11. julija. Beograd 10, London 16.45, New York 411.50, Milan 22.30, Madrid 40, Berlin 176.75. Pastani In ostani član Vodnikove družbe? Zadnia poročila: Naše gospodarske z Nemčijo zveze minister dr. Andres o gospodarsit lovanju Jugoslavije z Berlin, 11. julija AA. Nemška revija »Das Reich« prinaša v svoji zadnji številki članek jugoslovenskega ministra za trgovino in industrijo dr. Ivana Andresa o gospodarskem sodelovanju Jugoslavije z Nemčijo. JDr. Andres pravi v članku, da se je ožje jugoslovensko-nemško sodelovanje na gospodarskem polju začelo pred 6 leti. Danes lahko že točno ocenimo rezultate tega sodelovanja. Naglasiti moramo velike uspehe, ki so bih doseženi v tako kratkem času nemško-jugoslovenskega gospodarskega sodelovanja. Jugoslavija se ima predvsem svojim gospodarskim zvezam z Nemčijo zahvaliti, da si je tako hitro opomogla od težkih posledic svetovne gospodarske krize. Gospodarski napredek Jugoslavije, ki se je takrat začel, se nadaljuje še danes navzlic vojnim zapletljajem v Evropi. Ti zapletjlaji niso mogli omajati naših medsebojnih gospodarskih odnošajev. Stabilnost naše medsebojne izmenjave blaga je najboljši dokaz, da smo šli v svoji gospodarski politiki po pravi poti. Toda če tudi tega dokaza ne bi bilo, bi moral vsakdo, ki točnejše prouči gospodarsko strukturo obeh držav, priti do sklepa, da vsebuje gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo zdravo osnovo, ki že sama po sebi nudi ugodne pogoje za plodovito sodelovanje. Med temi pogoji je treba predvsem naglasiti razliko strukture naših narodnih gospodarstev, ki je bila vedno najboljši pogoj za živahno izmenjavo dobrin. Pri tem ne mislimo samo na razlike, ki obstojajo med agrarno in industrijsko državo. Omenjena ralika ne od-visi od tega, ali bo Jugoslavija imela vedno 75f/c kmetov. Napredek jugoslovenske industrije ni nobena ovira za to, da se jugoslovensko in nemško gospodarstvo ne bi moglo dopolnjevati. Nasprotno, zvišanje kupne moči Jugoslavije, ki bi nastala zaradi močnejšega razvoja industrije, bi samo zvišala sposobnost jugoslovenskega trga kupovati nemške proizvode. Različnost gospodarske strukture in veliko bogastvo Jugoslavije na gotovih surovinah bo vedno omogočala zvišati uvoz iz Nemčije ter izravnati trgovinsko bilanco. To stanje so merodajni nemški gospodarski krogi uvideli v polni meri in to je ravno prvi razlog, zakaj so nove nemške gospodarske smeri našle razumevanje tudi v jugoslovenskih krogih. Jugoslavija in Nemčija sta dve sosednji državi. Vežejo ju železnice in reke, kar omogoča obema državama naravno izmenjavo dobrin. Ta izmenjava dokazuje tudi v sedanji vojni dobi in dobi mednarodnih sporov nevtralnost, ki si jo je Jugoslavija znala zagotoviti, ker je onemogočen vsak vpliv na medsebojni blagovni promet. Po sestanku v Monakovem Madžarsko zaupanje v „nov red" — Rumunski proti-predlogi na madžarske zahteve Budimpešta,, n. jul. j. (Štefani). V današnjem uvodniku objavlja i-Pester Lloyd« pomen zgodovinskega dne 10. julija, ko je Hitler v navzočnosti grofa Ciana sprejel madžarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra, potem ko jima je prebivalstvo priredilo navdušen sprejem, članek naglasa, da Madžarska ni nov prija_ telj Italije in Nemčije in da sta na drugi strani obe velesili vedno kazali simpatije in zanimanje za Madžarsko, ki je bila odločena, da se nikoli ne ukloni diktatu z 1. 1919. Članek radaljuje: Razgovor, ki se je dolgo vodil v prijateljskem duhu v kancelar je vi delovni sobi v Monakovem in ki je dovedel do sestan ka italijanskega in nemškega zunanjega ministra z madžarskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom, -o dal kakor ni bilo drugače pričakovati, polno soglasje mnenj, naziranj in načrtov. Vodja Nemčije in duce sta se lotila dela, da ustvarita nov red na evropskem Kontinentu na zdravi, pravični m za to resnejši ter varnejši podlagi kr.kor je to sploh kdaj bilo. Madžarska bo. o tem smo globoko pre_ pričani, v tem novem evropskem redu imela njej dostojno in pripadajočo vlogo. Vlogo, ki nam jo narekuje duh Hitlerja in Mussolimja, bo Madžarska sprejela z radostnim zadoščenjem, kadarkoli nastopi trenutek, ko bo Madžarska pristopila k izpolnitvi svoje zgodovinske naloge. Naša hvala pri tiče državnikom in vodjem njunih velikih cližav in njunih resnih sotrud_ ni kov, ki nam bodo pri upoštevanju zgodovinskih dejstev pa tudi verjetno naše lastne vrednosti dali vlogo, ki jo bomo v zavesti naše zgodovinske misije izpolnjevali s pametno umerjenostjo in dostojno modrostjo. IltiKarcšta, 11. jul. (Ass. Press). Kralj Karol vodi težko borbo, da ohrani narodno fronto napram novim grožnjam. Ko je bivša stranka železne garde Karolu začela delati težave, je odstavil njenega šefa generala Antonesca in ga poslal v končen, tracijsko taborišče. Sodijo, da bo v primeru, kadar bedo madžarske zahteve uradne predložene, Ru-munija predlagala izmeno prebivalstva in nakup raznih važnih industrij v Transil-vniji, namesto na odstopi to ozemlje. V primeru, da Madžarska takega predloga ne sprejme, bo Rumunija morda predlagala kompromisno rešitev, da odstopi del obmejnega ozemlja in da se Madžari iz Rumunije izselijo. General Antonescu izpuščen Bukarešta. 11. jul. j. BO£TB U BAJPIMSJ&B Oaniel Krinka ljubezni Bertrande ni motil kontrast med nedolžnostjo in zrcalom greha. Ni ga še poznala. Bertranda, divja roža primorja je od svojega rojstva vdihavala samo ozračje Oceana, potem je pa sledila nesrečni zvezdi, toda čisti svoji ljubezni, a resničnega zla ni poznala. Njena pot, pot žalosti in pogube, jo je privedla na sam rob gnusobe, valeče se izpod zemlje velikih mest. Dotaknila se je mlak uže, ne da bi jo videla, kajti oči je imela uprte v višave. Ta čas, ko sta njena tovariša prižigala svoje cigare, je stopila Bertranda k otrocičku, da bi se prepričala, dali mu ni prevroče. Princ de Villingen je vstal in stopil k otrocičku, ležečemu na posteljici iz blazinic, namenjenih za orgije. Čuden in otožen smehljaj mu je zaigral na obrazu. — Lep deček je, kajne ne ? — je dejala Bertranda. — Lep... ta beseda ni povedala mnogo, čeprav je bila izgovorjena z velikim materinskim ponosom. Speče dete je bilo dražestno, podobno Jezuščku, ki ga polaga Rafael v naročje svoji Madoni. Gilbert se je sklonil in poljubil otročička na čelo. Bertrandi so pritekle solze iz oči. Prijela je za roko mladega očeta, ki je s tem poljubom priznal svojega sina. Escaldas je sedel za mizo in odrezava! v zadregi konec havanske cigare. Zdelo se je, da blodi njegov pogled nekje drugod. Toda princ ni bil mož, ki bi bil zavlačeval nežne trenutke. Vrnil se je na svoje mesto, poprosil Boli vijca za cigaro, jo prižgal in dejal Bertrandi: — Čuj, draga moja, postati hočem tvoj in tega otročička prijatelj! Bertranda je napravila živahno kretnjo pri besedi »prijatelje, ki se ji je zdela tako hladna. Ta prisotnost tretjega je zadržala njen protest ljubezni. — Mnogi možje v mojem položaju bi storili isto, je nadaljeval Gilbert. Koliko je med njimi takih, ki smatrajo za svojo dolžnost jemati resno golo ljubimko van je? — Ko si pobegnila od svoje babice, da bi me poiskala v Brestu. •. — Saj ste sami zahtevali, naj storim to. — Da, za en dan, — je pripomnil Gilbert osorno. Bertranda se je ozrla na Escaldasa. — Za božjo voljo... pred tem gospodom! — Ah, da... pardon, — je zamrmral nestrpno. — Sicer pa ne gre za težke očitke. Ničesar ti ne očitam, Bertranda. Ljubila cd me bolj nego sem mo- gel jaz ljubiti tebe. Ni bila niti moja, niti tvoja krivda. Rad priznavam tvojo nesebičnost, tvojo molčečnost. Našla si sredstvo, da bi se preživljala z delom svojih rok — izdelovanjem čipk. Junaško preživljaš svojega otročička. Nikoli me niso doma nadlegovala. Sicer pa, kaj bi ti bilo pomagano drugačno ravnanje? Uničen sem, povsem uničen, ubogo moje dekle! Ti ne veš, kaj to pomeni. Kvartopirstvo mi je postalo usodno. In med Valcorovo afero sem se zadolžil. A zdaj, ko je ta afera menda končana v korist tvojega prokletega markiza, mi je tolpa upnikov za petami. Zašel sem v brezupen položaj. — Kakšne koristi ste si pa nadejali od te afere? je vprašalo dekle in poteze njenega obraza so postale naenkrat trde. Saj vendar niste markizov sorodnik. Saj niste mogli imeti pravico do njegovega naslova in njegovega premoženja kakor Marc de Plesguen? Gairlance se je porogljivo zasmejal. — Glejte, — je zaklical Escaldasu, — glejte, kaj se dogaja s tem tako vdanim in tako mirnim bitjem, če načneva to vprašanja. In pri vsem tem hoče še ohraniti mojo ljubezen. Potem pa še trdi, da ne spada med moje sovražnike! • — Bože moj! — je vzdihnila Bertranda. — Mar nisem uganila resnice? Mar ne vem, da ste se hoteli poročiti z gospodično de Plesguen, če bi se vam bilo posrečilo s pomočjo gospoda Escaldasa vrniti njenemu očetu ime in dedna posestva, ki jih je smatral za svoja? On je namreč to res verjel. On je ravnal iz globokega prepričanja, kajti takoj, čim je odkril potvorbo med tako zvanirai dokazi, s katerimi je bil vzbujen njegov sum, se je odpovedal nadaljnjim zahtevam. Srdito iskrečih oči se je Gilbert sklonil nad svojo ljubico. — Dovolj! — je kriknil. — Kdo je predložil te dokaze? Jaz, kajne? In Escaldas. Midva naj bi torej bila ponarejevalca, kajne? Prav sem slutil, da sodiš tako. Vedel sem, da me izdajaš... Pa naj bo... Poberi se od tod! Vzemi svojega otroka in pojdi! Bertranda se je ustrašila njegovega srditega glasu. Dvignila je sklenjene roke proti njemu in odkimala z glavo, kakor bi hotela vse zavrniti, pa ni mogla spraviti iz sebe nobene besede. Escaldas je položil princu roko na ramo in posegel v pogovor s svojim šepetavim in obenem hripavim glasom. — Kaj pa hočete, Gairlance! Malo več vljudnosti bi pač pričakoval od vas___Kako naj se potem takem domeniva? Mar se je treba razburjati zavoljo besed ljubosumne ženske ? — O, če bi ne šlo za nič drugega kakor za ljubosumnost! — je odgovoril Gilbert. Bertranda je omahnila v naslanjač, skrušena in obupana. Poskusila je izpregovoriti, toda glas ji je znova odpovedal. — Ne mučite je, — je dejal Bolivijec. Ne pozabite, da imate pred seboj doječo mater. Escaldas je vzel steklenico, natočil kozarec vode in kanil v njo nekaj kapljic konjaka, potem je pa podal čašo Bertrandi rekoč: Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratm del lista Gioja Cbrislof U. Yai s Ljnhjjani Maribor. 10. julija Od starega naročnika in prijatelja našega lista smo prejeli naslednje vrstice s prošnjo za objavo. Tej prošnji radi ustre-žemo, ker vidimo, da so bile napisane v želji, da se ves naš avtobusni promet, ki se tako lepo razvija ter izpopolnjuje, usmerja čim bolj po željah prizadetih potnikov. V vsaki zadevi, ki se poraja iz potreb časa in prilik, se pojavljajo tu pa tam gotove senčne strani, ki jih Je treba Opaziti in potem tudi regulirati. Občani in državljani, ki nas je Življenje postavilo v to sredino, imamo priliko, da dnevno opažamo razne nedostatke. Ni pa prav, da ta opažanja hranimo zase, ampak je pravilneje, da jih dobronamerno in stvarno sporočamo javnosti. Tudi pri mestnem avtobusnem prometu se od Časa do časa pojavljajo gotovi nedostatki. Zasledoval sem razne časopisne polemike in pripombe. Z velikim vesoljem sem opazil, da so bili tehtni predlogi zmerom primerno upoštevani. To nnm kaže. da je zelo pametno in pravilno, ako se pri vodstvu avtobusnega prometa čim bolj navežejo stiki z javnostjo m prizadetimi potniki. Torej edino dobronamerno hočem podati nekaj vtisov in predlogov, ki jih ne kaže odklanjati, ampak ki jih kaže vsaj preizkusiti. Kakor smo bili vsi Mariborčani zelo veseli, ko so se na progi štev. 1 pojavili novi zares udobni tramvajski avtobus:, tako nam je žal, da niso podane možnosti, da bi se takšne avtobuse v doglednem času mogli uporabiti na vseh ostalih progah. Tudi tretji avtobus že obratuje, videli smo ga v nedeljo na progi Glavni trg —Mariborski otok. Ob uvedbi novih avtobusov so hoteli ustvariti pogoje za to, da bi se skrajšal vozni čas na progi štev. 1. To se ni posrečilo. Nekateri pravijo, da se ni posrečilo predvsem zaradi tega, ker je bil preizkusni čas prekratko odmerjen. V tem oziru sem opazoval vrvenje na posameznih avtobusnih postajah. Tudi me Je Zanimalo, kako sodijo o tej stvari potniki. Slišal sem po večini upravičeno opazko, zakaj je na primer postanek avtobusa na Glavnem trgu in na kolodvoru razmeroma predolg. Nedvomno bi bilo potrebno da se potniki privadijo točnosti in da računajo s promptnim prihodom in odhodom posameznih avtobusov. Tudi tukaj naj bi veljalo načelo prakse pri tramvajih. Čas postanka naj bi služil le temu, da potniki vstopijo in izstopijo, čakanje na potnike rahlja zaupanje in nima nobenega praktičnesra smisla. Kdor se vozi, ta mora tući vedeti, kdaj avtobus prispe in kdaj odhaja. Potniki morajo biti zo pripravljeni, da vstopijo, čim vstopijo, je že podan tehten razlog, da se vožnja takoj nadaljuje. Ako se bo uveljavilo to načelo praktičnega izkoriščanja časa postanka, potem se bo nemara vendarle posrečilo« da se bo vozni čas na omenim progi primerno skrajšal. Treba je le poizkusiti In treba je vztrajati pri dobri volji, ki stremi k stalnemu izpopolnjevanju. Tisti, ki se hodimo kopat na otok, pa imamo posebne želje. Tako sem oni dan doživel nekaj, kar bi se gotovo ne smelo zgoditi, če hočemo uveljaviti načelo striktne točnosti in skrupulantne natančnosti v voznem redu in voznem Času. V smislu razglašenega in objavljenega voznega reda, ki se nanaša na progo Glavni trg— Mariborski otok, bi moral avtobus odhajati točno vsak cian s postajališča k Mariborskemu otoku med drugim ob IS.20. Vozni red se sicer, to je treba priznati, točno izvaja in upošteva. Toda oni dan se je vendarle pripetilo, da nam je avtobus odpeljal tik pred nosom. Potniki, ki so se odpeljali, so ob prihodu na Glavni trg ugotovili, da so prispeli tja od 13-20, torej ob času,ko bi moral šele odpeljati s postajališča k Mariborskemu otoku. Med kopalci, ki so imeli svoje povratne vozovnice, je bilo zaradi tega povsem utemeljeno in upravičeno razburjenje ter negodovanje. Res je privozil še drug avtobus. Toda za ta drugi avtobus, ki ni previden v voznem redu, nikdo ni vedel, ker ni tega nik-do razglasil in tudi nihče napovedal. Tako se je zgodilo, da so morali mnogi kopalci, ki so imeli povratno vozovnic, peš in v najhujši vročini domov. To omenjam predvsem zaradi tega, ker se opaža, da takšni primeri, četudi niso vsakodnevni, zelo vplivajo na razpoloženje občinstva. Poslu-, šal sem nazočarane kopalce in kopalke, ki so v hipu razburjenja takoj zinili: »Kaj bi se jezili s temi avtobusi. Nabavil si bom kolo, pa se bom vozil, kadar bom hotel.Polit:-ka« javljat Ljubljanska policija j* aretirala tudi drugega izmed trojice, za katero je bila razpisana tiralica z nagrado 100 tisoč dinarjev. To je 29 let star trgovski potnik Ferdinand Kravanja. Kravanja je bil pred kratkim v ljubljanski bolnici, od koder pa je pred tremi dnevi o:lsel * ~ Policija je zvede'a. Ia je v sanatoriju in ga je včeraj popo'ć^ne aretirala. Na begu je samo še tretji član zasledovane trojice Alojzij Knez. za katerega ni znano, kje se skriva, O aretaciji Antena Ivančica smo poročali že včeraj v enem delu naklade ^Slovenskega Naroda*. ženina Danes premiera odlične francoske komedije Predstave danes ob 16., 19. m 21 uri KINO UNION, tel. 22-21 V zakonu razočarana mlada žena najde pota, da al zopet pridobi nezvestega mota. V glavnih vlogah Viviane Romance, Roger Durhesne ln drugI. DANES ZADNJIKRAT. KEN MAYNARD, pojoči kovboj in njegov čudežni konj TARZAN v napetem filmu velikih podvigov in junaških borb na ameriškem divjem zapadu. KINO SLOGA, tel. 27-30. JEZDEC MAŠČEVALEC Ne ovirajtno mladini poti do obrti Pomanjkanje pomočnikov zlasti v kovinarski stroki -Važna izjava predsednika Združenja okoliških obrtnikov na Teznem — Nujna potreba spremembe v omejitvi sprejemanja vajencev Maribor, 10. julija Se pred leti je bila na dnevnem r^du te_ žavna zadeva odgovornih činiteljev, kam z mladino, ki je dovršila šolsko obveznost in ki je želela, da. se posveti obrtni stroki. Mladina, ki je šla po dovršeni šolski dobi v obrtni uk in ki je končala 3vojo vajeni-£*ko dobo, je nemalokrat m celo večkrat ostala precej časa brez zaposlitve. Iskala je vsak zaslužek, čeprav ni odgovarjal njeni sposobnosti in stroki. Trkala je na vrata mojstrov in raznih tvornic, toda to trkanje je bilo večkrat brezuspešno m zaman, dokler nI po daljšem presledku vendarle dobila primerne zaposlitve, večkrat j p"> poti, ki je v tej mladini omajala "v . > in zaupanje v dobro izpričevalo. Pomagali so strici i. Bili so težki časi, zlasti za ono mladino, ki ji starši niso mogli nuditi sredstev za potrebno izsolanje, ki je pogoj sprejema v uk v raznih strokah. Tako se je mnogo nadarjenih in ukaželj-nih ter ukavoljnib mladeničev polagoma udajalo brezdelju in pohajkovanju — v škod> državi, narodu, družbi, svojcem in sebi. Takratne razmere so pač terjale, da se ne sme vzgajati obrtniški naraščaj, ki bi po dovršeni vajeniški dobi ne našel zaposlitve. V tem pogledu je bila omejitev glede zaposlitve vajencev umestna in sicer nrednrsem iz tehtnega razloga, da se no vzgoji še več obrtnikov, ki so itak že arabo situirani in ki čutijo v svojem obstanku in svoji stroki vso težo našega ča_ sa. Na drugi strani pa vendar ni prav in ni dobro, ako zapiramo mladini pot do enega cilja, ki si ga je sama izbrala. Po uredbi ministrstva za trgovino in industrijo iz L 1936. je določeno dopustno šievilo vajencev v obratih vseh strok, kjer se vzgaja naraščaj za pridobitne poklice. Ta urelba predvideva za podjetnika, ki ima zaposlenega enega pomočnika. 1 vajenca. P • : • 'nik, ki ima 2 do 5 pomočnL kov, sme imeti samo 2 vajenca, podjetnik, ki ima 6 do 10 pomočnikov, 3 vajence, podjetnik, ki ima več kakor 10 pomočnikov, pa 4 vajence. Kakor je razvidno, je bil smisel uredbe v namenu, da se zapo_ sli čim več pomočnikov in da se v prvi vrsti omeji brezposelnost pomočnikov, kar je bilo za isto dobo umestno, saj pravi naredba dalje, da sme le ban po zaslišanju delodajalske zbornice dovoliti povečanje določenega števila vajencev. S čas:>m pa so se razmere, kar velja predvsem za* mariborsko področje, vendarle zboijooJe v prid mladini, ki si je Izbra- la obrtniški poklic. To velja zlasti za ko. vinarsko stroko. Izuč^ni ključavničarji, strug ar ji in tudi drugi, najdejo dovolj zaposlitve ne samo pri železnici, kar je bil cilj mnogih, ampak debijo pošten zaslužek v raznih vojaških delavnicah, dočim gredo mlajši rade volje v razne vojaške šole. kjer je pogoj stiokovna obrtna izobrazba. Tako so vrata mladini v tej stroki na stežaj odprta. Tudi ni misliti, da bi v doglednem času vsaj v tej stroki vzgoji, li preveč obrtniškega naraščaja. Ze iz dejstva, da pri skupnem združenju okoliških obrtnikov na Teznem. v kateri je včlanjenih 340 mojstrov, 400 pomočnikov in 100 vajencev vseh strok ni po izjavi predsednika Združenja Joska Sabedra že od lanskega leta v nobeni stre ki brezposelnega pomočnika. zbuja primerno razveseljive poglede in perspektive v bodočnost obrt_ ne stroke. Obenem pa razberemo ob teh številkah, kakšno je razmerje v številčnem odnosu mojstrov, pomočnikov in vajencev. Umevno je. da je neobhodno potrebno pravilno razmerje med pomočniki in vajenci, če hočemo vzgojiti dober obrtniški naraščaj. Vendar pa sledi iz tega tudi nuj_ na potreba, kako povećati število vajencev, oziroma kako omiliti ter ublažiti določbo, ki se nanaša na omejitev števila vajencev, da ne bo že kmalu in v doglednem Času priman:kovalo dobrih pomočili, kov. Treba je ustreči ne samo mojstrom in tovarnam, ki imajo vse pogoje za vzgojo dobrega naraščaja, ampak v prvi vrsti še staršem, ki se dnevno og7ašajo v pisarni Združenja in ki prosijo, da isto posreduje za sprejem v uk pri mojstrih in tovarnah. Združenje pa se mora ravnati po določbah uredbe in večkrat ne more po. magati. četudi bi imel vajenec zagotovilo potrebne strokovne izobrazbe. Nauk življenja nam pravi: N> zapira j-mo mladini vrat, ki so na stežaj odprta. Nobene bojazni ni, da bi v doglednem času vzgojili preveč obrtniškega naraščaja. Nikar ne ovirajmo mladine, ki se je '>dlo_ čila za obrtniški poklic in ki si želi v obrtno stroko. Pomagajmo ji do učenja, zlasti pa v vseh takšnih prilikah, kjer so podana jamstva, da se bo v svoji stroki dobro in temeljito vzgojila. Za to nam ho ta mladina iskreno hvaležna. Iščimo in tudi cJajfno ii priliko, da bo lahko postal iz vajenca dober pomočnik in dober mojster, zaveden član naroine skupnosti in zaveden državljan, ki liubi svolo domovino, svoj narod, svoj stan m svojo stroko. Pereče zadeve avtobusnega prometa Kaj pravijo kopalci Mariborskega otoka — Razni pred* 3ogI in želje — Kako skrajšati vozni čas na progi št. 1 Mariborske in okoliške novice — Mladeničem. Na uradni deski mestnega vojaškega urada v Mariboru na Slomškovem trgu 11 je nabit natečaj za sprejem gojencev v strokovno podoficirsko šolo v Šibeniku. Zglasiti se je pri mestnem vojaškem uradu- — Nočno lekarniško službo Imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25—85. ter Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljake ceste, tel. 25—32. — Sejemske novice. Na mariborski živinski sejem 9. julija je bilo prignanih 5S.1 komadov, in sicer 14 konj, 20 bikov, 130 volov, 396 krav in 25 telet. Prodanih je bilo 399 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli 6.75 do 7.75. poldebeli voli 5.75 do 7. plemenski voli 6.25 do 7.75, biki za klanje 5 do 6 50, klavne krave debele 6 do 7 din, plemenske krave 5.75 do 7.25, krave klobasarice 4 do 5. krave molznice 5 do 6.75, breje krave 4.50 do 6.50 din. mlada živina 6.50 do 7.75, teleta 6 do 8 din za kilogram žive teže. Mesne cene: volovsko meso prve vrste 14 do 16 din, volovsko meso druge vrste 10 do 14 din, svinjsko meso sveže 14 do 18 din za kilogram. — Nov bolniški paviljon, ki je te nad dve leti v surovem stanju, še vedno čaka dograditve. Od časa do časa se v nekem našem dnevniku pojavijo vesti, da bodo zdaj pa zdaj dela končana, ker se je posrečilo dobiti potreben kredit in bo tako to pereče vprašanje rešeno po zaslugi tega ali onega vplivnega gospoda. Pozneje se sicer izkaže, da poročilo ni bilo resnično, toda pretežna večina bralcev pa vendarle misli, da je ta ali oni vplivni gospod dosegel, da je Maribor s svojo široko okolico dobil povečano bolnišnico, ki je tako nujno potrebna. Ze pred nekaj tedni je bilo objavljeno tako poročilo. Dela pri paviljonu bolnišnice pa se niso pričela in čaka stavba še nadalje na dograditev. Menimo, da je povsem odveč, ponovno opisovati, kako nujno potrebna bi bila dograditev tega paviljona. Bolniki in tisti, ki hodijo na obiske v tukajšnjo splošno bolnišnico, vedo, kakšno pomanjkanje prostorov vlada v bolnišnici. (Del. pol) — Poroki. Poročila sta se znani športnik inž. Fedor Horaček ter učiteljica Vida Ves-naverjeva; nadalje tehnični uradnik J. Ur-banek in učiteljica gdč. D. Tušakova. Novo-poročencem iskreno čestitamo ter jim želimo obilo sreče! — Smrt blage žene. Umrla je ga. Amalija Lenardič, vdova po pokojnem Ivanu Lenardiču, rojena Skabar. Smrti svojega ljubljenega soproga ni mogla preboleti. Meseca januarja 1.1. se je pokojnica preselila s svojo ljubljeno hčerko edinko v Zagreb, kjer je kmalu zatem nevarno zbolela. Iskala je zdravja pri različnih zdravnikih in tudi na zagrebški kliniki. Ko pa je spoznala, da ni zanjo nobene pomoči, si je zaželela nazaj v Maribor. Prepeljali so jo v aprilu v Maribor in se je zatekla v splošno bolnico, kjer pa je navzlic skrbni in požrtvovalni negi, vneti skrbi šefprima-rija dr. Lutmana, njegovih pomočnikov in sester podlegla usodnim posledicam neozdravljive bolezni. Bila je usmilejna, dobra, skromna in tiha žena, vzorna mati. Ni ga bilo reveža, ki bi bil zaman potrkal na njena vrata in odšel praznih rok. Za vsakogar je imela darežljivo roko in dobro besedo. Ohranimo plemeniti pokojnici, zavedni narodni ženi, svetal spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje. — Razne vesti. Starinarki Mariji Schell na Koroški cesti 24 je neznanec ukradel iz trgovine dva kosa sukna v vrednosti okoli S00 din. — Iz skladišča veletrgovca Justina Gustinčiča je izginilo 6 železnih sodov, vrednih 400 din. — Na Frankopanovi ulici je neki kolesar podrl 6-letnega železničar-jevega sinčka Franca Beraniča, ki je dobil poškodbe na nogah. Zdravi se v bolnici. — Z drevesa je padla 27-letna viničarka Marija Lorber iz Kosakov. Ima zlomljeno levo nogo. Prepeljali so jo v bolnico. — Posestnik Peter Janžek iz okolice Rogaške Slatine je prišel pred mesecem v Maribor, da odsluži orožne vaje. Civilno obleko in druge predmete je spravil v kovčeg in ga hranil pri neki stranki v Trstenjakovi ulici. Ko pa je včeraj Janžek prišel po kovčeg, mu je stranka sporočila, da je kovčeg pred dnevi odnesel neznanec, za katerim sedaj poizveduje policija. — 30-letna pocestnica Marija Meglic iz Spuhlje je padla s kolesa in si zlomila desnico. — 500 dinarski fal-zifikat se je pojavil v prometu. Oblastva so dognala, da poteka falzifikat iz kroga znanega ponarejevalca Franca Majcna. — Med Veržejem in Spodnjo Moto bodo nadaljevali z regulacijo Mure. — V Rogatcu je umrl posestnik in mesarski mojster Bogomir Brezinšek. — Razburljiv dogodek se je pripetil sno-čl okoli 19. Ob izvirkih v Studencih. Mlajša ženska je stekla proti obali Drave in se pognala v valove. K sreči so to opazili številni pasantje in sta takoj dva moška skočila za žensko v Dravo ter jo srečno potegnila na suho, kjer sta z umetnim dihanjem žensko obudila spet k zavesti. Poklicani mariborski reševalci so kandldati-njo smrti prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili da gre za 331etno služkinjo Marijo K. iz Grobelna. Pri zaslišanju je Marija K. izpovedala, da je hotela v smrt zaradi nesrečne ljubezni. — Kam? V soboto 6. t. m. sta odšla na Pohorje na izlet čez nedeljo 271etni p; ^dilniSki mojster Ivan Simon i č in njegova 201etna sestra Ana, stanujoča v Krpanovi ulid v Studencih. Ker se do danei nista še vrnila, domnevajo svojci, da se jima je kaj hudega pripetilo ln so zadevo prijavili oblastem, ki sedaj poizvedujejo za usodo Ivana Simoniča ter njegove sestre. — Čigava jo zlata ura? Soproga magistra tnega uradnika Ivanka Krambergerje-va je našla zlato žensko zapestno uro, ki jo dobi lastnik na policiji. — Zaigal je domač* io ln vlomil. Včeraj je pričela goreti domačija posestnika Antona Rantaae v Zasavcih pri Križevcih. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Med požarom pa je bUo vlomljeno pri sosedu Alojziju Mavrenu, kjer je bilo ukradene več obleke in drugih stvari. Takoj je bila jasna zveza med požarom in vlomom- Orožniki so izsledili vlomilca v osebi 211etnega Rudolfa Tanjka, ki je pri- znal, da je zažgal pri Rantasi zato, da je lahko vlomil pri Mavrenu. Tanjka so zaprli. — Mrtvec na tračnicah. Zaradi umora v Bučečovcih je bil svoj čas aretiran med desetimi obtoženci tudi kovač Mihael Novak in kasne.ie obsojen na tri ln pol leta ječe. Sedaj so ga orožniki odvedli z vlakom proti Sremski Mitrovici, kjer naj bi presedel kazen. Pri postaji Martinci pa je pobegnil iz kupeja in se vrgel pod vlak. Nesli so na na progi mrtvega. ŠAH DeSeto kolo šahovskega tekmovanja v okviru tukajšnjega ŠK »Vidmar« bo v petek 12. julija. Stanje po devetem kolu tega prvenstvenega tekmovanja je naslednje: Na prvem mestu je Kuster s 7 točkami (1), sledita Gerželj in Kukovec s 6 (2), čertalič in Lukeš sen. s 5 (11. Marvln s 4V2. Peče in Reinsberger s 4V'a, Sonan s 4 (1), KetiS s 4. Skralovuik s 8*6 (1), LukeS jun. z 2, Senekovič z 1 (1), Hvalic z 0 (1). Ob priliki predsnočnjega devetega kola so bili naslednji rezultati: Certalič : Ketiš 0 : 1, Lukeš jun : Marvin 0:1. Skralovnik : Hvalic 1 : 0, Senekovič : Peče 0:1. Kukovec : Reinsberger 1 : 0. Partiji med I.ukešem sen. in Gerželjem na eni ter Kusterjem in Sonanom na drugi strani sta bili preloženi. Iz Celja —c Učni uspeh na trgovski šoli. Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju je bilo ob koncu šolskega leta 37 učencev in 89 učenk, skupaj 126. Razred je dovršilo 24 učencev in 54 učenk, skupaj 78 (1 učenka Z odličnim, 4 učenci in 7 ufenk s prav dobrim, 17 učencev in 31 učenk z dobrini ter 3 učenci in 15 učenk z zadostnim uspehom), razredni izpit ima 1 učenec, popravni izpit ima 10 učencev in 16 učenk, izdelalo ni dvoje učencev ln 18 učenk, pravico šolanja pa je izgubila 1 učenka. —c Okrožno sodišče je obsodilo 531etne-ga Avgusta P. iz Dražje vasi pri Konjicah zaradi zločina nemorale, zagroženega nad neko deklico, na 3 leta robije. —c Dve nesreči. V nedeljo se je peljal 331etnl posestnik Alojz Jager ta Jarmov ca pri Dramljah z vozom domov. Med vožnjo je skočil z voza in padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v jrlcžnju. V torek je padel 271etni posestnikov sin Jože Plahuta iz Vodic pri Kalobju pri košnji na ostrino kose in se močno poškodoval po desni roki. Ponesrečenca se zdravita v celjski bobniči. —c H koncertu »TrboveJjsKcga **iavčka«. ki bo v nedeljo 14. t. m. ob pol 11. dopoldne na d\Torišču vojašnice kralja Petra za vojaštvo celjske garnizije. je vabljeno tudi občinstvo iz Celja in ok- lice. Udeležite se tega umetniškega koncerta v Čim večjem številu! —c P°novno cepljenje otrok protj davici bo še v petek 12. in soboto 13. t. m. od 8. do 12. dopoldne v prostorih mestnega fi-zikata na mestnem poglavarstvu v Celju. Opozarjamo, da je tudi drugo zaščitno cepljenje obvezno. Iz Poljčan — Strogi pa*ji kontumac. V občinah Poljčane in sosednih občinah Makole in Laporje je razglašen strogi pasji kontumac. — Vojaški obvezniki, lastniki parnih in motornih mlatilnlc imajo pravico do oprostitve od orožnih vaj v času mlačve, to jc od 1. julija do 15. septembra. — Metanje žagovine v Dravinjo, Brež-nico in sploh v vodo je po predpisih zakona o sladkovodnem ribarstvu prepovedano, ker onečiščena voda škoduje ribam. Prošnje za odpis davčnih zaostankov. Vsi posestniki, ki so vložili prošnje za odpis davčnih zaostankov in se kljub razglasu niso javilj pri občini, naj sprejmejo na znanje, da se jim davek ne bo odpisal Skrajni rok je bil še do ponedeljka opoldne. — Uradne ure za stranke bodo v občinski upravi samo v dopoldanskih urah. —■ Rasni natečaji za sprejem gojencev v razne podoficirske šole so objavljeni na občinski razglasni deski. mm* Planinsko rajanje na Boču bo v nedeljo 14., če bi bilo slabo vreme pa v nedeljo 21. julija. Ob 10. bo v starodavni cerkvici sv. Miklavža slavnostna masa, nakar bo ogled zemljišča za planinski dom, ki ga nameravata zgraditi podružnici SPD Rogaška Slatina in Poljčane še v tem letu. Na gorski planoti pri Sv. Miklavžu bo prosta zabava, za kar je že pripravljeno odlično planinsko plesišče in vse, kar je potrebno za srce ln telo. Pri celotni prireditvi bo igrala, godba »Drava« iz Maribora. Pri tej priliki si pri Sv. Miklavžu lahko ogledaš •znamenito jamo. kjer je večkrat še v največjem poletju sneg. Tja se je baje pogremil kmet z voli vred, ko ga je kaznoval Gospod, ker je oral v nedeljo. Pol ure od tod so obsežne, znamenite jame Belunjice, kjer so stanovale vile, ki so pomagale obdelovati pridnim Bočano-m njive in vinograde. Lep in idiličen kotiček na Boču je tudi pri tako imenovanem »Fin-žgarjevem« križu. Vse to in še več si lahko ogledaš v nedeljo, ko se ti nudi na BoČu nad vse prijetna zabava. Iz Gornje Radgone — Lepo uspela lutkovna prireditev, v torek 9. julija je bil prirejen naši mladini v obmejni Gornji Radgoni prijeten večer, ki je bil v razvedrilo in zabavo tudi odraslim. Na svoji turneji po Apačkl kotlini in obronku Slovenskih goric so se pomu-dili ta dan tudi v Gornji Radgoni vneti ptujski lutkarji, ki so si s svojimi lutkovnimi predstavami na mah pridobili in osvojili srca mladine, nudili pa tudi odraslim užitek in zabavo. Priredili so dve lutkovni igri: Razbojnik Moroz po znani pravljici Mllčinskega Tolovaj Mataj in dalje Dobrota sirota po narodni basni. Izvedba obeh predstav je pokazala, da so se mladi ptujski lutkarji z vnemo in prav dobro pripravili za to svojo turnejo, na Kateri žanjejo povsod za #voj trud vse pri- »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, H. julija 1M0. Pm skok s padalom Padalo je buo izumljeno uiuogo prej kakor letalo. Prvič je skočil s padalom človek leta 1777 v Parizu. Seveda tedaj padalo še ni imelo sedanje oblike. Tistega leta je Belgijec Deiontage iznašel letalski plašč in veroval je, da je njegov izum povsem varen. Kljub temu ni upal skočiti z njim sam in zato je zaprosil francosko pravosodno upravo, naj bi mu nudila jetnika, ki je obsojen na smrt in ki bi bil pripravljen napraviti poskusni skok. Oblasti so Defontageu ustregle. Za poskusni skok so izbrali morilca Jeana Dumiera. Obljubili so mu prostost, če bi se mu skok posrečil. Dumier pri skoku ni mogel nič izgubiti, lahko je pa vse pridobil, zato je pristal na poskus. Ob navzočnosti ogromne množice so ga odvedli na streho visoke pariške hiše Po navodilu Defontagea je moral Dumier držati roke vodoravno in mahati z njimi, kakor ptič med letom. Letalski plašč je bil narejen iz peruti in je v resnici funkcioniral, kajti Dumier je pristal na zemljo, sicer smrtno bled, toda živ in zdrav. Iznaditelj ga je nagradil z denarjem, a razen tega so ga še osvobodili. Ni znano kakšna je bila nadaljna usoda Defontageovega izuma, ki so ga kmalu pozabili. Neverjetne nesreče o nesrečah, Kar potrebujejo za svojo zavarovalno službo, ua lahko ugotove, katere nesreče se do^a^jo najbolj pogosto. Ugotovljene so biie vprav neverjetne nesreče. Statistike ameriških zavarovalnic dokazujejo, da niso najbolj nevarni kraji na zemeljski površini, n. pr. streha zvonika ali traverza konstrukcije nebotičnika, temveč naslanjač v stanovanju. Mnogo nesreč je, ki ne bodo nikdar razjasnjene. Pogosto se usoda igra z ljudmi tako, da tega ni mogoče izraziti z nobeno statistiko. Letno poročilo ameriških zavarovalnic navaja nekaj neverjetnih nesreč. Mary Hali v New Yoiku je prišla ob življenje pri čudni nesreči. Sedela je na okenski polici v svojem stanovanju v petem nadstropju in čitala knjigo. Ko se je vrnil domov mož je pristopil k nji in ji povedal posrečeni dovtip. Zeni je bil dovtip tako všeč, da je izbruhnila vkrčevit smeh, pri tem izgubila ravnotežje ter strmoglavila skozi okno na cesto. V Summitu se je neki Beason spri s svojimi vročekrvnimi tovariši in prepir se je končal s tem, da mu je prijatelj zabodel nož v prsi. Poklicali so rešilni voz, ki je ponesrečenca odpeljal. Med potjo je pa prišlo do karambola. Rešilni voz je bil povsem razbit. Morali so poklicati drugi rešilni voz, ki se je pa med potjo iz nepojasnjenega razloga vnel. tako da so pacijenta komaj rešili iz plamenov, šele s tretjim avtomobilom se jim je posrečilo ranjenca srečno prepeljati v bolnico. V bolnico so mu nudili zdravniško pomoč in; ker rana ni bila nevarna, so ga poslali domov. Ko se je vračal z avtomobilom, je prišlo zopet do karambola in Beason je bil ubit, med tem ko se šoferju in bolniškemu spremljevalcu ni nič zgodilo. V Chicagu je neki zdravnik povozil 12-letnega dečka. Deček je kmalu umrl na posledicah ran. Naključje je hotelo, da je prav temu dečku zdravnik rešil pred letom življenje s srečno operacijo. Deček je bil ranjen pri eksploziji prav v tisti hiši, pred katero ga je čez leto dni zdravnik povozil. V Los Angelesu je vstopil delavec s prižgano cigareto v prostor, kjer je uhajal svetilni plin. Nastala je strašna eksplozija, ki je vrgla okna iz zidu in tudi delavca v velikem loku. Padel je v reko, od koder se je brez posebnega truda rešil s plavanjem na bližnji breg. Sicer se mu ni zgodilo nič. Kaj je vojna ladja? V mednarodnem imenoslovju razlikujemo šest vrst tipov vojnih ladij bojne ladje, matične ladje, nosilce letal, lahke bojne ladje, podmornice, male bojne ladje in pomožne ladje. K bojnim ladjam, h katerim spadajo tudi dreadnoughti, oklopne ladje in monitorji, križarkc z večjo hitrostjo uvrščajo tudi največje ladje s tonažo 25.000 dv 45.000 ton, ki imajo težke oklepe in oklopne stolpe, nadalje fcorpedne ladje m sploh ladje z dailekometnimi topovi kalibra 28 do 40.6 cm. Matične letalske ladje imajo povprečno 17.000 do 25.000 ton in so oborožene s topovi kalibra 15 cm. Niso namenjene boju, temveč samo kot nosilci letal. Imajo torej nalogo gibljivih letališč. Zelo so okorne in lahko ranljive, zato jih zadnje čase ne cenijo več posebno. Medtem ko bojne ladje služijo pomorskim bojem, so lahke vojne ladje namenjene predvsem za izvidniško službo m torpediranje. Dosežejo veliko brzino 40 in več morskih milj na uro, K njim spadajo kri- žarke vseh vrst, torpedni rušilci utd. Kri-žarke se dele navadno v lažje ic težje. Moderne kri žarke se po tonaži mnogo ne razlikujejo; njihova tonaža znaša 8.000 do 10.000 ton, razlikujejo se pa po oklepih in kalibru topov. Lahke knžarke so oborožene s topovi kalibra 15.2 cm, težke pa 203 cm Torpedni rušilci so hitre in lahke ladje s tonažo do 2000 ton. Ce imajo večjo tonažo, govorimo navadno o torpednih križar-kah, toda po većini nimajo več kakor 1800 ton tonaže. To so zelo hitre ladje, primer-tue za akcijo na širokem morju. Torpedni čo»ini imajo povprečno 600 ton tonaže in so le slabše oboroženi s topovi. Velike podmornice imajo do 2600 ton. Njihovi oklepi so slabša ui njihovo glavno orožje so torpedi. Vse druge ladje, ki so namenjene za aktivno vojno, namreč za polaganje ali za odstranjevanje min, nadalje stražne Ladje, lzvidniške, za obrambo pred podmornicami, za obalno in rečno službo itd., so označene kot male vojne ladje K njim bi lahko prištevali tudi tovorne ladje kn ladje, ki preskrbujejo druge z raznimi potrebščinami. Skrivnostne zveri v Afriki Lovcu divjih zveri kapitanu W Hichen-su, ki je urezi vel mnogo let v uoravni službi v vzhodni Afriki ie bila Doverjena naloga, od ameriških zooloeov in prirodoslovnih muzejev, nai bi oroučil številne legende črncev in lovske zaedbe o skrivnostnih zvereh, živečih v afriških pragozd ih. Hichens se ie prepričal, da ie na teh lovskih pravljicah mnogo več resnice kakor so dosiei mislili. V gozdovih Ugande živi ndalovo, zver, ki ie istovetna s hodumodumo kar pomeni v črnskem iez^ku molčečo, ali nemo zver Velika ie baie kakor lev in tako močna, da lahko s plenom v žrelu preskoči 2 m visok plot. Belokožci. lovci, so domnevali, da ie to hiiena Toda hiiena zavija, preden začne moriti Potem so sodili, da je morda to lev. toda lev renči če mori druge zveri. Ta skrivnostna zver ie pa nema in tudi po svoii zunaniosti zelo različna od hijene in leva Njen kožuh ima posebne proge. V Rodeziji so domačini že pred 30 leti opisovali bdim lovcem nsuifisi. silno krvoločno zver Toda belokožci niso verjeli, da takšna zver sploh zivi. Crnci so io opisovali, da ima belo dlako s črnimi progami, podobno zebri, in da ie velikosti hijene, toda dališega trupa. Končno ie pa eden izmed domačih lovcev ustrelil to zver in belokožci so se lahko prepričali, da sd ie črnci niso izmislili. To ie bila vrsta leoparda, dotlej še neznana V ribiških vaseh na vzhodnem afriškem obrežju živi po pripovedovanju domačinov velika zver mngua. velika kakor osel, a mnogo boli krvoločna ter nasilnejša kakor lev. Stara črnska pesem iz 13. stoletja govori o tej strašni zveri, ki pogosto ponoči prestraši vso vas Hichens ie imel priliko zaslišati hrabrega in izkušenega črnskega lovca, ki ga ie mngua težko ranil. Crnčevo pripovedovanje ie vzbuialo zaupanje, čeprav skrivnostne zveri niso moli ujeti. Velika, izredno močna in krvoločna zver je tudi kerit ali dubu ki živ: ob bregovih Kenye. Belokožci. lovci sodijo, da ie to najbrže neke vrste hijena. Ta zver ima več imen. V oddaljenih ter samotnih močvi'iih ob Nilu in ob jezeru No živi po pripovedovanju domačinov nenavadna žival, ki jo imenujejo lukvata ali lau. Domačini trde, da je ta žival 30 m dolga in ima ob.-eg konjskega trupa. Na dolgem vratu ie majhna glava. Po tem or>isu b; lahko sodili, da je žival podobna skrivnostnemu morskemu gadu. Raziskovalec Gant in geolog E. G. Wayland sta v Ugandi videla to zver in našla sta kosti, ki so najbrže bile ostanki te čudne živali Na zahodni strani ravnine Wembare. v gozdovih, žive po pri povedo vaniu domačinov mali, do 120 cm visoki ljudie nap^l podrbni opicam, povsem pokriti z dlak^. Hodijo po dveh ali po štirih To pa niso ne opice in ne človeški pritlikavci in nekateri raziskovalci domnevajo, da ie to prehodna \*rsta med človekom in opico. Prav tem skrivnostnim bitjem bo posvetil lovec H'chens nosebo rozorn^t Učenjaki si obetajo od ekspedicije Hichensa zelo mnogo. Drugi največji človeški možgani Muzej za fizično antropologijo v Wa-shingtonu že nekoliko let sistematično raziskuje Aleutske in okoliške ouke. Učenjaki raziskujejo, kakšni so bili nekdanji prebivalci teh otokov, da bi ugotovili njihovo rasno pripadnost ter na podlagi tega smeri preseljevanja ljudstev, ki so se naselila v Ameriki in v s verovzhod-ni Aziji. Izkopavanja vodi antropolog dr. Aleš Hrdiička do rodu Ceh. Dr. Hrdlicki se je posrečilo letos izkopati lobanjo z izredno veliko prostornino 2.005 cm*. To je doslej druga največia lobanja na svetu. Znano ie. da pax»stornina lobanie modernega človeka znaša 1.300 do 1.450 cm3. Lobanje žensk so nekoliko manjše Učenjakom se pa ni posrečilo dognati, al: je to lobanja domačina, pa tudi ne ali ie v resnici kdai živela tam rasa. ki bi se odlikovala z večjim obsegom lobanje, ali oa gre le za individualno abnormali eto. Kliub temu ima najdba velik pomen. Izmed takozvanih človeških opic obsega lobanja šimpanza nekoliko manj kakor 500 cm3, gorile pa okrog 630 cms. Prednik človeka z Jave. tako zvani pvthecanthro-pus ie imel možgane v obsegi; okro1. 900 cms. kitajski svnanthropus okrog 1.000 cm', obseg možgan evropskega človeka nean-derthlaca. pa cenijo na 1425 cm*. Ker je povprečen obseg možgan današnjega človeka manjši, sodijo, da je pri neandrethal-skem človeku razvoj lobanie dosegel svoj višek in da se Pri modernem človeku lobanja že zmanjšuje Vendar ta domneva še ni potrjena. Pvthecanthropus. svnanthropus. heidelberški človek in moderni človek so razne, razlikujoče se stoonie. glede na razvoi možgan v veliki skupini živih bitij, imenovani s skupnim imenom hominidae ali človečiaki Obseg možgan modernega človeka ie v pogostih primerih znatno nad povprečjem Naivečie možgane ie imel ruski pisatelj Turgenjev Obseg njegov'h možgan ie znašal 2.300 cms Druga večia 1 banja ie kakor rečeno, najdena na A^eutskem rt okru Med boli znanimi m^žmi so imeli oosebno vtelike možgane naslednji- Danie1 Web-ster. z ob^gonn 2.000. cm3 Bisnr*rk 1.965 cm'. I>a Fontaine 1.950 cm* in Kant 1.740 cm* videl. In ali se sploh najde mož, ki bi mu ne delo dobro, ako ga kdo pohvali? Zato je najboljši recept, da se mož in žena drug drugemu čimbolj prilizujeta in uspeh bo zanesljiv, c Gospod sodnik v Chicagu ima nedvomno mnogo izkušenj iz svojega poklica, ne vemo pa, ali je sam poročen ali ne. će je, nedvomno uči krivi evangelij in ne moremo verjeti, da bi se po njem ravnal. Ni pa tudi verjetno, da bi sam verjel v svoje recepte za srečni zakon, kajti če bi bili tako učinkoviti, kaor pravi, bi se pač več nihče ne hotel ločiti in sodnik bi ostal brez dela. Sv. Fiacrus Marsikdo ne ve, da beseda fijaker, ki je postala mednarodna, da jo rabijo skoraj v vseh državah, izvira iz Francije od imena svetnika, ki se je imenoval Fiacrus. Pred 300 leti je živel v Franciji v Bremenu pobožni menih irskega porekla. Imenoval se je Fiacrus in po smrti so ga proglasili za svetnika. Po njem so imenovali tudi ulico, rue St. Fiacre. V tej ulici je imel gostilno gostilničar Sauvage, ki je prvi med gostilničarji posojal gostom že 1.1660 vozove za sprehod. Te vozove so imenovali po imenu ulice fijakerji. Ime se je razširilo pozneje tudi na kočijaže. Toda koči jazi nimajo za svojega patrona Sv. Fiacra in najbrže nihče izmed njih ne ve od kod izvira njihovo ime. Zanimivo pa je, da imajo vrtnarji za svojega patrona Sv. Fiacra. Recept za srečen zakon Popularni sodnik za ločitve v Chicagu je nekoč napisal, kako se je treba varovati nesoglasij v zakonu in kako lahko zakrpamo zakon, ki je pred polomom. Med drugim priporoča naslednje. »Na svetu ni nič tako poceni in ne zahteva manj truda kakor laskanje in pokloni, donaša nam pa izredno mnogo. Ce poveš ženi, da je veselje pogledati jo, čeprav se pri tem lažeš, bo poskrbela, da bo postala še lepša. Reči ženi, da je jabolčni zavitek izredno okusen, pa bo prihodnji dan začela lupiti jabolka vsaj deset minut prej, da bo pecivo tem boljše. Pohvali jo, da zna kuhati mnogo bolje, celo od tvoje matere, pa bo postala izvrstna kuharica. če boš pa njeno pecivo ocenil, da je podobno opeki ter da bi lahko z njim ubil mačko, ga prihodnjič sploh ne boš mogel več jesti. Kar se pa tiče nasvetov za žene, je treba reči: Ce imaš moža, ki ima še kaj las na glavi, ga pohvali, da zahaja zadnje čase pogosto k frizerju in potrudil se bo, da ti bo še bolj všeč. Napravi mu poklon, da nisi doslej še poznala tako ljubeznivega moža, kar bo tako pomagalo, da se bo vrnil, ko bo že zaloputnil vrata za seboj in te bo vprašal: Ali si, draga ženica, še kaj želiš? Pokloni delajo čudeže. Z njimi je najlažje zakrpati zakonske spore. Prinašajo nam mnogo sreče in zdravje. Ali si lahko mislite Ženo, ki bi ji pokloni ne šli do živega? Takšne ženske še nisem nikdar Edinstvena zbirka gramofonskih plošč V Vratislavi živi inž. Karel Stallechner, ki ima edinstveno zbirko gramofonskih posnetkov. Njegova zbirka šteje 6000 plošč. Na teh ploščah so konzervirani razni zvoki in mnoge nemške ustanove, gledališča itd-si izposojajo gramofonske plošče pri njem. Stallechner je v laboratorij je opremljen s najmodernejšimi aparati nemške tehnike. Njegova zbirka gramofonskih plošč obsega najbolj čudne zvočne posnetke. Med drugim naj omenimo, da ima gramofonske plošče z narodnimi himnami vsega sveta. Posneta je arabska godba, krik opic, topovsko grmenje, streljanje s strojnicami, petje in godba najbolj eksotičnih divjakov, hreščanje ledu, ki ga lomi ledolomilec, tro-bentanje slonov, prasketanje ognja, šume* nje dežja, grom, renčanje psa, ž\enketanje verig, bučanje morja, vzklikanje množic, škripanje vozov itd. Med zbirko teh plošč so tudi mnogi znanstveni posnetki. Inž. Stallechner je posnel skupaj s profesorjem Paradom prvič utripanje srca. Jeseni je odšel na poljsko bojišče, tesno za prodira-jočimi vojaškimi oddelki je posnemal na gramofonske plošče vojni hrup in tako ustvaril nenavaden zgodovinski dokument. Obade privlačuje črna barva Obadi so med kopalci zelo Domilarni. a nikakor ne priljubljeni. Prav7 obadi marsikomu zagrene prijetnosti kopanja s svojo nadležnost jo Ko obad piči. spusti v rano slino in zato koža zelo srbi Zanimivo je. da oikaio le samice Znano ie. da so obada posebno sitni pred nevihto. Zadnja leta so ugotovili, da obade privlačuje najbolj temna barva. Zato so v nekaterih krajih v kopališčih začeli barvati lesene de'e s črnim lepilom da so se na niern obadi lovili kakor na muholovk^h. To izkustvo je začelo dobro služiti tudi kopalcem, ki poslej izbirajo svetlejše kopane obleke, da jih obadi več tako ne nao:daio šitaite »n širite »Slovenski M?rod«! PRINAŠAM VAM MLADOST IN LEPOTO! Mladostne poteze niso xivisne od Vaše starosti, ampak od negovanja Va-%e kože. Poskusite vsaj enkrat NI VEO! Zakaj samo NTVEA vsebuje EUCERIT. ki daje Vaši koži zdravje, a samo zdrava koža lahko izraža mladostne in sveže poteze. NI VE A creme MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložitj znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDAKM Ljubljana, Židovska ul. 6. 18/1. > > ENO - • POHIŠTVO po naročilu, najcenejše vsakovrstne stole, politiram oprave, vsa popravila najceneje. Zor-man, Breg 14. 1713 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din FIŽOL ZA KUHO po najnižji ceni nudi Sever & Komp., Ljubljana. 1710 Oglašuj nale oglase v Slovenski Narod ker «*© o s i c e n e j s I I Najboljši vodnik po radijskem sveta je „NAš VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni Članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustriran: UPRAVA: LJubljana — Knaljeva ulica 5. NARODNA "TiSKARNA I L3UBL3ANA BvrAuja vbb vrste 9 b up boste ijv HAJPlil&J&B Krinka ljubezni 136 Bertrande ni motil kontrast med nedolžnostjo in zrcalom greha. Ni ga še poznala. Bertranda, divja roža primorja, je od svojega rojstva vdihavala samo ozračje Oceana, potem je pa sledila nesrečni zvezdi, toda čisti svoji ljubezni, a resničnega zla ni poznala. Njena pot, pot žalosti in pogube, jo je privedla na sam rob gnusobe, valeče .se izpod zemlje velikih mest. Dotaknila se je mlakuže, ne da bi jo videla, kajti oči je imela uprte v višave. Ta Čas, ko sta njena tovariša prižigala svoje cigare, je stopila Bertranda k otročičku, da bi se prepričala, dali mu ni prevroče. Princ de Villingen je vstal in stopil k otix>čičkii, ležečemu na posteljici iz blazinic, namenjenih za orgije, čuden in otožen smehljaj mu je zaigral na obrazu. — Lep deček je, kajne ne? — je dejala Bertranda. — Lep... ta beseda ni povedala mnogo, čeprav je bila izgovorjena z velikim materinskim ponosom. Speče dete je bilo dražestno, podobno Jezuščku, ki ga polaga Rafael v naročje svoji Madoni. Gilbert se je sklonil in poljubil otročička na čelo. Bertrandi so pritekle solze iz oči. Prijela je za roko mladega očeta, ki je s tem poljubom priznal svojega sina. Escaldas je sedel za mizo in odrezaval v zadregi konec havanske cigare. Zdelo se je, da blodi njegov pogled nekje drugod. Toda princ ni bil mož, ki bi bil zavlačeval nežne trenutke. Vrnil se je na svoje mesto, poprosil Boli vi j ca za cigaro, jo prižgal in dejal bertrandi: — Cuj, draga moja, postati hočem tvoj in tega otročička prijatelj! Bertranda je napravila živahno kretnjo pri besedi >prijatelj«, ki se ji je zdela tako hladna. Ta prisotnost tretjega je zadržala njen protest ljubezni. — Mnogi možje v mojem položaju bi storili isto, je nadaljeval Gilbert. Koliko je med njimi takih, ki smatrajo za svojo dolžnost jemati resno golo ljubimko van je ? — Ko si pobegnila od svoje babice, da bi me poiskala v Brestu___ — Saj ste sami zahtevali, naj storim to. — Da, za en dan, — je pripomnil Gilbert osorno. Bertranda se je ozrla na Escaldasa. — Za božjo voljo... pred tem gospodom! — Ah, da... pardon, — je zamrmral nestrpno. — Sicer pa ne gre za težke očitke. Ničesar ti ne očitam, Bertranda. Ljubila si me bolj nego sem mo- gel jaz ljubiti tebe. Ni bila niti moja, niti tvoja krivda. Rad priznavam tvojo nesebičnost, tvojo molčečnost. Našla si sredstvo, da bi se preživljala z delom svojih rok — izdelovanjem čipk. Junaško preživljaš svojega otročička- Nikoli me niso doma nadlegovala. Sicer pa, kaj bi ti bilo pomagano drugačno ravnanje? Uničen sem, povsem uničen, ubogo moje dekle! Ti ne veš. kaj to pomeni. Kvartopirstvo mi je postalo usodno. In med Valcorovo afero sem se zadolžil. A zdaj, ko je ta afera menda končana v korist tvojega prokletega markiza, mi je tolpa upnikov za petami. Zašel sem v brezupen položaj. — Kakšne koristi ste si pa nadejali od te afere? je vprašalo dekle in poteze njenega obraza so postale naenkrat trde. Saj vendar niste markizov sorodnik. Saj niste mogli imeti pravico do njegovega naslova in njegovega premoženja kakor Marc de Plesguen ? Gairlance se je porogljivo zasmejal. — Glejte, — je zaklical Escaldasu, — glejte, kaj se dogaja s tem tako vdanim in tako mirnim bitjem, če načneva to vprašanja. In pri vsem tem hoče še ohraniti mojo ljubezen. Potem pa še trdi, da ne spada med moje sovražnike! — Bože moj! — je vzdihnila Bertranda. — Mar nisem uganila resnice? Mar ne vem, da ste se hoteli poročiti z gospodično de Plesguen, če bi se vam bilo posrečilo s pomočjo gospoda Escaldasa vrniti njenemu očetu ime in dedna posestva, ki jih je smatral za svoja? On je namreč to res verjel. On je ravnal iz globokega prepričanja. knjxi takoj, Čim je odkril potvorbo med tako zvanimi dokazi, s katerimi je bil vzbujen njegov sum, se je odpovedal nadaljnjim zahtevam. Srdito iskrečih oči se je Gilbert sklonil nad svojo ljubico. — Dovolj! — je kriknil. — Kdo je predložil te dokaze? Jaz, kajne? In Escaldas. Midva naj bi torej bila ponarejevalca, kajne? Prav sem slutil, da sodiš tako. Vedel sem, da me izdajaš. . . Pa naj bo . . . Poberi se od tod! Vzemi svojega otroka in pojdi! Bertranda se je ustrašila njegovega srditega glasu. Dvignila je sklenjene roke proti njemu in odkimala z glavo, kakor bi hotela vse zavrniti, pa ni mogla spraviti iz sebe nobene besede. Escaldas je položil princu roko na ramo in posegel v pogovor s svojim šepetavim in obenem hripavim glasom. — Kaj pa hočete, Gairlance! Malo več vljudnosti bi pač pričakoval od vas___Kako naj se potem takem domeniva? Mar se je treba razburjati zavoljo besed ljubosumne ženske ? — O. če bi ne šlo za nič drugega kakor za ljubosumnost! — je odgovoril Gilbert. Bertranda je omahnila v naslanjač, skrušena in obupana. Poskusila je izpregovoriti, toda glas ji je znova odpovedal. — Ne mučite je, — je dejal Bolivijec. Ne pozabite, da imate pred seboj doječo mater. • Escaldas je vzel steklenico, natočil kozarec vode in kanil v njo nekaj kapljic konjaka, potem je pa podal čašo Bertrandi rekoč: Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran U t Za upravo in inserarni del lista Oton Chri&toi // Vsi v Ljubljani