Naročnina
pnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 2.0 Din polletno 120 Din celoletno Z40 Din
za inozemsïvo
mesečno 35 Din pedelUkn Izdata celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
COVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petll-vraie mali oglasi po 130 tnZD.veCfl oglasi nad 43 mm v Ifclne po Din 2-30, velllcl po 3 ln 4 Din, v urednUkem dela vrstica po tO l)ln
Izide ob 4 zjulraj
razen pondeljka ln dneva po prazniku
		
Vređnlštvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6/fff , RoHoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 1	Političen list sa slovenski narod	l/prava le v Kopitarjevi ul.št.6 j- Čekovni račun: ciubijana štev. 10.650 ln 10.349 za Inserate, Saratevošt-7563, Zagreb št. 39.011, Praga in Vunal it. 24.797
Verska stranka.
Eden najpriljubljenejših očitkov, s katerimi operirajo naši politični nasprotniki, jc očitek: verska stranka ste! Naša stranka sloni na krščanskem svetovnem nazoru. Da je krščanska etika najmanj tako velik in silen svetovni nazor, kakor je marksistična doktrina za ma-Icrijalistične socijaliste, je priznano. Pravimo najmanj tako velik in silen! Saj je krščanska etika tako univerzalna, tako vse obsegajoča, lia je pravzaprav paralela med obema omenjenima svetovnima nazoroma nemogoča. Marksist sicer prisega na Marksove teorije kot na sveto pismo, pozablja pa, da pozitivno živo življenje narodov in slojev že davno gre preko teh teorij. Krščanski ethos pa ostaja vedno eden in isti. In vendar nikomur iz nasprotnega tabora ne prihaja na misel, da bi marksistom očital enostranost radi njih dogem, ki niso dogme, ampak le še v resnici preživela teorija. Zato pa očitajo enostranost nam, ki se opiramo na idejo, ki ni od danes do jutri, na idejo, ki je pred 2000 leti prav tako razgibala socialno, gospodarsko, kulturno in tudi politično življenje, kakor ga giblje danes.
Angleški parlamentarizem je vzor vsem današnjim resničnim in namišljenim demokratom. Iz tega parlamentarizma so zrastle tri angleške parlamentarne stranke, nosilke vsega političnega življenja v Angliji, in vse tri stoje na pozitivnem krščanskem nazoru, kakor ga sicer pojmuje protestantizem, a vendar tako strogo in dosledno, da je tam vsak protiverski pokret nemogoč. In vendar v tem dejstvu noben moderni svobodomislec ne vidi kamna spodtike. Kamen spodtike se najde le, kadar krščanski svetovni nazor nosi na sebi vse znake in obiležje katoliške univerzalnosti.
Pri nas v naši državi imamo le eno politično stranko, ki nosi vse znake ekskluzivno verskc-konfesionalne stranke: to je muslimanska organizacija v Bosni in Hercegovini. Ona nosi to ime nc radi svojega svetovnega nazora, ki naj bi ga uveljavljala v javnem življenju, ampak zato, da v čisto politične namene zbira okrog sebe ljudstvo svoje vere. To bi bil »klerikalizem« v tistem pomenu, kakor se očita nam. In vendar ne bo noben politik tega trdil. Je pač resnica, da je naš svetovni nazor tisti, proti kateremu se nasprotniki bore.
Priznamo: Tudi svobodomisleci vsega sveta imajo nekak skupen svetovni nazor. Toda ta ni večnosten, kakor jc večnosten nazor naše krščanske etike. In v kolikor je ta svobodomiselni svetovni nazor trajnejši od dnevnih gesel in šlagerjev, jc trajen le v negaciji krščanskega moralnega principa. Na vseh linijah! Saj imamo — Bogu bodi potoženo — vzgledov doma dovolj, da vidimo, kako vsa svobodomiselnost in naprednost »Jutra«, »Domovine« in drugih takih svobodomiselnih organov obstoji le v izpodkopavanju večnih kršč. resnic in krščanske morale. Brez teh resnic in brez tc morale pa je trajen in vsaj relativno harmoničen napredek vsake družbe nemogoč. In zato moramo prav posebno z vidika malega naroda ostro nastopati proti metodam in ciljem ljudi, ki hočejo v našem narodu osušiti tisto večnostno vrelo stremljenja k dobremu, ki je bilo pogon za naš kulturni napredek in sploh za ohranitev naše narodne individualnosti. Brez teh velikih moralnih dobrin, ki jih v našem narodu ohranja ravno krščanski svetovni nazor, bi Slovencev že ne bilo več! In če to velja za narod, velja taisto tudi za državo, za vsako državo in za vsak narod!
Svetovni nazor, ki na njem sloni naše kulturno, gospodarsko, socialno in vsled tega tudi politično gibanje, čegar politična rezul-tanta je SLS, pa je nazor v smislu krščanskega večnega ethosa, delati dobro soljudem, ustvar-jf ' dobre in ugodne življenjske pogoje za pravilni in uspešni, duhovni in telesni razvoj ljudstva. Program in delovanje, sloneče na tej ideji, ki ni vstala včeraj in ki jo jutrišnji vihar ne bo vrgel ob tla, je nekaj tako konstruktivnega in pozitivnega v organizaciji družbe, da lahko rečemo: Edini državotvorni program je naš program! Le on garantira ljudstvu duševni in materialni, napredek. In lc tako oskrbljeno ljudstvo bo imelo v sebi tiste državljanske lastnosti, ki so dobro-urejeni državi potrebne.
Vemo pa, da je zmago ideje našega svetovnega nazora treba priboriti. To je stvar časa, ljudi, razmer in pa tistih »impondera-bilij«, dejstev, ki se nc vidijo in ne slišijo ter sc ne dajo tehtati, ki svobodomislec s smehom gre preko njih, a ki verni kristjan vanje veruje in z zaupanjem vanje gre na delo, V tem Pravcu moramo pospeševati delo v tej državi.
Dokler je bil centrum v Nemčiji še šibek, so ga zmerjali z »ultramontanstvom«. Sedaj, ko je močan, vlada Nemčijo. Češka ljudska stranka je bila zaničevana in teptana, svobodo-miselci so se ji rogali. Danes je močna in ona daje pravec češki politiki. Ne za centrum ne
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Davi se je vrnil v Belgrad zunanji minister dr. Voja Marin-ković. Popoldne ob 3. uri je sprejel časnikarje in jim o rezultatu sestanka v Jachymo-vu dal sledečo izjavo:
»Kakor veste, spada konferenca Male antante med tiste redne sestanke, ki se vršijo vsako leto. Poseben značaj je imela tu samo radi tega, ker se je od prejšnjega sestanka dogodilo par važnih stvari, o katerih nismo imeli prilike zavzeti skupnega stališča. V poslednjih mesecih je obstojala časopisna kampanja, ki je stremila za tem, da bi naslikala, kako da je Mali antanti potekel čas, kako je pričela razpadati ter da posamezni člani ne vidijo več v njej popolnega zavarovanja njihovih interesov ter da bi z ozirom ni to laliko stopili v nekatere nove kombinacije
V Evropi so mora ohraniti sedanje stanje in varovati za vsako ceno mir.
Ta sestanek je pokazal, da je vse to do dna neresnično. Sicer pa, kdor količkaj logično misli, je mogel ugotoviti, da se takšne kombinacije, kakor je M. A., ne morejo raziti, dokler se ne bi spremenil splošni položaj Evrope. Za to ni nobenih izgledov. Evropa, kakršna je danes, je rezultat velike svetovne vojne. V glavnih črtah so tudi rezultati takšni, da se zopet ne more ničesar spremeniti brez tako velike vojne, katere nihče ne želi in niti ni izgleda, da bi do nje prišlo v dogledni bodočnosti. Vsi odgovorni politiki morajo stre-miti za tem, da prilagode življenske odnošaje novo ustvarjenemu stanju. To se je tekom poslednjih let izvršilo. Vendar pa to nikakor ne more privesti do takšnih sprememb, da bi se spremenile politične kombinacije, ki so se ustvarile ne po kapitulaciji al) radi kakšne diplomatske akcije, nego vsled realnih življenskih interesov.
Mala antanta zasleduje politiko soglasja, miru in varovanja obstoječega stanja.
Povsem naravno je, da se je na konferenci to ugotovilo. Nobenih velikih razprav nam ni bilo treba za ugotovitev naših soglasnih pogledov v vseh evropskih vprašanjih, bodisi da se tičejo neposredno katere posamezne naše države, bodisi vseh treh, bodisi da so nam indiferentna. Naravno je, da je bilo v stvareh, ki so za nas najvažnejše, toliko večje soglasje, kolikor bolj smo bili zainteresirani v posameznih vprašanjih. Če z ozirom na to rezultati konference v Jachy-movu ne prestavljajo nobene senzacije, bodo ti rezultati brezdvoma veliko pomagali pri razčiščevanju politične atmosfere okrog nas in dokazali vso nemožnost kombinacij, ki so se delale in ki naj bi pomenjale nekako predhodno oslabitev M. A. To je za države, ki tvorijo M. A., nesporno koristno, kajti naša politika je politika miru in varovanja političnega ravnotežja, varovanja stanja, ki so ga ustvarile pogodbe. Naš interes je, da je politični položaj čim jasnejši. Tisti pa, ki hočejo ribariti v kalnem in izvajati politiko avantur, nimajo interesa, da bi se položaj povsem razčistil.
Po tem sestanku je jasno, da so se rezultati, ki smo jih od M. A. pričakovali, popolnoma dosegli. Sporazumeli smo se o ukrepih, ki jih bomo podvzeli, da v bodoče ne dopustimo tolikega razvijanja intrig proti M. A., kakor ju bil to dosedaj. Popolnoma smo se sporazumeli, da se bodo vršili naši sestanki v manj slovesni obliki, zato pa bodo pogostejši. Radi tega računamo na akcijo časopisja naših držav, ki je srečno organizirano v časnikarski mali antanti, da se bo poslužilo sredstev, ki so mu na razpolago, katera so zelo močna, ker se jih poslužujejo tudi nasprotniki M. A., in da bo takoj reagiralo na vsak poskus, da bi se v javnem mnenju raznesle kake neresnice.«
Položaj glede Italije še vodno čisto nerazčiščen.
Nek časnikar ga je vprašal: »Za časa Vaše odsotnosti se je pripetil važen dogodek, namreč izmenjava not med Tirano in med Rimom. Italijansko časopisje piše, da ta komunike po Agenciji Štefani oneinogočuje di-
za češko ljudsko stranko danes ta naš svetovni nazor ni več kamen spodtike. Pač pa je danes za obe ti državi naš svetovni nazor temeljni kamen, na katerem se gradi boljša bodočnost obeh držav.
In tako naj postane tudi pri nas!
rektna pogajanja med Belgradom in Rimom.c
Marinkovič je odgovoril: »To bomo videli, kako onemogočuje. Sicer pa, ako se kdo z njo razgovarja, je to njegova zadeva.«
»Kaj je z direktnimi pogajanji z Italijo?-:
»Ničesar.«
Gospodarska vprašanja .
>Ali se je izdelal program o gospodarskem sodelovanju med državami M. A. in državami Srednje Evrope?«
»Ne. 0 tem smo se samo na splošno razr govarjali. Ugotovilo se je, da je v interesu okrepitve političnega položaja v srednji Evropi, da se popravijo gospodarski odnošaji, ki obstojajo predvsem med državami M. A., potem pa med nami in našimi sosedi in da se ti gospodarski odnošaji prilagode političnemu položaju, kakršen je. Potem bomo mi v tej smeri proučevali vprašanje. Posebej pa bodo zunanji ministri angažirali svoje kabinete, da se bodo takrat, ko se bo utrjevala trgovinska politika, vpoštevali tudi politični momenti.«
»Kaj pravite, gospod minister, o akciji v Avstriji in Madžarski za gospodarsko zvezo Srednje Evrope in kar je izrazil v Ženevi v svojem poročilu tudi Zimmermann?«
»To je povsem posebna stvar. Tako daleč nismo prišli.«
Z Rusijo nobene zveze!
Na vprašanje glede sovjetske Rusije je Voja Marinković dejal:
»Kjer je bilo soglasje potrebno, tam se je tudi doseglo. Govorili smo tudi o razmerah na Kitajskem. Lahko rečem, da je soglasje zelo relativno, ker so nam informacije daleč. Ostali smo pri našem starem stališču, da imamo mi vsi pravico presojevati položaj. Mislim, da ima to za nas splošni interes.»
Nek časnikar je opomnil, da bi bilo treba obnoviti trgovinske odnošaje z Rusijo.
Marinkovič je dejal: »Trgovinskih zvez niti preje nismo imeli z Rusijo. Kake zveze naj bi imeli sedaj z njimi? Da bi prodajali ali kupovali njihove brošure? Trgovinske zveze z Rusijo, to so same pripovedke.»
Neprijetna izjava dr. Beneša.
Nato je nek časnikar ponovno vprašal Marinkoviča, kaj misli o Beneševi izjavi, katero je prinesel tržaški »Piccolo».
Voja Marinkovič je prešel preko tega vprašanja in dejal: »Izjava v »Piccolu» gotovo ni natančna. Čeprav bi bil g. Beneš govoril o pomirljivosti, bi tega gotovo ne bil šel pripovedovat »Piccolu».»
Na vprašanje, ali so se storili kakšni sklepi glede Madjarske, je Marinkovič odgovoril, da ne.
Noben apel ua velesile.
Končno ga je nek časnikar vprašal, kaj misli o verzijah, ki so se pojavile te dni, da se bo naša vlada z ozirom na poslednji italijanski komunike obrnila na velike sile, češ da je ta komunike nasproten sklepom velepo-slaniške konference iz leta 1921., je Marinkovič odgovoril:
»Mi nismo podpisali sklepov veleposlani-ške konference. Zato se tozadevno ne moremo obračati na velike sile.»
Nato se je Marinkovič ljubeznjivo poslovil od časnikarjev.
Zakonodajni odbor.
Belgrad, 18, maja. (Izv.) V začetku seje zakonodajnega odbora je poslanec H o d ž a r obnovil zahtevo, da se v zapisniku zakonodajnega odbora ugotovi, da postopa predsednik Zivkovič samovoljno in ne piisti govoriti članom odbora ter v protislovju s poslovnikom zahteva, da zakonodajni odbor posamezne paragrafe sam mehanično sprejme. Vsled te zahteve je prišlo med predsednikom Zivkovičem in poslancem Hodžarjcm do burnega nastopa. Kljub temu je večina proti Hodžarjevcmu glasu glasovala za načrt in ga brez sprememb sprejela do § 211. Končno je predsednik odbora pri obnovitvi zahteve o svobodi govora slovesno izjavil, da ne bo nikomur več kratil besede v mejah poslovnika. — Prihodnja seja bo jutri.
Seja finančnega odbora.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora bi se bila morala razpravljati uredba o državnem odboru. Ker v vladni večini še ni prišlo do soglasja o razdelitvi mest, se je razpravljalo samo o uredbi o razdelitvi 15 milijonov dolarjev iz ameriškega posojila. Uredba določa, da se od teh 15 milijonov dolarjev porabi 7 milijonov za železnice, 2.012 za dovršitev že započetih javnih del, pc 880 za rezervne kredite za 1. 1927-28 za invalide in za stare dolgove. Za ostalih 15 milijonov se bo minister sporazumel z ministrskim svetom, nato pa bo stavil tozadeven predlog finančnemu odboru. — Poslanec Pušenjak ugotavlja, da je potrebno, povečati kredit za investicije, rezervne kredite iz postavke 55 za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let, da po-stane proračun realnejši, da bodo krediti odgovarjali potrebam in da se preneha s povečanjem letečih dolgov. Mesto da bi se likvidirali vsi leteči dolgovi, so se za navedene namene določili razni krediti. Ni pa navedeno, kateri krediti se povečajo in koliko sc povečajo. Zahteva, da se da iz kreditov za investicijske stroške ali iz proračuna rezervnih kreditov zaprošeni kredit 3 in pol milijona Din za popravo mostov in cest na Vrhniki in ceste Luče—Solčava, katerih domače korporacije, ki so mnogo storile za popravo teh cest, same ne morejo popravili. Razen tega zahteva, da se da kredit za odkup poslopja realke v Ljubljani, kateri so prostori odpovedani in je nevarnost, da bo v jeseni na cesti. Slovenija ima mnogo terjatev napram državi. Takih slučajev je okrog tisoč. Da se ti žalostni slučaji spravijo s sveta, je treba čimpreje izplačati dolžne zneske upokojencem in uradnikom, ki čakajo leta in leta, ponekod za znatne zneske. Finančna politika naj se vodi tako, da se redno plačujejo povišane plače, nc pa da se odlagajo. Državni proračun naj se tako sestavlja in izvršuje in uprava naj tako natančno posluje, da se bo shajalo s financami brez letečih dolgov. — Izvajanja poslanca Pušenjaka je podprl poslanec Franc S m o d e j, ki se je zavzel za to, da se finančnemu odboru čimpreje predloži uredba o prevedbi kronskih upokojencev. Zahteva, da sc cestnim odborom izplačajo dolžni krediti ter govori o popravi javnih naprav. — Nato je govoril poslanec Demetrovič, nakar je finančni minister odgovoril glede Blairovega posojila in izjavil, da je dosegel pri sedanjem posojilu znatno lažje pogoje. Finančni odbor prosi, da sprejme to uredbo. Uredba je bila sprejeta z 20 proti 9 glasovom. Poslanca Jugoslovanskega kluba sta glasovala proti. Istotako je bila uredba sprejeta v podrobnostih.
Občine Špitalič, Motmk in Trofane.
Belgrad. 18. maja. Minister za notranje zadeve je po pristanku ministrskega sveta odobril sklep občin Motnik, Špitalič in Trojane in sklep oblastne skupščine ljubljanske, da pripadajo te občine zopet ljubljanski oblasti.
Dr. TRUMBIĆ — DR. MARINKOVIČ. Zagreb, 18. 5. (Izv.) Sinoči se je dr, Trum-bič v salonskem vozu dr. Marinkoviča odpeljal v Belgrad.
Zborovanje fašistovskih akademikov v Gorici.
v Gorica, 17. maja. (Izv.) Danes dopoldne je dospel iz Brescic z avtomobilom v Gorico generalni tajnik fašistovske stranke Turatti, da prisostvuje prvemu zborovanju fašistovskih akademikov iz vse Italije. Po sprejemu na prefekturi je imel nagovor na Travniku. Število udeležencev pri tem zborovanju se ceni na več tisoč. Turatti je rekel, da je nalašč zbral Gorico za prvo konferenco, da dijaki lahko čutijo in sc spominjajo na tragedijo italijanskega naroda, ki sc ne sme povrniti nikdar več. »Dovolite, da vzkliknem svojemu in vašemu poglavarju, da italijanski dijaki, ki so videli in poljubili zemljo mučenikov, prisegajo, da bodo vredni vsake preizkušnje, vsake odločnosti in vsake drznosti. Popoldne sc je odpeljal generalni tajnik v Kanal, nato pa v Ajbo, kjer je prisostvoval odkritju spomenika poročniku I.urhu. Od tu se je odpeljal v Gra-diško, kjer je bil navzoč pri otvoritvi novega fašistovskega doma, zvečer pa sc je odpeljal V Rim.
Dr. Marinkovič o rezultatu jacfwmovske
konference.
Koroško manjšinsko vprašanje.
hi.
Ker sem v člankih I. in II. razpravljal samo o šolskih zadevah, kot temeljni podlagi za rešitev koroškega manjšinskega problema, hočem današnja razmotrivanja posvetiti zgolj gospodarski strani.
Slovenski del Koroške je po veliki večini agraren, ki se v približno enaki meri bavi s poljedstvom in živinorejo. Radi splošne svetovne gospodarske krize in še posebno radi pomanjkanja vsake carinske zaščite za kmetske pridelke, kar je scve pri industrijskem značaju naše republike naravno, se nahaja naše kmetijstvo v hudi krizi, ki jo predvsem občutijo naši slov. kmetje še radi bližine državne meje, ko prihajajo mleko in mlečni izdelki hitro in po razmerno nizkih cenah iz Jugoslavije na celovški in beljaški trg. V nemškem delu dežele so jeli posvečati veliko pozornost gospodarski krizi, predvsem živinoreji in mlekarstvu, ker je ravno pri tej panogi gospodarstva preorijentacija v najkrajšem času možna. Za kvalitativno in kantita-tivno povzdigo poljedelskih pridelkov pa se rabi precejšnje števdo let, če ne desetletij. Pri današnjih razmerah je edino razvito mlekarstvo aktivna panoga našega gospodarstva. Naša zvezna vlada je tudi storila potrebne korake s tem, da si je zagotovila nekaj milijard mednarodnega posojila za povzdigo avstrijskega mlekarstva. Slovenci smo pričakovali, da se bodo ozirali tudi na naše potrebe, ker posebno naši kmetje trpijo vsled močne jugoslovanske konkurence. Dejstva žal danes govorijo drugače. Denar je romal v nemške dežele, za slovenske dele Koroške ni bilo kredita. Vlada je prepustila slovenske kmete privatnim celovškim in beljaškim izkoriščevalcem, ki so ugrabili v tem letu našemu gospodarstvu težke milijone s krahom mlekarne Prunner v Celovcu in mlekarne Urschitz v Beljaku; pri zadnjem so kmetje dobili menda samo 10 odstotkov vseh terjatev, kako bo končala zadeva »Prunner«, še danes ni mogoče ugotoviti. Tendenca pa je ja jasna. Vendar se mi zdi vsekako nerazumljivo, da naše mlekarsko in živinorejsko zadrugarstvo ne najde v vladnih kreditih nobene opore, čeprav bi se ves izkupiček nujno zopet uporabil v povzdigo kmetijstva in s tem večal davčno moč gospodarstva, ki pri današnji gospodarski mizeriji niti ne zmore davkov in se močno pogreza v dolgove, tako da smo zopet padli pod nivo 1. 1914.
Ne samo dejstvo, da ni denarnih kreditov, ampak tudi potrebna gospodarska izobrazba se našim kmetom ne dovoli. Obstoja gospodarska šola v Kabonenhofu pri Velikovcu, ki pa ima vse mogoče namene prej, nego pomagati našemu gospodarstvu. Delajo se slovenskim fantom težave pri sprejemu, če se o njih pozitivno ve, da so zavedni Slovenci in tudi ravnanje s slovenskimi fanti ni tako, kakor bi ga pričakovali od gospodarske šole. Seve ne more in ne sme biti glavni namen gospodarske šole penemčiti slovensko mladino, tudi ne pouk nemščine, ampak gospodarski pouk na naravni podlagi, ki pelje najhitreje do zaželjenega cilja. Situacija pa je danes taka, da pri gospodarski šoli, ki je namenjena izrecno slovenskemu ozemlju (oni pravijo »mešanemu« ozemlju), Slovenci nimamo nobene besede, nobene učne moči. Nimamo in ne moremo imeti namena uvajati v gospodarsko šolo političnega boja, pač pa zahtevamo, da izgine iz šole politika in da preneha biti gospodarska šola v Kabonenhofu ekspozitura politične stranke »Landbund«-a.
Imamo tudi slovensko gospodinjsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu, katero vodijo šolske sestre. Medtem ko dobiva nemška gospodinjska šola v Litzelhofu pri Špitalu velike deželne in državne subvencije, za našo šolo ni subvencij in se premika iz krize v krizo: kmetje pa, katerim je pri srcu izobrazba njihovih hčerk, morajo sami nositi vso težo tozadevnih izdatkov.
V enakem položaju se nahaja slovenska sirotišnica v Št. Jakobu v Rožu, katero istotako oskrbujejo šolske sestre.
Z gospodarstvom v najožji zvezi so prometna sredstva, predvsem železnica. Sledeča tabela izkazuje železniški promet na slovenskem ozemlju.	ч
Trbiž—Beljak	24 km — 18	po	si. ozemlju
Beljak—Celovec	39	„	— 20	„	„
Celovek—Pliberk	40	„	— 40	„	„
Sinčevas—Žel. Kapla	20	„	— 20	„	„ „
Celovec—Podrožčica	40	„	— 35	„	„ „
Svetna vas—Borovlje	6	,,	— 6	„	„ „
Beljak—Podrožčica	27	„	— 19	„	„
Podklošter—Šmohor	31	„	— 25	„	„ „
Tabela izkazuje 183 km železnic, ki vozi po slovenskem ozemlju. Pri upravi železnic nimamo nobenega slovenskega uradnika, sploh nobenega nastavljenca. V slučaju, da se kdaj obelodani nacijonalna statistika železniškega osobja, sem takoj pripravljen, da svojo trditev popravim, seve je merodajno samo ljudsko štetje iz 1. 1923.; sigurno pa danes lahko trdim, da v najboljšem slučaju število slovenskega osobja daleko ne odgovarja številu slovenskih potnikov. Poleg tega imamo nerešen kričeč slučaj večjega števila železničarjev, ki so bili po plebiscitu 1. 1920. odpu-îîeni iz blužoe zgolj iz pulitičniu virûkov, brez vsake odškodnine ali pokojnine, čeprav so po 15—20 let vplačevali v pokojninski
fond. Manjšinska komisija deželnega zbora je siccr lansko jesen ugotovila, da se dotični-kom godi krivica, vendar da ni v stanu tega popraviti.
Pri tej priliki naj omenim še orožništvo po deželi v slovenskih krajih, ki je izključno nemške narodnosti (ljudsko štetje 1923). Kje ! je tistih 10 odstotkov slovenskih varnostnih organov, ki nam jih pripada po »uradnem« ljudskem štetju in katere bodo razumeli naši ljudje?
V gospodarskem življenju Koroške ima veliko besedo deželni kulturni svet, v kojega delokrog spada tudi podeljevanje premij živinorejcem, skrb za dobro plemensko živino, skrb za cenene gospodarske kredite, subvencije, skrb za gospodarsko izobrazbo, nastavljanje potovalnih učiteljev etc. Mirno lahko trdim, da igrajo tudi tukaj veliko vlogo narodnost in strankarska pripadnost. Poznam slučaj, da je bil Slovenec, kateremu jc bil zagotovljen plemenski bik s subvencijo kulturnega sveta od te ugodnosti izključen, ker se ni hotel zavezali, da bo volil 24. aprila t. 1. »Landbund«, čeprav je izpolnil vse predpo-
goje; vem sicer, da ne gre vse na rovaš kulturnega sveta, ampak imajo pri tem tudi občinski možje svoje roke vmes, vendar ne razumem, kako so pri strogo gospodarski kor-poraciji laki slučaji mogoči.
Edina opora našega gospodarstva so naše posojilnice in hranilnice, vendar pri pomanjkanju denarja ne morejo v polni meri ustrezali zahtevam in potrebam po kreditu. V splošnem so danes lahko reče, da so naše posojilnice veliko pridobile na ugledu s svojo sigurnostjo, medlem ko so banke, ki so sicer dajale velike obresti, skrahirale (Karntner-banlc v Celovcu).
Izhod iz današnje gospodarske krize vidim samo v koncentraciji oziroma v centralizaciji vsega našega denarnega prometa v naši celovški posojilnici, ki naj bi tvorila nekak centralni zavod in ki bi izravnavala na slovenskem ozemlju denarni prebitek na eni in denarni primanjkljaj na drugi strani. Ta centralni zavod bi imel tudi nalogo in kompetenco izposlovati od vlade potrebne cenene kredite, kakor jih dobivajo ostali kraji države m dežele.	Djt.
Uom ¥fada avstrijske republike.
v Dunaj, 18. maja. (Izv.) Ob velikem zanimanju prebivalstva se je danes sestala novo izvoljena narodna skupščina. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Miklas, za drugega predsednika poslanec Elilerž (soc. demokrat) in za tretjega predsednika dr. Wraber (Vele-nemec). Nato so se izvršile volitve glavnega odbora, ki se je sestal po seji, da razpravlja o demisiji vlade in o volitvi nove vlade. Novo izvoljeni glavni odbor obstoji iz 17 članov in sicer so v njem zastopani krščanski socialci z 8, socialni demokratje s 7, Velenemci in Land-bund s po 1 zastopnikom. • Na seji glavnega odlrnra, ki se je vršila po seji skupščine je predlagal poslanec Fink, da se imenuje za zveznega kanclerja zopet dr. Seipel, katere-
O konferenci Hale antante.
Italijansko časopisje piše o konferenci Male antante v naravnost sovražnem tonu. Zlasti podčrtava, da ima Romunija svoje posebne interese, ki jih mora in jih bo ščitila pred vsemi drugimi. Piccolov» poročevalec pravi, da je Romunija zahtevala svobodno, roko tako v madjarskem vprašanju, kakor tudi v italijansko-jugoslovanskem sporu. Isto načelo se je sprejelo ludi glede ureditve odnošajev z Rusijo.	«■•
»Budapesti Hirlap» pravi, da hoče Beneš dejansko upostaviti bivšo avstro-ogrsko monarhijo pod vodstvom Češkoslovaške. Madjarska odbija vsak poizkus, da bi se jo vpletlo v interesno sfero Male antante.
Nemški listi ugotavljajo tele rezultate konference v Jachymovu:
1.	Da se Romunija kot zastopnica Male antante v Drušlvu narodov upira priklopitvi Avstrije k Nemčiji.
2.	Mala antanta v načelu pristaja na to., da so ukine vojaška kontrola nad Madjarsko.
3.	Glede ureditve odnošajev s sovjetsko Rusijo se je sklenilo, naj ima vsaka država Male antante v tem pogledu popolnoma svobodne roke.
4.	Ker je vprašanje restavracije monarhije v sosednjih državah za Malo antanto vitalno vprašanje, se bo ona upirala, da bi se katerikoli član družine Habsburg okronal s krono sv. Štefana.
»Berliner Zeitung:4 dodaja, da bosta Češkoslovaška in Jugoslavija v kratkem času de iure priznali sovjetsko vlado.
Dr. Marinkovič je o odnošajih držav Male antanle do Nemčije dal tole izjavo: Razumljivo je, da smo na konferenci govorili tudi u tem. To vprašanje naj urejuje vsaka država na svojo roko, kakor to odgovarja njenemu posebnemu geografskemu položaju. Pri tem bodo države Male antante skrbele, da svoje odnošaje do Nemčije spravijo v sklad z interesi Male antante. Kar se tiče razmerja med Nemčijo in Jugoslavijo, so ti zelo dobri. Jaz se bom trudil, da se zveze utrdijo in skrbel, da se razgovori za sklenitev nemško-jugoslovau-ske trgovske pogodbe pospešijo.
Mitileneu je iz Prage, kjer je poselil konferenco časnikarjev Male antante, odpotoval v Pariz.
PREISKAVE V LONDONU.
London, 18. milja. Predsednik ruske trgovske agencije je na minislra notranjih zadev naslovil pismo, v katerem vprašuje:
Na temelju kakšnih ovadb se je preiskava izvršila v uradnih prostorih agencije? Ali obstoji točen prepis dokumentov, ki so zaplenjeni? Ali je še kak sum proti agenciji po tej preiskavi? Pismo končno ostro protestira proti postopanju angleške vlade. Policija je prostore agencije že zapustila in jih izročila agenciji v uporabo.
v Berlin, 17. maja. (Izv.) »Der Tag« označuje kot neresnične v Berlinu razširjene vesti, po katerih bi bila policija pri preiskavi v ruskem poslopju v Londonu našla tudi nek spis, iz katerega je razvidno, da imata An-I glija in Francija načrt za pohod proti Nemčiji in Rusiji, za slučaj, da bi Nemčija zavrgla lo-carnskc pogodbe in se naslonila na Rusijo.
mu naj se poveri sestava nove vlade. Ta predlog je bil sprejet z večino glasov.. Dr. Seipel je izvolitev sprejel iii stavil predlog, da se nova vlada sestavi sledeče: Zvezni kancler dr. S e i p e 1, podkancler dr. H a r 11 e b, prosvetni minister Rihard Schmitz, minister za socialno skrbstvo dr. Josip Rese h, finančni minister dr. Viktor Ki ед bock, poljedelski in gozdarski minister Andrej T h a 1 e r, trgovinski minister dr. IIans SchUrfr vojni minister Kari Bangoin. Dr. D i n g h o f e r je bil izvoljen za minstra brez portfelja po čl. 78 zvezne ustave in bo pozneje dobil ministrstvo za pravosodje. Ta lista je bila sprejeta z 0 proti 7 glasovom.
h okfasfnih skupščin.
Primorsko-krajiška oblast.
Primorsko-krajiška oblastna skupščina ji z 34 proti 28 glasovi proglasila Karlovac z; oblastni sedež. Na ta sklep je odločilno vpli valo to, da je bila ponudba Karlovca veliki ugodnejša kot ponudba Sušaka. Dočim se j namreč karlovaška občina zavezala, da bi zgradila oziroma brezplačno stavila oblastn skupščini na razpolago primerno poslopje, j sušaška občina zahtevala za to najemnino.
Na seji je bila prečitana tudi izjava za stopstva otoka Raba za priključitev k pri morsko-krajiški oblasti s sedežem na Sušaki Enako prošnjo je vložila tudi Osilnica, k spada pod ljubljansko oblast. Obe vlogi st bili izročeni posebnemu odseku v pretres.
Vest o izvolitvi Karlovca kot oblastneg sedeža je sprejelo meščanstvo z velikim na\ dušenjem. Vse mesto je bilo v zastavah. Zve čer so karlovaška društva priredila svečan bakljado.
fedieeve težave.
Zadnjič smo poročali, s kolikim pompor je Stjepan Radič otvoril volivno borbo. Na vedli smo, kako je v posebni okrožnici pozva vse organizacije, naj se izjavijo o bodočih kar didatih, dasi je gotovo, da bo kandidate do ločal Radič sam, kakor jih je doslej še vsele Okrožnica pa je imela zanj najmučnejše po sledice. V Karlovšketn okrožju so zaupniki abstinenco manifestirali svojo nejevoljo na Radičevim početjem. Med kandidate je okraj ni odbor postavil tudi dr. Grosa, ki je nasto pal proti karlovškemu mestnemu županu. Glini okrajni zbor zaupnikov sploh ni priše do nobenega zaključka, ker so se zaupniki iz javili proti dosedanjemu poslancu Rohaku. Dubrovniku je propadel Radičev zet inž. Ko šutič. Hrvatska javnost z zanimanjem zašle duje, kako raste nezadovoljstvo proti politik Radičeve družine.
prijateljstvo.
London, 18. maja. Predsednik francoske republike Doumergue je bil včeraj na obedu pri kralju. V zdravicah sta predsednik in kralj naglasila potrebo po tesnem sodelovanju med Anglijo in Francijo. Doumergue bo ostal še dva dni v Ixmdonu. Briand je Cliam-berlainu vrnil obisk. Pri lej priliki sta oba zunanja ministra ostala v daljšem razgovoru. O predmetu tega razgovore ni bil izdan nikak komunike.
London, 18. maja. »United Presses javlja, da je glavni predmet francosko-nngleških razgovorov vprašanje Porenja. V vprašanju Kitajske izgleda, da je prišel čas, ko bosta mogli Francija in Anglija skupno nastopiti. Glede jugoslovansko-itaiijanskega spora bosta obe državi sklenili enolno postopanje za ohranitev popolnega miru.
London, 18. 5. Doumergue in Briand sta obiskala Oxford, kjer so jima slovesno izročili diplomi častnih doktorjev civilnega prava.
v London, 18. maja. (Izv.) Zupan mesta Londona je danes priredil svečan zajtrk na čast francoskemu predsedniku in francoskemu zunanjemu ministru. Pri zajtrku je bilo navzo» čih 850 gostov. Zupan je v svojem govoru poudarjal, da je prijateljstvo med Francijo in Anglijo potrebno v miru ravnotako, kakor Je bilo potrebno za časa vojne. Pri prizadevanju za mir nas bodo, kakor upamo, podpirali tudi drugi narodi, da se tako odstranijo nasprot-stva, katere je povzročila^ vojna. Predsednik Doumergue je v svojem govoru rekel, da dolgotrajno prijateljstvo med obema narodoma obstoja od ustanovitve Entente cordiale. S skupnim nastopom sta oba naroda dosegla lepe uspehe za ohranitev miru po vojni. Nepristranska zgodovina bo mogla potrditi tudi dejstvo, cla sta obe državi 1. 1914. do zadnje minute storili vse, kar je bilo mogoče storiti, da se zabranijo sovražnosti. Zveza obeh držav pomeni skupno s prizadevanjem Društva narodov veliko silo in jamstvo za mir, katerega je tako potreba.
Nove Doplsve v Ameriki.
v New Orléans, 18. maja. (Izv.) Ker se je porušil nasip ob reki Atrhafalaya je voda poplavila mesto Melville in prebivalci so se komaj rešili. Valovi so razrušili največji hotel v mestu, kj ie povzročil ludi poškodovanje ostalih hiš. Prebivalci so dobili povelje, da zapuste mesto že v ponedeljek zvečer, ostali pa so v mestu, misleč,, da bo nasip vzdržal. Vsled navala vode je bil odhod zelo otežko-čen, vlak je motal ostati na postaji. Večino ljudi so rešili s čolni.
V Grčiji ш revolucija.
Dunajsko grško poslaništvo najodločneje demantira vesli o revoluciji v Grčiji. Poslaništvo1 poudarja, da se v času niso prigodili nikaki nemiri in cla ni pričakovati nobenih izprememb.
v Atene. 18. maja. (Izv.) Agence Athene označuje v«e vesli o revoluciji na Grškem kot popolnoma izmišljene.
Karožalte .SBcvsnca'!
Ogledalo si je napisal zadnji »Kmetsk list«. V to ogledalo je zgodljc.l Žerjavov na predni blok dr. Stanovnikovo afero, hrvatski federaliste in občinske volitve. Kako lažnivi je to ogledalo, kažejo te-le ugotovitve :
Gosp. Ivana Stanovnika st. niso več kan .didirali zaupniki iz ljubljanske okolice. Pr tej kandidaturi »ljubljanski voditelji« nisi imeli nobene besede. Med zaupniki so ogromni večini kmetje.	-,
Gosp. dr. Ivan Stanovnik ni bil' član ii funkcionar nobene delavske organizacije.
Na političnem sestanku v Zagrebu je dr Korošec le poročal kot da ga prosita dr. Po lic in Stjepan Barič iu ni sodeloval pri nobe nih pogajanjih, kolikor nam je doslej znano HPS gre samostojno v volitve, pa če gre pro ti Radiču skupno z drugimi strankami, vemo da bo to slorila le tedaj, če bi bil skupen bo, proli Radiču v korist hrvatskemu narojki predvsem kmetu.
Odstavek o občinskih volitvah, pa j< »Kmetski lisi zverižil in popačil.
Zalo je ta članek »Kmetskega lista:; re; pravo gledalo pokvarjene politike SKS.
Д »Kmet in kmetski žep« je res v nc<
varnosti, kot pravi »Kmetski list«. Najbolj pa je v nevarnosti takrat, kadar so radičevci i vladi. RR vlada je bila vlada rubežni in kon. j kurzov.
Д Demokratska zajednica hoče volitve
[ Sarajevska »Pravda« od torka priobčuje uvod. i nik, ki dokazuje, da je današnji politični polo-, žaj nevzdržljiv in postavlja zahtevo, da na j Vukičevič-Marinkovičeva vlada takoj razpiše volitve, članek je pisan kot oficielni glas De-mokratske zajednice.
Д Proti SLS. Radičevci hočejo žerjavov-cem iztrgati bojno zastavo, ki naj vodi v bo vse neklerikalce proti klerikalcem. Pri tej svoji vnemi hiti »Kmetski list«, da bi bolj na debelo lagal o SLS kot »Jutro« in grše blatil vse, kar je v zvezi s krščanskim pokretoir med Slovenci. Mi sicer ne privoščimo nikomur, cla bi v grdobijah dosegel ali celo presegel julrovce, ugotoviti pa moramo, da radičevci uspešno tekmujejo za to prvenstvo.
Д Mož beseda. Tudi to poglavje si upa načenjati »Kmetski list« in pri tem psuje naše poslance, češ da so obljubovali, pa obljub ne izpolnili. Poslanci SLS niso nikoli obljubovali drugega, kot cla bodo v smislu zahtev sloven-skega naroda delali. To obljubo so poslanci držali in jo drže. To jim priznava ves parlament. Drugače pa je z »mož beseda« pri »Kmetskein listu«. To je list ljudi, ki so n demokratarjev postali samostojneži in se prelevili zopet v radičevce. To je glasilo »mož ki so bili že socialisti, avlonomisti, republikanci, inonarhisti, so sedaj radičevci in so pripravljeni biti jutri zopet kaj drugega. Taki ljudje pa nc bodo učili našega kmeta biti mož beseda, in tudi discipline ne. Morajo že najprej svoje ravnanje spraviti s temi pojmi t soglasje.
v Budimpešta, J8. maja. (Izv.) Radi mo tenj v električni napeljavi je bil sinoči v večernih urah velik del mesta brez luči. V gledališčih so bile predstave odpovedane.
Kaj se gođl đoma
Protifašistično akademsko zborovanje na univerzi.
Povodom provokatoričnega zborovanja faši-ilovskih akademikov v slovenski Gorici je akademsko dijaštvo ljubljanske univerze sklicalo včeraj ob 5. uri popoldne pred univerzo protestno jborovanje proti italijanskemu imperializmu. Zbo, rovanj se je udeležilo 400 do 500 akademikov ter mnogo drugega občinstva. Zborovalci so dali ogor-•eno, toda vseskozi dostojno duška svoji nevolji nad stremljenjem italijanskih fašistov, ki pomenja v svoji imperialistični ekspanzivnosti nevarnost za ves evropski mir.
Prvi je govoril jurist Iskra, nato jurist Lu mer, ki je naslikal z jasnimi besedami vae tatiranje vsakega kulturnega napredka in razvoja Slovencev v Istri s strani fašistov. Filozof G rali o r je poudarjal, da je treba v prvi vrsti protestirati proti vsakemu imperializmu in ogrožanju osnovnih, tako gospodarskih in socialnih, kakor tudi kulturnih človeških pravic. Tehnik Kara-d jo le je nato ironiziral razne megalomanične načrte italijanskega fašizma. Izvajanja vseh go-Tornikov so bila sprejeta s toplim odobravanjem. (Omeniti je treba tudi značilno dejstvo, da se je zborovanja udeležil tajnik tukajšnjega italijanskega konzulata, ki pa se je takoj odstranil, čim so ga zborovalci spoznali.)
Akademiki so se uvrstili nato v sprevod, ki ki je krenil proti Zvezdi, demonstrirajoč proti lašizmu. Pred italijanskim konzulatom je ustavil akademike kordon stražnikov. Policija je seveda po nalogu, da pred italijanskim konzulatom v sedanjem težkem položaju na noben način ne dovoli demonstracij, nastopila, vendar sodimo, da prestrogo. Ko je začela potiskati maso nazaj, je akademik jurist Logar, miren in dostojen fant, protestiral proti preostremu nastopu organov obla-Bti. nakar so ga aretirali in odvedli v policijski гарог. Sprevod je krenil nato skozi Nunsko ulico do policijskega ravnateljstva. Pri policijskem ravnatelju dr. Guštinu se je zglasila posebna deputa-cija z zahtèvo, da naj se Logar izpusli, akademiki pa so tako dolgo vztrajali pred rdečo hišo, dokler ili gosp. ravnatelj Guštin zahtevi ugodil in gosp. Logarja, ki tak ni nič hudega naredil, po polurnem prebitju v zaporu izpustil. Seveda je bila mladina zelo ogorčena in nato še demonstrirala po mestu, nakar se je proti večeru mimo razšla.
Slovesen prevzem zdravilišča Rogaška Slatina po mariborski oblasti.
Minulo nedeljo, dne 15. t., m., je zdravilišče Ha svečani način prešlo v posest mariborske obla-6ti. Ob 11. uri se je vršila v kapelici sv. Ane sv. maša, ki jo je bral konz. svetnik in nadžupnik Fr. Korošec. Maši so prisostvovali poleg funkcionarjev oblastnega odbo>a, uradništva in uslužbencev zdravilišča tudi predstavniki tukajšnje občine in drugih lokalnih uradov ter veliko prebivalstva. Po maši je bil sestanek v veliki zdraviliški dvorani, kjer se je izvršil svečani akt predaje oziroma prevzema. V imenu uradništva, delovodij ter delavstva je pozdravil ravnatelj dr. Šter novega gospodarja ozir. šefa, nakar se je v toplih in vzpod-bujajočih besedah zahvalil oblastni predsednik dr. Leskovar uradništvu ter vsem, ki so pripomogli, da se je ta odlični zavod spričo težkih razmer očuval na sedanji višini ter jih naprosil, da tudi nadalje posvetijo vse svoje moči napredku tega lepega zdravilišča, bisera naše rodne zemlje. — Na to je sledil banket, ki se je vršil v zdraviliški obedni dvorani. Po pozdravnem govoru dr. Leskovarja so govorili še dr. Šter, Kouz, svetnik in nadžupnik Korošec, dr. Ogrizek, dr. Kol-terer, Oblak, dr. Brabec, Verk, Turk, Hajnšek itd., izražajoč veselje, da je zdravilišče vendar enkrat prišlo v roke pravega lastnika ozir. gospodarja. Slavnost je trajala pozno v popoldne.
Katastrofalne posledice mraza in slane.
Slana, ki je padla 13. in 14. maja, je napravila po izrazito vinskem kraju v Svečini ob severni meji po goricah ogromno škodo. Uničen je po nekaterih vinogradih kar celi letošnji nastavek na trti. To pomeni naravnost katastrofo za celi okoliš. Že od leta 1886. ni bilo po Slovenskih goricah tako hude pozebe kakor letos. V letu 1902. je napravila slana le ob spodnjih obronkih nižjih vinogradov nekaj škode. Zopet se je pokazalo, koliko so višje ležeče gorice več vredne od nižjih. — Iz laškega okraja poročajo, da ni bilo od leta 1866. do 12. maja tako hudega mraza s slano kakor ta dan.
Catežke toplice.
Važen narodnogospodarski pomen za Slovenijo imajo naša priznana kopališča s svojimi učinkovitimi vrelci, izmed katerih uživajo nekatera že mednaroden sloves. Zato je razveseljivo, da se je pokazal pri nekaterih naših kopališčih v zadnjem času velik napredek, tako da lahko ustrezajo vsem stavljenim zahtevam inostranskih gostov.
Med drugimi kažejo v zadnjih letih izredno hiter razvoj tudi včatežke toplice« pri Brežicah. Čatežke toplice obstojajo nad 50 let. Še pred kratkim je bilo to kopališče navzlic izvrstni kakovosti zdravilnega vrelca le malo znano v širši javnosti, to pa vsled preskromnih prostorov, ki niso nudili zadosti udobnosti; tembolj pa so bile toplice priljubljene okoliškemu kmetskemu ljudstvu iz Dolenjske, Štajerske in Hrvatske. '
Sloves vrelca pa se je naglo razširil po vojski radi njegove izredne učinkovitosti proti rev-matizmu, išiasu in pri drugih posledicah vojnih poškodb.	'
Voda vrelca ima najvišjo temperaturo od vseh vrelcev na Slovenskem (46—48° C) in največjo radioaktivnost (radioemanacija znaša 6.48 Machejevih enot). Zato deluje zelo uspešno tudi pri kroničnih eksudatih, posebno pri ženskih boleznih in pri vseh kroničnih katarjih ter pri mnogih drugih kroničnih boleznih.
Kopališče se je popolnoma na novo preuredilo, razširilo in moderniziralo. Postavili so dve veliki novi poslopji z udobnimi stanovanji in z modernimi, deloma razkošnimi kopalnimi kabinami v poslopjih samih. Kadice se polnijo z motornim pogonom. Ker je temperatura vrelca za takojšnjo uporabo večinoma previsoka, je h kadicam izpeljana tudi voda iz vrelca, ki se prej v pripravnih hladilnikih ohladi. Tako je mogoče dati ko-pelji vsako poljubno temperaturo, kakor jo predpiše kopališki zdravnik, ki je v kopališču stabio na razpolago. Kopališče je električno razsvetljeno.
Za prvovrstno prehrano skrbi v novih prostorih skrbno upravljena restavracija, za dijete-tično hrano pa nova švicarija. V kopališču je vsakdanja poštna zveza in so na razpolago vsi časopisi. K 3 km oddaljenenem kolodvoru Dobova je k vsakemu vlaku vozovni promet.
Cene so se navzlic velikim materialnim žrtvam ад nove zgradbe kolikor mogoče prilagodile sedanflm časom in stanejo kopeli 7.50 do
Din, sobe od 18 do 45 Din, hrana 25 ozir. 40 Din na dan. V predsezoni, t. j do 30. junija imajo vsi gosti 25% popusta pri sobah.
Sezona se je dne 15. maja otvorila in je kopališče zdaj že v popolnem obratu.
V svoji lastnosti kot pravo ljudsko kopališče so Čatežke toplice velike važnosti za ljudsko zdravje in smo prepričam, da bodo v svojih lepih novih prostorih ustrezale tudi vsem zahtevam tujskega prometa.
Zato obisk kopališča toplo priporočamo.
Poletne obleke
suknjiče iz platna, listra — kakor vedno najboljši nakup pri tvrdki
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA.
V naročje prirodel
Bolezni nas običajno ne napadejo trenutno kot strela iz neba, razvijejo se polagoma iz vsakdanjih malih pre-greškov proti zdravju in ko je teh le dovolj, izbruhnejo bolezni naenkrat na dan.	(Hipokrat.)
Te besede veljajo v veliki meri za one, ki matere narave ne marajo, če jih še tako vabi in jim ponuja tisočere darove svojega neizčrpnega bogastva.
Borba za vsakdanji kruh jih zaklepa v delavnice, tovarne, pisarne, proeti čas pa preživljajo ponajveč v zaduhlem stanovanju, gostilniškem in kavarniškem dimu. In koliko je takih!
Najlepše solnce jih ne zvabi od litra, kart ali »interesantnih : knjig. Koliko telesne in duševne sile gre na ta način v prazen nič!
Neovientiranost o pomenu iu vrednosti človekovega pregibanja in življenja v naravi je tudi vzrok, da je toliko mladoletnega cvetja že tako zgodaj zamorjenega in da pogrešamo resnično vesele mladine.
Koliko zdravja je zapravljenega ob nedeljskih družinskih in družabnih »izletih«, ki se vrše največkrat v obliki enournega pohoda po prasni cesti do te ali one postojanke ^priznane kapljice«. Odveč bi bilo pisati še o prizorih, ki jih vprizar-jajo tako »okrepčane* osebe na poti proti domu ali na povratku v železniškem vozu.
Vmimo se nazaj k materi naravi, ona je največji vir zdravja. Zdravje pa je temelj zadovolj-nosti, je napredek naroda.
Izrabimo svoj prosti čas v naravi! Pojdimo na žitno polje, v senčnate gaje! Ob bregovih voda, belem produ ali na sivem skalovju, povsod nam ponuja priroda zaklade zdravja in pravega čistega veselja, ki razprši slnbo duševno razpoloženje, okrepi samozavest in pogum in dviga življensko silo.
Lepota prirode se zlasti v Sloveniji razodeva v toliko različnih oblikah in pojavih da ima vsakdo bogato izbiro.
Teror v Istri.
Gonja proti slovenskim in hrvatskim duhovnikom v Istri se nadaljuje z vso silo. S Krkavci se fašisti ne zadovolijo, hočejo novih žrtev. Spravili so se na Pomjan. Tudi v Pomjanu so zahtevali, da mora biti petje v cerkvi italijansko; zahtevajo, da morajo peti na koru šolski otroci, ki jih je naučil italijanski učitelj parijtolijanslrih pesmic. Skratka, dogodki v Krkavcin»« sedaj ponavljajo v Pomjanu, ki spada tudi pod šmarskega pode-6tata Rellija. Podestat Relli je doma iz llerpelj in se piše prvotno Ražman. Župnik v Pomjanu se je zahtevi fašistov zoperstavil, češ da nima za to škofovega dovoljenja. Fašisti so sedaj navalili na župnika in posebno na tržaškega škofa v listu »Popolo di Trieste«, ki je že znan po svoji proti-katoliški gonji. Istrski fašisti zahtevajo od političnih oblastev, da jih ščitijo pred provokacijami slovanskih duhovnikov; opozarjajo oblastva, >naj takoj posredujejo in preiščejo, ali ni morda kdo (u, ki ima skrite interese izzivati incidente.. .< Istočasno grozijo fašisti z novimi nasilji: »Poleg tega opozarjamo javnost, naj ne prerada verjame
—	ko bi se morebiti nahajale pred za' :>iii!iin izbruhom reakcije — znanemu refrenu o fašistov-skih nasiljih.-' Zakonita reakcija! Divjanje fašistov v Krkavcih je bil izbruh zakonite »reakcije«!
—	V nedeljo je scapobanda« Petris sklical sejo koprskega faja, na kateri je poročal o >provokaci-jah slovenskih duhovnikov, ki se ne smejo več tolerirati.« Napadel je tudi tržaškega škofa Fo-garja. — Kaj naj rečemo o teh ljudeh, ki danes vladajo Istro? Mussolini je prav te dni spisal uvodne besede k Turatijevi knjigi »Uno Rivolu-zione e un Capo«, ki vsebuje zadnje Turatijeve govore na agitacijskih potovanjih. Mussolini pravi med drugim, da fašisti »prve ure« (prvi Mussoli-nijevi tovariši, ki se mu niso pridružili iz golega koritarstva) občudujejo v Turatijevih govorih li-
Priroda vpliva na človeka blažilno in pomirjujoče, tako, da vsaj za nekaj ur pozabimo na skrbi in strasti, notranje viharje iu slaba nagne-nja, ki toliko motijo mirno življenje in so večkra/ težka ovira zdravja.
V smislu povedanega se je odločilo »Društve za narodovo zdravje v Ljubljani« in »Društvo za narodovo zdravje v Lukovici« ob priliki letošnjega praznovanja zdravstvenega dne prirediti na praznik dne 26. t. m.
>1. ZDRAVSTVENI TABOR« NA LIMBARSKÏ GORI
po sledečem redu:
Ob 10. uri 30 minut dopoldne cerkveno opra. vilo na gori. Ob 11. uri govori: Župan Franc Ce-puder: »O snagi na kmetih.« Dr. Živko Lapajne: >0 pomenu ultravijolčastih žarkov za zdravje iu bolezen«. Dr. Ivo Pire: >0 higienskem prerodu ljudstva«. Odmor, zakuska in prosta zabava. Oh 14. uri povratek z gore čez Kurnik v Lukovioo. Ogled prvega Zdravstvenega doma v Sloveniji. (Gostom so v domu na razpolago brezplačne ko-pelji.) Od 16. do 19. ure kino-predstave zdravstve-ne vsebine pri Vidicu.
Prijave sprejema »Društvo za narodove zdravje v Ljubljani«, Resljeva cesta 10 (šolska poliklinika) in »Društvo za narodovo zdravje v Lukovici«.
Udeleženci iz Ljubljane odhajajo z vlakom ob 5. uri 30, minut v Domžale, kjer čakajo vozovi za prevoz v Krašnjo.
Kdorkoli utegne, naj pohiti 26. t. m. na Lim-barsko goro, bližje k božjemu solncu, odkoder bomo gledali na prostrani svet pred seboj srečni in zadovoljni brez spon sebičnosti, zavisti in ozko-srčnosti.
Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani h» Lukovi ci.
I Svetovna marka: Cendre de	j
Ronge mandarine	1
Mourjnls — Parts B
nijo moralne intransigentnosti, proti koritarjem in kanalijam, ki izrabljajo fašizem v osebne namene. Tako je. Delucca, Relli, R' Este in De Petris so kanalije, ki jim gre fašizem skozi želodec.
0	tem so v Rimu že davno prepričani, a nikdo se ne zgane. Kanalije, korit ar ji? Res. a vzdržujejo jih slovenske občine, državo nič ne stanejo in po Slovencih udrihajo... Naj ostanejo pri koritu!
Da nc zažgejo hiše... V neki vasi na Vipavskem je neki gospod iz mesta vprašal 13 letno dekle, zakaj se je vpisala v fašistovsko mladinsko organizacijo -BaliJla», oziroma -/Piccole Italiane» (za deklice). Deklica je takoj odgovorila: .Sedaj vsaj vem, da ne bodo fašisti zažgali naše hiše...» Pač značilen odgovor. Nočemo reči, da je s tem dokazano, da tudi na Goriškem italijanski učitelji s takimi grožnjami silijo otroke v s.Balillo.>, kakor se dogaja v Istri. Pri vsem tem pa je odgovor mladega dekleta žalostno izpričevalo za fašiste.
Oviranje ljudskih veselir. V zadnjem času se je zdelo, da bo Goriška zopet nekoliko slobodneje zadihala, zdelo se je, da se bodo vsled bede in političnih preganjanj toliko preizkušenemu ljudstvu dovolile vsaj priproste ljudske veselice. Goriški prefekt je že izdal več dovoljenj, a prav te dni je pričel pihati mrzlejši veter. Dovoljenja se ne izdajajo več. Samo v nedeljo dne 15. maja so bile odpovedane kar štiri prireditve (v Rihemberku, v Idriji, Bovcu in Zaiolminu). Pač pa plesi so se vršili vsi! Nadebudna mladina» dobi dovoljenje tudi za dva plesa v isti vasi in v istem času! S plesi se pač lažje demoralizira prav tista mladina, ki bi se v društvih vzgajala, ako bi jih oblastva ne du-šila plesi tudi prinesejo financi več denarja.
Kupčija s češnjami je v Gorici pričela nekoliko pozneje kakor druga leta. Izredno mrzlo vreme in silna burja sta povzročila to zakasnitev. Vsled vremena bodo trpeli nekoliko tudi drugi poljski pridelki; burja je napravila precej škode na krompirju, fižolu in na trtah. Cena črešenj se ni še ustalila, ker je na trgu še premalo blaga in je izvoz še nemogoč. »Zgodnjice» so imele v začetku ceno okoli 3 lir, ki je seveda takoj padla na 2 liri; cena nojde še veliko nižje in če ostane pri
1	liri, bodo kmetje zadovoljni. Radi dviga lire bo gotovo tudi cena nižja. Nemški trgovci so se že
I pripeljali v Gorico.
Slovenci v Italiji
Tone Kralj sn njegove sfike i* Sfruškf cerkvi.
Ze prva novica, da bo župno cerkvico v Strugah poslikal Tone Kralj, me je spravila v precejšnjo radovednost. To pa ne zato, kot bi odrekaval Kraljem njih umetnosti, pač pa zato, ker jih v cerkvi še nisem srečal.
Redkokdaj zaidem v Struge, saj nimajo razen dobrega g. Andreja in pa imenitnega župnega patrona sv. Avguština, 1er te posebnosti, da leže v Suhi Krajini, skoro nič mikavnega. To pot pa, ko zvem, da je Kralj dokončal svoje delo, sem šel z največjo radovednostjo in pričakovanjem, prav kakor berač na svatbo. Oglasil sem se pri g. Andreju, ki je bil obiska vesel, pa željan tudi kritike.
Zunaj je bil majnik v cvetju in solnce in barve po.vsod. V tem majskem razpoloženju sva stopila z g. Andrejem v cerkev.
Prvi vtis me je nekoliko premotil. Oči vajene solnca in majskih barv povsod, so bile v mračni cerkvi za trenutek iznenadene. Samo Za trenutek! Polagoma so se raztegnile preko boleče križne svetlobe oken do arhitektonsko poudarjenih obočnih nosilcev in do stranskih polkrožnih slik.
Nekam mističen poseben občutek je napravil prvi vtis. Nič vsakdanjega, privajenega, tiîç solnčno jasnega, nekaj izrednega, skriv«-nostnega se je polastilo duše.
In zdaj se je oko vtopilo v čudovito harmonijo barv. Na koru so 4 angelski zbori.
S pesmijo so prišli od daljnih nedoglednih krajev v hišo božjo na zemlji. Tu pojo zdaj večno lepi: Sveto.
Čudovito je slikal angele Beato Angelico, mojstrsko jih je upodobil Van Eyck na gent-sV m altarju, a oba sta jih oblekla v bogate ornamente in jim dala velik odstotek človečnosti. Kraljevi angeli so priprosti brez nakitja, so božji duhovi in v tem še najbolj resnični. Med Van Eycko-ve angele bi se človek uvrstil, med Kraljeve se ne moreš.
V ladiji so 4 glavne slike: Življenje sv. Avguština. I. slika: Spreobrnjenje sv. Avguština. Oko strmi, duh razmišlja in kaj kmal najde mojstrsko v eno celoto vlito trodelno misel: Nedolžnost — greh — rešitev. Središče slike je Avguštin. Ves sam vase je zatopljen. Zanj ni sveta. Vse je pusto okrog njega. Ni ga predmeta, ki bi nas motil. Še drevo, pod katerim sedi, je skoraj golo in izkrivenčeno in daje poudarek težkemu duševnemu boju. Sebe tuhta, sebe razmišlja in tiste besede, ki se v zlatu blešcc okrog glave: Tolle, lege! V ozadju na zeleni tratici rajajo v krogu otroci, vsi brezskrbni in nedolžni. V hiši pa kleči Monika pred Marijino podobo in moli, Moli cela njena duša, moli vse njeno telo. Vse linije se izlivajo v en sam izraz: zaupna molitev.
Tisoče slik po raznih svetovnih galerijah je šlo kot v filmu mimo mojih oči, a malo tako priprostih in obenem tako globoko občutenih, kot ta Kraljeva. Prvi hip se nam včasih zazdi, da je Kralj še v svoji preprostosti preskop. Zastonj iščeš podrobnosti, zastonj malenkosti.
Trdovratno logičen je umetnik. Vse se utrne v eno samo misel in ta je velika, zato ne pozna malenkosti.
Obstala sva pri drugi sliki: Monikina smrt. Monika umira. V eni roki drži križ, z drugo se oklepa Avguština. Ob vznožju postelje kleči služabnik. Iz sobe je pogled na morje. Bele jadrnice plovejo v pristanišče Ne vem, ali je umetnik hotel poudariti samo kra-jevnost ali morda tudi simbol smrti. Naj bo karkoli, dosegel je na čudovit način oboje. Tako na lahno je prepletena nit simbolizma, in vendar ne moreš mimo nje. In ni v škodo sliki. Meni sc zdi, da ji daje še prav poseben čar. Tiha umerjenost v linijah izraža udanost in tolažbo vere.
»To je slika naših mater, prva pa naše mladine,« sem dejal. G. Andrej jih je enkrat pogledal in pristavil: Potem jc tretja slika nedolžnih otrok.« In prav je imel.
Angelček živ in pogumen nosi težko kan-glico z vodo iz morja in jo vliva v malo luknjico, Sv. Avguštin ga povpraša: Kaj vendar delaš? Angelček: Morje bom pretočil Avguštin: T^ga nc moreš nikoli! Angelček: Preje, kot boš ti doumel sv. Trojico.
Kot legenda otročjih dni, tako hitro nas osvoji ta slika. Sam ne vem ali naj občudujem resnobo svetnikovo ali moder odgovor skoro porednega angelčka. Kar ne morem se ločiti od tega nagajivčka. S sabo bi ga najraje vzei, tako se mi jc priljubil, seveda, čc ne bi bilo g Andreia zraven in se ne bi preveč zameril Stružancem. Kot bi sc žc bal za malega po-
redneža, mi g. Andrej pokaže 4, sliko: Sv. Av. guštin narekuje pisarjem.
Vsebinsko, mislim, je ta slika najmanjša. Poudarek je seveda ne svetnikovi učenosti. Na nizki stolici sedi s pisanjem v rokah in narekuje. Na obeh straneh v ospredju pišejo pisarji postarnih in preizkušenih obrazov. Težko je slediti učenjaku, težko doumeti vso skrivnost narekovanih besed: nam povesta dva pisarja, ki skoraj skeptično premišljujeta narekovanje. V šolo nas popelje ta slika in iz nje nikamor ven, zato bo ostala bolj tuja tudi ljudem, akoravno vsebinsko prav lepo zaključuje svetnikov življenjepis.
V presbiterij naju povabijo angelčki, ki so prišli iz zlatih nebes, v zlatih besedah: Pridite molimo Najsvetejši zakrament! V pres-biteriju so slike 4 evangelistov. Lc-te sem si vsaj jaz želel bolj originalno zasnovane. Da niso, je morda ozir na ljudi kriv, Zdi se mi tudi, da se jc umetnik preveč oziral na umetnostni okus ljudi in zato skvaril poudarjene arhitektonske člene z zlatimi pasovi, ki niso v konstruktivni zvezi z arhitekturo in so ludi simbolizmu tuji.
Častita! sem g. Andreju in bil vesel, da sta tudi naša Kralja prestopila cerkvcni prag in to gotovo nc na škodo cerkvcni umetnosti.
S temi vrsticami hočem le opozoriti na najnovejše d?lo naših mladih umetnikov in nić drugega (Kraija sta že slikata cerkve in kakor smo izvedeli, jima je poverjena taka naloga zdaj nekje na Goriškem. — Opomba uredništva.)	J. Prcaetnik.
T&nevne norice
k Majska deklaracija. Jugoslovanska matica naznanja, da bo brošura o majski deklaraciji dotiskana do 21. t. m. in se bo nato takoj odposlala vsem, ki so jo naročili.
k Organistoml Na občnem zboru organi-stov v Celju se je sklenilo, da bo odslej naše skupno glasilo »Cerkveni glasbenik«! To je zelo pameten sklep. »C. Gl.« jc strokoven list. Prinaša zelo zanimive članke o cerkveni in narodni glasbi, sezname in ocene naših skladb, poroča o organistovskih zadevah, razpise organistovskih služb, povrh pa še v vsaki številki lepe pesmi kot glasbene priloge. Stane samo 30 Din celo leto. Samo glasbene priloge so veliko več vredne. Kjer nima orga-nist dohodkov, da bi si zamogcl naročiti ta ist, naj prosi g. župnika, da mu ta list naroči. G. knezoškof mariborski je vsem župnim uradom priporočal, naj organistom naročijo ta list. Ako bomo vsi organisti naročniki, se bo list še znatno razširil. »C. Gl.« bo prinašal tudi vsa poročila v društvenih zadevah orga-nistov, n. pr. poročila o sejah itd, Naroča se: Uredništvo »Cerkvenega glasbenika«, I.jub-Ijnaa, Pred škofijo 12-1.
к Organisti in pokojninsko zavarovanje. Na občnem zboru organistov v Celju je bilo navzočih 87 organistov. Ko jc predsednik pozval tiste, ki so zavarovani pri pokojninskem zavodu, da vzdignejo roke, je bilo teh — 8. Žalostno! Kaj pa bo, ko pride starost in onemoglost? Tedaj bo vse prepozno! Torej sedaj na delo in vsi v organizacijo!
к Velik živinski in kramarsM sejem se vrši dne 25. maja 1027 pri Sv. Urbanu v Slovenskih goricah.
-A- Za rezervne častnike. Veljavnost začasnih železniških legitimacij (rumene barve) je z odločbo prometnega ministrstva podaljšana do 15. iunija 1927; od tega dne dalje bodo veljale samo nove železniške legitimacije (bele barve), ki bodo overjene od prometnega ministrstva ter bodo kolkovane z 10 Din. Z ozirom na to se pozivajo vsi rezervni častniki, ki so v posesti začasnih železniških legitimacij rumene barve, da jih vrnejo pododboru ter istočasno pošljejo znesek 10 Din za kolek. — Oni, ki so žc vrnili te legitimacije, naj naknadno pošljejo znesek za kolek, ker se zanje nove legitimacije ne bodo preje naročile. Isto velja za one, ki so na novft prosili za legitimacijo, pa je šc niso prejeli. — Društvo rezervnih častnikov — Pododbor Ljubljana.
к Neznana trtna bolezen? Iz laškega okraja smo prejeli: V vinogradih se kaže pri nas čudna prikazen, ki je doslej nismo opazovali. Mnogo najlepših trt je, kakor bi bile poparjene. Videti je, da so bolne. Kai je temu vzrok? Ali bi se dala ta uima odpraviti? Ker je slišati, da nastopa ta bolezen splošno po celem okraju, prosimo kakega strokovnjaka, da nas pouči in nam svetuje, kako bi bilo mogoče odpomoči.
к Dvignite ponudbe! Na razne oglase so došle naši upravi ponudbe pod naslednjimi značkami: Auto 999, Amerikanec, Ceno stanovanje, Hiša, Kapital, Soba, Takojšen nastop, Velik promet, Zdravo stanovanje, Zajamčena tajnost. Dotični, ki se jih tiče, naj se potrudijo po svoja pisma v upravo.
к Sestanek absolventk trgovske šole. V nedeljo dne 22. t. m. se bo vršil sestanek absolventk Slov. trgovske šole v Ljubljani, letnika 1916.-17. Snidemo se pred Trgovsko šolo v Zvezdi ob 10. uri.
к Obiskovalcem Jadrana Nebesna modrina, žarko solnce, sočen zrak, kamor seže pogled — morje — Jadran. — Telo se brzo okrepi, raztrojeni živci pomirijo, bledikasta lica ogore. — Mnoge žene se boje, da solnce in morski zrak škodita njihovemu teintu. — Temu nasprotno piše primarij dr. Fabjančič: Sam sem preizkusil Elida Citron Goldcream
in sc prepričal, da je ta krema res nekaj posebnega. — Lahko jo priporočam obiskovalcem Jadrana, ker varuje polt in daje teintu izredno finost.
к Novi potresni sunki v Srbiji. V torek ob pol sedmih so čutili v Srbiji nov potresni sunek, ki je imel epicenter zopet v okolici Rudnika. Pričakujejo se še nadaljni slabši sunki. Potres so čutili tudi v Novem Sadu.
к 200 hiš se sedaj gradi v Zagrebu. Gradbena sezija se izvrstno razvija.
•k 20 novih avtotaks dobi te dni Zagreb za vožnjo po mestu. S tem bo javni promet v Zagrebu prišel na najmodernejšo stopnjo. Vodi so ogorčena borba za koncesije prevoza z av-totaksi v zagrebški okolici. Merodajni činitelji so še obotavljajo izreči končno odločitev.
k Težko se jc ponesrečil. Od Sv. Ru-perta nad Laškem poročajo: V Sv. Petru župnija Sv. Rupert se jc zadnjo nedeljo ponesrečil fant Janez Lokošek, p. d. Fleričev. Padel jez z visokega kozolca, si siri eno roko, drugo izpahnil, izbil celo vrsto zob in sc sploh zelo težko poškodoval. Radi opasnih poškodb so ga prepeljali v celjsko bolnico. Vrlemu fantu želimo skorajšnjega okrevanja!
k Pred ckuženjem nas obvaruje Sano-iorm, idealno desinfekcijsko in toaletno sredstvo. V zalogi v vseh lekarnah in drogerijah.
k Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, nerodnosti želodca, utrujenosti, pobitosti, tesnobnostnem čutu imamo ■/. naravno »Franz-Joscf« grcnčico pri rokah domače sredstvo, ki skoro nikdar nn odpove, da se vsaka razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Joscf« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
k Schichtovo milo izda dvakrat več, čc se perilo namoči z Žensko hvalo.
k ITO — zobna pasta najboljša. -A' V Ameriko potujete najbolje na paro-brodili, ki so last Zedinjenih držav Amerike. Vsa pojasnila daje dr. Iv. Cerne, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva c. 6, poslopje »Ljudske posojilnice«.
iO>.
O Poročil sc je v Ljubljani podpolkovnik gosp. inž. Milan Jenčič z gdč. Olgo Golu-bič iz Zagreba.
O Slovensko katoliško akademsko starešinstvo priredi v nedeljo, dne 22. maja t. 1. skupen izlet na Vrhniko. Zbirališče je pred glavnim kolodvorom. Odhod iz Ljubljane (proti Rakeku) ob 6. uri .15 minut. Peljemo se do Preserja in potem gremo na Žalostno goro, kjer bo opravil sv. mašo ob pol 8. uri naš starte lina tov. Maks Miklavčič. Nato odhod proti Borovnici-Bistri k izviru Ljubljanice in na Vrhniko. Prihod na Vrhniko približno ob 12. uri, odhod domov ali ob ,17. uri 17 minut ali pa ob 20. uri 40 minut. Vljudno vabimo vse tovariše in celokupno naše akademsko dijaštvo, da se tega izleta v čim največjem številu udeleže.
O Ljudski oder v Ljubljani vabi svojo člane in članice, da se udeleže občnega zbora, ki bo v nedeljo, 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih.
O Krekova prosveta. Zveza delavk priredi šivalni tečaj s 1. junijem. — Odbor.
O Predavanje o religioznem problemu. Predavanje dr. Fr. C i b e j a se ne vrši v četrtek, dne 19. t. m., pač pa v petek, dne 20 t. m. ob 8. uri zvečer v Akademskem domu.
O Promenadni koncert godbe Dravske div. oblasti v Zvezdi bo danes, 19. t. m. od 17. do pol 19. ure.
© Delavstvo tovarne Kune ima sv. mašo dne 22. t. m. ob 9. uri na Rožniku.
0 Čevljarska zadruga naznanja interesentom, da so vrši pomočniška preizkušnja dno 29. maja t. 1. Tozadevne prijave, katerim je predložiti učno izpričevalo in izpričevalo o Obrtno-nadaljevalni šoli, se sprejema najkasneje do 25. t. m. v zadružni pisarni, Hrenova ulica št. 4. —r Načelstvo.
O Dela za pretlakovanj« Dunajske ccsto med Gajevo in Dalmatinovo ulico se prično v četrtek, dne 19. maja t. 1. Predvsem se odstrani obstoječi tlak, nakar se prične z urejevanjem in pregledom telefonskih ter mestnih električnih kabljev, vodovoda, kanalizacije in plinovoda ter napravo raznih odcepov iu priključkov na te napeljave. Cesta ostane vsled tega za vozni promet dalj časa zaprta, dočim bode električna cestna železnica do nadaljnjega na tem delu še obratovala brez prestopanja.
O Radiokltih bo danes zopet polnil akumulatorje. Člani naj izročijo akumulatorje oskrbniku veiesejma g. Logarju.
0 Tatvine. Minki Zemljičevi, ki stanuje Za (pradom, je neznan uzmovič odnesel usnjato torbico z 20 Din gotovine. — Trem delavcem pri stavbah na Mirju je neznan tat odnesel suknje z listnicami z manjšimi zneski. — Policija je aretirala nekega F. Č., ki je osumljen, da jo izvršil več kolesarskih tatvin ter nekega A. K., ki je baje ukradel več nianufakturnega blaga.
© Pretep. V barakah v Spodnji šiški sta se prepirala neki možakar in neka ženska. Možakar je v sv< (i brezobzirnosti pretepel žensko s toporiščeni sekire po glavi in hrbtu. Na policiji trdi, da je ženska najprej njega udarila s sekiro, nakar je še on njo.
© Belo in rjavo platno, šifon, gradel, cefir in razne vrste tiskovino dobite pri usodnih cenah pri Francu Pavlinu, Gradišče 0.
МагШот
□	Ljudska univerza. V ponedeljek, dne 23. maja bo predaval g. prof. Šilih o »Etičnem pouku v šoli«.
□	Romarski izlet. Možje in mladeniči iz župnije sv. Marije v Mariboru priredijo na praznik Vnebolioda romarski izlet v Puščavo, kjer bo pozno sv. opravilo. Popoldne ob dveh bo šmarnična pobožnost pri Sv. Lovrencu. Nato bo vrtna zabava, pri kateri sodelujejo vsi odseki katoliške omladine. Odhod zjutraj s prvim vlakom ob 5.38. Vljudno se vabijo vsi člani prosvetnih društev, osobito šc, ker si med potjo ogledamo tudi falsko elektrarno.
□	Blagoslovitev društvene zastave. Vsa
prosvetna društva v Mariboru in okolici se vljudno vabijo k slovesni blagoslovitvi nove društvene zastave v Melju, ki se vrši v nedeljo 29. maja v cerkvi Matere milosti ob pol 10 dopoldne. Popoldne priredi društvo izlet na Slovensko Kalvarijo, kjer bo šmarnična pobožnost. Zbirališče na dvorišču omladinskega doma, Cvetlična ulica 28. Odhod ob pol 3 z omladinsko godbo. — Odbor.
□	»Maribor« ima danes v četrtek pevsko vajo za mešan zbor. Vadili bomo pesmi za izlete, ki jih nameravamo v poletju prirediti v naše obmejne kraje.
□	Poslopje za carinarnico v Mariboru. Glavno ravnateljstvo carin jo predlagalo mestni občini mariborski, da ta postavi iz kal-drminskih dohodkov poslopje za carinske urade, skladišča, pošto in stanovanja carinikov. Občina bi naj to poslopje postavila za carinarnico, a carinarnica bi za urade, skladišča in drugo ne plačevala nikake najemnine, pač pa bi uradniki plačevali kot najemnimo za stanovanja samo stanarino, ki jo dobivajo od države. Glavno ravnateljstvo hoče, da bi se že to leto začelo zidati. Kje bi poslopje stalo, bo določila posebna komisija.
□	Častniški dom priredi v soboto 21. t. m, ob 21. uri družabni večer, na katerega se
Snaini zobie.
Dobro žvečenje je polovica pro-bavo. V to so potrebni zdravi zobje. Kdor hoče svojo zobo kar največ mogoče dobro ni,so vati, naj rodno vporablja PEBEOO pasto za zobe. Okus je prijelen in osvežujoč.
f^cbcsco t'asla ш
vljudno vabijo cenjeni gostje, ki posedujejo stalne pozivnice. Ker je ta prireditev tako. rekoč zadnja v letnem periodu, vabi k obilni udeležbi odbor.
□	Vsem rezervnim častnikoml Komanda mariborskega vojnega okrožja javlja, da veliko rez. častnikov predlaga prošnje za napredo vanje direktno ministrstvu za vojsko in mor narico ter da prihajajo tc prošnje nerešene na to komando v svrho popolnitve manjkajočih podatkov in prilog. V svrho hitrejše rešitve teh prošenj razglaša komanda marib. vojnega okrožja, da imajo vsi rez. častniki take prošnje, glasom ukaza komandanta dravske divizijske oblasti predlagati samo tej komandi svrho nadaljnje odprave službenim potom. V tozadevni prošnji mora vsak prosilcc točno navesti dan, mesec, leto in št. služb. voj. lista, s katerim je bil sprejet v našo armado tet tudi točno naznačiti kedaj, kje in koliko orož r.ih vaj je odslužil od 1. 1921. dalje. Vsaki prošnji mora biti priloženo nravstveno spričevalo, prošnja sama pa kolkovana s 5 Din.
□	Pravilno beri v včerajšnjem »Slovencu« da socijalisti lezejo sami v svojo pogubo.
□	Zgodaj je začel. V torek sta prišla trgovino Tipel na Kralja Petra trgu 2 šolarja ter kupila za 1 dinar sladkorčkov. Medtem ko j t: prodajalka dajala sladkorčke, se jc posrečilo 11 letnemu Ivanu R. zmakniti 25 kosov čokolade ter jih stlačiti deloma v žepe, deloma za strajco. Trgovka ga je še pravočasno opazila in izročila stražniku.
□	Nezgoda. Včeraj so dospeli v Maribor na tovornem avtomobilu učcnci ljudske šole pri Sv. Trojici v Slov. goricah pod vodstvom nadučitelja g. Franca Goleš. Ogledovali so si mesto ter prišli v mestni park, kjer je g. Golcš nenadoma spodrsnil ter si pri padcu zlomil levo roko. Prenesli so ga v palačo vel. županstva, od koder ga jc rešilni oddelek prepeljal v bolnico. Vodstvo šolarjev je nato prevzel mariborski učitelj g. Skala.
KANDIDATNA LISTA ZDRUŽENIH STRANK ZA OBČINSKE VOLITVE V CELJU.
Slovenska ljudska stranka, Narodno-radi-kalna stranka in Gospodarska stranka v Celju so za predstoječe občinske volitve sklenile dogovor za skupni nastop ob teh volitvah. Legitimacija, ki so jo te stranke dobile ob zadnjih oblastnih volitvah v Celju, jamči za gotov uspeh koaliranih strank v volivnem boju za občinsko zastopstvo. Združene stranke v Celju so postavile sledečo kandidatno listo, ki bo v vrsti kandidatnih list druga:
I. Kandidati za občinske odbornike.
1. Dr. Goričan Alojzij, odvetnik- 2. Dr, Ogrizek Anton, odvetnik. 3. Rebeuschegg Fran, hotelir. 4. Posavec Andro, lekarnar. 5. Janič Makso, posestnik. 6. Dr. Slcobcrne Jurij, odvetnik. 7. Brinar Josip, ravnatelj mešč. šole. 8 Dobovičnik Franc, trgovec. 9. Dr. Vrečko Dragotin, odvetniški kandidat. 10. Koschii Franc, kovaški mojster. 11. Možina Ivan, upravitelj jetnišnice. 12. Lcčnik Anton, urar. 13. Gračner Franc, sluga. 14. 2umer Josip, gostilničar. 15. Dr. Wolf Kristjan, pravnik. 16, Dr, Voršič Alojzij, odvetniški kandidat. 17. Koren Anton, viš. drž. redar v pok. 18. Iiohnjcc Miha kiparski mojster. 19. Cvirn Tomaž, invalid, 20. Zupan Anton, gimnazijski ravnatelj. 21

ra тагтивалдт елетчг
Potovanje po Orlenfu.
Luxor (Egypt), 9. maja 1927.
V soboto, 7. maja, smo odrinili ob pol 9 7. brzovlakom v Gornji Egipt. Vozili smo se ob znamenitih krajih. Kakih 30 km ob železnici je bila lepo nadelana cesta, seve samo z Nilskega blata, s stebri in slavnostnimi zastavicami, ker se je drugi dan, v nedeljo, vozil po tej cesti v avtomobilu egiptski kralj Fuad L, da jc otvoril v Fajumu, v oazi libijske puščave, vodovod in električno napeljavo. Po naši poti ob Nilu se je pretakala stara, slavna kultura. Grški filozofi so hodili po njej, poslušali modrost staroegiptskih svečenikov, čitali njih modroslovna dela, ter zidali na tej podlagi svojo grško filozofijo. Že prej pa jc vplivala ta egiptska kultura na hebrejsko sv. pismo. Mojzes je našel tu primere za bogoslužn? svetišča, oblačila, pisatelji hebrejske modrosti so poznali egiptsko modrost in jo ovekovečili v sv. pismu. Nekateri grški filozofi, kakor Plotin, so bili tudi tu v Assiutu rojeni in so oplodili grško filozofijo z egiptsko duhovniško znanostjo. Zopet drugi so hodili po tej poti, da so s svojim vzgledom učili nov način krščanskega, popolnega življenja, kakor sv. Anton puščav-nik, ki je imel svojo puščavniško votlino blizu mesta Atfiha, in sv. Hilarion in drugi. Nestor, slavni patriarh v Carigradu, ki ni hotel priznati nauka kat. cerkve, da ic Marija mati božja, je živel tu v oazi Kharje v pregnanstvu
ter jc umrl v mestu Akmian, ki se je nekdaj imenovalo Panopolis. Videli smo na potu tudi egiplsko temo, toda nc ene izmed deseterih šib božjih, ampak le mesto, ki sc imenuje Tema. V temi šele, proti 23. uri, smo prišli spoteni in prašni od 14 urne železniške vožnje v Luksor, v hotel, ki se tudi po mestu imenuje.
Drugi dan, na vse zgodaj, sem bil pri koptski službi božji, 7. Rimom združenih Koptov. Uboga jc cerkvica, ubogi duhovniki, ubogo ljudstvo, ki sc jc zbralo k tej siromašni službi božji. Moški imajo tarbuše na glavi, nekateri še celo ovite bele turbane. Ženske pa se stiskajo pod vplivom muslimanske ženske zapostavljenosti pri stranskih vratih, da bi dobile drobtinice službe božje. Lepša pa jc rimskokatoliška cerkev, kjer smo mi imeli svojo službo božjo, in kjer je bila ob pol 9 slovesna služba božja za luksorske katoličane. Frančiškani so pripeljali svoje gojence v ccrkcv, redovnice pa svoje gojenke, ki so imele na glavi črn pajčolan, da tako posnemajo ali se prilagajajo muslimanski navadi, da naj bo ženska zakrita. Muslimanska navada jc do najnovejšega časa to strogo izvajala. Novoturški vladar Kemal paša pa odpravlja tc stare navade, ki se opuščajo tudi tako same od sebe. Musli-mank, ki bi bile popolnoma zakrite, tudi na očeh in čelu, je žc zelo malo. Zakrivajo šc spodnji del nosa in ustnice, toda tudi to žc ч nrn/ornim pničnlannm, tnkn da je postalo to zakrivanje žc sama potvara. Moderne go-
spodične hodijo že take, kakor pri nas dame v »veliki žalosti«, t. j. s pajčolanom na obrazu. Toda ta pajčolan pri mohamedanskih eman-cipirankah ni več samo črn, ampak tudi moder, rjav, bel itd.
Naše študijsko ogledovanje to nedeljo in prih. pondeljek je bilo silno naporno. Vročina je merila že zjutraj ob 6. uri 24" Celzija, opoldne pa jc bilo v senci 35°. Ogledovali smo si Khonov tempelj, Amonov tempelj in luksorski tempelj, tc čudeže staroegiptske arhitekture, krasote, veličastnosti, bogastva. Amonov tempelj se je smatral kot eden izmed svetovnih čudežev. Iz luksorskega templja je prišel cn obelisk v Pariz, dočim še drugi sameva ob razvalinah in slabih, smrdljivih kočah iz blata prebivalcev Luksorja, ki je v svojem evropskem delu 7. lepimi hoteli seve krasen. Pokrajina Luksorja jc veličastna. Prav so imeli faraoni XVIII, dinastije, da so si tu pozidali svojo rezidenco, slavne stovratne Tebe, ki jih opeva žc Ilomer v 9. spevu. Od teh Teb stoje samo imenovane razvaline treh templjev. A kar so storili tebanski faraoni za svoje grobove, to je preseglo vse naše pričakovanje, dasi smo o tem že vse čitali v knjigah. Na zapadni strani Nila v gorski dolini belili pečin so si v gorovju pozidali svoja grobišča, nekako tako kakor kristjani takakombe v Rimu. Prevrtano in izdolbeno jc gorovje na dolgo in široko. V rovih, v teh koridorih ali kamentih kapelicah nn jo vse polno napisov, slik, iz katerih sc posnema cela zgodovina dotične dobe. Naj-
nižje, globoko doli v pečinah pa je ležal faraon kot mumija po največ v trojnih krstah. Tut-enk-Amonov grob je zdaj zopet zasut. Neverjetne zlatnine iz groba so v Kairskem muzeju. Kaj jc bilo tu zlata nakopičenega, to presega vse pojme. Risbe in grobišče pa jc trpelo, ko so ga odprli; zato je zdaj grob zopet zasut. Vcličastno-grozna je ta »Dolina smrti«, kjer so na eni strani sami grobovi kraljev na levo in desno, na drugi strani pa grobišča kraljic, vmes pa različni templji. V' teli luksorskih templjih so si kristjani nekaj časa priredili cerkve. Na stebrih se šc vidijo krščanske slike. Pozneje, v najnovejši dobi pa so beraški Fclahi postavili v razvaline svoje blatne koče. Spomeniška oblast je izgnala tc Fclahe, njih blato pometala iz svetišč, ter zavarovala razvaline.
Grozna vročina in napori pri ogledovanju teh spomenikov staroegiptske kulture ob pekočem solncu večno vedrega modrega neba so spravili nekatere naše člane do tega, da so morali posvečati podvojeno skrb za ravnotežje srca in želodca, dočim so bili v Spodnjcii: Egiptu kaki jestveni pogreški hitro odpravljen s postom in droženko iz Slovenske Bistrice Danes sem sc žc kopal ob 5. uri zjutraj; voda naravnost iz vodovoda, me je komaj ohladila Ko to pišem, ob 18. uri, kaže toplomer št vedno 35" C, znoj mi teče s čela, v glavo pf se mi zaganjajo sitne muhe, kakor se v na1 zaganjajo ubogi Fclahi s svojo vedno prošnje za bakšiš.
Koncilja Alojz, poštni poduradnik. 22. Gradt \ Bogomir, ključavničarski mojster. 23. Cestnik Anton, profesor. 24. Borlak Josip, trgovec. 25. Rischner Ivan, poslovodja. 26. Fcrk Josip, okraj, tajnik v pok. 27. Stermccki Rudolf, trgovec. 28. Prevolšek Ivan, čevljarski mojster. 29. Anžlovar Andrej, poštni kontrolor. 30. Kol-šek Avgust, major v pok. 31. Modic David, sod. oficijal v pok. 32. Hrastnik Anton, nad-mlinar, 33. Meštrov Rok, posestnik.
II. Kandidati za namestnike obč. odbornikov;
1. Pretrier Josip, fin. pregl. v pok. 2. Thaler Milan, železniški inžener. 3. Kač Franc, hišni posestnik. 4. Potekal Matevž, čevljar. 5. Kmecl Franc, hiš. posestnik. 6. Pik Miha, drž. redar v pok. 7. Erman Franc, pošt. uradnik. 8. Grašcr Josip, učitelj. 9, Vrečko Ivan, viš. sod. ofic. 10. Jagodič Blaž, brzojavni mojster. 11. Kager Konrad, pasar. 12. Konhajzlcr Karol, trg. pomočnik. 13. Riliar Ivan, invalid.
14.	Dečman Ferdinand, mesar in gostilničar.
15.	Lasbachcr Anton, kaplan. 16. Gorenjak Konrad, trg. in čevljar. 17. Slaje Martin, pek. pomočnik. 18. Pogačar Josip, invalid. 19. Škod-nik Jurij, mizar. 20. Brzic Vinko, trgovec. 21. Kronovšek Jakob, pletar. 22. Pšakcr Franc, invalid. 23. Svetličič Leopold, žigosač. 24. Se-lič Florijan, železničar. 25. Kopinšek st. Andrej, kapetan v pok. 26. Kristanšck Jurij, mlinar. 27. Lajnšič Ludvik, izvrš. sod. uradnik. 28. Rabzelj Josip, sodni sluga. 29. Zadravec Jakob, hotel, vratar. 30. Plešnik Mirko, delavec. 31. Mahor Feliks, učitelj v pok. 32. Pau-novič Svctozar, trgovec. 33. Skale Martin, oskrbnik.
& Porodniški oddelek celjske- bolnice. Na
željo priobčujemo dobesedno pojasnilo, Iti ga )e prejela podružnica našega uredništva v Celju od vodstva javne bolnice v Celju z ozirom na naše ugotovitve glede razmer v porodniškem oddelku te bolnice: Z ozirom na notico, ki je pod naslovom »Porodniški oddelek celjske bolnice ^ tzSlu v Vašem c. listu št. 1C5 z dne 11. maja 1927 v rubriki Celje, blagovolile sprejeti sledeče pojasnilo: Ob prevzemu celjske bolnice v jugoslovansko državno upravo je Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani imenoval za bolnico specijalista gvnekologa ter tako vstvaril gyneko-loško-porodniški oddelek, ne da bi bil preskrbel za oddelek potrebne prostore. Za prvo silo st& odstopila kirurgični in interni oddelek v celem štiri bolniške sobe, v kojih se je gynekološko-porodniški oddelek provizorično nastanil. Žal pa je ta provizorij vkljub ponovnim opozoritvam vodstva, da зо razmere na tem oddelku nevzdržne, ostal do danes tak kakor je bil. Nezadostni prostori že sami po sebi nas silijo, da se moramr» pri sprejemu bolnic na ta oddelek omejevati na najnujnejše slučaje, kar seveda izziva kritiko javnosti, ki zvrača krivdo na nas. Vsled odhoda šefa oddelka na študijski dopust, se je število bolnic na tem oddelku zmanjšalo. To priliko je porabilo vodstvo, da je začelo z rcnoviranjem oddelkovih prostorov, kar se bo tekom tega leta izvršilo rudi na ostalih oddelkih zavoda, ako bodo sredstva to dopuščala. V kolikor so bili prostori na razpolago na drugih oddelkih, so se bolnice premestile. Kar se tiče operacijskih prostorov sla šefu oddelka na razpolago operacijski dvorani kirurgičnega oddelka. Kar se pa napadov glede tega oddelka tako med občinstvom kakor žal tudi v časopisju v obče tiče, ugotavljam, da so bile razmere v pogîecîu porodniških in gvnekološ'nih slučajev r.a naši bolnici za časa avstrijske «prave že mnogo slabše. (Podčrtalo vodstvo bolnice. Op. uredn.) Ker nI bilo za ta oddelek določenih prostorov, su se mogli sprejemati samo posamezni najtežji, smrtno-nevarni slučaji, dočim se na socijalne ra/mere ni moglo ozirati, kaltor se to danes pri nas vrši. Z odličnim spoštovanjem — vodja bolnice: Pnmarlj dr. Ivan Rajšp.
& Županstvo občine Celje okolica nas prosi za objavo sledečega opozorila: Ob priliki razgUi-sitve vojaškega razporeda v letu 1927. se le opazilo, da se vodijo v razporedu mnogi obvezniki, ki za vojaško službo očividno niso sposobni, 1er se vodijo kot taki le radi pomanjkljivosti evidence. Da bi se temu odpomoglo, je treba, da se javijo dotični obvezanci h komisijskemu pregledu. Tozadevni pregled se vrši samo ob priliki vsaico-Ictnega rednega nabora. Vabijo se torej vsi vojaški obvezanci, stanujoči v občini okolica Celje, rojeni v letih 1877. do 1900., ki mislijo in se čutijo, da so nadaljno vojaško službo nesposobni, da se takoj javijo pri občinskem uradu na Bregu radi vpisa v tozadevne sezname. V interesu vsaiccga posameznika, ki se vodi v evidenci kot sposoben, a je v resnici nesposoben, je torej, da si svoj» vojaško razmerje uredi, ker le na podlagi komisijskega pregleda se določi njegova sposobnost ter dobi v slučaju nesposobnosti izstavljeno tozadevno potrdilo in se jih črta iz evidence sposobnih.
& Razpis službe. Mestna občina ccliska namerava za letošnjo kopalno sezono (približno tri mesece) nastaviti blagajničarko za obe mestni kopališči ob Savinji. Tozadevne prošnje z navedbo plačilnih zahtev je vložiti do 1. junija pri prea-sedništvu mestnega magistrata.
■©" Šmnrnični govor v opatijski cerkvi govori danes — v četrtek 19. maja — preč. gospod Anton Catuta, mestni kaplan v Celju.
& Neprevidni vozniki. V ponedeljek je vozil po Ljubljanski cesti proti Žalcu avto SL-I-259, V bližini Lcvca je hotel prehiteti dva voznika, ki ■ila hodila po poti za pešce, dočim sta njiju voza brez vodstva vozila po desni strani ceste. Ko sta slišala avto, sta hotela h konjem, Eden je prišel srečno preko ccste, drugi je bil nerodnejši in celo nekoliko vinjen, pa je prišel pod avlo in dobil lažje poškodbe. Avto ga je takoj prepeljal v bolnico.
Poročeni so bili 17. aprila Filip Krovina, Čevljar, s Katarino Puh v Laškem, S. maja pa v Marijagraški ccrkvi Franc Likar, železniški uradnik iz Zidanega mostu, z Mihaclo Knez, hčerjo železničarja iz Modrica.
Umrli so: 22. aprila: Jakob Pušnik, 74 let star, iz Ojstrega, 23. aprila: Franc Košir, 74 let, vpokojen rudar iz Koretnega, 1. maja: Antonija Krašovcc. 21 let, 3. maja: Janez Krajnic, 72 let, f. maja: Ivan Vede, 73 let, 12. maja: Terezija Ko-kol,
83 let, Marija Krajnc, 64 let in Juri Hrastnik, 66 lel, 13, maja; Janez Rehar, teden dni in 1(1. maja: Stanislav Omahna, rojen 1. maja. Med temi je umrl Janez Krajnc nanagloma. Zaposlen je bil v hosti pri podiranju drevja, pri tem pa se je ivr-nil hlod nanj in Ca ubil. Bil je glohokoveren mo*. Ponesrečil se je ravno tam, kjer je pred petimi leti zadela podobna nesreča tudi njegovega brala Franca.
Slana. Tudi tukaj je naredila slana občutno škodo na drevju in polju, posebno v srednjih legah, Na nekaterih njivah je tako požgala, da je bilo treba nanovo preorati in obsejali.
Preselitev. Okrajni zastop je preselil svojo pisarno v posojilniško hišo na Glavnem trgu št. 60 ter je prepustil svoj dosedanji prostor okrajnemu glavarstvu na razpolago, ker so bili dosedanji pisarniški prostori glavarstva že pretesni.
Laško — mesto? V soboto 7. maja se je raz-ncscl glas, da je došlo obvestilo o povzdigi Laškega v mesto. Za to čast je že lansko leto občinski odbor Zaprosil in tudi že plačal pristojbino. Ta čast je v lepem skaldu s preteklostjo in zgodovino Laškega, Tudi la čas ima Laško vse pogoje za čast mesta. Najmlajšemu mestu se želi najboljšega razmaha, zlasti v industriji.
Sredice o®> Savi
Otvoritev čatežkih topl;c. Preteklo nedeljo so se otvorile čatežke toplice, ki slovijo vsJcd svoje zdravilne moči proti revmatizinu, išiasu in drugim posledicam vojnih poškodb. V predsezonl, ki traja do 30. junija, imajo vsi gosti 25 odstotkov popusta pri cenah za kopeli in sobe. Cene kadt-cam so od 7.50 do 15 Din, sobam a od 18 do 4S Din, dnevna oskrba od 18 do 40 Din. Državni nameščenci iz Brežic imajo letos le v predseziji ob delavnikih 25odstotni popust pri kopelih, rtočim je dosedaj običajni popust skozi celo sezijo ukinjen.
Ekshumacija. V sredo so na tukajšnjem pokopališču izkopali dne 11. febr. 1927 umrlo Marijo Druškovič roj. Balon, da so jo prepeljali v rodbinsko grobnico v Gradec.
Posledice mraza. V preteklem tednu je vsled nenadnega mraza in slane nastala škoda predvsem v ravnini pri fižolu in krompirju, Dočim |e fižol uničen, se bo krompir zopet obrasel. Prt ostalih njivskih posevkih druge škode ni, kakor da je v splošnem rast za 14 dni zaostala. V bregovih slane ni bilo in tudi vinski trs ni trpel.
TrfteipJfe
Praznovanje pri rudniku. Ta teden se bo pri rudniku praznovalo v petek, soboto in nedeljo, to je tri dni. Drugi teden se namerava tudi nekako toliko dni praznovati. Vseh teh praznovanj je bojda krivo, ker ni naročil in so zaloge v Trbovljah, Zagorju in Hudijami pri Laškem polne.
Ceste so začeli škropiti. Včeraj so začeli škropiti glavno cesto od stare občine do stare bolnice; sedaj sicer še bolj za »poskus«, ker ni cev dovolj dolga, da bi segala od enega do drugega hidranta. Naročena je pa druga daljša ali menda še celo škropilni voz. Po izreku »Jutra« se menda ni škropljenje cest na njegovo »pobudo : upeljalo.
Jugoslovanska Matica ima v četrtek zvečer ob 8. uri pri g, Dimniku svoj sestanek, da sc pogovore o proslavi lOletnega jubileja majske deklaracije.
Strelska družina vabi za soboto zvečer ob 8. uri vse one, ki imajo veselje do streljanja, na sestanek, da sc vpišejo kot člani družine. V kratkem začne društvo delovati.
Razstava del obrtniških vajencev. V nedeljo 22. maja ob 8. uri se otvori razstava del obrtniških vajencev. Razstava bo odprta štiri dni. Vstopnine ni.
•i ; " ' 'i» л • A
ф Podnižn'ca Jugoslovanske Matice prrrecli v nedeljo, 29. maja t. 1., povodom desetletnice majske deklaracije proslavo s sledečim sporedom; Ob 10. uri predpoldne bo predavanje g. profesor)« Aliča v Društvenem domu ter deklamacije, ob 11. uri pa povorka po mestu z godbo. Manilesta-cije sc bo udeležila vsa mladina osnovnih in meščanskih šol ter realne gimnazije. Meščanstvo prosimo, da omenjenega dne razobesi zaslave ter se v velikem številu udeleži proslave v spomin tega zgodovinskega dogodka, v katerem sc zrcal! krepka volia, samozavest in narodna zrelost. Mla-' dina praznuje obenem svoj »Mladinski dan«.
0 Nova avtozreza. Ga. M. Petrovič jc zaprosila za koncesijo avtovožnje Breg pri Plu ju—Leskove« v Halozah. Poskusna vožnja se vrši dne 24. t. m. Komisija naj posveti stanju avta več pozornosti in tudi šofor mora bili vesten, ker je lo v interesu potnikov, pa tudi živine, ki zabrede slučajno na cesto in se ji lahko pripeti nesreča kot pretekli teden ubogemu svinjetu v Spuklju pri Ptuju, ki ga je šofer kar posredini povozil.
© Proračun okrajnega zastopa je po večkratnih ureencali vendar odobren in je za one občine, ki so predložile urejene proračune, že otvorjen kredit v znesku 100.000 Din. Upanje je, da bo kmalu tudi Drava občutila vpliv 5 milijonov dinarjev, ki jih je prejšnja vlada določila za ureditev njene struge.
ф V Panonski ulici je otvoril g. Ivi Sluhec kavotoč, kjer imajo obiskovalci tudi priliko vsak večer poslušat radio-koncert. Lokal je v prejšnji vojašnici in je prav okusno prirejen.
SlaveMslka l£F€ifiiMk
Dar Amerikanrov, Pevski zbor v Turnišču ie iz Amerike dobil 95 dolarjev. Denar je nabrala med rojaki v Chicagi Bara Rajlar iz Gomilic. Ker zbor nima nikakih dohodkov, je bil velikodušni dar z veseljem sprejet. Uporabi se za nabavo harmonija, da ne bo Ireba imeti pevskih vaj vedno v cerkvi, kakor se je to dosedaj godilo.
Za nagrobni spomenik, takoj po smrti kaplana Vladimira Fokyja v Dolnji Lendavi se je osnovni odbor z namenom, da se priljubljenemu pokojniku čimpreje postavi nagrobni spomenik. Prispevanje se vrši v veliki meri in skoraj ni hiše v župniji, ki pri delu za postavilev spcimenika ne bi sodc'oval.i. Precejšnji zneski prihajajo tudi iz župnije Dobrovnik, kjer .je umrli prej kaplano-val. Nabralo se je že več tisoč dinarjev in tako jo upanje, da se bo na dan prve obletnice smrti dvigal nad grobom spomenik.
Nova šola. Poslopje osnovne šole v Gornji Lendavi no odgovarja potrebam, ki jih nalagajo razmero. Zalo se je začela akcija, da se postavi nova šola. Kakor doznavamo, je v la namen nakazanih (JO.OOO Din državne podpore. Ker se za zadevo zanima tudi g. okrajni glavar dr. Lipovšek, nt dvomn, da bo imela akcija uspeli. V interesu uspešnega pouka in vzgoje je pa tudi želeti, da se nova šola po možnosti letos spravi pod streho.
Ponos Um s® mlm
Da bo oprava nežna ter ročna dela zavidanja vredna, si nabavljajte
c i p k e
(kleklane ali fillet) v špecijalni zalogi tisoče vrst cipk pri Ivrdlii
T. EGEH,
Sv. Petra cesta štev. 2.
Šmartno ob Paki. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 22. majnika, zgodovinsko poučno predavanje »Francoska revolucija«. Govor bo pojasnjevalo 58 lepih skioptičnih slik. Predavanje se vrši ob 3. uri popoldne v stari šoli. Vstopnina za povrnitev stroškov, kakor zadnjič. Člane in goste prisrčno vabi — odbor.
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori na Vncbohod, 26. t. m„ krasno ij^ro s petjem v petih dejanjih »Mala pevka«. Sledi še burka-enodejanka »Kje jc meja«. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Začetek igre bo ob pol 4. uri popoldne.
Slovenske Konjice. V soboto in v nedeljo, dne 21. in 22. t. m., se mudi v našem trgu g. kne-zoškof dr. Karlin z namenom, da opravi obrede inštalacije in inlulacije novega nadžupnika lu arhidiakona. Vsa župnija, predvsem pa mladinske organizacije, se pripravljajo za lep sprejem visokega gosta. Kakor doznavamo, se vrši sprejem g. knezoškofa ob 5. uri popoldne. Ob pol 9. uri zvečer pa priredi tukajšnji orlovski odsek slavnostno akademijo v dvorani Katoliškega doma. Radi izbranega sporeda bodo posetniki prired.tve imeli bogat užitek. Zato vsi prijazno vabljeni.
Šmartno pri Slovenjgradru. 14. maja t. I. smo poklonili zaslužnemu nadučitelju v p. g. Simonu Šalamunu župani občin Šmartno, Legen in Gola-vabuka v znak zahvale za njegovo 35 letno požrtvovalno delovanje na šmartinski šoli diplomo častnega občanstva vseli Ireh občin. Slavnost, katero jo še posebno povzdignil s svojo navzočnostjo starosta lavant, škofije, zlatomašnik g. dekan Ivan Lenari s g. kaplanom Pretnarjem, jo otvoril šmar-tinski župan g. Ferdo šoli s podelilvijo diplome, umetniško delo akad. slikarja g. I. Kosa. Govorniki so slikali nesebično, vedno na obči blagor umerjeno delovanje sivolasega slavljenca v najrazličnejših javnih zaslopih, šoli in občini, ter zlasli poudarjali pogum, s katerim je v vojnem času branil kot vzor-narodnjak domačine. G. Šalamunu tisočkrat hvala za vse, kar sle storili za nas. Čeprav so odselite od nas, dolgoletno Vaše tukajšnje delovanje nas druži, ostanite z nami, saj Vas vsak pošten šmartinski faran ljubi. — V nedeljo dne 22. maja bo praznovala naša Marijina družba 20 letnico svojega obstoja. Pri tej priliki bo sprejetih 22 novih članic in bo akademija s pestrim sporedom.
£fislblfanslcG alG<đ№če
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek 19. maja (v opernem gledališču): BOBHOV
KOŽUH. Gostovanje berlinskih igralcev. Izv.
GOSTOVANJE BERLINSKIH IGRALCEV.
Danes zvečer nastopijo berlinski igralci v Hauptmannovi komediji »Bobrov kožuh», v katerem so imeli pri vseh svojih nastopih najlepši uspeh in želi najsijajnejše ocene. Predstava bo v opernem gledališču. Naročene vstopnice za to predstavo bodo na razpolago samo do 12. ure dopoldne, pozneje se bodo oddaie v razprodajo, na kar posebno o]>ozarjaino.
Gostje, ki se vračajo s svoje turneje po Balkanu, kjer so bili povsod navdušeno sprejeti, se pripeljejo v Ljubljano ob tri četrt na dve popold. Na kolodvoru jih pozdravita v imenu upravo Nar. gledališča g. upravnik ing. Kregnr in v imenu Združenja igralcev g. Danilo. Po sprejemu gredo gostje v holel »Union».
МагЊог&1к€> gleđSšče
Četrtek, 19. maja ob 20. uri: PRI BELEM KONJIČKU. Ab. B. Petek, 20. maja ob 20. uri: BOBROV KOŽUH (Der
Biberpelz). Gostovanje berlinskih igralcev. Sobota, 21. maja ob 20. uri: 1NGEBORG. Gostova
nje berlinskih igralcev.
Gostovanje berlinskih igralcev se vrši v petek 20. (Bobrov kožuh) in v soboto 21. t. m. (Inge-borg). Za drugo predstavo so na razpolago še sedeži in stojišča, za prvo pa samo še stojišča. P. n. občinstvo se naproša, da dvigne rezervirane vstopnice najdalje do četrtka 19. t. m.
»Pri belem konjičku» v abonmanu. Na željo mnogih abonentov so bode dala šaloigra »Pri belem konjičku» tudi v abonmanu, prvič v četrtek dne 19. maja za ab. B.
Kinfige in гем/е
»Naš č'olnič.« Ker sc je več cenj. naročnikov pritožilo, da niso prejeli 3. štev. Našega čolniča«, sem o tem obvestil upravo v Gorici. Odgovor jo sledeč: »Vse štev. >N. Č.» so še na razpolago, a tretja je pošla. Ker pa se nam je javilo lopo število novih naročnikov, bomo tretjo številko šo enkrat natisnili in jo vsem interesentom naknadno poslali.» če še kdo ni prejel vseh številk »N. Č.», naj blagovoli sporočiti, da bom o vseli (obenem) obvestil upravo. — Golobic Lojze, bogoslo-veo, Ljubljana.
Sienkiowicz H., Polop. Iz poljščine prevedel dr. Rudolf Molè V LJubljani 1027. Založila Tiskovna zadruga. 13. in 14. snopič. Izšel je nadaljni (ivojni snopič velikega Sienkiewiczevega romana »Potop», ki ga že drugo leto izdaja Tiskovna zadruga. Dobijo se še vsi dosedanji snopiči, katere dobe naročniki po znatno znižani oei. Zato opozarjamo vse ljubitelje lepih knjig "a ta zanimivi roman iz poljske preteklosti.
Naše ffifaštvo
J. k. a. (1. Danica,-, V četrtek dne 19. main 1927 ob 8. uri zvečer se bo vršil sestanek Danice. v društveni sobi. Predavanje dr. Ušeničnika o »Križu na gori * in predavanje dr. .1. Mohoriča o smereh ш delovanju poliL krožka. Člani, pritlilo
vsi! Tovariši iz bratskih društev vabljeni! Šesta* nek se prične točno ob N.
Bolgarski krožek ima danes v četrtek ob šestih popoldne 5. sestanek. Predava tov. Avsenak: Kulturni položaj Bolgarije. — Zarja.
TurisiiUa
Zidani most. Kakor je bilo sklenjeno občnem zboru, priredi posavska podružnica 5PD v nedeljo, 22. t. m., izlet na Lisco. Naša prijazna, lahko dostopna planina bo gotovo privabila ta dan obilico izletnikov. Iz prijaznosti sodeluje že-lezničarska godba iz Zidanega mosta.
Siiorl
VSKM ŠPORTNIM ORGANIZACIJAM V HLOVENI.il.
Po podpisani organizaciji sklicani sestanek športnih organizacij v svrho priprav za IX. olim-pijado je sklenil sledeče:
Osnuje so skupni odbor vseli športnih organizacij v Sloveniji, ki bo vodil idejno in materijelno propagando za IX. olimpljado.
Vsaka sporlna organizacija delegira v ta odbor enega svojih članov. 0>!bor se nato konstituira sam, izvoli eksekutivo in prevzame delo. Svoje delo vrši v sporazumu z Medjusaveznim odborom za IX. olimpijado v Zagrebu. Za Maribor in Celje so osnujejo lokalni odbori z enakim ciljem.
Konstituiranje tega odbora se vrši v petek dne 27. t. m. v damskem salonu kavarne Emona. Vse organizacije se naprošajo, da sporoče ime svojega delegata na naslov podpisanega saveza in da odpošljejo tega delegata na konstituiranje odbora dne 29. t. m.
Prosimo, da sklepajo odbori posameznih športnih organizacij na podlagi te objave.
Pripominjamo še, da se je sestanka udeležilo 10.športnih organizacij,'med njimi vse 3 zveze, ki imajo svoj sedež v Ljubljani. Jugoslovanska zimskoeportna zveza v Ljubljani. a >•« »
Nogometni program prihodnje nedeljo. Na
igrišču ASK Primorja se odigra v nedeljo 22. t. ni. semifinnle med Ilirijo in Primorjem za prehodni pokal LNPa. Zmagovalec igra na praznik 20. t. m. 21. t. m. absolvirnla Ilirija in llermes naknadno 21. t. m. afsolvirata Ilirija in llermes naknadno svojo ponovno prvenstveno tekmo; drugorazredno
I rvenstvo se nadaljuje s tekmo Panonija in Slavi-ja, 20. t. m. pa igrata K rakovo: Svoboda.
Prva bcncinska potrošnja vožnja. Sekciji Avtomobilskega kluba v Ljubljani in Mariboru priredita v nedeljo 29. maja t. 1. na progi Celje — Velenje — Gornji Grad — Kamnik — Domžale — Vransko — Celje — Rogaška Slatina prvo bencinsko potrošno vožnjo. Prireditev bo družabnega
in športnega značaja. Tekmujoča vozila se uvrste v kategorije po nabavnih cenah. Ocenila se bo samo vporaba bencina, ne oziraje sc na vozno brzino, čeprav je slednja kot minimum v posa-meznili kategorijah normirana. Obležitcv vsakega vozila je predpisana. Ker' je bencinska potrošna vožnja prva te vrste v Jugoslaviji in bo zanimiva že vsled tega, ker se bo oficijelno ugotovilo, koliko bencina porabi kako vozilo, sc pričakuje Številna udeležba. Da bo udeležencem dana možnost po prestani preizkušnji tudi pozabavati se, se )o izbral kot cilj Rogaška Slatina, ki bo nudila vsa okrepčila in zabavo. Prijave za bencinsko potrošno vožnjo se sprejemajo v obeh tajništvih Avtomobilskega kluba v Ljubljani in Mariboru.
SPORT V SRBIJI.
V	»Sport-Tagblattu» beremo o športu v Srbijt tale dopis:
»Šport tam doli jo še zelo mlad. Sicer so pred svetovno vojno gojili v Belgradu in Kragu-jevcu nogomet, a belgrajska moštva so bila od Novega Sada in Subotire vselej občutno poražena. Semintja so se vršile tudi olimpijske tekme (lahka atletika), seveda brez vsake šole. Včasih na primer so priredili maratonski tek, ki se ga je udeležilo tudi veliko kmetov. Ti so tekli večkrat kar v svoji navadni obleki, večkrat bosi, in so se sami sebe z vrbovo šibo naganjali. Ni čudno, da jo bilo dosti nezgod.
Po vojski je dobil sport bolj urejene oblike. Veliko je bilo dijakov, ki so študirali v Oxfordu, Parizu itd., ki so se seznanili tam z modernim športom in so ga zanesli domov v Srbijo. Z veliko vnemo so začeli doma z. delom; največjo pozornost so posvelili nogometu.
Srbska mladina je zelo nadarjena in rada igra. No mara pa posebnih priprav, ki jih zahtevajo drugo sporlne vrste. To je tudi vzrok, zakaj ravno nogomet tako gojijo. V najkrajšem času Je prišel Belgrad na zagrebško višino. Ni še dolgo, ko so mogli Hrvati premagati Srbo z velikansko razliko v goalih, danes na primer pa borbo Gra-dj.inskega z belgrajsko Jugoslavijo ali z BSK lahko imenujemo jugoslovanski derby. Z Jugoslavijo vred se je ol;ropil ludi njen belgrajski tekmec BSK, za njima je prišlo v zadnjem času Jodinstvo. Četrti klub, Soko, ima najlepše igrišče, a je zanemarjeno. Tudi Šunmdijo in Slavijo prištevajo prvemu belg,rajskemu razredu.
Drugi in Iretji razred štejeta vsak šest klubov. Vrhu tega je polno takozvanih travnih klubov. A travnikov ni toliko kot klubov, in to je za razvoj belgrajskega športa velika ovira. Veliko zaslugo za sport si je stekla Jugoslavija, priredivfi si novo in popolnoma moderno športno igrišč« Srbsko občinstvo Je med najboljšimi.
V	zadnjem času procvita boksu t šport; zelc dobro bi bilo, če bi dobili belgrajski bokserji več krat obiske iz inozemstva, da bi se privadili tehniki.
Na slabem sla bazena in lahka atletika. V obeh teh vrstah jedosîi talentov, manjka pa izkušenih funkcionarjev. Vrhu tega ni imel Belgrad doslej nobenega tekališča. Tudi v tem oziru bo pomagal novi s|>orlni prostor »Jugoslavije», ir lahka atletika more gledati v boljšo bodočnost. Ve-
/
Sarvat paša,	Alfred Smith,
novi egiptovski ministrski	newyoràki guverner, ki bo nastopil
predsednik.	pri prihodnjih volitvah kot kandidat
za predsednišlvo Združenih držav. -Smith ie katoličan.
Francoske čeie pred francoskimi kocesijami v Sanghaju. il=111=111=111=111=111=1 H=111=111=111=111
Slika na levi:
Prinzesa julijana, nizozemska prestolonaslednica, edina prestolonaslednica v Evrop»
IWJIUMW lil I	fYifYfr^TW" » "nr*r«i I«~4i<*-» IfVwV » iifvVv
lîko lepih daril taka na prireditev lahkoatletskih tekem.
Tudi na deželi je dosti močnih klubov, ki so priredili že večkrat tudi lahkoutlelske tekme, omeni m(1 Kragujevae, Niš, Skoplje, Šabac, Le-skovac. Zato zaključno lahko rečemo: Srbija potrebuje trenerje in nekaj volje za resnejši športni trening, pa bo na višini njenih zahodnih sosedov.*
Mnenje dopisnika se nam zdi zelo pravilno. Naš materijal je dober, je izvrsten, samo iztrenl-rati ga je treba. Kdor je kdaj gledal naše vojake z juga pri metanju kamna itd., je lahko videl, kako izborni atleti so to. Le izvežbati jih moramo.
ŠPORTNE ORGANIZACIJE V BELGIJI.
Povodom meddeželne tekme med Belgijo in Nemčijo so priobčili nemški listi zanimive podrobnosti o belgijski športni nogometni organizaciji.
Belgijska nogometna Zveza je denarno med najbolje organiziranimi zvezami na svetu. Šteje skoraj 1000 klubov — Slovenija bi morala imeti sorazmerno okoli 70 klubov — ; teh klubov denarno poslovanje nadzoruje zveza sama, vsi klubi morajo vse vstopnice dobiviti samo pri zvezi in morajo vsak leden polagati račun o tem. Na ta način je zveza zmeraj najn.itančneje poučena o vseh dohodkih svojih klubov. Davke klubov napram državi in mestom plačuje zveza. Razni davki vzamejo nad 30% dohodkov, a dobi nogometna zveza od morajo vse vstopnice dobivati samo pri zvezj in vzdržuje iz 20 uradnikov obstoječo upravo.
Zveza ima eno najlepših hiš v Bruslju, pravo palačo. Prav tako razpolaga zveza v primeri z drugimi državnimi zvezami, tudi iz največjih držav, z ogromnimi premičnimi in nepremičnimi sredstvi. Omenimo samo štiri velike avtomobile za prevažanje posameznikov, tekmovalcev, zvez, klubov.
Kar se tiče gledavskih množic, se Belgija lahko meri z vsemi nogometnimi državami. Mednarodne tekme v Bruslju in Antwerpu, gleda navadno 30.000 do 40.000 gledavcev, boj z Anglijo in s Holandijo. največjim tekmecem Belgije, jih je privabil tudi že 50.000. Bruselj in Antwerp imata štiri naprave za 30.000 do .">0.000 gledavcev, solidno in smotreno zgrajene večinoma iz betona, skrbno negovane, s čudovito arhitektoniko ob glavnih vhodih. To so prave sportue palače. Glavno zaslugo na izrednem dvigu belgijske zveze ima njen prvi tajnik Alfred Verdyck.
Socialni ve&inîte
Fašisti in 10. konferenca mednarodnega urada deia.
Neposredno po zaključku mednarodne gospodarske konference se otvori dne 26. maja 10. konferenca mednarodnega urada dela v Ženevi, na katero bodo poslale vse države, članice društva narodov, tako svoje oficijelne kakor tudi delodajavske in delavske delegate. Izmed vseh držav sveta pa ima »svobodo-umna« Italija pod vodstvom duceja Musso-linija z mednarodnim delavskim uradom največ težav. Vse od tedaj, ko so začeli fašisti razbijati in požigati delavske domove ter ustanove, uničevati delavske tiskarne in liste, trpinčiti in pobijati urednike delavskih listov ter strokovne tajnike do nezaslišanega umora delavskega poslanca Matteottija pa do oživo-tvorjenja reakcijonarnega zakona o delavskih sindikatih, si je fašistovski režim nakopal na glavo sovraštvo vesoljnega mednarodnega delavskega sveta. Ne samo organizacij moskovske komunistične ter amsterdamske socialno-demokratske internacijonale, marveč predvsem celo mednarodne zveze krščanskosocija-lističnih strokovnih organizacij z iitreško centralo na čelu. Gospod Edmondo Rossoni, fašistovski strokovni tajnik in običajni italijanski delavski delegat za konference mednarodnega delavskega urada, si jc doslej, četudi diplomatsko podprt v najvišji meri, pač dovolj zastonj prizadeval, dobiti si v Ženevi pečat pravega delavskega zastopnika. Kakor en mož so vedno dejali delavski delegati in delavski sindikati svetu: ne! Fašisti niso in ne bodo nikdar zastopali italijanskega delavstva na mednarodnih konferencah!
Razumljivo je torej razburjenje, ki vlada tako v Italiji kakor v mednarodnem delavskem svetu baš te dni, ko stojimo neposredno pred zasedanjem 10. konference mednarodnega delavskega uvada, vprašujoč se, kako bo pač letos odrezal v Ženevi fašistovski delavski delegat signor Edmondo Rossoni.
Minister Grandi je dne 1. aprila t. 1. izustil v rimski poslanski zbornici tele besede:
Fašistovska vlada ne bo več trpela strahopetnih periodičnih kričanj proti fašistovskemu strokovnemu gibanju, katera insccnirajo konference mednarodnega delavskega urada, in jc
sklenila v danem slučaju revidirati svoje stališče napram mednarodnemu uradu dela.«
»II Lavoro d' Italia«, osebno glasilo Ros-sonijevo, je te ministrove grožnje koj drugi dan podčrtalo, pristavljajoč med drugim: »To se pravi, da se bo fašistovska vlacla oficijelno pritožila na društvo narodov, kakor hitro bi konferenca mednarodnega delovnega urada sprejela morebiten protest zoper italijanskega delavskega zastopnika. In nič več ne bo plačevala stroškov za tako izzivajoč in obrekujoč organ kot jc mednarodni urad dela. Italija je eden najvažnejših članov društva narodov. — Mednarodni delovni urad nastopi na ta način začetek svojega konca. — Fašistovska strokovno gibanje je danes postalo bistven sestavni del italijanske države. Po svoji juridično korporativni organizaciji se razteza na vse gospodarstvo. Letos ne bomo dopustili niti najmanjšega napada na katcregakolisibodi delavskega delegata, ki je kot zastopnik fašistovske države saerosanet.«
Tako torej v čisto fašistovskem smislu! Delegati faš>stovske Italije so saerosaneti! Niti najmanjšega napada na njihove pravice ne bodo trpeli! — Toda: Pravice konference, pravico delegatov, določene po mirovni pogodbi, teh pravic fašistovska Italija ne priznava!
Fašistovska Italija je prelomila načelo svobode strokovnih organizacij, je razgnala delavske sindikate in z najhujšim nasiljem ustrahovala delavske mase. Sedaj pa pride in grozi mednarodnemu uradu dela za slučaj, če bi se delegati konference poslužili svojih pravic! Prav zares bi se bilo treba vprašati, ali v Rimu sploh poznajo značaj mednarodnih konferenc in društva narodov?
Že na lanski konferenci je izjavil gospod Nolens, da bi bilo prav, ako bi se spor glede Rcssonijevcga mandata končal; kajti ti spori dajejo povod za naravnost »rituelno debato«, kot jo je krstil lansko leto predsednik. Koncem koncev bi se gospoda Rossonija še lahko verificiralo. Saj debate in sklepov v bistvu ne bo preobrnil. Toda, če misli fašistovska Italija, da bo tako kot v Italiji ustrahovala s pestjo tudi mednarodni delavski svet, se bridko moti.
Grožnje fašistovske Italije mednarodnemu uradu dela v Ženevi pa imajo letos še prav poseben pomen; 10. konferenca tega urada, ki se otvori 26. t. m., bo namreč med drugim razpravljala tudi o svobodi delavskih strokovnih organizacij. In to je tisto, česar duce Mussolini in njegova nasilna društva ne prenese. Fašizem in svoboda sta si kakor dva nasprotna tečaja. Da bi Italija krila svoj poraz, da bi se kolikor toliko ubranila obsodbe, ki jo bo brez dvoma doletela na predstoječi 10. konferenci mednarodnega delavskega urada, identificira svoje usiljene in nesvobodno izvoljene delavske delegate s službeno Italijo in s faši-stovsko državo! Raje bi hotela razbiti mednarodni urad dela in društvo narodov, kakor izpremeniti svoj krivični kurs.
Celo tako daleč gre fašistovska Italija, da zahteva odpust gospoda Cabrinija, socialno-demokratskega uradnika, ki ga je nastavil mednarodni urad dela, in to samo zato, ker z njim ni več zadovoljen fašistovski diktator. Res se dogaja, da vlade več ali manj pritiskajo na ravnatelja mednarodnega urada dela, koga naj nastavi, da bo bolje držal zvezo med uradom in državo, ki jo zastopa. Toda lep bi bil pravni položaj uradnikov mednarodnega urada dela, ki bi bil odvisen od vsakokratnih režimskih izprememb posameznih držav! Mednarodni urad dela bi se na ta način ne stabiliziral nikdar.
Vse to dokazuje dovolj jasno, da fašistično kolesje v glavi še ni urejeno. Nas je ozmerjala zadnje čase Italija z Balkanci,. . Naj Rim po mete pred svojim pragom! Chr. socialista.
KITAJSKA ZMEDA.
Pariz. 18. maja. Še v tem tednu se bodo sestali poveljniki severnih armad in sklenili enotno vodstvo. Najbrže se bo pri tej priliki proglasil Čnngcolin za diktatorja.
Sangaj, 18. 5. Severne čete napredujejo s treh strani. Zavzele bodo Hankan brez boja. Odpor hankanskih čet je popolnoma zlomljen, dočim se je položai severnih čet bistveno zboljšal.
Produkcija premoga v Sloveniji v marcu.
Že dalj časa pričakovani padec produkcije se zrcali v podatkih za marec. Še v februarju je bila produkcija, v marcu, ko bi bilo zaradi povečanja števila delovnih dni pričakovati povišanje mesečne produkcije, je zabeleženo znižanje. Začela so se že praznovanja v večjem obsegu.
V	marcu 1927 je bilo nakopanih 147.544 ton napram 168.021 tonam v februarju, 173.108 v januarju in 134.070 v marcu lani. Skupno je v prvih 3 mesecih t. 1. znašala produkcija 488.073 ton napram 461.776 tonam v prvem tromesečju 1. 1.
Oddali so premogovniki (v oklepaju podatki za februar; vse v tonah) železnicam 76.219 (82.835), brodarstvu 570 ( 632), industriji 47.228 (43.805), ostalim 9411 (15.424); izvoz je znašal 3067 (3619), sami so porabili 10.255 (11.790). Iz teh podatkov je razvidno da je vzrok zmanjšane produkcije predvsem v znižanju odjema železnic ter raznih strank, ki porabljajo premog za kurjavo doma, zaradi ugodnega vremena v marcu ga pa niso toliko porabili kot navadno v marcu. Skupno so torej oddali premogovniki 146.750 ton, kar pomeni, da je oddaja zaostala za produkcijo za 804 tone.
To se pozna pri zalogah, ki so narasle od 67.895 ton začetkom marca na 68.699 ton koncem meseca. S tem so približno zopet prišle na višine dosežene sredi septembra lani po najnižjem eta-nju koncem decembra.
V	številu delavstva se že poznajo redukcije. Povprečno je bilo tekom marca zaposleno 8595 (v februarju 9325) delavcev; znižanje stanja torej za 730; uradnikov je bilo v marcu 272 (v februarju 270), paznikov pa 257. ozir. 257.
Pomladanska pozeba na vinski trti.
Letos so ponekod tudi pri nas napravili ledeni možje občutno škodo po vinogradih. Mnogi ne vedo, kako je s takimi trtami ravnati, posebno, kjer je mladje pozeblo sedaj sredi maja. Naikratko hočem povedati in našteti različne načine pomladanske pozebe in sicer: 1. če so očesa ali popki ♦ako rekoč še v volni pozebli, tedaj poženo pod-očki nanovo, ki so le deloma rodovitni; glavni pridelek je seveda odpadel. Veliko hujša je seveda zimska pozeba, ki uniči prav za prav ves pridelek in podočki, ki so prav za prav drugega razreda, tudi če poženo, niso rodovitni; v tem obstoji razlika med pomladansko in zimsko po-zebo popkov. 2. Poganjki pozebejo, ko so dolgi 3 do 6 cm, popolnoma ali pa le deloma; tukaj je najbolje počakati en dan, da postane škoda pregledna. Nepoškodovane poganjke pustimo seveda pri miru, medlem ko vse ostale poškodovane od-ščipnemo ali podberemo z drugimi nerodovitnimi poganjki vred, kakor je pač navada pri manda-nju. V primeru, da moramo podbrati veliko mladja na isti trti, potem moramo pustiti več nerodovitnih divjih poganjkov, da bomo imeli spomladi kaj rezati. Sicer pa poženo podočki kmalu nanovo tudi tu in pričakovati je še majhen pridelek. 3. Mladje pozebe v dolžini 15 do 25 cm, in sicer lc vršički ;*arod je ostal neprizadet. Ta primer se je ponekod pri nas letos dogodi L Tu se pa mora odmrle tlele takoj odstraniti, najbolje gladko odrezati, drugače trpi spodaj stoječi zarod ter se posuši. Pozebli deli listov namreč močno izhlapevajo vodo in odtod izvira nevarnost. Ako pa so pozebli celi poganjki z zarodom vred, potem jih odrežemo z nožera do podočkov na pol centimetra dolžine proč od lanskega losa.
Redko pozebejo trte, ko je mladje že 35 do 50 om dolgo, če so posmojeni le vršički, je najbolje vse skupaj pustiti na miru.
Vsa ta dela imajo namen, da ohranimo trto v dobrem stanju; ne smemo pa pozabiti, da moramo pozeble trte gnojiti še v istem letu in sicer najbolje s čilskim solilrom, da se trte opomorejo. Na 1 oral se vzame približno 40 kg čilskega soli tr a. Zelo priporočlijvo je tudi, če se gnoji trtam tudi obenem s superfosfatom (100 kg na oral) in 60 kg kalijeve soli (na oral). Pri bodoči režnji pozimi se moramo tudi na pozebo ozirati. Treba je vzgajati nov rodni les ter izbrati le dobre mladiko aa šparone.	Fr. KaloL
Občni zbori. D. d. Salus v Ljubljani družb, pis. Aleksandrova 3. junija ob 16. (Regularia, izpre-memba pravil glede poslovnega leta in zmanjšanje števila uprav, svetnikov na min. 9) ; Vzajemna posojilnica, r. z. z o. z. v posvetovalnici zadruge dne 3. junija ob 16; Oblačilnica za Slovenijo v Ljubljani, r. z. z o. z. 27. maja ob 16 v poslovnih prostorih; Gospodarska zveza, r. z. z o. z. 31. maja ob 17 v poslovnih prostorih.
Likvidacija. Konjerejska zadruga za noriiko pleme v Konjicah, r. z. z o. z. je prešla v likvidacijo.
Konkur* je razglašen o imovini Franca Pod-platnika, trgovca v Ormožu; roki 21. daj, 25 junij in 9. julij; nadalje o imovini firme Anton Šenčar, oblačilnica v Ptuju; roki 21. maj, 25. junij in 9. julij.
Živinski sejem v Ljubljani 18. t. ni. Dogon je bil: 279 konj, 22 volov, 37 krav, 6 telet, 183 prašičkov za rejo; prodanih je bilo 42 konj, 19 volov, 14 krav, 5 telet in 210 prašičkov za rejo. Cene so bile sledeče: konji po kakovosti komad 500—400o I)in ; voli I. 10—11 Din. II. 9, III. 8, krave debele 5—7, klobasarice 3—4 Din; teleta 12—14 Din. vse za kg žive teže; prašički za rejo po komadu 200 do 300 Din. Cene volom posebno prvovrstnim so poskočile. kar je nemara pripisovati majhnemu do-gonu.
Dne 18. maja 1917
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.485—13515 (13.48—13.51), Italija 308.94—310.94 ( 309.27—311.27), London 276.20-277 (276.20—277), Newyork 56.70-56.90 (56.725—56.925), Pariz 222—224 ( 222.25—224.25). Praga 168.20—169 (168.20-169), Dunaj 8—8.03 (8.005—8.035), Curih 10.935-10.965 (10.925-10.961).
Curih. Belgrad 9.13 d. (9.13 (L), Budimpešta 90.60 (90.60 d.), Berlin 123.22 d. (123.21 d.), Italija 28.36 d. (28.45 d.), London 25.24 d. (25.25 bi.), Newyork 520 d. (520 d.), Pariz 20.3725 d (20.362 bi.), Praga 15.40 d. (15.397 d.), Dunaj 73.15 (73.12), Bukarešt 3.21 d. (3.25 d.), Sofija 3.76 (3.76 d.), Madrid 91.20 (91.25 d.), Varšava 58 (57.95 d.), A m-sterdam 207.95 (208. 05 bi.).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4725, Kodanj 189.30, London 34.46, Milan 38.73, Newyork 709.60, Pariz 27.78, Varšava 79.20. Valute: dolarji706.50, francoski frank 27.87, lira 38.68, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.99.
Praga. Devize: Lira 183.67, Zagreb 59.15, Pari/, 131.70, London 163.39, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 84.50—85, voina odškodnina 339.50—340, zaslavni lisit 20—22, kom zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. krel. 150 den., Merkantilna 98-100, zaklj. 98^ Praštedio-na 850 den., Kred. zavrni 160—170. Trbovlje 495 b.. Vevče 130 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 84.75—85, ngrari 51—52, vojna odškodnina 340 zaklj. maj 339.50— 340 junij 342 bi., Hrv. esk. 96.30 zaklj., Hipobanka 61.50—62, Jugobanka 93—01, Praštediona 850-860 Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 495—505, Slavonija 28—29, Trbovlje 485—495, Vevče 135-137.50.
Dunaj. Podon.-saveka-jadran. 81.50, Alpine 47.50, Greini'z 7, Kranjska industrijska 48, Trbovlje (50.20, Hrv. esk. 13.60, Leykam 11.06, Hipobanka 8.73, Avstr. tvornice za dušik 39.05, Mundui 172.
BLAGO.
Ljubljana. Tendenca za les čvrsta, za dež. pri delke neizpremenjena ; zaklj. les 4 vag Kurzi ne izpremenjeni.
Ê .--v'. V', •. . "	.-..-.-vr -yfc..V .•-'-!■•'.■
KDOR SKRBI ZA SVOJE-ĆEVUE
gfPfp^
Pasto
Orel
Odsekom in srenjam ljubljanskega orlovske? okrožja. Okrožni občni zbor in okrožni svet, ki j bil sklican za nedeljo dne 22. t. m., se s ter prelaga, o čemer se srenje in odseki obveščajo.
Orliški krožek v Šiški vabi vse svoje članic na redni dekliški sestanek v četrtek zvečer v sj mostansko dvorano po šmarnični pobožnosti. Spre jemajo se tudi nove članice. Bog živi!
NaxnanUa
Prostovoljno gasilno in reševalno drnštT Laverra priredi v nedeljo dne 22. maja ob 2. ui pop. veliko veselico na vrtu g. Ivana Ogrina n Ldverci. Ker je čisti dobiček namenjen za nabav gas. orodja, vabi vljudno k ubilui udeležbi odboi
Poizvedovanja
Našlo se je nekaj denarja. Ivdoe ga jo zeubi ga dobi na frančiškanski norti.
Ljubljana, 18. гааја 1927. ZOPET GREH ZOPER NRAVNOST.
Danes sta bili zopet dve porotni razpravi na £nevnem redu. Prva je bila tajna in sicer proll Ignaciju B r o d a r j u , staremu 27 let, sicer že trikrat kaznovanemu, posestniku, ki je zagrešil grd zločin proti nravnosti. Senatu je predsedoval svetnik dr. Janša, votanta svetnik dr. Stuhec in sodnk dr. Verušček, zapisnikar Josip Arko, drž. pravdnik je bil dr. Lavrenčak, zagovornik obtoženca dr. Švigelj. Porotniki so dobili 4 vprašanja in razsodili z 9 glasovi, da je Ignacij Brociar c?e-janje izvršil v popolni pijanosti. Senat Je oDto-žcnca obsodil po § 533. na dva meseca, vštejc se mu pa preiskovalni zapor, plačati pa mora xo?.l-teljici odškodnino, zdravniška spričevala ete. v skupnem znesku 3240 Din. Kazen je sprejel. Razprava je trajal od 9 do pol 2.
PREŽIVLJANJE Z GOLJUFIJO IN TATVINO.
Druga porotna razprava je bila v celoti značilna slika današnjih socijalnih razmer srednjega človeka. L o m b a r Josip je rojen 1900, je potovalen uradnik banke Slavijo, oženjen, in |e. zu svoje delo prejemal 1000 Din. mesečne plače. S to plačo je s težavo izhajal in hotel si je pomagati. Sel je in si pri tvrdki Jaks kupil dne 3. aprila 1926 kolo znamke »Kaiser« in se zavezal, da bo odplačeval obroke po 300 Din mesečno. Ker mu je pa trda predla, je prodni kolo, dasi še ni bilo plačano in dasi je bilo v kupni pogodbi izrccno rečeno, da ostane kolo last firme, dokler ni pM-čano. Kolo je prodal nekemu mizarju za 1COO Din. Ker pa na svoje ime ni mogel več kupiti kolesa, je šel 8. maja 1926 zopet v trgovino Jax in naročil kolo znamke »Styria«, vredno 3162 Din in sicer za svojega bratranca Petra v Kranju. Ker je prvi obrok 250 Din takoj izplačal, so mu kolo izročili. Nekaj dni se je sam vozil z njim, potem ga pa ponudil v nakup in našel se je kupec iz Dra-velj, koder je stanoval tudi obtoženec. Dobil je za kolo 1850 Din. Ko pa je žc prihajal termin za terjatev drugega obroka za »bratrančevo« kolo, je šel 17. maja k Jax'u in na ime Omejca, dozdevnega posestnika v Ločnici naročil kolo »Diirkopp«, vredno 3500 Din. Medtem, ko je tudi to kolo dobil in ga izročil svojemu očetu, da mu v zameno napravi novo obelko, je pa že prišlo pismo PctrH L, na Jaxa, da on ni naročil kolesa in da zato tudi plačnik ni. Kontoristka tvrdke Jax )e povem dobila kolo nazaj, 1. junija je izgubil tudi službo in tedaj mu je začelo brneti po glavi zaradi koics. Pobegnil je in se držal v nekaterih južnih krajih, pa se nazadnje zatekel k svoji setrični Pcpci v Dravlje, katera dobavlja razna živila za boînico umobolnih. Za nabavo je prejemala večje vsote In v oktobru je tudi Jožetu pokazala večjo vsoto denarja — pomagal ji jc tudi pri računih — m potem denar zaklenila v skrinjo. Ona natančno ve, — tako je izpo/edala — da je shranila v skrinjo 10.3C0 Din. Ključ je vtaknila v žep in brezskrbno šla za svojimi posli. Ko se jc pa vrnila in hotela odkleniti skrinjo, ji je odpovedal ključ, vlomljena je bila ključavnica — odpreti je morala z dletom in v veliko začudenje zagledala prazeu predal, koder je med raznimi papirji hranila svoju
premoženje 10.300 Din. Izginili so in obdolžila jc seveda evôjegà bratranca Jožeta, ki je sicer priznal vlom, trdil pa, da je vzel samo 6300 Din. Ker je bil brez sredstev in moral hraniti družino, si je po njegovi izjavi »izposodil« denar iz sestrl-čine skrinje in pustil v skrinji tudi pismo, v katerem jo jc baje prosil, naj mu oprosti in da ji povrne, čim proda svoje pohištvo. Naslednji dan jc pa žel k neki P. v Dravljah, iz katere je na zvijačen način pod neko pretvezo izvabil 1000 IJin. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bil obtoženec, ki ga je zagovarjal dr. Gruden, državni pravdnik pa je bil dr. Lavrenčak, po §§ 34. in 179. obsojen na 18 mesecev težke ječe z enim postom in trdim ležiščem na vsake tri mesece. Dalje rnoru plačali Pcpci 10.300 Din. Razprava je trajala od 4 do 7.
Državna razredna »fereja.
Izžrebani dobitki dne IG. maja 1027.
Efoklna banka M. Jankolo, Ljubljana.
0801 965 247 923 735 53G 825 (2000) 153 321 485 828 834 207 252 642 142 071 388 720 201 !)42 333 812 027 342 220 087 009
188:,' 814 011 941 303 729 321 506 338 000 (2000) 247 698 (10.000) 239 500 135 270 762 179 037 403 S IC
2815 833 (2000) 648 837 106 047 (20.000) 460 400 378 377 420 759 108 980 239 693 878 232 269 034 756 810 308 564
3863 843 J 00 430 109 578 509 719 622 850 S99 140 829 077 781 080 823 313 231 702 102 434 577 079 S76 672 (20001 022 363
4626 495 503 293 ISO 366 194 338 050 011 101 263 702 738 513 200 020 859 483 125 946 965 881
5276 831 453 307 056 849 741 400 500 091 700 3S7 705 656 054 084 250 308
6154 244 037 087 235 803 850 440 015 018 (2000) 193 342 656 828 496 497 210 272 437 829
7755 616 867 180 314 (2000) 499 741 (2000) 966 252 647 312 537 377 821 527 345 828
8183 523 552 421 182 (2000) 770 547 (4000) 073 091 969 606 625 917 521 257 038 557 542 333 (2000) 538
9232 598 248 400 748 184 269 130 119 754 593
279 905 010 538 280 240 987 855 610
10002 965 653 596 (2000) 139 253 757 590 289 255 854 121 877 287 077 672 585 145
11100 43 1 715 47 4 874 S33 290 50<l 305 867 000 (2000) 985 158 (2C00) 682 157 309 025 392 48'6 149 550 801 055
12764 278 697 867 154 411 723 S03 385 168 156 (2000) 121 481 078 0S8 005 886 9.15 938 436 (2000) 13783 662 087 676 072 562 586 070 451 507 040 300 181 753 700 (2000) 816 144 269 726 757 553 353 356
14846 486 765 212 990 165 474 832 696 560 204 918 643 923 421 671 001
15346 197 280 016 409 684 391 048 417 563 319 541 800 683 188 841 665 573
16270 028 581 076 077 291 854 871 413 583 004 557 237 388 986 954 405 961 771 167 861 404 462 (2000) 012 296
Vremensko г*®гфсв!о
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 18. maja 1927.
Višina barometra 308-8 m
. Opazovanja	'"V	Baro-meier	1'oplota t C'	Rel. flogn » %	Veter fn brzine » m	Obleč-nosi 0-10	Vrsta padavin		m	en IN C n "S
krni	cbs						ob opazovanju	»mirdo7h	Sš	
	7	765-8	14-0	76	NE 1	5			23-8	12-9
Ljubljane (dvorec)	8		23G	47	W 8					
	14	764-2				8				
	21	765-3	14-5	62	W 4	5				
Maribor		764-7	19-0	65	SE 6	0			27	13
Zagreb		765-3	18-0	69	WSW 4	1			26	14
Belgrad	8	765-9	20-0	63	mirnp	6			28	13
Sarajevo		766-9	16-0	51	mirno	g			25	10
Skoplje		767-5	18-0	72	mirno	2			25	U
Dubrovnik		766-9	17-0	77	E 1	4			24	9
Praga		766-3	12-0		mirno	7			25	12
Split	7	766'7	20-0	66	mirno	8			24	1
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) orinaša navadno lepo, nizki (pod 755 ram) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 19. maja: Lepo in jasno, nekoliko hladneje.
17634 087 254 243 556 894 636 117 152 590 860 C.'OOO) 047 543 595 820 918 376 820 422 792 830 10456 782 852 (2000) 305 (2000) 260 783 660 515 661 50 0048 131 604 812 570 564 772 578 834 791 508 096 897 705 635 212 403 514
20432 247 463 841 557 400 707 892 045 620 487 003 928 281 022 315 (2000) 530 813 754 357 305 643 (2000) 505 827 972 065 605 674 308 427
21517 045 264 706 910 364 085 778 619 702 030 908 887 813 359 258 301 351 (2000) 010 (2000) 503 607 950 972 169
22847 601 201 298 387 309 755 355 480 367 510 530 167 323 599 (2000) 842 223 584 196 630 461 145 816 484
23606 685 491 156 333 (2000) 270 170 415 (40001 347 797 987 397 261 240
21652 6« 111 501 006 154 282 755 263 694 581 347 009 012 194 310 048 354 731 0O0 726 865 161 444
25964 152 957 (2000) 451 655 240 510 438 020 561 873 <10 877 980 462 664 576 657 605 267 086 247 096 833 057 753
26273 305 503 152 003 522 481 638 221 020 070 088 900 (2000) 39S (2000) 132 234 807 404 078 3I5 749 176
27327 270 711 551 206 230 140 355 013 851 011 031 160 088 001 262 718 720 634 761
28205 766 242 (2000) 204 116 003 113 264 361 407 361 630 374 060 065 040 852 081 607 865 850 003 642 044 652
29065 791 832 732 516 308 772 650 212 078 226 963 228 347 <181 325 116 557 381 411 127 120 •(2000 ) 084 315 000 651 703
30371 3S7 555 385 140 086 864 584 402 300 716 388 060 (2000) 152 (20000) 513 330 001 201 775 935 652
31005 527 310 413 790 1 80 313 700 (2000) 306 385 774 407 (2000) 468 506 817 551 655 082 074 033 701 641 142
32600 1(ii; :1S0 501 345 128 630 618 552 525 050 514 218 006 910 602 370 702 144 022 678 601 539 83054 872 825 762 518 487 250 610 207 008 630
744	488 601 011 565 760 137 356 204 580 038 157 238 578 078
34752 476 729 026 222 405 719 (2000) 957 573 700 070 038 30,4 728 800 875 504 442 602 438 128 341 834 426 974
3"374 878 309 618 470 747 660 898 973 297 437 94" 018 034 3^1 1W Г10 0Ш 000 800 111 438
36368 087 774 (2000) 513 054 380 462 372 787 121 103 non 951 (?nnn> 016 836 (2000) 201 700 212 600 614 396 283 013 5П0
37nai 417 (V>1 8°0 806 436 572 404 538 170 000 305 013 31 1 918 iso IJKI 3fin 393 °48 535 905 805 R4D01 861 870 «Г0 231 '>70 478 158 (180 302 350 254 079 Г2ПОО) 657 428 765 605 629 711 904 582 135 857 656
39520 105 25S 260 414 213 579 038 532 842 992 918 295 0!3
40055 845 154 735 188 251 747 236 111 (4000) 365 963 137 805 400 416 226 801 005 607 772 41162 007 101 070 258 43-1 086 703 864 027 599 873 500 050
42461 288 887 087 263 700 963 505 053 086 818 150 503 (2000) 660 551 111 808 466 360 220 702 686 613 180
43405 210 058 754 010 471 751 374 287 364 486 153 823 575 365 855 382 608 280 321 313 061 456
745	317 465 261 035
11281 358 856 139 (2000) 629 773 222 115 902 780 077 723 6-14 368 140 080 661 880 007 081 402 226 518 100 306 157 238
45462 702 757 447 015 455 58« 027 508 055 C20001 502 441 740 000 053 -126 611 118 441 002 ' C2000') 873 130 021 500 635 М0.ПП0)
46007 256 581 574 113 610 142 436 658 010 655 331 005 030 280 079 422 252 804
47038 344- 006 651 874 784 535 018 444 555 310 170 410 455 (2000) 750 825
48267 770 361 487 397 064 (2000) 209 926 047 437 112 566 494 805 332 367 958 059 202 669 060 140 207 121 771 702 388
40001 218 523 610 365 875 661 120 435 418 173 . 344 320 715 287 181 608 0°4 070
50804 051 608 501 421 511 151 008 401 897 026 953 115 616 706 302 278 187 020 776
51801 872 068 541 18S 797 717 247 (2000) 934 026 630 260 010 223 505
52776 172 562 664 052 005 124 362 155 366 847 (2000) 206 402 700 773 200 272 356 508 056 454
53317 651 168 117 587 (20001 047 501 807 279 085 503 861 207 560 263 662 275 475 842
54192 608 (2000) 573 384 275 107 307 550 (2000) 064 422 016 801 073 731 716
55174 263 675 447 287 223 514 127 134 334 855 (2000) 301 112 310 150 67 1 257 661 201 385 (2000) 360 446
56770 (2000) 165 604 416 200 302 310 531 806 146 562 102 087 632 270 278 713
57653 674 071 374 308 510 257 210 464 018 080 460 001 018 403 002 011 016 050 827 721 560 523 213 43-1
Prednosti
staropreizkušene
-leve
ZABELE
1. Flnost
In z njo združene bla-goslastnostl.
Izdatnost, kar največja belllna moi, zatorej
3.	Cenenost.
4.	Neomejena stanovitnost, Čeprav Je steklenica žs načete.
Pazita pri nakupu na Ime
„MAGGI" na rume-r.o-rdeii etiketi.
58283 044 133 578 263 062 170 388 955 496 975 000 490 191 408 (2000) 555 492 225 231 747 116 (2000) 106 737 847
59705 457 285 401 (4000) 741 816 256 018 721 468 186 OS6 617 376 055 655 (2000) 115 135 074 187 282
60153 678 537 '.05 114 232 (2000) 535 490 027 (2000) 822 797 507 001 317 685 253 395 230
60050 270 921 235 036 786 710 437 351 (2000) 378 369 077 629 478 783
62456 710 062 065 312 424 219 095191 172.841 886 543 628 184 600 (2000) 831 700 917 627 50O 086 (2000) 528 306 (2000) 633 355
03194 373 776 840 322 421 088 !ЦЗ 355 447 (2000) 502 087 970 766 079- 046 611 583 202 53(1 539 044 (2000)
61723 014 905 834 734 155 869 154 958 246 (2000) 839 101 677 856 764 (2000) 530 920 891 510 031 443 518 686 (2000) 110 160 528 460 525 361 107 680 814 044 080 730 533
65315 610 082 738 881 071 810 007 150 533 092 635 186 837 205 331 560 028 710 521 340 116 045 506 756 201 213 004 461 201 450 614 726 733 520
66694 708 171 (10.060) 057 187 168 036 952 014 253 207 5-16 709 401 837 308 «0 547 895 054 512
67101 (2000) 765 454 402 100 780 705 462 460 703 465 000 188 532 265
68668 (2000) 283 610 701 404 671 461 731 309
004 068 551 014 197 592 262 911 792 318 (2000) 990 018 708 757 698 305
69148 (1000) 720 075 805 387 024 163 218 232 103 744 808 757 024 330 045 580 204
70066 402 712 805 248 524 172 227 677 301 506 563 057 742 870 630 (2000) 860 620 048 706 236 730 200 1 26 310
71537 ( 2000) 425 307 018 631 250 207 700 (2000) 234 160 638 170 276 800 176 400 127 011 808 822 512 622 073 142
72314 518 072 057 211 408 641 576 150 906 481 230 875 185 627 602 004 (2000) 040 138
73752 555 145 130 506 073 330 328 730 102 22.4 200 010 531 081 441 055 060 606 048 042 044 021 672 850
74236 681 775 (2000) 600 762 556 408 574 458 680 088 071 826 630 016 026 368 376 468 366 303 806 061 125 662 650 001 756 820 481 (2000) 048 (2000) 781
75387 704 406 217 011 631 380 018 057 (2000) 046 025 461 224 347 840 271 170 508 176 342 096 082 853 573
76021 074 746 543 7ЛЧ 446 805 478 507 751 666 260 017 430 206 316 730 580 728 500 272 631 077 77626 057 100 170 763 -150 062 205 186 311 875 050 075 752 632 321 655 629 (2000) 101 461 256 (2000) 106 773 110 (2000) 068 758 113 576 562 699 78265 655 147 054 355 300 170 006 013 2S0 556 334 709 204 (2000) 046 35S (2000) 680 117 618 983 205 303
79157 531 385 894 331 914 219 849 284 638 093 082 308 015 212 017 165 538 (400) 562 337 (2000) 603 078 030 005
80555 141 489 (2000) 263 850 260 570 052 9°9 643 057 384 066 300 212 152 156 522 568 170 724 071 237 350
81835 075 S08 385 527 062 458 142 540 053 060 359 316 657 10(1 741 083 330 355 350 254 803 077 043 560 300
Sven Elvestad:
37
>Ne,« je odvrnila gospa, ki se je bila zopet zbrala. Dobrohoten nasmeh ji je hušknil preko lica. »Tako sem se prestrašila, ko sem vas ugledala. Morate mi oprostiti.«
Sedaj jo je spoznal tudi Krag. Bila je prijateljica njegove lastne gospodinje in videl jo je bil tu in tam pri sebi doma.
»Ali se je kaj dogodilo?- je vprašala nekoliko nemirno. »Mar se je doktorju kaj pripetilo? Tako je raztresen. Mora sedaj na toliko reči misliti.c
Spustite me vsaj noter!:- je prosil Krag. »Vas bom takoj pomiril.«
Rada ga »e spustila v vežo, in Krag je prešel več sob, ki so bile polne najbolj čudnih predmetov. Imel je občutek, kakor bi hodil po kakem egipčanskem muzeju. Posebno se je zanimal za dve mumiji, ki sta stali v zaprašeni stekleni omari.
Naposled je prišel v jedilnico. Tu je vladala gospodinja. Redkosti tu ni bilo nobenih. Samo. stvari, ki sodijo v urejeno jedilnico.
Gospa mu jc ponudila stol, in detektiv se je vsedel.
»Zakaj,« jo vprašal, naj bi imel doktor prav seda! mislili na toliko reči? :
Ker ima obisk iz inozemstva. Neki zelo učen Francoz se mudi sedaj v Oslo in se želi z doktorjem razgovarjati.«
Kraga se je polastil čuden nemir. Mar se je približal nečemu, na kar je bil tu pa tam mislil v zadnjih urah?...
Ko je bil poprosil gospodinjo, naj prisede, je dejal: Povedal vam bom — tega ne smete seveda okoli pripovedovati —, da sem na sledu sleparju, ki jo bil ogoljufal nekatere banke. Edino, kar vem o
njem, je, da je stanoval več dni v neki hiši v Gledališki ulici, ali pa je vsaj ht bival.«
»0, to ne more biti ta hiša,« je odvrnila gospodinja in zmajala z belo čepico pokrito glavo.
»Ne zatrjujte tega tako za gotovo,« je menil Krag. Spodaj stanuje vdova Salmori s svojim sinom, ki je gledališki igralec, kaj ne?«
»Da, in pri njima nihče ne stanuje. Torej ne more biti.«
»In egiptoslovec tudi ne more biti?«
Dobra žena je popolnoma obledela. : Stari pošteni mož?« je dejala. »Mislim, tla bi ne smeli govoriti tako nepremišljeno k
»In v tretjem nadstropju?«
V tretjem nadstropju stanuje hišni gospodar sam s svojo ženo, dvema sinovoma in mlado gospodično, sorodnico iz Kristijansunda.«
»To ni dobro, to!« je mrmral Krag. »Sedaj sem romal v tej ulici od hiše do hiše in moja pot je bila popolnoma zaman. Ali tudi pri ljudeh v tretjem nadstropju ne stanuje noben podnajemnik?«
»Ne, samo ona mlada gospodična stanuje pri njih. Prišla je sem, da bi obiskovala tkalsko šolo.«
Krag je vstal, brezupno vzdihnil in zamrmral:
»Potem morr.m opustiti tudi to hišo in iti v naslednjo. Dolgočasne romanje. Toda čujte: Nič ne pravite doktorju, da sem bil tukaj!«
»Ne, ne. Saj bi ga tudi prav nič ne zanimalo.«
Nenadoma je Krag glas spremenil, ni več govoril tako poslovno: »Ali ne bi obiskali spet kmalu mojega malega hišnega zmaja? Dolgo že vas ni bilo pri nas.«
»Bi že«, je odvrnila gospa. »Saj je vaša gospodinja moja najboljša prijateljica. Toda prav sedaj utegnem tako malo.« »Zakaj?«
Ker ima gospod doktor obisk.«
»Tako?«
»Da, gospodo s Francoskega.^
»Kako se že gospod imenuje?«
»Gospod d'Albert.«
»Zares«, je vzkliknil Krag, »slavni egiptoslovec iz Pariza! To je zelo zanimivo. Ali stanuje tudi pri doktorju?«
»Ne, stanuje v hotelu Viktorija; prihaja pa sem vsak dan. Danes ob sedmih večerja pri doktorju.«
»Potem nimate več mnogo časa je dejal Krag. »Drugače bi si rad ogledal nekoliko zbirke. Zelo se zanimam za egipčanske stvari.«
»Doktor nikoli ne dovoli, da bi si tujci ogledovali njegove zbirke. Tudi gospoda d'Alberta 11c bi bil pustil, ako ne bi bil pripovedoval, da je prišel nalašč zalo iz Pariza, da bi se razgovarjal z doktorjem.«
Ali je bil danes tukaj?«.
»Ne, danes ne, kolikor vem.«
»Kaj se pravi to: kolikor vem?«
. Vidite, doktor hodi po svojih opravkih, in gospod d Albert po svojih. Nikoli si ne nasprotujeta. Oba sta učena moža, ki se pogosto zatapljata v najbolj globoke misli. Da bi ne motila drug drugega, je dal doktor gospodu d'Albertu ključe do svojega stanovanja. Dogaja se večkrat, da sedi v sobi, če pridem tja s pismi, in da odhaja, ne da bi zato vedela.«
»Potem sedi morda tudi v tem trenutku notri?«
»Ne, sedaj ne, bila sem namreč pravkar v sobi. In ni ga bilo tam.«
»Potem bi smel morda priti na kak drug dan in si ogledati zbirke?«
»Če bi le smela ...«
»Smete že, smete, saj me poznate. Prišel bom kak dan, ko doktorja ne bo doma. Recimo: kak popoldan ob štirih.«
»Da, v tem času ga ni nikoli doma. Samo če bi smela...«
Asbjorn Krag ni več govoril o tem. Naredil se je, kakor bi se bila domenila, do sme priti, in se .;e poslovil od prijazne gospodinie.
ШЕШЕ
£ W
q 3'
p* »t
è ? O p
O ™
£
3 O <
cr o
П R* D . 0)
B5 «- £
"o
. n
ÔÏ.3 OS ?
o t» j
c o M o _! ►-«>
g H 5? =
3 "O
P.S-
r> 0
6 4
2 0
° 2* o f»
B
w o
C
a
o
СЛ
• O 73 5 s
<5 Z y t-
„ F*
t» C: 0 n
S. c
V)
ssr z:
a
-I TO.
0	o
a s.
01	o B <
d
_ 3 » £•
M
s-«-
a a
% Œ p »
o er o e?
2 ^ 5 R
F b'
< 00,
m №
B a s s
d »
Fl
. s
73	3 M H.
S	» •	J®
B	K
E	CU N	N
o	P fi	<
111=111=
82117 -1S7 705 179 010 820 758 750 760 981 772 261 458 342 1411 303 527 037 998 718 383 609
88190 047 387 229 211 096 596 (2000) (07 181
400	328 732 "20 713 857 807 527 614 63". 450 866 226 149 788 935 851
81223 290 554 (125 062 325 (2000) 220 792 857 104 87 0 539 -133 55S 699 690 895 500 (526 262 507 473 642 556
8502 492 036 2-10 714 657 329 102 892 771 428 483 789 970 921 7S3 625 514 915 142 740 558
86!6t 338 133 159 593 894 520 360 677 846 986 (2000) 712 753 '207 110 820 588 (30.000 ) 954 047 299 605 355 865 476 812 970
87111 622 073 251 550 198 409 557 668 871 675 663 832 456 '3J 405 222 182 161
88579 703 652 634 932 341 001 420 098 139 846 523 000 685 605 271. 534 291 277 201 286 310 378
709
89878 037 602 669 732 187 718 82S 522 765 537 519 620 306 670 311 660 849 626 289 835 061 217 355 210 399 259 744 836
90797 7(7 284 6S7 (10.000) 593 191 159 73« 131 196 854 692 658 (2000) 602 437 051 493 378 528 688 473 6S3 116 655
9146 123 317 837 (530 113 623 252 163 032 731 786 397 345 8S7 828 274 27 819 177 777 286 351
92102 701 955 301 494 537 534 (559 800 976 (2000) 014 159 032 879 746 019 790 012 (2000) 916 807 417 465. 623 718 371 041
93885 138 249 881 917 070 232 780 693 700 843 737 812 162 105 757 305 811 348 410 (2000) 049 932 43 792 635 ,849 787 36J 283
94821 270 835 586 494 161 060 023 431 243 009 940 155 015 461 311 704 052 703 687 241 519 418 863 325 (2000) 119 605 162 365 882 036 724 114 193 95850 53" (2000) 065 015 546 881 981 814 (20001 086 703 HO 539 184 060 260 625 432 971 083 291 210 079 251 593 171 616 295
06306 851 023 608 014 839 245 982 249 801 386 481 623 615 858 076 210 357 087 444 078 149 (2000Ï 340
97586 601 763 5S0 269 252 727 709 630 679 39S 454 846 330 054 296
98116 070 986 208 503 235 910 183 470 475 610 715 688 319 711 927 628 063 534 845 244 745 677 C20001 356 252 371 989 598
99859 076 051 098 2&3 288 322 378 106 580 830 021 743 718 221 476 323 411 553 783 011 903 605 062 674
100.329 243 062 130 704 075 400 235 638 954 139 725 661 047 (2000) 815 354 050 002 184 741 591 475 7 45 (40001 013
101.785 691 503 699 158 689 341 .856 128 228 602 131 475 507 969 918 698 432 46.1 317 257 235 074 680 764 439 966
102.332 585 405 235 651 742 820 790 544 706 609 324 124 (2000) 451 849 263 336 3SS 168 932 653 S60 960 441 146
103.152 930 819 117 476 263 681 751 858 153 210 591 102 790 339 120 119 522 855 723 709 323 082
101264 582 432 016 249 832 455 988 830 518 909 413 754 525 289 195 602 893
105.782 672 073 889 (2000) 745 683 448 412 725
564	242 067 5'3 113 179 719 874 362 463 614 63S (2000) 268 (200O) S04
106.996 (506 672 379 176 685 299 062 357 950 651 435 186 438 597 361 883 129 718 081 332 (2000) 556 417 381 037 171
107.233 902 656 975 713 573 041 0S4 668 577
710	972 807 947 981 589
108.739 999 948 (2000 ) 436 880 057 975 599 (•2000 ) 513 624 005 060 113 178 698 473 026 616 269 465 952
109.371 075 351 832 531 (2000) 267 050 46S 309 724 855 (2000) 692 (2000) 719 061 719 006 473 349 (2000)
1H)166 729 701 185 666 830 430 323 704 866 639 622 (2000) 328 795 169 095 872 560 149 604 944 023 394 348 768 093 130 928
111.797 901 087 485 050 ( 2000) 662 297 464 970 687 (2000) 229 673 921 132 786 430 063 635 (2000) 205 153
112.313 130 534 702 227 832 842 331 091 908 310 086 871 000 391 602 521 277 514 629
113342 881 554 981 977 012 687 370 463 790
565	459 349 575 ( 2000) 331 6.86 000 619 586 564 834 410 233 074 (2000) 925 (2000) 064 005
114.832 277 170 578 358 733 169 384 188 201
401	490 106 711 885 855 (507 252 (20CO) 180 498 102 191 181 115 504
115.080 458 701 562 590 840 594 906 388 954 101 052 527 953 435 157 416 777 491 362 657 771 175 416 777 491 362 657 777 175 816
116.966 012 193 379 840 997 512 283 926 190 570 688 596 411 534 166 196 132 (2000) 113 932 572 (2000) 168 721 319 (2000) 542
117851 277 500 (2000) 020 028 065 988 855 891
665	647 476 272 327 458 258 137 519 (2000) 116 117 405 882 733 509 652 821 242 946 379
118.994 759 534 955 819 635 453 852 260 874 025 709 050 197 645 035 798 962 (2000) 600 ( 2000) 583 772 433 639
119.542 383 161 292 920 133 038 240 476 128 976 254 669 278 «9 626 114 513 703 216 747 945
120.598 882 313 160 337 024 769 335 563 265 576 739 233 632 408 620 884 581 508 905 492 873 573 835 400
121.729 927 456 961 748 597 823 034 552 125
666	590 303 350 516 998 126 039 180 010 773 832 737 (2000) 286 589 118 708 287 007 790 226
122.697 567 809 055 355 397 420 496 784 164 093 048 635 210 321 881 608 736 286 942
123.033 801 654 079 240 236 830 562 018 868 073 517 779 307 233 229 589 696 (2000)968 334 59(5 124.460 547 417 271 855 471 006 998 573 510 896 452 739 626 558 656 882 124 765 946 436 144 01,82010398
KUPU3TE POVSOD LE DOMAČO KOSO
'■i .. KAJETAN AHACIČ — TS5ŽIC
MORSKO KOPALIŠČE
HOTEL ROKLAN
50 sob v samem hotelu!
Informacije daje lastnik AL. SERANEK.
Učenec
vršil dvorazredno meščan, šoio, išče učno mesto v trgovini. - Naslov: Franc Goriup, p. d. pri »Metru«, PlcEivec, Skale p. Velenju.
Kuharico
prvovrstno, in siccr eno samostojno in eno pod-kuharico, išče hotel Ro-knn, Selce, Hrv. Primorje.
Tobačna tovarna v Ljubljani sprejme za takojšnji nastop
enc^a kleparskega
P
— Ponudbe je predložiti tobačni tovarni do dne 22. maja 1927.	3890
3 MODELÎRJE. 3 REZBARJE in 3 LIVARJE, vse za dela iz mavca. Samo prvovrstne moči naj sc pismeno javijo z označbo zahtevanega honorarja na naslov: gosp. Jakov SAVČIĆ, podjetnik za notr. dovršenje Oficirskega doma, SKOPLJE. Plačevanje dnevnic in delo samo bo trajalo ca. štiri mesece.	3841
KNJIGOVEŠKEGA POMOČNIKA
ki se razume na vse posle v knjigoveznici, ki sprejema v vezavo navadne knjige, knjigi', za banke, vložne knjižice, zlatenje in dela iz lastne tiskarne in temu podobno, iščemo za takoj. Mesto je stalno, plača dobra. Obrniti se ic na Študentsko knjižaro Nikole Ni-količa, Krafcujcvae.
Večja levarovalnn družba sprejme za Ljubljano
akviziterje in zastopnike
za živijonski oddelek proti visoki proviziji. - Ponudbe upravi lista pod: «Eksistenca* H. 3583.
Priznano najboljše
M!
se zopet dobi na opekarni
lože Oraiem
Srednje Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Najnižje dnevne cene i
2 krasni stanovanji
blizu Ljubljane bi sc dali napraviti z malimi stroški, ako stranke same napravijo, po dogovoru za več let. - Naslov v upravi lista pod št. 358-1.
Mcblovana SOBA
v bližini magistrata, se takoj odda. Poseben vhod. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St, 3879.
V pravkar grajeni vili
na najlepšem krapu v I.jiib-jjani sr v par mesecih pripravi 7H orirlajo: 1. manjše
KOMPL. STANOVANJE
(večja soba, kuhinja, kopalnica etc.) in 2. fecpuraiua
SAMSKA SOBA
(z dvema pritiklinama), ako «p ponudi večje posojilo proti vknjižbi. - Ponudbe s podatki (stan, število družine, višina posojila) na upravo lista pod: vStanovanjc po želji interesente« štev. 1875.
DRUŽABNIK
s 40.000 Din pristopim v specerijo ali drugo do-bičkanosno podjetje. — Dopise upravi »Slovenca« pod: »Družabnik«,
Lauene tropine
in druga krmila
nudi najceneje
A. VOLK, ипвиш
Resljeva cesta L'4,
veletrgovina žita in mlev-iskih zdolkov.
Pisarniško sobo
v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
večja, z mehanično delavnico pri hotelu »Stara pošta« v Kranju in z malim stanovanjem zraven, se bo oddala v mesecu juliju v najem, - Interesenti naj se obrnejo na g, Fr, Gorjanca v Kranju.
Novo hišo
z vrtom, prodam v Sto-žicah pri Ljubljani. - F. Jerko, Črnuče — Jezica.
GKAMOFONISTI !
Vsa popravila gramofonov, vstavitev novih delov event, celega kolesja, čiščenje in mazanje, izvršim strogo solidno, ceno in pod jamstvom v moji delavnici za preciz. mehaniko. A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5. Tvorniška zaloga modernih gramofonov, plošč in posameznih delov. 3730
V
ji
Slovencu "!
kosa s^efa
za 18 Din
dokler traja zaloga, pri Fr. Stupici, trg. z železarno in stroji v
poljedelskimi Lil
Ljubljani.
Stavbno podjetje
fiCÎETTO & drugovi
družba z o. z Maribor, KoroSCeva nI.
5? družabnika
s kapitalom 100 do 150 tisoč Din za podjetje, katero sc dobro obrestuje. Sigurnost in delež zajamčen Ponudbe upravi lista pod »Kompanjon«.
Potnikom
nudim lep postranski zaslužek. — J. OTRIN, Rovte - Logatec. 3877
OTROKA, novorojenčka, sprejmem na vso oskrbo. Naslov v upravi št. 3876.
Licitacija betonskega opornega zidu.
Cestni okrajni odbor Tržlž
razpisuje (po predhodnem odôbrecju Gradbene direke. od H. maja 1927, štev. 3017) oddajo del za napravo betonskega opornega zidu na deželni ccsti Tržič-Bistrica-(Podnart) v km 0.380 pod tako zvano vilo >Gorilo<, kjer se je udrla resta. Novi zid bo treba izvršiti v dolžini 40 in, sredi mora zid imeti višine okolini 4 in (po potrebi), od sredine na levo in desno bo zid vedno bolj nizek, tako da se na obeh koncih izravna s cesto. Debelina zidu pri temelju шога znašati 1.35 m, ZRoraj ob cesti pa 70 cm. Oddala ni se tudi dela za napravo traverzne ograje. Mo-tranjo stran zidu bo zagozditi z večjimi karani in vmes nasuti zemlje, vso cesto do škarpe, kolikor sc. jo je udr-lo, bo iieba zasuti in jo izravnati. Pesek in kamenje je dobiti v bližini. — Pismene, pravilno opremljene ponudbe je vložiti do ponedeljka dne 21. maja na cestni odbor do 14. ure, ob isti uri se vrši ustna licitacija v pisarni cestnega odbora. Tržič 177. - Ponudbe, je staviti od kub-metra zidu. vStevši pri tem izkop in zasut j c. event. tudi samo na pavšalno vsoto. Za ograjo je staviti ponudbo od dolžinskega metra. Zidati bo treba po načrtu odbora, ki je vsakomur na vpogled do dneva licitacije. - Istotam se izve stavbne in dražbene pogoje. Cestni okr. odbor Tržič.
Steklene omare, pult in železna peč
Prodam po nizki ceni. 'gleda se v skladišču »Balkan«. — Naslov in cena se poizve v Rožni ulici št. 21 — Ljubljana«
Prvovrstna dalmatinska vina
sc dobivajo na malo in na veliko pri veletrgovini dalmatinskih vin
Bonačlč & Bakovič Split — Maribor
Skladišče: Slomškov trg 6 — Vinotoč: Lekarniška ulica 7
VsSe src® Vam dela težkoče?
Vež želodec ne deluje ptavilno ?
Vi sami kupujete to bolezen !
Vi pijete dnevno kavo Vi jo morate tudi piti ker kava je ZDKAVILO 2a Vaše SHCE, za Vaš
ŽELODEC, za Vaše ŽIVCE, za Vašo
UTRUJENOST,
ZA VASE ŽIVLJENJE!
V bodočnosti bodite Vi uporabljali
io je prava zrnata kava. katera je pred praženjem mehaničnim potom hlfiljenllno očiščena, ta«o) po praženiu pa po 200 "in in 500 gr. hlgljenlino paketlrana. Msdo-кака je prosta pri kavi nahajajoči h škodljivih delov ter vsebuje vse dragocene snovi, kakor popolni najlinejši
kavin aroma, ker je iz najlinejiih vrst piipravljena Užitek Hedo kave ni samo zdravim, temveč tudi veči noma želodčno, srčno in živ:no bolnim za priporočati. f!eeio-k»va se dobi samo v rujavih prozornih zevltklh.
Glavna 7atoga sa SHS
Bodo Mesns^!, Maribor, GEavni trs 21
V Ptuju in. olcolici
so takoj naprodaj:
Dvonadstropno sfonovontsfco SiiSo
v Prešernovi ulici št. 27. z dvema stanovanjskima hišama na dvorišču (9 stanovanj, 13 sob) in drugimi manjšimi poslopji (drvarnica, pralnica in vrtna hišica); vsa zazidana ploskem 338 m3. Poleg hiše stavbišče, zemljišče in vrt v izmeri 1043 m2, ter lasten vodnjak.
Enonotisfropim vilo v ViCavi
hišna št. 50/1, oddaljena od Ptuja 15 min. z zidano teraso, zazidana ploskev 198 m2, poleg vile vrt in zemljiše 3224 m2, 6 sob, lasten vodnjak.
Pritnr.no insa v mm i
št. 24, štiri sobe; zazidana ploskev 51 m2 z vrtom, vinogradom in njivo v izmeri 4551 m2.
РпШпш hm no m Premi
(vložek št. 42) s parcelo 3213 m2. Zelo ugodni plačilni pogoji! — Del kupnine ostane lahko rknjizen.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje odvetniška pisarna
Dr. A. Remec, Plu], MInortfski trgj.

V globoki žalosti naznanjamo, da jo naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, tast, stric in svak, gospod
Ivan Stegu
zasebnik
v sredo dne 18. maja, o
vere, v starosti 75 let, mirno v Gospodu zaspal
o kratkem trpljenju, previden s tolažili mirno v Gospodu zaspal, Pogreb ljubega pokojnika se bo vršil v petek dne 20. maja popoldne iz hiše žalosti, Postojna 108, na tamkajšnje pokopališče.
Ljubljana - Postojna, dne 18. maja 1927.
Ana Stegii roj. VlciC, soproga. — Olga Jordan roi, Sfegû, Milan Stegu, otroka. — Franc Jordan, zet. — Zora Stegii roj. Kaučlč, sinaha. — Franc in Marlen Jordan; Milena in Anita Stegu, vnuki — in ostalo sorodstvo.
Pomlad !
Nogavice. Kravate, sralce, rokavice, naramnice, žepni robei, nahlf za ebie-lie. otroške majice,nahrbtniki, цаНсе. dežniki, hlOtl v veh barvah, SII031I. Soiiilgćn škarje, noži. P0lreb$C№e za krojače, čevljarje, tapetnike. sivuje in sedlaife. Razna diseèa mila — samo pri
losîp PcfsSiHc
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi
immmm
Katntîle cene s foCna pas'rezba!
V ZAGREBU, v sredini mesta, z lepim stanovanjem in lokalom, z vsem inventarjem, ceno naprodaj. — Vprašanja pod »Za - 12.106« na Publicités d. d., Zagreb — Gunduličeva 11.
izredno zdravilna voda proti
Г£ШП<ШШШ in ISfOSU. îeiodCnim in črevesnim boleznim ter zo nego ron
dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: lais d. d. Ljubljana.
Najboljši in najekonomičnejši
iktromotorji
iz znanih čeških tvornic
Škodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. Si k Štebi, Ljubljana
Seienburgova 7	Telefon 2966
Cenejše kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno memufakturno blarjo samo pri
I. TRPIN, MARIBOR, Olaom trg šttu. 17.
Krajni šolski svet v Grosupljem razpisuje
o?i£iajo zidar, in tesarskih dei
štirirazredne osnovne šole v Grosupljem.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti zapečatene najpozneje do incl. 10. junija t. 1, opoldne pri »Županstvu Grosuplje«, kjer so na vpogled ponudbeni pogoji in drugi podatki.
Krajni šolski svet Grosuplje, 16 V. 1927. Št. 13.306/ref. IX.
3891
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
oddajo steklarskih, slikarskih in pleskarskih del
pri zgradbi mestne 80 stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani.
Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad, Šolski drevored št. 2/II,, med uradnimi urami od 21. maja t. 1. dalje.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 16. maja 1927.
Dr. Zarnik 1. r.
Zahvala
Povodom smrti našega nepozabnega očeta ozir. starega očeta
Aniona Herman
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob času njegove bolezni in smrti stali ob strani.
Posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini za spremstvo na zadnji poti, g. šol. upravitelju Pečarju za poslovilne besede, šentpavelskemu pevskemu zboru za ginljive nagrobnice in vsem ostalim. ki so pokojnega spremili na zadnji poti.
Sv. Pavel pri Preboldu, 16. maja 1927.
Frančiška, soproga. — Josip, Franc, Florjan, Albin, sinovi. — Marija omož. Prevolčič, Ana omož. Vedcnik, hčeri. Ivau Prevolčič, Avgust Vedenik, zeta. Vnuki in vnukinje.
Z« Jugoslovansko tiskarno v Liublianl: Karo)
Izdajatelj; dr. Fr. Knlovec.
.Uredniki Frano lersediar,