POŠILJA : IVAN UČENIKOV - KAIRO, RUE MANSHAET EL
MAHRANI ŠT. 5
\piednfi' up.lO&d-
vjV-. 31 39	18.	1942.
sjiMunettci- M' Auodhi juti’
V	zadnji številki smo priobčili nekaj poročil Ib Amerike. ki jasno pričajo, da je skupna nesreča utrdila vse Slovence v eni sami misli: OSVOBOJENJE. Baš narod je s tem pokazal in dokazal svojo popolno politično zrelost. Naši ameriški Slovenci, dasi že močno odtujeni,ki jih je - le povejmo po pravici - v svojem večkrat razposajenem izživljanju v svobodi, domovina pozabljala, so pokazali vso silo zavednosti in vso trdnost poživljenih domovinskih vezi. Poročila,ki smo jih prejeli iz domovine nam soglasno zatrjujejo, da jih ljubezen ameriških Slovencev najbolj krepi v njihovi moralni vztrajnosti v teh trpljenja in žalosti polnih dneh.
V	zadnjih dneh smo kljub veliki oddaljenosti prišli v tesnejše stike z ameriškimi rojaki in tudi nekaj ameriških časnikov smo prejeli.Iz vesti In tiska izhaja, da so naši tamkajšnji uradni in neuradni krogi izredno marljivi. Te vesti pa potrjujejo tudi, da je njihovo delo želo med našimi rojaki polne uspehe. Irenotno so v Ameriki: minister Franc Snoj, dr. Ivan M.Čok,predsednik Jugoslovanskega odbora iz Italije in dr.Boris Furlan,profesor ljubljanskega vseučilišča.Pri našem poslaništvu v ffashlngtonu pa že nekaj let pridno deluje poslaniški svetnik in naš tržaški rojak dr. V.Rjrbar. Vsi ti naši narodni delavci so našli med ameriškimi rojaki kar največja razumevanja za našo skupno nesrečo in z njihovo pomočjo naša politična delegacija sproti obvešča ameriško javnost in ameriške odgovorne osebnosti o vseh naših problemih. Najvažnejše dejstvo pa je,da so med našimi ameriškimi Slovenci odpadli vsi predsodki stran-kareko-političnih pogledov in so se vse razlike odložile za povojni čas. Dogodilo se je v Ameriki torej Vse tisto, kar smo dosegli tudi* tu med nami. Vsi smo kakor vojaki na fronti,ki zvesto,udano in verno služijo skupni domovini in poznajo le enega skupnega sovražnika.
Tako je vzrasla misel vzajemnosti in bratstva kar sama po sebi. Vznikla je samorodna, narekovali so jo dogodki, ki so naš narod našli pripravljen in strnjen. Na to smo Slovenci lahko ponosni in na to vzajemnost bodo lahko gradili poznejši rodovi svoje tradicije v bodočnosti.
V	sami 4<>movini te vzajemnosti na žalost še ni v celoti, dasi nam pričajo neki dogodki, da tudi tam vstaja duh sloge in medsebojne povezanosti. Zaradi nesloge je naša nesrečna domovina utrpela veliko žrtev, ki se ponavljajo tudi še danes. Že kmalu po zasedbi so se duhovi v Sloveniji ločili. Ta ločitev je Postala še ostrejša, ko so Germani vdrli v Rusijo. Slovenski levičarji, ki so dobro organizirani, so ob tem času mislili, da je nastopil čas, da tudi sami Posežejo v bojne dogodke in tako koristijo svojim strankarskim in svetovno-nazorskim ciljem.Ostali Slovenci so bili mnenja,da vsaka prezgodnja akcija zahteva samo velike žrtve, ki jih je sovražnik itak povzročil v ogromnem številu, medtem ko pravih koristi °4 tega ni.Tako so nekateri Slovenci odhajali v čet-niška združenja in aktivno motili sovražnika v njegovih vojnih naporih, ostali Slovenci pa so se omejili aa delo pripravljenosti za veliko uro, ki bo udarila °h času zloma osi. Zaradi raznih pogledov je večkrat Pvišlo na žalost do medsebojnih obračunavanj in je "ile nekaj dragocenih življenj uničenih.Od tu ne moremo soditi,na kateri strani so pogreške.Verjetno pa js, da je manjkalo dobre volje, uvidevnosti in razumevanja, na obeh straneh. Nujno pa bi bilo potrebno, 4a naši uradni krogi s pomočjo diplomatske službe store vse, da medsebojna krvoprelitja čimprej prenehajo. Nadalje bi bilo nujno potrebno doseči pri zavezniških predstavnikih, da pride čimprej v domovini ho neobhodno potrebnega sporazuma, da se tako ustva« ■~1 enotna obramba in izvajajo enotne akcije. Vsi i-®amo enega skupnega sovražnika in tega je treba pokončati z vsemi silami in z vsemi sredstvi. To pa se
ffioglo doseči samo z enotnim udarom in ob času, ki
ga bodo določili tisti, ki imajo usodo naše zmage v svojih rokah.
Prepričani smo,da bodo naši odgovorni državniki storili vse, kar je neobhodno potrebno v sedanjih ča-eih, ko je solidarnost prvi pogoj za dosego postavi je— nega cilja. Ta problem ni samo slovenski,pač pa tudi splošno jugoslovanski, saj vemo,da se v Srbiji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Vojvodini,na Hrvaškem in drugod borijo poleg četnikov vojvode tudi še partizani. Po nekih poročilih je bil med obema skupinama dosežen sporazum,zato upravičeno verujemo,da se bodo tudi v Sloveniji sedanje razlike izravnale.
Vpoštevati moramo tudi, da je naš narod strašno osamljen in zapuščen. Edina živa in splošna vez, ki ga moralno še drži pokonci,je radio. Resnici na ljubo moramo povdariti, da so slovenske emisije na londonskem radiu odlične. Tudi Moskva nudi slovenskim poslušalcem mnogo pobud. Nujno potrebno pa bi bilo, da se te emisije sharmonizirajo, tako da bi se naš človek mogel prepričati, da med zavezniki ni nobenih razlik. Zlasti ne smemo pozabiti, da je presojanje velikih dogodkov, ki jih danes preživijamo,v teh časih, izredno težavno,zlasti za naše ljudi v domovini, ko je marsikomu odvzet potrebni kriterij sodbe. Vse to smo videli in sodošivljali tudi pri naših bratih Srbih in nobenega vzroka nimamo verovati, da se taka bolestna psihoza ni polastila tudi naših rojakov doma.
Eno pa je gotovo. Slovenci nimamo izdajalcev. Res je prevzel v zadnjih časih župansko mesto naše bele Ljubljane bivši general Rupnik, ki je na žalost naš ožji rojak, rojen v Zadlogu pri Črnem vrhu nad Idrijo.Ta nekdanji avstrijski visoki častnik je menda smatral za potrebno, da posnema svojega tovariša Nediča v Srbiji. Imenovanje Rupnika za ljubljanskega župana pa je najboljši dokaz, da je petokolonska politika v Sloveniji zelo piškava. Kdo pa je ta Rupnik? Človek, ki je bil mogoče dober častnik in prav nič drugega.V političnem življenju Slovencev je Rupnik popolna neznanka. Rekli smo že, da ne bi bilo pravično obsojati kogarkoli, vse dokler nimamo dokazov, kakšne pobude so nekatere vodile, da so se pripognili pred sovražnikom.Z Rupnikom niso Lahi pridobili niti enega Slovenca.Njegov proglas,ki ga je izdal ob priliki prevzema županske časti je sicer nabit priporočil k sodelovanju. Ali vse to ni ganilo Slovencev. S polno pravico lahko rečemo,da Rupnik ne zastopa niti enega Slovenca in da je s svojim postopkom omadeževal samo svojo osebnost in nič drugega. Slovenci so že v pretekli zimi pokazali, kaj mislijo o njem.Takrat je ušel pred atentatorji samo ranjen...
Splošen slovenski položaj ]da ilfe v. sedanjih časih še eno značilnost. Vsi Slovenci brezi razlike so danes iskreni in prepričani Jugoslovani.Jugoslovanska misel triumfira med njimi z isto ali celo še večjo silovitostjo,kakor je navdajala Slovence ob majski deklaraciji 1. 1917, Ta ideja pa prehaja tudi že slovenske narodnostne meje in je zajela že ves pošten hrvaški narod.Organizacije dr.VI.Mačka, ki so bile po ustaških razbojnikih decimirane,so se v zadnjih, mesecih močno okrepile. Na Hrvaškem so prešli domoljubi v odločen upor. Na veliko se formirajo "zeleni kadri",ki so v tesnih stikih s četniki,generala Draže Mihailoviča.Podvigi kadrovcev proti ustaškim razbojnikom naraščajo z veliko silovitostjo. Pasivno o-pazovanje dogodkov, ki je bilo značilno za prvo leto jugoslovanske katastrdfe, je na Hrvaškem prenehalo. Tudi tisti krogi, ki jugoslovanski misli niso bili naklonjeni, enodušno priznavajo, da je bila Jugoslavija, kljub nedostatkom, vendarle njihova domovina.
Tako koraka slovenski narod složen in strnjen, čeravno skrušen v žalosti in trpljenju novim velikim dogodkom nasproti.Gotovo je,da zmaga še ni tako blizu,da bo do dneva osvobojenja preteklo še mnogo slovenske krvi in mnogo slovenskih solza.Čaša trpljenja
(Nadaljevanje na 2.str.J
(Nadaljevanje s l.atr.) jaka v zavesti, da je bilo vse to trpljenj e potrebno še ni napolnjena. Vojna vihra naši zemlji ne bo pri- zato, da postane naš narod vea v svojih narodnostnih zanesla,ali kljub vsemu mora biti naša vera močna in in prirodnih mejah svoboden za vse čase.
<• Oči celog sveta bile su ovih dana uprte na Egi-pat. Na vratima Aleksandrije bila se bitka za bogatu dolinu Nila i za Suecki kanal, ovu važnu saobračajnu tačku izmedju tri kontinenta. Veliko uzbudjenje preživeli su svi narodi sveta, kako oni koji stradaju pod nemačko-italijanskom okupacijom i koji u svakoj ratnoj operaciji odmeravaju skračenje ili produženje svojih stradanja, tako i oni koji se u slobodi bore na širokom frontu saveznika«
Halapljive osvajačke sile več su slavile jednu novu dalekosežnu pobedu i več su likovale nad jednom novom žrtvom za iskoriščavanje i mrovarenje, kao da ih nisu dovoljno do sada imale.Samo im ta radost ni-je bila dugog veka. Nju je presekla hladnokrvnost i moralna veličina generala Okinleka,britanskog vrhov-nog komandanta na Srednjem Istoku. On Je za vrlo kratko vreme uspeo da organizuje odbranu pristupa ka Aleksandriji i da sa sigurnošču dovikne Romelu:"Ovu-da se ne prolazi"!
Kroz ove tri godine rata Englezi nisu ni za dla-ku popustili u svojoj upornosti i pored teških neda-da pa čak i teških poraza koji su pagadjali i njih i
njihove saveznike.Oni nisu popustili ni pred porazom kod Tobruka. Na protiv, to Je bio samo povod za još vede okupljanje snaga i za još veču rešenost na bor-bu.
U bitci za Egipat videlo se, kako su neiserpni izvori britansko-amerikanskih snaga,kada se one samo stave u pokret. Za nekoliko dana, hiljade i desetine hUjada novih svežih trupa bile su prebačene na ugrc-ženi sektor. Odmah su se stavila nova orudja, da zamene ona koja su bila izgubijena.Pristaništa su postala mala da prime brodove koji su danonočno sipali na obalu i trupe i ratni materijal i namirnice svake vrste. Putevi su bili prekriven! saobračajem. Nebo Egipta neprekidno je brujalo od eskadrila koja su krstarile u svima praveima noseči smrt na jednoj a pružajuči punu zaštitu na drugo 1 strani. Na moru, na suvu i u vazduhu sve je strujalo ■ novim ubrzanim tempom ali u jednoj savršenoj harmoniji i redu.
Zato dosadašnji razvoj bitke za Egipat potpuno opravdava največe poverenje u pogledu njenog defini-tivnog ishoda.
Srn.
^	\ Sipi tianeiš
fj žBir Abu Bata	•.
Sistoli•	El Zimla •.
Mm,
.	l00
ar el.Falb %	* *
Galal
Bir um Habib
30q:	BIt Damdum
k /	„	%
p-
0 Ir ^
j	i 5	*	j
V X: <s	...
De ir	el/KAttara	j I	N	>'/	j
/	- M. ................ ,-E1 3arae v-J
/
AMERIČANKA MED NAŠIMI ČETNIKI
"NEW RBVTEW" prinaša obširen dopis o doživljajih Američanke, Ruth Mitchell, ki je bila četnica v vrstah generala Mihailoviča. Zaradi tega je zašla v nemško koncentracijsko taborišče. Lisabonskem dopisniku" NEW REVIEW"je izjavila:"Prinašam vesti o Srbih, ki se po starih tradicijah ne uklonijo niti tedaj,ko ni več upanja za zmago. Srbi so zvesti križarji današnjih dni. Njihova obramba civilizacije ni nobena slikovita dogodivščina, pač pa veliki doprinos k bodočnosti človeštva, kar so dokazali z dejstvom, po katerem je njihov odpor proti PrualJakom zadržal operacije večjega obsega proti' vzhodu in to v trenotku, ko Amerika še ni mogla stopiti v vojno.
Iz svojega planinskega oporišča v Sumadiji, jugoslovanski orel Mihailovič dalje vodi borbo s sovražnikom. Z njim je 150.000 borcev, ki krepko drže v svojih rokah področja 20.000 kvadratnih milj.Ta skupina domoljubnih borcev vodi borbo proti sovražniku noč in dan in vezala je veliko število nemških čet, ki so tako zelo potrebne na vzhodni fronti. Nemci so poskušali na vse načine, da bi uničili četniške borce. Poskušali so jih iztradati, poskušali jih podkupiti, pretili so jim z represaljami napram njihovim družinam. Zaprli so ženo gen. Mihailoviča, njegovo hčerko in dva njegova sinova. Poslali so mu ultima-tum z grožnjo, da bodo postrelili 16.000 Jugoslovanov, če se Mihailovič ne uda v teku petih dni. General je odklonil vsako pogajanje s sovražnikom.
Okrog gen. Mihailoviča so možje, ki so ravnota—
ko odločni in čvrsti, kakor je njihov vodja. Glavni pomočnik gen.Mihailoviča je 60 letni Dule DIMITRIJE— VIČ, ki je poznan v Jugoslaviji zaradi svoje nezlomljive volje in osebne hrabrosti. Preizkušen v mnogih bitkah v teku pretekle vojne,vodi sedaj Dimitrijevic svoje Četnike proti. Prusijakom, Poleg njega je tu predsednik Narodne Odbrane Ilija TRIFUNOVIC-BIRCANIN, ki je poznan kot Ilija brez roke,ker je eno roko izgubil v borbah za osvoboditev Srbije.
Poveljnik bojišča južno od Niša je mladi Dragi-ša VASIČ, odvetnik po poklicu in četnik po prepričanju. Poznan je kot odličen pesnik in pisatelj. Tu je še eden iskren in odločen borec Milosav JELIC,ki veruje v napredek svoje zemlje in dela na zedinjenju vseh slovanskih narodov.
Glavna težkoča teh balkanskih domoljubnih sije redno prejemanje vojnega materijala in prehrane. Pred tremi meseci so listi, javili, da je bilo odposlanih v Šumadijo 24 osnih divizij, da končno uničijo četnike, ali prejšnji teden je gen.Mihailovič končal s pripravami za svojo poletno ofenzivo in s "tem odpr— drugo fronto.Zbral je svojo vojsko,ki jo sestavljajo jugoslovanske čete med njimi večina srbskih borcev, in udaril na zadnji dve Mussolinijevi oporišči v ju i-nem delu Črne gore.Njegovi četniki so osvojili glavno cestno križišče na poti za Podgorico in ogražajc Rijeko Crnojeviča, kjer so se Italijani utrdili aa močnih položajih. Nekatere j.aške utrjene postojanka so četniki obkolili.
AMERIŠKI SLOVENCI ZA NAŠO PRAVDO
POSLANICA SLOVENCEV PREDSEDNIKU ROOSVELTU
Gospod predsednik!
V severnem delu Jugoslavije prebiva narod Slovencev, broječ okolo dva milijona duš. Skozi stoletja je živel ta narod miroljubno, imajoč na severu za sosede Nemce, na-jugu Italijane, na iztoku Madžare. Njega ambicija je bila svoboda in gospodarski in kulturni napredek ter mirno sožitje z drugimi narodi. Baš vsled svoje miroljubnosti je bil 'narod Slovencev po svojih sosedih izkoriščan, izpodrivali in zatiran. Wljub temu so Slovenci napredovali ter - imeli, kakor vsak drug kulturno visoko stoječ narod, svoje lastne šole. svoje lastno časopisje ter svojo -astno visoko razvito literaturo. Njih pesnitve in knjige so bile Prestavljane v vse svetovne jezike.
Ob koncu zadnje svetovne voj-fle je narodu Slovencev in Hrvatov zasijal žarek upanja prosto-žal, da so morali Slovenci in -cvatje doživeti majvečje razočaranje izmed vseh malih narodov. Občutiti so morali vso krivičnost miru, ki je bil sklenjen v nasprotju i načeli našega velikega predsednika Woodrow VVil-s°na. Nad 600,000 Slovencev in Nrvatov je bilo odtrganih od ostalega slovenskega naroda ter -Zvpčenih Italiji v plačilo za nje s°delovanje v prvi svetovni voj-r,i- Gotovo je bilo že tedaj, da so ®l°venske pokrajine že vsled svoje zemljepisne ‘lege v mejah Ita-izročene ekonomskemu poginu. Z narodnostnega stališča '5° Pa vendar Slovenci in Hrvate upali, da bodo deležni vsaj opakopravnosti' z državljani italijanskega in nemškega porekla, kakor so jim zastopstva na mi-r°vni konferenci in poznejše ita-ijanske vlade obljubile.
, Razočaranje je prišlo prekma-'ll' Že predfašistične vlade so
kazale svoj namen kaj odkri-Slovenci in Hrvatje kot naftna manjšina morajo kulturno JJjgospodarsko prenehati obsto-
(P0NATIS IZ "AMERIŠKE DOMOVINE")
DELEGACIJA KRALJEVSKE JUGOSLOVANSKE VLADE V AMERIKI (Od leve na desno ministri:Franc Snoj,Miša Trifunovič in Sava Kosanovič)
jati, a to ne-potom mirne asimilacije, pač pa potom brutalnega zatrtja.
Pouk v materinščini je izginil. Zaprle so se slovenske in hrv. "ke šole. Požigali so se narod* i domovi, časopisje in vsaka publikacija v slovenskem in hrvaškem jeziku je morala izgi-
Edino v Vas in Vaših velikih j danes demokratski narodi, je bil krajin, ki so bile* zasužnjene po načelih vidimo upanje, da boj ta del jugoslovanskega naroda
deležen tudi naš jugoslovanski narod pravičnega miru, kakor ga zahtevata božja in človeška pravica.
Prosimo Vas, da kot predstavnik našega velikega ameriškega naroda zastavite .vse sile, da se
niti. Inteligenca je bila izgnana Slovenci in Hrvatje oproste ita-iz države ali pa poslana v pre-J jjjanskega in nemškega "fašisti-gnanstvo in taborišča na itali-j čnega jarma ter priključijo ob-janskih otokih. Požigi, umori in j enem z drugimi Slovenci prero-brutalna nasilja, so se stopnje-ijenj ;n resnično demokratski Ju-vala, dokler ni bila slovanska be-1 goslaviji. seda izgnana celo iz božjega hra- Gospod predsednik!
Po zadnji svetovni vojni je bilo nad 600,000 Slovencev in Hrvatov odkrnjenih od ostalega jugoslovanskega debla ter izročenih v meje Italije. Tri in dvajset let se je ta mali del jugoslo-
ma. Tuberkulozni in sifilitični učitelji so pljuvali nebogljenim otročičkom v usta, ker so bili zatoženi, da so doma govorili slovensko besedo.
Gorje je bilo čezdalje huje — a glas na iztrebljenje obsojenega naroda ni prodrl v svet!
Gospod predsednik!
Slovenci, ameriški državljani, zbrani danes, dne 8. marca 1942. na velikem zborovanju v Slovenskem domu v Clevelandu, si dovoljujemo tem potom izraziti svojo udanost ameriškim idealom. kakor jih Vi tako plemenito predstavljate.
vanskega naroda neprestano boril proti italijanskemu fašističnemu jarmu. Na tisoče življenj je padlo v teh tri in dvajsetih letih, nad 20,000 Jugoslovanov je bilo odgnanih v italijanske ječe in italijanska konceatracijska taborišča. Na milijone privatne in javne jugoslovanske lastnine je bilo pokončane z bombami in ognjem. Boj, ki ga bijejo
skozi zadnjih 23 let.
Kakih stotisoč Jugoslovanov, prihajajočih iz teh pokrajin, ki so bile izročene Italiji, se nahaja danes VZedinjenh državah. Mnogi so postali ameriški državljani, mnogi med njimi pa so zamudili priliko. Z odlokom o registraciji sovražnih tujcev so se ti poslednji znašli pred dejstvom, da se jih smatra za italijanske državljane ter, iz tega sledeč, kot Ameriki sovražne tujce.
Jugoslovani, ameriški državljani, zbrani na velikem zborovanju v Clevelandu, Vas prosimo, da
z ozirom na to, da je nad 2000 bratov teh SloVhhcčv in Hrvatov dalo svoje življenje v boju proti fašizmu in nacizmu,
z ozirom na to, da ge-nahaja nad 20,000 bratov in sester teh Slovencev in Hrvatov v italijanskih in nemških ječah in koncentracijskih taboriščih.
ozirom na to, da so ti Slovenci in Hrvatje vedno bili nasprotni fašizmu in nacizmu in z ozirom na to, da so Slovenci in Hrvatje, ki-prihajajo iz pc-
ltaliji; v vsakem oziru pravico* Ijubni in postavo-poslušni člani naše ameriške družbe ODLOČITE,
da se Slovencev in Hrvatov ne klasificira po njih italijanskem državljanstvu, katerega so morali proti lastni volji brezpogojno sprejeti, pač pa po njihovem plemenskem pripadništvu, 'ter ■ da
ODREDITE,
dd se registraciji onih, ki so že registrirani kot sovražni tujci, IZBRIŠE.'
Gospod'predsednik!
Bodite prepričani, da bo na la način osrečenih na stotine družin, ki že desetletja bivajo v Zedinjenih državah- in katerih sinovi služijo danes,v vrstah ameriške armade in mornarice — ter, da jim bo na ta način dana nova in trdneja vera v svobodno bodočnost.
Sprejmite izraze naše udano-iti ter naj Vas Najvišji ohrani, da vodite Ameriko in ves demokratsko čuteči svet do končne zmage.
Ameriško-jugoslovansko
udruženje
Rezolucije z as topnikom za vezniko v
Nj.VEL.KRALJU PETRU II., LONDON > G Slovenci, zbrani na zborovanju Ij. ;~evelandu pošiljajo najiakrenejše ‘8ke pozdrave.
trosimo Vas, da kot Kralj našega l6 ^njenega naroda zastavite vse si-se osvobodijo vsi Slovenci, ki desetletja pod krutim jarmom in Nemčije.Želimo in pričaku-bodo vsi Slovenci zopet zdru-v neodvisni Sloveniji, v mejah in resnično demokratske Jugo-
* * *
m.
$3WH°N. CORDELL HUIL, SEGRETARY OF WASHINGTON.
^bi-p^evno zborovanje, na katerem so rePrezen1;at;i-vni ameriški držav-'C>v i slovenskega porekla iz vseh de-'W!pržave Ohio, izraža jo svoje visoko Hta °vanje in občudovanje za ideali-n ^alekovidnost,s katero ste vo-,0jw2ananjo politiko našega naroda
Zftnpt	VaSp 1drdp In n n.
z°Pe1; 80 vaše jasne in ne- zasužnjeni s strani osnih sili vklju-sne izjave, vkljub temu,da je čivši. mali narod slovenski.
Vaše jasne in
izgledalo,da volja za odpor proti si lam zla in teme propada, vlivale poguma in tolažbe v srca svobodoljubnih ljudi na vsem svetu.
Kot možje- in žene, ki so naseljenci ali potomci naseljencev ene izmed dežel, ki je bila zločinsko napadena in izropana od sil modernega j barbarizma,namreč Jugoslavije,se morda celo ostrejše zavedamo viseke vrednosti Vašega stališča kot pa povprečni ameriški državljan,čigar misli in zadržanje je bilo skozi mnogo rodov oblikovalo po občutku skoro absolutne varnosti od strani kateregakoli sovražnika.
Razumljivo je,da smo Vam globoko hvaležni kot državljani naše slavne republike, katere varnost nam je najbolj pri srcu. Naša hvaležnost pa še ojačana z zavestjo, da bo Vaše postopanje prineslo osvoboditev vsem narodom, ki so bili podjarmijeni in
je j
Dovoljujejo si ob tej priliki obrniti Vašo pozornost na strahovite stiske Slovencev. Njihova zemlja je bila žalostno razmesarjena ob zaklj uč-ku zadnje svetovne vojne, ko je bilo nad pol milijona Slovencev izročeno I taliji, nad 100.000 pa nemški Avstri-i. Ostalo slovensko ozemlje je bilo sedaj razdeljeno med nacistično Nemčijo, fašistovsko Italijo in njunim satelitom Madjarsko.Slovenskemu naro— du, ki je bil' navzlic svojemu malemu številu, po splošnem priznanju, eden najbolj konstruktivnih in naprednih činiteljev v jugoslovanski državi,preti sedaj popolen pogin. Prebivalstvo Slovenije okrutno trgajo z lastne rodne zemlje in po načrtih razganjajo po okupirani Evropi.To nečloveško početje izvajajo z namenom, da zadostijo starim ambicijam pruskega impeiijaliz-ma za zgradbo nemškega mostu od Baltiškega do Jadranskega morja.
i	(Nadaljevanje
na 4.strani!)
(Nadaljev. a 3.str.)
V imenu človečanstva Vas prosimo, da ne pozabite tega malega,ali visoko kulturnega narocLa ob času, ko se bodo polagali temelji bodočega miru.Pričakuje-mo, da bo ob ponovni upostavitvi demokratične Jugoslavije vtelešena v njenih mejah tudi združena Slovenija, obsegajoča vse ozemlje, ki ji je bilo iztrgano 1. 1918 in v teku sedanje vojne.
***
PREDSEDNIKU VLADE WINSTONU CHURCHILLU, LONDON.
Amerikanci slovenskega pokolenja,zbrani na zborovanju v Clevelandu, Vam izražajo svoje občudovanje »za sijajno vodstvo angleškega naroda in njegovih zaveznikov.
Kot zastopniki Amerikancev, ki so bili rojeni v Sloveniji, in njihovih potomcev, se posebno zanimamo za zedinjenje vseh Slovencev v mejah nove in demokratične države. Kakor Vam je gotovo znano,je bil velik del Slovencev ob koncu zadnje svetovne vojne izročen Italiji in nemški Avstriji. Pričakujemo in prosimo, da bi Velika Britanija pod Vašim neumornim vodstvom delovala na tem, da se ta kričeča krivica popravi,ko bodo peklenske sile tiranov uničene in se človeštvu spet vrne mir.
♦ ♦♦
POSLANIKU LITVINOVU, KASHINGTON.
Gospod poslanik.
Ameriški državljani slovenskega porekla, zbrani na narodnem zborovanju v Clevelandu, si Vam dovoljujemo kot zastopniku .bratskega ruskega naroda, izreči
občudovanje nad junaško borb® ruske ljudske armada proti fašistovskemu napadalcu ter Vas prosimo, da sporočite svoji vladi, naše spoštovanje.
Prepričani smo, da bo Sovjetska vlada odločna zastavila svojo besedo za vpostavitev zedinjene in osvobojene Jugoslavije, v kateri naj bodo vključene vse dežele, ki ji zgodovinsko pripadalo, posebno pa slovenske pokrajine, ki so bile 1. 1918. izročene I-taliji in nemški Avstriji.
PREDSENIKU SLOBODANU JOVANOVIČU, LONDON.
Ameriški Slovenci,zbrani na zborovanju v Clevelanda, Vam pošiljajo bratske pozdrave s prisrčnimi željami za kar največji uspeh kot voditelju jugoslovanske vlade.
Kljub temu, da aae večina živi že dolgo v naši ljubljeni novi domovini,sta nam sreča in dobro našega naroda pri srcu. Sedaj boli kot kedaj poprej, ko ga je naš stoletni sovrag docela zasužnjil.
Uverjeni smo, da bo nova zarja vstala jugoslovanskemu narodu, ki se bo preporodil v duhu prave demokracije in svobode. Prepričani,da je to tudi "Vaša želja in cilj.izražamo polno zaupanje Vam in vladi, kateri načeljujete.
Posebno pa Vas prosimo, da zastavite vse sile, da ae bratje Slovenci, ki so prišli ob koncu zadnje svetovne vojne pod Italijo in nemško Avstrijo, naši Primorci in Korošci, zopet vrnejo v objem skupne matere domovine.

New Tork, koncem marca 1942.
S posebnim veseljem smo tudi mi ameriški Slovenci zvedeli za "Bazovico", ki sebe imenuje "Berilo Jugoslovanskega odbora iz Italije".Preko Londona nam je prišla v roke prva številka z dne 1.novembra 1941«
Z velikim zanimanjem smo ta izvod pregledali in zlasti nekatere stvari v njem prav pazljivo prečitali. Milo se nam je storilo ob zavesti, da imajo naši vrli borci za svobodo tudi tam v daljnem Egiptu svoje glasilo v dragi nam materinščini.
Te dni pa je prišel poziv po istem potu, naj bi tudi iz Amerike kdo poslal vsaj kratek pozdrav "Bazovici" in njenim bralcem v daljni Egipet. Se bolje seveda, če bi bilo pozdravu dodano kako poročilo od tu.
Temu pozivu ee je treba brez razmišljanja odzvati. Prejmite torej prav iskren pozdrav od bratov in sester v Ameriki, dragi nam slovenski sinovi iz tistih lepih krajev, ki so toliko pretrpeli pod barbarskim tujim jarmom! Tudi Slovenci v Ameriki smo zvedeli za vas, ki ste se sami odločili za prestop iz suženjstva v svobodo. Ponosni smo na vas in vam iz vsega srca želimo' velikih uspehov. Kot Slovenci smo bili z vami od vsega začetka, zdaj vam podajamo^roko tudi kot Amerikanci. Kot Slovenci smo vam bratje,kot Amerikanci emo sedaj vaši zavezniki v tej ogromni svetovni vojni in se zavedamo, da imamo v vas sobojevnike za pravično stvar,ki mora konoem koncev priti do svoje polne veljave. Upamo, da bomo še večkrat slišali o vas in dobili v roke vašo "Bazovico", ki Se s svojim imenom kliče pred duhovno oko toliko bridkih opominov,obenem pa toliko nepopisnega junaš-
Kaj naj vam povem o nas ameriških Slovencih?
Nevarnost je bila velika, da se preveč "osamosvojimo", da ae izgubimo v morju "amerikanstva , da polagoma utonemo v valovih tujine. Strašna tragedija naše stare domovine nas je vzdramila, vsaj nekoliko. Spet smo se zavedeli, da teče v naših žilah slovenska kri, da emo otroci slovenske matere. V tem velikem zgodovinskem času skušamo v naglici nadomestiti, 3car smo v preteklosti zamudili# Skušamo se zgrniti okoli slovenske misli in biti na različne načine v pomoč na smrt ranjeni domovini...
Morda bi sami od sebe komaj vedeli,kaj ,1e v teh časih naša naloga. Prišli so p« še pravočasno sem v našo sredino zastopniki domovine, ki so ostali med nami in eo že e samo svojo navzočnostjo na novo zgradili most med nami in Slovenijo,ki je zadnja leta že kar nekam razpadal.Naj omenim zlasti g.ministra Snoja in vašega primorskega rojaka dr.Furlana. Nastanila sta ae tu v New Torku in si naložila zlasti dve
nal°gprva je, da navežeta kar najbolj živahen stik med rojaki Slovenci,ki so že pred leti prišli sem is raznih krajev Slovenije, svobodne in podjarmljene« Zopet in zopet izletita iz New Torka v kako slovens-f
ko naselbino v notranjosti Arnerito in nastopata Z navduševalnimi govori na zborovanjih Slovencev. Marsikomu, ki je že mislil, da mu je spomin na domovino obledel skoraj do pozabljenja, se na takih zborovanjih stali srce in iz navidez trdega Amerikanca ae zopet izlušči mehak - Slovenec.
Druga naloga pa je ta, da e pomočjo prav teh slovenskih rojakov,v tej ogromni zemlji, skušata pozanimati odločilne ameriške kroge za Slovenijo in Vso Jugoslavijo} za njen bolesten krik in za njene tako kruto teptane pravice. V ta namen skušata prodreti v ameriško javnost s primernimi spisi in tudi * osebnimi stiki.
Ameriško časopisje, predvsem slovensko, pa tudi ono drugih jezikov, ne nazadnje angleško je polno novic iz Jugoslavije in posebej ls Slovenije,Ameriška javnost se polagoma seznanja z vsem, kar leži na srcu vsem Slovencem in Jugoslovanom. Zato smemo upati, da bo s pomočjo Amerike nekoč poravnano marsikaj in da bo naša mila domovina zopet svobodna.
Sprejmite,bratje iz naše Notranjske.iz naše Gorice, iz Trsta in iz kršne Istre, teh par vrstic *a iskren pozdrav in v znak naše dobre volje, da bosts j vedeli in znali: tudi v Ameriki bijejo za vas bratska srca! Ne omagajte v preizkušnjah in težavah, kl vam jih nalaga vaša težka službalGre za velike reči, gre za svobodo eveta in za svobodo naše divne domovine na njem! Bog z vami in sreča junaška!
Nardžlč


■» »—■—U *«Mm - ft«an »M«, » pUM
Leto XXII., št. 142
"r,::r.'V	— -
Ljubljana, sreda 24. junija 1942-XX
Cena cest. ?a
«es. . • ■ .u , *JU»ire .	1 iuM.«n* n n >ll|n , «J
ca « - hMW«e k li n li n ■# aln.io»» Nvw mo • Uufrluiufcs caara € •*»/', *' • llaMiomar imerohne pn
iNki.oane and * 1».»«* a» malo ki>x

^	V..*- *--*
CONO^HIMHIA IM.IIMVA ra u puj,
«-^r ^«KTTf„rr .•*
Izpred
vojaškega sodišča
Teritorialno vojaško vojno sodišče, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Furlanu Btirisu, pok. Alojzija in Verginije Schivitz, roj. 10. febr. 1894. v Triestu, prej bivajočemu v Ljubljani, advokatu, na begu
obtoženemu zločina, ki ga predvideva in kaznuje čl. 4. proglasa z dne 3. X. 1. 1941, ker je v Ljubljani, v nedoločenem času do decembra 1. 1941 pripadal z vodilnimi nalogami, skupno z Golobom Romanom, prevratni združbi »Osvobodilne fronte«, katere namen je. da nasilno spremeni politično, socialno in gospodarsko ureditev države.
Iz teh razlogov izreka sodišče Furlana Borisa za krivega pripisanega mu zločina in ga obsoja na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami.
Odreja, da se ta. sodba enkrat v izvlečku objavi v listih »II Piecolo« iz Triesta in »Jutru« iz Ljubljane.
Ljubljana, 19 junija 1942-XX.
Razdelitev nagrad
ra umetniško-kulturno tekmovanje Dopolavora -
Dne 34. junija bo v prostorih,Dopolavora Oboroženih sil nagraditev najboljš.h udeležencev v umetniško kulturnih tekmah, ki jih je organiziral Dopolavoro sam na dan Dneva Vojaka.. Nagrajena dela bodo razstavljena v prostorih Dopolavora. Manifestacija se bo zaključila s kinematografsko predstavo za čete.
Prepoved
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino in
Poveljnik XI. Armadnega Zbora
na podstavi'člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, na podstavi Ducejevega razglasa z dne
29.	septembra 1S41-XIX, objavljenega v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale« z dne
30.	septembra 1941-XIX št 231, nanašajočega se na kazenske odredbe v zaščito krajev ali stvari vojaškega pomena,
glede na naredbo z dne 30. oktobra 1941-
na
(OPOMBA! Dr o Boris Bur lan xx štf 135, nartašai°6o se na predpise za Z6 20 .marca 1941 ZapLLS** smatrajoča za potrebno, da se iz voj a-
til Jugoslavijo. Kako j e omejita^kroženje1 ^postajanje* v” mogel pripadati prevratni sredni bližini železniških prog pokrajine m družbi "Osvobodilne fr on- vsak p° svoji pristojnosti
te”, to uganejo lahko samo laški možgani.)
Nove žrtve komunističnega atentata
Z Brezovice poročajo o novih žrtvah komunističnega napada. V noči od petka na soboto so bili ustreljeni ugledni brezo-viški gostilničar Anton Mravlje ter njegova dva sina: vtsokošolec France in uči-teljiščnik Vinko. Vsi trije so bili katoliški možje, na dobrem glasu zaradi poštenosti, zavedni Slovenci. Zato si zgroženi občani osupli ne morejo raztolmačiti, zakaj jim je morilska krogla pretrgala nit živlienja.
Rudolf Horvat f
odrejata:
Člen 1. Kroženje in postajanje na prostem polju v širini er.ega kilometra na obeh straneh vseh železniških prog pokrajine sta v urah nočne prometne zapore povsem prepovedana.
Člen 2. Prebivalci hišnih skupin ali osamljenih hiš, stoječih v prepovedanem kilometru, smejo še nadalje bivati v njih, nikakor pa ne smejo krožiti in postajati po njivah, travnikih in gozdovih tega pasu.
Člen 3. Zoper vsakogar, razen zoper po prednjem členu izvzete osebe, ki se zaloti, da prehaja ali "postaja v prepovedanem pasu, se uporabi, orožje brez kakršnega koli opozorila, ali poziva.
Člen 4, 'Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, z zaporom do dveh let ali .v denarju do 5000 lir.
Ljubljana, 17. junija
Bo daljšem trpljenju je umrl v Ljubljani g. Rudolf Horvat, nadučitelj v pokoju.
Praznik Kr. Karabinjerjev v Novem mestu
Novo mesto, 17. junija
Dne 5. junija je bila v vojašnici 37. odseka Kr. Karabinjerjev v prisotnosti Generala Coronatia, Poveljnika Divizije »Isonzo«, okrajnega komisarja in političnega tajnika proslava praznika velezasluž-nih Kr. Karabinjerjev. Proslava je potekla v strogo vojaški obliki.
Za sojenje kaznivih dejanj Je pristojno vojaško vojno sodišče II. armade, ljubljanski' odsek.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan, ko se nabije.
"Ljubljana dne 20. junija 1942-XX.
General Poveljnik	Visoki Komisar
XI. Armadnega Zbora za Ljubi j. pokrajino Mario Robotli	Emilio Grazioli
UBOGA ZVEZDA
Najboljši zgled nudi Zvezda, kjer so včeraj že zgodaj začeli osipavati krompir. Delo s konjem gre naglo in skorajda brez truda od rok.
Vrtnarska Ljubljana 1941
Vse naše hišne numare goje krompir in kumare, sodobna letos hiša ni, če preklje ni ob prekljicL
če sonce se preveč upre* soseska se v nebo ozre:
»Oj rega, rega, k\ra-kva-kv», da bi bilo le kaj dežja!«
Oblaček, glej, se tam primaje. sledijo drugi mu igraje, pred njimi sonce se je skrilo, tako, zdaj moče bo obilo.
In ko se zemlja napoji, vsak »gospodar« v svoj vrt Mii? gospod pisar, gospod davkšr je umen in skrhan vrtnar ..,
Tam z nežno in drhtečo roko posega med fižol globoko, okoli prelitij ga ovija — in .glej ga zlomka — polomija!
Je črv, je gad, ki žrl bi rad od vsega truda prvi sad?
Še soSed ne pozna ga, spaka, — od kdaj pač črvom raste dlaka?
S prikaznijo brž v steklenico pa po resnico In pravico!
Pove kmetijski naj urad, če je to linivern ali gad.
In razodene se resnica, golazen ta je gosenica ...
Ah, da, res hude so skrbi, kadar meščan fižol goji!
Tam gre z dekletom fant po cesti, kaj pač razlaga ji, nevesti?
Pozorno ona ga posluša ...
»Predraga, res skrbi me suša!
Le če pridelka bo zadosti, bom vabil za ženitev v gosti.
I, kaj pohištvo, kaj obleka, —• zdaj je le njivi treba leka!
Je zgodba mična in resnična, pozna jo kmet in gospodična, pozna jo danes vsak želodec, in ta je najbolj slaven godec.
Zato zapojmo složno, mil®» da bi ugodno nam rosilo, da bo zorel fižol, krompir, da bo pregnana vsaka zvir, od numare do numare naj bodo dolge kumare!
(Glej tudi stran 6)
ŠE EN BLESTEČ NASLOVt
Železni duh »Italijan, mornarjev
IZREZKI IZ ŽIVLJENJA ZASUŽNJENE DOMOVINE
IZ LJUBLJANE
xiCepljenje proti tifusu se je v mest-lera fizikatu začelo v ponedeljek ter je v pivi vrsti določeno za perice in za vse, ki imajo opraviti z molžo in mlekom. 'Kdor je bil v ponedeljek ali včerajšnji torek iz kakršnegakoli razloga zadržan, ima še vedno čas, da začne z 'uživanjem zaščitnih tablet današnjo sredo ali v skrajnem primeru šele jutrišnji četrtek, da bo cepljenje z uživanjem tablet še ta teden končal. K cepljenju pa mora prit: vsakdo popolnoma tešč, ker drugače zaščitne tablete nimajo učinka. S seboj naj vsak prinese tudi svoj kozarec, ker je tablete treba zaužiti z vodo. Cepljenje gre zelo naglo ter izgube ljudje prav malo časa, če pri lejo na mestni fizikat v Mestni dem že ob 7.30 ifri zjutraj, ker traja cepljenje samo do 9. ure.
u— Drago cepljenje proti davici se prav lepo in v redu razvija, Ker starši pripeljejo svoje otroke res na iste prostore ter ob določenem času k drugemu cepljenju, da so res pohvale vredni, kako skrbe za zdravje svojih otrok Vendar pa še opozarjamo, naj gotovo pripeljejo otroke k drugemu cepljenju, ker dobe potrdilo o opravljenem cepljenju, ki ga bodo potrebovali že pri vpisu otroka v šolo.
u— Poprava hišnih fasad. Prvo društvo hišnih possetnikov v Ljubljani vabi hišne posestnike ljubljanske, da v njih lastnem interesu ugodijo pozivu Mestnega poglavarstva. in prepleskajo dele hišnih pročelij, ki kvarijo prijeten vtis. Društvo je tozadevno pisalo, a' člani tega niso vpoštevali Posestniki naj se obrnejo za pojasnila na društveno pisarno.
u— Rdeči križ objavlja. V pisarni avtonomne sekcije Italijanskega Rdečega.križa, Gosposvetska cesta 2-II, se naj takoj javijo naslednje osebe: Pintar Jakob, Hojnik Slavko, Stenovec Franjo, Adamič Amošt, Božič Franc, Debenjak Albin, Kurtič Marija, Marolt Ladislav, Miieusnič Peter, Oblak Alfonz.
S Spodnje štajerske
Strašna avtomobilska nesreča se je primerila v nedeljo po 11. uri v okolici Maribora. Velik avto, ki je bil dobro zaseden, je hitel proti Dogošam. Na ostrem ovinku pa je počila pnevmatika in se je avto dvakrat prevrnil. Vsi potniki so Obležati pod vozom s hudimi poškodbami. Delavec Mariin Duh je izdihnil kmalu potem, ko so ga pripeljali v mariborsko bolnišnico. Trije njegovi tovariši, in sicer 401etni Jožef Lovrenčič, 39 letni tesar. Franc Mohorko in 401etni tesar Anton Germ pa so si poiomili noge tn rebra ter so bili z reševalnim avtom prav tako pripeljani v bolnišnico. 32-letni kartonažnj mojster Janez Zorko in še nokateri sopotniki eo nekaj lažje poškodovani.
N o vi grobovi. V Mariboru sta umrla: ,62Ietni upokojeni železniški ključavničar Jožef Turnšek in 701etni upokojeni železniški uradnik Peter Perovnik. V Ptuju je umrla hišna in vinogradniška posestnica Ivana Kraberjeva.
Nesreče. V neki celjski tovarni Je stroj odrezal delavki Hildi Schellerjevi dva prsta. V Pečovniku pri Celju je padel rudar Alojz Kumer v jamo in ei zlomil nogo. Isti čas je delavec Ferdinand Berglez v istem rudniku padel z vozička In se hudo poškodoval po glavi. V St. Janžu je padel gozdni uslužbenec Stanko Krajnc z drevesa in se polomil, V Celju se je Emilija Juričeva preveč približala elektrovodu in se zgrudila nezavestna. Crešnje so zvabile Alojzijo Kranjčevo v Novi cerkvi ca drevo, a kate-
rega pa je padla na glavo in obležala s hudimi notranjimi poškodbami. Z nevarnim zaštupljenjem krvi je bila Ana Geršakova prepeljana s Spodnje Hudinje v celjsko bolnišnico. Tja so pripeljali tudi A\'gusta Peršeta, ki je v Rimskih Toplicah treščil 5 kolesom v avto in obležal nezavesten s pretresenimi možgani.
O vzgoji mladih Kočevarjev na kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu je prinesla »Tagespost« daljši članek, kjer pravi, Ja je vseh 40 mladih Kočevarjev z dobrim uspehom^ opravilo preizkušnjo in da se zdaj lahko imenujejo kmetijske pomočnike. Ko bodo dovršili pomočniško dobo, prejmejo listino kmetijskih delavcev. Pokazali so veliko zanimanje za' moderno obdelovanje polja, vinograda in sadovnjaka, zlasti so se tudi brigali za živino. Zdaj bodo morali pripomoči, da bo štajerska prispevala k prehrani nemškega naroda bsti delež, za katerega nudijo ljudje in dežela najboljše pogoje.
Z Gorenjskega
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 20Iet.ni Ferdinand Pongratz, prostovoljec pri oboroženih SS, 26!etni inž. Leo Hirschegger, podiesetnik pri planinskih lovcih, 161etni narednik Franc Strasser ter maturant GUnther Kees', ki ga je zadela krogla 16. maja, mesec dni po njegovem 19 rojstnem dnevu.
Okrožni zbor v Kamniku je sklical okrožni vodja Pilz. Razložil, je razne ukrepe, ki jih bo treba izvršiti v bližnji bodočnosti. Pozival je sotrudnike, naj se povsod smatrajo za zastopnike stranke in naj kot taki'delajo in živijo. V zbor so bili sklicani tudi vsj nemški nameščenci in nemški rojaki, bivajoči v Kamniku. Pozval jih je, naj bodo čuvarji nemških kulturnih dobrin v kamniškem okrožju. Od vsakega posameznika je odvisno, ali bo ta dežela kos nalogi Reicha. Vsak mora opravljati delo tako, kakor to zahteva narodni socializem. Za vse Nemce tega ozemlja je izdal Pilz parolo: »Nemčija in njen vodja!«
V	Črnuče je prišla Celovčanka Gartnerjeva, referentka za žensko glasbo. Povabila je žene in dekleta na sestanek ter jih je učila koroških nemških pesmi.
Na smrt obsojen Korošec. V Celovcu je bilo ura d n objavljeno:	32 letni Kilian
Schauss iz St. Petra pri Celovcu je bil 18. februarja 1942 pred posebnim sodiščem obsojen zaradi pripravljanja veleizdaje na smrt in na trajno izgubo časti. Bil je 12. junija 1942 usmrčen. Obsojenec, ki je že več let deloval proti državi, je skušal kot veleizdajalec razkrajati odporno silo nemškega naroda.
V	Vrbskem jezeru je utonil v soboto pri kopanju 21 letni kmečki sin Friderik Si-manek. Truplo so našli kmalu po nesreči, vendar mladeniča niso mogli več obuditi v življepje.
Iz Novega mesta
n— Živinski sejem. Na ponedeljkov živinski sejem, ki se je vršil na Loki v Novem mestu, je bilo pripeljanih le nianjše število prašičev in konj, katere so v glavnem pripeljali kmetje iz Kostanjevice in orehoviške občine. Zanimanje za prašiče je zopet nekoliko porastlo in prihajajo sedaj na novomeški živinski sejem v glavnem kupci iz Stične in okoliških vasi. Skupno Je bilo prodanih 129 prašičev. Cena pra3 šičem je padla in se dobijo prašički za rejo že po 300 lir.
Iz Srbije
Bivši jugoslovanski državljani nemške narodnosti se morajo javiti vojaškim oblastem. Pooblaščenec za zunanje zadeve pri vojaškem poveljstvu v Srbiji je izdal oklic, po katerem se morajo vsi bivši jugoslovanski državljani nemške narodnosti, rojeni v letih od 1879. do 1924. in stanujoči na področju vojaškega poveljstva v Srbiji, javiti pri omenjenem uradu.
Delovanje nemškega Rdečega križa v Srbiji. Pooblaščenec • nemškega Rdečega križa v Srbiji je ob priliki obletnice obstoja in delovanja njegovega urada prejel s srbske strani številna priznanja. Ministrski predsednik Nedič se mu je zlasti zahvalil za pomoč, ki jo je nudil nemški Rdeči križ prebivalstvu z zdravili, kakor tudi za dobro postopanje z vojnimi ujetniki. Beograjski zastopnik mednarodnega komiteja Rdečega križa v Ženevi se je pismeno zahvalil nemškemu Rdečemu ltrižu za njegovo iniciativno delovanje.
Filatelistična razstava v Beogradu. Preteklo nedeljo je bila odprta razstava pisemskih znamk, ki bo trajala do 28. t. m. Razstavljene bodo najlepše in najdragocenejše srbske in evropske znamke.
Potna dovoljenja dobe samo tisti, ki so plačali davke. Krajevna oblastva v Užici so nedavno objavila, da ne more dobiti nihče potnega dovoljenja, kdor ni plačal davkov za lansko in letošnje leto.
General jKuntze v Beogradu. Namestnik nemškega vojaškega poveljnika za jugovzhod, pionirski general Kuntze, se je te dni mudil v Srbiji, kjer je Imel važne razgovore in je pregledal čete. Med drugim je sprejel tudi ministrskega predsednika generala Nediča.
Minister Ačimovič v Banatu. Na svojem inšpekcijskem potovanju je obiskal notranji minister Ačimovič tudi banatsko okrožje in se mudil v Petrovgradu, Veliki Kikindi, Vršcu, Alibunarju, Pančevu in čoku. Na konferencah z okrajnimi glavarji in voditelji posameznih narodnostnih skupin je razgovarjal o vprašanjih, ki se nanašajo na vzdrževanje javnega reda in miru.
Srbski tisk o bivši Jugoslaviji. Beograjski dnevnik »Obnova« je pred dnevi objavil članek o bivši Jugoslaviji. Med drugim se vprašuje: »Kdo naj se še peha in bori za to 'usodno kombinacijo? Srbi nočemo ne živi ne mrtvi znova v ta jugoslovanski pekel. Na to trhlo desko ne bomo več stopili.«
Nova imena beograjskih kinematografov. Na zahtevo beograjskega policijskega predstojnika so morali vsi hoteli in restavracije, ki so imeli tuja imena, spremeniti svoje nazive. Zdaj so prišla na vrsto tuji kinematografi.
Iz Hrvatske
Otvoritev pravoslavne cerkve v Hrvatskl Mitroviči. Preteklo nedeljo se je v Hrvat-Sko Mitrovico pripeljal novoimenovani zagrebški mitropolit Gevmogcn k otvoritvi pravoslavne cerkve. Posvečenju so prisostvovali predstavniki državnih oblastev in oborožene sile ter mnogoštevilni verniki.
Hrvatski kulturni teden v Bratislavi. V dneh od 28. t. m. do 5. julija bo priredila bratislavska radijska postaja hrvatski kulturni teden, v čigar okviru bodo razna predavanja in glasbeni nastopi.
Dar hrvatskih legionarjev Rdečemu križu. Tretji bataljon hrvatske legije prostovoljcev je iz svojih prihrankov zbral 96.000 kun in jih poslal hrvatskemu Rdečemu križu.
Jzpeol clonaflceoa latolka
«qa
BIVANJE MJ.VELoKRAUA V KANADI. Iz Montreala v Kanadi poročajo, da je Nj. Vel, Kralj Peter II. zapustil mesto in se napotil v gorovje Adirondack v Združenih ameriških državah. V Kanadi je Kralj Peter preživel nekaj dni, si ogledal poslansko zbornico v Ottawi in druge posebnosti.
NAŠE ČITATBLJE PROSIMO.da nam oprostijo zamudo lista ki se je zgodila brez naše krivde! Verjetno je tudi, da nekateri naši čitatelji niso prejeli zadnje številke 37» V kolikor nam bo mogoče bomo poskušali ustreči naknadno.
V DANAŠNJI ŠTEVILKI priobčujemo nekaj odlomkov iz ljubljanskega dnevnika "JUTRO", da si čitatelji u-stvarijo sliko o današnjem bednem življenju naših rojakov v zasužnjeni domovini.
POZDRAVI NAŠIH FANTOV, v zadnjih dneh so nam naši fantje poslali več dopisov z iskrenimi pozdravi vsem Slovenkam in Slovencem v Egiptu.Vsi so zdravi in pri najboljšem razpoloženju. Zelo radi se spominjajo,tako pravijo, lepih dni,ki so jih prebili v obeh egiptovskih središčih Slovencev.
PREDSEDNIK VLADE SE ZAHVALJUJE MINISTRU AMMERV. Ob
priliki govora, ki ga je imel angleški minister za Indijo Ammer.v na Vidov dan v Londonu in v katerem je v imenu angleške vlade izjavil, da bo Jugoslavija v celoti osvobojena in da ji bosta Velika Britanija in Sovjetska Unija izdatno in trajno pomagali pri njeni obnovi, je predsednik kr.vlade poslal angleškemu ministru tole brzojavko: Čeravno sem imel priliko, da se Vam takoj javno na mestu zahvalim za Vaš sijajni govor o Vidovem dnevu,Vas vendarle prosim, da sprejmete tudi v tej obliki mojo prisrčno zahvalo. Zahvaljujem se Vam za tiste dalekoaežne besede,ki ate jih izgovorili kot član vlade Nj»Veličanstva. Ravno tako pa tudi za tiste besede, ki ste jih izrekli kot reprezentativna osebnost britanskega javnega mnenja. Ves Vaš govor nudi dokaze Vašega globokega razumevanja zgodovinske misije, ki jo ima naš mali narod.Zato je ta del Vašega govora tako drag našemu srcu. VOJVODA MIHAILOVIČ USPEŠNO NAPADA. Reuter poroča, da so čete gen.Mihailoviča prešle v ofenzivo in pobile v enem samem spopadu 3000 Lahov. Ofenziva gen.Mihailoviča se razvija ugodno. Z njegovimi četniki je zaposlena celotna II. italijanska armada. Zadnje laško poročilo italijanskega generalnega štaba priznava,da so laške čete imele velike izgube ne da bi nasprotnika premagale. Poročila iz drugih virov javljajo,da so tudi nemške edinice, ki operirajo proti četnikom, imele v zadnjih spopadih težke izgube.
ČEP GESTAPA ZA JUGOSLAVIJO UBIT. Reuter poroča,da so jugoslovanski četniki na zagrebških ulicah ubili majorja Helma, ki je bil šef gestapa za vso Jugoslavijo. B.O.P. pa poroča, da so Prusijaki, da bi se maščevali zaradi uboja majorja Helma, masakrirali preko 700 oseb v Zagrebu. Agenti gestapa so množenstveno streljali na pasante na Jelačičevem trgu v Zagrebu, v kavarno samo, na trgu pa so vrgli več bomb. Poročila naglašajo, da vstaja po vsej Hrvaški organizirani upor proti ustaškim banditom in pruaijaško-fa-šistovskim hordam. Zadnji zagrebški dogodki so zre-voltirali ogromno večino hrvaškega prebivalstva.
KDO SO PROTIPAŠISTI? Pred Posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu je bilo sojenih 21 slovenskih fantov. Od teh 15 na smrt, od katerih so 6 že ustrelili. So to naslednji slovenski fantje: VIČIČ Prano iz Šmihela pri Postojni,Josip HREŠČAK iz Šmihela pri Postojni, Pavel RUŠI iz Gradišča pri Vipavi, Prano SREBOT iz Hrašč pri Št.Petru na Krasu, Leopold PRANK iz Kilovč. Karel KALUŽA iz Šmihela pri Postojni, Anton BELE iz Slavine,Viljem DOLGAN iz Topolca pri Trnovem, Ivan ČEKADA iz Dolnje Bukovice,Alojzij VREČAR iz Ljubljane, Andrej PIŽENTI iz Št.Vida pri Vipavi, ^osip PIŽENTI iz Št. Vida pri Vipavi, Josip URBANČIČ iz Šmihela pri Postojni, Anton BENIGAR iz Ilirske Bistrice in SUŠA Andrej iz Košane. Obtožence so obložili, da so 31.marca t.l. ubili Enrika Mecozzi-ja, davčnega izterjevalca v Postojni.Nadalje,da so 4.apnila v bližini Košane ustrelili poročnika karabini-Jorjev, brigadirja in 4 karabinijerje. 10.aprila so dbili policijskega zaupnika Pelioe Brandelesi-ja.Is-j“ega dne zvečer so v Vipavi ubili trškega stražarja vzreja Lavrenčiča, kateremu so ubili tudi sina, ki "e bil zagrizen fašist. 18.aprila, pravi obtožnica
^lje,so imenovani v družbi večjega števila oborože-th ljudi napadli oddelek italijanske vojske na Nanosu. Pri spopadu je bilo ubitih več vojakov,? pa je
bilo težko ranjenih. Obtožnica pravi dalje, da je na strani' Četnikov,tako jih imenuje, padlo 6 mož in med njimi tudi politični komisar. Pri gornjih obtožencih pravi obtožnica dalje,so našle oblasti; 2 strojnici, veliko število pušk,munieije in ročnih granat. Nadalje pripoveduje obtožnica, da so bili četniki opremljeni z jugoslovanskimi distinkcljaml In z rdečo zvezdo na čepici.
ČETNIKI DELUJEJO V NEPOSREDNI BLIŽINI TRSTA.Švicarski listi poročajo, da povzroča laškim varnostnim oblastem veliko preglavic četniško delovanje, ki se je raztegnilo že prav v neposredno bližino Trsta.Četniki so zlasti delavni pri motenju osnih transportov, ki so v glavnem usmerjeni proti tržaški luki. MUSSOLINI V LIBIJI. Inozemski listi poročajo, da je Mussolini odfrčal v Libijo, da obišče laške čete, ki eo po zatrdilu ujetnikov zelo demoralizirane. Drugi viri zopet naglašajo, da je izbruhnilo veliko nas-protstvo med obema poveljnikoma in da so Mussolinija poklicali, da bi ta spor poravnal. Upamo,da Mussolini ne prihaja v Afriko zato, da bi obiskal številne laške ujetnike in si tako poceni zajamčil večer svojega žalostnega življenja. Pravijo.da bi bil v Keniji, kjer počiva Duca d'Aosta kar zadovoljen. To prav radi verujemo.
LAŠKI JUNAKI NA BALKANU. »Corriere della Sera" z dm 24.junija priobčuje z velikim pompom, kakšni junaki, da so laški miličniki in karabinijerji. Z imeni našteva nekaj ducatov teh junakov, ki da so jih našli mrtve na raznih krajih Jugoslavije kot "žrtve" jugoslovanskih četnikov. Največje junaštvo teh sinov matere Italije vidi "Corriere" v tem, da so pri vseh naštetih našli legitimacije fašistovske stranke. -Zelo verjetno je, da jih pri ostalih,ki jih ni malo, teh legitimacij niso našli,ker so jih lastniki zaradi varnosti pravočasno zavrgli. V resnici, če hočeš Liti laški junak se ti ni treba preveč napenjati. PASOVI SE ČEDALJE BOLJ STISKAJO# Dekret poljedelske— ga ministra ki je izšel pred nekaj dnevi pravi, da bodo zaplenile oblasti vsem posestnikom fižol, grah, lečo,bob, kašo. Vsi ti pridelki se bodo v bodoče dobivali samo na izkaznice.
KAg.NI ZARADI PRIKRIVANJA ŽIVIL IN POTREBŠČIN zavze-mal° Ogromen prostorv laških 5asQpisih.-Časopisi priobčujejo cele stolpce imen ljudi,ki so se pregrešili zoper odredbe o živilih in potrebščinah. Izgle-da pa. da vse te kazni, ki so zelo stroge,nič ne zaležejo.
V RIMU DEMONSTRIRAJO PROTI VOJNI, švicarski radio je objavil, da so se v zadnjih dneh vršile v Rimu bučne demonstracije proti vojni.Pri tem napovedovalec pripominja, da zadnje nemško-laške zmage v Severni Afriki očitno niso nič zalegle, da bi se dvignila morala laškega ljudstva.
RAČUN BREZ KRČMARJA, "Corriere della Sera" poroča,da je prihitel iz Svioe v Rim znani egiptski petokolo-neo dr.Tayed Nasser.ustanovitelj in predsednik društva "MISR". Dr.Tayed Nasser je zbiral egiptske viso-košolce v Franciji in Švici za službo Gestapa. Svoje delovanje je tako nerodno izvajal, da so ga Švicarji izgnali iz svoje države.Umaknil se je v Francijo.Sedaj pa je prihitel v Rim,da bi pravočasno dospel v E-gipet,če...No za enkrat ne bo nič z novim kvislingcm. TAKŠNI SO VSI USTAŠI. Končno so morale hrvaške ban-ditske oblasti poseči tudi v svoje lastne vrste. Tako poroča notranje ministrstvo"neodvisne hrvaške države", da je mobilno preko sodišče 23.junija obsodilo na smrt: Stjepana Maltarida,stražnika iz Zagreba, Danijela Golaca,ustaša, Marka Sabijaka, stražnika iz Zagreba in Stjepana Hajdukovida, stražnika iz Zagreba,ker da so 24.maja 1942 udrli v vilo baronice Kriste Nikolid v Zagrebu, jo ubili in izropali. Pokradli so vrednosti v znesku 850.000 kun.Takšne varuhe javne varnosti ima "neodvisna hrvaška država".
POGLAVAR "HRVAŠKE PRAVOSLAVNE CERKVE" - RUS. Že v e-ni zadnjih številk smo povedali, da so se ruski emi-grantje, ki jih je po revoluciji tako širokogrudno sprejela Jugoslavija,Izkazali za zelo nehvaležne.Ogromna večina jih je služila Prueijakom. Tudi pri ustanovitvi takozvane "hrvaške pravoslavne cerkve1- je moral nastopiti kot izdajalec - ruski emigrant.Je to neki Germogen, donski kozak, ki ga je Jugoslavija sprejela in mu dala streho in kruh in to ravno v srbskem delu naše države. Sedaj je ta "nekdo" sklonil hrbtenico pred razbojnikom Paveličem in na podel način izdal svoje gostitelje.
cMscsmmcfeo
Iz zapada, prek’ Kanala btir ja silovito tuli Gbring misli, da je šala, Gbbbels pravi; Suri muri.
Ali burja se ne šali burja čudna: Raf, Raf So - "komarji", tak’ so gestapovci na mah.
Koln škriplje, Essen joče Raf, Raf, Raf.
Bremen gori, Ltibeck etooe Raf, Raf, Raf.
Kiel preklinja, Gdansk se Raf, Raf, Raf.
Ruhr je fuč, pri moji veri Raf, Raf, Raf.
Hitler tuli hergotnahamal, saj mi Gbring je dejal:
"Ich schwbre, Fuhrer, gleich niti ena bomba ne bo padla v Sedaj pa poka in grmi in burja firerja vrti:
Raf, Raf, Raf z vseh strani doni!
AVSTRALCI GREDO...
ROVA MODA
r&sftrasčsi*
POGRUNTAL NOVO MODO.BIANCO-ROSSO-VERDE, 10 JE BILA KRILATICA TISTIH, KI JIM JE FAŠISTOVSKO-NACISTIČNI RAJ ŽIVO ERI SRCU. PRAVIJO NADALJE.DA SO SE TUDI NEKATERE GOSI, KI JIH JE RODILA SLOVENSKA MATI,ZALOŽILE Z NOVIM BLAGOM. ZA ENKRAT NE BO NIČ! TISTIM PA,KI SO HOTELE ZATAJITI SVOJO RODNO MATER, KREPAK OPOMIN NE BO IZOSTAL. - ČUK.
Stari Musso trebuh gunca od veselja in radosti Aleksandrija, ta punca, Fi vzbuja mlade mu norosti.
Rjove Musso: "Un uomo scelto"
In že jo urno maha na letališče, da zajaha, balon - za Nilsko Delto.
Motor brni, a duče vriska,
Aleksandrija mu srce stiska.
Od daleč že blišči se v zarji zapeljiva s tisoč čari.
Al* kaj je to, saj hiše vse stoje pokonci še lepše so kot v Rimu al’ na Ponči.
Pa Gayda stalno je rohnel, da mesto prah je in pepeli
Ko Musso stari to razmišlja se v Aleksandriji zabliska in grom in blisk pozdravlja afrikanskega cesarja.
Tedaj razpoči se balon -Je zbodlo Musseta v sedalo in v trebuh sili mu madron.
V resnici, brez manire je egiptako
K sreči že marela je pri roki, ki Musso jo junak zajaha in s težkimi poskoki v Rim nazaj jo maha., \\Y'A>VW\i \
Gayda, maledetto brutto,^--^''-kaj si pravil mi buggie . od lepe, brhke Aleksandrije?,
Kaj si lagal me tak’ kruto: * da angleški so kanoni iz pleha vsi in zarjaveli in da pulver ’majo oni nur per tingere capellit