Št. 99. V Gorici, v soboto due 10. decfmlora 1904. Letnik VI. l/.haja vs;i' ton'k in soboto oh 11. mi pri'ilpnlilii i> /;i nii'slo lei* ni, '.'>, uri pnp. z;i (ložclit. Ako p:idi» n:i In iliuvv:i pntznik i/iiJc d;in pr«\j ob 0. zvi'iiiT. Slaiif jjo pošli pri'jciiKui ;ili v (lurid n:i dorn pošiljan ct'lolcliii) 8 \, polli'lno 4 K in (VlrtW'tno 2 K. l''ro(l;ij:i sr v Goriei v to- l)akani;ni Schwarz v Solskili iili"':ili, Jellersitz v Nunskili nlicali in !->»'- ban na Verdijovem Irknlinču po 8 vin. ^Wi^ ^ ^^Bl^^^ flMHI^M' ^^B^ ^m^^^m ^^BB^^ i"*^Mfcfc VHHM*» HrtMhiištvo in upravniätvo st naliajala v , nlic:i Vctlurini li. St. 9. iJopise j<> nasloviti na uredniätvo, o<;las(' in nurocnino p:i n;i tipravništvo »Gone*1«. Oglasi st* rutüunijo po petit- vrst.'ih in siccr ako so tiskajo 1-krat po 12 viii., 2-kr;il po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako s<> vi'ckrat tiskajo, ra^n-jr nijo se po pogodbi. (ZJHtraujf iztlanje.) Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Maruaič). Občinski red. Pretekli stu skoro dve Icli, da go- riäki dežolni zbor ni bil sklican k red- nemu zborovanju. Slednjič ho jc to vendarle zgodilo to jeaen, in priznati moramo, da delovanje dežolnega zbora JH bilo mnogostraiiHko, plodovito in bla- gonnsno. Ako se sanio to posreei, da dobi novi šolski zakon cesarjevo potrjenjc, smojo naši poslanci s ponosom kazati na plod Hvojppa delovanja. Kajti ustreženo bo ž njim mnogoletnim prošnjam Iju'd- skega učiteljstva in obenem so po možnosli zabrani, da novo breme ne bo slonelo edino in nepoaredno na ramah plačevalca izravnega davka. Doseženo bi bilo toraj to, kar so učiteljntvo, davko- plačevalci in naši poslanci že dolgo žo- leli in iskali. Ali z vsemi sklepi deželnega zbora vendar niamo zadovoljni, kakor niso bili zadovoljni naši poslanci, ki so vsled tega glasovali proti dotičnim predlogom in proti „naprednjakom". V to svrho šte- jemo pred vsem novi občinski red, ka- teri občutno krši in omajuje občinsko avlonomijo, daja deželnemu odbora pra- viee, ki se ne sirinjajo z občinsko sa- nioupravo, ter stavlja občine pod ne- potrebno kuratelo deželnega odbora. Dr. G r ego rči č je vse to omenjal v de- želnem zboru ter je stavil predlog, naj se novi občinski red vrne deželnemu o.i- boru z nalogo, da ga priobči žapanstvo~jv 2 namenom, da se žapanstva in sploh obcinstvo o njern izjavijo, ter da ga ßventualno potem zopet predloži dežel- nemu zboru. Ta predlog je padel, ker so glasovali proti njemn Italijani in slo- venski „naprednjaki". Z istimi glasovi je bil vspejet novi občinski red. Ker se nam zdi stvar važna, ho- černo pa mi nekatere določbe novega občinskega reda objaviti, da bodo imeli oni, ki ae brigajo za občinske zadeve, priliko spoznati dar, ki jim ga ponuja italijansko-alovenska zveza, ter da se 'ahko še oglaaijo pri vladi, ako s tern darom niso zadovoljni. Največje ponii- sleko vzbujajo določbe glede občinskih tajnikov, katerirn deželni odbor odmerja uporabljenje. Deželni odbor ima even- tualno pravico tajnika nastaviti, določiti n'U plačo in penzijo, vzdržavati ga v službi ali odstaviti. Občina mora pustiti, ^a ji lajnika usilijo, ter mora plačevati nJega, udovo in sirote. Doaedaj so žu- pani ali učitelji tajnikovali; to bi odpadlo. ^a se morejo tajniki vzdrževati, ima de- *6lni odbor pravico, zdrnževati občine Po Hvoji volji. ObČinski tajnik opravlja eventualno tudi knjigovodstvo. Dotične določbe se glasijo : § 31. V vsaki občini se sprejme °bcinski tajnik, da sloji na strani žu- ^^nutva ozirorna žnpana pri izvräevanji *8tnega in izrodenega področja. Dve ali VeÖ sosednih občin se smejo tudi združiti, K Bprejmo skupnega tajnika. Dotične 8klepe občinskega zastopstva treba je °dobriti po deželnem odboru sporazumno 8 e- k. namestniälvom. V slučajih ijij 111. 111 113. se fime nameniti en aam občinski taJöik za vse občine, združene za skupno °Pravljanje zadev. § 32. Visokost place občinskih taj- nikov določa atarešinstvo. Kedar se je ružilo več občin, da sprejmo v smislu ••3. in 4. odstavka § 31. skupnega taj- Dl*a> določijo dotična starežinsta vi- s°kost piaße in razmerje, po katerem n>ora vsaka občina priapevati k tajnikovi plači. Ako ne bi so moglo med dotičnimi občinami dose^i v primernom roku spo- mzumljftnjp, 4jokritje potroška za tajnika v posameznih občinah so preskrbi, če treba, v smislu i? 119. tega občinskega reda. — i? 112. Svobodno je posameznim občinam istega političnega okraja združiti so radi skupnega opravljan-ja vsoh ali posameznih opravil, nanašajočih se toliko na lastno (i? 2f)), kolikor na izročeno (8 26) področje. Sporazumljenje o načinu skupnega poslovanja je podvroči c. k. narnestništvu, da je odobri dogovorno z deželnim odborom. i? 113. ObČine, ki nimajo sredstev, da bi izpolonovale obveznosti, izvirajoče iz laslnega ali izročenega delokroga, se bodo morale združiti, dokler bi obstojala ta nezmožnost potom dežolnaga zakona z drugimi občinami istega političnega okraja za skupno opravljanje vseh ali posameznih opravil. Način skupnega po- slovanja določiti je, zaslišavši udeležene občine, polom deželnega zakona. Kedar bi deželni zbor ne bil sklican, se bode mogla ukazati zdražitev občin po prvem, ter se ugotovi način skupnega poslovanja po drugem odstavku tega paragrafa potom sklopu deželnega odbora, feateremu bode tre^.'izpcR.\o?ati Najviäje potrjenje. Ako se posamezne občine ne sporazume radi porazdelitev troäkov za skupno po- slovanje, razsodi deželni odbor. i; 119. Ako bi kaka občina zane- marila preskrbeti v letnem proračunu, da se pokrijejo po pravilih veljajočih zakonov vse potrebščine, katere padajo na občino, zlasti ako bi se ne preskrbelo za pokritje svote, dolžne deželnemu za- kladu na vrnilu predplačil, prejetih za svrhe javne koristi ; ali ako bi se ne bilo mislilo na pokritje denarnih sredstev, potrebnih za plačilo občinskih dolgov, izvirajočih iz zasebno pravnega naslova, ki se je spoznal gotovim po razsodbi sodnikovi, ali pa utemeljenim na listini, ki ima izvršilno moč ; ali ako ne bi se preudarili zneski, potrebni zmagavati potroške, pripadajoče občini iz naslova, izvirajočega iz javnega prava, bode de- želnemu odboru naloga, da v dotiöni ob- čini dogovorno z namestništvom naloži prirnerno doklado na neposredne davke (8 93. točka prva) ter ukrene, da se taka doklada iztirja, in iztirjeni zneski upora- bijo v poravnanje dotične občinske obveze. Dop isi. Iz žiipanlje Sv. Krlia. — (O shodu v Dobr a vlj a h.) „Napredna" časopisa v Gorici sta objavila „izvirno" poročilo o nekem shodu v na5i županiji, v Dobravljah namreč. Tarn je bilo že več takih in jednakih shod iče v, katere je sklical sloveči sklicatelj Ton ček, krčmarček (aha, älo je za nekoliko več pivcev I), ki ima ob državni cesti v Skriljah limanice, na katere tako rad lovi posebno svoje rojake iz Dobravelj. To je tisti trgovec Vrčon, ki na vsakem shodu in shodiču rad veže otrobi, a ko ne more naprej, pomagati mu morajo — mačje solze, ki mu jih iztisne prevelika navdu^enost za slogo na Goriškern. In tudi zdaj je bil sklicatelj naž Tonček, katerega jo doletela tudi velika cast, da jo shodu predsedoval ter mu celo obljubil, da se bode potegoval za stvar, da se izvrsT liravo ! Besedo pa je imel na ahodu jurist Uado II rob at iz Do- bravelj in je obdeloval vpraäanje o „živiM potrebi postaje v Dobravljah. Za- diral pa se je pri tem ob upravo že- leznice, ki je „nemška14 ; ob domača županstva, ki ne skrbe za gospo- darsko življenje itd. Na neopravičene napade našega Študenta ne moremo molčati, ampak odgovoriti mu hnčemo no radi njega, ki govori o naäih raiinerah, kakprslepec obarvah, ampak radiobčinar- jev, ki so poslušali njegove neresnične trditve. Mlademu g. juristu.ißovemo le toliko, da ga pomilujemo, ako je vedoma govoril in trdil neresnice, ter da je začel Že tako inlad resnici, tej ljubi hčerki božji, biti s pestjo v obraz. Prva neresnica iz ust mladega ja- rista je, da naše županstvo ne skrbi za gospodardke zadeve. Vsaka starešinstvena seja mu lahko spričuje, da ni govoril resnice. Cudno se je zdelo mlademu go- vorniku, da ni bilo pri shodu — ki pa n i bil v a Ž e n, kar dokažemo, udov županstva. Svojega očeta, ki je podžupan, niti ne šteje k udom županstva ; že ve neki zakaj. Da ni bilo k shodu g. župana, krivo je poleg drugih važnejših opravkor tudi dejstvo, daježupanstvo sto- rilo vse mogoče korakevdo- sego postaje v Dobravljah že takrat, ko je naš student še drsal hlačice na goriški gimnaziji. Od prvega početka, ko je bilo v teku vprašar^~'Jto gradnji vipavske železnice, storilo se je primerne korake za postajo. A šlo ni. Kot veljavne price navajamo ude komisije, zapisnik o pregledovanju črte in tudi poznejše vloge. Z glavo skozi steno zamore iti le naä jurist. Kar se je dalo doseöi, doseglo »e je, namreč, dasepostavi v Dobrav- ljah čakalnica za potnike, ka- terih je v resnici mnogo. Vprašanje o čaks-lnici je obljubljeno, načrti leže že pri ministeretvu. To je zasluga županstva, a ne na^ega jurista in njegovega shoda, ki je prišel zvoniti po loci. Ali je bil toraj shod važen in potreben V! Pojdi ae solit, krivi ti prorok 1 Druga neresnica, ki jo je izustil jurist Hrobat, je trditov, da županstvo ne skrbi za vo d o in p o t i, ampak da kopiči „davke" na hrbet za neki Sport T St. Križuzneinako komando. Mladenič, ti govoriä kakor poreden otrok o stvareh, katerih ne umeä, ali noöel umeti. Ali ti ni znano, da je v najboljšem teku vpraäanje ovodovodu za St. Križ-Plače, katero je dalo župan^tva mnogo skrbi in dela. Seveda, mladi jurist ne more o tem vedeti, a tudi ne, da ima županstvo v razvidnosti, da pride potem na vrsto tudi vpraäanje o vodovodu ? Dobravljah in drugod. Klepetati na shodičuje mnogo ložje, nego delati za uresničenje važnih in težkih vprašanj. Prvo zna tudi mladi jurist, a delati za drugo treba zrelih mož. On tudi ne ve, ker dobro ne vidi, da je iupanstvo doseglo pod- poro od dežele in pričakuje tudi državno podporo za ureditev dveh glavnih občinskih cest. Ona iz Sv. Križa je že popravljena, dobravska pa je zdaj na vrsti. Upamo pa, da bode županstvo v prihodnji dobi, ako ne pri' dejo na krmilo možje, ki bodo trobili v rog našega jurista, doseglo, da se na- pravi tudi tretja obč. pot, ki bode zelo koristna občinarjem, posebno Dobravcem. Jurist» Hrobata pa pozivljamo, da jasno pove, kateri davki bo se naložili za meačansko stražo v Sv. Križu, kalera ga tako böde v oči. Dobravci, ala Hrobat jurist, naj puste meščanako slražo v miru, ker zanjo niso liič dopri uašali in ne bodo ; da dobi, ako bode mogoče, tudi slovensko povelje- v a n j e, za to je poskrbel nje vrli Slovan — g. stotnik, ki je aam predlagal, da se store primerni koraki, da bi dovolilo c. in kr. vojno ministerstvo tako povelje- vanje. Ako pa hoče g. jurist vedeli namen in pomen meščanske straže, naj se po- trudi k poveljniätvu, da mu pokaže pravila, potrjena od Njeg. Veličanstva, našega cesarja. Sicer pa : jezik za zobe. Da prihranimo g. juristu nemajhno bla- mažo, svetujemo mu, da spomenice in 7 resolucij glede poataje v Dobravljah r.e odpošlje na dotična mesta, kjer bi se smejali in pomilovali jurista Hrobata, ampak naj jih izroči predsedniku shodiča Ant. Vrčonu, da bode zavijal vanje ar- nike v adventnem času. Tarn bodo do- segle svoj namen ! Smeäno je bilo govoriöenje o stari rimski poti, katere smer je našel äele naš jurist. Kdo in s čim bi zidal pot od po- stajališča skozi Male Žablje in naprej na Ustje? Sko^I ämarje, Velike Žablje, Male Žablje do postaje Sv. Križ-Cesta vodi že zdaj iepa skladovna in deloma obč. cesta ; iz Vel. Žabelj skozi Dobravlje pa obč. cesta, katera je v popravljanju. Storilo je bilo županstvo primerne korake, da bi bila sprejeta med Bkladovne, a prošnja sli bila usližana. Iz tega pojasnila, ki je ovrglo ner es- nično govoričenje mladega ju- ris t a Hrobata proti oböinskim zastopnikom, naj razvidi vsakdo, kdor nima za resnico gluhih uses, da je bil shod v Dobravljah le navadno slepilo za nerazsodne kaline, ki se puste loviti na slabo nastavljene limanice nezrelih mladičev. Odslej ne bodemo več molčali na neopravičene napade na izkušene in de- lavne naše može, ampak bodemo brez- obzirno zavračali vse napade, pa naj prihajajo ž ><**L kramarja-krčmarja Tončka Vrčona, ali od konfuzno-nadutega jurista Rado Hrobata. Torej, le korajžno na delo 1 _______ Iz Sovodenj. — Spet sem siljen prijeti za pero in odgovoriti skrajno ne- resničnemu dopisu oziroma dopisniku v „Soči" z dne 3. dec. t. I. št. št. 97. — „Soča" je priobčila dopis iz Sovodenj, ki je pa tako tendencijozno zavit, da človebu, ki pozna naše resmere, se U9i- ljuje prepričanje, da ali je dopisnik pri- 8mojen ali pa hudoben. A najbrže bo zadnje resnično. Dopis je ovenčan s prav „krasnimi" cvetlicami, kakräne rastejo navadno po vrtovih, po katerih seje svoje serne „SoČa". Sovodenjski „klerikalci" so toraj po dopisnikovi butici hinavci, zlob- neži, izdaj8ki judje, suroveži, brezbožne- ži, škodoželjneži itd. in zakaj? Posluäajte, na tern inestu hočem temeljito po- biti vse trditve dopisnikove (Kje je bil pa dopisnik takrat, ko je padala toča po glavah sovodenjskih „naprednjakov", da je molčal ?) in pokazati „Sočinega" do- pisnika in njegovo bandico r bengalični luöi. — 1. Da je dopisnik „Soöe" gam hi- navec in ne m i, mu v prvih njegovih vrsticah dokažem. Pravi namreč : „Težko je pričakovala sovodenjska občina na- slednika nepozabnemu umrlemu preč. g, vikarju Jugu." — Vidite tukaj sedaj h i n a vc a, kako se hlini, češ, da bogve kako je njegova bandica čislalapok. Juga. Ne, ravno nasprotno, rula je proti nje- mu koder je le mogla. In da niso bill sovodenjski „naprednjaki" v Čislih pri njem, je pokazal na eklatanten način pri volitvah, ki je s svojim glasom pomagal poraziti njihkorumpirano bando. Zdaj pa, ko je umrl, pride dopis- nik „Soče" z besedo : Nepozabnega! Hinavec! Wie der Schelm selbst ist, so donkt er von andern! Capito? 2. Dopisnik piše tako, kakor bi bil I ' eden najbolj gorečih kristjanov, ßeravno je vsem domačinom znano, da ne vidi nikoli cerkve od znotraj, in pravi, da ko 1 smo mi izvedeli, da pride za duänega paslirja k nam sedanji g. vikar, ki ni ^jjaš pajdaä, da smo se zbrali v posveto- v$anje, izbrali deputacijo, ki je> äla pro- testirat v šknfijo, čež: tega pa le nočemo! — V tem stavku je izlita vsadopisnikova zloba in perfinost. Tukaj s 1 o- ', vesno pozivljamo dopisnika „So- j Če", najdokaže, kje seje vräi- 1 o poivetovanje, kdo so bili tisti, ki so ä 1 i v nadäkofijo pro- test i r a t proti imenovanju se- -danjega vikarja, in naj doka- ! Ž e, da nismo marali seda vikarja zato, ker ni naš paj- daäl Dokler tega pozilivno ne dokaže, muostane na čelu pečat ne- sramnega lažnjivba in obre- k oval ca. Tako impertinentno neres- nico zamore napisali le kak izmeček, ki mu je popolnoma zamrl cut do resnice. Tako hoče sejati prepir med občinarjiin med duänim pastirjem, o katerem pravi, da ne trobi v nas" rog. Da, da, poznamo predobro pero, katero je že v nekem drugem kraju' kradlo cast in poätenje po- štenriu ljudem . .. 3, Pravi dalje, da smo si kar čez noč naäemili nudičevo lice v lice prijaz- nega in nedolžnega angelja potem, ko niso naäi zlobni naklepi proti g. vikarju nič izdali. — Tukaj slovesno izjavljamo, da mi nismo bili nikoli proti sedanjeiflu g. vikarju kot take- m u. Ali znano je, da je slednji jako ne- varno obolel v službi v Gorici in prišel med naa popolnoma slab, in zato se je reklo tu pa tarn, da ga bomo kmalu iz- gubili, ako pride k nam. To pa — hvala Bogu — se ni uresničilo, in zdravje mu gre vedno na boljše, kalero mu vsi iz srca privoäcimo. Toraj to je gola res- nica, kar se tiče našega g. vikarja. ! 4. Kaj je prav za prav dalo povoda sovodenjskemu (?) dopisniku v „Soči", da je toliko žvepla izbruhal na te šmen- trane sovodenjske „kleriki/'-e" ? kia, zdaj Šele pride pravo, ki jih Jpeöe -¦¦- v dno duše. Kakor znano, se letos vräijo po več vaseh procesije v čast Brezmadežne s kipom luräke M. B. Rip seveda potem je treba kam postaviti. In kaj so zagreäili sovodenjski „klerikalci s tem? Evo: Po- 8tavili so kip oziroma postavijo tega ravno vis-avis krčme bivšega župana Koder- matza in sicer na obč. zemljišču. Toraj ta je tisti greh, to jih peče. Pa ta je äele najlepša, da je načelnik gospodarskega sveta, ki trobi v rog dopisnikov, podpisal dotični odlok, da se postavi kip tje. Ta prostor je kupila občina od Ko- dermatza ako se ne motime za nad 1000 gld., na katerem je stala neka podrtija. Občina je to podrtijo podrla in napravila prostor Kodermatzovi krčmi, pred katero se uslavljajo vozniki. Ni bilo zadosli, da je občina trikrat preplaöala ono podrtijo, ne, ampak so podrtijo podrli in tako napravili prostor Kodermotzu, katerega e d i n o o n u ž i v a. Pa so res znali tistikrat. — Mnogokrat se je pripetil že ta slučaj, da v cerkvi se je povzdigo- valo NaJBvetejše, tik cerkvenih vrat na tem prostoru pa je rigalo dolgouhato ži- vinče. Ali ni to Skandal? Da, malo je manjkalo, da bi ne kline ztibijali v zid cerkve in privezali na te vole in krave. Raj pa snažnost? Da, skrajni čas je bil, da se ta prostor v kak namen porabi. Trditev dopisnikova, da bi tudi g. vikar naöprotoval lernn, da se poslavi kip na ta prostor, ne odgovarja resnici. Toraj same laži. 5. Dopisnik vlači po svojih umaza- nih ustih tudi božja imena in sicer pra- vi, da bo M. B. podila voznike niže v blagoslovljeno krömo cerkvenika. Da vas ta krčma peče, to veino že dolgo, ali s tem ste ponovno pokazali vašo sebičnot, da ne privoščite svojemu bližnjika košček kruha. — Dalje trditev dopisnikova, da so porabili sovodenjski „klerikalci" od- sotnost g. župana v to, da gradijo kakor besni kapelico, je neresnična. Ravno sedanji župan je med prvimi za to, da se prostor tik cerkve ne sme pustitiza to, da se bodo tarn ustavljali vozniki. MLslimo, da ni ostalo nič nepobi- tega. — Sovodenjskemu (?) dopisniku pa svelujemo, da živi lepo v miru in si ne ubija glave a kovanjem neresničnih dopisov, ker drugače ... — Ako äe kaj srbi, popraskamo . . . Politiömi pregled, Državnl zbor. Poslanska zbornica je imela včeraj zadnjo sejo v tem zasedanju, ako je res, kar javljajo listi, namreč, da prinese že današnja „Wiener Zeitung" cesarski patent, s katerim bo državnozborsko za- n J e &a i sedanje odgodjeno. Toraj je splavalo upanje, katero so gojiJi v(ädni listi äe zadnjo dni, upanje namre<5, da pride med strankami do kakega premirja, po vodi. 0 tem pa prihodnjič kaj več. Gosposka zbornica. V sredo je po dovršenem dnevnom redu zbornica sklenila sprejeti v nujno razpravo predlog knoza Schönburga, da so namreč imenuje komisija 15 členov, ki naj se posvetuje o spromembi po- slovnika državne zbornice. Utemeljevaje svoj prodlog je knez Schönburg naglašal dolžnost gosposke zbornice, da pripomore za vzpostavljenje parlamentarnega reda, ker ni poslanska zbornica dala glede tega nikake incijative. Govornik je omenjal, da parlament, v katerem razne stranke obstruirajo, že sedem let ne deluje. Isto se dogaja v nekaterih deželnih zborih. Govornik je navedel velikih nalog države ki čakajo rešitve, a vse zlo tiči v na- rodnih vprašanjih, katerih ne bo najbrž možno nikdar rešiti. Predlog nima pro- vokatorične tendenco, namen mu je le odpraviti zlo, ker irna zbornica dolžnost čuvati nad ustavo. Gre se za obstoj države. Predlog je bil soglasno vsprejet ter izvoljena komisija Trgovlnska pogodba z Nemčljo. V torek je bil glede nadaljevanja pogajanj o trgovinski pogodbi z NemČijo na Dunaju skupni rniaist^r^ki svet. Pri posvetovanju so bili navzoöi avstrijski in ogrski min ist ri ter dotični poroöevalci. Sklonili so, da avstro-ogr^ki posredovalci zopet odpotujejo v Draždane in Berolin, kjer bi se vrä# »jiadaljna pogHjanja, če bodo v Berolir^ g tem zadovoljni. Parlamentarne razmere na Ogrskem. „Pesti Hirlap" priobsiuje senza- cionelno pismo z Dunaja, ki pravi, da se cesar odpove, ako se Tiszi ne posroči rešiti zamotanega položaja. -•- ürugt listi se pečajo z bodočim zasedanjem. Med drugim pravi neki list, da bodo poslanci priäli v zbornico z revolverji. ürugi list pa pravi, da se je opozicija zedinila, priti v zbornico v gala-nniformi, h kateri spa- dajo tndi moči. Ako bo treba, bodo po- slanci rabili tudi meče. Macedomke razmere. Grozovitosti v Macedoniji so dan- danes, ko se tam doli izvajajo mürz- aloške reforms, Se bolj na dnevnem rodu, nego so bile poprej, ko ni nikdo minlil na kake reforme. Bolgarsko pre- bivalftvo ho ima zdaj boriti proti dvojnemu krvoločnemu sovražniku, na jedni strani sc Turki, na dragi pa gräke čete, ki po bolgarskih vaseh požigajo, morijo in ro- pajo. Najvei^ji novarnosti ho tudi izpostav- Ijoni bolgarski svečeniki in bolgarski učitelji, kor ho na sumu, da podpirajo u-tažke čol«. ZapirHjo jih po ječah, jih preganjajo in tudi mučijo, kjer lo morejo. Turki so ve<5 bolgarskih cerkva zaprli. Zadnje dni bila je v selu Zelenovo, v hiäi nglediu'ga Bolgara, svatba. Ko so svatje bili zbrani, so napadli grSki razbojniki hiäo od vseh strani ter ubili 13 oseb, 6 pa težko ranili. Pa naj äe kdo trdil, da ni imel naš ministerski predsednik dr. Körber prav, ko je v svojem govoru, o priliki otvoritvo sedanjega državnozborskega za- sedanja, trdil, da so se razmere v Maco- iloniji zadnji čas izdatno izboljšale. Rusku-japonska vojska. lz Mandžurije ni zadnje dni nobe- nega nporočila o kakem večjem spopadu, tem silnejäi so pa, po japonskih virih, kHterim gre pa le malo ali nič vere^ boji okolu Port Artura. Značilno je, da o teh bojih poroöajo le Japonci in nikdo drugi. Ta japonska poroöila so- pa taka, da bi moral človek sklepati po njih, da §o port-Arturu že v resnici stete ure. Po teh poročilih delajo Japonci prave ču- deže z onim 203 metre visokim hribom, katerega zavzetje pa ni še od nobene ilruge strani potrjeno razun od japonske. S tega hriba streljajo Japonci na ruske / vojne ladije ter jih uničujejo drugo za (irugo. lJa vse le baje. Ti baje igrajo velikansko ulogo v japonskih uradnih po- ročilih. Tako se je baje ruska oklopnica „Poltava" vsled poäkodb pogreznila. Oklopnica „Ketvizari" je hftj«» hudo po- äkodovana, druga oklopnica pa so je baje na pol pogreznila, in neka ruska smotj- niSnica zletela jo haje v zrak. Dokler nam ruska porocila ne povedo ničesar o vsem tem, kar nam pravijo japonska poročila, ostati moramo toraj pri japonakih bttje. Domače in razne novice. IiueiiovAiijtt. — „Wiener Zeitung' od minule srede prinaža imenovanje g. Frana D u k i č a, dosedaj svetnika na tr- žaSkem deželnem sodiaču, predsednikom c. kr. okrožnega sodiäca v Rovinju. Nov odvetnik. — V Trstu je te dni napravil odvetniški izpit gosp. dr. Rudoir G r u n t a r, ki si uslanovi svojo odvetniäko pisarno v Tolminu. Preplače za „Solski Dom" za S. («re^or^ičcvo knjl^o „Job" so po- sluli naslednji rodoljubi in dobrotniki: Ternovec M. A., Üunaj 16 K GO v; Ben- kovič Jo*., župnik Gročana, p. Bazovica 1 K 60 v; Zornik Jos., trgovec Goricn 2 K 30 v; Habat Jos., kural Podgorje 60 v; dr. Turner Karl, Maribor 3 K 60 v; Vodopivec Jos., nadporočnik, Sebinj 2 K 60 v; Stepančič Fr. župnik v p., Gorica 16 K 80 v; Pečenko Leop., kaplan Kanal 1 K 10 v. Za „Šolnkl Dom" prejelo uprav- ništvo: Berač izprosil pri „Zvezdi" 7 K 20 v. Za riružho «v. (irila in I>Ietoila nabrali pri plesnom venčku „Sokola" v Solkanu 13 K 7 v. Za poporelc« v €cpovanii na novo darovali: Župnija Lokve pri Gorici 26 K 46 v ; Oskar GabrSček, državni poslanec 50 K; Jakob Caneva, župnik v Romansu 5 K; Hranilnica in po^ojilnic;! v Cerknem 50 K; Županstvo v Rihembergu 25 K; Župni urad na Idriji 15 K; Fzm. B. Catinelli v Gorici 10 K; Alojzij Bratina, kurat v Šempolaju 10 K ; Duhovnija Šempolaj 9 K 82 v; Duhovnija Ročinj 20 K; I)?nac Valentinčič, župnik v Renčah 10 K; Ivan Rojec, kurat v Biljah 10 K; Franc Kranjec, župnik v Šmarjah 5 K; V čepovanski cerkvi zopet nabrali 19 K 3 v ; Anton Lazar, župnik v Nemškem Rutu 10 K. — Vsem darovalcem kličemo: Bojj povrni ! J. R e j e c, %j( župnik. Zalivalä. — G.čna Cecilija Č e- bron je nabrala med prijateljicajni, znankami in častilkami sv. Antona po- trebni denar, da je naročila nov ant i- pendij za glavni oltar v cerkvi sv. Antona pod Kostanjevico. Ta antipendij (pod predoltarjem in okoli njega) je iz- delala jako ukusno in v sploäno zado voljnost vernikov, ki obiskujejo zornice pri sv. Antonu, strokovna sola za umetno vezenje v „Šolskem Domu" pod vodstvom učiteljice g.čne Arko. Podpisano vod- stvo se presrčno zahvaljuje g.čni nabi- ralki in vsem bogoljubnim darovalkam, kaltor tudi g.čni učiteljici in njenim učenkam na krasni opravi, ki poveličuje hižo božjo, ter jih priporoča v vseh njih potrebah in zadevah priprošnji sv. Antona. Vodstvo podružne cerkve sv. Anton» pod Kostanjevico v Gorici. Slavnost brezmadežue D. M. — V Četrtek se je po vsem svetu, kjer žive katoltčani, na posebno slovesen način prHznovala 50-letnica slavnosti brezma- dežne D. M. V naSem inestu imela bi biti v (''(•trtek popoladne ob 3. uri procesija, ki hi se iz stolne cerkve pomikala po glavnih mostnih ulicah in se zopet vrnila v stolno cerkev, ali vsled skrajno neugodnega vremena je moral» ta procesija izostati. Opomniti pa moramo, da nismo že več časa videli toliko vernikov v raznih mestnih cerkvah, kakor jih je bilo na praznik Brezmadežne. Zvečer so pa verniki razsvetlili okna svojih stanovanj. Prorafun ^oriškega mesta za leto 1905. V zadnji seji goriäkega me- stnega sveta bil je na dnevnem redu pro- raf-un za leto 1905. lzdatki znaäajo K 799.686, dohodki pa 249.114 K. Pri- mankljaj znafia toraj 550.572 K. StroSki za prihodnje leto znašajo 81.921 K vee nego so znaäali za tekoöe leto. Dohodki pa so se znižali za 7.703 K. Primankljaj za leto 1905 je toraj za 89.642 K večji nego je bil oni za leto 1904. Požar. — V sredo zjutraj okolu 4. ure opazili so v delavnici mizarske tvrdke Gregorič, nahajajoče se na Fran Josipo- vern tekališču ogenj, ki se je pa Cudo- vito naglo razvil ter v kratkem času uni- čil delavnico in vse, kar se je v nji na- hajalo. Topničarji in domobranci, ki so prvi pritekli na lice požara in polem äele ognjegasci, ornejili so ogenj le na delavnico ter obvarovali tako blizu se nahajajoče atanovanje dehivniakega vodi- telja g. Cvetrežnika. Ko se je hotel po- dati v goretfo dalavnico gosp. Cvetrežnik, rta bi rešil iz ognja neke knjige in zn- piske, p&del mu je jedon kos opfke na tilnik ter ga tako ranil, da ne je moral iti zdravit v bolniSnico. Skoda se ceni na 8Ü0Ü K. Delavnica jo bila zxvaroväna. Urariniäko koiiHinnno druätvo. — V soboto zvečer ob 9. uri so je vršil v dv^rani holela „Central" pripravljalni shod za UBlanovitev uradniSkega kon- Hnmnega druätva v Gorici, katerega se je udeležilo lepo ätevilo uradnikov. Pre- čitala so se na shodu in odöbrila druätvena pravila ter izvolil se je tudi dotični pri- pravljalni odbor in ao bili vanj izvoljeni Kospodje: požtni uradnik Lusin, železniški uradnik North, računarski nadsvetnik pri gozd. ravnateljstvu Pirjevec, profesor Žnideršič in Primap. Izpred sodis(\#i. — Neki Peter Lazzaris iz Benetk, kalerega so naäli v Tržiču v cerkvi skritega za neko klopjo z namonom, da bi okradel cerkev, dobil je za to 8 mesecev ječe in ga pošljejo po prestani kazni v blaženo deželo. Jedenintridesetletni Andrej LasiČ iz Vrtojbe, ki je bil hudo zaljnbljen v neko Frančiško Soban, za katerega pa ona ni inarala, raztogotil se je, ker so mu sta- riäi njegovega idejala pokazali vrata, ko je prišel jedenkrat v njih bišo, da bi videl Frančiško in govoril ž njo, lako močnOj da je Frančiško, ko je nekega dne nesla na prodaj mleko, na javni ceati oklofulal ter ji izvil iz rok posodo za mleko, katero je 8 tako silo Ireačil ob tla, da seje razbila. Dne 4. novembra priäel je zaljubljeni Drejc zopet k So- banovim v hiäo ter začel tain vsem žu- gali. Konečno pa je potegnil celo nož ter äel z njim proti Frančiški in se ne ve, kaj bi se zgodilo, ako bi ga ne udržali drugi, ki so bili v hiäi. Zaradi vsega tega moral se je te dni Lasič zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim so- dišču zaradi javnega nasilstva in ga je sodiače obsodilo na 6 mesečno ječo, po- OHtreno z jednim postorn vsaki rnesec. Petmesečno ječo poostreno z jednim postom na mesec zaslužil si je Andrej Valentinis z Grahovega a tern, da jo ukradel tvrdki Redlich-Berger 9 vreč ce- nienta in nekemu Talerju srebrno uro in arebrno verigo. Najdene in iz^ubljene reči. — Gospa Katarina Laščak je našla zlato ovratnico ter jo oddala na tukajšnji po- liciji. Narednik Jakob Križnič naäel je na potu vrečo turäice, težko 60 kg. Ista je shranjena na Tržaški cesti št 16 Braluo društvo „Lipa" v Bfljani bo imelo v nedeljo dne 18. decembra 1904 ob 3. uri popoludne svoj redni ob Čni zbor z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. (irozna nesreča se je pripetila pri gradnji železnice v predoru pod Logom pri Sv. Luciji predminuli petek. Ko so šli delavci opoludne u predora, stft imela nalogo, zapaliti dve mini, neki Bovöan in laški delavec Leoni. Ko sta zapalila prvo, sta skočila na varno. Qzgana mina je počila, ali draga se ni hotela ažgati. Leoni je priskočil, da zapali t drugo, a ko je priäel do nje, je počila ter mu od- nesla del glave in eno roko. Seveda je bil Leoni takoj mrtev. Leoni ima dva aina, eden je star 18, dragi 10 let. Pri kosilu sta izvedela o nesreči, ki je za- ela očeta. ŽldovHkn iiesrainnost. •- V ätev. 96. našega lista smo priobčili vest o na- padu na voznika Ant. .Šuligoja iz Ro- ßinja od strani italijanskih železniških delavcev ter povedali, da so orožniki jednega izmed napadalcev, namreč ne- kega Bujattija, tudi prijeli in odgnali v sapor. Žid „Piccolo" pa je prinesel v sredo o tern napadu vest, v kateri pravi, 8o da bili napadalci Črnogorci in Hrvatje. Nezvesta kuharlca. — V Trstu je pred 14 dnevi izročil svoji kuharici Mariji P. iz Kozane krčmar Ferdinand ^lftsničar znesek 30 K 94 v z naročilom, da nakupi za ta denar smodk. Ali bilo bi ne denarja, ne smodk in tudi Marije več nazaj. Plesničar je naznanil to za- devo policiji, ali policiji se ni posrečilo ^obiti Marije. Pred par dnevi pa je priäel n* policijo neki Zorn, pri katerem je Murija rned tem časom par dni stanovala j1* naznanil tam, da mu je Marija odnesla Jfcdno moäko obleko, jedno žensko svi- leno obleko in še nekaj drugih reel, kar *8e Bkupaj da je bilo vredno 50 K. 0 Mariji pa ni bilo ne duha ne sluha. ^ torek pa se je Marija sprehajala po * rstu in sicer po Acquedotta in tam so jo redarji prijeli. Marija priznala je vse Jn Čaka sedaj v preiakovalnem zaporu pfimernega plačila. ÜemiHija puljskega žiipana. -¦ *z Pulja poročajo, da je tamoSnji župan «r. Rizzi podal svojo oatavko kakor iupan puljski. Vsled toga je podalo ostavko tudi mestno zastopstvo, Sedaj ne preostaja drugega, nego da se ime- nuj« npravni odbor, o/iroma, da se mentria uprava poveri vladnemn komi- sarju. Vmor v (iradcii. — Ko je Žla go- spodična Traanwieser v četrtek v sprem- hIvu svoje rnater« in nekega poročnika h koncertn, približal se ji je biv3i po- ročnik, a sedaj pisar Kiichel, ki je bil poprej z njo zaročen, ter vstrelil vanjo dvakrat iz revolverja. Gospodična zgru- dila se se je na tla in je ostala takoj mrtva. Samomor uiestiiega svetovalca v 1'ragi. — V Pragi se je ustrelil mestni svetovalec in odvetnik dr. Novak. Huda ncvlhta v Bosni — V če- trtek bila je v Bosni huda nevihta. Vihar je prevrgel pri MoBtaru tri zadnje vozove nekega vlaka. Med temi sta bila tudi poštni voz in jeden ro^ za potnike. Jeden že- lezniški delavec bil je ubit, jedna droga žena pa težko ranjena. Obče zacuidcnje so vzbujali lepi releni, posebno umetno okraäeni zavitki, koji se sedaj vidijo v vsakem oknu pro- dajalnic. V istih se nahaja wD6li", neka izvrstna posebnost lobosiäko tovarno za čokolado, ki odgovarja največjim za- htevam ter daleč presega švicarske, kakor tudi holandsko jedilne čokolado. Poslano:i:) Odprto pismo gospodu RudolfuKonjedicu, tu. Na VaSe poslano v „Soči" dne 7. t. m. St. 98 Vam odgovarjam: Vam je dobro znano, da pri upravi hotela , Süd- bahn" so so konstatovali po Vaäem od- potovanju v „južno Afriko" meseca decembra p. 1. kolosalni neredi. Po Va.4em odpotovanju je gosp. Ant. Jorkič, kot prvi faktor uprave, dal poklicati na policijo bivžo komptoaristinjo gospico II. L)., češ, da je ona te nerede zakrivila. Gospica H. D. se je na to opravičila s pismeno izjavo, da ni ona kriva teh ne- redov, ker ste Vi vodili upravne knjige, ter je vpisovala le to, kar ste ji Vi narekovali. Pozneje, ko ste se vrnili iz „južne Afrikekl Vam je očital neki gospod kon- sortist v seji konsorcija nerede pod Vaäim vodstvom. Ali ni lp res? Na podlagi tega ste bili tudi ' ¦> ^uprave ho- tela „Südbahn" odslovljen^ Toliko za danos. Jo še municije, ako treba. V Gorici. 9. decembra 1904. Josip Kerševani, bivši vodja liotela „Südbalni". Odprto pismo gospodu Andreju Gabrščeku, v Gorici. Kakor petelin na gnojišču ste ae zudrli v mene v St. 98 z dne 7. t. m. svojega trobila. Ste pa innenja tržaških bab „za chi che ziga, ga sempre rason". No, niste mi Se sape vzeli. K slvari torej: V Vašem dostavku pod poslanini gosp. H. Konjedica poročate na tak način, da bi vsak mislil, da ste mi iz usmiljenja naklonili službo „dereh- t a r j a" hotela „Südbahn", na kar opažam, da sem bil od gosp. Jeretiča v imenu konsorcija naprošen, to službo prevzeti. Ker nisem mogel kot vodja imenovanega hotela gledati in trpeti ne- redov in svojeglavnih ukrepov, prišol sem pri Van v nemilost, tako n. pr dvakral odslovljene in zopet v službo vzeto Vaäe sorodnice gospice M. W, katora jo uživala tam „sinekaro^. Ali se Se spoin i- njate, na kak način ste vplivali name, da bi bila zopet vsprejeta in ker se Vam ni to posrečilo, od tod Vaša „je- zica". To je obče znano, da Vi, „liberalni11 kolovodjp, ne uvažujete nasvete drugih, nego le Vaäa mora vedno obveljali sicer „naj vse skupaj hudič vzame!" Kakor Vam je znano, ste moj de- lokrog zelo omejili. V piaarno mi je bil vstop zabranjen. Zakaj ? To dobro ve g. Rudolf Konjedic. Vse upravne knjige n. b. tudi blagajno sta vodila g. Rudolf Konjedic in gospica H. D. pozno v noč. Sledeč vestno svojim dolžnostim za- pazil sem, daae redno ne naznanjajo gostje policiji, vsled Cesar sem energično zažugal podrejenim poslom, naj vse goste redno naznanjajo. Tako vspodbujeni in nekako oplaäeni naznanjali so goste kasneje, ter stavili na dotične listke poljubne date, kar se je sodnijsko tudi dokazalo. Toraj I'alBificiranja, katerih sem od Vas bil ob- dolžen in katere so dotični krivci sami priznali. Da dokažem nerede, katerih, po Vaäem mnenju, ni, vprašam Vas, kako *) Za vsebino pod tem naslovom je odgo- vomo uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovui zakon, . Op. ur. je to, da so pri policiji javljeni nekateri gostje, kateri niao v hotelakih knjigah vpisHni ! Kam jo priSel denar, katerega ho isti plačali ? S tem je dokaz nered- nega poslovanja vrč kot dognan. Ko mi jo prislo Vaäe obdolženje do uses, odpovedal sem 13 julija t. 1. pismono gospodu Anlonu Jerkiču službo, in ne kakor mi Vi očitate, da sle me „ven vrgli". Ne zanikam pa, da ste se Vi pred mojo odpovedjo z vsem Važim vplivom slabega genija prizadevali doseči, da bi se me odslovilo. — Vpraäam Vas, kdo naj bi se bil okoristil dotičnih falsi- fikacij? Mar jaz, ki sem Vam bil peto kolo V Kdo je bil factotum? Kdo je vodil blagajno in druge knjige ? Mar je to lo- gično, da me obdolžujete, ker sem priäel neredom na sled? Ni li to v korist kon- sorciju, katerega član ste tudi Vi ? Prav čAdno ! Mar ne tiči zajec za tem grmom ? Kdo ne ume tega ? Ker pa rnahate kakor slepec po moni, čutim se dolžnega radi^ širše javnosti povedati Vam, na c^la usta : Vi in edino Vi ste največja nesreča konsorcija „velikonoč- nih piruhov". Gospodje konsortisli naj položijo roko na sree in odgovorili Vam bodo, da je tako. Kdojekupil „Au- tomobil" za 12500 K in se vozil ž njim, kedar se mu je poljubilo, da je vsled tega po kratki rabi edino le za „rurn- pelkamro". Kdo je möra goriäkih Slovencev vseh strank? Kdo je zanetil bgenj raz- pora med goriške Slovence in po celr deželi in ga so naprej neti? Komu so se v znanem Jokalu — zbiraliäcu go- riäkih Slovencev — radi ljubega inira pokazale duri? Zakaj je konsorcij pove- ril upravo pri „Jelenu" g. Ant. Jerkiču, katero ste Vi do sedaj v rokah imeli? Nedosegljiva Vaäa vsestranska pre- drznost je že marsikomu zaprla sapo, vsem pa äe ne. Prej ali pozneje na- stopi reakcija in menda ni daleč. To go- tovo že satni občutito. Pravite, da se ne spuačate v bistvo spornega vpraäanja. Zakaj pa ne? Pravite, da me vai poznajo v Gorici Ne rerujem. Ali kdor me pozna, pozna me za poätenega Človeka. In Vas? Vas so že vsi davno do grla siti. Za danes naj zadostuje, in če ho- čete, da Vas äe „popraskam", Vam drage volje vBtrežem. Sicer pa ni izključeno, da si po- iä^em na drugem mestu zadoäcenja za žaljenja, naperjena proti moji osebi v v zadnji št. ..Soče". V G.'-Ajci, 9: dec. 1904. ?.n Moiin« 6 k|. poMjkt «K «0 h »rtneo. ^..DOMACI PRIJATELJ- Dve sobi se oddajo v najem v Križni ulici (Via della Croce) ät. (j v 1. nadstropju s prostim uhodom. Enepa učenca sprejme koj v.. Iv. Bednarik, knjigovez v (Jorici ulica Velturini štv. 3. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojov Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaj a stroje tudi na teden- ske ali meseöne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljäe, kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. in taače Zahvala. 0 priliki nenadomestne izgube naše preljubljene aoproge, matere JVCarijc JVtrakič izrekamo podpisani tim potom svojo najiskrenejo zahvalo preč. duhov- ačini, vsem blagim sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležbo na njeni zadnji poti; posebej si štejemo v dolžnost izreči svojo zahvalo bovškemu staraäinslvu za korporativno udeležbo, vsem gospodom uradnikom, nadaljo gospodom pevcem iz Čezsoče za krasno nagrobnico ter konečno vsem onim, kateri so kljub svoji oddaljenosti priäli k po- grebu ter s tem skazali ranjki zadnjo cast. Vsem Bog storero povrni 1 Bovec-Dvor, duo 3. decembra 1904. ŽaliijoM ostali. Zahvala. Tem potom izrekamo najsrčnejao zahvalo prečastiti dohov- äöini, blagorodnemu g. okrajnemu nadkomiaarju Polley-u, blagorod- nima gg. äolskima nadzornikoma Kr. Kinäger ju in Avg. Zurmanu, g. cesarskemu svetniku Fr. Vodopivec-u, g. Jacobi-ju, g. deželnemu poslancu Klančič u, g. županu And. Perco, mnogobrojnim gg. uči- teljem in g.čnam učiteljicam, c. kr. orožnikom, sorodnikom, prija- teljem in znancem ter sploh v.som onim, kateri so spremili naäega predragega soproga in očeta učitelja Josipa Kuntih k večnemu po^itku. Dalje učiteljskomu druätvu za goriäki okraj za prekrasni venec. Posebna hvala domačemu slovenskemu in itali- janskemu učiteljstvu za lep sprovod s äolsko mladino. Bog plačaj sploh vsem onim, kateri so mu bili v zadnjem britkem času v po- moč in tolažbo. Ločnik, dne 6. decembra 1904. Žalujoči. Rniälfil si)oin'n,ia.M('se ° vsaki nUjCll\l>jn.i]iki „šolskegadonia". flnton nusrpin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoft'a Časliti diihoväcini in slavnemu občinstvu v mestu in du defceli svojo Lrgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, l'or- Lorik<> i. dr. Olje,: Lnitca, St. Angelo, KorlYi islersko in lialinalinsko. Pelrolej i v /.aboju. Sladkor ra/ne vrste. Moko št. ü, 1, 2,3,4, 5. V«ö vrst ri?.a. Miljsveöe prve. in druge vrst«, namreö od '/« kila ia ob enega fiüita. Testenine iz. tvoriiice Žnideršič & Valencia v II. Bislrid. Žve- plenke družbe av. (Urila in Metoda. Moka )¦/. Majdiäevoga nilina v Kranju in /. Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.. i Cudovitost!« 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura z lepo verižico, točna, i Ü-Ietniin jamstvotn ; izborna Laterna Ma- gica s %' krasninii slikami, zelo zabav- na; 1 elt'gantna zaponka najnovejäi la- (;on, 1 lepa kravatna igla s aimili-bri- lautoni, 1 prekrasni koljer iz orijental- skili biserov, najniodernejši nakit za dann1 s pat. zakleponi, 1 krasna usnjata donarnica, 1 eleganten ustnik za smodke ¦/. janterjeni, 1 garnilura najünojsili Döble zlatili gunibov s pat. zakleponi za srajce in zapestnike, 1 Žepni nož iz ui- klja, krasno loalelno ogledalo, belg. ste- klo v zaklopnici, 20 reči za pisalnp po- trebäcino in 200 kosov raznili rc^i zu domačo rabo. 825 kosov z uro, katera je sama tolikü vrodna, se dobi proti poštnomu povzetju za 2 gld. 10 kr. od zaloge S. Kohane, Krakovo kt. 16. Za nepristojeno se denar vine. Veliko i Sk pohvalnih pisem. JJ Anton Krušič hrojaShi mojste^ in trgouec iorso Gius. 1/ßrdi šteu. 33 ooooo izdeluje o o o o o usnhourstne oblehe zq usohi stan oooo kakor tudi o o o o za civilne, vojasie in flržavne nraflnike. Za vseoblekeje vedno v zalogi raz- novrstno ravnokar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo sejesensko inzimsko sezono.. huii zalo^o gotovih oblok in sukonj za vsaki stun. o o o Cene znierne o o o ^ mizar in i) lesni trgovec v Podpri, i voffln coveaa žctanišlep noita (na cesti, ki pelje proti (inuUSki) ter podružnica za Soikim Biostoin pri Pevmi Trmije tutlt / opeko, ima vc- liko /iiloKo vKsikovrstii'^a ta, tcr sta si pridobila pot na vsc strani svcla. Pak rack e kapljicc ^T vC'-'j^J0 izvrstno pri vseh želodčnili in črcvcsnili b<)l(>znili, odstranjujcjo vsc r liolpčine iz ži»lodca, gonijo votrove in öistijo kri, r°sPeäujejo pri prebavljanju, ¦ OdbiraiijujojO nirzlicü in r ysc drugo bolezai od f iste izvirajoče. Zdravijo I vse bolczni na jetrih in [ lcdvicah. Najboljo srod- r stvo proti boloziu nia- L ternice in niadronu, radi [ t» ga ni1 sine manjkati v f nobciii itx'stni in knio- I čki hiši. — Naroči naj I vsakdo in naslovi : [ Peter lurešič, [ cu fttv.210,SI«vo- [ liij». [ Denar naj se pojilja 'u- L di naprej ali proti pO- i v/.etjn. C.ena je sledeča r in 1'ianko na vsako po- I öto in sicer: 12 sfekle- I nio (1 ducat K si, 2i f si eklen ic (2 ducata) K L 8 00, 3G sleklenic(3 P»što in sii-er : % navadni ste- klenici K ^'iO; 4 navad- 1 ne steklc"1'1'*1 K TrHO; G navadnili steklenic K «•20. Manj kol 2 stekle- nic se ne pošilja. De- ' nar naprej "> p«» po- > v/.eijn. Prosin» naroöite vse It; uri nieni« i Vofon llinPCir 'ekarnar v Pakracu i ILILI' JUI'LJlt štev. 210, Slavonija. Naznanilo. l/oupisani si usojnm niiznimjati slavneinii občinstvu v mestu in na dežoli, da sem otvo- ril v prejšnjih prostorili »IMizarske zadruge« v Sülkanu svojo veliko delavnico (tovnrno) pohištva vseh slogov od najpi'iproylejsega do najmodernejsega. Sprejemam vaHkovrstna di'la lu

- dih od 56 1 naprej. Naznhtcvo pošilja tudi užorce. M Zaloppiuo „De.hiilliv dmžbc sdrušeiuh pwuvaren Žalec-Laški Trg in placnjskega piva „pra- ziiroj*1 iz sloveče če&be„Mc~ ščanske pwovarne". Zaloga ledu, katerega se od- daja le nu debelo od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. f Banque Hypothecaira et de Prets Franco-Anglaise [ PARIS - 20-22, Rue Richer PARIS Dovnljuje hilro in kulanlno AMORTIZACIJSKA POSOJILA po 31/2 in 4% na prve in dru^e slavk<> do :V4 d<»l?i c»-Miiine vrcd- nosti za dobo od 15 do 75 let. OSEBNA POSOJILA po 4y2 in 5% duhovnikom. ČHstnikom, državnim in zasebnim «radnikom, trgovcem in indnstrijalcem s poroki ali brez porokov xh dobo od 1 do 15 let. KONVERZACIJA bančnih dolgov FINANCIRANJE in premenjava podjetij v delniške družbe. Df.pisuje se Irancosko, angleško, nemžko, italijansko, rusko in špansko. l'ojannila so dajajo br(lzplačno.