86. številka Ljubljana, v ponedeljek 16. aprila. XVI. leto, 1883. Ithaja vsak dan «ve*er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta A gld., ia j.Mien mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dojoa-aa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za (etri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plač-uje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana hifii »Gledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. Meščan je ljubljanski! Naši kandidatje za volitve v mestni zbor so: Gospod Fran $11 kije, c. kr. profesor. Gospod Josip Toilick, civ. inženir in grašeak. Gospod Frail Žllželt, c kr. inženir. Gospod dr. Hillko ©olciiec, c. kr. sodnijski pristav. Gospod Miroslav lil i/iiar. c. kr. profesor. Gospod Alfred Ledenik, trgovec. Gospod dr. Fran Papež, odvetnik. V M. ra&reau: Gospod Frail Kolllian, hišni posestnik in trgovec. I Gospod Mihael I*akič, hišni posestnik, trgovec itd. Gospod Ivan M urili k. tajnik trgovinske in obrtnijske zbornice, itd. j Gospod Fran Itar lliha r, deželni blagajnik in hišni posestnik. Narodni centralni odbor. Razmere v Srbiji. V Belemgradu 10. aprila. Odkar je pri nas prišlo ministerstvo Piročanac na krmilo, postaje protislovje mej vlado in opozicijo dan na dan ostreje in razmere, ki bo vsled tega pri nas nastale, neso več vsakdnevne. Mej vlado in opozicijo bije se boj za obstanek, odjenjati ne more ni jeden ni drugi, in borba zavzema čim dalje večje in ozbiljnejše dimenzije. Ministerstvo Piročanae pomika se z občudovanja vreduo doslednostjo po gladkem potu navzdol in vidno je, da mu je glavna briga, vzdržati se, kakor dolgo možno, naj stane, kolikor hpče in da mu v to svrho gode vsaka, še tako slaba, nepravilna in nezakonitu sredstva. Včerajšnja konsekracija novega metropolita Teodozija Mraovića v Karlovcik mora se tudi tolmačiti samo v tem smislu, in s tem dogodkom prerezan je prt mej vlado in opozicijo za vselej. Tako pa je moralo priti. Vlada je boj z narodno cerkvijo tako rekoč s trte zvila. Boj ni imel nikdar verskega značaja, ampak imel je vsegdar le posvetno LISTEK. Stotnikova hči. (Roman A. S. Puškina, poslovenil —r.) (Dalje.) II. Poglavje. Kažipot. Moja premišljevanja pa potu neso bila prijetna. Moja izguba po tedanjih razmerah ni bila majhne važnosti. V svojem srci sem čutil, da je moje ravnanje v Simbirskej gostilnici bilo neumno, in sem kriv pred Saveljičem. Vse to me je mučilo. Starec je mračnega obraza sedel na kozlu, proč obrnen in nem; le včasih je zamolklo vzdihnil. Jaz sem se vse-kako hotel pomiriti ž njim, a nesem znal, kako začeti. Napusled rekel sem mu: — No, no Saveljič! pomiriva se, jaz sem kriv; sam spoznam, da sem kriv. Včeraj sem neumno ravnal, brez uzroka sem te razžulil. Obljubujem ti, obnašati se umneje, in te vedno ubogati. Ne, ne jezi se, pomiriva se. — Oh, ljubi moj, Peter Andrejič! odgovoril politično barvo. S početka Slo je le za to, Risticu, ki je in ostane najduhovitejši mož v Srbiji in zaradi tega in zaradi izredne svoje priljubljenosti najnevar-niši nasprotnik sedanje, nikakor v duhu naroda delujoče vlade, odvzeti nrijatelja in zaveznika. Res odstranili bo metropolita Mihaela, trosivši o njem vesti v svet, katerih vsaj pri nas nikdo ne veruje. To je bila očita krivica, katero so hoteli zakriti s sumničenjem in neresnicami. Da je ostalo pri tem, bi se bdo morebiti vse prav mirno razmotalo, kajti liberalci, tedaj jedini pravi pristaši metropolita, bili so še neznatni, radikalci pa so obnašali se apatično in tudi duhovščina bila bi se pomirila. A pri tem vlada ni ostala, temveč, hoteča zadati udarec vsej duhovščini, uvela je nove cerkvene zakone in s tem je z malimi izjemami tirala duhovščino v nasprotni tabor. V istini z malimi izjemami, kajti le malo število slavohlepnežev prestopilo je na stran vlade in ti le v nadi na lepo karijero. Z novimi cerkvenimi zakoni nakopala si je vlada tudi sovraštvo ra-dikalcev, katerim nikakor ne more biti po volji, da bi bila duhovščina popolnem zavisna od vlade. Novim je in globoko vzdihnil. Sam na se sem jezen; sam sem vsega kriv. Čemu sem pustil tebe samega v gostilnici! Kaj se če V Greh sem storil: šel sem k mežnarici, da vidim kumo. Prislovica pravi: šel je k kumu, a prišel je v ječo. To je beda! Kako se za-morem zdaj pokazati pred oči gospodi V Kaj poreko, kadar zvedo, da dete pijančuje in igra? Da bi potolažil ubogega Saveljiča obljubil sem mu, da brez njegovega dovoljenja ne potrošim niti kopejke. Sedaj se je malo pomiril, dasi je še vedno poredkoma mrmral sam seboj: „Sto rubljev, to ni majhna stvar!" Približal sem se mestu mojega naznanja. Okrog mene razprostirale so se tužne pustinje, pretrgane s holmi in propadi, pokrite s snegom. Solnce je zahajalo. Voz premikal se je po ozkem potu, ali bolje po sledu, ki so ga bile naredile kmetske sani. Kar jame voznik ozirati se v stran, in naposled snel je kapo z glave in obrnil se k meni rekoč: — Gospod, ne ukažes li vrniti se? — Čemu to? — Kaže slabo vreme: veter se polagoma vzdi-guje; glej, kako pometa prah. — Kaj je to hudega? cerkvenim zakonom nasproti postavile so se vse vladi protivne stranke, osobito pa škofje ob rob in nekaj Časa kazalo je, da bode vlada podlegla. V svojej zadregi iskala je pomoči izven Srbije, najprej pri patrijarhu v Carigradu, a ko ta ni bil na službo, pri ogerskem patrijarhu Angjeliču. Slednji je sicer v svojem glasilu često poudarjal, da se ne strinja s postopanjem srbska vlade v cerkvenem vprašanji, a naučni minister Novakovič moral mu je vsekako s prepričevalnimi razlogi priti do živega, in kar se o tem govori in čuje, bode razmerje le še bolj poostrilo in duhove še bolj razplamtilo. V krogih opozicije se vedno odločneje snuje upor proti vladi m kjer ne pomaga noben dokaz več, poprime se za orožje. Povoda k temu pa ne manjka. Tak povod bil je popisovanje živine; na-'i seljaki ne puste popisovati svoje živine, češ, da se to zi^odi zaradi novega davka. V Poreći v PožarevaSkem okraji bila je krvava praska mej žandarji, spremljajočimi popisovalno komisijo, in upornimi seljaki, v Grilacl pa je bil pravi pravcati hoj, pri katerem je bilo na obeh straneh veliko ranjenih in več mrtvih. — A!i vidiš, kaj je tam le ? (Voznik pokazal je z bičem na vzhod.) — Jaz ničesar ne vidim razen bele stepe in jasnega neba. — A tam le . . . tam le oni oblaček. In res zagledal sem na nebu beli oblaček, kateri sem imel za oddaljeni holm. Voznik mi je pojasnil, da ta oblaček naznanuje burjo. Večkrat sem že čul o tamošnjih zametih, da zamedo cele vozove. Saveljič mi je tudi svetoval vrniti se. A meni se je veter zdel le slab: upal sera, da še za časa pridemo do prve postaje, in velel sem hitreje voziti. Voznik je pognal in oziral se vedno na vzhod. Začel je padati droben sneg, ki je bil vedno gostejši in debelejši. V trenutku sprijelo so je temno nebo s sneženim morjem. Vse je minulo. No, gospod, zakričal je voznik: gorje, burja !. . . Pogledal sem iz voza: okrog in okrog bil je mrak in vihar. Veter tulil je tako divje, da se je slišalo, kakor bi vriskal kak človek; sueg je zasipal mene in Saveljiča; konji stopali so počasi dalje, kmalu so pa obstali. 10 Povsod, v vsakem vprašanji kaže se globoko ukoreninjeno nasprotstvo proti vladi, katere položaj ni nikakor sijajen. Konsekracija v Karlovcih ne pomeni uspeha za vlado, saj tukaj je tako ne tolmačimo, temveč baš nasprotno, ta slavnostni dogodek razjaril je javno mnenje. Bomo videli, kdaj bodo razpisane volitve za veliko skupščino in kaj bode slednja novega prinesla. Politični razgled. V L j ubijani 16 aprila. V soboto pričelo so je v državnoj zbornici obravnavanje najvažnejše predloge vsega zasedanja, namreč šolske novele. S to sejo pričel se je budi boj za šolsko reformo, ki bo trajal nedoločeno število dnij in bo v marsikaterem slučaji jako buren. Zoper novelo oddanih je bilo od levice 313 petič j raznih občin in nemško-nacijoualniti društev; nasproti pa govori 974 peticij glasno do volj za potrebu šolske reforme. Poročevalec večine, poslanec Lienbacher odstopil je od svojega uvodnega govora, ka/.oč na tiskano poročilo, zato je pa poročevalec manjšine, dvorni svetnik Beer, govoril bolj obširno. Dalje so šo govorili v tej seji poslanci: Hal 1 w i c h, TilAer proti, in Rieger, Clam-Mar t i ni c za predlogo. Odsek za preiskovanje Kaminskijeve zadeve ni našel nobenega povoda kazen.-ko postopati proti kateremu; kakor se čuje, bode se ta odsek obu Btavil. Gospodarski odsek je sklenil v petek, da bode posvetovanje o postavi, zadevajoči praznovanj« ob nedeljah in delalno dobo mladih delavcev in delavk v rudnikih za toliko časa preložil, dokler o njej ne sklepa obrtni odsek. Po dalj.sej debati oddala se je postavu v obravnavanje pododseku, obstoječemu iz poslancev: vitez C h 1 u m ec k y, vitez Sochor, grof W u r m b r a n d, K 1 u c k i ia Š i n d 1 e r. V Crno|yt»ro je prišel ruski geueral knez Kutu so v kot izredni poslanec, ki ima kuezu Ni-kiti naznaniti kronanje carjevo ter ga povabiti k slavnosten tega čina. — C-ta 500 Crnogorcev-pro-Btovoljcev pod vodstvom stotnika Lazarevića namenila se jfl proti Albancem in že odšla iz Cetinja. Posadka v Podgorici pomnožila se je z dvema bataljonoma. Iz kraljevine *rl»wli«» poroča se o nadaljnern razvoji cerkvenega r azp o r a, da je izvolila svnoda arhimandrita Nestorja za škofa užiškega. Škofa iz Negotina in Šabaca, katerih pri seji ni bilo na-vzočnih, kaznovana sta z denarnimi globami po 200O frankov. V prihodnji seii, ako se ne pokorita, se bode izrekla njuna odstavka in synod& bode takoj potun volila jima naslednika. V nedeljo je škof temešvarski posvetil novega škofa Nestora za Užico. Metropolit Theodozij odkazal je, v sporazumljenji s srbsko vlado, doslej odstavljenim cerkvenim dostojanstvenikom samostane za njihovo bodoče bivanje. Razmetropoiit Mihael izrazil je željo, da hoče za nekaj časa iti v inozemstvo kar se mu je tudi dovolilo. Podal se bode najbrž v Kijev, Moskvo in Petrograd. — Kralj Milan podal se bode (,e dni na potovanje po deželi; obiskal bode na tem potu tudi Takovo, kjer je pred 68 leti vzplamtel prvi ustanek pod Milošem, in pa drugo stolnico srbsko, Kragu jevac. Bul^arNlA i knez Aleksander mudil se bode na svojem potovanji tudi v Carigradu. Posebna la-dija sultanova bode ga šla v Varno vzprejemat. Pri ubodu v Bospor vzprejel ga bode veliki ceremonijar Munir Bey. kateri ga bode spremil v kijosk na azijskoj strani, kateri je nalašč prirejen za kneza, in potem ga bode peljal k sultanu, kateri bode gostu na čast napravil diner, Dan po svojem prihodu vzpre-jemal bode knez Aleksander turške ministre in poslanike z njihovimi dragomani ter bode vračal obiske poslanikov; kmalu potem se odpelje dalje na Grško. Ruski listi prinašajo zanimljive vesti o političnem položaji srednje Azije. Iz njih se razvidi, da se Anglija močno trudi utrditi svoje stališče v Aziji nasproti Rusiji in da je v to svrho že prido bila si emira v Afghanistanu, Abdurrhaman-kana, ki je dolgo vrsto let užival v Teškendu rusko pokojnino in kojega so imeli Angleži, ko je ob zadnjej iulika je blizu ! — Zadnje dni poskušal je neki tukajšnji profesor nemško laške krvi ustanoviti društvo za otročji vrt, bolje rečeno filijalo nemškega „Schul-vereina". V tej filijali se bo cepil novomeškim otrokom brez razločka, elegantnim in siromašnim, nemški duh. Čaka te tedaj velika sreča Novo-Mesto! Gospod „filialwachtmeistera, ali kakor se že imenuje, je tako srečen učenik, da ima „dvojkw na prodaj v jako ozbilnej meri. In glejte, ta dvojčna ozbilnost ni samo nesreča ubogim dijakom, — marveč velika sreča njegova, kajti vfak oče, kateri ima sina v šoli, upiše se pri prvej ataki kar ex officio v to društvo. Kakor hitro bo mogože, registriramo te plahe očete, da jim ves dolenjski svet hozano, čast in hvalo poje. K. Iz Rudolfovega 14. aprila. [Izv. dop.] Grozen dogodek, kateri se posebno mej odraščenimi kmetskimi fanti le prepogosto ponavlja in ki se vojni v Afghanistanu nepričakovano nastopil kotpre- vedno brezuspešno graja, prigodil se je včeraj na tendent prestola, za ruskega sela. Zdaj pa je stvar ravno narobe. Abdurrhaman pozabil je po polnem rusko gostoljubnost ter se kaže oč'tno nasprotnikom Rusije ter privržencem Anglije. Sklical je bil nam reč pred nedavnim v Dželabadu nekak parlament, kjer se je sešlo kakih 400 mogotcev ter je ondu dejjil v svojem nagovoru: Afganistan pozna zdaj samo jednoga sovraga, in to je Rus, ki stoji že ob reki Amu Darja, katero pa ne sme prestopiti, inače bode on (emir) postavil se mu nasproti s svojimi vojaci, mej tem ko mu bodo vojska „prijatelj ce in Derski poleg Rudolfovega. Bd je namreč tepež. Pretečem teden bil je tukaj vojaški nabor. Kakor običajno, so jednake dneve fantje na vso moč korajžni, večkrat celo odveč. Velikokrat se o tacih slučajih poleg vednega zopernega razsajanja gode tudi druge nerodnosti. Pa kaj tacega se menda vender red-kokje prigodi, kar se je pretečeni petek tukaj. Trije fantje „rekrutjea z Vavtovasi šli so mirno poječ svojo pot v Rudolfovo k vojaškemu naboru. zaveznice, cesarice indijske" stala ob strani za re- Bdi so vsi trije čisto trezni, ter so veseli slovenske servo . . . Dasi so te besede zelo pretirane, po obi- pesni krožili. V Klanci pod Dersko pride jim šest čaji orijentalcev, pomeni vender ta slovesna izjava, | ,,jjanjh kočevskih korenjakov nasproti. Ti jamejo da hoče tudi Gladstone jeva vlada nadaljevati v Aziji politiko Disraelijevo ter na tihem delovati in i podpihovati proti Rusiji. Dof asi. našim fantom zabavljati. Kočevarji vračali so se že j domov iz Rudolfovega. Izmej teh jeden reče: Kaj zabavljate „kranjske plojdreV" Oni trije odgovore Lmirno, da nič. To pa se je zdelo Kočevarjem že odveč. Planili so kakor besni nad ono tri. Ti se Iz ltndolfovcma 14. aprila. [Izv. dop.] jim pa v brcn postavijo. Ko vidita dva, da nič ne j Čitateljem „Slov. Naroda" je znano, kako je bil morejo opraviti, pobegneta hitro in tako odneseta ravnatelj novomeške gimnazije gosp. Fischer opo- zdravo kožo. Na ostalega pa plantjo vsi Kočevarji j zorjen, da naj se (»pravici in pove, ali res proti- ter ga obkolijo. Neso jim pa zadostovale le pesti, i* z noži ga začno dregati. Zadali so mu arnih ran, posebno 06 trebuhu. Revež ■iti na pomoč, ter je takoj na mestu v vi obležal. Na krič priteko ljudje z Derske . Kočevarji, videvši tega krvavet; in ljudi iz ! postavno učence psuje, in hoče polagoma višjo gimna-inmpa-zjo odpraviti. Gospod ravnatelj se za opozorjenje velike j ne zmeni — molči, — in mi to tihoto dobro raz-'jel je ; umorno. lastm Vsakdo mora, posebno pa mož, kateri se bavi na pol z inteligencijo, energično postopati proti vsakej ne- ; vasi, pobegnili so na vse strani. Brez zavesti najdejo resnici, katera se skuša ugnezditi pri njegovem ranjenca, po hrbtu, glavi in trebuhu oklanega, v imenu, bodi si na ta ali oni način. Resnica se ve cestnem grabnu. Nemudoma pošljejo po duhovna, da, ker je vedno obstoječa, se pobiti ne da in tudi zagrniti ne s kakim pokrivalom. — Dejanje gospoda ravnatelja Fiseherja nam je tedaj popolnem jasno; — mož stanu,e sedaj nin der Saek-gasse". Pri tej priliki opozorimo naše mestne očete in one gospode, katerim je na našej mladeži in dolenjskej metropoli še kaj ležeče, na svetopisemske besede: „Ko so ljudje spali, prišel je h . . . . in vrgel luliko mej pšenico". Gospodje, kočevska ki ga je v sv. olje djal. Mej tem bilo je tudi pn-stojnej oblasti to zločinstvo naznanjeno, in ta je takoj poslala komisijom Zdravniki, ki so ga pregledali, izrazili so se, da je silno nevarno ranjen. Vranica in jetra so mu z nožem prebodena. Vsled velike izgube krvi je v jako nevarnem stanji, že dva dni leži v nezavesti. Zločincev sicer še neso dobili, ni pa dvojbe, da bi pravici odšli. Še tisto uro hitela sta dva žandarja za njimi. Danes ni še čuti, da bi jih bili prejeli. — Zakaj ne voziš dalje ? vprašal sem voznika z veliko nepotrpežljivostjo. — Da, kaj čem voziti, odgovoril je in zlezel s kozla: ne vem kam, poti ni, in megla je okrog in okrog. In jel sem ga oštevat;, Saveljič se je pa potegnil zaii]: Zakaj pa me neste poslušali, reael je je*eu: ko bi se bili vrnili v gostilnico, pili bi čaj, počivali do jutra, burja bi se polegla, in šli hi dalje. Kam naj hitimo V Ali marina svatbo? Saveljič imel je prav. Nič se ni dalo storiti. Sneg se je tako valil. Okoli voza vzdigoval se je zamet. Konji so stali in povešali glave in trepetali. Saveljič je mrmral; jaz sem pogledoval na vse strani, nadejaje 8e opaziti kje kako bivališče ali pot, a ničesar ne-sem mo^,el razločiti razen temnega kroženja padajočega snega .... Na jedenkrat zagledam nekaj črnega. — Hoj voznik! zaklical sem: Poglej, kaj je tam le črnega? Voznik jel se je ozirati okrog. — E, Bog ve, gospod, rekel je in usedel se na svoje mesto: voz ni, drevo ne, vidi se, da se premice. Mora biti ali volk ali človek. Velel sem voziti proti neznanemu predmetu, kateri se je začel gibati proti nam. Čez dve minuti sešli smo se s človekom. — Hej, dobri človek! zaklical je voznik: povej nam, ali veš, kje je pot V — Pot je tukaj; jaz stojim na trdej zemlji, odgovoril je prišlec: A kaj se če. — Poslušaj, možiček, rekel sem mu: ali poznaš ta kraj V Ali hočeS peljati mene do prenočišča? — Ta kraj mi je prav dobro znan, odgovoril je prišlec: slava Bogu, prehodil sem ga uže vse križem. A, glej kakšno je vreme: ko se jedenkrat zgubiš s poti . . . Bolje je, če ostanemo in počakamo, morda utihne burja in Re zjasni nebo, potem pa najdemo pot po zvezdah. Njf gova hladnokrvnost dala mi je pogum. Jaz Bem bil že sklenil, udati se božjej volji, prenočiti Hredi stepe, kar prisede urno prišlec k vozniku in mu reče: — Slava Bogu, selo ni daleč; obrni na desno in vozi. — A čemu mi voziti na desno ? vprašal je voznik nejevoljen. čem — Res, čemu neki, rekel sem mu: po pa sodite, da je blizu selo. — Po tem, da je veter potegnil od tam, odgovoril je tujec: in sapa smrdela je po dimu. Čud:l sem se tenkim njegovim čutom. Ukazal sem vozniku pognati. Konji so težko stopali po debelem snegu. Voz se je zdaj vzdignil na zamet, zdaj zopet pogreznil v jarek, zdaj nagnil se na jedno, zdaj na drugo stran. Ta vožnja bila je podobna plavanju ladje po razburjenem morji. Saveljič je vzdihoval in vedno butal ob mene, zavil sem se v kožuh in zadremal, truden od viharja in gibajoče so vožnje. Ko sem zadremal, imel sem čudne sanje, v katerih še zdaj vidim nekaj preroškega, ako primerjam ž njimi svoje življenje. Upam, da mi teg* ne zameri nikdo, ker ve vsak sam, kako je človek podvržen vražam, naj še tako prezira predrazsodke. Bil sem v tistem stanji, ko se dejstviteljnost zliva s sanjami, in ustvarja nejasne podobe. Zdelo se mi je, da je še vedno razsajala burja, in mi smo brodili po pustinji . . . Kar zagledam vrata, in voz zavije na dvorišče domače hiše. Morila me je misel, da bi se oče ne raztogotil misleč, da ga nalašč nesem hotel ubogati. Nemiren skočil sem z Sliši se, da so tudi v Krškem o priliki vojaške nabere se rekrutje mej sabo stepli in jednega potolkli. Naj bi se že vender jedenkrat spametovali naši krepki kmetski fantje in opustili to grdo, sramotno početje. Kočevarji pa so pokazali svoj „heldenthum", ki ga „die \Vacht an der Kulpa" tako silno opeva. Iz Krškega 15. aprila. [Izv. dop.] Naše bralno društvo deluje že nekaj mesecev tako hvalevreduo, da se skoro ne moremo dovolj pohvalno o njem izraziti. Pevski zbor in diletanti gledališki se tako trudijo, da je kaj. Zato pa so nam napravili Že toliko prijetnih večerov. V nedeljo 22. t. m. bomo imeli pa še to izredno zabavo v društvu, da nam pevski zbor priredi celo koncert. Program tega večera mi sicer še ni dosel v roke, a po vseh pripravah sodeč, bode jako zanimiv. Ker torej sporeda še danes priobčiti ne morem, dovoljujem si samo naše občinstvo nu to bodočo zabavo uljudno opozoriti, zlasti pa velja to zunanjim domoljubom v okolici krški. —! - Domače stvari. — (P res vi ti i cesar) daroval je občini Anhovi pri Kanalu na Goriškem 200 gold. za popravo mostu. — (Ljubljanske mestne volitve.) K današnjej volitvi v III. razredu prišlo je 147 volilcev. Izvoljena sta: Gosp. dr. Josip Dere s 145. gosp. Anton Klein s 144 glasovi. Nasproti tedaj 2, oziroma 3 glasi, katere smerna staviti na rovaš jednemu politi.-no nasprotnemu članu volilne komi-Bije in gg. kandidatoma. „Ljudska stranka" ni dobila niti je d n e ga glasu , in tako so se razkadile vse preprijetne sanje nemško-židovskih listov v prazen nič. Udeležitev smemo imenovati jako mnogobrojno, za našo stranko jako častno, kakor kaže naslednji primer: Leta 1874., ko se narodna stranka volitve ni udeleževala in je bilo v 3. razredu 314 volilcev, bilo je oddanih le 113 glasov iti od teh dobil je Lassnik 112, dr. Steiner 79 glasov. LetOB pa je v 3. razredu le 287 volilcev in akoravno so nemškutarji puško vrgli v kuruzo, kakor jim očita „Deutsche VVacht", prišlo je vender 147 volilcev, tedaj več nego polovica, in razkrojila sta se samo dva glas:;. To je lep do kaz narodne discipline in politične zavednosti naših volilcev, ki so tako zadostili svojej meščanske) in svojej narodnej dolžnosti. Zato jim iz srca kličemo: Slava! — (Včerajšnja društvena beseda v ljubljanski Čitalnici) bila je dobro obiskana in jako povoljno zvršeua. Spored ni bil predolg, vse točke pa srečno izbrane in zanimljive. Pevski nor, in Havlasove^a „Crnogorca" krepko in izborno, dasi je bil opaževati nedostatek srednjih glasov. Na glasoviru sta igrali gospici Malica in Anica V i čiče v i tri muzikalne skladbe čveteroročno tako točno in gladko, da bi t'Jga pri tako nežnej mladosti ne pričakovali in se inora p. u. sturisem na tem uspehu le čestitati. Dra. B. Ipavca Ijnbka mešana čveterospeva: „Vse mine" in „Občutki" peli so: gospici Bohmovn in Nam r eto v a in gg. Razin-ger in V a lenta tako precizno in bligoglasno, da bi bih prav radi čuli ponavljanje, ker je tako petje vsekdar — ulitek. V kvartetu za glasovir, gosli, violo in Cello pokazali so g. Burgarell, Klein, Maier, Parma svojo izvežbmost, in fin razum. Vse točke bile so živahnim o lobravanjem in ro koploskom vzprijete. Po besedi priče! s(i je „mali" ples, ki je trajni čez polu noč in bil jako živahen in zabaven. — („Obrtnik") bode naslov novemu, po-Čenši s 1. dnem maja po jedenkrat na mesec izhajajočemu listu, ki bode zagovarjal in razpravljal obrt-nijske zadeve. O tem umestnem glasilu obrtnikov pri priliki kaj več. — (V Maribor) kot c. kr okr.tjni glavar premeščen jo baron llein iz Radgone, ter bode vodstvo glavarstva prevzel v 1. dan maja. O tem gospodu nam je toliko znanega, da slovenščine ni prav nič zmožen, pač pa je iskren pospešev .tel] nemškega »Schulvereina". Okrajno glavarstvo v Mariboru razen komisarja Kankovskega nema žive duše, ki bi znala slovenski. Kdor ima tedaj pri tem uradu kaj posla, mora nemški znati. To imenovanje, oziroma premeščenje nas prav drastično spomina na razmere v Dalmaciji, kjer B« baje začenja germanizacija — ka-li ? — (Nemška kultura.) V Celji napravili so nemškutarji s^renado pred spomenikom cesarja Jožefa. V isti večer pa j«.* biio v „Čhalnici" par oken pobitih vsled kamenja, vrženega z ulice gori. Tako se slavi človekoljubni cesar Jožef. — (Požar.) V soboto večer gorelo je na ljubljanskem barji. Včeraj dopoludne pa je gorel gozd za Kozlevjevim gradom, a bil kmalu pogađan. — (Za novi peš polk št. 8 7) mora letos dati: Celjsko mesto 45 (IV. razred 8), Celjska okolica 1893, Gornjigrad 332, Šoštanj 310, Slovenji Gradec in Marnberg (no, Konjice 543, Ptuj in Oi-mož 1570, Rogatec 331, Kozje 511, Brežice in Sevnica G7G i.ovincov. — (Slovensko literarno društvo na Dunaji) ima v torek v 17. dan aprila meseca t. 1. začenši o 8 uri zvečer svoj redni zbor. Spored: 1. Tajnikov«) p oročio o poslednjem zborovanji; 2. O čarovnicah, rita g. M. Primožič; 3. Slučajnosti. Lokal: Kaiser's Restauratioo III. UngargaBse 27 Telegrama „Slovenskomu Narodu": Celje 16. aprila. Kmetskih občin volitev v okrajni zastop celjski: Od 49 volilcev na-vzočnih 47, narodni kandidati so dobili 40 glasov, drugi glasovi so se cepili. Okrajni zastop celjski po izidu volitev šteje tedaj izmej 40 udov 17 odločnih narodnjakov. Sch.werin 15. aprila. Veliki vojvoda je danes dopoludne umrl. Razne vesti. * (Statistično) Kakor je izračunil nek tržaški veščak v statistiki, g. R, bilo je po zadnjem ljudskem štetji v Trstu le 67.622 pravih Tržačanov, ki tukai uživajo domovinske pravice, 53.987 takih avstrijskih podanikov, ki nemajo tukaj domovinskih pravic in 20.121 podanikov tujih držav, skupaj torej število tržaškega prebivalstva: 141,740. Po procentih je v Trstu 48°/o pravih Tržačanov, 37% drugih avstrijskih podanikov, in l6°/0 inostrancev, torej se še polovica vsega tržaškega prebivalstva ne more prištevati pravim Tržaeanom. Msj temi pri vini Tržačani pa je po številienji Italijanov samih, ki so utaknili polovico Slovencev v svojo statistično mavlio, 2<>.085 Slovencev, pravih Tržačanov, ki imajo tukaj občinsko prav co in je tudi Nemcev ali Slovencev, ki so se kot uradniki zapisali mej Nemce in imajo tukaj domovinsko pravico, nid 4.500; po tem takem pridemo do sklepa, da je v Trstu pravih domačih Italijanov le 37.000, torej le 7000 več, nego Siovencev Z Nemci in nemškutarji vred. Pivudarimo, da so nam tržaški statistik irji pojedli več tisoč Slovencev in pridemo do sklepa, da Italijani pr.iv za prav nemajo tudi glede števila nič več pravic v Trstu nego Slovenci. Atateorologidno poročilo. A. V LJubljani: zbor prednnšal je lepo F. S. Vilharjevo skladbo „Zvezdo", posvečeno g. S. Gregorčiču, v katerej se I V to zborovanje prijazno vabi ude in prijatelje društvu je posebno odlikoval g. Medena vedno krasni te -1 odbor. Dan < 'hb opa-i /OVJlIljll 1 Stanje barometra v nun. Tam* peratura Vetrovi Nebo Mokrimi v 1 uiiii. & n I—1 7. zjutraj 2. popil, zvečer 780*44 mm. 72K-H9 mm. 789*86 mm. 4- 6*0*0 -1- lt-2" C -f- 6*7*0 _ ____ ■L j z. z. bur. si. bur. obl. obl. d.jas. 010««. dežja. 16, aprila 14. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 789*64««. 728'94 min. 780*41 mm. + 4*1*0 + i> <>•'(: + 4*8*0 al. bur. z. vzh. al. sev. obl. d. las, d. jas. ODO mm. dežja. 7. zjutraj ; 2. pop. 9. sveder 789*00 mm. 789*19 mm. 784*99 m. 4- ."»'i00 + 1 1 -2 »C i 4- 6*7*0 i brezv. z. vzh. z. vzh. jas. j jih. (1. juh. 0-00 io m. dežja. B. V Avstriji »ploh: Zračni pritisk je OStal Od zadnjih unij precej nespremenjen; že vedno ista jcdmtknmerna razdelitev in oni neznatni razloček mej maksimom in minimom. Temperatura so je sicer za spoznanje vzdignila, vender je hila w vedno pndnormalna; posebnih ekstremov ni bilo nahajati nikjer; razločki moj maksimom in minimom komaj srednji. Vetrovi so postali zopet močnejši, sicer ho bili pa precej spremenljivi* po največ krajin sta vender le prevladovala vzhod in burja. Nebo zelo spremenljivo, največkrat fte deloma j isno; vreme zelo nestanovitno, mesecu primerno, sem pa tja malo deževno. voza in kaj vidim: mati čaka me na stopnicah z žalostnim obrazom. „Tiho°, rekla mi je: „oče je bolen na smrt, in želi posloviti se od tebe." Ves pobit in prestrašen šel sem za njo v spalnico. Kaj vidim: soba je slabo osvetljena; okrog postelje stoje ljudje z otožnimi obrazi. Tiho grem k postelji, mati odgrne zagrinjalo rekoč: nAndrej Petrovič, Peterček je prišel; vrnil se je, ko je slišal o tvojej bolezni; blagoslovi ga." Pal sem na kolena in pogledal bolnika. Kaj zagledam? . . . Mesto mojega očeta leži v postelji niužik s črno brado, veselo me pogledujoč. Čudeč se obrnil sem se k materi in rekel: „Kaj to pomeuja? To ni mogoče, čemu hočem prositi tega moža blagoslova?" — „Vse ravno Peterček", odgovorila mi je mati, „ta je zdaj tvoj oče, poljubi mu roko in prosi ga blagoslova . . .H Jaz se temu nesem udal. Takrat poskočil je mužik iz postelje in vzel sekiro, ki jo je imel na hrbtu in začel mahati na vse strani. Hotel sem bežati, a neseni mogel, soba bila je napolneua z mrtvimi trupli, spod-tikal sem se ob trupla in bredel po krvi . . . Strašni mužik me je laskavo nagovarjal: „Ne boj se, pojdi semkaj, da te blagoslovim ..." Groza, gnjuB in str men je so se me polotili... To minuto sem se prebudil; konji so stali; Saveljič držal me je za roko govorec: — Gospod, poidi z voza, pridi .>mo. — Kam smo prišli ? vprašal sem ga in mei si oči. — V gostilnico. Gospod Bog poslal nuni je pomoč in zadeli smo ravno ob plot H. tro žlezi z voza, da se pogreješ. Šel sem z voza, burja je še vedno razsajala, čo tudi ne tako silno. Bila je temi, kakor v vreči. Gospodar vzprijel nas je pri vratih, v roki držeč svetilnico, in peljal nas je v Kostiluo, tesno, pa še precej čisto sobo; trska jo je osvetljevala. Na steni visela je puška in visoka kozaška kap«. Gospodar, Jajčki kozak, bil je kakih šestdeset let star, a še krepak in pogumen. Saveljič pri nesel je za mauo omarico s čajem, poprosil ognja, da bi pripravil čaj, katerega še nikdar nesem bil tako potreben. Gospodar preskrbel je hitro, kar je bilo treba. — Kje je kažipot? vprašal sem Saveljiča. — Tukaj Vaše blagorodje, odgovoril mi je glas od zgoraj. Pogledal sem na polico in zagledal črno brado in bliskajoče se oči. — Gotovo si na pol zmrznel bratec? — Kako bi me ne zeblo v snnej ra/trganej jopici! Imel sem ovčji kožuh, a čemu hi tajil, — zastavil sem ga včeraj pri oštirji, mraz ni bil še tako velik. V sobo prijel je gospodar s kipeči m samova-rom; ponudil sem našemu kažipotu čašo čaja, in mužik zlezel je s police. Njegova postava bila je znamenita. Moral je imeti kakih štirideset let, bil je srednje velikosti, suh in širokopleč. Njegova črna brada začenjala je siveti sem ter tja. Njegov obraz bil je še dosti lep, samo videla se je na njem lo-kavost. Luse imel je krog in krog kratko postrižene, na sebi je pa nosil raztrgano jopo in tatarske hlače. Podal sem mu čaja; pokusil ga je iu se grdo skremžil. „Vaše blagorodje, prosim Vas . . . ukažite prinesti mi kozarec vina; čaj ni kozaška pijača". Z veseljem spolnil sem mu željo. Krčmar vzel je kozarec in steklenico iz omare in pristopil k njemu: „Obo! rekel je: Zopet si v našem okraji; od kod te je Bog prinesel?" Moj kažipot je pomenljivo pomignil in odgovoril s prialovico: „Po vrtu sem letal in konoplje kleval; stara baba vrgla je kamen za mano, a zadela me ni, — uo kaj pa ti?" (Dalje prih.) Xjs!k;a, borza dne 16. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 78 gld. 30 kr. Srehrna renta .... ..... 78 „ 90 fc Zljkta renta........ . . 98 , 15 n 5°0 marčna renta......... 93 „ 10 „ Akcije narodne banke....... 834 „ — „ Kreditne akcije...... . . 315 „ — „ London . ....... 119 „ 65 „ Srebro ......... — „ — „ Napol. . ......... 9 m 481/, n C. kr. cekini. ...... 5 „ 64 „ Nemške marke ..... 58 „ 60 „ 4°/0 državne srečke iz I. 18f>4 250 gld. 119 . 50 Državne srečke iz I. 1864. 100 „ 167 „50 „ 4n/0 avstr. zlata renta, davka prosta. 98 „ 15 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „30 „ n 4%...... »O P 05 n „ papirna renta .r)"/0..... 88 „ 10 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 „ — „ Dunava reg. srećke 5n/0 . . 100 gld. 113 „75 „ Zemlj. obč. avstr. 4*/t0/« zI»t» listi . 117 „25 ,, Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 10O „60 „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ — „ Kreditne srečke......100 gld. 173 „ — » Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 117 „ — „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 225 ,20 Zahvala. Iskreno se zalival ju jemo za obilo izkaze sočutja ob smrti naše predrago matere Josipine Terdina, za mnoge darovano vence ter za mnogobrojno udeležitev pogrebnega sprevoda, posebno pa moškemu zboru philharmonične družbe za njega minljivi spev pri blagoslovljenji. (2441 Žalujoči ostali. Janez Majdič, žitni kupec v Kranji. (218-3) se priporoča za naročbo izvrstnega dovškega mavca (Lengeiifeldergips), s katerim je za več let preskrbljen. Prodajalnica št. 30 T7- SlorLOTriH lalicauti. v XJj-a."bljsin.I, pripravna za različna podjetja, se pod ugodnimi pogoji takoj produ in izroči dotičnomu kupcu. Natančneje se izve pri posestnici v iste j prodajalntei. (184—4) i ♦ ■ i X m : ■ : ■ ! ■ : ■ : ■ i ■ : ■ l t m z JOŽE RIBIC, Stari trg- št. 3-5= v Xjj-u."blja.n.l„ prodaje (219—2) muzikalno orodje slatina Uspešni lek za želodčne bolezni. Naj-prijetnejša bladilna pijača. V znanih originalnih in novih elegantnih Ror-deaux-steklenicah po 1 in y2 litra. Dobiva se v vseh večjih proilajalnicuh in restavracijah. Glavna zaloga pri gg. bratih Maver na Dunaji, Josipu HofTmann-u v Budapešti, Ertl-u & Krepesch-u v Gradci in pri vodstvu v Slatini. (109—.i) Št. 18.884. glas. i24l—1) V torek t. m., to je v dan sv. Jurja t. 1. popoludne ob M. uri bo mostni ini'fiistrat svoja zemljišča v Skofelci poleg Žegnanegn Studencu, in sicer tik dolenjske ceste ležeči gojzd in v bližini tega gojzda ležeče senožeti po oč-itnej dražbi v last prodal. K tej dražbi vabijo so kupci z dosta vkom, da se bo dražba pričela ob doloćenej uri na mestu zemljišč v Skofelci s prodajo gojzda in nadaljevala s prodajo senožetij. Mestni magistrat v Ljntilj aui, dne ti. aprila 1883. Za županu : 1* ero na. Št. 212G. Razpis službe. (240-1) V deželnej prisilnoj delalnici v Ljubljeni izpraznjena je služba upravnika s plačo letnih 1200 gld., z naturalnim stanovanjem, z užitkom odstotkov od fabriskega zaslužka in s pravico do 4 v pokojnino neštevnih petletnic po 100 gld. Prositelji za to službo naj svoje z dokazili o svojej starosti, stanu, oziroma številu otrok, o dovršenih študijah, slučajno o posebnih sposobnostih, o dosedanjem službovanji in o znanji jezikov — po svojej službenej poti do 15. inaja 1**3 deželnemu odboru kranjskemu pošljejo. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 13. aprila 1883. Deželni glavar : T h u r n. vsake vrste Piccnla na 4 zmeti uli zaklopnice 4 gld., na 6 zmeti 6 gld. Flavta na 4 zmeti 5 gld,, na o' zmeti b" gld., na 8 zmeti 10 gld., na 10 zmeti 14 gld. DiS-Es-klarinet na r> zmeti 6 gld., na 8 zmeti 8 gld., na 10 zmeti 12 gld., na 12 zmeti 16 gld. C-klarinet na ti zmeti 0 gld., na 8 zmeti 10 gld. 15-klarinot na (J zmeti 7 gld., na 8 zmeti 10 gld., na 10 zmeti 16 gld. Poštni rog 3krat zavit 2 gld., Ikrat zavit 2 gld 50 kr. Požarni rog male vrsto 5 gld., velike vrste 6 gld. Vojaška trom potu. 6 gld. (J- ali F-tronipeta z mašino 12 gld.; z mašino na valjček 20 gld. (Mliigclhorii 12 gld.; z mašino na valjček 20 gld. B-waldhorn z mašino 18 gld : z mašino na valjček 24 ffld. Bas-lliigelhorn 25 gld.; z mašino na valjček 36 gld. ■/< bombardnn F 84 gld.; */< boinbardun F 40 gld. (Jasli po 8, 4, f>, 6, 10, 16, 20 gld. Lok za gosli po 80 kr., 1 gld., 1 gld. f)0 kr., 2 gld. do 2 gld. 60 kr. Kitaro po 6, 6, 8 gld.; kitaro z mašino po 12 gld. (litre z .'{1 strunami po 10, 12, 16 do 20 gld. Citre palisandrove po 2f>, .'JO, 40 do 60 gld. Mali boben po 15, 20 gld. Veliki boben 20, 30 gld. Pokrivače.po 12, 16 do 20 gld. Harmonike po 2, 8, 4, 6, fi do 8 gld.; z 2 vrstami po 12 do 16 gld ; s 3 vrstami po 20 do 2f> gld. Strune za gosli, bas, citro, kitar«, čelo in tamburico. l t m t m ♦ ♦ ■ ■ ■ i I i V Cerknici je prostovoljno, na tri mesečne plačilne obroke na proda| lepo posestvo, obstoječo iz */« zemlje grunta, dobrih njiv in lepih travnikov s paSnimi pravicami in s pravico do cerkvenih „partov", čedno, z opeko krito, leta 1852 izdelano hišo s prostori za krčmo, kupčijo ali obrtnijo sposobnimi, z obokano kletjo, kuhinjo, hlevom in skednjem ali šupo. To posestvo, katero je tudi brez dolga, je tikoma okrajne ceste na najbolj živahnem kraji trga. Kdor namerava biti kupec, naj se pismeno ali ustmeno oglasi pri Andreja Ilren-u v Cerknici do sobote 21. t. m. ali pa v Boboto dopoludne, ko bodo zadnji dan prodaje. (243—1) I I NAJBOLJŠI .o\R ZA C\GARer * JE C LE HOUBLON Franooak fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI 111 Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, Če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo. Pt*op™ du Brev CAWLEY %l HINRY, tUsinige Fabrikaoten. PARIŠ Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežuo izvrstno zdravilo zopei yse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslait do Jedi, slabi želodec, smrdočo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pčeno in slez, zoper zlatenioo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v že-lodol, preobloženje že-lodoa z jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vra-nioi, Jetrah in zoper zlato žilo.. Glavna ^a« 1 Ofj*i : Lekar €. Br»ir. Behr-ov živčni ekstrakt uporablja se samo povrh života. — Cena jedili j stokliMiici s točnim navodom uporabe TO kr. a. v. Glavna zaloga za razpošiljatev: Grloffffnltz, Nižeavstrijsko, v lekarni .lulija KiHiier-ja. HTB. Pri nakupovanti tega preparata naj p. n. občinstvo blagohotno pazi na to, da ima vsaka steklenica na svojem zavitku natisnjeno poleg stoječo znamko. Dr. Nelnuidt-ovi prilepi as« Kurju očesu in «lr. Behr-ov živčui ekstrakt dobivajo se v Ljubljani pri J. Svobodi, lekarnarji in J. pl. Trn-kOcay-Ji, lekarnarji, kakor tudi po mnozih lekarnah v Kranjskej. (193—3) I ffiaDB3XOBQBQ&£iU£Z2ZflEBJff f Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*