m
Največji Uorentki dnevnik v Združenih državah
Ve$a za tm leto • • •	1
Za pol leta.....S3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
CsIrštovOTslčihidelavcev'v Ameriki«
The largest SknrenUn Daily ta the United States*
faned every day except Scndays and legal Holiday*, 75,000 Readers* r
rikUEFON: CORTLANDT 2876.	Entered U Second Class Matter, September 21, 1903, at tha Post Offloe at New York, N. Y., under	the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 284. — ŠTEV. 284.	NEW YORK. WEDNESDAY, DECEMBER 3, 1924. — SREDA, 3.	DECEMBRA 1924.	VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII
IZ JAVA Č ES KEG AZUNAN JEG A MINISTRA
Beneš pravi, da je zavrgla Amerika svoje prilike, da vodi Evropo. — Čehoslovaški minister za zunanje zadeve opozarja na akcijo glede Lige narodov in Rusije. — Evropa se mora pečati z realnostmi in vsled-tega je priznala sovjetsko Rusijo. — Posledica pogajanj z evropskimi kapitalisti.	x
Poroča Samuel Spewack.
Praga, Čehoslova^ka, 2. decembra. — Čehoslovaški minister za zunanje zadeve. Edvard Beneš, mi je dovolil i/.vanredno odkritosrčen pogovor, v katerem je ta velik občudovalec* Združenih držav izjavil, dlat je izgubila Amerika »i riliko, da vodi Evro|>o.
liekel je, da je imela Amerika dve priliki, da provza-w vlo«o vodnika. — namreč v Ligi narodov in pri rešit-vi l iiskeca problema.
"V vsakem slučaju je zavzela Amerilda stališče, ka-lerenm Evropa ni mogla slediti*" je nadaljeval. "Evrop pni rebuje Ligo. Evropa ])otrebuje Rusijo. V sled tega je sla Evropa po eni poti, Amerika pa po drugi, in sedaj hodi Evropo sama, hrepeneč^ po miru."
Nikake trpkosti ni bilo v tonu tega odličnega diplomata. Preveč je realen, da bi posjtfal trpek. Obenem pa je tudi optimist, kajti nadaljeval je:
"l)n, Amerika bo stopila v Ligo ter priziUala Rusijo kot je storila Evropa, ko bo smatrala potrebno za to. Ker je dalje proč od pozgričča in ker je neizmerpo bogata, si lahko privošči čakanje. Čakala pa ne bo večno. Ko pa bn stopila naprej, ne bo storila tega kot, voditeljica, tem-v»*č I nt del mase. To bo njena izguba."
Beneš ni hotel, naiprtiti posameznikom krivde. "Očividno je fo volja ameriškega naroda," je izjavil. "in s tem se nikakor ne moremo prerekati. Damo le lahko izraza svojemu obžalovanjih"
Ta pogovor, ki se v tako veliki meri razlikuje od o-bičajnih diplomatičnih pozivov "na morallično podporo Amerike", je bil posledica priznanja Rusije od strani ' ehoslovaške.
"Evropa se mora pečati z realnostmi," je pojsnil Beneš. "Kaditega je priznala Rusijo, neglede na to, kako nerada. Združene države so sledile politiki izolacije ali osamljenja. Vsakdo lahko navede tehtne argumente za 1o politiko. Mi pa vemo, da je tem boljše tako za Rusijo kot za nas, čim več stikov imamo z Rusijo.
"Skra jni komunisfi uspevajo le v osamljenosti. Pogajanja z evropskimi kapitalisti morajo uveljavljati kompromise. Nikdo ne dvomi, da bo sovetiska vlada v Rusiji obstala. Pojavile se bodo osebne diference v vladi, pojavilo se bo omahovanje "med desnim in levim qri-]o*n, a v splošnem govorjeno, se mora Rusija gibati trajno v smeri proti desni.
"Ta proces lahko napravimo manj mfučnim za ruski narod, če ustanovimo ž nji m zdrave' stike. /Ne verujem. da bi mu pomagali s tem, da ga izoliramo.
"Odkrito rečeno, mi potrebujemo Rusijo. Xe moremo slediti ameriški politiki in vsled tega se oddaljujemo od nje."
Beneš je pohvalil Dawesov reparacijski načrt, o katerem je prepričan, da ga bo treba izpremeniti soglasno z i zp rem in ja joči mi se okoliščinami. Obžaloval je, da ni bil ta načrt deležen ofieijelne podpore ameriške v^deT Nato se je lotil vprašanja Lige narodov ter dostavil: "Angleško-egipčanski spor je imel za posledico izjave, da jc Liga narodov brez koristi kot orodje iniru. Prvič hočem opozoriti na to, da je stara Liga šele pet let#. — absurdno mlada — in da ni mogoče v petih letih izvesti tako velikanskega izboljšanja.
NAJNOVEJŠA OBLEKA ZA POTAPLJAČE.
OBRAVNAVA PROTI MRS. ANI BUZZ!
Mora električnega s tela je ukrotila Mrs. Buzzi, ko se je pričel njen dragi proces. — Vesela ženska, ki je bila že enkrat obsojena na smrt, se resno zanima za porotnike.
Neki Nemec je iznašel novo "oble ko" za potapljale, ki jo vidite na sliki. Potapljač se poslužuje umetnih rok, ki so v zvtv.i z močnim motorjem. S 1o obleko se lahko »pusrti človek 525 čevljev globoko v morje ter ostane tam lahko dve uri.
TUDI IZTOK NAJ IMA NARODNI PARK
ZOPETNI MADEŽ NA FAŠISTOVSKI "ČASTI"
Tozadevno zahtevo je stavil tajnik za notranje zadeve. — Položaj glede petroleja je bil omenjen le mimogrede in površno.
Washington, D. C.. 2. deeembra. Ustvarjenje tajne zvezne petru-iej>4ke komisije glede konzerviranja petrolejftkih zalojr. kongresno akcijo glede novih reklamacijskih programov, izboljšanje uprave iztočnih posestev dežele ter zakonodajo za zvišanje uspešnosti notranjega departmenta v svojem letnem poročilu notranji tajnik Work.
Poročilo omenja le povsem po vršno položaj grled-e petroleja r. Izjavo, naj se v ta namen skliče komisnjo kabinetnih članov. Tudi »lede reklamacijskega proprrama ie izjavil "Work le. da je treba še v sedanjem zasedanju kongresa rešiti to nalogo.
Poročilo priporoča. nadalje 'splošno revizijo postav, tikajočih se javnih zemljišč ter pravi, da se peča sedaj s -to zadevo po>ebni ko-mitej, 4ci bo kanalu obelodanil svoj izvid.
"Work je rekel, tudi. da mu je prav posebno pri srcu varaištvo. ki ga izvaja zvezna vlada nad 225 tisoči Indijanci >m žide ter rekel, da je indijanski urad v Washing-
Mussolini pridiguje o spravi in splošnem sodelovanju med narodom, njegovi pristaši pa more svoje politične nasprotnike.
Mrs. Ami Buzzi, ki je priznala, da je bila met resa 'moža, kojega nasilna .smrt jo je stavila v sencu električnega stola, je nastopila včeraj pred drusro poroto, izbrano. da jo sodi radi umora Frede-nidka Schneider .ja., bogatega kon-trektorja iz Bronx«*!.
Prva porota jo je spoznala kn-vo dne 27. junija leta 1923 m sodnik O'Malev jo je nato obsodil na smrt v električnem stolu. Prizivno sodišče pa je bilo mnenja. da je bilo pričevanje -v. prvem (procesu pristransko ter dovolilo nov proces. Iz smrtne hiše je bila izpuščena junija meseca tekočega leta, potem ko je bivala v njej več kot deset emsecev.
Med tem časom se je završila na njej izprememba. metamorfo-za. tako glede zunanjosti kot glede obnašanja. Ta izprememba tiči mogoče globlje. Ženska, ki je sta«. Ia pred poroto junija meseca prt?-teklega leta. je bila debela, nališ-pana in navidez brez skrbi. Smejala se je, ko so .izbirali porotnike. Celo smrtna obsodba je ni potrta.
Včeraj pa je bila Mrs. Bnzzi, ko je stala pred sodnikom "Wasser-
ANGLIJA JE VRNILA EGIPTU CARINO
Angleško zapleni en jo carinske postaje v Aleksandriji je bilo posledica dejstva, da ni hotel Egipt ugoditi go tovim zahtevam, katerim pa je sedaj ugodil.—Egipt je zadostil celemu angleškemu ultimatu. — Sprejeta je bila tudi zahteva, da se aretira poslance, zapletene v zaroto.
Rm, Italija, '2. decembra. — Ministrski predsednik Mussolini je sprejel v avdijenei delegacijo uglednih fašistov, ki so mu obljubili, da se bodo pokorili njegovemu priporočilu, namreč, da je treba v prvi vrsti pospeševati urav navo političnih nasprotstev med prebivalci.
Mussolini se je delegaciji prisrčno zahvalil.
Skoro v istem času se je pa pripetil v Gioro Ta.uro v Južni Italiji ponoven zločin.
Dva soeijalista sta bila na javni cesti ustreljena, tretji pa smrt-nonevarno ranjen.
Policija je takoj aretirala voditelja fašistov v dotičnem kraju, nekega Ardizzona. ker domneva, da je on odgovoren za umor.
Nasprotsvo med fašisti in njihovimi političnimi naf«protniki sc-neprestano veča.
Nasprotniki fašizma so pa pru slabo organizirani, da bi zaraogli vprizoriti kak odločen nastop. Edino vsle&tega je mogoče Mussolini ju ribariti v kalnem.
Kajira, Epipt, 2. decembra. — Angleške oblast i so danes odredile izpraznenje carinske postaje v AU'ksrm-driji, katero so zasedli angleški mornariški vojaki pretekli teden, ko ni hotel kabinet Zaglul ]*aše pristat i v vse zahteve angleškega iiltinmila.
Čeprav ni bilo še ofieijelno ngot ovijalo, se vendar glasi, da ie sprejela egipčanska vlada v-se angleške zahteve, ki so bile stavljene ob času z a vrat nega umora generala Sir Lee Staeka.
Kabinet se je posvetoval do pozne ure včeraj zvečer rer razpravljal o položaju, a sklenil, da se bo šele dane«* objavilo ofieijelno ugotovilo glede angleških zahtev. Ke-signirala sta ministra za vzgojo in javna dela.
Čeprav se je glasilo včeraj, da je resigniral tudi k. -lmuiikaeijski minister, je biV> objavljeno zvečer, da se 1»» ni zgodilo. Tevfik paša je sprejel mesto ministra za vzgojo.
Sodnijske oblasti, ki so preiskovale zadnje aretacije 51anov poslanske zbornice v zvezi z domnevano protian-gleško zaroto, so sklenile«, da je stališče vlade v soglasju s postavami. Odredile so naj ostanejo poslanci v zaporih.	'
Muštafa Naliaz, p-rejšni minister, je v družbi več odvetnikov uaslo\il pismo na državnega pravdnika, v katerem protestira proti aretaciji članov parlamenta ter zahteva. da se jih takoj izpusti.
Aleksandrija, "Egipt, 2. decembra. — Štirinajst dijakov so aretirale oblasti, ker so razdeljevali uporniške pomflete.
Zahteve angleškega ultimata, katere je egipčanska vlada prvotno odklonila, so bilo v tri in sicer štev. net.
vogel, sicer precej okrogla, a nič več de-hela in noben porotnik ni bil šest in sedem v prvotni poslanici lorda AHenbv. Določa-sprejet, dokler se ni ona posvetu- (]a mora egipčanska vlada:
5.	V teku štiri in dvajsetih ur umakniti iz Sudana Vre egipčanske častnike in čiste egipčanske skupine e-gipčanske armade. Tzpremembe, ki naj bi sledile nato, se bo pozneje objavilo.
6.	Obvestiti primerne depai^fcmente, da bo sudianska vlada povečala irigirano ozemlje pri Gezira od 300.000 fedanov na nedoločeno število, soglasno s potrebam'.
7.	Umakniti vso opozicijo proti željam angleške vla-
"V drugi vrsti ni Egipt član Lige. Razventega pa je'tonu preveč oddaljen od svojih va-j
___TI	% i_____________1	_	_»v	i vi	• •	____,	_
status Egipta prav poseben, vspričo angleških reservaeij <?b času, ko je bila podeljena neodvisnost. Liga ne more storiti ničesar, ker se ni obrnil nanjo ^jiti Egipt niti kak drugi narod.
"Mi v Evropi vemo dobro, da ima Liga svoje nedo-statke in napake. Ni mogoče zanikati trditve, da ne more bin liga uspešna, dokler ne bo v njej zasftopan slehrni na^ rod sveta.''
MADŽARI RAZGRAJAJO V PARLAMENTU.
rovancev. V zvezi s tem je nadaljeval "Work:
— Državam je treba ubiti v gla-j	-
vo, da bodo morale konečno reši- Washington, D. C.. 2. dec. — ti indijanski problem in da se mo- Poročila, ki so dospela na tukaj-
VREDNOST UVOZA IGRAČ.
Washington. D. C., 2. dec. — Vrednost iigrač ;vsake vrste, ki so prišle semkaj iz inotzeimstva, se ceni na Osem milijonov dolarjev. Vrednost v ameriških tvornicah izdedanih igrač je poskočila od *4,000,000 1. 1900 na $56.000.000 tekom leta 1923.
OBUPNO DEJANJE MATERE.
Mrs.*Bessy Ka>tz, stanujoča na Madison Ave., v bližini 117. če-v New Yorku, je vrgla v torek zjutraj iz tretjega nadstropja svoja tri tedne stara dvojčka ter skočila nato za obema. Vsi trije se nahajajo sedaj v Harlenn bolnici. Zdravniki pravijo, da je naptotila
žensk k strašnemu dejanju nenadna blaznost, ki je bila posledica poroda.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
se izborno prodaja. V kratkem času smo ga prodali že par tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, sicer bo ostal brez njega. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev in pratik, naj
se požurijo, da nte bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO. 88 Cortlandt St, H. 7.0. -
ra sovdeležba zvezne vlade omejiti le na dobrohotno so delov a nje.
Konečno opozarja poročilo na vedno rastočo priljubljeno-t si>te-ma narodnih parkov ter priporoča ustanovitev narodnih parkov v iztočnih državah, kajti z izjemo države Maine in zapada nima nobena iztočna država narodnih parkov.
KOMUNISTIČNI* PUČ POPOLNOMA BREZUSPEŠEN.
Reval, Estonska. 2. decembra. Po poskušenem ptiču, ki je bil zatrt po dveh urah z velikimi iz gubami življenje, so zasedli ko munisti vojaško letalno lepo. odkoder sta morala poleteti dva a»-roplana pod pritiskom komunistov proti Rusiji. Eden teh. aeroplanov pa je bil prisiljen pristati v bližini Narva.
vala s svojim zagovornikom Donnelly.
Sem p at am jo je pretresel suh kašelj. Ni se smejala tekom celega postopanja in tudi nj^na obleka je bila v soglasju z izpreme-njenim obnašanjem. Njena mati je umrla med ča-som. ko se je mudila v smrtni hiši.
Zanimanje za proces je razvidne iz dejstva, da so stali na hodnikih številni ljudje, ki niso mogli priti v sodno dvorano.
Pomožni okrajni pravdnik Cohn je pričel ob štirih popoldne s svojim otvorilnim govorom,
Namignil je, da nima državno pravdništvo nikakih novih dokazov in da bo skušalo obsoditi Mra. Bnzzi žl drugič na temelju oko-liščnih dotkazov. Rekel je, da bo dokazal, da so našli Selmeider-a -mrtvega v avtomobilu, da so vide
de, ki se tičvjo zavarovanja inozemskili interesov v Egiptu.
Ko .je egipčanska vlada odklonila si^rejem teli točk, so angleške oblasti same odredile izpraznenje Sndana ter obvestile sndansko vlado, da laliko poveča, irigaeijsko ozemlje za toliko kot se ji zdi primemo.
KRŠILCI SUHE POSTAVE.
uspešen nastop proti položaju m prav posebno postavo, da je treba prisoditi zaporne kazni, kadar se kakega človeka spozna krivim kršenja prohibicije. Poleg tejra
Washington, D. C., 2. dec. — Število kršenj Volsteadove postave tekom preteklega leta. katera «| je razkrila policija, znaša več kot hUo aretiran5h tu<11 443 ljllfli.
-*(štirmjast tisoč in več kot devet!	...	...
li neko jcensko odgovarjajočo opi- tiso6 apetacij je WIo ^ ra ™il, a^tomobde v pganem sta-
^ 5llizzl.stopiit:ii iz avtom"* J d i pijanosti. Okrajni komisarji za- j™1' Konffeciralo se je več km i, „/.„1	htevajo od kongresa, naj uveljavi dvajset tisoč galon močnih opoj-
postave, ki jim bodo omogočile nih pijač.
šnje madžarsko poslaništvo, pripovedujejo, da s o nekako ducat članov madžarske poslanske zbot- nega nice pred ki-at.kim vrgli iz dvorane na sveži zrak.
Neki poslanec, po Imenu Gorki, je dvignil proti ministrskemu predsedniku obtožbo, da je po krivem pričal, nakar mu je bila odvzeta beseda. Temu pa se ni hotel pokoriti, nakar so ga prijeli ter vrgli na cesto. Nato pa je nastal velikanski kraval in poročilo pravi, ad je bilo vsled nespodobnega obnašanja članov opozicije posebpo pa socigalistov, potrebno vreči na cesto še nekako dueat nadaljnih poslancev.
V mestu samem vladata mir in red.
bila potem ko je padel sstrel, da si je Mrs. Buzzi izsposodila od svojega svaka revolver z izjavo, da hoče ustreliti Schneiderja in da je bila naravnost blazno jezna nanj, ko ji je povedal, da jo namerava zapustiti.
Obramba bo zopet skušala ugotoviti. da se je mudila Mrs. Buzzi nekje drugod ob času, ko je. bil Schneider umorjen in ena važnih prič v tem alibiju je žena okraj-pravdnika McGeenah iz Broroxa. S pomočjo te priče upa obramba dokazati, da je bila Mrs. Buzzi prekmalu doma po umom. da bi se mogla nahajati na pozo-rišču, ko je bil umor izvršen.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
SPREJEM AMERIŠKIH PREDLOGOV.
Konferenca v Ženevi je sprejela ameriške predloge proti trgovini z opijem.
NOVA PRISELJENIŠKA PREDLOGA?
Washington, D. C., 2. dec. — V Washingtonu je bila vložena nova priseljeniška predloga, soglasno s katero naj se deport ira inozemske butlegarje ter razpečevale« omami ji vih sredstev.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče ; JUG08LAVIJ A :
1000 Din. — $15.50 2000 Din. — $30.80 5000 Din. — $76.50
Pri nakaz Hi h, Id znašajo manj kot kot en tiso* dinarjev računamo poset*' 15 centov za poštnino In druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni Čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE.
200 lir .......... $ 0.90	600 lir..........$23 76
800 lir .......... $14.5» 1000 lir..........$46.50 .
Pri naročilih, ki znašajo man' kot 2M Ur računamo posebej po 15 eentor za poštnino in droge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte -in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
<i* poOljatve, ki presegajo PBTTISOC DHtABJBV *U po O^mn? UR dovoljujemo po mogoCnoatt le pooeben dopust. Hnarjem In Liram sedaj si staiaa, menja se večkrat to aop«* iz tega razloga nam nI megofa podati natančne cene vnavr*: po eenl tistega dne, ko mn pride psslanl denar v roke. POŠUJATVE PO BRZOoAVNEM PISMU .IZVRŠUJEMO * NAJKRAJŠEM CA8U TEB RAČUNAMO ZA STROŠKI $1.~
Vlad« izplačil v
dolarjih glojta
oglas ▼ tam listi
Denar nam je poslati najbolje po Psmrrtlc Postal Mooej Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
Teleuhonof Cortlandt 44H7.
/
GLAS NARODA, 3. DEC. 1924.
fftANft IAKI2R.
antf Publish«*
Publishing OoMfUR -
|A Corporation)
LfHII MNIBia«
Pile* of Bud B> Cortlantft
mt Um Owftratlen anri
»orough of Manhattan,
Now Yorfc CWr. M. V.
> • I. At NARODA"
(Vole« of ftho PmiK)
Kwry Day Excopt Sunday an< HoIMto.
U MK Mi «atja IM aa Amoriko (Za Now Yorfe mm «Mo la finrii j	M.001 Xa pol lota	......
t« W (ota ......■».•••arM-w tt.« Zi Inozomatva aa oolo
Ka	MS	____.......... il-M'l« pol lota —--------
RUDOLPH VALENTINO IMA BRADO.
•ubocrlptlon YoaHy W.M
Advortloomont on AQroomont
•aiao NarMa" Uhaja vakl dan layromil nod olj In pramlfc—
doplol kroa po<ploa la osebnosti bo no priobCojoJo, Donar na| ao S1*«otoU VJstf po Money Order Pri apremembl kraje neroCnlkov. prosimo, da PO I tod! srsjlnjl MrallBfio naana nI, da hitreje nsjfismo naalornlka.
"•LAS NARODA" trsst, lorouih of Manhattan, Mo« YSHh
Tdtphon*! Cortlandt t879

GLAS IZ GROBA
Te dni je bil objavljen dnevnik bivšega francoskega poslanika Ueoi ^esa Louisa. Georges Louis je že mrtev, toda v njegovem dnevniku so vsebovane težke obtožbe na naslov živih.
J z teli zapiskov je razvidna vsa podlost, ki jo more biti zmožen kak diplomat.
'Pred kratkim je nemški zunanji urad objavil uradne dokumente o delovanju bivšega ruskega poslanika Izvol-skega v Parizu. Toda ta objava je bila le senca onega, kar je povedal Louis.
O Tzvolskem je svet že marsikaj eul. Vsa javnost ga je poznala kot največjega šf-uvaea na vojno.
Louis pa pravi v svojem dnevniku' o njem, da je bil tak nievrednež, da je izdal celo svojo domovino Rusijo s tem. da je bi! slepo orodje enega poglavitnih povzročiteljev vojne, Poineareja.
On je pomagal pahniti Rusijo v požar z edinim namenom, da reši svojo lastno kožo pred vsiljivimi upniki.
Louis ga opisuje kot do vratu zadolženega človeka, ki končno ni vedel, kam naj se obrne, da se i znebi upnikov. Možak se je poslužil grozovitega sredstva — svetovne vojne.
Tzvolski je imel navado delati dolgove, kjerkoli se je mudil. Še ko je bil poslanik v Nemčiji, je pustil za seboj v Monakovem nebroj dolgov. Dolg je plačala ruska vlada ter tako preprečila škandal.
Iz Pariza je pisal tedanjemu zunanjemu ministru Sazanovu t/u* ga prosil, naj ga pusti še nekaj časa na starem mestu, češ, da mu zaenkrat ni mogoče poravnati dolgov. Sazanov je ugodil njegovi prošnji!, nakar je začel Izvolski ravnati dolgove po svoje.
Ruski poslanik je bil popolnoma v rokah Poineareja. Vsled svojega neugodnega finančnega položaja je postal slepo orodje francoske vojne politike.
Napravil je vse, kar so zahtevali od njega, in je bil celo toliko nesramen, da si je dal del svojih dolgov plačati od italijanskega ministrskega predsednika Tittonia.
Pariški list "L'Oeure", ki je objavil Louisov dnevnik, pravi, da si je Poincare zaeno s svojimi tovariši na vse kriplje prizadeval, da bi preprečil objavo vedoč, "da- ni ničesar bolj vznemirljivega kot je mrtvec, ki prične govoriti.'
To, kar je povedal Louis iz svojega groba, pa ni samo " vznemirljivo
Povedal je, da je bila velika vojna katastrofa pahnjena s svoje veličastne groze na nivo obupnih naporov obupanega dolžnika, da se reši pred bankrotom T
Louis je povedal, s kako malenkostnim in podlimi sredstvi se včasih ustvarja svetovna zgodovina.
T(
»hii se je vrnil iz Evropo znani ameriški kinematograf.-.ki igralec Rudolph Valentino s svojo ženo. S svojo brado in brkami ,;e vzbujal splošno pozornost.
Jugoslavia irredenta.
D
opis.
Chicago, 111.
Sedaj smo v jČasu, ko*nimamo kaj drugega kakor i*itat i kako knjigo ali časopise. V prvi vrsti me zanimajo dopisi iz naselbin, ko čitam, kako se imajo rojaki sirom Združenih držav. Omeniti moram, da jih je veliko premalo. Temu je kriva največ nemarnost. Rojaki, pero v roke in na delo. Jaz čitam več slovenskih listov, vidim marsikaj pouči ji vega. koristnega, odkritega in tudi dosti aahrbtnodiinavskega. V neki številki glasila K. K. J. sem čital izpod peresa gi. predsednika Ant. Grdina "Bratom in sestram krajevnih društev''. Pisec navaja, kako so važne decemberske seje. Posebno povdarja, naj se na tej seji pripravijo društva, katera še ni-bo imela katoliških shodov. Ona. katera so jih že imela, naj jih po-nove (katera so jih imela, skoraj ne vrjamem. da jih bodo ponovila). Pisee navaja, da se ni treba bati stroškov, da se brez stroškov tudi stori. Banketa ni potreba itd. Stavim, da ako bi kaka mala np-fcolbina želela kaj enakega in bi ji ne bilo mogoče vsestransko »prejeti odličnih govornikov, bi gl. predsednik hitro našel kakšen iz-
| govor in poslal zastopnika. Nekaj [podobnega se je že zgodilo v tem | letu. Na take ali enake shode pride prilično število ljudi največ iz radovednosti, češ. kaj jim bodo voditelji naroda sladkega sporoči-. li. Seveda, eden udriha po tem. 'drugi,po drugem, a njih namen je ■ "husines" katoliški tisk (Bog pa | nas obvari kakoršnega imamo dallies). Ti možje nas na vse načine 1 uče, kako moramo biti, ako hočemo Bogu služiti. Toda mi vidimo ' nekaj drugega v tem. Njim jena misli trgovina, vero izkoriščajo v trgovske namene. Prav vse pride, kar daš. Koliko veruješ se ne vpraša, če hodiš v cerkev, prejemaš zakramente ali ne, samo da napolniš kovertiico in jo pošlje« po otroku.
V listu Edinost vidim precej nekuhanega. pa bralci vse prežvečijo in pozabijo. Lastnik lista se huduje češ. list kot tak bi moral zahajati v vsako slovensko hišo oziroma vsaka družina bi morala biti naročena. ,Za Boga mi-; lega. ko prečita« in malo pomisliš ■vsebino, te mahoma primejo krči ! okrog želodca.
Shodi, kateri se vrše, so večinoma za uspeh nekaterih, Jednoti
Sodnik, ki ne more poslovati,
živi v Ajdovščini in čaka, da, nm bo ministrstvo dovolilo prisego. Brez prisege ne more ničesar u-kreniiti in .-sklenitOd 15. julija dalje že popolnoma počiva civilni oddelek na sK-draji v Ajlovšči-lii, akti se kopičijo, sodnik urgi-ra zaprisego, ali odgovora ni. To s(i lepe razmere!
Kako se gospodarsko udejstvuje-jo Slovenci v Julijski Krajini.
Koncem septembra se je vršila v Tridenitu sadj.?rejs>ka razstava, katere so se udeležili sad j ere ješ iz 52 pokrajin. Vsaka je imela poseben oddelek, tako tudi Julijska Krajina. Razstave so se udeležili slovenski sadjerejei s Tolminske -ga, iz Brd in iz Vipavske doline. Lepa je bila ta razstava m v popolno čast slovenskih gospodarjev. Povečini so bile razstavljene le jesenske in zimske sadne vrste Jabolk je bilo okoli 50 vrst' in hrušk okoli 30 vi-st. Sodi se, da je teh nasadnih vrst preveč in da naj bi se crojile le one, k: res dobro uspevajo v goriškem podnebju
v Ješah v Isti i
.je umrl Josip Šlosar, posestnik in odbornik tamošnje -hranilnice ir.
posojal nice. *
Siovensko.italijanski slovar,
delo dr. Jos. ValjavtM izide v kratkem, menda konca decembra.
Oropana na poti v cerkev v Trstu.
Krvav dogodek v Dreherjevi pivovarni v Trstu-
59 letniii čuvaj Beleastro. doma iz južne Italije, nameščen v Dreherjevi pivovarni, je napadal tehničnega ravnatelja pivovarne E. Ivoebla in z revolverjem dvakrat ustrelil (manj. Potem je zbežal. Nekateri so tekli za njim. Beleast.ro se je obrnil, izprožil m zadel 37 letnega A. Tumea. ki se je zgrudili na tla. Deleaistra -so na to aretirali. Koebl je ranjen v levo sence, toda rana ni nevarna. Tu-meo se nahaja v bolnici, ranjen v obrazu. Del east ro je bil bolan in je dobival tačas podporo iz bolniške blagajne. Hote'1 je imeti v pivovarni tudi svojo redno plačo in ker mu je niso hoteli priznati, je napadel ravnatelja.
Otrok zgorel pri požaru v Lo. kovcu.
Po noči 5. nov. je izbruhnil o-genj v poslopju Ivana Breme a, Lokovcu nad Kanalom- Gospodarjev nečak 10 letni Leopold je spal to noč na seniku. Dečka je zajci ogenj in ni si mogel rešiti pa tudi nikdo ni mogel do njega. Revček je klical dolgo časa na pomoč, slednjič je padel in ko so pogasili, so našli le malo ostankov nesrečnega dečka. G(x>pod;m* Pre-mec se je onesvestil pri pogledu na nečaka, katerega Je imel jako rad.
Rojak md piše:
"Vprašal sem za denar, ki sem ga dal za brooklvrtsko slovensko j cerkev, o kateri se še ne ve. kje j bo stala: v Ribnici, v Preserjih pri Ljubljani ali v Delnicah na Horvaškem. Pa so mi odgovorili, da denarja ne morejo dati nazaj, ker ga ima škof. Od tistega škofa pa menda ni mogoče denarja dobiti. Ali je to res.1 Povej mi. Peter Zgaga".
Dragi rojak:
l e S.- je možak, ki gomrlee prodaja. kar čez noč v škofa izpre-rnenil. je njegova stvar. Nekatere šarže so dandanes jako poceni. Saj je vendar kronal Koverta Toneta Grdino za kralja, ne glede na to. da je njegovo veličanstvu preeej mrtvaško. Majk Cegarc na primer je gla vni, brooklynski fajfar pa pomožni urednik. Zakaj bi ne bil torej človek, ki se na note spojna (vse drugačne kot pa glazbenei za škofa proklamiran. Za slovenskega škofa na Halloek Streetu v Ridgewoodu. Denar za cerkev je spravil, hvalabogu. Tn od škofa ne more nihče zahtevati nazaj "denarja, ki ga je dal za cerkev. Denar je v njegovem vai-stvu. na nadležna vprašanja bodo pa njegovi kaplani odgovarjali. Kaplanov ima pa toliko kot je pevcev pri Danjei. C'e se ne mo-tftn, jih je trinajst.
Iz Chicaga mi piše rojak:
Prosim, odgovori ml v svoji koloni. kam je šlo mojih $25.00. ki sem jih dal za milijonski fond. Iz j odgovora, ki si ga dal brooklvn-skeimu rojaku, oklepam, da so oni. ki so dali za brooklvnsko cerkev, že vsaj slišali, kakor pravijo — plosk v vodo. Mi, ki smo dali za milijonski fond, pa še tega nismo bili deležni. Pričakujem odgovora v tvoji koloni, ker vedno praviš, da si nepristranski. Gotovo boš tudi to dobesedno priobčil.
ft spoštovanjem	M. L.
★
Praviš prijatelj, da nisi slišal plosika v vodo. Presneto imaš zalita ušesa. Za petinšestdeset tisoč dolarjev, ki so jih darovali ameriški Jugoslovani za jugoslovansko republiko, se je kraljevska vlada revanžirala s tem. da je poslala v New York kraljevskega ] >r i se 1 jen i škega k om isar j a.
Nazadnje ti pa rad verjamem.
Slugnsliroattska
Ustanovljena 1. 1898
KatnL Bteimnta
Inkorporirara 1, 190)
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornkl: Predaednlk: RUDOLF PERDAN, SSS E. 185 St., Clrvelanfl, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 E. Knri Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1S1ILER. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961. Ely. Mina.
Blagajnik neizplačanih emrtnln: JOHN MOVERN, 411 — lttb Ara. Baa« Duiuth,
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GUAHEK. 808 American Stale Bank Bldc. 10« Grant 8tre«t at Bixth Ave, Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
A '.'TON* Z BASNI K.	Eiitlir St., Pitt slmrRh. I'a.
MOHOR MLADIČ, 1334 TV. 18 Street, Cnicago. lil. FRANK 8KRABEC, 4822 Washington Street, D^nvor, Colo.
Porotni odbor; LEONARD BLABODNTK, Boi 480. Ely, Minn. GREGOR J. POREN'TA, 810 Stevenson Bldg.. Puymllnp, Waak. FRANK ZORICH, 1217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda"
Vso atvarl tikajoča se uradnih zadev kakor tudi denarne poilljatva na] se poSilJaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poBlla na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov ln bolnlika apričevala naj se pošilja na vrhovnega idravnlka.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati Č-lan te orK»nlzarije, naj se zgrlasl tajnika bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih oruStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z. 8 Člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
je nastal med fanti prepir s tra-gienim k< neem : posestnikov sin Milia Kobe ie raradi nekega «le-
Ljubeznivi rojaki.
V Pedigradeu, nbeina Plae ob
- t • • • - •	i Miha I\i>»ie ie
servemi državni grame i se je pred
kleta nevarno obstrelil Matijo Bro/.it-a. Ranjenca so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kan-diji. kj*r pa je že naslednjega i
nekaj leti naselilo vee hrvaških rodbin, ki žive med seboj v smrtnem sovraštvu Kad ir nanese prilika. se zmerjajo med seboj prav z Radieevimi izrazi, potoni se pa 1< _ žijo radi razžaljenja easii. Pr<'d ne kaj dnevi pa je prišlo d<> spopada, ki bi lahkt. rmel težke posle-
(!ne |io«llegid težki posk«»dbi.
Ker mu ni privoščila čaše vira.
V obr-:ni Hednja v bm'at.skeni
Ponesrečeni rudarji.
X goriško boljiafesnico pripe. 6."> letno zasehnieo Frančiško ljali 1e dni 4S letnega Jakoba KeicTi, ki stanuje v ulici Tesa št. Kolarja dn :11 letnega Jc«ipa Po., o . je napadel neki mlad človek Ijanška, oba rudarja iz Idrije. V	T1's'
zjairaj v polmraku, ko je šla v j.jami sta bila zaposlena pri raz-i ^ eerkev h kaupeinom iti ji iztrgal
loenio torbico v kateri j<« bilo 26 ba je sledila prezgodaj in oba »sta
Kajti to že ni vee plosk. To je
, - - - -J t i r> 4 i tštrbunk v pravem pomenu hese-•strel je vanju veeje skale. Iiazstrel-	1	J
de , . .
lir gotovine. Surovež je starko hila pri tem težko ranjen podrl na tla in jo parkrat udaril. Potem jo zbežal
Izpuščeni pa zopet aretirani
so bili nekateri nsberniki s Slapa na Vipavskem, ki so se pripeljali v Vipavo 7. nekako rdečo zastavo im z makaroni v gombnicah. Oblast je uvidela, da je to šala, je izpustila fante, ki so š!i nato v gcstdlno pit s tovariši. Tam pa so
ker
se nista mogla pravočasno oddaljiti od skale. Kohur je umrl. Poljanšelc bo ozdravel.
SEIPEL SE JE ZAVZEL ATENTATORJA.
ZA
Dunaj, Avstrija. 2. decembra. Karl Jaworek, ki_je vprizoril atentat na bivšega avstrijskega kanee-mladenjjči peli in vriskali ter sellarja Seipela. je bil obsojen samo
baje ogrevali za komunizem. To so delali tudi na poti domov. O-rožruiki so aretirali one izpuščene ltl še mnogo drugih, skujjaj nad 20 in jih odgnali v zapore kjer bocbo najbrž e dolgo časa.
Kako daleč sega italijansko so. vraštvo. '
V Matenji vasi so se pripravljali za vprizoritev gledališke i-gre. Neki italijanski finančni .stražnik je po vaja začel si-amoti-ti Slovence. Fantje so bili mirni. Stražnik je pozneje napadel Frana Hrovatina, mu prerezal z ba-
na tri in pol leta ječe. Seipel je ,prosil sodišče, naj atentatorja milostno sodi ter pristavil, da mu je on popolnoma odpustil.
ROJAKI, NABOCAJTE 8E HA 9LAS NAHODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V CDBirtKNIF lOtAVAV
Koledar za leto 1925.
Se nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos.
j one torn licein~izbil par zobrn-" Skoraj sleherni' ki ;ie narfH
ttom tmA'HAXi J--« ^ '# n i im HO/it*«**
Na"padalea finančnega stražnika
so zaprli, potem so odgnali v zapor ranjenega Hrovatina in dve priča! Itali janska justica !
pa nič ne koristijo, in bi bilo bolj primerno, da se dajo drugi dobri nasveti društvom oziroma član oni in članicam k volitvam v mesecu deeemhru.
Dopisovalci na delo, povejte javnosti kaj delate.
S hriba.
nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaiki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo ne boste umrli. Vas bo treba ubi-nove priseljeniške postave.	,ti, ko se boste do grla naveličali
Globok in mnogo odkrivajoč je tega sveta. Pa mi je hvaležno stis-tudi članek "Svet bodočnosti'\ ,nil roko ter vdano odvrnil: — Oh,
Kdor hoče imeti Koledar, naj Bog vas usliši ...
i
ga takoj naroči.	1 %-
Iz zanesljivega vira sgm izvedel, da so pred kratkim moji sovražniki pri galon-i zborovali ter
%
sklenili, da me bo treba ubiti.
Zaenkrat še ni odločil žreb. kdo bo prevzel nase to malenkostno od. govornost.
Saj menda prej res ne bom utihnil, dokler se ne poslužijo tega radikalnega sredstva. Izguba bi ne bila velika, kajti pri "Našem Dimu" nimam prav nobene delnice in tudi v brooklvnskem štoru nisem pri ajdovi moki za petindvaj set procentov zainteresiran.
Ker govorim baš o pogrebnikih. smrti. "Našem Dimu" in podobnih smrtnih oziroma umirajočih rečeh, naj sporočim rojakom naj bolj klasično stvar, kar sem jih slišal zadnjih par let.
Naše uredništvo urejuje ponoči rojak Peter, ki je v privatnem življenju član newyorškega društva Najsvetejšega imena, pa je kljub temu jako dobra in poštena duša.	v
Zdrav je in koren jaški, pa se ve asi samemu sebi zaismili in pra vi. da bo treba'umreti.
Zadnjič sem ga potolažil z besedami ; — Kaj ? Vi Peter, govorite o smrti? Takega fanta ni zlepa kot ste vi. Ne bojte se, Peter vi
dice. Ko je bil Peter Drodjan pri Zagorju je tamkajšnji občinski Tomu Kovačiču na obisku, mu je odbornik Mile .Iniinajak ubil svo-njegova "prijateljica' Eva Balun jo ženo. K > j*e v nedeljo s eerkve-pripravila neprijetna pres. neče-!	shoda v Lepoglavi prišel pi-
nje- Počakala ga je za oglom z; jan domov, »a je žena oštela. -In-loneem kropa v katerega je vsn-! vinjak se je silno razljutil. "da la apno in j)epel in z njim obl:Ia nni ne privošči niti čaše vina" ter domov gredočega Drodjana. Po-'jo ženo tako ]>retepal. da je že
škodovala mu ni samo obleke. am_ nekaj ur p -znej«
pak mu je pošteno opekla ves o. j	-
bra z, zlasti trepalnice in uvtnircJ Zadeva se bo končala pred ^ di-ščem.	i
um rla.
Vpckojeni nemški kanonik.
Parnik 4
Parni k "Frankopan", last Jadranske plovidbe, je ]>ri rtiču Krištofor na otoku Pagu nasedel. Blago in potnike so spravili takoj na drugi parnik. "Frankopan** je močno poškodovan.
Z zagrebške univerze.
Papeška kurija v "Rimu je vpo-
Prankopan" ponesrečil.kanonika <iri-
i mensteina v Olomucu. Nemški listi pravijo, da je po sedkih sto-lle.tjib to prvi slučaj, da je b.l k.i-n-onilo razrešen svoje službe. Kriee seveda, da je bil vpokojen zato. ker je Nemce. R<'sniea pa je drugačna. (irimenslein je 1> v Stari Avstriji v obunuški Vi iškoftji najvplivnejši cerkveni il '-t"jao-Sef farmacevtske sekcije v mi-J stveiikk. On j.- imel slik / dvo-
nistrstvu za -narodno zdravje, dr.from in ie v. lel za razne visoke
i
Nikola Smodlaka, je imenovan za tajnosti. Po prevratu je šel \ Av-izrednega profesorja na* medicin- j st rijo i;i živel tam prav koniodno ski fakulteti zagrebške univerze.; na stroške olonuiAkegii kapitelja.
, j Sedaj je Rim napravil konec nje-Ples s tragičnim koncem. govern it neslužbovaaiju in mu od-V I Tea k o ve ih pri Vinici so va— merii penzijo 10.0CK) lir na leto. ški fantje na vseh svetnikov dan kar pomeni za visokega gospoda priredili ples in domačo zabavo.]pravo malenkost. (Jrimenstein se Kakor pogos-to pri takih prilikah, je odpeljal radi te zadeve v Rim.
Božično darilo trajne vrednosti.
Božič je ugodna prilika privaditi otroke k varčevanju. Stariši nai dajo otrokom kot BOŽIČNO DARILO vložno knjižico, da se taisti navadijo že v rani mladosti pomnoževati svoje prihranke.
Naročite nam, da Vam pošljemo vložno knjižico za vsakega Vaših otrok z začetno vlogo $5.
Vloge na "Special Interest Account'' •se obrestujejo po —
4%
1 ^ r*
na leto.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortl&ndt Street New York, N. Y.
GLAS NARODA. 3. DEC. 1924.
Arkadi j Averčenko:
Star devičnik.
"Tako mi je žal,'* je rekel knji govodja Kazanlikov svoji ženi. "Vedno je sam zase. nihče se ne /ineni zanj . . . Pri vsean tem je pa gato-vo doce.lo do-bro vzgojen, posten in dostojen človek — pa saj nam ne bi mogel škodovati! Pu-t«im je tudi prav tako bančen uradnik knt sem jaz. Upam. da nimaš tor«'j nič proti temu, da sem pra povabil i večer k nam!"
"Nikakor n»\" jt> odvrnila na lahko presenečona. •'Xa.sji.roT-n<>. /♦•!<► ni'' ves>«?li.*'
Proti devetim '.o se zbrali že vsi jro-itj»\ Pili so r-aj. čestitali <ro-po-
•	larju k rojstvonemn dnevu in na n^-lol/en način dražili mladi par, s«-vlr<> knijiffovoflje in njenega ženin..*. študenta Aničkina. Proti de->« Mn končno prišel tudi dobro vz trojen i. pošteni in <lostojni gospod. o katerem je pripovedoval knjigovodja svoji ženi . . .
Bil j o velik, nenavadno trd in raven kakor strelovod, imel je me čn« in debele lase. kakor ščetine na j«-kleni krtači in visoke, črne. gosto obrvi. Na sebi je imel črn.
navaden suknjič, ki jo napravil njp«rovo postavo neskončno dolgo in valj a s to, govoril je tiho. mirno in dostojanstveno, toda zelo vsiljivo, tako da ga jo človek moral bodisi da je hotel ali pa ne, pustiti, da so je nagovoril do kra-ja.
Čaj j«' vzid 7. rumom.
Spil j»' dva kozarea, tretjega jo p;i bvaložno odklonil, dobrohotno jvijrlodal gostitelja in vprašal:
"Otrr-k pa gotovo nimate?"
• • Pričakujem . . .** se jo zasme-liljal Kazanlikov z obenem opra-vičevalnim pogledom v smeri pro-ii svoji ostro zardeli žooii, ki je n»'liot<* napravila kretnjo, kot jo delajo ljudje, ki želo zaki-iti polnost svojega telesa.
Kamski gospod se je sklonil pre<lw in vestno motril ženo go-At it el ja.
' Ah, pričakujete? ITm, da . . . Inula j<» to, porod
"V k;ikŠ3i«*m ozirn?"
"I. sploh. V veliko slučajih so konča s smrtjo. Bodisi od porodne vročice, bodisi od kakršne druge komplikacije — pa jo z ženo pri kraju!"
Kazanlikov so je prisiljeno smehljal.
"Vsekakor upajmo, da se nam bo dobro izšlo . . . Da bomo imeli v doglodnem času krepkega dečka ..."
Osamljeni gospod je zamišljeno .potegnil z roko po črnih, jeklenih ščetinah.
"Dečka, hm . . . veste, samo dečki pridejo po gostom a mrtvi na Kvet ..."
Knjigovodja je zmaknil z rameni.
'•To vi pač jako redki slučaji."
"Redki?" je dejal gost. "O. dragi moj. to pa nikakor ne! Nasprotno, žen, ki sploh ne morejo poviti, je veliko število ... To je baš odvisno od tega kako je celo telo zrastlo . . . Na primer vi. pre-miloutiva . . . .lafz se resno bojim, da bo pri vas porod zvezan z živ-Jjensko nevarnostjo ..."
"Ampak, gospod a moja!" se je vmešala žena uradnika Fitiljeva v pogovor. "Zakaj govorite samo o takeh žalostnih stvareh? Bodite prepričani — vse se bo lepo izteklo ! Vi pa — obrnjena proti osamelemu gospodu — "boste dečku Še za bofra!"
Nagovorjeni je mračno zamajal z glavo.
"Bog dal. Samo žal niso redki slučaji, ko pride'otrok na svet zdrav in močain in nekaj časa nato umre. Organizem je kajpada še tako slab . . . Treba je samo kalku eapico, kak prašek — konce! Po statistiki o umrljivosti otrok —"
Žena knjiigovedje Kazanlfkova je poslušala vljudne in resnobne besede gosta bloda kot zid; obraz ji je bil vas prepad«! od straihu.
"Ah, kaj statistika!" ga je prekinila žena uradnika Fitiljeva. "Jaz i m arm *tri "troke in so vsi zdravi kot riiba v vodi."
Osameli gospod se je post režij i-
*	vo smehljal.
va. za ta čas. Ali ste sicer slišali, da je izbruhnila davica? Otrok leta. malo podivja in hipoma — je že kašelj . . . Lahek kašeJj. Obenem pa komaj vidna rdečica v gr-lu — ki nrkakor ni videti nevar-
_ „ j J
na. . .
Žena uradnika Fitiljeva se je stresla od strahu in debelo pogledala.
"Čakajte! Moj Serjoža je pa ros včeraj dvakrat zakašljal ..."
"Aha. vidi-to!" je pokimal gost. "Docela verjetno, da jo jo fant že iztaknil. Sieer vas pa lahko pomirim ; s tem ni prav nič rečeno, da mora biti daviea, saj je lahko tudi škrlatinka. Včeraj, pravite, jo kašljal ? ITm . . . Potem lahko kaj--pada naleiacta tudi ostala dva otroka ..."
Žena uradnika Fitiljeva je sedela bleda kot. smrt; odprla je usta in od groze ni imela moči, da bi izpregovorila vsaj eno besedico.
".laz so ne hi na vašem mestu -aradi tega razburjal." je dejai osameli gospod z dobrim name-loni. " Škrlatinka itak ni vedno
smrtna. Dostikrat pustfi rajši posledice na ušesih in se konča z mentol ostjo ali pa. — kar je seveda še slabše — spusti kaj na pljn-čih."
"Kam pa bežite?" je ostrmela gospodinja, ko je žena uradnika Fitiljeva kolikor je mogla naglo skočila, s tresočimi rokami pokrila klobuk in trdovratno hotela za-liosti iglo na mesto v klobuk meri lastne prste.
"Oprostite mi. prijateljica . . . Ntrašno so bojim . . . Mogoči* je v resnici tako rosno .s So r Jožo ..."
Pozabila so jo oolo posloviti; zaloputnila jo vrata za ?»eboj in od-dirjala, koit da lii jo bil kdo na dražil.
trepalnicah sta se ji zaleaketali 2
svati solizi, ki sta koč no zdrsnili po valovitih prsih in ki sta ju takoj nadomestili dve novi . . .
"ČVniu bi plašili mladi par." je rekel knjigovodja Kazanlikov s kislim smehljajem. "Govorimo rajši o čem drugem."
"Pa res", je pritrdil davčni u-radnik Tuljapin. "Vi gledate, življenje veliko prečrno in preeino-stranfiko. Prosim, vzemite na primer mene: Jaz sem se svoijčas poročil iz ljubezni in živim v najsrečnejšem zakonu, kar si ga morete misliti. Ne samo. da n imava nosnih materijalnih skrbi, ampak tudi drugače živiva v vsakem ožim i zadovoljno in harmonično. Skozi j vsa svoja zakonska leta so ne mo-' rem spomniti niti enega slučaja, I da bi občutili svojo ženo kot hro-i
^rtŠBi DAR PREDSED. COOLXDGE-TT
me . . . Danes recimo—njo jo bolela. gla.va in žal aii mogla priti, t>n bi čestitala našemu dragemu go-1 srtitelju. in kljub temu je pristala
bolnišnico: sumijo —tuberkuloza in kaj vidijo, ko jo operirajo ?
— Pomislite: Cela trebušna votli-j pletene z zlatimi nitkami, na — en sam ogromen klobčič mi
nogavice po tisoč dolarjev. Nogavice so iz najfinejše svile ter pre-
glja jočih trilmin ..."
★
Davčni* uradnik se je poslovil i>i:c^asno z osamelim gOMpodom. ki se je z vljudnimi, izbranimi besedami zahvalil gostitelju in ousel po stopnicah, ne da bi s<> mu kam mudilo.
Davčni uradnik jo pri mizi veliko in sistematično pil. sedaj je r. '•.negotovimi koraki došel samotne-j ga gospoda, ga prijel za ramo Tn j rekel:
"Kaj st<» poprej čenčali o /finali. vi mora. vi nesrečnik, a? Po-i glejte če vam s to palico precepim jčrepinjo — drugič bo^te mogoče ■ znali strahovati svoj prazni Izik. . .!"
Osadnidi g.-ipoil >o ji» čisto neznatno zjožH. potem so pa vendar
JACKIE COOGAN.
NCtffttrOOO * UNOIRNOOD. K. v_
! obrnil dn odgovoril brtfz zadrege:
na to, naj grem vsaj jaz sem . . ."i Na modnarodlni raz-tavi v Chiea «i bodo podarili predsedniku i "Vi innate precej težko, željo*-fjofcpod s temnimi nazori je za-! Cooolidge-u bika, ki ga vidUe na sliki. Bik je odlikovan z naj-[no palico . . . Če me stem udarite mišljeno zamajal z glavo.	j višjim odlikovanjem.	jpo čropinji. me ubijete . . . Meni •
"Mogoče, vse je mogoče . . . Sa-;-----_ i ne pride iz tega nič. saj bom mr-
mo, veste, resnično srečnega za ko-1	j	j te v. vas bodo pa prijeli za vrat in j
na nisean še do danes videl . . .'slabšo" se j.- obrnil proti štnden- šlo. Vsi .so se dvignili in z olajša- poslali v Sibirijo. Na. ta način pn-
Sploh pa _.moj Bog_ zvesta. tu- ki je mrko mislil predse, "kar . nim .srcem stopili v jedilnico.
brezobzirnoljubeča žena je vendar , je pa naj.-iabše : C mi nežnejša rn j Ko so bili kozarci militi do vr-taika redkost, da bi jo morali ka- *krbnejša je videti soproga, tem J ha. se je nepričakovano dvignil
večjo podlost pripravlja za mož«*- samevajoči gospod in rekel: vim hrbtom!"	"(iovpa. prosil bi vas. da iz-
"iloja žena je drugačna!'* je praznite prvi kozarec z mano na mrko zamrmral davčni uradnik. J zdravje spoštovanega slavjenca!
"Rad verjamem." je odvrnit; Naj bi >e še deset, dvanajst let ve-i zapuščeni gospod z lahkim poklo-jselil življenja in zapustil svoji že-i nom. "Saj govorim samo na splo—ni veliko kopo otrok!" 171.91'šno. Priznati vam pa moram, daj Čeprav je bila napitniea na rišem powial molže, ki so pripovedo- |df z različno sprejeta, so vendar vali o svojih ženah ganjeini do vsi navzoči izpraznili kozarec.
zati po muzejih . . . Kar je pa na.1-
REPORT OF THE CONDITION OF THE
FRANK SAKSER STATE BANK
at the close of business on the 15tli day' of November. 1924:
RESOURCES
specie ......................
Oth«-r currency authorized by th»- laws of the United
States....................
Due from approved reserve depositaries, less offsets .. Due from other banks, trust companies and bankers _. Stock and bond investments, viz.:
Public securities ?187,14C.73 1'rivat«* securities ............ 359,290.39
l.SOO.OO
5,550.33! solz in kofniu ?
istim ljudem, ee- "Drugi kozarce pa." je sloves-
ni, 139.
njeni gospod, ki so objemali pre:i no ozuanil osameli gospod, "dru
n.
Osameli go«t je v majhnih presledkih pokušal »svoj čas in se nc-kolikokrat mimogrede, ozrl 11a študenta Aničkina in njegovo nevesto.
"Kaj študirate, če vas smem vprašati?" je vprašal končno, ko je postrežljivo pomežifenil svojemu nasproti sedečemu.
"Jus."
"Aha! Glej, glej . . . Tudi jaz sem včasih študiral in ima.m rad akademsko mladino. Samo jus, vo-ste, to jo tako bolj rahla stvar.
"V kakšnem oziru.1"
41V kakšnem oziru? T no. poglej to: Študirate in študirate cela štiri leta. Kiončno (če pridete tako daleč) ste gotovi . . . In kaj ste potom? Kaj lahko j>o«tanete, Pe jasno in natanko pogled a/m o ? Ali odvetniški koneipijent ali pa neplačan uradnik pri kaki železniški družbi — majhen uradnik, ki ima še daleč, daleč pred sabo mesečno plačo štiridesetih rubljev! Samo po sebi se razume, da boste dovolj vestni, da se ne boste ženili, sicer pa.
Študent se je smohljal kakor v svesti si krivde.
"Nasprotno sem baš namenjen se oženiti. Dvolite. da vam predstavim svojo nevesto!"
"Tako . . . oženiti se", je zate-gnjeno in pomembno rekel o<sam^-li gospod. "Torej, milostiva gospodična. jaz vam gotovo iz srca želim prijetnega in brezskrbnega življenja! Sicer sem ga dostikrat imel priliko opazovati, kako žive poivK-mi študentje: podstrešna sobica v četrtem nadstropju, za posteljno steno bolan otrok, pre zgodaj ovenela, utrgana žena in mož. ki so ga ,brerzkončno strada^ nje in neuspehi oropali vsake na-de na bodočnost in moči. . . Seveda so tudi tukaj srečne izjeme; Otrok včasih umre in žena lahko« začne s kafkšnim sostanovalcem, /.al ,pa moram reči — ti srečni slučaji so redki . . . Največkrat se konča pač tako, da pošlje mož nekega dne ženo v zastavljalnico, češ, naj zastavi 'zadnjo obleko, v njeni odsotoosti pa priveze jer-meai na kljuiko in - " «
Osameli gospod je napravil zelo razumljivo kretmjo oh vratu.
— V sob4 je x>o®talo tiho.
. Ženin se je potuhnil in bi se oči-vidno najrajši zaril v stol, nevesta je pa nasprotno stanovitno uprla
Loans-and discounts secured by collateral ..........
Loans, discounts and bills pun-based not secured by
collateral ..................
unils and mortgages owned Other assets, viz.: Furniture and
fixtures......51,147.74
Accrued interest
entered on books
at close of business on above
date..........2,5S0.3«">
Accrued interest not rntured on books Ht	of busi-
ness on above
date........ 3.534 4.1
Cither Assets .... 2,011.43
440,437.12 !
Tot:il .....
LIABILITIES
Capital stock..........
Surplus: Surplus fund .*. $r»0.0«t».ott TTndivided profits 18,!>r.7,sr.
Deposits:
Xot preferred, as follows:
Deposits subject t«i ch**ck .. .. $17,<t75.23 Deposits withdrawable only on presentation o f passbooks .. .. 273,290.30 Money orders and money order refunds ........ 2,945.20
Steamship tickets 695.52 Due trust compa- , ! nies, banks and bankers......108,412.10
Extend teotal deposits ....
Rediscounts, viz.: Loans secured by obligations of United States ..
Other liabilities, viz.: Reserves for taxes, expenses, etc. $5,5S7.50 Accrued interest entered on books at close of business on above date 2,427.87 Accrued interest not entered on books at close of business on above
date........ 1,218.76
Estimated unearned discounts .. .. 133.41
dvema urama isto ženo . . ."
"Vi --te značrejm |x>j;iv. kd<> vo i je nervozno vzkliknil davčni urada lik.
"-laz pripovedujem saano resni-1,530.00 eo t fako sem na primer pred leti i	j.stanoval pri odvetniku. . . Njego-
25,500 00 »	-	-iT
5.ooo.ooiva žen;) mu je prigovarjala dan za dnem z najvišjimi piščalmi, naj gre vendar za kako nrien v kln1» m I s«« tam razve \r\. kahi ona tie p<»-j vuti do'bro in so bo degla. O11 j** ; na <lru«ri strani uirujen od prt?-1 napornega dela. Pri t»*m gaje po-j ljubila in ohlizovala iti mu rekla jSolnce svojega življenja. Komaj je 9,744 02'Pa bil anož za vrati in za oglom —
85S5 749 84^'*	ljubitelj iz oma-
re'— saj jih skrivajo na vseh mogočih mestih — in -t;i se |>oljubo-$100.000.00 : vala ii?i prižema 1 a po notah do zo-j ro. Vso to sem jaz slišal in videl vsak božji dan, ker sem stanoval zraven ..."
Davčni uradnik Tuljapin je se-
jde! ble«J in propadel iti težko dihal. . . SjHunnil se je. da 11111 jo prav danes rekla žena solneo svojega življenja in ga pomilovala. da je utrujem od prenapornega de la. Najrajši bi skočil '11 stekel domov, vendar ga je bil sram pred drugimi gosti in zato so je kakor . študent Aničkin rajši stisnil globlje na svojem stolu.
Žena knjigovodje KazanHkova je prišla preplašena in z rdeče objokanimi očmi z jedilnice in p<»-zvala k mizi.
Pobito raizpoloženje je malo pre
«8,957. S."
402,424.45
15,000.00
de vaša žena na. boraško palico, vi sami bste pa imeli spodaj v rr>^ vili v kratkem najleipšo j etiko . . . Vaši otroki bodo vzrastli v potepuhe in če bo slikala njihova matt o zločinih, jo bo zadela kap . . Ali vidite?! Torej le mirno udarite. .
VELIKANSKI POŽAR V LOS ANGELES.
9,367.54
"Seveda^ zaenkrat, premilosti-svoj zastrti pgled v pHčauco, na
Total ........................$595,749.84
REPORT OF THE CONDITION OF THE
FRANK SAKSER, Private Banker
at the close of business on the J5th day of November 1924.
RESOURCES	V _
Stock and Bond investments, viz.:
Public Securities..........$ 7,738.34
Private Securities.......... 3,887.50
Real estate owned.......... 37.000.0U
Loans. Discounts and bills purchased not secured by collateral .............. 1.620.00
Accounts Receivable........ 88.16
Due from approved
reserve depositaries $3,971.94 Due from foreign
banks and bankers 3,590.81 Due from trust companies. banks and bankers not included in preceding items 342.58
gi kozarec "dvignem na zdravje njenega prvorojenca!'J
l.odoei materi je zažarel obraz in obrnila je proti govorniku svoje oči. katerih pogled je pravil, da 11111 je za to željo odpustila vse prejšnje.
"Torej na zdravje vašega sina;" je rekel osameli gospod še enkrat, "ftoveda, ne more se zatajili. da otroci niso v. mirom taki. kakor si jih želimo. Tako sem poznal dečka, ki je že z devetimi leti kradel svojemu očetu denar Tn žganje . . . pre<l kratkim sem videl celo seme, ki jo materi, ki ga je izrodila, preparalo trebuh in ko --ti jra hoteli aretirati, je kljub »svojim štirinajstim letom podrl dva stara, navihana stražnika . . . Vsekakor moramo reči--"
"dejte rajši je rekel gostitelj z nagubančeniun čelom. "Tu je izvrsten losos — svežo kumare. . ," Osameli gospod so je vljudno zahvalil, pomaknil losos proti štu-dentovi nevesti in rekel:
"Prav pred par dnevi so umrli moji znanci od uživanja rib . . . Kupili so prav takega lososa in ga jedli pri večerji."
"Nimam rada lososa," se je zahvalila nevesta. "Prosim, dajte mi rajši malo klobase. . ."
"Z veseljem." je rekel gost m ji ponudil krožnik. "Zastrupije-nje s trihnino je nasprotno redkejše kot pa z ribjim strupom. Kljub temu — pred nekaj dnevi berem: Pripeljejo staro žensko v
Los Angeles, 30. novembra. — V tukajšnji bližini je izbruhnil požar v Santa* Ke. Springs pet rolej-skem polju. Požar jo napravil za en miljon dolarjev škode. Pri gašenju sta se dve osebi smrtno ponesrečili.
PAR NOGAVIC — TISOČ DOLARJEV.
tihDERWOCO A UNOEflwOOO N V
Velik ljubljene.- ameriške mladine je brezdvoma znani ameriški kinematografski igralec -lackic Coogan. Pred kratkim ^ - je vrnil s svojega potovanja po Evropi. Slika nam ga kaže na zasneženem dvorišču v Syracuse. N. Y.
We morete ujifci!
N".. «•;•:.. t,i-r4ul:.igu ptthUi'.J.
ticlf-'Eiii:! rn liiasiano. ;o'.CM TK-vruiir-j*. r..->rii -r.i rv-Tniji zobo-(riavi.tr.Ij, .i.ikli-r ne
Niča, 30. novembra. — Tukaj sej je poja\"ilo vee dam iz takoevane j višje družbe ki .so imele- na nogah I
L", i. J'as. U<r.
talenj 'n se 1.ikoj namazi te /. njiin. L'sodno in hitro por.aija.
N^I^TI.T.	pros-
I-O'linj.i ne more hiti
1 re* me strklfnicf. Ni
prist"ti.	nima
ASClIOn zisunite.
F. AD. RICHTER CO. 104-114 So. 4th Street
Brooklyn, N.Y.
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" <jJ20 —
^venske čr-
$25.-
B strešico ?a slovenske črke, č, i,i—	00
OLIVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni niEafca umetnost. Takoj UE-Uo vsalc pile. Hitrost pisanja dobite m y»j<5,
BLOVENIC PUBLISHING- COMPANY 83 Oortlandt StrMf	York, H. T.
7,905.83
Total $58.239.33
LIABILITIES
Permanent Capital.......... S25.000.00
Surplus.................
Deposits: — Funds awaltlnr refund ..........$560.49
Extend total deposits .. Other liabilities viz.:
Reserves for taxes, expenses, etc...............
vAccounts Pajrable........
932,416.03
660.49
227.SS S6.49
Total $58,239.33
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, pradno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu pa:
GLAS NARODA, 82 6oM St., New York
IS?" Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik .................... .$1.25
Gospodinjstvo...........j.................... 1-00
Naša zdravila ....................................50
Nasveti za hišo in dom ........................ 1.20
Sadje v gospodinjstvu ...........................70
Zdravilna zelišča................................30
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani ........................5 00
Slovensko nemški besednjak, OVolf-Pletršnik) —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . ...:.10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zvesld, zemljepisni, statisti oni in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podat-ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3,25
Mi plačamo poštnino.
fcTUS^NAMM, 1 MCrim
MARGARETA
ROMAN. — Spisal H. Rider Hšggtrd.
Z» "Glas Naroda" priredil O. P.
Strašen doživljaj.
(Nadaljevanje.)
n.
32	(Nadaljevanje.)
Dvanajsto poglavje.
OČE HENRIQUE S.
Ilitro je prišla noč, kajti veliki in temni oblaki so zakrivali obzorje ter zatemnili žarke zahajajočega solnca. Vsa sila viharja je mecl časom navalila na ladjo. Mornarji niso več vedeli, na katero stran nj obrnejo ladjo, a zmanjšano viharje burje jim je -pokazalo, da so prišli v zaliv sam.	*
V skoro istem trenutku pa je nasedel "Šan Antonio" na skale. Sila sunka je vrgla Castell a proti ograji, ob katero se je zadel z gla-v ter se nosrvestil.
Ljudje so pričeli kričati:
— Ladja se potaplja!
Na krov se je zlivala voda, vendar pa niso vedeli, če prihaja ta voda iz morja ali če je posledica velikanskega naliva. Nato je prišel nadaljni krik: — Spravite ven Čoln ali pa pogrnemo; -
Zabliskalo se je in v blesku svetlobe je Castell videl, kako drži Betty v svojih močnih rokah nezavestno Margareto. Tudi ona ga je znpazila ter mu zaklicala, naj pride k čolnu. Že je hotel oditi, ko se jf: spomnil Petra.
Peter mogoče ni bil mrtev. Kaj naj reče Margareti, če bi ga pustil na ladji, da se potopi" Splaizil se je k njemu ter poklical nekega mornarja, ki naj hi mu priskočil na pomoč. Mornar pa je le zaklel ter izginil v temno noč, Brez pomoči se je torej Castell lotil težke nalog«, da dvigne težko telo Petra, a ker ni'mogel rabati desne roke, je Petra le posadil ter ga polagoma zavlekel preko krova do me>ta, kjer se je po njegovem mnentju nahajal čoln.
Na dotičnam mestu pa ni bilo nobenega 'čolna in zvok glasov je prihajal tedaj z druge strani ladje in vsled tega je moral vleči Petra zopet nazaj. Do časa. ko je dospel tja, je vse molčalo in v na-daljnem blisku je videl čoln že nekako petdeset jardov daleč na morju. Zaklieal je naglas, a nobenega odgovora ni bilo.
Castell je nato spoznal, tla je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Zavlekel je Petra do najbolj zavarovanega mesta na krovu kjer je tudi sam našel nekaj zavetja pred dežjem. Pokleknil je ter pričel moliti po starem židovskem običaju, pripravljajoč se 11:1 konec.	1
Niti malo ni dvomil, da se bliža konec, kajti notranjost ladje jc l)iia že v isti višini z morjem, čeprav je bilo slednje v pristanu dos-ti mirnejše kot zunaj. To jc vedel, kajti čeprav je še vedno deževalo, niso prihajali na krov več visoki morski valovi. Globlje in globlje se je potapljala karavela, ko je veter gnal "San Antonio" naprej in kmalu je bil krov v isti višini z morjem. Ob istem času pa je ladja tudi obtičala. Castell je zaj>azil kmalu nato zvezde na nebu in tudi gorkejše je postalo, kljub temu pa je bila to najstrašnejša noč. kar jih je kedaj preživel. Spati ni mogel, ker so ga ovirale bolečine v njegovi desni roki.
Ko je sedel tako, se je pričel vpraševati, če je tudi Margareta mrtva, prav tako kot je izgledal Peter. Če je mrtva, zreta brez dvoma duha obeh na njega ter pričakujeta trenutka, ko se jima bo pridružil. Mislil je tudi na dni svojega blagostanja, dokler ni zagledal prokletega obraza Aguilarja, na svoje ničvredno bogastvo in na to. kaj bo postalo j/, njega. Upal je celo, da je Margareta mrtva. Boljše, da je mrtva kot da bi prišla živa v sramoto in suženjstvo. Če je res Bog, kako more dovoliti, da se dogajajo take stvari na svetu? Tedaj pa se je spomnil, da je žena pozvala Joba, ko je bil v sličnih stiskah, naj kolne Boga in umre, in da je patriarh odvrnil:
—	jZakaj bi sprejemali dobro iz rok Gospoda ter iza-vračali slabo?
Po teh razmislekih se ga je lotila neka lahna omedlevica in
njegova zadnja misel je bila, da se je ladja potopila in da se pogreza v globiue smrti.	— Ouj!
Neki glas je klical. Castell se je prebudil, odrpl oči — in pred njim je stala visoka postava Petra, s strašno spa-čenim, okrva-vclim obrazom ter mrzlično blestečimi se očmi.
—	Ali živite, John Castell? — ga je vprašal z votlim glasom, — ali pa sva oba mrtva 111 v peklu?
—	Ne. — je odvrnil. — jaz še vedno živim. Še vedno sva na tej strani pogubljenja.
—	Kaj se je pripetilo? — je vprašal Peter. — Pogreznil sem se naenkrat v veliko temo.
Castell mu je na kratko opisal dogodke.
Peter ga je poslušal do konca, a se nato obrnil, naslonil na ograjo ter rekel:
—	Ničesar ne vidim, — je rekel nato, — kajti megla je prego-sta. Domnevam pa., da se nahajava v bližini obali. Pojdite, da mi pomagate. Skušala bova najti kaj prigriaika. Lačen sem.
Castell se je s težavo dvignil ter stopil k Petru. Prijela sta se priročno ter odšla, da najdeta kaj hrane. Prišla sta v lepo opremljeno kabino, kjer sta našla par kosov nasoljenega mesa, nekaj trdega kruha ter velik vrč z vinom. Odrezala sta si nekaj mesa, katerega je zavžil Peter <z velikim naporom, popila vse vino ter odšla iz kabine, nekoliko okrepčana.	..... j
Megla je bila še vedno tako gosta, da nista mogla videti ničesar in vsled tega sta se vrnila v razvaline kabine, v kateri sta živela Margareta in Betty. Sedla sta na isto posteljo, v kateri sta spali deklici ter čakala.
Ko je tako počiv^, je Peter zapazil, da je bila kabina opremljena kot za najvišjo damo in da je vsa namizna in druga posoda iz čistega srebra.
Kmalu pa se je dvignilo solnce ter osvetlilo s svojimi žarki pokrajino. Zapustila sta kabino ter splet zal a na krov in zapazila, da se nahajata v pravem pristanišču in da ni dalj kot sto jardov do obali. Na kos vrvi sta privezala'ikos železa ter ga spustila v morje, da vidita, kako globoko je. Spoznala sta, da. predstavlja morsko dne hrbet nekega promoaitorija in da ni voda globlja kot štiri čevlje. Sklenila sta spustiti se v morje ter bresti do brega. Najprvo pa sta se vrnila v 'kabino, napolnila vrečo iz usnja, z jestvin&mi in vinom. Ogledala pa sta si tudi kabino Aguilarja ter masla v njej močno blagajno, katero sta odprla z železnim drogom.
V blagajni sta našla dosti zlata, in tudi nekaj makita. Zlato sta si ra-zdelila, nakit pa pustila. Nato sta si izpr-al rane ter splezala po jAeteni vrvi s "San Antonija".
na-ka-
VI-
da Ke
(Dalje prihodnjič.)
X
sr
Pogledal sem po vrtu okrog. Nikogar ! ... S kem je govorila ? . . . Z nikomer! . . . .
Kaj je bila blazna ? . . . Videlo
se ji ni.
Napotila se je proti hiša. Stopila je čez prag in vrata so se zaprla za, njo. obenem pa tudi vsa okna.
Tiste noči nisem videl in čul ničesar posebnega. Naslednje jutro ob desetih sem zagledal svojo sosedo, ko je v meščanski obleki hitela preko vrta. Zaklenila je vrata in stopila na cesto, ki je vodi v Tulon. Tudi jaz sem stopil dol. Prvega prodajalca, ki sem ga srečal po poti, sem ustavil in ga vpra šal, če pozna ono elegantno damo.
'1 Se veda," mi j e od govor M, 'vaša soseda je. Ona in njen mož stanujeta v vili Maikoko. Naselila sta se tu pred letom dni, fco ste vi odpotovali. Živita kakor dva divjaka : nikdar ne govorita več kakor je potrebno, no, pa saj * veste, v Moaxrilloam živi vsak izase In nt tiče se-temu ne eudi. Kapitan . . "Kateri kapitaai?" "Kapitan Gerard, izgleda mreč, da je njen soprog bivši pitan mornarice. No, njega ni deti nikdar! . . . Včasdh, kadar jima kdo prinese živil in ni gospe j doma, začuje izza vrat njegov glas da naj odloži na pragu, in potem Taka, da se oddalji, nato šele vzame košaro.'*
Lahko si mislite, da me je stvar vedno bolj zanimala. Odšel sem v Toulon, da vprašam arhitekta, ki je dal vilo v najem, kdo so ti najemniki. Tudi on ni še nikdar videl moža, povedala pa mi je. se zove Gerard Bleauvisage. sem čul to ime, se mi je izvil vzklik. Saj njega vendar poznam! Imel sem nekoč prijatelja tega imena, ki ga nisem videl več kakor petnajst let. odkar je kot- častnik pri kolonijalni pehoti osta-vil Toulon in odšel v Tonkin! Nisem dvomil, da je bil res on, ki je sedaj stanoval v oni vila. Sicer pa. zdaj sem imel dovolj razlogov, in sklenil sem, da pojdem k njemn še tisti večer — bila je obletnica, na katero je" povabil svoje prijatelje — da mu stisnem roko.
Ko sem se vračal domov, sean opazil malo pred seboj ria poti, ki vede k vili Makoko, obris svoje sosede. Btreiz oklevanja sem pospešil korak in jo- pozdravil:
"Madame", sem jo nagovoril, "saj imam čast, z gospo kapitana Gerarda Beauvisagea?"
Ona je zardela in hotela iti naprej brez odgovora.
"Madame," sem silil dalje, 'jaiz sem vaš sosed, gospod . . . Kapitan Michel Alban . . . moj mož mi je mnogo pripovedoval o vas.
(Zdelo se mi je. da je v strašni zadregi in taka je bila še lepša kakor sicer. Kljub očividni njeni želji, da bi se mi izmuznila, sem nadaljeval:
"Gospa, kako da se je kapitan Beau visage povrnil v Francijo, v Toulon, in ni o tem obvestil svojega starega prijatelja? Madame, zelo bi vam bil hvaležen, če bi povedali Gerardai, da ga obiščem še danes zvečer."
Videč, da se ji je žurilo, sem se poslovil, toda ob mojih zadnjih be sedah se je okrenila. Njena razburjenost md je postajala vedno bolj neminljiva.
"Nemgoče," je odvrnila, nemogoče danes zvečer . . . ob . . . obljubljam vam, da bom povedala Gerardn, da sem govorila z vami ... to je vse, kar lahko storim. . . Gerard ne sprejme nikogar . . . Postal je samotar . . . oba živiva samotno ... to vilo sva si najela, ker sva cula, da pride stanovalec na nasprotni strani le enkrat, dvakrat na leto v vilo za par dni, in se takrat ga ni nikdar na
izpregled___"
Nenadoma je postal njen glas žalosten:
"Morate oprostiti Gerardu, gospod . . . nikdar ne sprejmeva obiskov . . . nikdar . . . Zbogom, gospod."
'"Madame"; sem dejal razbmr= jen, kapitan Gerard in njegova soproga sprejemata včasih prija-
telje . . . Tako pričakujeta, danes one, ki sta jih. povabila že lansko leto . .
Škrlatna rdeeiea ji je zalila lica.
"Ah," je odvrnila, to ... to je pa izjema . to je izjema ... ti so izjemni prijatelji! ..."
Nato se je obrnila, a takoj se je zopet ustavila:
"Nikar", me je rotila, nikar ne pridite danes avečer!"
Potem je izginila za zisdoan. Vrnil sem se domov in začel nadzirati sosedno vilo. Nič več se ni pojavila, L11 še precej pred nočjo sem opazil, da so oknice zaprte, skozi špranje pa je prodirala luč. kakor ono celo neobičajno noč pred letom dni. Le tisto čudno u-darjanje po lesenem bobnu se še ni začelo.
Ob sedmih zvečer sem se preoblekel. Spomnil sem se večerne toalete "dame s svetilko". Zad-' nje besede gospe. "Gerard o ve se moj sklep le še utrdile. BeauvLsa-ge bo danes sprejemal prijatelje; pokazati mi vrata se ne bo upal. Ko sem že hotel oditi, mi je za trenutek prišla misel, da bi vzel s seboj revolver, pa sem se sam sebi zazdel bedak in ga nisem vzel.
Da, bedak sem bil, da ga nisem vzel.
Na pragu vile Makoko sem zavrtel na slepo srečo gumb v vratih, oni gumb. ki sem ga videl lansko leto, da se je sam od sebe zavrtel, In na moje veliko začudenje so se vrata pred menoj odprla. Torej so v hiši nekega pričakovali. Ko dospem do hišnih vrat, pot rkarn.
"Naprej," zakriei glas. Spoznal sem Gerardov glas. Veselo vstopim v vilo. Najprej sem se znašel v predsobi, potem pa. sem opazil, da so vrata nekakega majhnega salona odprta, in vstopil sem kričoč:
"Gerard! Jaz sem! . . . Jaz, Michel Albanj tvoj nekdanji tovariš!. . ."
"Ah, ali, ali!. . . Odločil si se torej. da prideš! O stari, dobri moj Michel! Pravkar sem še rekel svoji ženi: kako bi me veselilo. Če bi ga zopet videli! . . . toda on bi bil edini, poleg naših izjemnih prijateljev ! .. . Veš, nisi se mnogo spre menil, stari moj Michel!"
Nemogoče mi je, da vam popišem svoje začudenje. Gerarda sem čul govoriti, videl ga nisem nikjer! Njegov glas mi je zvenel z vseh strani, a nikogar ni bilo v moji bližini, nikogar v salonu! . .. Glas je povzel:
"Sedi! Žena pride takoj, saj ve, da me je pozabila na kaminu. . . In takrat sem zagledal visoko gori. . . visoko gori na kaminu nekako poprsje.
In to poprsje je govorilo. Bilo je podobno Gerardu. Bilo je Ge-rardovo poprsje. Bilo je postavljeno tam zgoraj kakor postavljajo navadno poprsja na kamine. . Bilo je poprsje kakor jik izdeluje jo kiparji, to so pravi, brez rok. Poprsje je govorilo: "Ne morem te objeti, stari moj Michel, ker kakor vidiš, niimam rok, toda ti me lahko objameš in potem postaviš na mizo. Moja že na me je v šala postavila sem gor, ker — je dejala — jo oviram pri čiščenju salona.
O, moja žena je zabavna! ..." In poprsje je prasnilo v smeh. Mislil sem nato, da sem žrtev kake optične prevare, podobne kakor se dovajajo na sejmih, ko mislite, da so kipi, ki vise kar tako v zraktu, živi; toda ko sem psta-vil svojega prijatelja na mizo kakor me je prosil, sem moral priznati, da je tista glava in tisti trup brez nog in rok bilo v resnici vse. kar je še ostalo od dobrega častnika, kakor sem se ga spominjal še iz prejšnjih časov. Trup se je nahajal v malem bolniškem vozičku, kakor ga uporabljajo nesrečni phabljenci, ki so brez nog, toda pri mojem prijatelju nisem videl niti nastavka nog kakor ga imajo vsi breznožniki. Če vam pa pravim, da od mojega prijatelja ni ostalo nic več kakor sam trup! . . .
Namestu rok je imel katveljoke, in bog(zna, ne bi vam Vedel povedati, "kaikoše je'tfpfijeonal ž njimi, da je, oprt zdaj na tega, zdaj na
onega, skakal, preskakval, se valil, skratka, izvršil sto urnih kretenj, ki so ga prenesle z mize 31a stol, s stola na tla, in potem zopet naenkrat na mizo. kjer mi je začel veselo govoriti.
Jaz sem bil kar otrpel in nisem mogel izustiti niti besedice. Gledal sem pritlikavca, kako uganja svoje plesne spretnosti, in poslušal njegove vznemirjajoče, nekam porogljive besede:
m. .
m
Kretanje parnikov - Shipping News
"Seim se precej spremenil, kaj? ... Le priznaj, stari moj Michel, da me več ne poznaš! . . . Prav si ;<torii, da si me prišel danes obiskat . . . Zaibavili se bomo . . . sprejemava namreč svoje izjemne pri jatelje . .. kajti, veš, razen njih — ne maram nikogar videti ... stvar samoljubja . . . Tudi služinčadi nimava nobene . . . Počakaj me tu. grom, da si aiadenem smoking. . ."
Odše-l je. takoj za njim pa je vstopila "dama s svetilko". Bila '' je oblečena v isto gala-obleko kakor prejšnje leto. Jedva me je zagledala, se ji je liee čudno zatem -nilo in z zamoklim glasom mi je rekla:
"Ah, ste torej prišli! . . . Niste prav storili, kapitan Michel . . . vaše besede sem sporočila svojemu možu . . . toda prepovedovala sem vam pošetiti nas danes zvečer . . . Ko je rzvedeil, da ste tu, mi je naročil, da naj vas povabim za danes zvečer . . . nisem hotela .. . zato." je pristavila silno v zadregi, "ker imam svoje vzroke . . . povabljenci sobami Izjemni prijatelji, ki pa so včasih sitni. Da, radi ropočejo in nemirni so. Saj ste jih morali slišati lansko 1-oto," je d od ail a in me ošinila z lokavim pogledom, "dajte, obljubite mi, da nas boste zarana zapusti*, li . . ."
"Obljubljam vam, gospa," sem odgovoril in nenavaden nemir se me je začel polaščati spričo vseli teh besedi, ki jim nisem mogel priti do dna . . . "Obljiibljam vam, toda. . . ali bi mi mogli povedati, kako to, da. jc moj prijatelj zdaj "tak"? Kak strašen slučaj se mu je vendar pripetil?"
"Nikak, gospod, nikak. .
"Kako, nikak? . . . Mar ne veste, kaj je (bilo vzrok, da je izgubil rOke in noge? Saj se je morala nesreča vendar zgoditi po vaši poroki!"
"Ne, gospod, ne . . . poročila sem kapitana kakršen je! . . . Toda o prosit ite me, gospod, povabljenci bodo vsak hip tu, moram pomagati možu obleči smoking."
t. deccmbra
Leviathan, Cherbourg. Olympic, Cherbourg, Rochambean Havre; Martha Washington, Trieste; Conte Verde. Genova.
9. decembra:
Pittsburgh, Hamburg: Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Genova.
10.	decembra: Paria, Havre.
11,-	decembra:
Stuttgaj-t, Cherbourg, Bremen.
13. decembra:
Aquit&nid, Cherbourg; Pres. Rooae-vett, Cherbourg; Veendam Boulogne Rotterdam.
16. decembra:
France, Havre; Bremen. Bremen.
17- decembra:
Majestic. Cerbourg.
20. decembra:
Pres. Harding, Cherbourg; New Am-Bterdam, Boulogne, Rotterdam.
24. decembra:
Minnekahda, Cherbourg, Hamburg Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg.
27. decembra:
Olympic, Cherbourg. Volendam Bou- I logne, Rotterdam.
30.	decembra:	1
La Savole, Havre; Arabic. Che» bourg, Hamburg.
31.	decembra:
Zee land, Cherbourg; Ohio, Cherbourg j Hamburg.
3. januarja
Aquitania, Cherbourg; Suffern, Hav-
Rotterdam;
in Bremen;
Boulogne in Ham-
re Mew Amsterdam, America, Bremen.
6.	januarja:
Columbus, Cherbourg Duilo, Genovo.
7.	januarja:
Paris, Havre.
3. Januarja:
Deutschland, burg.
10. januarja:
M£jesti<% Cherbourg; G«H>rge Washington, Cherbourg in Bremen.
14.	Januarja:
France. Ham.
15.	Januarja:
Mongolia, Hamburg. 17. januarja:
Bcrengaria, Cherbourg; Pies. Roosevelt, Cherbourg. Bremen: Veendam, Boulogne, Rotterdam.
20. januarja:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen: Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg.
22. januarja:
Cleveland, Boulogne in Hamburg. 24. januarja:
La Savoie, Havre; Conte Verde, Genevo.
28.	januarja:
Paris, Havre; Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg" in Bremen.
29.	januarja:
Minnekahda, Cherbourg in Hamburg.
31. lanuarja:
Majestic, Cherbourg: Ausonia. Cherbourg.
V JUGOSLAVIJO
JtcUian
(Nadaljevanje prihodnjič.)
GOVOR EGIPČANSKEGA POSLANCA V TURŠKI ZBORNICI.
Carigrad, tfurčija, 2. decembra. Včeraj je govoril pred turško poslansko zbornico egipčanski poslanec Kars Agaogolou ter v svojem govoru odločno obsojal politiko, ki jo uganja Anglija v Egiptu.
'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
PRODA SE
v Clevelandu najboljša idoca mesnica in grocerija v »redi slovenske naselbine in sicer radi bolei^ ni. Poizve se na : 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (3x 1, 2, 3)
Dobre novice!
ljnje, <la obiščete svojo domovino za eno leto in da so zatem vrnete v Združene države, ne da hi bili šteti v kvoto.
Naši veliki ojrromni i>arniki. vključno MAJESTIC1, največji na svetu. OLYMPIC. HOMERIC. BELGEN-LAND, LAPLAND, MINNEKAHDA
itd., vam nudijo hitro vožnjo do Cherbourga. Antwerpa. Hamburga. Hitra železniška vožnja do Jugoslavije. Vee odplutij vsaki teden. Vsi rasi potniki 3. razreda so nastanjeni v zaprtih privatnih kabinah za 2, 1 in ? oseb. Udobnost, sijajna jed in hrezhibna postrežba.
WHITE STAR LINE RED STAR LINE AMERICAN LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
NAVIGAZIONE GENERALE HAtlANA
NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH
Iščem svojega, očeta. JANEZA Pogačar, ki je bil leta 1921 na 5117 Dresden Alley, Pittsburgh, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve kje se nahaja, da mi javi ali naj se pa sam oglasi na naslov. — Vinko Pogačar, P. O. Creighton Mine, Ont., Canada.
(3x 2, 3, 4)
OGLAS.
Priporočam rojakom sirom Amerike, da si naroee od mene vsakovrstno prekajeno meso, klobase, želodce, šunke in vse druge vrste metsa. Dobro blago in zmerne cene. — Marko Klaič, 1147 Addison Rd., Cleveland, Ohio. (3x 1, 2, 3)
Iščem JOHNA PLUT, star 36 let, doma iz Dratžic pri Metliki, govori dobro angleščino. Zadnjic se je nahajal na Belleville, 111. in pozneje sem čul, da je pri vojakih, toda ne vem pri katerem regimentu. Prosim, če kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi. — Nick Plut, 120 Texas St., San Francisco, Cal.
(4x 2, 3, 4, 5)
COLOMBO
Odpluje iz N. Y. g dec. in 3. februarja.
m D U I L I o
OdptuJe lz M. Y : ~ in 14. februarja
Obrnite se na avtorlzlrane gp^	p ijente.
ita'ja America Ship. Corp. HP^^ 1 State Street New York
jan. s
Iščem svojega brata ANTOX STE-FANICII, doma iz Gorenje Lo-kviee, štev. 23, fara Metlika. Njegovo zadnje bivališče je bilo na Ely, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri. — Barbara Ogolln, rojena " Stefanič, 2501 Box 37, Richmond, Cal.
Prav vsakdo—
kdor kaj tiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI
i«
Glas Naroda
h
flffifk ismy
PREHLAD MEHURJA
MOSKII Zaifltlta m Proti ulatnj«
Nabavit« .1 ntjboljSo x*Ult
PREPREUBA m* MOsKE Velik« tub a 35c. Kit U'a) $1 Va Ukana rji ali Sao-Y-Kit Dept; B M TVaakman St.. New York WHt* n oVw^itW
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
TJprava "Glas Naroda"
Božične denarne pošiljatvel
Brca in točna postrežba!
n _—^—— —»■
Najzmernejše cene!
Kalcor običajno, hoče se tudi letos večina našega priseljenega naroda spominjati jsvojih dragih v domovini z večjim ali manjim božičnim darom. '
Raziin že znane točnosti pri vseh bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov.
Naše izborne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, točno in po najnižji ceni.
Radi tega Vam priporočamo, da se za vse Vaše božične pošiljatve že zdaj obrnete na nas ter tako zasigurate pravočasno izvršitev Vaših naročil, ker se bodo, kakor vsako leto, pošiljatve jako nakopičile.
FRANK sakseb state bane
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.