54 Didakta 193 SPOZNAVANJE SLOVENSKE KULTURNE DEDIŠČINE V PROJEKTU COMENIUS: IZDELAVA GORENJSKIH ZAVIJAČK / Veronika Koščak, prof. matematike in tehnike / OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani Z vključitvijo v triletni evropski šolski projekt Comenius, z naslovom »We live together in a United Europe« oziroma »Skupaj živimo v združeni Evropi« je naša šola kot nosilec projekta, v katerem sta vključeni še šoli iz Latvije in Turčije, zasnovala podrobna navodila za obdobje treh let. Najprej smo gostili mentorje, s katerimi smo se dogovorili o delu, naših načrtih, kako vključevati učence v projekt, o zadolžitvah, ki jih evropska komisija in narodna agencija pričakujeta od nas. V projektu Comenius je vključenih 21 učencev, ki jim ni odveč, če ostanejo po pouku še kakšno uro in aktivno sodelu- jejo v uresničevanju ciljev projekta. Da bi slovensko kulturno dediščino predstavili kar se da pristno, smo se odločili, da bomo izdelali gorenjske zavijačke in jih podarili tujim sodelujočim učencem. Spoznavali smo projektno učno delo in odkrivali svojo »tehnično ustvarjalnost«. Slika 1: Skupina učencev vključenih v Comenius UVOD Projektno učno delo sodi med tiste postopke učenja, ki temeljijo na spod- bujanju učencev k aktivnemu delu, so- delovanju, razmišljanju, impulzivnosti idej in zamisli, izkustvenem učenju in nenazadnje tudi pogojujejo koo- perativne odnose med učiteljem in učencem. Tovrstni način osvajanja znanja in predvsem ročnih spretnosti ima veli- ko prednosti. Učenci so med potekom projektne naloge aktivni izvajalci, sami iščejo možne rešitve in oblikujejo pre- dloge o načinu reševanja problemov in na koncu ugotavljajo rezultate svojega dela, predvsem pa si veliko zapomnijo. V zadnjih časih se precej govori in razmišlja o drugačni šoli, da želimo slabosti odpraviti ali vsaj zmanjšati. Pouk, ki smo ga poznali do sedaj, sloni na hierarhičnih in avtoritarnih odno- sih in takšni učence obremenjujejo. Učenci so bili le subjekt sprejemanja informacij, premalo se jih je nepo- sredno vključevalo v učni proces in predvsem upoštevalo njihove interese. To pa pri učencih sproži zmanjšanje učne motivacije in učinkovitost učenja, kar še dodatno vpliva na odklonilni odnos do šole. Še v nedavni preteklosti je bila izobra- ženost le privilegij določenih družbe- nih slojev, danes pa postaja potreba. Vedno hitrejši razvoj znanosti, tehnike in tehnologije je odvisen od izobraže- nih potencialov države, zato je prisilje- na zagotoviti izobrazbo čim večjemu številu prebivalstva. Ravno zato pa je treba posameznika pripraviti in uspo- sobiti že v času njegovega rednega šolanja. PROJEKTNO UČNO DELO IN DRUGE OBLIKE DELA Z UČENCI Učitelji se sprašujejo, zakaj uvajati za učitelja pogosto zahtevnejše, oblike in metode dela? Razvojne tendence v družbi vplivajo na spreminjanje odno- sov in spreminjanje vzgojno- izobraže- valnega koncepta. Šola se obrača na učence in njihove potrebe in zato je učiteljeva pomembna naloga odkri- vanje in razvoj osebnih sposobnosti. Vedno hitrejši je razvoj znanosti in tehnologije ter spoznanj na področju metodike in psihologije, zato povečuje- jo potrebo po nenehnem strokovnem izpopolnjevanju posameznika. Ker mu v času izobraževanja pridobljeno znanje ne zadostuje za razumevanje novosti, ki jih mora poznati za uspešno profesionalno delo, je primoran znanje nenehno izpopolnjevati z izobraževa- njem in samoizobraževanjem. Razmah različnih informacijskih medijev posta- ja lahko prava »mora« osnovni šoli. Če bo ta ostala v svojih klasičnih okvirih in ne bo sledila spremembam v družbi, znanosti, predvsem pa didaktiki, bo prenesla svoj vpliv na učenca. Projektno učno delo združuje ele- mente direktnega učiteljevega vode- nja učnega procesa in elemente sa- mostojnega dela učenca, temelji na izkustvenem učenju, spodbuja učen- ce k aktivnemu učenju in pogojuje kooperativne odnose med učiteljem in učencem. Najznačilnejše karakte- ristike, po katerih se projektno učno delo loči od tradicionalnega pouka, so tematsko problemski prestop, kon- kretnost tematike z usmerjenostjo na življenjsko situacijo, ciljno usmerje- na in načrtovana aktivnost, katerih nosilci so učenci, upoštevanje intere- sov, potreb in sposobnosti učencev, kooperativnost, odprtost, poudarek na izkustvenem učenju in poudarek na učenju kot primarni vzgojni funkciji projektnega dela. Slika 2: Medsebojna pomoč pri pro- jektnem učnem delu Didakta 193 55 Tehnična ustvarjalnost učencev Tehnična ustvarjalnost v šoli nudi mo- žnosti za razvijanje psihomotoričnih sposobnosti učencev. Prav posebej pa se odraža pri motoričnih sposobnostih, zato lahko cilje pri tehnični ustvarjal- nosti realiziramo z delovnimi navada- mi. Glede na izkušnje lahko rečem, da je najprimernejši način vzgojno-izobra- ževalnega dela prav projektni način dela, predvsem pri pouku tehnike in tehnologije. Projektno učno delo je usmerjeno k ciljem, zato morajo biti naloge načrtovane in dobro organi- zirane. Pomembno je upoštevanje učenčevih interesov in njihovih spo- sobnosti. S tem, ko upoštevamo njihove interese, učence motiviramo za delo in se lažje vključujejo v projektni način dela. Če pa se interesi ne pojavijo, je treba učence dodatno spodbujati. Tehnična ustvarjalnost se lahko pre- pozna v naslednjih stopnjah: 1. tehnična ideja ali zamisel, 2. zbiranje podatkov in gradiv za realizacijo, 3. realizacija in uresničevanje ciljev, 4. kontrola rezultata. Učenčeva tehnična ustvarjalnost se mora razvijati že od malega s tehnič- no kulturo. Za ustvarjanje novih idej moramo v skupini vzpostaviti čim bolj sproščeno vzdušje. Ustvarjanje zmanjšuje strah pred kritiko ali oceno, učenci morajo biti za delo motivirani in projektne naloge so nalašč za to. Tudi razstava izdelkov ali sodelovanje z izdelki na katerem izmed natečajev spodbuja motivacijo in ustvarjalnost. Vsak učenec se hoče dokazati, biti uspešen. Ustvarjalni produkt Ustvarjalni produkt opredeljuje Ghise- lin. Ustvarjalnost pomeni spremembo ali prestrukturiranje dotedanjega razu- mevanja sveta. Čimbolj neka oseba s svojim produktom spremeni pomenski univerzum, tem bolj je ustvarjalna. [4] S projektnim delom želim učence mo- tivirati in v njih »prebuditi« ustvarjal- ni produkt, ki se izraža predvsem z operativnimi cilji, ki jih želimo doseči tako, da učenci: - razvijajo ustvarjalno mišljenje, - preverijo pomen skice svoje ideje za možno poznejšo izvedbo, - izdelek dimenzionirajo, - ob skici natančno narišejo sestav- no ali delavniško risbo ali tehniško risbo, - ob spoznanju obdelave gradiv izberejo ustreznega za izdelavo predmeta, - osvojijo delovne operacije, potreb- ne za izdelavo predmeta, - spoznajo in upoštevajo varnostna pravila pri delu ter uporabljajo za- ščitna sredstva. Govorimo lahko o različnih značil- nostih ustvarjalnega produkta (ideje, izdelki …). Ena izmed značilnosti je uporabna vrednost in premalokrat se upošteva ustvarjalnost učencev. Učenci namreč težko naredijo nekaj takega s širšo uporabno vrednostjo. Ni pa nuj- no, da je produkt uporaben v tistem času, v katerem je nastal. Iz zgodovine vemo, da mnogo velikih odkritij takra- tne družbe niso priznavale, pa so se pozneje izkazala zelo uporabna. Dosti- krat pa ni možno tega kriterija upora- biti zaradi same narave ustvarjalnosti npr. umetniških stvaritev ne moremo presojati z vidika uporabnosti. Presojanje ustvarjalnosti pa je na podlagi tega kriterija tudi lahko spor- no, če novosti produkta ustrezno ne opredelimo. Nanj pa lahko gledamo z dveh vidikov. Psihološkega (upošteva- mo individualni napredek osebe – če učenec napravi, česar prej ni bil spo- soben) ali sociološkega vidika (merilo nam je skupina, ki ji posameznik po starosti, izobrazbi … pripada oziroma neka širša družbena skupnost). Čim bolj redek je dosežek, tem bolj je nov in neobičajen. Učenčevo ustvarjalnost lahko ocenjujemo z obeh vidikov, ven- dar se v vzgojni praksi bolj upošteva socialni. Izdelkov posameznih učencev ne bi smeli prepogosto primerjati z izdelki drugih učencev v skupini, saj so učenci, ki nekoliko »kasnijo« v svojem razvoju, le redko ocenjeni kot ustvar- jalni, kar seveda spodbudno ne vpliva na njihov nadaljnji razvoj. Omeniti pa je treba še ustreznost ali primernost, kar pomeni, da ustvarjalni produkt ustreza problemski situaciji. Prva naloga ocenjevalca je, da poi- šče tiste odgovore, ki niso povezani z zastavljenim vprašanjem. Šele, ko smo te odgovore izločili, pristopimo k vrednotenju preostalih odgovorov gle- de na stopnjo njihove ustvarjalnosti. Ustreznost pa ne smemo zamenjati s pravilnostjo. CILJI PROJEKTA Globalni cilji Učenec: - zna povezati znanje iz tehnike pri- dobljeno v šoli in znanje iz okolice, kjer živi z drugimi področji (ener- gija, likovna kreativnost, ekologija, slovenska kulturna dediščina); - razvija tehnično ustvarjalnost in kreativnost; - spozna projektni način dela; - razvija kooperativnost v skupini; - razvija čutne in gibalne (senzomo- torične) sposobnosti; - pridobiva delovne navade; - razvija pravilen odnos do dela. Etapni cilji Učenec: - spozna uporabnost in zna uporabiti orodja, pripomočke in električne stroje za obdelavo materialov; - upošteva varnostne ukrepe pri delu; - razume pomen upoštevanja varno- stnih ukrepov; - spozna vse stopnje izdelave predmeta; - izdela izdelke s pravilnimi postopki obdelave; - izdela uporaben predmet; - spozna in loči različne vrste poliz- delkov materialov; - spozna poklice povezane s svojim delom; INICIATIVA – POBUDA Pobuda je nastala ob projektu Comeni- us, kako predstaviti našo kulturno de- diščino. Ko učenci spoznajo, kaj želimo narediti, jih motiviramo, spodbudimo in jih usmerimo, da bodo sami dali pobudo za izdelke, ki jih želijo izdelati, saj bodo tako delali bolj vztrajno in inovativno. Učence je treba pravilno usmerjati, in predlagati rešitve ob mo- rebitni »poplavi idej«. 56 Didakta 193 Slika 3: Gorenjska zavijačka IZVEDBA Izdelek je predstavljen v obliki pro- jekta, v katerem sem upoštevala ustvarjalnost učencev, ga razdelila in načrtovala sistematično po težavnosti. Uporabili smo gradiva in materiale kot pri pravi gorenjski zavijački. Moje glavno načelo je, da učenec te pred- mete lahko izdela pri pouku tehnike in tehnologije v okviru nerazporeje- nih ur, pri oddelčni skupnosti, ali ka- terem od predmetov, da uporabimo medpredmetno povezavo: zgodovina, slovenščina, domovinska in državljan- ska kultura in etika … ter da so načrti izdelani po fazah, s kratkim in jasnim besedilom. Fazam je dodana tudi fo- tografija, ki prikazuje izvedbo in tako učence usmerja v pravilen postopek izdelave. Metoda učenja z odkrivanjem To je posebna oblika učenja, saj učenci sami prihajajo do spoznanj po lastni miselni poti, z lastnim iskanjem, odkri- vanjem, preizkušanjem …. Omogočeno jim je eksperimentiranje, opazovanje, sodelovanje, izražanje svojih mnenj in predlogov ... Postopek pa poteka v šestih fazah in tako smo ga razvijali tudi mi, ko smo se lotili izdelave go- renjske zavijačke. V prvi fazi so se seznanili s proble- mom, zastavila sem jim ga sama. Pro- blem je bil dovolj odprt, da je dopuščal različne poti reševanja in več možnih rešitev. V drugi fazi smo poskušali opredeliti problem ter ugotavljali, kaj jim je že dano in kaj morajo sami poiskati. V tretji fazi so zbirali manjkajoče infor- macije oziroma konkretna navodila in material za rešitev problema: pogovor s starši ali drugimi odraslimi osebami, z opazovanjem, eksperimentiranjem, iskanjem na spletu, pomoč pisnih virov in literature ... V četrti fazi so iskali različne možne rešitve in si pomagali z vprašanji, kot so: Kako spremeniti izgled? Kako na- domestiti našiti del? Kako povezati in dopolniti motiv? Kaj dodati? Kako uporabiti na drugačen način? ... Peta faza je bila usmerjena k vredno- tenju možnih rešitev, in sicer so se ravnali po vzorcu pravilno- napačno. Za dobro se je izkazalo, da so samo- stojno vrednotili svoje rezultate, kar je prispevalo k večji kritičnosti. V šesti fazi pa so vse pridobljeno zna- nje ustrezno posplošili. To doseže tako, da rešujejo nove probleme, za katere velja naučeni princip reševanja, da iščejo nove primere za kak pojem ... in da razumejo naučeno. Prednosti učenja z odkrivanjem: - povečuje intelektualne potencia- le, otroci usvajajo informacije po poteh, da jih lahko uporabijo pri reševanju problemov, - veča se notranja motivacija otrok, saj odkrivanje pomeni neke vrste podkrepitev, - otroci odkrivajo raziskovalni stil za reševanje katerekoli vrste nalog in izboljšajo tehnike raziskovanja, - boljša je zapomnitev usvojene- ga znanja, ker lahko otroci med učenjem organizirajo informa- cije v okviru lastnega sistema povezovanja. Kako izdelamo gorenjsko zavijačko Deli gorenjske narodne noše so: avba (za deklice zavijačka – pokrivalo z rut- ko), obleka (svilena – bogato nabrana), srajca (iz belega bombaža s širokimi ro- kavi – rokava in ovratnik so obrobljeni z belo čipko – rokava sta na ramenih podvojena – temu rečejo koza), spo- dnje krilo, hlače, pasovi, predpasnik (fertah), trakovi (pangeljci – črni trakovi s črno čipko), ruta (svilena s franžami in rožičastim vzorcem), dokolenke (štika- ne s polžastim vzorcem – polžki so zna- čilen ornament), dežnik, cekar (spleten iz slame), nakit (broška, verižica, uhani), nagelj (šopek), robček, črni čevlji. Material, orodje in pripomočki Potrebujemo belo platno trikotne oblike, ki bo služilo kot rutica, črtni žametni trak, perlice različnih barv, zlato konturno barvo za tkanino, zlati kitasto pleteni trak, belo čipko, pro- zorno folijo, svinčnik za načrtovanje ideje, bel list formata A4, škarje, le- pilno pištolo. Slika 4: Potrebni material za okrasitev gorenjske zavijačke Postopek izdelave po fazah prikazanih s fotografijami Iz črnega žametnega blaga izstrižemo pravokotnike. Z zlato konturno barvo za blago narišemo motiv in obrobe (obrobo lahko tudi naredimo iz kitasto prepletene zlate vrvice). Ko je konturna barva posušena, na- lepimo ali prišijemo perlice različnih barv v motiv. Didakta 193 57 Slike 5, 6, 7, 8, 9, 10: Postopek izdelave gorenjske zavijačke Končni izdelki učencev Izdelki vseh učencev vključenih v pro- jekt Comenius so bili uspešno narejeni in dokončani. Za vse izdelke so bile narejene tudi embalažne škatlice, ki jih lahko učenci 9. razredov izdelajo v okviru matematike, ko govorijo o geometrijskih telesih, okroglih telesih in spoznajo valj. Možnost izdelave je tudi z učenci 7. razreda pri predmetu tehnika in tehnologija, saj je celoletna učna snov vezana na umetno maso in spoznavajo lastnosti polizdelka – folije. Razstava v šoli Slika 11: Razstava izdelkov učencev Učenci, ki so bili vključeni v projekt Comenius, so pridno delali in ustvar- jali. Večino časa so ostajali v šoli po končanem pouku in prihajali pred- časno v šolo, da so lahko izpolnili vsa pričakovanja in cilje, ki smo jih skupaj začrtali in osnovali. Ob dnevu odprtih vrat so tako pripravili razstavo svojih izdelkov za sošolce, starše in krajane. Na svoje izdelke so bili z razlogom po- nosni. Pri delu so se zelo trudili in jih natančno izdelali. Izdelke so odnesli s seboj v Latvijo, kjer so se srečali z vrstniki iz Latvije in Turčije. Izmenjali so si darila, ki predstavljajo njihovo kulturno dediščino. ZAKLJUČEK Večina ljudi, ki uči, se ne zaveda, da je biti učinkovit učitelj morda najtežje delo v naši družbi. Učinkovit učitelj je tisti, ki uspe prepričati vse učence, da v šoli kakovostno delajo. To pomeni, da učenci izkoristijo svoje sposobnosti, ne pa da v šoli preganjajo dolgčas, kot jih na žalost večina počne. Čeprav se učenci med seboj razlikuje- jo, imajo vsi enake potrebe. Učitelj, ki to razume, bo vodil učence tako, da bodo s šolskim delom zadovoljevali svoje potrebe. Ko se to zgodi, so zado- voljene tudi potrebe učitelja. Delo učitelja je, da se z učenci pogovar- ja, jih posluša, omogoča, da je razred prostor, v katerem je učenje prijetno, vnaša izboljšave. Ko bodo učenci odkri- li, da so sposobni kakovostnega dela, jih bo predmet veselil. Odkritje »jaz lahko naredim nekaj dobrega« vodi k motivaciji. Vse naše življenje je poskus čim bolje zadovoljiti eno ali več od teh potreb. Kje učenci zadovoljujejo svoje potrebe? Pri predmetih tehnika, šport, glasba, igralske dejavnosti, pri interesnih de- javnostih, kjer delajo v skupini, dose- žejo več, ker si medsebojno pomagajo in obenem zadovoljujejo potrebo po pripadnosti. LITERATURA Glogovec, Z., Žagar, D., (1992). Ustvar- jalnost: Projektno učno delo. Lju- bljana: Zavod RS za šolstvo in šport Bezjak, J. (1997). Projektno delo pri pouku tehnike, kot uspešna obli- ka in metoda sodobne inženirske pedagogike. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. Novak, H. (1990). Projektno učno delo: drugačna pot do znanja. Ljubljana: DZS. Pečjak, V. (1987). Misliti, delati, živeti ustvarjalno. Ljubljana: DZS. Okoli črnega pravokotnika našijemo ali prilepimo belo čipko. Črni pravokotnik s čipko našijemo na trikotno izstriženo belo platno tako, da hipotenuza trikotnika (najdaljša strani- ca) služi za privez gorenjske zavijačke. Rutico oziroma gorenjsko zavijačko privežemo na zadnji strani in zavijačko lepo oblikujemo. Izdelamo lahko še embalažo za gorenj- sko zavijačko iz prozorne folije. Emba- laža naj bo v obliki valja, sestavljena iz dveh krogov in pravokotnika; kroga služita kot osnovni ploskvi (zgoraj in spodaj), pravokotnik pa kot plašč valja, ki je ovit okoli osnovnih ploskev (krogov).