LETO XI 9 november 1985 glasilo szdl občine logatec Pazniku ^publike sproti ecf dvainštiridesetimi leti, so bili U J/. zasedanju AVNOJ postavljeni err,e/y/ nove Jugoslavije. AVnoj je postal najvišji organ °'9s(i narodnoosvobodilnih odbo-gln političnih predstavništev po-fai''n Jugoslavije. . "'I je najvišje predstavniško telo u9os/av//e, Nacionalni komite os-boditve Jugoslavije pa najvišji Iz-%/ organ ljudske oblasti, ki je iz- tudi predpise in imel značaj asne ljudske vlade. Jugoslovanski begunski vladi so .^odvzete pravice zakonite vlade ^'alju Petru II. prepovedana vrni-fl" v domovino. Sklenjeno je bilo, I Se bo Jugoslavija izgrajevala na I ^'ativnem načelu, »ki bo zago-^"o popolno enakopravnost Sr-0|,i Hrvatov, Slovencev, Makedon-Uv in Črnogorcev, oziroma naro-^ v Srbije, Hrvatske, Slovenije, Ma-^ Ponije, Črne gore ter Bosne in u.rcsgovine.« S tem sklepom so ce Mi zagotovljene nacionalne pravi-( ^sem narodom in narodnostim. 9Če/o suverenosti narodov in na- "ost/ se je politično in organiza- Ho izražalo v narodnoosvobodil-°dborih in drugih oblikah ne-'^r&dne demokracije, na področju ^'Onalnih odnosov pa s fedrativ- Ureditvijo Jugoslavije. ^NOJ je za predsednika Nacio-flega komiteja osvoboditve Ju-KS'aWy'e imenoval Josipa Broza U9i ki mu je bil na tem zasedanju ^Ijen naziv maršal Jugoslavije. I ^ova Jugoslavija je v Jajcu dobi-. ^fb, ne pa imena. Po zasedanju so ^lagali, naj bi se imenovala De-ična federativna Jugoslavija, "<% je to ime dobila šele po ^ ^narodnem priznanju sprememb u^oslaviji in ustanovitvi začasne % DFJ. ^ obdobju med II. zasedanjem koncem vojne je bilo po- ru, in organizacijsko rešeno f,$šanje jugoslovanske fedracije. K 'edan//' deželni antifašistični sve-bili preoblikovani v vrhovna j Onodajna in predstavniška tele % ^derativnih enot in imeli vlogo 'Sjih organov oblasti. V tem ob- it, lu se /e konstituirala specifična '^državnost« v okviru zvezne dr- 6' Z volitvami v ustavodajno (ie Mčino in proglasitvijo Fedrativ-'iudske republike Jugoslavije w JF DOMOVINA' (29. 11. 1943) je bila zgodovinska vloga AVNOJ končana. Leta 1974 so bili v novih ustavah postavljeni temelji političnega sistema socialističnega samoupravljanja in utrjena načela njihovega delovanja. Dana je bila podlaga za krepitev in utrjevanje oblasti delavskega razreda v skupnosti vseh de- lovnih ljudi ter za nadaljnje razvijanje in utrjevanje bratstva, enotnosti in enakopravnosti vseh naših narodov in narodnosti. V zadnjem času se srečujemo z raznimi nacionalističnimi izpadi. Priča smo jim na športnih igriščih, pa tudi drugje. Nacionalizmi raznih barv so orodje v rokah vseh tistih, Tovarištvo, ki živi V kulturnem domu v krajevni skupnosti Tabor je bila 15. oktobra prisrčna slovesnost, namenjena vsem tovarišicam in tovarišem, ki so člani Zveze komunistov 35 let in več. Petdeset se jih je zbralo v dvorani. Učenki OŠ Edvarda Kardelja, oblečeni v narodne noše, sta jim pripeli rdeče rože. Zbrane komuniste in goste je najprej pozdravil predsednik občinskega komiteja, tovariš Viktor Šen. Kratek, a prisrčno topel kulturni program so izvedli učenci osnovne šole Edvarda Kardelja: otroški pevski zbor pod vodstvom zborovodje Zdravka Novaka in recitatorji. Zbrane je pozdravil tudi sekretar CK ZKS, tovariš Miha Ravnik. Dejal je, da se mlajši lahko veliko naučijo o tem, kaj je tovarištvo, poštenost, enotnost disciplina. »Veliko naporov in odpovedovanj je bilo potrebnih, ko ste bili bitke za naše boljše življenje. Za to se vam iskreno zahvaljujemo. Od vas ne zahtevamo več veliko, kajti vi ste svoje že dali,« je na koncu dejal tovariš Ravnik Med jubilanti so bili nosilci partizanske spomenice, nosilci mnogih priznanj in odlikovanj. In kar je še pomembnejše: kljub starosti so mnogi od njih še danes aktivni družbenopolitični delavci, funkcionarji v društvih in družbenih organizacijah. Po podelitvi priznanj so spregovorili tudi jubilanti. Pripovedovali so o svojem delu, o težkem predvojnem času, o času borb in zmage pa o graditvi povojne Jugoslavije. O njihovih skupnih občutjih pa še najbolje govorijo besede tovariša Šemro-va iz Hotedršice: »Naša pesem pravi: Lepo je v naši domovini biti mlad. Jaz pa pravim: V taki domovini je lepo biti tudi star« bn katerim je bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, s tem pa tudi Jugoslavije kot celote, trn v peti. Zavedati se moramo, da je vsak nacionalizem, naj bo srbski, hrvatski, slovenski, albanski, ali katerikoli drugi, največji sovražnik lastnemu narodu. Oton Župančič je lepo rekel, da mora vsak človek ljubiti svoj narod, brez šovinizma do drugih, da mora ljubiti tudi druge narode, tudi največje, brez občutka manjvrednosti. Naša skupnost se je znašla v zapletenih, težavnih in neugodnih gospodarskih razmerah. Vse od uvedbe delegatskega sistema nismo imeli tako zahtevnih družbenoekonomskih razmer. Visoka inflacija, draginja, zmanjšane možnosti vplivanja delavcev na gospodarjenje in samoupravno odločanje, vse več nezadovoljstva delovnih ljudi so le nekateri spremljevalci teh težavnih razmer. Pa vendar je to stanje najmočnejši izziv vsem socialističnim silam, združenih v frontni socialistični zvezi. Okrepiti moramo vsa naša prizadevanja za ustavitev sedanjih negativnih pojavov, za prehod h konkretnim spremembam načina življenja in gospodarjenja. Če hočemo iz sedanjih težav, potem je temeljni recept v boljšem delu in večjem znanju, v doslednejšem uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in v krepitvi samoupravnega položaja delavcev. Namesto da kar naprej tarnamo, kako nam je sedaj težko in kako bo v prihodnje še težje, se moramo zares vsi obrniti k sebi, se odkrito vprašati, kaj je kdo storil za spremembo stanja, kakšna je naša produktivnost dela, kako izvajamo program stabilizacije. Gre torej v resnici za naslonitevna lastne moči in ne za iskanje čudežnih rešitev v ukrepih države. Iskrene čestitke republiki za 42. rojstni dan. Janez TURK Ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom in jim želimo še veliko delovnih uspehov in sreče SO Logatec, DPO Logatec in uredništvo Logaških novic Iz delegatskih klopi Je to naveličanost? Na 34. seji skupščine je bilo zelo mirno. Pravzaprav se je opazovalcu zdelo nerazumljivo, da delegatov ne vznemirijo niti najpomembnejše stvari, na primer planiranje razvoja. Ali gre za naveličanost ali kaj drugega, bodo morali odgovoriti organi, ki so za to pristojni. Čeprav je predsednik zbora združenega dela na vse načine poskušal animirati delegate, njegova prizadevanja niso imela odmeva. Tako je skupščina potekala ob poslušanju povzetkov posameznih točk. Vsaj tokrat ne bi mogli reči, da je bil za tišino v delegatskih klopeh kriv nezanimiv dnevni red, saj je bila vsebina skupščine bogata in pomembna za naš nadaljnji razvoj. Na dnevnem redu je bila informacija o polletnih rezultatih gospodarjenja, poročilo o uresničevanju resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v letu 1985, poročilo o izvajanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Gradnik. Dve točki dnevnega reda sta se dotikali planiranja: predlog smernic za dolgoročni družbeni plan občine in informacija o poteku aktivnosti na področju sprejemanja planskih dokumentov. To, da pri pripravi planskih dokumentov zamujamo bolj, kot je še dopustno, ni nobena novost. Kljub temu pa velikih premikov ni. Delegatska skupščina je na seji obravnavala sicer smernice za dolgoročni družbeni plan občine, vendar pa na področju planiranja manjka še vrsta dokumentov, katerih priprava in sprejem zahtevata precej časa Skupščina je sprejela sklep, da mora ustrezni organ na vsako naslednjo sejo predložiti po en planski dokument. Da pa bi ta sklep realizirali, morajo z vso odgovornostjo pri- praviti plane tudi delovne organizacije, za prostorski del plana pa je komite za DER in DP angažiral strokovno organizacijo. Skupščina je obravnavala tudi poročilo o izvajanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Gradnik. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so se razmere v Gradniku normalizirale v taki meri, da obstajajo pogoji za normalno poslovanje. Skupščina je kljub temu zavzela stališče, da se poslovanje Gradnika spremlja še naprej in se ob zaključnem računu njegovo poslovanje spet obravnava. 35. seja zborov SO bo 20. 11 1985, delati pa bodo obravnavali: - informacijo o rezultatih poslovanja za prvih devet mesecev, - predlog družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse, - predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, - predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka pod Sekirico in predlog odloka o cenah geodetskih storitev v občini. Priprave na skupščinske volitve 1986 Evidentiranje - družbeno priznanje Priprave na volitve so skupna družbena naloga in obveznost vseh delavcev In občanov ter njihovih organiziranih samoupravnih ter družbenopolitičnih oblik delovanja. Zahtevajo pravočasno, učinkovito in usklajeno frontno dejavnost vseh organiziranih socialističnih sil ter še posebej odgovorno aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij. Najvažnejše In nazahtevnejše so seveda kadrovske priprave. Te bi morale potekati nepretrgoma od volitev do volitev. Tako bi evidentiranje možnih kandidatov za posamezne družbene funkcije ne pomenilo le občasne akcije, ampak bi preraslo v sistem stalnih kadrovskih priprav na volitve in bi postalo sestavni del redne družbenopolitične aktivnosti. Tega seveda še zdaleč ne dosegamo v celoti. Situacija je sicer od krajevne skupnosti do krajevne skupnosti različna, prav tako od temeljne organizacije združenega dela do temeljne organizacije združenega dela. Najpogosteje pa pospešimo to aktivnost šele tedaj, ko nas k temu prisilijo volilni roki. Evidentiranje možnih kandidatov je tista osnova, na kateri gradimo vse nadaljnje kadrovske postopke. Vendar pa se moramo še boriti za njegovo pravilno vrednotenje. Povsod tam, kjer so ta postopek podcenjevali, kjer so ga zožili in sformalizirali, bodo verjetno imeli v predkandidacijskih postopkih in pri kadrovskem usklajevanju mnogo težav Še si bo potrebno prizadevati za pravilno vrednotenje evidentiranja. Ne sprejemamo in ne razumemo ga še kot družbenega priznanja. Med evidentiranjem smo v posameznih temeljnih samoupravnih okoljih opazili premajhno stopnjo družbenopolitične aktivnosti pri evidentiranju kandidatov za delegatske in družbene funkcije krajevnih skupnostih in v nekaterih dislociranih organizacijah združenega dela. Tako stanje se je izražalo zlasti v zamujanju pri pošiljanju statističnih poročil. Iz statističnih poročil, ki smo jih prejeli na občinsko konferenco SZDL oz. na občinski sindikalni svet do konca septembra, je razvidno, da je v krajevnih skupnostih za 12 posebnih, 12 združenih in 3 splošne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti evidentiranih 438 možnih kandidatov, od tega 133 žensk in 73 mladih do 27 leta starosti, za sedem delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti pa 147 možnih kandidatov, od tega 31 žensk in 34 mladih. Skupaj je torej v krajevnih skupnostih naše občine evidentiranih 585 možnih kandidatov za 270 delegatskih mest v delegacijah za skupščine DPS in SIS. V delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih je za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti evidentirano 470 možnih kandidatov od tega 270 žensk in 110 mladih. Zaa skupščine družbenopolitičnih skupnosti pa so delovni ljudje v teh okoljih evidentirali 209 možnih kandidatov, od tega 100 žensk in 40 mladih. V združenem delu je skupaj evidentiranih 679 možnih kandidatov za 573 delegatskih mest. V občini Logatec je bilo do kon# septembra evidentiranih 1264 mož' nih kandidatov za opravljanje del* gatskih funkcij, kar predstavlja 15' prebivalcev občine. V skupnem številu evidentiranihle 534 žensk (42 %) in 257 mlad* (20 %). Pregled poteka evidentiranj« možnih kandidatov za člane deleS3' cij temeljnih samoupravnih skup nosti za skupščine družbenopli''' nih skupnosti in skupščine samoup' ravnih interesnih skupnosti in za nO' silce odgovornih delegatskih funkfl v občini je opravilo predsedstvo $ činske konference SZDL Logatec Opozorilo je na to, da evidentirani' poteka vse premalo celovito za vs8 družbene funkcije in še vedno v p' nom, da se kot temeljni nosilci ka*1' rovske politike neposredno vključi' jo v oblikovanje pobud in evidentira nje vseh tistih možnih kandidatov,*1 so pripravljeni in sposobni odgov<" no opravljati posamezno družben0 dolžnost. Evidentiranje za člane temelj"!" delegacij in nosilce odgovorn1' funkcij v občini še ni končano. Pregled evidentiranih možni' kandidatov za opravljanje odfl0' vornih delegatskih funkcij v ob"' nI Logatec, ki so jih delovni lju* in občani evidentirali do konc* oktobra: Funkcija Ime, priimek Evidentiran s strani: 1. Predsednik SO: 2. Podpredsednik SO: Marjan DEBEVEC Andrej LOGAR Rudi LIPOVEC Jerič Dimitrij Viktor KRMAVNAR Tomaž SMRTNIK Vinko HALOŽAN Samo OBLAK Andrej LOGAR Bogdan COMINO Marko KEK Franc NAGODE Janez TURK Marjan DEBEVEC Dimitrij JERIČ KK SZDL Hotedršica, I0# KLI; DGMŽ; OO ZS Konfekcija, OO $ DPO, OO ZS SSS in KC& OO ZS Železn. postaja; KK SZDL Naklo; , OO ZS OŠ 8 talcev, ^ SZDL Vrh nad Rovtami; KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo; OO ZS Konferekcija; KK SZDL Vrh nad Rovia"11 KK SZDL Naklo Logatec: KK SZDL Hotedršica OO ZS Železn. postaja; OOS DPO; OOS DPO; OOS SSS in KCS Slovesnosti v Gornjem Logatcu se je udeležilo 50 tovarišev in tova-rišic, ki so v vrstah ZK več kot 35 let Rasice kovice —_ 3 Predsednik zbora KS: 4 Predsednik ZZD: 5 Predsednik DPZ: 6 Predsednik IS SO: Ferdinand MALNAR Miro RUPNIK Jože RUPNIK Rudi DOLENC Anton JERNEJČIČ Jakob KOKALJ Slavko ŠINKOVEC Roman OSTERC Dominik MURN Janez TURK Ciril OGRIN Jože ŠTIRN Samo OBLAK Branko KORENČ Marjan DEBEVEC Marjan JERINA Tatjana ŠTIRN Ivan POREDOŠ Franc GODINA Janez SLABE Mihael KLEČ Cveto KOVAČ Marko KEK Marjan GREGORIČ Franc JERINA Ivan POREDOŠ Marjan JERINA Jakob KOKALJ Franc GODINA Franc JERINA Marjan DEBEVEC Alojz SAJOVEC Janez FRELIH Pavel KRANJC Niko GLAVATOVIČ Slavko SIRCA Mihael KLEČ Predsednik izobraževalne "Snosti: Bogomir AJDIČ. Viktor ŠEN Vesna SLABE Franc JERINA Jakob KOKALJ Alojz SAJOVEC Gregor MEZE & 2. Predsednik skupnosti * Predsednik ^Pnosti: zdravstvene Alojz SAJOVEC Iva MAČEK Rajko RUPNIK Majda VODOPIVEC Majda OSTERC Marko VRABL Anuška BLAŠKO Rasim PLEHO Janez STRAŽIŠAR Samo OBLAK Ivan KOBAL Marjan DEBEVEC Nada ZGONEC Marjan LAPANJE Ljubo MIHELIČ Jože NOVAK Rudi LIPOVEC Zoran VODOPIVEC Anton JERNEJČIČ Viktor KRMAVNAR Majda MELE KK SZDL Hotedršica; KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo; KK SZDL Vrh nad Rovtami; 00 ZS Konfekcija; 10 00 ZS KLI; 00 ZS OŠ 8 talcev; 00 ZS Valkarton; 00 ZS Železniška postaja; OOS DPO; OOS SSS in KCS. 00 ZS Valkarton, KK Vrh; 00 ZS OŠ 8 talcev, 00 ZS Konfekcija, KK SZDL Naklo; 10 00 ZS KLI, OOS DPO; 10 00 ZS KLI; 10 00 ZS KLI; OOS DPO, KK SZDL Hotedršica 00 ZS Železniška postaja; OOS DPO; OOS SSS in KCS; KK SZDL Hotedršica; KK Naklo Logatec; 00 ZS Konfekcija; 10 00 ZS KLI Logatec; 10 00 ZS KLI Logatec; ZS OŠ 8 Talcev Logatec; 00 ZS SSS in KCS; 00 ZS Valkarton Logatec, 00 ZS Železniška postaja; OOS DPO; OOS DPO, 00 ZS Valkarton, 10 OOZS KLI, 00 ZS Konfekcija, KK SZDL Naklo, OOS DPO, Društvo gojiteljev malih živali; 00 ZS OŠ 8 talcev, OOS SSS in KCS; 10 00 ZS KLI; 10 00 ZS KLI; 10 00 ZS KLI; KK SZDL Vrh nad Rovtami; KK SZDL Naklo Logatec; KK SZDL Hotedršica; OO ZS Železniška postaja; KK SZDL Hotedršica, 10 00 ZS KLI; KK SZDL Naklo, 10 00 ZS KLI, OOS, DPO, OOS, SSS in KCS; KK SZDL Naklo; KK SZDL Vrh, KK SZDL Tabor; 00 ZS Konfekcija; 00 ZS OŠ 8 talcev; 00 ZS Železniška postaja. KK SZDL Tabor; 00 ZS Valkarton; 00 ZS OŠ 8 talcev, 10 00 ZS KLI, 00 ZS Konfekcija, KK SZDL Vrh, KK SZDL Hotedršica, 00 ZS WZ, OOS DPO; KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo; OO ZS Železniška postaja; OOS DPO; OOS SSS in KCS. KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo; KK SZDL Vrh; 00 ZS Konfekcija; 10 OOZS KLI; 00 ZS OŠ 8 talcev; 00 ZS Valkarton; KK SZDL Tabor; 00 ZS Železniška postaja; OOS DPO;: OOS DPO; OOS SSS in KCS 4. Predsednik skupnosti cialnega skrbstva: so- 5. Predsednik kulturne skupnosti: Barbara PFAJFAR Bogomir AJDIč Ema ZORMAN Majda OSTERC Alenka JERINA Mirjana ŽARKOVIČ Jože BRENČIČ Zoran VODOPIVEC Anica PERPAR Rudi ČAMERNIK Francka ČUK Pavle SMRTNIK Marcel ŠTEFANČIČ Albin ČUK Marko ŠKRLJ Branka NOVAK Janez GOSTIŠA Vanja BRENČIČ Zdravko NOVAK Saša COMINO Marinka CEMPRE TURK KK SZDL Tabor: 00 ZS OŠ 8 talcev; 00 ZS Valkarton; KK SZDL Naklo, KK SZDL Hotedršica; 00 ZS Žlezniška postaja; OOS DPO; OOS DPO; OOS DPO; OOS SSS in KCS. 00 ZS Konfekcija; KK SZDL Hotedršica; KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo, KK SZDL Tabor; KK SZDL Naklo, KK SZDL Tabor; KK SZDL Naklo; KK SZDL Vrh; OOS DPO; 10 00 ZS KLI; 00 ZS Valkarton; 00 ZS OŠ 8 talcev; 00 ZS Železniška postaja; OOS KCS. DPO, OOS SSS 6. Predsednik ne skupnosti: telesnokultur- Vojko PREZELJ Bogdan COMINO Andrej TOLLAZZI Milan TROBIČ Miro TURK Marjan JERINA Marjan LENARČIČ Rafael USENIK Janez PODJED Dušan DE GLERIA Tomaž SMRTNIK Boris HODNIK 7. Predsednik skupnosti: raziskovalne 8. Predsednik skupnosti socialnega varstva: Pavle KRANJC Marko VRABL Marjan MARKELJ Franc SKVARČA Inga KURALT Andrej ŠEMROV Jože LOŽNAR Alojz ČUK Janez STRAŽIŠAR Dominik MURN Nadja IVANUŠA Niko GLAVATOVIČ Francka TRČEK Marinka KNEZ Iva ŠPAREMBLEK Zvonka PEČEK 9. Predsednik zbora delegatov enote SPIZ Anton JERNEJČIČ Rudi LIPOVEC Mihael KLEČ Jože SELAN Jože MILAVEC Janez TURK Rudi CIGLARIČ, st Pavel SMRTNIK 10. Predsednik stanovanjske skupnosti: Janez TURK Marjan GREGORIČ Nevenka ANTIČEVIČ Rudi CIGLARIČ Nedeljko MRVOŠ Nada TRAJKOVSKI Anton VLADIČ Franc SIRCA 11. Predsednik komunalne skupnosti: Pavle KRANJC Jaka NAGODE 00 ZS Konfekcija, OO ZS OŠ 8 talcev; KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo; 10 OOZS KLI; 10 OOZS KLI; 00 ZS Valkarton; KK SZDL Tabor; 00 ZS Žlezniška postaja; OOS DPO; OOS DPO: OOS SSS in KCS 00 ZS Konfekcija, 10 00 ZS KLI; KK SZDL Naklo, 10 00 ZS KLI, OOS DPO; KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo Logatec: 00 ZS Valkarton; 00 ZS OŠ 8 talcev; 00 ZS Železniška postaja; OOS DPO; OO ZS Konfekcija, KK SZDL Tabor, OOS DPO; KK SZDL Naklo, 00 ZS OŠ 8 talcev; KK SZDL Naklo Logatec; 00 ZS Valkarton; 00 ZS Železniška postaja; OOS DPO; OOS SSS in KCS. 00 ZS Konfekcija; KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo; OOS DPO; KK SZDL Naklo; 10 00 ZS KLI; 00 ZS Železniška postaja; OOS DPO; OOS SSS in KCS. OO ZS Konfekcija; KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo; 00 ZS Valkarton; OO ZS Žlezniška postaja; OOS DPO; OOS DPO; OOS SSS in KCS. 00 ZS Konfekcija; KK SZDL Hotedršica, OOS SSS in KCS; Lo&afike novice 12. Predsednik nosti: cestne skup- Janez STRAŽIŠAR Anton Mihevc Ivan LOŠTREK Janez PETEK Janez ERŽEN Franc ISTENIČ Boris POGAČNIK Miro RUPNIK KK SZDL Naklo; KK SZDL Naklo; KK SZDL Vrh; IO 00 ZS KLI; 00 ZS Valkarton; 00 ZS Žlezniška postaja; OOS DPO; 13. Predsednik zaposlovanje: skupnosti za Ing. Jože NOVAK Pavle KRANJC Rudi KORENČ Drago KORENČ Franc MIHEVC Dušan DOBNIK KK SZDL Naklo Logatec predlaga združitev cestne skupnosti s komunalno skupnostjo 00 ZS Konfekcija, IO 00 ZS KLI; KK SZDL Hotedršica; KK SZDL Vrh; 00 ZS Valkarton; 00 ZS Žlezniška postaja; OOS DPO; OOS SSS in KCS; Albin ČUK Majda VODOPIVEC Zoran VODOPIVEC Jože PERKO Roman DODIČ Marko KEK Zdravko KLEMEN KK SZDL Naklo, OOS SSS in KCS; OO ZS Konfekcija, OO ZS Železniška postaja; KK SZDL Naklo; IO 00 ZS KLI; 00 ZS Valkarton; OOS DPO; OOS DPO; 14. Predsednik SIS za požarno varnost: Zvone ČUK IO 00 ZS KLI Janez TURK Sklepi programske konference na rešetu uresničevanja 15. oktobra je našo občino obiskala delovna skupina centralnega komiteja ZK, ki jo je vodil sekretar CK ZKS, tovariš Miha Ravnik. V dopoldanskem času je delovna skupina sodelovala na razširjeni seji 00 ZK Valkarton, kjer so obravnavali oceno uresničevanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji. V razpravi so člani ZK načeli marsikatero pereče vprašanje, predvsem glede uresničevanja plana, težav v zvezi z nabavo rezervnih delov, investicijskih vlaganj, vloge družbenopolitičnih organizacij v TOZD in kadrovanja. Z vsebinsko bogato razpravo je ja seji sodeloval tudi tovariš Miha Ravnik. Med drugim je dejal, da moramo spremembe in rezultate doseči v teh pogojih, ker boljših še dolgo ne bo. »Rezultate pa bodo dosegli samo tisti, ki se bodo notranje bolje organizirali. Že zdaj so razlike 1:5 v isti panogi. Na CK smo se opredelili, da bomo dali prednost tistim, ki bodo pripomogli razvoju. Ob tem pa smo začeli tudi odločno bitko proti iz-gubašem. Denarja za pokrivanje izgub enostavno ni več« V popoldanskem času je delovna skupina sodelovala na seji občinskega komiteja. Dnevni red je imel eno samo točko: pregledati, kako in zakaj komunisti ne uresničujejo na programski konferenci sprejetih stališč in sklepov. Pregled stališč je podal sekretar OK ZKS, tovariš Andrej Logar. Od njihovega sprejema na programski seji je minilo 6 mesecev. To je relativno kratko obdobje za celovito oceno. Rezultati še niso povsod vidni, saj so določene akcije še v teku. Tovariš Logar je dejal, da so komunisti največ pozornosti namenjali družbenoekonomskemu področju, kjer je tudi največ problemov. Komunisti so dobro uresničevali aktivnosti na področju gospodarske stabilizacije. V te aktivnosti so se vključevale osnovne organizacije, aktivi neposrednih proizvajalcev, poslovodni organi in strokovne službe. Zelo pereč je tudi problem planiranja. Tovariš sekretar je dejal, da na tem področju prihajamo do zadnje možne meje potrpežljivosti, vsaj tisti, ki jim ni vseeno, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Marsikje so za to objektivni razlogi, vendar pa to ne opravičuje dejstva, da so se stvari na področju planiranja premaknile šele v zadnjem času. Na tem področju komunisti nismo bili uspešni, je dejal tovariš Logar. Komunisti so v tem obdobju realizirali stališča v zvezi s skupno porabo V mesecu maju so obravnavali problematiko zdravstva in izobraževanja. Zaradi novega metodološkega pristopa je bila razprava zelo uspešna. Na seji komiteja so obravnavali tudi uresničevanje sklepov s področja družbenopolitičnega sistema in idejne in akcijske krepitve ZK. Po razpravi je predsednik OK ZKS, tovariš Viktor Šen, dodal oceno uresničevanja sklepov. Večino sprejetih sklepov so komunisti uresničili. V času, ko smo pred volitvami v organe DPS in SIS, pred kongresi, bomo morali pre-ktično preveriti uspešnost ali neuspešnost našega dela, dela vsakega posameznika. To pa mora biti naš moto in naša pot delovanja. bn Priznanje Turističnemu društvu Logatec Ob 80-letnici Turistične zveze Slovenije je bila v petek, 18. oktobra 1985, v Mali dvorani Cankarjevega doma slovesnost, na katero je bil povabljen tudi predstavnik našega društva. Za izjemni prispevek in za dolgoletno in uspešno sodelovanje pri razvoju slovenskega turizma bilo izročeno našemu društvu priznanje z zlato plaketo. turistična i'"' tttljt im im Lqaske službe pripravljene vse po-'ebne stroje in material za posipanje (pesek). Ulice so v planu zim-službe razdeljene v tri skupine. 9l