PoStntna plačana v gotovini
Leto XVI., štev. 113
- prti vaisivo; Ljubljana, Knafljeva ulica & — reieroD SL 3122. 8123, 3124. 3125. 3126.
mseratru >3deieK: Ljubljana Selen* burgova ul. i. - Tel. 3492, Z492.
Pouružmca Maribor: Uosposka ulica tt. 1L — Telefon 8L 2455
Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — relefon št. 190
Računi pn pošt. čeK_ zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga čialo 78.180, Wien *t 105.241.
Ljubljana, petek 17« maja 1935
Cena i Din
Naročnina znate mesečno Din 25*_
Za Inozemstvo Oln 40._
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefo« 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon 8t_ 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. JL Telefon fit. 85.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Republika brez republikancev
Po dveh dnevih pogajanj je Španija dobila novo vlado, ki jo je zopet, že četrtič sestavil Lerroux. Prejšnja vladna koalicija, ki jo je tudi vodil Lerroux in ki so jo tvorili radikali in desničarski blok, se je razbila ob vprašanju pomilostitve dveh zaradi upora v Asturiji na smrt obsojenih socialističnih voditeljev. Lerrouxovi desničarski zavezniki so namreč brezpogojno zahtevali njuni glavi, da bi postavili svarilen primer.
Verjetno pa je desnica uporabila pomilostitev na smit obsojenih upornikov le kot pretvezo, da je izzvala krizo vlade, v kateri njen vpliv ni bil v skladu z njenimi silami v parlamentu, zavedajoč se, da je vsaka nova sestava pri današnji politični geometriji zbornice brez nje nemogoča. Strasten odpor levice proti smrtnim sovražnikom na desnici in pa sum v njihovo republikanstvo sta doslej vedno ovirala zmernega predsedni ka republike Zamoro, da bi desničarjem dal oblast. Zamora se je bal, da ne bi s tem omogočil in pospešil nov oborožen upor levice. Okrog te borbe z desnico, ki jo vodi agilni Gil Robles, so se sU' kale vse česte vladne krize v Madridu, odkar je bila izvoljena sedanja skupšči na. To pot pa ni bilo več mogoče preprečiti desničarjem prihoda na oblast, ker bi bil v tem primeru edini izhod v novih volitvah. Te bi pa pri današnjem raspoloženju v Španiji prinesle verjetno še večjo zmago desnici in se jih zato Lerroux in levica bojita.
Tako predstavlja nova vlada v stvari zmago desnice, zmago onih elementov, proti katerim se je dvignila republika, Ko je bila ta proglašena, je kazalo, da so novi ljudje sposobni, da rešijo državo iz politične in gospodarske zmede; vse je bilo prepričano, da bodo ti možje vzgojili narod na sodobnejši podlagi za nove cilje. Toda maščevalnost, borba za denar in oblast, zlasti pa tudi osebno stremuštvo, vse to je že v prvih dneh republike prišlo do odločilne veljave. Novi radikalni zakoni so udarili po temeljih španske tradicije, tako da se je ljudstvo začelo trumoma odvračati od mož, ki so bili tvorci nove dobe. Prve redne volitve so že pokazale odmik proti desni. Oboroženi upor levice, socialistov in sindikalistov, ki so hoteli z orožjem v roki pridobiti si nazaj izgubljene pozicije, pa je zadal glavnim silam repu-blikanstva še poslednji udarec.
Lerroux vlada danes s pomočjo desnice, ki jo je vse življenje preganjal in pobijal. Nekdaj zelo radikalen, mora biti danes zelo zmeren. Svojčas hud nasprotnik klerikalizma, je danes pripravljen zavzeti se za njegove zahteve, zlasti za odpravo določb pri vzgoji mladine, ki jih je uvedla prejšnja skupščina. Nekoč strasten voditelj mladinskih revolucionarnih organizacij, predstavlja danes jamstvo reda za vse. Vse to morda ne le zaradi tega, ker mu je že 72 let. tudi ne zato, ker bi mu v današnjih razmerah ekstremni radikalizem ne pomagal, temveč v veliki meri zaradi tega, ker so njega, voditelja najstarejše odločne in prvotno edine republikanske stranke Španije odrinili v ozadje socialisti in Azana iz gole objesti. Dve leti brez-močne opozicije sta voditelja in stranko silno zagrenili in ogorčili. Zaradi tega je bil Lerroux že takoj po izvolitvi sedanje skupščine pripravljen brez velikih pomislekov zapustiti svoie nezveste zaveznike in se pridružiti svojim dolgoletnim političnim nasprotnikom. Ne le ta, temveč tudi marsikak drug pojav v javnem življenju Španije se da tolmačiti iz osebnega prijateljstva in sovraštva.
Nova španska vlada je na zunaj obnova koalicije radikalov in Zveze desničarskih strank, toda v čisto drugi obliki. Dočim je desnica imela v prejšnji koaliciji le tri ministrstva, jih ima sedaj sedem. Vrh tega je v novi vladi tudi voditelj desnice Gil Robles. Prevzel je vojno ministrstvo, ki je v revolucionarni dobi daleko najvažnejši resor. Radikali so obdržali sicer predsedstvo, imajo pa poleg tega samo še dve ministrstvi, dočim je notranji resor v rokah nevtralca, čigar konservativni nazori so splošno znani. Zaradi vsega tega predstavlja nova španska vlada popolno zmago Gila Roblesa in desnice. Koalicija si glede režima danes še ni popolnoma na jasnem, priznava pa katolicizem kot osnovo novega državnega reda v Španiji in želi izvesti reformo španske ustave v duhu papeške enciklike Qua-dragesimo anno. Kako se bo s tem sprijaznil stari jakobinec Lerroux, je še veliko vprašanje. Kakšna bo v bodoče oblika vladavine, je takisto še zelo negotovo. Nova vlada tega vprašanja še ne stavlja na dnevni ed. Pred vsem ji gre za izpremembo volilnega reda, za nov zakon o občinah ter ureditev finančnega in gospodarskega položaja v državi, ki je danes naravnost obupen. Novim gospodarjem Španije se zaradi tega ne zdi umestno že sedai načenjati vprašanje režima, trav lahko se pa zgodi, da bo to vprašanje odprto že pri novih-volitvah.
Zveza med CSR in Rusijo
Včeraj je bila v Pragi podpisana pogodba med ČSR in Rusijo o medsebojni pomoči, v Moskvi pa konvencija o civilnem letalskem prometu med obema državama
Praga, 16. maja. b. Danes ob 13. je bila v praškem zunanjem ministrstvu podpisana pogodba med Češkoslovaško in Rusijo v medsebojni pomoči. Za Češkoslovaško je pogodbo podpisal zunanji minister dr. Beneš, za Sovjetsko unijo pa njen praški poslanik Sergej Aleksandro vski.
Pogodba je po vsebini skoraj popolnoma enaka pogodbi, ki sta jo nedavno z istimi nameni podpisali Francija in Sovjetska unija ter ni naperjena proti nikomur. Po izmenjavi ratifikacijskih listin bo stopila pogodba takoj v veljavo za dobo petih let. Ce bi ena izmed držav pogodnic ne odpovedala v določenem enoletnem roku, se njena veljavnost podaljša za nedoločen čas.
Zunanji minister dr. Beneš je po podpisu pogodbe priredil na čast sovjetskega poslanika Aleksandrovskega svečan dejeuner, na katerem so bile izmenjane prisrčne napitnice za poglobitev medsebojnih odnošajev v duhu mirovnih stremljenj. Dr. Beneš je istočasno poslal predsedniku ljudskih komisarjev Litvinovu brzojavne čestitke.
Besedilo pogodbe
Najvažnejša določba pogodbe je ona, ki določa, da imata obe državi obvez-
nosti za medsebojno pomoč le tedaj, če nudi pomoč žrtvi napada tudi Francija, kar pomeni, da bo Češkoslovaška v morebitnem oboroženem sporu zapletena samo skupno s Francijo. V ostalem je pogodba prav tako kakor francosko-ruska sestavljena iz prave pogodbe in dodatnega protokola.
Čl. 1 pogodbe določa, da se bosta Češkoslovaška in Sovjetska unija, če bosta ogroženi ali v nevarnosti pred napadom katerekoli evropske države, v smislu čl. 10 pakta Društva narodov nemudoma posvetovali o potrebnih ukrepih.
Čl. 2 določa, da si bosta češkoslovaška ali Sovjetska unija, če bosta neiz-zvani napadeni od katerekoli evropske države, medsebojno nudili pomoč in podporo.
Čl. 3 ureja medsebojno pomoč v smislu čl. 16 pakta Društva narodov, in sicer v vsakem primeru, če bi bili neiz-zvani napadeni.
Čl. 4 določa, da ostale države, če bi bila ena izmed držav pogodbenic napadena od tretje ali več držav v okoliščinah, ki v tej pogodbi niso omenjene, ne bodo napadalcu nudile niti posredno niti neposredno pomoči.
Čl. 5. ugotavlja, da so vse te medsebojne obveznosti v skladu z obveznostmi, ki jih imata obe stranki pogodbenici kot članici Društva narodov.
ČL 6 se nanaša na ratifikacijo in registracijo pogodbe pri tajništvu Društva narodov in določa veljavnost pogodbe za pet let.
Dodatni protokol
določa,med drugim, da si bosta obe državi nudili medsebojno pomoč tudi tedaj, če bi svet Društva narodov iz kateregakoli razloga ničesar ne odločil. Sporazumno je bilo dogovorjeno, da veljajo obveznosti po tej pogodbi samo tedaj, če je neposredno napadeno ozemlje ene izmed obeh držav. Obveznost za medsebojno pomoč velja le tedaj, če so dani vsi pogoji po tej pogodbi in nudi pomoč žrtvi napada tudi Francija. Čl. 3. dodatnega protokola izraza željo obsh vlad, da bi bila čim prej sklenjena regionalna pogodba, ki naj bi jamčila organizacijo varnosti in vsebovala tudi obveznost za medsebojno pomoč. Zaradi tega sta si obe državi pridržali možnost, da bosta v danes primeru z obojestranskim pristankom posredno ali neposredno sklenili slične pogodbe.
Letalska pogodba
Moskva, 16. maja g. Popoldne je bila v zunanjem komisariatu podpisana če-škoslovaško-ruska letalska pogodba. Nova zračna proga Praga—Moskva bo imela na Češkoslovaškem samo eno vmesno postajo v Užhorodu. Naslednja vmesna postaja bo v Cluju, v Rusiji pa se bodo letala ustavljala v Orli in Kijevu. Priprave za obrat na tej novi progi so na obeh straneh želo živahne, tako da bo najbrž zračna zveza med Prago in Moskvo otvorjena še avgusta tega leta.
Tesna zveza z lokarnsko pogodbo
Praga, 16. maja AA. Češkoslovaški politični krogi pripisujejo češkoslovaško-ruskemu paktu velik pomen. Med tem paktom in lokarnsko pogodbo je tesna zveza. Prav tako poudarjajo, da novi sporazum ne more vplivati v samem smislu na češkosiovaško-poljske odnošaje.
Modus vivendi
z Vatikanom
Praga, 16. maja g. Ob času podpisa češkosiovaško-ruske pogodbe o medsebojni pomoči so prispele v Prago vesti, da je Vatikan odobril pogodbo o moduSu vivendi s Češkoslovaško. Kot prvi korak v tej smeri se obeta izprememba mej raznih škofij, ki bo ustrezala novim državnim mejam posebno na šlezijski in madžarski meji. Istočasno bodo prešla razna škofijska posestva v upravo domačih škofov. Pričakujejo tudi, da bo v kratkem imenovan nov nuncij za Češkoslovaško.
Francosko-ruski sporazum
Laval je dosegel v Moskvi mnogo večji uspeh, kakor
pa so pričakovali
Moskva, 16. maja. d. Francoski zunanji minister Laval je snoči ob 22.45 odpotoval iz Moskve v Varšavo, kamor je prispel nocoj. Na kolodvoru, ki je bil okrašen s francoskimi in ruskimi zastavami, so se poslovili od njega ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov z mnogimi višjimi predstavniki sovjetskega režima ter osobje francoskega poslaništva. Na peronu je bila postavljena častna četa z godbo, ki je ob Lavalovem prihodu odsvirala marseljezo ter internacionalno himno, Laval se je prisrčno poslovil od vseh prisotnih in ko je vlak odpeljal s postaje, je stoječ pri oknu vagona vzkliknil: Naj živi francosko-rusko prijateljstvo!
V ruskih in francoskih krogih izražajo nad potekom Lavalovega obiska v Moskvi največje zadovoljstvo. Splošno ugotavljajo, da se je med Lavalom in ruskimi državniki dosegu še večje soglasje, kakor so pričakovali prvotno. Pri tem opozarjajo v prvi vrsti na pet ur trajajočo konferenco, ki jo je imel Laval s Stalinom. Ta razgovor je bil edni izmed najdaljših, ki ga je kdaj imel Stalin s kakim inozemskim državnikom. Bilo je tudi prvič, da je StaHn obedoval skupno z inozemskim državnikom, ko je priredil Molotov Lavalu na čast obed.
Pariz, 16. maja. d. Po vesteh pariških listov so bila proučena vsa aktualna vprašanja v duhu novega rusko-francoskeaa prijateljstva ter so bili sprejeti važni sklepi, ki se tičejo tesnega sodelovanja tako na zunanje-političnem področju, kakor tudi odstranitve obstoječih notranje-nolitič-nih nesoglasij.
Najprej so razpravljali o zunanje-poli-tičnih vprašanjih v zvezi s francosko-ru-skim paktom. Pri tem je bilo sklenjeno, da v pričetku julija prično pogajanja med obema generalnima štaboma. Nato so razpravljali o načinu izvedbe francosko-ruskega pakta in o njegovi izpremembi v primeru morebitnega pristopa Nemčiie io Poljske.
Predmet nadaljnjih posvetovanj je bilo nevmešavanje III. internacionale v notranje zadeve Francije, zlasti pa v zadeve narodne obrambe. Po daljši razpravi, v kateri so Rusi izjavili, da ne morejo biti odgovorni za lokalne pogreške komunističnih strank, je bila tudi ta zadeva rešena v francoskem smislu.
Znaten uspeh je Laval dosegel na kulturnem področju. Tu se je pokazalo, da so Rusi pripravljeni priznati francoskemu šolstvu, francoskemu jeziku in civilizaciji njihovo prejšnje mesto.
Po domnevah listov ni izključeno, da je Laval načel tudi vprašanje obnove delavnosti katoliške cerkve v sovjetski Uniji, kar bi se moglo domnevati po nedavnem Lavalovem obisku pri papežu, vendar pa gre v tem primeru zgolj za domneve.
Laval zadovoljen
Pariz, 16. maja AA. Havasov poročevalec javlja iz Moskve, da je zunanji minister Laval po obisku baletne predstave v velikem moskovskem gledališču in še pred objavo komunikeja o francosko-sovjetskih razgovorih v Moskvi dal izjavo, v kateri ee zahvaljuje sovjetskim oblastvom in ruskemu narodu za prisrčen sprejem. Nato je Laval izrazil svoje zadovoljstvo z doseženimi rezultati svojega potovanja v v Sovjetsko Rusijo. Francoski zunanji minister je zaključil svojo izjavo z besedami:
Pakt je zapečatil sporazum med obema vladama Moj obisk bo poglobil prijateljstvo med obema državama. Razsrovori z moskovskimi državniki po bili odkritosrčni, neposredni ln popolni.
Sovjetska vojska
Pariz, 16. maja AA. Dopisnik pariškega »Information« je poslal svojemu listu iz Moskve tele podatke o vojaški moči Sovjetske zveze. Rusija ima zdaj nad 3000 letal, od teh 40% s Hitrostjo 35-0 do 100 kilometrov na uro. 30% so težki bombar-derji z dvemi, tremi in štirimi motorji, 30% pa spadajo med izvidniška in rezervna letala. Aparate izdelujejo in jih opremljajo z vsem potrebnim v sami Rusiji.
Stalna kopna vojska šteje 980.000 mož. Težko topničarstvo še ni izpopolnjeno. Navzilic temu pa ima Sovjetska zveza 5000 tankov raznih kalibrov. Dopisnik pristavlja, da sta morala in izvežbanost ruskih čet odlični.
Litvinov pride še ta mesec v Pariz
Moskva, 16. maja. AA. Po nekem pol-uradnem poročilu misli sovjetski komisar za zunanje zadeve g. Litvinov še pred koncem tega meseca obiskati Pariz.
Laval povabljen v Berlin
Pariz, 16. maja. d. »L' Information« poroča iz Berlina, da bo general Goring, ki bo zastopal Nemčijo pri pogrebu Pilsudskega, povabil po Hitlerjevem naročilu Lavala, naj se ustavi pri svojem povratku v Pariz v Berlinu.
Odpor v Angliji proti Mussolinijevim grožnjam
Zahteva angleške liberalne in delavske stranke po zatvoritvi Sueškega prekopa, če bi Mussolini izpolnil
svoje grožnje
London, 16. maja. č. Spor med Italijo in Abesinijo daje angleškim političnim krogom mnogo opravka. Sedaj splošno sodijo, da angleška vlada ne bo hotela na lastno pest zapreti Sueškega prekopa za italijanske ladje in prevoz italijanskega vojaštva v Vzhodno Afriko, nego bi rajši videla, da to odredi Društvo narodov, če bi postala vojna med Italijo in Abesinijo neizbežna. Mussolinijev govor v italijanskem senat« je izzval v Londonu najrazličnejše komentarje. Vsekakor so liberalci in pristaši delavske stranke pričeli energično agitirati za zaporo Sueškega prekopa, če bi Mussolini poizkusil dejansko izvršiti, kar je napovedal v svojem govoru, da se namreč ne bo oziral na pogodbo z Anglijo in Francijo o konzultacijah, ki bi bile potrebne prav sedaj zaradi njenega spora z Abesinijo. V splošnem so mnenja, da bo angleška vlada ne glede na Mussolinijevo napoved skušala najti sredstva, s katerimi bo lahko preprečila spopad v Vzhodni Afriki.
Zunanji minister Simon je na shočnji seji spodnje zbornice demantiral glasove, da bi bila britanska vlada izvršila kako intervencijo v Rimu zaradi italijanskih obveznosti napram konzultativni pogodbi in dejal je, da britanska vlada tudi ne name-
Pilsudski v katedrali
Veličastne pogrebne svečanosti v Varšavi — 200.000 ljudi pri prevozu maršalovega trupla v katedralo
Varšava, 16. maja, AA. Snoči ob 20. so položili truplo maršala Pilsudskega v krsto, ki so jo generali poljske vojske prenesli na lafeto, v katero je bilo vipreženih 6 parov konj. Takoj nato se je razvil ogromen sprevod, ki je med zvonjenjam zvonov vseh varšavskih cerkva krenil skozi sost špalir čet in mladine v katedralo. Na čelu sprevoda ie korakal bataljon pehote z eska-dronom konjenice in baterijo topov. Nato so častniki nosili maršalova odlikovanja in vence, nakar je sledila mnogoštevilna duhovščina. Za krsto so šli predsednik republike Moscioki, pokojnikova vdova, ostalo sorodstvo, generalni nadzornik poljske vojske. predsednik ministrskega sveta, ministri, člani diplomatskega zbora, delegati, oddelki vojske in legionsrii z zastavami. V sprevodu, je bilo kakih 200.000 ljudi.
Med prevozom trupla pokojnega maršala so se v vseh poljskih mestih vršile molitve za pokojnika. V vseh cerkvah v držaji so zvonil zvonovi. Po zaslugi radijskega prenosa iz Varšave je vsa država sodelovala pri žalni slovesnosti v prestolnici. Iz 'seh krajev poročajo o globoki žalosti in o pre-trespnoati. ki io je povzročila maršalova smrt. Posebno občuti veliko izgubo mesto Vilno. saj mu je bi pokojni maršal posehno naklonjen.
Prebivalstvo je vso noč v nepreglednem sprevodu prihajalo v katedralo, da '-e po-klon; smrtnim ostankom maršala Pilsudskega. Ko je sorpvod prišel pred mrtvaški oder. so vsi pokleknili. Na ti«ofle in tisoče ljudi vedno čaka v sprevodu, da pridejo na vrsto
Iiz ve? m«at prihaja jo poroJHa. da so se bivš> bojevniki in legij-^arji zakleli, da bodo tud; v bodoče zvesti ideologiji no ko meni maršala
Zveza poljske industrije je 9klenila pokloniti milijon zlotov za zgradbo spomenika
maršalu, zveza petrolejske industrije na južnem Poljskem pa je začela zbirati prispevke za spomenik v Lvovu.
Tuje delegacije pri pogrebu
Varšava, lb. maja. AA. Doslej so se prijavile za pogreb maršala Pilsudskega uradne delegacije Avstrije, Nemčije, Belgije, Velike Britanije, Bolgarije, svobodnega mesta Gdanska, Estonske, Finske. Francije, Italije, Jugoslavije, Letonske, Madžarske, Rumunije. USA in Češkoslovaške.
Prihod jugoslovenske parlamentarne delegacije
Varšava, 16. maja. AA. Snoči je prispela v Varšavo jugoslovenska parlamentarna delegacija, ki se bo udeležiia pogreba maršala Pilsudskega. Delegacijo vodi podpredsednik senata dr. Ploj. Jugoslovenske delegate so na postaji sprejeli podpredsednik senata Buški in zastopnik poljskega parlamenta, več članov senata in zastopnikov zunanjega ministrstva ter jugoslovenski poslanik v Varšavi Lazarevič z osobjem poslaništva.
Dopoldne so se člani jugoslovenske delegacije vpisali v sožalno knjigo predsednika republike in predsednika vlade, nato pa so obiskali v spremstvu poslanika Lazare-viča predsednika sejma Switalskega in predsednika senata Rackijewicza ter jima izrekli sožalje v imenu jugoslovenske Narodne skupščine in se.nata.
Tudi Ukrajinci žalujejo za razsodišče
Lvov, 16. maja. AA Tukajšnje ukrajinske organizacije so razobesile v znak žalosti na svojih domih zastave na pol droga. Pogrebu maTŠala Pilsudskega hodo prisostvovali tudi predstavniki parlamentarne ukrajinske skupine.
rava zapreti Sueškega prekopa, vendar pa smatra za svojo dolžnost, pomagati vsaki članici Društva narodov in tudi Abesiniji, če bi jo kdo hotel napasti.
Minister Eden je izjaviL da Iocarnska pogodba ne odreja nikake izpremembe določb, če bi ta ali oni podpisnik te pogodbe prenehal biti član Društva narodov, z drugimi besedami, da obveznosti, prevzete s to pogodbo, niso vezane na članstvo podpisnikov v Društvu narodov. Prav tako ne more noben podpisnik samolastno in enostransko odpovedati te pogodbe. Naposled je opozoril na britansko-italijansko izjavo o brezpogojnem spoštovanju obveznosti« prevzetih z locarnsko pogodbo.
Anglija in Francija
London, 16. maja d. Glede na vesti, po katerih tod Italija izstopila iz Društva narodov, če br njegov svet prekoračil s svojim posredovanjem v vzhodno - afriškem sporu gotove meje, izjavljajo v oficielnih krogih, da doslej še ni nobenega povoda za tako domnevo. Sedanja posvetovanja med Francijo in Anglijo nimajo za cilj kakega protesta ali demarše v Rimu, temveč naj bi zagotovila v direktnih pogajanjih z Italijo in Abesinijo imenovanje mešanega razsodišča, ki naj bi odstranilo obstoječa nesoglasja med obema državama na miren način.
Poslanik Drumond pozvan v London
London, 16. maja w. Angleški poslanik v Rimu, sir Erik Drumond, bivši glavni tajnik Društva narodov, je bil včeraj brzojavno pozvan v London, ker se želi angleška vlada posvetovati o raznih evropskih vprašanjih, pred vsem pa o abesin-skem, ki je spričo obveznosti Francije in Anglije po pogodbi iz leta 1906. in trenutne vojne nevarnosti zelo kočljivo. Po pogodbi iz leta 1906. so se namreč Anglija, Francija in Italija zavezale, da ne bodo v Abesiniji ukrenile ničesar, čemur bi mogli ostali dve stranki pogodbenici ugovarjati.
Nemčija in podunavska konferenca
Dunaj, 16. maja. w. Kakor poroča »Reichspost« iz Rima, je zelo verjetno, da se bo Nemčija vendarle udeležila podunavske konference v Rimu. V Rimu so v ostalem mnenja, da bo kancelar Hitler v svojem napovedanem govoru objavil tudi pozitivno odločitev glede tega. Značilno pa je, da Nemčija še vedno vztraja pri napačnem tolmačenju pojma nevmešavanja, zaradi česar stališča Nemčije ni mogoče presojati zadovoljivo.
Poslanik Henderson premeščen v Brazilijo
London, 16. maja AA. Dosedanji angleški poslanik v Beogradu Henderson je imenovan za poslanika v Buenos Airesu.
Turški zunanji minister na Dunaju
Dunaj, 16 maja d. Snoči se je pripeljal z avtomobilom iz Budimpešte na Dunaj turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, ki ostane tu nekaj dni. Kakor izrecno poudarjajo, je njegov obisk povsem zasebnega značaja.
Minister dr« Jankovič
o svojem programu
Če se cene kmetskim pridelkom ne bodo zvišale, bo plačilo kmetskih dolgov zopet odloženo
Beograd, 16. maja. Kmetijski minister dr. Jankovič je sprejel danes popoldne v svojem kabinetu novinarje in jim dal tole
izjavo:
Našo javnost stalno zanimajo politična vprašanja. Volitve zmerom odtrgajo narod od njegovih realnih poslov tn ga drže v nekaki vročici Ta vročica je minila in lotiti se moramo velikih nalog, ki jih zahtevata naša gospodarska in socialna obnova. Vse politično delo je zvezano in odvisno od gospodarskega razvoja v državi. Mmogo političnih nezadovoljstev je dejansko samo posledica težkega gospodarskega stanja pri širokih masah, zlasti pri kmetu. Naša največja naloga je, da se najener-gičneje lotimo izvedbe tistih gospodarskih obljub, ki so bile dane v volilmi agitaciji in ki bodo temelj novega družabnega življenja. ki mu posveča vso pozornost današnja vlaga g. Bogoljuba Jevtiča.
Temelj, pri katerem je treba začeti, je kmet. Po številu prebivalstva, po številu v gospodarstvu zaposlenih, po številu kon-sumentov in po fiskalnem pomenu kmet in kmetijstvo nimata tekmeca v naši državi.
Ker poznamo sedanji težki položaj našega poljedelstva in kmeta, moramo poudariti, da so današnje cene poljskih pridelkov tako nizke, da kmetu onemogočajo še celo tako življenje, kakor ga ima najsiro-mašnejši delavec kateregakoli poklica. Težke kreditne razmere in druga bremena še bolj otežujejo hudo stanje našega kmeta in ga postavljajo v brezizhoden položaj gospodarske bede. Mnogo se je o terp problemu govorilo in mnogo teoretiziralo. Enim se zdi to vprašanje izredno težko in mislijo, da ga je skoraj nemogoče v naši državi urediti. Drugi spet mislijo, da je nemogoče reševati to vprašanje ločeno od drugih gospodarskih vprašanj. Pri tem poudarjajo, da je nepravično reševati to vprašanje posebej za kmeta in posebej za obrtnika, trgovca in druge.
Vsi ti pozabljajo žrtve, ki so »a druge že storjene, in potrebo zdravljenja zla pri korenu. Poudarjamo, da je temeljni vzrok krize kmetijska kriza in zato se je treba v prvi vrsti lotiti reševanja te krize. Zato je nujen in neodložljiv program, ki ga postavlja kmetijsko ministrstvo:
1.	prodajne cene kmetskih pridelkov le treba povišati do višine rentabilnosti in ugodne prodaje;
2.	organizacijo pridelovanja prirediti po zahtevah tržišč, tako glede kekovosti kakor glede množine;
3.	organizacija kmetijskih kreditov in likvidacija starih kmetskih dolgov in
4.	organizacija prodaje poljskih pridelkov na notranjih in zunaniih tržiščih
Niti eno izmed teh vprašanj ni tako težko, da jih ne bi mogli v naši državi tako urediti, kakor zahtevajo koristi kmeta in širokih množic. Saj smo naposled ravno zato tu, da uredimo vse probleme, ki tako mučijo najbolj zdrave osnove in temelie našega naroda.
Problem ».višanja cen kmetijskih pridelkov je na vsem svetu pereč. Prav tako važen je za države uvoznice poljskih pridelkov kakor za izvoznice. Mi spadamo v vrsto enih in drugih, ker smo pridelovalci i za notranja i za zunanja tržišča. Skoraj nobena država ni doslej opustila prilike, da se loti ureditve tega problema in da če treba v ta namen žrtvuje neverjetno velika materialna sredstva. Pri nas vprašanje ne obstoji samo v velikem pospeševanju izvoza, temveč tudi v tem, da mora tudi notranja poraba dati kmetu zadovoljive cene. Da, zaščite so te cene potrebne prav tako kakor obrtniški in industrijski izdelki, ki so zaščiteni z visokimi carinami in ugodnostnimi cenami, da lahko delajo in prodajajo po rerrtabilnejših cenah, pogosto pa takih cenah, kakršne ne bi bile, če bi se blago uvažalo. Enako in po istih načelih socialne pravičnosti se mora našemu kmetu zagotoviti, da mu notranji potrošnik plača ustrezaiočo ceno. Zato se zahteva, da vsi družabni sloji po svoje sodelujejo pri tem povišanju cen v korist
kmeta, ki jim bo to bogato povrnil kot slojev našega naroda.
kupovalec ali pa fiskalni obvezanec. Če je kmet bogat, je bogata tudi država, srečen obrtnik, delavec, trgovec in drugi.
Pri nas je najtežje vprašanje nizkih cen zaradi prebitkov, ki posebno hudo tišče cene navzdol na vseh notranjih tržiščih in jih pritiskajo do nedopustnih meja. Odstranitev teh pribitkov z organizacijo prodaje in sistematskega dela bo ena izmed naših prvih nalog.
Pšenica in koruza so naša prva skrb. Zato se bomo kar najenerglčneje lotili ureditve teh vprašanj. Zgradba silosov, ki bodo omogočili lahko in poceni ureditev prebitkov na tržišču in pravilno razmerje pri razdelitvi teh prebitkov je po trditvi najboljših strokovnjakov najnujnejša potreba. Z ureditvijo tega vprašanja bomo odstranili najbolj špekulacijo na račun kmeta in bo omogočeno, da se materijalne žrtve države pokažejo v korist kmetu ln ne raznih posredovalcev, ki žele vsako neredno gospodarsko stanje izkoristiti zase.
Živina in živinski izdelki so prav tako velika skrb, ki ji moramo posvetiti vso svojo pozornost in omogočiti njihov izvoz tudi z največjimi žrtvami.
Nič manjšo pažnjo bo trebo posvetiti tudi drugim poljskim pridelkom. Odveč je nadaljnje govoričenje in brezpredmetno razpravljanje o krizi vinogradništva, sadjarstva in drugih vejah kmetijstva. Cas je, da ta vprašanja rešimo. Podobno po* zornost zaslužijo tudi druga manjša gospodarska področja.
V mednarodni trgovini 6e čedalje bolj uveljavlja sistem kompenzacij oziroma reka: »Kupim, ako kupiš!« Zato moramo posvetiti največjo pozornost uvozu, ker je podlaga &a kompenzacije in olajšave našega kmetijstva. Ne moremo več dovoliti, da bi bil uvoz neorganiziran, če želimo organizirati izvoz in prodajo svojih pridelkov. Odkrito si moramo priznati, da sedanja organizacija kmetijske proizvodnje na domačih in tujih tržiščih ne ustreza našim potrebam, ne tistim, ki jih zahteva bodoča kmetijska politika.
Vprašanje znižanje dolgov ne more ostati predmet neskončnih časopisnih razprav in dolgega proučevanja v parlamentu. Treba ga je urediti 2 delom. Kreditne ustanove vseh vrst, državne in samoupravne, banke in druge ustanove morajo doumeti, da gospodarsko stanje kmetovalca ne odgovarja njegovi zadolženosti ln da je Zaradi tega v obojestranskem interesu, da se to vprašanje končno likvidira. Samovoljno izračunavanje gospodarske sile kmetovalca v.zvezi z izplačilom njegovih dolgov so le želje kreditorjev, ki se še niso mogli pomiriti s pravim stanjem kmetovalca in s potrebo, da ttidi oni nekaj žrtvujejo od tega, pni čemer so doslej zaslužili.
Rasdolžitev kmetovalcev se mora ravnati po obliki kredita, pogojih obvez in obrestni meri. po kateri je dozdaj plačeval. Krivičnost dosedanjega zakonodavstva je v tem. da je na enak način obravnavalo zelenaše in dobre upnike. Ali bodo upniki sami predlagali znižanje svojih terjatev, ali pa hočejo sprejeti stoodstotne vrednostne papirje z malo obrestno mero in dolgoročnim odplačilom, bo odvisno od gospodarsko zdravega razumevanja teh interesentov. Vsi ne morejo biti zadovoljni z rešitvijo tega vprašanja. Kmetovalcu so potrebni ceneni in lahko dosegljivi krediti. Kredita pa, ki ga potrebuje, naj ne dobi samo, če ima hi-potečno podlago, temveč naj mu bo dostopen tudi tedaj, če njegova moralna in delovna sposobnost dopušča možnost, da ga bo iz svojih dohodkov vrnil. Zrtanl način reifeisenskega kredita je v veljavi po vsem svetu. To je dokaz, da nam izkušnja in praksa kažeta smer našega bodočega dela.
čisto politiziranje naj se umakne gospodarskemu delu, ki naj nadomesti politično obračunavanje. Pravilno reševanje teh gospodarskih vprašanj bo samo Od sebe rešilo tudi vsa ostala gospodarska in socialna vprašanja v korist in zadovoljstvo vseh
Hitler bo prevzel tudi zunanje ministrstvo
Berlin, 16. maja. AA. Državni kancelar Hitler bo imel prihodnji torek pri otvoritvi nemškega državnega zbora pomemben go-var o mednarodnem položaju. Govor bbdo prenašale vse nemške radijske postaje. To zasedanje državnega zbora bo peto. odkar je bil izvoljen. Poslancev šteje 669. Na prvem so izvolili predsedništvo in odbore, na -drugem so izglasovali reforme o unifi-kaciji rajha, na tretjem so se bavili z dogodki 30. junija lanskega leta, četrto pa je bilo ob smrti maršala Hindenburga.
Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da bo Hitler v svojem govoru ponovno naglasil potrebo večjega oboroževanja v Nemčiji in da bo skušal nemške zanteve v tem pogledu tudi utemeljiti. Kot enega izmed glavnih razlogov bo navedel miiitaristično politiko Italije in kritični položaj, ki je nastal zaradi italijanskih vojaških priprdv v vzhodni Afriki. Politični krogi zatrjujejo, da pripravlja nemška vlada nova presenečenja zaradi francosko-ruskega pakta o vzajemni pomoli.
Kodanj, 16. maja, d. Berlinski dopisnik lista »Berlingske Tidende« poroča s pridržkom, da namerava Hitler po svojem govoru v nemškem državnem zboru prevzeti zunanje ministrstvo. Dosedanji zunanji minister Neurath bi bil v tem primeru imenovan za poslanika v Rimu, dočim bi rimski poslanik Hassel odšel za poslanika v London, kjer bi zamenjal tamošnjega poslanika Hoscha. ki bo upokojen. Državnega tajnika v zunanjem ministrstvu Biilovva bi zamenjal Ribbentrop. ki je Hitlerjev svetovalec v vseh razorožitvenih zadevah
Italijanizacija na južnem Tirolskem
Berlin. 16 maja b Italijanske oblasti v Meranu na Južnem Tirolskem So odredi da se morajo v«i hoteli in penžijorti. ki imaio imfna po nemških lastnikih preimf* novati 7 italiifir«kimi imeni Kdor Izmed lastnikov se tej odrpdbi ne bo pokoril, 3iu bodo odvzeli obrtno dovoljenje.
Ljubljanski učiteljski pevski zbor v Sofiji
Sofija, 16. maja. p. Snoči ob 21. je prispel v Sofijo učiteljski pevski »bor iz Ljubljane pod vodstvom skladatelja prof. Adamiča. Že na meji v Dragomanu so bili jugoslovenski gostje presrčno sprejeti. Davi so si učitelji ogledali bolgarsko prestolnico, popoldne pa so priredili pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra gene rala Radeva in jugoslovenskega poslanika dr. Cincar-Markoviča zelo dobro uspei koncert. Zvečer je priredil prosvetni minister na čast gostom Iz Ljubljane banket
Odlikovanje rektorja beograjske univerze
Beogrart, 16. maja. p. Na slavnostni seji akademije znanosti, ki so jI prisostvovali vsi trije kraljevi namestniki, skoro vsi člani vlade, ves diplomatski zbor ter predstavniki raznih kulturuih ustanov, je bil danes proglašen za rednega člana akademije znanosti dr. Vladimir Corovič, restor beograjske univerze.
Občni zbor nacionalnega odbora panevropske unije
Zagreb, 16. maja n. Jutri dopoldne bo v Zagrebu letni občni zbor jugosloVellSkega nacionalnega odbora panevropske unije, ki se ga bOdo udeležiti delegati iž Zagreba. Beograda, Ljubljane. Ljubljansko organizacijo bosta zastopala predsednik bivši minister dr. Andrej Gosar in tajnik dr, Ferdinand Majaron Na dnevnem redu so vprašanja o organizaciji panevropskega pokre-ta in poročila o dosedanjem delovanju 6r-ganizacije.
Nezaposlenost v Italiji
Rim, 16. majd AA, Po uradni statistiki je bilo dne 80 aprila vseh nezaposlenih v Italiji 803.156. med njimi 667.802 moških Kondem marCa je Število nezaposlenih znašalo 853 198 koncem aprila preteklega leta pa 995 548 V Julnski Krajini le bilo nezaposlenih 29.961 ljudi.
Dolenjske Toplice
Železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mest. Kopeli direktno na vrelcih 38 Stopinj Celzija, zato Izredni uspehi zdravljenja revmatizma vseh vrst, ženskih bolezni itd. Izkoristite Izredno znižane cene za predsezono do 15. junija. 20 dnevna pavšalna penzija (soba, izvrstna hrana, kopeli, enkratni zdravniški pregled, vse takse in ves komfort) Din 1.100.—. Zahtevajte od uprave prospekte, od Izhodne železniške postaje pa brezplačen povratek z dohodno vozno karto, ki Vam ga da, če ostanete v Toplicah najmanj sedem dni.
Jevtič ne pojde v Ženevo
Beograd, 16. maja. p. Dne 20. t. m. se prične v Ženevi zasedanje sveta Društva narodov. Ker na dnevnem redu ni nobenih važnejših vprašanj, ki bi zahtevala osebno navzočnost predsednika vlade in zunanjega ministra g. Jevtiča, bo našo državo zastopala na tem zasedanju stalna delegacija v Ženevi pod vodstvom pomočnika 7,unanjega ministra g. dr. Fotiča.
Predsednik vlade o položaju
Beograd, 16. maja. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bogoljub Jevtič je sprejel v teku včerajšnjega dne veliko skupino novo izvoljenih narodnih poslancev, ki so smatrali za svojo prvo dolžnost pri prihodu v Beograd, ia obiščejo in pozdravijo svojega nosilca državne liste. Prav tako je tudi predsednik vlade sprejel več narodnih poslancev, ki so takisto prišli, da ga pozdravijo. Pri tej priliki je ministrski predsednik govoril v bodočem delu vlade in Narodnega predstavništva, rekoč, da je vlada stopila pred narod z jasno določenim programom, čigar uspešni izvedbi ee mora zdaj pridružiti požrtvovalno ln rodoljubno sodelovanje narodnega predstavništva. V zvezi s tem je predsednik vlede posebno poudaril, da so volitve v Narodno skupščino dale državni listi, ki ji je ">n nosilec, impozarttno večino in ji zagotovile vztrajno in plodonosno delo. Predsednik vlade je pri tej priliki demantiral lažne glasove o krizi vlade in o kakšni iapfemem-bi režima, glasove, ki jih z zlobnimi nameni, da bi sejali zmedo v javnosti, širijo tisti, ki jim je v korist, da mečejo polena pod noge normalnemu razvoju in ureditvi razmer v naši kraljevini.
Posojilo 50 milijonov za javna dela
Beograd, 16. maja. AA. Ministrski svet ie sprejel sklep o odobritvi najetja posojila 50 milijonov Din za gradbeno ministrstvo. Denar se bo porabil za javna dela na podlagi uredbe 0 javnih delih od 23. novembra 1934.
Paul-Bonccwr v Beogradu
Beograd, 16. maja. p. Bivši francoski ministrski predsednik in zunanji minister Paul-Boncour bo imel jutri v Kolarčevi umivera predavanje o organizaciji miru tti o paktu Društva narodov. Iz Beograda bo odpotoval v Zagreb m Ljubljano, kjer bo najbrže imel enaka predavanja, nato pa se bo vrnil v Pariz.
Deputacija slovenskega ženstva na Oplencu
Beograd, 16. maja. p. Davi je prispela v Beograd velika deputacija Ženske zveze iz Slovenije. V deputaciji je 110 dam in go-spodičen pod vodstvom ge. Minke Gove-karjeve. Opoldne so bile sprejete na dvoru pri Nj. Vel. kraljici Mariji, ki fte je nad eno uro razgovarjala o prilikah v slovenskem ženskem svetu. V deputaciji so zastopnice Kola jugoslovanskih sester. Ženskega pokreta. Društva Atena, Društva akademsko izobraženih žensk, Društv* PTT-nameščenic, Društva visokošolk, Zve-«e gospodinjskih pomočnic. Društva babic. Splošnega ženskega društva iz Maribora ln ves izvršni odlbor Ženskega saveza. Jutri se bodo pcukloruHc na grobu blagopokojnega kralja Uedinitelja na Oplencu, zvečer pa odpotujejo domov.
Občni zbor Agencije Avale
Beograd, 16. maja. p. Agencija Avala j» imela danes svojo VI. redno letno skupščino delničarjev. Predsedoval je dr. Uroš Krulj, podpredsednik senata. Poročila upravnega in nadzornega odbora so bila sprejeta soglasno. V novo upravo so bili izvoljeni: dr. Uroš Kruli, podpredsednik Benata, Dragiša Cvetkovič, bivši minister in narodni poslanec, Miloje Sokič, urednik »Pravde« i<n narodni poslanec. Teofil t>iu-rovič, šef Centralnega presbiroja, Peter Ta-letov, publicist, Stanko Virant, glavni urednik »Jutra«, Pavle Rankovič, urednik »Službenih novin« in dir. Juraj PečarCvid, odvetnik v Zagrebu, v nadzorni odlbor pa Borivoje Glumac. odvetnik v Beogradu. Jovan Tanovič, direktor »Politike«, Milju-tin Stefanovič, direktor »Vremena«, Drago Bookovič, odvetnik v Beogradu in Viktor Švajger, novinar v Beogradu
Premestitev centrale »Šipada« v Banjaluko
Banjaiuka, 16. maja. n. Tu se ie dva dni mudil generalni direktor »Sipada« in minister n. r. dr. Ulmanski, ki je imel ž ba-njaluškimi direktorji podjetja več konferenc. Opoldne je sprejel novinarje in jim podal pomembno izjavo o premestitvi centrale iz Sarajeva v Banjaluko, ki bo v kratkem izvrSena na podlagi odredbe pristojnega ministrstva. Nadalje je poudaril, da bo centrala poskrbela, da bo pričela tovarna za celulozo v kratkem zopet obratovati. V ostalem je položaj na tujih tržiščih zadovoljiv. V Italiji so pričeli v zadnjem Času konzumirati več lesa zaradi napetosti t Abesinijo. V Alžiru vlada huda kriza in je normalnd količina izvoza jugoslovenskega lesa v to deželo znatno nazadovala. Enako težko J« poslovanje s Španijo V Egiptu in drugih vzhodnih deželah ob Sredozemskem mor In pa postala pnvrtraševnnle po jugoslovenskih lesnih izdelkih vedno boli živahno Tudi Južna Amerika naroča znat ne količine jugoslovenskegB lesa Anglija še vedno krije svoje potrebe lesa in lesnih '-*;'elkov i/ sevprno evropskih držav Mese ca aprila je podietje v celori izdelalo re kordno količino lesnih izdelkov m je pre delalo 25.000 kubičnih metrov lesa.
Borba proti jetiki
Prireditev protitnberkuloznega tedna od 18. do 26. t. m.
Ker je jetika med prvimi mvražniki človeškega rodu in ker je obramba mogoča samo v smotreni organizaciji, je ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja odredilo, naj se od 19. do 26. t. m. priredi protituberkulozni teden. V teh dneh naj se izvede širokopotezna manifestacija za najodloonejšo borbo proti zavratni bolezni. V svrho sistematičnega in vzajemnega dela bodo sodelovala poleg ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje tudi ministrstva za vojsko in mornarico, za gozdove in rudnike, za trgovino in industrijo. za telesno vzgojo, za prosveto. za notranje zadeve, za pravosodje in za promet, nadalje poveljstvo orožništva, uradi socialnega zavarovanja, zveza Sokola, zveza zdravstvenih zadrug. Rdeči križ, vse protituberkulozne lige, ki jih je 95 v državi, socialna in dobrodelna društva, zdravniške organizacije in seveda v prvi vrsti tudi vse državne in samoupravne zdravstvene ustanove. Vsi higenski zavodi bodo sodelovali z javnimi predavanji s filmi in po možnosti tudi z razstavami sredstev protituberkulozne borbe.
Da bi propaganda protituberkulozne borbe prodrla v vse sloje naroda, je organiziral oddelek za pobijanje tuberkuloze, ki ga vodi pri ministrstvu socialne politike in narodnega, zdravja zaslužni neumorni organizator protituberkulozne borbe docent dr. Ivan Matko tudi popularna predava-
Železniški vozni red in občinstvo
Ljubljana, 14. maja.
Po voznem redu, ki velja ne glede na neznatne spremembe že nekaj let, bi človek sodil, da občinstvo tostran Zidanega mosta prav redko potuje po železnici Zidani most-Zagreb. Vlaki, ki vozijo med Ljubljano in Mariborom, nimajo namreč z izjemo jutranjega in večernega z Zagrebom nikake prave zveze, če greš iz Ljubljane z vlakom ob 7.22, moraš v Zidanem mostu čakati od 8.54 do 14.22 na potniški vlak proti Zagrebu, če pa greš ob 13.40 iz Ljubljane, Čakaš od 15.13 do 20.25. Zveza bi se sicer že dobila, toda samo z brzovlaki, na pr. ob 12.47 iz Ljubljane in dobiš v Zidanem mostu zvezo s potniškim vlakom ob 14.22 proti Zagrebu. Ravno tako imaš s potniškim vlakom ob 13.40 iz Ljubljane v Zidanem mostu zvezo na brzovlak proti Zagrebu, dočim odhaja potniški vlak iz Zidanega mosta proti Zagrebu pičlo uro prehitro, čeravno bi brez vsake škode za kogarkoli lahko odpeljal celo uro pozneje. V nasprotni smeri ni mnogo bolje.
Prav zanimivo bi bilo zvedeti, v čigavem interesu se je vozni red prikrojil za neimo-vite sloje tako neugodno. Saj je na Zidanem rtlostu vedno dovolj čakanja, da restavracija ne utrpi nobene škode. In kdor nima denarja za brzovlake, ga ima še manj za restavracije. Človek bi res domneval, da hoče železnica ljudi prisiliti, da se vozijo Z brzovlaki. Toda tako potovanje je in bo ostalo za večino potujočega občinstva kljub pocenitvi železnice še vedno nedosegljivo razkošje.
Prosimo železniško direkcijo, da nam uvede k vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.22, hitro zvezo na Zidanem mostu s potniškim vlakom proti Zagrebu. V obratni smeri pa naj bi vlak, ki zdaj odhaja iz Zagreba ob 13., odpeljal eno uro pozneje, saj bo itak še treba čakati v Zidanem mostu 43 minut na vlak proti Ljubljani.
Nadalje ne razumemo, zakaj niso dovoljene ugodnosti polovične železniške vožnje za izletnike na progah Ljubljana-Zidani most-Celje, Ljubljana-Vrhnika in Ljublja-na-Rakek. Začela se je v zadnjem času živahna propaganda za obisk krajev ob teh progah. Toda ljudje, ki bi se za te kraje res zanimali, ne zmorejo stroškov za cele vozovnice, zlasti ne za družine. Tisti pa, ki imajo denarja dovolj, se za take stvari ne zanimajo ali pa se železnice ne poslužujejo, ker se lahko z avtomobilom popeljejo, kamor hočejo, železniška direkcija naj bi na omenjenih, zdaj tako zapostavljenih progah dovolila polovično voznino za izletnike v prvem jutranjem vlaku tja in zadnjem večernem nazaj, ker bi s tem ne le dvignila promet na teh progah, temveč tudi zelo ustregla vsem onim, ki bi radi obiskovali doslej neznane kraje, če bi jim ne bilo s prevelikimi stroški železniške vožnje zdaj to onemogočeno. Slednjič si dovolimo opozoriti tudi še na dejstvo, da vozi izletniški vlak na Dolenjsko vsaj za eno uro prepozno, ker se na kakem celodnevnem izletu ta izgubljena ura zelo pogreša.
Eden, ki nima avtomobila.
Za roparski napad 12 let robije
Celje, 16. maja
Na okrožnem sodišču v Celju se je danes zagovarjal zaradi roparskega napada in lahke telesne poškodbe državnega uslužbenca 231etni, že 7krat kaznovani brivski pomočnik Anton Filipič iz Celja.
V četrtek 28. marca okrog 21.30 je šel posestnik Franc Nachberger iz Slivnega pri Laškem k svojemu bratu na Lavo pri Celju. Na Krekovi cesti se mu je pridružil Anton Filipič in se potem ločil od njega pri Glaziji. Ko je prišel Nachberger po poti do križišča med vilama gg. dr. Serneca in Stiegerja. se je pojavil pred njim Filipič, ga zgrabil z vso silo za vrat, sunil z roko v trebuh, da je Nachberger padel na tla, mu pokleknil na vrat in zahteval od njega denar, sicer ga bo ubil. Prestrašeni Nachberger je izročil napadalcu denarnico, v kateri je ime! 300 Din.
Napadalec je udaril Nachbergerja še večkrat pO licu in izginil v temi. Pri današnji razpravi je obtoženec trdil, da ga je Nachberger napadel, zaradi česar ga je poditi fia tla Zatrievai |e. d« ga ni oropal Filipič je bM tudi obtožen, da je 23. febru arja v Ljubljani napadel policijskega stražnika Ivana Javorška ko ga jt peljal na stražnico, ter ga udaril z desnico po glavi, nato pa zgrabil za pendrek in vgnznil v levico. Filipič je bil obsojen na 'rt r.-bije.
nja, ki jih bodo oddajale vse radijske postaje vsak dan protituberkuloznega tedna Od 19.30 do 19.45. Prvi dan 19. t. m. bo predaval predsednik protituberkuloznih lig. upokojeni san. general dr. Jordan Sta-jič o delu in spomenici centralne grotitu-berkulozne lige. Spomenico jugoslovenske-ga ftiziološkega društva pa bo istega dne oddal po radiu šef instituta za tuberkulozo na zagrebškem vseučilišču in predsednik jugoslovenskega ftiziološkega društva dr. Vladimir Cepulič. 20. t. m. bo predaval univ prof. dr. Mate Ambrožič o obrambi in zdravljenju otrok, naslednji dan asistent vseučilišča dr. Simlja Kostič-Joksič o zaščitnem cepljenju proti tuberkulozi, 23. t. m. dr. Kosanovič o kirurgičnem zdravljenju tuberkuloze, 24. t. m. docent dr. Nedeljkovič o jetiki kot socialni bolezni, 25. t. m. pa univ. prof. dr. Radosavl jevič o temi: Zakaj moramo misliti na jetiko.
Znanstvena in poljubna predavanja bodo prirejala tudi razne prosvetne ustanove, posebno važne naloge pa bodo prevzeli Higienski zavodi, zdravstveni referenti banskih uprav in tudi občine pri učinkoviti propagandi protituberkuloznega tedna. Glavno geslo protituberkuloznega tedna je varstvo mladine in zato ne sme biti v vsej državi nobene šole, kjer ne bi zdravniki in učitelji na primeren način seznanili mladino z nevarnostmi zavratne boleani in z najvažnejšimi sredstvi obrambe.
Estonski zunanji mini-u* v Stockholmu
Stoekholm 16 maja AA Snoči je pri-.etel z letalom v Stockholm estonski zunanji minister Seliama
Zasledovanje nevarne vlomilske družbe
Ljubljana, 16. maja
Orožniki v Škofljici že deset dni zasledujejo vlomilsko družbo, ki je v bližnji okolici in dalje proti Grosupljem že nekajkrat vlomila in kradla. Družba se je seveda najbolj vrgla na trgovine in gostilne. V noči od 7. na 8. maja ji je prišel v roke precej obilen p4em. saj je rzro-pala dobro založeno trgovino Marije Ahlinove-Skulbičeve na Sapu. Ko je bila vas v trdnem snu, so se pohajkovalci priplazili k trgovini. Gotovo so prej dobro preštudirali položaj, da jim je šlo vse gladko od rok.
Na zapadni strani velike hiše so utrli šipo in se splazili v skladišče, ki je prizi-dano trgovskemu lokalu. 1« skladišča so lahko neovirani prišli v trgovi.no, saj je t ključavnici tičal ključ, ki ga je bilo treba samo obrniti. Brez vsakega hrupa so začeli prazniti stelaže. Pobrali so 300 m nto-ške in ženske manufakture, mnogo svile, nogavic, hlač, celo več pnevmatik za kolesa, naposled so izpraznili tudi trafiko. Pobrali so 200 finih cigar, več škatel raznovrstnih cigaret in 200 Škatel vžigalic. Ves plen je bil vreden 16.084 Din. Proti vlomu pa je trgovina zavarovana za 30.000 Din.
Seveda so bili domači drugo jutro of> vstopu v trgovino silno presenečeni. Police so zevale prazne, a sicer nikjer ni bilo kake večje sledi za vlomilci, v trgovini so pustili le velik cepec. In tole je bilo mogoče presoditi: ko so pobrali blago najbrž v velike vreče in nahrbtnike, so iz trgovine odšli v skladišče in odprli vrata, ki so bila od znotraj zaklenjena. Od trgovine so ubrali korake ob dolenjski progi proti naselju Paradišču. Ne daleč od tega naselja ob progi so prosortirali plen in si ga razdelili. Na mestu so pustili le prazne škatle. Potem so izginili brez sledu.
Drzni vlom je vzbudil po vsej škofcl j-siki in grosupeljski okolici senzacijo. Obveščene so bile vse sosedne in druge orož-niške postaje. Splošno se sodi, da bo vlom v kratkem vsestransko pojasnjen.
Priprave za olimpijski dan
Beograd, 16. maja AA. Glede na tretji olimpijski dan, ki bo v smislu odloka ministrstva za telesno vzgojo 2. junija t. L v vsej državi, je olimpijski odbor poslal odborom v posameznih krajih poziv, da se lotijo dela za čim boljšo organizacijo in uspeh in zberejo finančna sredstva za olimpijski fond. Pristojne športne zveze in savez Sokola kraljevine Jugoslavije so dobili vprašalne pole, na katerih morajo izpolniti podatke glede na udeležbo na olimpiadi leta 1939. v Berlinu. Nekatere zveze so že poslale odgovore, ostale pa morajo to storiti v najkrajšem času, tako da se bo vedelo, kakšna bo številčna moč jugoslovenske reprezentance.
Jugoslovenski olimpijski odbor opozarja vse organizacije umetnikov, gradbenikov itd., da se bo na olimpiadi leta 1936. v Berlinu vršil tudi natečaj v slikarstvu, grafiki, kiparstvu, pesništvu, glasbi in glede načrtov za gradnje. Točne podatke, ki so jih sestavili prireditelji v francoščini in nemščini, pošilja na željo jugoslovenski olimpijski odbor v Zagrebu, Radicev trg 2.
Zadnje športne vesti
Beograd, 16. maja p. Po dogovoru med JNS in nemško nogometno zvezo se bo odigrala 28. maja zvečer v Beogradu meddržavna tekma Jugoslavija : Nemčija.
Dunaj, 16. maja w. Pred 15.000 gledalci je bila danes druga nogometna tekma med Avstrijci in Angleži. Moštvo Manchester C5ty je nastopilo topot proti Austriji in izgubilo tekmo s 3:4 (1:0).
Vremenska naooved
Vremensko stanje 16. t. m.: Ciklon nad Dansko povzroča burno vreme z dežjem v območju Baltskega morja in v Nemčiji. Sekundarni ciklon nad Genovskim zalivom povzroča dež v območjn Alp in na Sredozemskem morju. Drugod visok pritisk in vedro. Temperatura je padla v Srednji Evropi in v območju Alp. — V Jugoslaviji dežuje v dravski, in na zapadu savske banovine. Temperatura se je v vsej državi dvignila Minimum Caribrod 5, maksimum Mostar 23.
Novoaadska vremenska napoved za petek: Na severu in zapadu bo še deževalo, temperature padle. Ponekod viharno vreme
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Oblačno, ponekod padavine, zmerno hladno vrpme.
Dunajska vremenska napoved za petek:
Najbrž hladno in deževno vreme. V visokih legah mraz in sneg.
Maši kraji in ljudje
Iz naše dunajske kolonije
Dunaj, 15. maja
24. t m. bo v elegantni Erbarjevi dvorani koncert dveh mladih slovenskih umetnikov, gdč. Gnusove in gospoda Dermote, o katerih smo že poročali v domovino. Na Dunaju se z veliko vnemo pripravljata na bodoči poklic in nam od časa do časa kažeta svoj odlični napredek. Slovenci jima pokažemo ta večer svoje simpatije. Naši Krožkarji se udeleže koncerta v obilnem številu.
V nedeljo je imel nas »Slovenski Krožek« v dvoranici hotela Fuchs, Mariahil-ferstra9se 138, svojo običajno mesečno zabavo. Tudi gospodična Gnusova je zapela ob spremlievanju klavirja dve oesmi. a s sp-remljevanjem našega dičnega tambu-raškega zbora je zapela pod vodstvom prof. Klema Viškoviča gdč. Loukotka naše pesmi. Navzoča je bila tudi operna pevka gdč. Vera Majdičeva. ki je obe pevki laskavo pohvalila. — Prostori Krcžka postajajo premajhni. Ta večer je zopet moralo veliko ljudi stati. Zabavo so izpolnili naši vrli tamburaši, ki so dosegli že umetniško višino. Ime prof. Viškoviča nam je porok za čedalje častnejše napredovanje.
Na pravoslavno velikonočno soboto so doživeli Dunajčani v bližini srbske cerkve v IV. okraju izredno presenečenje točno opolnoči. Iz cerkve se je namreč vila slikovita procesija — vsa okna polna občinstva — pri kateri so se razlegale krasne pesmi cerkvene liturgije in dodatne pesmi večjega obsega ob sodelovanju pevcev Slovenskega Krožka; ta je danes edino slovansko društvo, ki se živahno giblje. O drugih društvih se malo ali nič ne sliši. Pravijo celo, da so razna društva — zaspala, dočim je v Krožku prav lepo življenje. Tudi Krožkovi izleti ob nedeljah in praznikih v poletnem času so živahni in za slovensko življenje na Dunaju prav koristmi. Prihodnjo nedeljo izleti m o v Bertholsdorf.
Hakenkrajclerji so nam oskrbeli na dam prvega maja obilo zabave v svoji veliki okretnosti in pogumnosti. Na posebno zvite načine so razobesili svoje kljukaste zastave po raznih dunajskih poslopjih celo na Votivni cerkvi. — Najbolj pa je zbudila občudovanje velika zastava sredi Donave pri Klosterneuburgu. Tam so na koleščku spustili na sredo Dunava zastavo po žici, ki služi za prevoz čolnov.. — Morali so priti pijonirji, ki so sneli zastavo z velikim naporom. Občinstvo se je pa zabavalo, in moremo reči, imelo je po veliki večini tudi svoje zadoščenje. Ne da se tajiti, da je to gibanje na Dunaju jako živahno in objemlje čedalje več slojev.
»Jutro« in »Slov. Narod« nam spet neovirano prihajata. — Kadarkoli se spustimo z Dunajčani v kak pogovor o Jugoslaviji, znajo vedno povedati, da je tamkaj vse tako »lacherlich billig« (smešno poceni). In čujemo, da se za letos veliko družb odpravlja čez počitnice v Jugoslavijo, ne samo na morje, ampak tudi v Slovenijo. Naši hoteli naj bodo le pripravljeni na dober poset Avstrijcev, zlasti, če bo razlika v valuti še vedno tako velika.	—gč—
Tehnično srednjo solo je treba še povečati
Ljubljana, 16. maja
Poslopje tehnične srednje šole je vsekakor eno največjih in najimpozantnejšilh poslopij v Ljubljani ter n&pravlja vtis predvsem zavoljo tega, ker se tik zraven njega stiska skromna, preprosta stavbica tehniške fakultete, pa je vendarle res, da je STŠ eden tistih šolskih zavodov v Ljubljani, ki preživlja največje stiske s prostorom. Pod streho zavoda je spravljena dolga vrsta raznih strokovnih, srednjih, delo-vodskih in obrtniških šol, tako da je vsa hiša zabasana z učilnicami in delavnicami. Ko se je svoj čas državna trgovska akademija, ki je vsa leta od ustanovitve po prevratu uživala gostoljubje zavoda na Aškerčevi cesti, preselila v svoj novi dom na B!ei\veisovo cesto, se je gneča sicer za spoznanje zrahljala, vendar pa ni postalo nič manj potrebno povečanje hiše.
Kakor znano, je bilo že tedaj, ko se je gradilo poslopje za nekdanjo obrtno šolo, v načrtu, da se podobno kakor ob Goru-povi ulici zgradi tudi ob podaljšku Murni-kove ulice obsežen stranski trakt, a je zaradi poznejših gmotnih in drugih zadreg vse do danes izostala realizacija te zamisli. Direktor Reisner, ki je v resnici skrben in delaven vodja svoje šole. je v zadnjem času pokrenil živahno akcijo, da bi zainteresiral poklicana oblastva, predvsem bansko upravo in mestno občino, da se na kak način najdejo potrebni viri za zidavo trakta, ki je v interesu razvoja zavoda ni
raogooe več odlašati. Danes dopoldne so se na šoli sestali ban dir. Puc, župan dr. Ravnihar, poslanca dr. Fux in Mohorič te* si Dod vodstvom direktorja in šefov vseh oddelkov ogledali učilnice, delavnice in laboratorije. Predstavniki so se živo prepričali o nujni potrebi, da se trakt dogradi, ter so obljubili g. direktorju v njegovih stremljenjih vso svojo podporo.
Rudnik dobi novo šolo
Ljubljana, 16. maja 16. maja 1905 je uradna komisija ugotovila, da je sedanje šolsko poslopje v Rudniku premajhno in si je ogledala nekatere parcele, kjer naj bi se gradilo novo poslopje. Danes je torej minilo ravno 30 let. prepirov okrog gradnje naše šole.
Letos 6. t. m. zjutraj pa se ie zbrala gruča domačih delavcev, brezposelnih, na novem šolskem stavbišču. Pred njimi je bil razgrnjen načrt Ti prvi udarci krampov so brez ceremonij presekali gordii&ki vozel 301etne pravde za rudniško šolo.
Sedanji krajevni šolski odbor s predsednikom g. Jeršinom je odločen še letos spraviti pod streho nov prosvetni dom, zakaj sedanje šolske razmere so že davno iz pedagoških in iz zdravstvenih ozirov nevzdržne. Šola je sedaj trirazredna. Leta 1873. za enorazrednico zidano šolsko poslopje z eno šolsko sobo. ki je vlažna in temna, bije v obraz vsem šolskim predpisom. V en kilometer od šolskega poslopja oddaljenem Gasilskem domu je zasilna učna soba, kjer se v prostoru s 34 m2 talne ploščine gnete zjutraj 40, popoldne pa 43 otrok, kar ne vpliva slabo le na šolske uspehe, temveč ograža tudi zdravje otrok in učiteljstva.
Načrte za novo šolo je izdelal brezplačno tehniški oddelek kraljevske banske uprave. Stavbišče je bilo kupljeno že pred štirimi leti im je za šolsko zgradbo zelo primerno.
Zdaj se vrši odkop materiala po gradbenih načrtih, a istočasno se z nasipava-njem urejata novi šolski vort in bodoče šolsko dvorišče po načrtu banovinskega nadzornika za šolske vrtove g škulja Andreja. Po izkopu bo licitacija zidarskih del. Načrt se bo izvedel postopn«
Pričakujemo od občanov in tudi od od-Iočevalnih oblastev, da podpro stremljenja krajevnega šolskega odbora, da se v Rudniku čimprej dogradi novo šolsko poslopje.
Zastoj v cestnih delih, mnogo dela v rudniku
Zagorje, 16. maja Pri javnih cestnih delih je nastopil zastoj. V Št Lambertu so prestavljali domači delavci klanec. V Čolnišah so si obetali mnogo dela z zboljšanjem hudega ovinka, zaradi katerega trpi ves promet proti Zagorju. Toda obljubljenih in že dovoljenih tisočakov ni in se je delo ustavilo. Delavci so pridni, kar je najbolj pokazalo uspešno delo na kamenitem terenu. Dela pri prelaganju Hudnerjevega klanca so blizu konca. Toda včeraj bilo odpuščenih 22 delavcev, ki so vsi oženjeni. Pod Skalo delo tudi še ni končajo. Na polovici ceste je do 50 cm zvišan nasip, druga polovica pa še čaka. Tu je vožnja zlasti ponoči nevarna in so nujno potrebni ukrepi po cestno policijskem redu. Odločujoči činitelji naj posvetijo Zagorju malo več pažnje, saj morajo vedeti, da imamo v našem revirju največje število brezposelnih v vsej banovini
V rudniku delajo rudarji po tri dni v tednu in splošna sodba je, da morajo siromaki tiste dni opraviti dvoino produkcijo, sicer rudnik ne bi zmagoval stroškov in bi prenehal obratovati. Zato ie delo silno posipešeno in nesreče ne izostanejo. V kotredeškem rudniku je rudarju Andreju Oblaku padel velik kos premoga in ga hudo poškodoval po životu in znotraj. V ponedeljek so ga odpeljali v Ljubljano. V torek popoldne pa je v kisovškam rovu hudo prizadelo 19Ietnega Ivana Zupana. Še pol ure ni delal, ko ga je dvigalo pritisnilo v glavo. Spodnjo čeljust mu je zdrobilo, možgani so pretreseni. Tudi njega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Obračun za visečo brv pri Mednem
Ljubljana, 16. maja V restavraciji »Zvezdi« so se snoči zbrali člani Prometnega društva Medno-Tacen. Vzorno društvo je že v prvih treh mesecih obstanka zgradilo mostič preko Save od postaje Medno do vznožja Grmade.
Kakor je pokazala izkušnja, je brv v resnici ustregla živi potrebi domačinov m
tujcev, ki si izbirajo prijazne Vtkrče in Medno za svoje letovišče ali pa samo mimogrede prihajajo tod mimo na izlet. Poleg drugih dobrot je mostne prinesel znatno korist tudi naši železniški upravi, saj je frekvenca postajališča na Mednem medtem vidno porasla, prav tako pa so na dobrem lastniki parcel pod Šmarno goro, ki jim je z otvoritvijo rednega prehoda čez Savo vrednost znatno poskočila. A medtem, ko ima vsa javnost tako lepe koristi, je društvo v nemali denarni zadregi. Za gradnjo brvi, ki je v celoti veljala okrog 117.000 Din, so prispevale razne javne korporacije in oblasti 30.500 Din, ustanovni člani 31.000 Din, redni člani nekaj tisoč, a mostnina, ki se pobira samo o praznikih in nedeljah, okrog 5000 Din, tako da je še zmerom okrog 39.000 Din dolga. Vrh tega je potrebna še naprava strehe nad brvjo in dokončna ureditev dohodnih poti na obeh straneh Save, za kar bi bilo treba še nadaljnjih 20.000 Din. Društvo pričakuje zavoljo tega še izdatnejše podpore od zainteresiranih instanc, predvsem od banske uprave, ki je prispevala doslej le skromno vsotico 2000 Din
Na koncu je občni zbor vodstvo društvenega dela tudi za nadalje zaupal rokam dosedanjega odbora pod predsedstvom inšpektorja Westra, na novo je bil izvoljen le strokovni učitelj Vilko Mazi. Prav tako je bilo sklenjeno, da se namesto opuščene otvoritvene slovesnosti priredi 16. junija slovesna blagoslovitev mo-stiča, združena z zabavo pri Cirmanu in srečolovom.
Brezplačen pouk o ženski lepoti
Ljubljana, 16. maja
Danes je prišla v Ljubljano zastopnica znamenitega kosmetičnega velepodjetja Elizabete Arden, miss Romano. Lepa mlada dama je ena izmed 26 zastopnic, ki potujejo po Evropi in dajejo damam brezplačna navodila glede nege obraza in splošne kosmetike.
Ardenovo podjetje je največje te vrste na svetu. Glavna lastnica in predstavnica podjetja Elisabeth Arden je osnovala pred 26 leti z neko prijateljico v Newyorku majhen kosmetičen salon, v katerem je porabljala lastna mazila in tinkture. Ze čez leto dni je morala obrat povečati, a danes je lastnica veletovarn v Newyorku, Londonu in Parizu. Takoj po vojni so si njeni kosmetioni izdelki osvojili ves svet in ni je države, kjer bi podjetje ne imelo svojega zastopnika. Saj pa izdelki tudi ne slove zaman: preparati se izdelujejo pod najstrožjo kontrolo v vseh treh laboratorijih, sestavljeni so na temelju znanstvenega proučevanja in higieniono izdelovanje jamči za izboljšanje kože in njene zaščvte. Podjetje zaposluje okrog 1000 moči, samih intelektualcev in absolventov visokih šol.
Podrobna navodila o negi kože in o uporabi teh preparatov daje mlada dama vsak dan od pol 10. do 13. in od 14. do 18. v drogeriji Adrija v Šelenburgovi ulici-, kamor se lahko cenjene dame neženirano obračajo. Seveda navodila za vse dame niso enaka; saj proučuje vsako damo individualno, tako glede kondicije, prehrane in načina življenja, in dobi tudi vsaka temu primerne nasvete. Mlada dama, ki je prispela k nam iz Italije, ostane tu še v /petek in soboto.
Ni ie prepozno!
Čeprav smo že v petem mesecu v letu, vendar še nI treba obupati nobenemu — saj je še zmerom čas: z vsakim dnem lahko postaneš naročnik ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, Id te bo razvedrila in poučila!
Izneverjena ljubezen, poneverjen tisočak
Ljubljana, 16. maja
Tam proti glavnemu kolodvoru najdete lokale, ki se v njih vnemajo tiste posebne vrste ljubezni na prvi pogled, pri katerih ima igra z očmi svoj pomen samo, če je v žepu mošnja z denarji. Dekleta iz predmestnih zakotij, ki ležejo na čiste rjuhe samo, kadar jih neznani kavalirji zaradi nečistosti pritihotapijo v svoje hotelske sobe, bledi, še skoraj mlečnozohi fantje, ki kade • prve cigarete, pijo prve kozarce vina in se plaho ogledujejo za prvimi nasladami življenja, delavci, ki v soboto zvečer ne marajo misliti na sedem črnih dni pred seboj, dostojni gospodje soprogi, ki bi radi prekršili policijsko uro, moralo m domači hišni red, popotni ljudje iz vseh koncev in krajev imajo tu svoj stalni, za vsako uro in vsako razpoloženje domenjeni rendezvous.
Zadnjič se je v neki kavarni v zgodnjem večeru spet vnela takšna ljubezen na prvi pogled. On denaren trgovski zastopnik od bog ve kod, ona osemnajstletno dekle, ki je s svojimi nedolžnimi šolnčki šele komaj dobro stopila na lahko in težko pot dekleta z ulice. Posedela sta v kavarni »n gostilni zraven in si potožila pri kozarcu krepkega vina, kako težko je v Ljubljani za takšne reči. Potem sta šla. da poizkusita srečo v hotelu sredi mesta. On je počakal v kavami zraven, njej pa je izročil tisočak, da stopi k vratarju in najame sobo. Da bi napravila dostojnejši vtis, je vzela še njegovo aktovko s seboj. Toda v Ljubljani so še hotelski vratarji strogover-ni puritanci, ki imajo stroge, moralne oči. Vratar ji sobe ni dal. Tedaj je dekletu šinila drzna misel v glavo. S tisočakom, ki pride človeku tako redkokdaj v roke, in z aktovko, ki so bila v nji razna trgovska pisma in dokumenti, je iz veže brez slovesa stopila na ulico, šla na kolodvor in se s polnošnim vlakom odpeljala naravnost v Zagreb, v zamamno Meko vseh ro-maric njene konfesiie
Po dveh veselih zagrebških dnevih, ki so jih pripravili spet novi kavalirji, se j« vrnila v Ljubljano Nakupila si je vsega, kar je človeku njene vrste najbolj krvavo treba — finega perila, svilenih kombine-žic, šolnčkov, lepotičja. Potem jo je stražnik aretiral na cesti. Pred sodiščem se bo zaključilo prvo dejanje male življenjske tragedije.
Kratko življenje m Petruška
Ljubljana, 16. maja
V soboto zvečer bo v ljubljanski operi premiera De Fallove opere »Vida breve« (Kratko življenje). Dejanje obsega štiri slike: prva je na dvorišču ciganske hiše poleg kovačnice v APbazinu (Granadai. druga obsega muzikalni intermezzo in nam slika panoramo Granade, vidno s Sacra Monte; počasi se večeri, čujejo se glasovi kakor odmev veselih popevk, smeh, ki polagoma izzveni, noč prihaja. Tretja slika se godi na ulici v Granadi t»red hišo Car-mele. Skozi velika okna vidimo s ceste v notranjost dvorišča, kjer se vrši ženito-vanje. Četrta slika pa se godi na dvorišču samem. Besedilo za opero je napisal Car-los Femandes Shaw.
Vsebina opere silika ljubezen španske ciganke Salude, ki jo je zapeljal sin imenitnih staršev Pako. Zapusti io in «e omoži z bogato Carmelo. Med ženitovanjem opazuje razočarana in obupana Saluda veseli pir s ceste. Slednjič pa se pomeša s stricem Sarvaorjem med razigrane goste in očita Paku, da jo je zapustil. Ta jo zataji in Saludi poči od žalosti in gorja srce. Glavni motiv opere tvori pesem kovačev, ki poje, da so ljudje nakovalo, ki trpi pod udarci kladiva usode, mesto da bi sami bili kladivo. Muzikalno izredno močno in dramatično slika De Falla življenje ubogih španskih ciganov, ki imajo v gorskih votlinah svoje brloge in žive tam žalostno in borno življenje, nasprotno pa je živlie-nje bogatinov v Granadi veselo, razkošno. Delo prevevajo krasni španski folklorni motivi, vanj so vpleteni tudi plesi in sicer »Fandango« in španski valček. Opera je zaradi svoje jedmatosti dramatična in učinkovita, godba je sočna, bogata, inven-ciozna, zanosita v svoji elementarnosti. Sa-ludo poje ga Brolihova, Paka g. Marčec staro mater ga. Golobova. Carmelo ga. Španova, Manuela g. Petrovčič, pevca gospod Janko. Delo režira prof. Šest.
Stravinskega balet »Petruška« je postavil na oder naš marljivi baletni moister g. Golovin. Osnovna zamisel avtorja Be-noitja je bila, prikazati s tem baletom, da imajo vse stvari svoje lastno življenje. Balet se dogaja v pustnem tednu na Senat-skem trgu v Petrogradu. To je veselični prostor, kjer je med drugim tudi marionetno gledališče. V njem so tri lutke: Pe-
večja stekl. D. 72.50 h^anjša stekl. D. 40.-
truska (po naše Gašperček) — Golovin, balerina ■— ga. Pavšičeva-Bravničarjeva, maver — g. Fredih. Lastnik mariionetnega gledališča (g. Venier) je nekakšen copmik, ki vdihne lutkam življenje, da ožive in čustvujejo popolnoma kakor ljudje. Režijsko je poudaril koreograf g. Golovin. da so v veselju podobnejši lutkam, v trpljenju pa ljudem. Petruška je zaljubljen ▼ balerino, ki pa je koketa in ga ne mara. Všeč ji je maver. V prepiru ubije maver Petruško. Ali je mogoče ubiti lutko? Za. ljudi je Petruška samo lutka, toda copr-nik — lastnik gledališča — ve, da je Petruška ubit In v dokaz se prikaže njegova svobodna duša, oproščena tiranije življenja. Dejanje »Petruške« se godi: 1. slika na Senatskem trgu, 2. v Petruškini sobi, 3. v mavrovi sobi, 4. pa zopet na Senatskem trgu. Muzikalno je delo posebrko v ritmih zelo komplicirano in zahteva mnogo študija in precizne izdelave. G. Golovin se je lotil tega tipičnega ruskega baleta z vso ljubeznijo ter ga naštudiral * celotnim baletnim zborom, ki ga je pomnožil z gojenci konservatorija. Znameniti balet so izvajali ruski koreografi s svojimi ansambli po vsej Evropi in Ameriki. Sobotna premiera nam torej obeta dve zanimivi umetniško visoko vredni delu Muzikalno vodstvo obeh del je v rokah ravnatelja Poliča.	M.
Naš zračni promet poživi jen
Ljubljana, 16. maja.
Letos imamo	dve dnevni zvezi med Zagrebom. Sušakom in Ljnbljano. Izvzete so
samo nedelje.	Poleti se vršijo po teinto urniku:
6.40 11.00	Izrabljam 13-10 18.-©
7.20 10.20	Sušak 13.50 18.06
725 10.15	Sušak 13.55 18.00
8.20 9.20	Zagreb 14.50 17 m
Za te proge vlada veliko zanimanje tafco med našimi prebivalci kakor med turisti, ki prihajajo na Jadransko morje in v sto-venske kraje. Zveze Aeroputa so sestavljene v popolnem skladu s turistično politiko naše države. Omogočajo naj neposredna stike med Jadranskim morjem in Avstrii® čez Ljubljano in Celovec in pa iz Gradca in Dunaja čez Zagreb.
Poleg prestolnice je tudi dragim kraje« naše držaive, kjer obstojajo letalske Bveao Aeroputa, omogočen spoj s Sušakom v najkrajšem času, prav tako z Jadranskim morjem, ki bo od junija zvezano čez Zagreflj Ln Braitislavo tudi z Brnom in Prago.
Kakor so železnice znižale svoje cene, tako je tudi Aeropirt prilagodil svoje cen« novim potrebam in s tem omogočil letalska potovanja tudi najširšim slojem.
Letalski promet 6e zdaij vrši na progah Beograd * Borovo - Zagreb, Ljubljana -Sušaik - Zagreb, Beograd - Sarajevo, Niš -
Stooplje - Beograd in Skoplje - Bitolj - Solim. ★
Včeraj je bil na vseh letalskih progah v državi otvorjem redni potniški promet Ob 6.40 je vin ajilepšem jutru startal trimotorm Spartan »Ljubljana« na svoj prvi letošnji polet do Sušaika. Ze za to prvo vožnjo se je prijavilo večje število potnikov, pri Putniku pa je precej povpraševanja tudi že za prihodnje ni. Pol ure po startu so na aerodromu prejeli s Sušaka telefonsko vest, da je letalo po izredno ugodni vožnji srečno pristalo. Tudi vrnitev je bila srečna. Letala so letos v toliko izpopolnila svojo opremo, da imajo s seboj oddajne in sprejemne radijske postaje, ki so v stalni zvezi z radijskima oddajnima postajama v Ljubljani in ne Sušaku. Telegrafist je na vsej progi vsakih 5 minut prejemal vremenska poročila. Nova pridobitev pomeni pomemben napredek v organizaciji našega letalskega prometa. Zvečer ob 18.45 je »Spartan« prinesel s Sušaka štiri potnike, ki so zelo pohvalili krasni razgled in udobni nolet.
Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar!
ženske in novinarstvo
V	petek zvečer je pod okriljem ljubljanske Češke obce predavala znana češka novinarka in feministka g a. Božena N e u -m a n o v a iz Prage o ženskem vprašanju v zvezi z razvojem novinarstva. Predavateljica je v zanimivi in prikupni obliki podala zgodovino ženskega gibanja obenem z zgodovino časnikarstva, iz njenega predavanja prinašamo izvleček, ki bo nedvomno zanimal naše čitatelje.
V	pradavni dooi, ko je vladal v človeški družbi matriarhat, je ženska uživala vse pravice in jih .°ama delila; ona je bila poglavar trope. Krdela ki so se takrat klatila iz kraja v kraj, so zarezavala v skorjo dreves neke znake, ki so jih ljudje razumeli in po katerih so se sporazumevali Zdi se. da se je za te znake najbolj zanimala baš ženska, ki je tudi pričela prva sejati semena in je tako utemeljila poljedelstvo kot višjo razvojno stopnjo človeške omike. V tistih znakih na skorji dreves pa imamo prvobitne začetke novinarstva Ko je prenehal matriarhat. je nadel tudi pomen ženske. ki je poslej bila gospodarsko odvisna od moža Z Iznajdbo klinopisa so se pojavljale vesti na ploščah iz mehke gline Vanje so s trioglatimi črtali pisali prvo literaturo Plošče so žgali v ognju ter jib potem razstavljali v oalačab vladarjev, ki so bili lastnik' vsega pisemstva, in če vidimo v teb ploščah nekake »liste«, tudi njih izdajatelji Samo temu. da so bili ti »li-=iti« narejeni iz tako dobrega materiala, ki
le ohranil skozi tisočletja, gre hvala, 4 a danes kolikor toliko poznamo zgodovi-
no starega veka. Iz takih glinastih ploščic so sestavljali stari Asirci cele knjige. Vse kaže, da so te knjige imele pretežno časniški in manj literarni značaj. L. 2068. pr. Kr. so trgovci iskali z inserati žensko pomožno osobje. Neki inserat na asirski »novinski« plošči se je glasil takole: »Bogat trgovec, ki ima stike s tujino, išče tajnico, ki mora imeti grdo zunanjost. Vzroki za to imajo čisto rodbinski značaj.«
Tudi v starem Rimu so poznali nekaj, kar spominja na liste. Najvišji duhovniki so morali zapisovati glavne dogodke in te zapiske javno izobešati. Na ohranjeni risbi iz tedanje dobe vidimo odlično patricij-sko damo, ki sedi v areni, a je dejanje nič kaj ne zanima, zato drži v rokah nekak časnik in čita. Ko je propadlo rimsko cesarstvo, je bilo končano tudi to primitivno novinarstvo in šele v 16. stoletju so se zopet pojaviM podobni poskusi časniškega poročevalstva, kakor so jih poznali že stari Rimljani, v beneški republiki so na določenih mestih 'zobešali tiskane liste, kjer so bila poročila iz političnega življenja, trgovske vesti in razne vojaške novice. V tem času se ženska nikakor ni mogla udej-stvovati v časnikarskem smislu, ker so ji bile zaprte javne službe ni se smela uveljavljati ne v trgovini, ne v obrti, takisto ne v znanosti in umetnosti. Njen edini poklic je bi) v tem da se je lepo oblačila in skušala ugajati moškim Mnogi moški sploh niso šteli žensk med ljudi, če so pa nekatere kazale večje sposobnosti ali globlje znanje od moških so morale svoj ta-
lent in pridnost plačati s smrtjo kot čarovnica. šele ob koncu 18. stoletja so se pod vplivom francoskih enciklopedistov in ameriških žena, ki so se udeležile bojev za neodvisnost Amerike, s tem pa tudi za žensko neodvisnost pojavile v Franciji prve bojevnice za ženske pravice. Za časa velike revolucije je pričela 01ympie de Gon-ges izdajati prvi ženski politični list. Iz brezpomembnega modnega časopisa »Journal de Femmes« je napravila list »L' Ob-servateur Feminin«, ki je takoj v prvi številki objavil manifest, v katerem se zavzema za ženske pravice. Vzlic temu, da so ženske v francoski revoluciji pridno sodelovale, vendar niso dosegle tega, po čemer so stremele.
Z uvedbo rednega poštnega prometa se je jelo živahno razvijati tudi časopisje, ki je spočetka izhajalo samo priložnostno in prinašalo le najzanimivejše vesti. Posebno živahno se je razvilo v Angliji, ko je v letih 1702 do 1714. vladala kraljica Ana. Pod vlado te ženske vladarice je doseglo največji dotedanji razmah in napredek. V Angliji je sloveči romanopisec Fiending prvi uvedel v liste sodno rubriko, novinar Wilhes pa je prvi pričel objavljati parlamentarne debate, s čimer je ustvaril podlago za politične članke.
Predavateljica se je obsežno bavila z razvojem češkega časništva in časnikarstva, ki se je pričelo šele z uvedbo ustavnega življenja v Avstriji. Posebej se je pomudila pri osebi enega največjih čeških novinarjev Karia Havlička, ki je najprej v »Pražskih novinah«. nato pa v »Narodnih novinah« (prva številka je izšla 5. aprila 1848) položil temelj in obenem po- *
dal vzor češkega novinarstva, — vzor, ki velja v marsičem še danes. A tudi ta genialni žurnalist je v svojih listih popolnoma prezrl potrebo vzgoje drugega dela češkega naroda — češke ženske. Zato pa je nanje mislil drugi vodilni češki novinar tedanje dobe, ustanovitelj »Moravskih no-vm» Jan Matouš Klacel, ki je že 1. 1848. spoznal pomen ženskega vprašanja za češki narod.
L. 1861. je pričel izhajati prvi češki ženski časopis »Lada«, ki je vzgajal svoje či-tateljice pred vsem za življenje v rodbini in gospodinjstvu. Leta 1875. je pričela znana pisateljica Eliška Krasnohorska skupaj s Karolino Svčtlo, Boženo Nžmcovo in Sofijo Podlipsko izdajati »ženske liste«, v katerih nahajamo prva razmišljanja o ženskem vprašanju v današnjem smislu Iz njih- se oglaša hrepenenje ženstva po socialni enakopravnosti, po zaščiti ženskega dela in osebnosti, po novi ureditvi moralnih odnosov med moškim in ženo v rodbini in izven nje, po gospodarski osamosvojitvi žene in razširjenju njenih političnih pravic. V službo teh sprememb se je kmalu postavilo več drugih ženskih listov, ln danes imajo češke ženske 53 svojih glasil.
Predavateljica je razglabljala tudi o odnosu današnje žene do časnikov. Dejala je. da zanimanje žensk za politična in kulturna vprašanja zopet" nazaduje. Današnje či-tateljice listov se nekoliko približujejo svojim sestram iz leta 2068. pred Kr.. ker jih skoraj najbolj zanima inseratni del lista, ali pa čitateliicam »Lade« iz leta 1865., ko jim je najbolj ugajal članek »Kakšna naj bo nevesta«, ali članek »Dieta proti debelosti«. Seveda Imamo tuli zavedne žene,
ki popolnoma poznajo žensko vprašanje in se uveljavljajo na vseh področjih človeškega dela. Vsekako je razlika med nekdanjimi in današnjimi razmerami velika in očitno v prid ženskemu gibanju. Skoraj vsi češki listi prinašajo posebne priloge, ki so namenjene ženskim vprašanjem. Predavateljica sama urejuje žensko prilogo »Moravskih novin« in si prizadeva po vzoru prvega urednika tega lista, že omenjenega Klacela, da bi vzbudila v čitateljicah zanimanje za večja in usodnejša vprašanja kakor je negovanje telesne lepote.
Predavateljica je povedala marsikaj zanimivega iz lastne novinarske prakse. Po ločitvi z možem, znanim pesnikom S. K. Neumannom, je iskala poklic, ki bi ji zagotovil košček vsakdanjega kruha. Odločila se je za pero, Ker se s peresom dajo ustvarjati duhovne vrednote, najsi so. sicer še tako podvržene zakonom minljivosti in namenjene ulici. Dovtipno je pripovedovala, kako je bila njena prva novinarska šola pri štedilniku. Tudi tam je bila kajkrat prisiljena delati čudeže: namreč iz naj-skromnejših sredstev pripraviti kaj dobrega. Tudi v kuhinji je živela v stalni živčni "apetosti in v večnem strahu, da ji bo zmanjkalo »materiala«. Po osemnajstih letih se je iz razvalin zakonskega življenja dvignila kakor iz bube časnikarka. Medtem ko je prej živela kakor puščavmica, se je sedaj z vso osebnostjo vrgla v svet, ki je poln fantazije, senzacij in doživljajev. NI dobila določenega resorja, marveč je bila morala prav tako kakor njeni mošld tovariši prispevati za vse rubrike. Tako je pričela opisovati človeške slabosti, ki jih je na tem svetu mnogo, človeške vrline, ki Jih je tako malo, Slasti in muke življenja,
■Si ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
Danes ob 4., *l.x/\ in 9.Vi uri zvečer premiera razkošne operete
POT IDO SIRCA
' CHARLOTTA SUSA — HANS SoHNKER — KURT VESPERMANN
To delo je polno razkošnega veselja, smeha, zabave, petja in šale. GLOBOKO ZNIŽANE CENE! REZERVIRAJTE SI VSTOPNICE!
Domače vesti
♦	Svetovni letalski kongres se bo vršil letos od 9. do 11. septembra v Dubrovniku, kjer so se predsedniki občine in Aero-kluba že posvetovali o pripravah za kongres in o sprejemu odličnih gostov. Udeležencev kongresa bo nad 100 in bodo med njimi tudi letalci svetovnega slovesa.
♦	Predsedstvo izpraševafne komi ti je za državoslovni državni izpit v Ljubljani razglaša: Absolventi juridične fakultete, k: hočejo polagati državoslovni državni izpit pred izpraševalno komisijo za državoslovni državni izpit v Ljubljani do konca poletnega semestra 1935, se vabijo, da vlože svoje prošnje pri predse •In ištvu te komisije (palača kr. banske uprave v Ljubljani, soba št. 31. v I. nadstropju) do 10. junija. V mesecih julij, avgust in september 1935. pred komisijo ne bo terminov za polaganje izpitov.
♦	Društvo kmetijskih strokovnjakov za. dravsko banovino bo imelo svojo redno letno skupščino 9. junija ob 9.30 dopoldne v Ljubljani v restavraciji »Pri levu« poleg velesejma. članstvo se opozarja, da se tega občnega zbora obvezno udeleži, ker se bo sklepalo o novem združenja ju-
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9.^4 zvečer
sijajna premiera •
NORMA SHEARER v velefilmu
Na ljubezen obsojena
Ljubavna romanca dveh src, ki
se nista ozirali na preteklost. Vstopnina: 4.50 in 6.50 dinarja.
^mmm
guslovenskih poljedelskih strokovnjakov za kraljevino Jugoslavijo. Navzoč bo tudi predsednik novega Združenja g. dr. Josip Josipovič iz Beograda. Vabljeni so tud' nečlani — absolventi kmetijskih šol. Tajništvo DKS.
*	Protituberkulozni teden bo letos, kakor je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje odredilo sporazumno z Jugoslovensko protituberkulozno Ligo. v času od 19. do 26. t. m.
♦	Konferenca ribičev v Zagrebu. Zagrebški zbor je letos prvič priredil v propagandne svrhe razstavo in sejem rib, ki vzbujata veliko zanimanje, v zvezi s to prireditvijo se je vršila v hanovinski palači v Zagrebu velika konferenca ribičev, kateri so prisostvovali tudi mnogi znanstveniki in gospodarski strokovnjaki. Zborovali so ugotovili, da ribolov v slanih in tudi v sladkih vodah močno nazaduje,

zlasti morski ribolov je v zadnjih dveh letih v tolika krizi, da zaslužijo poklici ribiči komaj po 200 Din na mesec. Na konferenci so bili iznešeni razni koristni predlogi o racionalizaciji ribolova in o pomoči, ki naj bi jo naklonile ribičem državne in gospodarske ustanove. Tudi znanost bi morala podpirati naše ribiče in so referent« na konferenci zlasti poudarjali, koliko pozornost posvečajo razne droi-ge države in tudi take, ki imajo še manj morja, oceanografskim institutom. Na konferenci so ugledni strokovnjaki predavali o bioloških problemih in o tehmk.i ribolova na Jadranu.
+ šolska mladina ima za obi6k 15. ljubljanskega velesejima od 1. do 11. junija znižano vstopnino po 3 Din, če je obisk skupen pod vodstvom ueiteljstva. To velja za vse šole in učne zavode, dan obiska je poljuben, vendar pa se nedelja in praznik ne priporoča. Letošnji pomladni velesejem bo bogato zaseden z izdelki naše industrijske in obrtne proizvodnje. Ve-lesejimu bodo priključene še posebne razstave: gasilska, »žena in obrt«, domača volna, domače male živali. Ogled velesej-ma bo mladini moralno in praktično mnogo koristil, šolskim vodstvom priporočamo, da pripeljejo mladino na ogled vele-sejma.
stisko bedo, svet umetnosti, smešnosti in resnost političnih bojev, kriminalne dogodke, življenje velikega mesta in — smrt. Izmed vsej:a pa ji je bila najbolj pri srcu usoda ženske.
Kot reporterka pri dnevniku je morala kajkrat prebiti marsikatero težko preizkušnjo. Glavni urednik lista, pri katerem je pričela delovati, se je ravnal po načelu, da je treba tistega, kdor vstopi k listu, vreči v vodo. »Plavaj, kakor znaš in moreš, t^da izplavati moraš!« Tako je tudi predavateljica, ki je prišla — kakor smo videli — v uredništvo lista že v zrelih letih, morala izplavati iz vsakdanje reke dogodkov in pojavov čim spretnejše in urnej-še. Pri tem se je naslanjala na svoja življenjska izkustva, na literarno okolje, v katerem je živela osemnajst let, in pa na najvažnejše, kar so ji mogli dati starši: na vzgojo. Nekaj časa je delovala kot pariška korespondentka velikega moravskž-ga dnevnika, nato pa je postala redna članica te redakcije, kar je še danes.
Ta izkušena češka novinarka ne obžaluje. da se je kot ena redkih žensk posvetila novinarstvu in rada izvršuje ta poklic, ki je pola nemira, napetosti in stalnega pričakovanja porajajočih se reči Svoj čredo je strnila v zahtevo, da naj novinar čuti v sebi ljubezen do večnih vrednot in da naj z njihovega zornega kota opazuje življenjska dogajanja, večni »krogotok življenja«.
Originalno zamišljeno in temperamentno podano predavanje ge Božene Neumanno-ve je naplavilo na poslušalce kar najugodnejši vtisk.
♦ Blnkoštni izlet Jadranske straže. Krajevni odlbor JS v Ljubljani opozarja prijavljene, da je generalna direkcija državnih železnic dovolila za izlet poseben vlak. Na ta način je vožnja po železnici popolnoma zagotovljena. Jadranska plovidba pa je dovolila za vožnjo po morju zelo ugodne cene. Kakor že objavljeno se bo vršila vožnja po morju lahko popolnoma brez skrbi. Vsaka skupina bo imela svojo številko in na posebnem bloku bo naveden hotel za prenočišča in restoran za prehrano, da je žimešnjava nemogoča. Vožnja po morju bo z udobnimi parnilri. Ker je do izleta le še malo časa, prosi odbor vse tiste, ki so se prijavili brezobvezno, naj sporočijo svojo končno odločitev, sicer bodo mesta zasedena od drugih. Vseh udeležencev mora biti 400, ker je po novih pravilih posebno za poseben vlak toliko izletnikov. Oni, ki se nameravajo izleta udeležiti, naj nikakor ne čakajo do zadnjih dni, ker to ovira delo in povzroča težave pri razvrstitvi po vozovih. Odbor upa, da se bo ta apel upošteval ter da se bodo prijavili vsi tisti, ki se želijo udeležiti krasnega izleta. Za prijave je na razpolago v pisarniških prostorih Jadranske straže uradnik, ki da vse potrebne informacije.
+ Solata, solata in zopet solata, to je de-viza vsakega zdravega človeka. Sedaj prihaja sezija, ko bo izbira najrazličnejših svežih in kuhanih solat najbogatejša. O tej edinstveni hrani in prilogi k različnim mesnim in drugim jedilom prinaša pravkar izišla številka priljubljene tedenske revije »življenje in svet« obširen in zanimiv članek izpod peresa avtorice kuharskih sestavkov ip receptov, ki jih je pred leti prinašala ta tedenska revija pod naslovom »Mizica, pogrni se!«
+ Gasilska četa v Modnem bo blagoslovila motorno brizgalno v nedeljo 19. t., m. ob 3. pred Gasilskim domom. Pokroviteljstvo prireditve je prevzel starešina gasilske zajednice za dravsko banovino g. Jos. Turk, kumovala pa bo ga. Franja Cirma-nova. Po blagoslovitvi bo priredila godba »Sora« — Svetje koncert. Na prireditev opozarjamo bližnja gasilska društva, kakor tudi vse druge prijatelje gasilstva in izletnike in jih vabimo, da usmerijo v nedeljo popoldne svoje izlete v Medno. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu.
+ Novi grobovi. V Trbovljah je umrla gospa Josipina Dežmanova, soproga trgovca in posestnica. Blago pokojnico, vzorno mater, bodo danes ob 16. ponesli k večnemu počitku. — V št. Lenartu v Slov. Goricah je umrl odvetnik g. Andrej šali, star šele 40 let. Zapušča ženo in dva otroka. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Usoda Ukovičevega nagrobnega spomenika. Kakor smo poročali, so bili zem-ski ostanki radgonskih žrtev prepeljani iz Radgone v Gornjo Radgono. Od njih je imel edini Rudolf Ukovič postavljen ličen nagrobni kamen, ki so miu ga bili oskrbeli svojci Obenem z zemskimi ostanki je pogrebni zavod tudi ta spomenik naložil na voz ter ga hotel prepeljati v Gornjo Radgono. Ker carinski predpisi ne ponnajo olajšav za prevoz takih reči, je carinarnica v Gornji Radgoni zabranila cerine prost uvoz zaradi česar je moral pogrebni zavod kamen odpeljati nazaj v Avstrijo. Kakor smo izvedeli, je avstrijska finančna direkcija dovolila prevoz nagrobnih kamnov iz Gornje Radgone v Radgono prepeljanih zemskih ostankov avstrijskih vojakov, zato menimo, da bi. brez dvoma tudi naše carinsko oblastvo prošnji za carine prosti prevoz navedenega nagrobnega kamna ugodilo, če bi odloče-valni činitelji za to prosili.
♦	Tragedija delavske matere. Pred dnevi je izginila z doma v Tržiču 431etna delavka Antonija švabova, mati šestih otrok Bila je baje vsa obupana, ko so ji odpovedali službo. Zdaj so pri Kranju v Savi ugledali neznano žensko truplo. Reševalci so se s čolnom takoj podali ponj, toda čoln je zadel v drugo skalo sredi vode in zajel toliko vode, da so domala vsi utonili. Včeraj se je iskanje nadaljevalo, a ke.r je med tem Sava precej narasla, je iskanje zelo otežkočeno.
♦	Možu je odsekala glavo. V hiši kmeta Milenka Stojičiča v Donji Beli Reki v za-ječarskem srezu ni bilo miru in sloge. M>i-lenko je bil zapravljivec, ki je že lep del svojega posestva pognal po grlu, pa je zato prihajalo neprestano do preparov med njim in njegovo ženo Drago, ki ga je svarila in prosila, naj vsaj zaradi otrok opusti pijačo. Milenko pa jo je za taka svarila in prošnje navadno pretepel brez usmiljenja. Tako je prišel tudi one noči pijan domov in začel pretepati ženo. Ko so prihiteli otroci v pomoč materi, je začel udrihati tudi po njih. Da bi jih ubranila, je žena pograbila sekiro in zamahnila ž njo proti pijancu. Zadela ga je v vrat in mu dobesedno odsekala glavo. Nesrečna žena se je sama ovadila oblastim.
♦ Nocoj je v meni vse tako lepo je zapela In a Slokanova v novi številki ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film šport in modo »NAŠ VAL«. Spomin iz svojega prejšnjega življenja je opisal Janko Kač v duhoviti satirični črtici »Reinkar-nacija«, Ivan Vuk je prispeval prijetno pisano povest, ki se suče okoli razglasa župana občine Trioglove, Sel Catini Je zaključil roman Emilio Berenini. Tone ču-far nadaljuje izvirno komedijo »Ameriška tatvina«, ki izide te dni v knjigi. Poleg radijske tehnike in modne priloge prinaša »NAS VAL« še na 12 straneh pregledne sporede vseh važnih evropskih radijskih postaj in slike iz gledališkega in filmskega sveta. »NAš VAL« je naša najboljša in najcenejša ilustrirana tedenska revija Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din Zahtevajte še danes brezplačno in brez obvezno na ogled eno števiiko. Pišite na
naslov: Radijska revija »NlAfi VA£*, Ljubljana.
♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in pltoiira tovarna JOS. REICH.
Harmonični trozvok vsega dobrega so tri idealna sredstva za nego lepote: dovršeno blago lilijino mlečno milo »Paracelsus« in nezamenljiva lilijina mlečna krema »Para-celsus« in odlični puder »Liane« Paracel-sus. Njihovo delovanje vam bo nudilo izredno zadovoljstvo, treba je samo, da vedno zahtevate izrecno »Paracelsus« izdelke.
Iz LJubljane
u— Češkoslovaška sokolska deca se pripelje v Ljubljano k razvitju dečjega prapora Sokola I. danes ob 5. uri popoldne na glavni kolodvor, kjer ji bo prirejen svečan sprejem. Vabimo sokolske pripadnike in občinstvo, da se v čim večjem številu udeleže tega sprejema. Sokolska deca ln odposlanstvo prideta k sprejemu v kroju, ostali v civilu. Zdravo!
FIlm Z. K. D.
v Elitnem kinu Matici
Danes ob y2 3. uri pop. premiera ruskega velefilma
TIHI DON
V glavni vlogi slavna čerkeskaja. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 Din
Odlikovanje bivšega predsednika ljubljanske borze g. Iv. Jelačina. V zastopstvu borzne uprave sta borzni predsednik dr. Ivan Slokar in borzni tajnik Jože Kovač dne 14. t m. izročila bivšemu dolgoletnemu predsedniku ljubljanske borze za blago in vrednote Ivanu Jelačinu krasno diplomo v priznanje njegovih zaslug za razvoj naše borzne ustanove, zlasti za pridobitev devizne in valutne koncesije. Portretna diploma, umetniško dovršeno delo našega renomiranega slikarskega mojstra Božidarja Jakca, je razstavljena v izložbenem oknu tvrdke M. Tičar v šelenburgovi ulici.
u— Gostoljubni Ljubljančani, ki so pripravljeni sprejeti na brezplačno enkratno prenočišče enega ali več Članov bolgarskega pevskega zbora iz Ruse, naj blagovolijo javiti naslove danes dopoldne g. ravnatelju šebemku, mestno načelistvo. Gostje dospejo v LJubljano v torek.
staiobtl
Elizabeth Arden Vam lahko ohrani mladost in prinese lepoto. Nikakor ' ne s kakšnim zamotanim ravnanjem, temveč s preprostim, naglim in Vašim osebnim potrebam prilagodenim postopkom. Rada bi Vam sama osebno svetovala, a ker ji to ni mogoče, bo poslala svojo asistentko v
Drogerijo „ADRIJA"
Mr. S. BORČIC, od 14. do 18. maja
Ta asistentka Vam bo rade volje pojasnila, kateri postopek je za Vas najprimernejši. Pokazala Vam bo, kako se lepotne hibe odpravijo in kako boste dobili gladko in lepo polt. Te nasvete Vam bo seveda dala docela brezplačno in neobvezno.
Prijave v drogeriji »ADRLJA«, Ljubljana, šelenburgova ulica 1, telefon št. 34-01
Velik narodni praznik bo na Viču
36. maja, ko bodo odkrili spomenik Viteškemu kralju in bo zasajena spominska lipa. Ob 15. bo zbirališče vseh društev pred Sokolskim domom, nakar krene sprevod na slavnostni prostor pred telovadišče Sokola. Oh pol 16. bo odkritje spomenika in zasaditev spominske lipe. Govoril bo predsednik pripravljalnega odbora Pavel Borštnik, za njim nekateri zastopniki, potem zapojo združeni pevski zbori »Umrl je mož...« Položeni bodo venci in v spomenik bodo vzidana posvetila viških društev. žalna koračnica bo zaključila 6lav-nost. Zvečer bo v Sokolskem domu akademija. Stavbenik Ivan Marinčič je že pričel z deli. Nj. Vel. kralj Peter II. bo naprošen, da prevzame pokroviteljstvo.
u— Spored nooojšnjega senatnega večera: čelist Leskovlc in pianist Lipovšek izvajata 3 Beethovnove sonate v kronološkem redu njihovega nastanka počenšl z mladostno čelo-sonato op. 5. št. 1 v f-duru, preko temperamentne Wald6tein-sonate za klavir (op. 53), do umerjene in dostojanstvene a-dur sonate za čelo (op. 69). Tako Imajo posilušalcl priliko slediti e sporedom razvoju Beethovnovega ustvarja jočega duha. Vstopnice po 10 ln 5 Din se dobe v Matični knjigarni.
u— Spored vokalnega koncerta bolgar. skega mešanega zbora katedrale pri sv. Trojici iz mesta Ruse ob Donavi, ki bo v torek 21. t m. v veliki unlonski dvorani: 1) Hristov: Lilina moma htibava Venčeb
ZDRAVNIŠKA ZBORNICA
v Ljubljani obvešča svoje člane, da je kr. banska uprava drinske banovine razpisala
mesto zdravnika
pripravnika .8. skupine za banovinsko bolnico v Travniku. Prošnje je treba vložiti do 25. maja 1935.
NOVOST ZA LJUBLJANO
bo Petričkove ledenke. Moderna izdelava odličnega sladoleda na palčicah. Višek higiene.
Komad 1 dinar.
bolgarskih narodnih pesmi. 2) Manojlovič: Sever piše. 3) Bordžijev; Guslar. 4) 6oro-kin: Ej, uhnem, ruska narodna. 6) Soro-kin: 12 razbojnikov, ruska narodna. 6) Albev: Sojovej. 7) Bukorešlijev; Zavalili Venček bolgarskih narodnih pesmi. 8) Milo jevič: Metulj in roža. 9) Varlamov: Krasni sarafan. 10) Morfov; Damili tanac voli. 11) Stajnov: De bre Limo. 12) Davi-dovski: Kobza. Venček ukrajinskih na-narodnih pesmi. Dirigent zbora je Ivan Sorokin. Rusenski mešani zbor šteje 67 članov in je najboljši bolgarski mešani zibor. Opozarjamo vse prijatelje zborovega petja na bolgarski koncert v torek, 21. t. m. Prodaja vstopnic v Matični knjigami.
u— Ljudska univerza. G. dr. Jifi Hor&k, profesor praške univerze, bo predaval o vplivu srbske narodne pesmi na slovansko literaturo v ponedeljek, 20. t. m. ob 20. na drž. trgovski akademiji na Blei-wei«ovi cesti. Vstop svoboden.
u— československš Obec v Lubiarri. V p&tek, dne 17. t. m. pfijede do Lublane pražsk^m rychlikem o 17. hodine delega ce žactva sokolskčho, jednotv na Kr&l. Vinohradech, kterfi odevzdfi žactvu Sokola I. - Tabor, prapor. žždime členstvo, abv se sfičastnilo uvitžni t£to v?pravy na blavnlm nSdraži, jakož i akademie kona-n# v sobotu a odevzdšni praporu v nedeli. Podrobnosti uvedeny jsou v dennim tisku v »Sokolske rubrice«.
u— Vodstvo po Narodni galeriji ima v nedeljo 19. t. m. ob pol 11. msgr. Viktor Steska, ki bo tolmačil dela baročnih mojstrov.
u— Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba bo v petek 24. t. m. ob 20. v »Zeleni dvorani« restavracije »Zvezde«. Odbor poziva članstvo k številni udeležbi.
u— JNAD Jadran. Centralni odlbor ima sejo danes ob 17.
u— Mestni Socialno politični urad ho IS. in 20. L m. za stranke zaprt zaradi snaženja uradnih prostorov. Izvzeti so le neodložljivi primeri.
u— Podmladek Jadranske straie rta I. državni realni gimnaziji bo priredil v ne-dedjo oib 1-6. pod pokroviteljstvom g. pomočnika bana dr. Otmarja Pirfcmajerja akademijo v dvorani Kazine. Čisti dobiček je namenjen za dom kralja Aleksandra ob Jadranskem morju in v korist izletniškega fonda. Bogat spored!
u— Pomladek Jadranske straže narodne šole v Mostah vabi na svoj dečji dan v petek 17. t. m. od pol 9. zvečer in v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne na mladinsko spevoigro »Kresniček« v Sokolskem domu v Mostah. Dohodki sc za revne učence. Uora-va šole.
u— Poziv fotoamaterjem! Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani prosi vse fotoamaterje, ki so fotografirali nedeljske svečanosti razvitja zastav PJS na Kongresnem trgu in povorko, da blagovolijo posrečene posnetke predložiti v njegovi pisarni, Tyrševa cesta la-4V.
U— Vsi, ki so fotografirali slavnost povodom odkritja Aljaževe spominske plošče na šmarni gori v nedeljo dne 12. t. m, se naprošajo, da izroče po en izvod v pisarni Glasbene Matice.
u— Fotografe amaterje, kfi bodo fotografirali ob priliki prireditev Sokola I na Taboru 18. m 19. L m. različne prizore (sprejem Čehov, izročitev prapora, sprevod), prosimo, da odstopijo proti povrnitvi dejanskih stroškov po eno kopijo najbolj uspelih slik Sokolu I, Ljubljana-Ta-bor. Slike naj oddajo v društveni pisarni na Taboru ob uradnih urad med 18. in 20.
u— Po ledenjakih dež. Mokra Zofija je prinesla ponoči dež. Enakomerno brez večjih presledkov je včeraj ves dan deževalo. V splošnem je dež blagodejen za polja ta travnike in nasade. Lani v zgodnji pomladi so se vrstile katastrofalne povod-nji. Tako je bila sredi marca Loška dolina popolnoma pod vodo. Sava je silno naraste. Barje je bilo pod vodo. Savinja je prav tako prestopila bregove in poplavila polja. Letos 6o prve pom 'adne povodnji izostale. Malo primerjave: lani od marca do konca maja je padlo v 77 deževnih dneh 437.1 mm dežja, letos od marca do včeraj v 26 dneh pa le 259.2 mm.
u— V zemljiško knjigo za mesto in okolico je bilo aprila na 55 realitetah vknji-ženo na posojilih in hipotečnih kreditih vsega 2,123.611 Din. Največje vknjiženo posojilo je bilo 500.000 Din, najnižja posojila pa so bila od 500 do 200 Din. Prav zanimivo je, da je bilo izbrisov vknjiže-nih posojil mnogo več kakor hipotek. Pr 82 posestvih v mestu in okolici je bilo izbrisano za 3,378.565 Din vknjiženih posojil, najvišje za 1,000.000, a najnižje za 170 Din. Mnogo vknjiženih davčnih zaostankov je bilo izbrisanih.
u— Stroga sodba. Mali senat je včeraj obsodil po tajni razpravi 531etnega tovarniškega delavca z Jesenic Franceta Arha na 1 leto in 2 meseca robije zaradi zJočina po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in zaradi žaljenja Nj. Vel. kralja Arh je letos sredi februarja v neki gostilni na Stari Fužini začel politizirati, zagovarjal je komunizem, hvalil komunistično stranko in nato izrekel naravnost gorostasne žaljivke o blagopokojnem kralju. Pred sodniki je vse priznal, izgovarjal pa se Je, da Je bil popolnoma pijan. Priče so povedale; da je bil res vinjen, a da mu Je bil jezik dobro namazan.
Ii Ljutomera
lj— Smrt stare slovenske grče. Dne 14. t. m. je preminil v starosti 80 let g. Anton Ludvig, ključavničarski mojster. Bil je doma iz Savinjske doline ter se je naselil v Ljutomeru že davno pred vojno. Takrat je bil kot zaveden Slovenec član Slovenskega obrtniškega kluba, iz katerega se je razvilo Slovensko trgovsko obrtno društvo. Kot narodnjak in naprednjak je tudi svojo številno družino vzgojil v narodnem duhu. Bodi mu lahka slovenska zemlja!
lj— Sokolska tombola 12. t. m. je privabila ogromno število občinstva ob blizu in daleč. Večje dobitke so dobili skoro sami taki, ki so jih potrebovali.
lj— Ledeni svetci so šli mimo nas sicer z nenavadnim hladom, toda brez slane. Zato pa |e njih spremljevalka Zofija potrosila po nižini lahno slano, ki pa ni napravila škode
Kupni domače blago!
Iz Maribora
a— češka sokolska mladina skozi Maribor. Danes se pripelje v Maribor s popoldanskim brzim vlakom ob 13.38 večja sku-kina češkoslovaške sokolske mladine, ki bo na Taboru v Ljubljani izročila mladin; Sokola -I. prapor. To je prvi oficielni obisk češke sokolske mladine v naši državi. Mariborska sokolska mladina se udeleži sprejema na kolodvoru v kroju. Obmejni Maribor bo s krasno udeležbo na kolodvoru izkazal češki sokolski mladini dolžno pozornost.
a— Novo šolsko leto na vinarski in sadjarski šoli. Dne 16. septembra prično na banovinski vinarski in sadjarski šel' novo šolsko leto. šola je dvoletna in ima internat za 60 gojencev in 58 ha velik'" posestvo z vsemi kmetijskimii panogam; in potrebnimi gospodarskimi objekti. Z? sprejem je potrebna starost najmanj ]fi let ter z dobrim uspehom dovršena osnov-na šola Sprejme se tudii nekaj ekster-nistov, ki stanujejo izven zavoda. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 2." do največ 300 Din. Prošnje za sprejem (kolek 5 Din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložit« krstni list, domovnioo, odpustnico o' zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, ako prosilci ne vstopijo v zavod neposredno iz druge šole, obvezno izjavo staršev oz. varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalndne in želijo banovinsko štipendijo ali štipendijo »reškega kmetijskega odbora, naj priložilo tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev odnosno varuha. Takšna prosilci naj zaprosijo istočasno sa odgovarjajočo štipendijo pri svojem srbskem kmetijskem odboru. PodTobnefša pojasnila pri zavodovem ravnateljstvu.
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer
premiera smeha in grohota. Najslavnejši komik sveta \V. O. Fields v šali
Nor za denarjem
Smeh, grohot, zabava in šala Da solz se boste nasmejali sijajnim šalam W. C. Fieldsa. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din.
a— Tudi mariborski Maistrovi borca se
udeležijo polnoštevilno pokopa radgonskih žrtev na praznik 30. t. m. v Gornii Radgoni.
a— Septembra in oktobra bo pod sffelio
kontpleks novih šolskih stavb v magdalen-6ketm predmestju, za katere je najela mestna občima posojilo v znesku 7 milijonov dinarjev. Načrte za novo drugo deško meščansko šolo, drugo dekliško oenoMio šolo ter novi Mladinski dom so predložili trije mariborski Lnženjerji in sicer inž. Saša Dev, inž. Jaroslav Črnigoj in inž. Vičič. O predloženih načrtih bo še odločala posebna komisija, kaieri načeluje mestni predsednik dr. Franjo Lipold. Predvidoma se bodo pričela gradbena dela koncem julija, oziroma začetkom avgusta, tako da bi bile do konca oktobra nove stavbe pod streho. Prihodnjo pomlad bi se dogradile in bi se pričel pouk v obeh novih šolah jeseni leta 1936.
a— Preloženo. Za nedeljo dtne 19. t~ m. doTočene velike gasilske vaje z mariborskim gradom kot požarnim otijektom so se iz tehničnih razlogov preložile na nedeljo dne 26. t. m. s pričetkom ob 10.
a— Drug za drugim. Na Betnavski 1®6 je umrla, stara komaj 34 let, tovarniška delavka Marija Fras. Na Pobrežju, na Aleksandrovi 19, je preminil v starosti 53 let mesarski mojster Antcm Schwab. Užaloščenim svojcem iskreno sožalje!
a— Kameniti podstavek nekdanjega Te-getthofovega spomenika na Jugosloven-skem trgu je izginil. Kakor smo poročal1 so se posamezni granitni deli odstopili pod gotovimi pogoji šentiljskemu pripravljalnemu odboru za postavitev spomenika generalu Maistru. Tako je izginil iz površine naših tal ostanek preteklosti. Kakor znano se nahaja doprsni kip admirala T«"-getthofa, ki je bil na podstavku, v tukajšnjem muzeju, istotam se nahajajo tudi originalne verige, ki so bile okoli spomenika, dočim so se poznejše verige, ki so bile točno izdelane po originalih, prenesle r mestno skladišče.
a— Protestno zborovanje delavstva tovarne Zelenka. V torek je bilo v Mariboru v dvorani Delavske zbornice veliko zborovanje delavstva tekstikne tovarne Zelenka. Trdilo se je, da znašajo plače delavstva povprečno komaj 19 Din za ženske in 21 Din za moške delavce. Aprila so bili poslani vsi delavci na brezlačan dopusrt, ki je trajal nad 4 tedne. Ko so 6. maja spet pričeli obratovati, so bile sramotno nizke plače oonovno znižane. Na zborovanju je delavstvo proti temu energično protestiralo in zahtevalo: 1. da se plače, ki so bile zmižane leta 1934. in 1935., postavijo na prejšnjo višino in poleg tega zvišajo za 25%; 2. da se službeno in plačilno razmerje uredi s kolektivno pogodbo in zakonito predpisanim delovnim redom; 3. da ee striktno izvajajo vsi obstoječi zakoniti predpisi o zaščiti delavstva, kakor obrtnega zakona. Delavstvo zahteva dalje, da se nujno vrši v podjetju razprave, pri kateri naj sodelujejo odločujoči Činitelji. da se nevzdržne razmere v tovarni odpravijo in zvišajo plače.
a— Še ni končano? Okrožno sodeče je zavrnilo tožbo načelnika mestnega tržnega oddelka višjega veter, svetnika H. Hinter-lechnerja proti mariborski mestni občini radi vrnitve škode, ki da jo je utrpel radi svoječasne upokojitve. Kakor znano je to drug; proces, ki ga vodi gosp. višji svetnik Hinterlecbner proti mestni občini. V prvem procesu je šlo za pol milijona dinarjev in se je tožba višjega svetnika Hinterlechnerja na vseh instancah zavrnila. Tožitelj je v drugem procesu znižal svoje zahteve na 371.354 Din s prebitkom 5°/» obresti od dneva, ko je proces pričel. V smislu pismene razsodbe okrožnega sodišča bo moral tožitelj plačati pravdne stroške prvesa rroceea v znesku 19.533 Din, in drugega procesa v znesku 22.8&S Dki. G, HLoterlechener bc vložil kakor doznavamo. priziv na višjo mštanoo
a— Na kolena se je zrušila pred sodniki
48lebna poeestnic« Marija Rous iz Ivanicev, ki ie po krivem pričala v prid svojemu sinu. češ da ie neki osebi 'mil 29.000 Din, dočim se je pozneje izkazalo, da je dejan-
En poizkus vas bo prepričal
da je
SAMORAD
pralni praSek, ki je izdelan na podlagi olivnega olja
najboljši!
Poizkusite!
Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek.
ako vrnil samo 5000 Din. Mali senat jo je
obsodil na šest mesecev strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. kar jo je tako pretreslo, da je padla na kolena in z vzdignjenimi rokami prosila sodnike usmiljenja.
a— Dobrota je sirota. SOletni brezposelni delavec Anton Sotler je bil že 14 krat kaznovan. Ko je prestal zadn.io kazen, sa je policija odpravila v njegovo domovinsko občino k Sv Urbanu pri Ptuju. Odtod S€> je letos marca podal k posestniku Fr. Vertiču pri Ptuju ter ga prosil za pomoč. Vertič mu je obljubil za šest dni hrano in stanovanje Ko je Sotler odšel, je z njim vred izginilo več predmetov. Včeraj se je Sotler moral zaradi tatvine zagovarjati pred tukajšnjim malim senatom. Obsojen je bil na sedem mesecev strogega zapora.
Iz Celja
e— Ustanovitev Društva privatnih in avtonomnih nameščencev v Celju. Danes ob 20.3*) bo v klubovi sobi Celjskega doma sestanek vsega nacionalnega zasebnega in avtonomnega nameščenstva iz Celja in najširše okolice. Na dnevnem redu so razprave o zaščiti pokojninskih pravic zasebnega nameščenstva in o akcijah za razširitev pokojninskega zavarovanja, informacije o delu naše trgovske bolniške blagajne in o manevrih za reformo te blagajne, naklepi za centralizacijo pokojninskega zavarovanja, kakor si ga zamišljajo razni socialistični voditelji, informacijo o izvršenih akcijah za izboljšanje položaja občinskih in drugih avtonomnih nameščencev, bednostni sklad, davčn^j preobremenitev nameščenstva in akcije za regulacijo delovnega časa. Sestanek se bo izpremenil v ustanovni občni zbor Društva privatnih in avtonomnih nameščencev v Celju. Sestanka in zborovanja se bodo udeležili tudi delegati pose-strimskih organizacij iz Ljubljane.
e— Gradnja mestne ubožnice v Celju. Projektanti se obveščajo, da ie odbor za oceno dodelil prvo nagrado projektu inž. arh. Vlad. Mušiča iz Ljubljane z geslom »Križ«, drugo projektu arh. Drag. Umcka z geslom »\V.—D.« in tretjo projektu inž. arh. Emila Navinška iz Ljubljane z geslom ^1331«; za odkup pa je predlagal projekt z geslom »Celje« in projekt z geslom »Bios«. Dospeli projekti so razstavljeni v sejni dvorani mestnega poglavarstva. Avtorji nenagrajenih osnutkov, ki niso vpo-slali naslova za vrnitev, naj do konca meseca sporočijo, komu se naj projekti vrnejo.
e— Pri regulaciji Savinje v Tremeriu se je ponesrečil v ponedeljek 28 letni delavec Franc Platovšek iz vojniške okolice. Pri delu ga je podsula plast zemlje in kamenja ter mu zlomila levo nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico
e— Nesreča pod železniškim mostom na Bregu. V torek okrog 10.15 se ie peljai posestnik Martin Lednik iz Lokrovca s praznim dvovprežnim vozom na prodiščp ob Savinji na Bregu, da bi tam naložil gramoz. Pod prvim železniškim mostom na Bregu sta se konja prestrašila prihajajočega vlaka in sta obrnila voz. Lednik jo padel z voza pod konja, ki sta ga pohodi to. Pri tem je dobil občutne poškodba po glavi in ostalem telesu. Lednika so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico.
e— Tatvina in najdba kolesa. V torek ob 11. je nekdo ukradel delavcu Mirku Fajsu iz Nove vasi izpred cejiske pošt° SOO Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »The Standard«, tov. štev 403.0&S. evi-d. štev. 2—11.590—3. — V Obrtnem domu pa so našli včeraj dopoldne okrog 800 Din vredno, r^leče pleskano dirkalno kolo s tov. štev. 32.666 ter brf>z znamke in evidenčne številke. Kolo je shranjeno pri predstojništvu mestne policije.
e— Diviaštvo treh mladeničev. V sredo okrog 23.34) so prišli v gostilno »Branibor« rta kralja Petra cesti trije vinjeni mladeniči. Kakor se je pozneje ugotovilo, so bili to čevljarski pomočnik Feliks Stefanciosa iz Št. Kuperta na Dolenjskem, delavec Jakob Debelak iz Šmarja pri Jelšah in delavec Valter Jazbec iz Blance. Mladeniči so zahtevali pijačo. Stefanciosa pa se je zleknil ria klop v gostilniški sobi češ da bo tam prenočil. Ko je natakarica gdč. 'Anica Turn-škova izjavila, da jim ne more dati pijače, ie skočil Stefanciosa pokonci in udaril natakarico s 40 cm dolgo debelo salamo po levem očesu. V gostilni navzoči gostje so nato potisnili vse tri mladeniče na cesto. gostilničarka ga. Robekova pa je zaklenila vezna vrata. Razgrajači so hoteli s silo odpreti vrata. Ko je hotel g. Franc Koci jan, uradnik Kmetijske družbe v Celju. oditi iz gostilne in je odprl vrata, sta se pred njim z-ibliskala dva noža. Pograbil je prazno steklenico niva in udaril z njo enega izmed razgrajačev po glavi, pri Čemer se ie steklenica razbila Razgrajači so nato razbili eno šipo na vratih in štiri šipe na oknih ter zbežali proti Gaberju. Policija je včeraj dopoldne v Gaberju aretirala Ste-fancioso, dočim se niegovih dveh tovarišev še ni posrečilo izslediti
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Tarzan in njegova družica«- in zvočni tednik.
Iz Kranfa
r— Gostovanje ljubljanske drame bo
danes z zabavno in duhovito VVildeovo komedijo »Bunburv«. \Vilde se v >Bunbury« norčuje s finim humorjem iz najodličnejše angleške družbe in njenih slabosti. Komedija je pisana s suhim angleškim humorjem in vsebuje vse polno znamenitih avtorjevih paradoksov in sentenc.
Iz Ptuja
j— Lepo delovanje Jadranske straže.
Preteklo soboto je imel krajevni odbor JS enajsti redni občni zbor pod predsedstvom sreskega načelnika g. dr. Bratine. ki se je v uvodu spominjal blagopokojnega velikega kralia Uedinitelja. Iz poročil funkcionarjev je posneti, da se odbor lani ni' spuščal v večje prireditve, zato pa ie izvršil mnogo podrobnega dela. Največjo pažnjo je posvečal razvoju podmladka. Ekskurzijo gimnazijskega podmladka na morje je podprl z zneskom 1500 Din. JS v Ptuju šteje zdaj 448 članov jn je za Sokolom najmočnejša organizacija. Društvo je imelo ob koncu leta 1934. čistega premoženja okrog 3000 Din Pri volitvah je bil ponovno izvolien dosedanji odbor
j— Slovensko čebelarsko društvo, podružnica Ptni nriredi v nedeljo 19 t m. v Ptuju v okoliški liudski šoli obširno predavanje o naprednem čebelarstvu Predaval bo predsednik čebelarskih društev za Hivšo mariborsko oblast g. Peternel iz Ce-
lja. Začetek točno ob 14. Po predavanju se bodo vršili tudi praktični poizkusi v čebelnjaku g. Kajnča v Budini pri Ptuju. Po družr.iški odbor vabi vse čebelarje k zanimivemu predavanju.
j— Odbor kmetijske in obrtne razstave za Slovenske gorice in Haloze, ki bo v Ptuju od 28. septembra do 6. oktobra le-
Finančno ministrstvo objavlja v »Službenih Novinah« svoj običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ, in sicer za mesec marc in za 12 mesecev proračunskega leta 1934./36. Iz tega pregleda posnemamo naslednje podrobnosti:
Državne finance v marcu.
V	letošnjem marcu so znašali dohodki državne administracije 549.7 milijona Din (lani v marcu 565.3), izdatki pa 5i5.1 milijona Din (lani 611.5). Dohodki so bili 'orej nekoliko manjši nego lani, še bolj pa izdatki. Dohodki od neposrednih davkov so znašali v marcu 120.9 milijona Din (— 6.6 milijona Din nasproti marcu 1934), dohodki od trošarin 62.5 milijona Din (— 33.0), dohodki od taks 78.3 milijona Din (+ 5.8), dohodki od carin 62.5 milijona Din (+ 0.6) in dohodki od viška monopolov 108.9 milijona Din (_ 6.0). Najobčutnejši je bil torej primanjkljaj nasproti lanskemu marcu pri trošarinah, pri čemer pa je treba pripomniti, da je bil lanski znaten dohodek od trošarin posledica sprememb trošarin-skih stopenj in plačila ustrezajoče razlike na zaloge.
Dohodki državnih podjetij so znašali v marcu 312.9 milijona Din (lani v marcu 342.2), izdatki pa 221.1 milijona Din (lani 268.8). Tudi tu opažamo nasproti lanskemu letu nazadovanje. Dohodki državnih železnic so znašali v marcu 159.1 milijona Din (— 2.8 milijona Din nasproti lanskemu marcu), dohodki pošte, telegrafa in telefona 31.2 milijona Din (— 7.6), dohodki od rudnikov 14.7 milijona Din (— 3.3) in dohodki gozdov 8.0 milijona Din (+ 0.2).
V 12 mesecih 1934./35.
V	12 mesecih proračunskega leta 1934/35. so znašali skupaj dohodki državne administracije 6776 milijonov Din (lani 6438), izdatki pa 6133 milijonov (lani 5976). Čeprav je marc zadnji mesec proračunskega leta, vendar nam gornje številke ne kažejo končnega stanja za celo leto 1934./35., kajti finančno leto traja dO konca avgusta, ko se še izplačujejo izdatki, angažirani do konca marca t. 1. Zato je tudi presežek dohodkov nad izdatki, ki ga kažejo gornje številke v višini 643 milijonov le navidezen, ker bo treba do konca avgusta izplačati še prav znatne zneske na račun leta 1934./35., in sicer iz tekočih blagajniških dohodkov novega proračunskega leta, dočim se skupna vsota dohodkov po izkušnjah prejšnjih let ne bo več bistveno dvignila. Lani so se izdatki na breme proračuna 1933./34. od konca marca do konca avgusta povečali še za 677 milijonov, dočim so dohodki narasli le še za 29 milijonov, tako da se je ob koncu marca izkazan suficit v višini 462 milijona spremenil do konca avgusta, ko so bili računi zaključeni, v primanjkljaj v višini 186 milijonov.
Kakor rečeno, se slika dohodkov državne administracije, zlasti davčnih dohodkov v zaključnem računu, ne bo več mnogo spremenila. Ce sedaj objavljene številke o donosu državnih davkov primerjamo z ustre-zajočimi podatki za zadnji dve leti, tedaj dobimo naslednjo sliko o gibanju državnih davčnih dohodkov (v milijonih Din):
	1932/33	1933/34 193435	
neposredni davki	1787	2092	2190
trošarine	834	758	804
takse	903	819	917
carine	694	634	658
višek monopola	1509	1551	1524
razni dohodki	89	106	108
skupaj	5816	5960	6201
Iz gornje primerjave je razvidno, da je donos neposrednih davkov tudi v letu 19S4./35. ponovno narasel in je bil za 100 milijonov Din večji nego v prejšnjem proračunskem let« in za 400 milijonov večji nego v letu 1932./33. Večji so bili tudi dohodki od trošarine za skoro 50 milijonov in dohodki od taks za skoro 100 milijonov. V manjši meri so narasli tudi dohodki od carin. dočim kažejo malenkostno nazadovanje dohodki od viška monopolov. Skupaj so bili državni davčni dohodki v preteklem proračunskem letu za 241 milijonov Din večji nego leto prej in za 385 milijonov večji nego v letu 1932./83. Ta razmeroma ugodni rezultat pa smo dosegli navzlic temu, da so bili rezultati zadnjih treh mesecev (januar - marc) manj ugodni, saj so znašali v teh treh mesecih . državni davčni dohodki Ie 1408 milijonov nasproti 1509 milijonom v istem razdobju lanskega leta. Pri večjem donosu državnih davkov pa so tudi izdatki narasli, kar se ne kaže toliko v skupnem znesku do konca marca izvršenih izdatkov, kakor v povečanju likvidnih, a neizplačanih računov, ki so znašali ob koncu letošnjega marca v državni administraciji 239.5 milijona Din nasproti 152.2 milijona oh koncu lanskega marca.
V primeri s proračunom za leto 1934/35 so ob koncu marca dejanski dohodki državne administracije dosegli 98 odst. predvidenih zneskov nasproti 97 odst. ob koncu marca lanskega leta. V večji meri so zaostajali dohodki od, taks. ki so znašali 83 odst. v proračunu predvidenega dohodka.	ril
Državna podjetja.
Dohodki državnih podjetij so znašali v 12 mesecih preteklega proračunskega leta
tos, sporoča, da je prijavni rok za razstav-ljalce obrtnike do 31. t. m. Poznejše prijave se ne bodo mogle upoštevati za rezerviranje razstavnih prostorov
j— Kino bo predvajal v soboto "ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. velefilm »Tebi pojem pesem svojo«. Predigra kulturni film in Foxov tednik
arilfo
3310.1 milijona Din (v prejšnjem letu 3277.0), izdatki pa 2733.8 milijona Din (v prejšnjem letu 2799.3). Tudi te številke se bodo zlasti glede izdatkov do konca avgusta še precej spremenile, kar bo imelo za posledico, da bo končni suficit bistveno manjši nego je izkazan v podatkih za 12 mesecev, ko znaša 374 milijonov, ker bodo v naslednjih petih mesecih imela državna podietia predvsem izdatke na račun prejšnjega proračunskega leta in le v maniši meri tudi dohodke.
V letu 1934/33 so znašali dohodki državnih železnic 1923 milijonov Din ("+ 62 milijonov nasproti prejšnjemu proračunskemu letu), nadalje so znašali dohodki pošte, telegrafa in telefona 423.2 milijona Din (—5.1), dohodki rudnikov 211.3 (— 18.1), dohodki gozdov 98.2 milijona Din (+ 6.0), dohodki od viška Poštne hranilnice 71.8 milijona Din (+ 1.8), dohodki od viška Državne hipotekarne banke 53.0 milijona Din (—• 0.3), dohodki državne tvornice sladkorja na Cukarici 52.3 milijona Din (— 9.6), dohodki direkcije rečne plovbe 52.9 .milijona Din (— 13.5) in dohodki podjetij kmetijskega ministrstva 35.1 milijona Din (— 0.6). Tudi pri državnih podjetjih se je vsota likvidnih a neizplačanih računov ob koncu marca dvignila nasproti lanskemu marcu od 177.9 na 204.5 milijona Din
Leteče obveznosti.
Skupaj so znašale obveznosti državne administracije in drž. podjetij zaradi likvidnih a neizplačanih računov ob koncu letošnjega marca 444 milijonov nasproti 330 milijonom ob koncu marca lanskega leta, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih iJin):
neplačani računi drž*, adm. podjetja skupaj 31. marca 1934 152.2 177.9 330.1 31. marca 1935 239.5 204.5 444.0
Od neplačanih računov državne administracije je ob koncu marca t. 1. odpadlo 194.4 milijona Din na ministrstvo za vojsko in mornarico, 8.2 milijona Din na komando žandarmerije, 3.8 milijona Din na glavno državno blagajno in 33.1 milijona dinarjev na posamezne finančne direkcije, od tega 2.3 milijona Din na finančno direkcijo v Ljubljani. Od neplačanih računov državnih podjetij pa je odpadlo ob koncu marca 135.7 milijona Din na državne železnice in 68.9 milijona Din na gozdove in rudnike.
Gospodarske vesti
= Gospod minister za trgovino in industrijo je priznal mednarodnemu vzorčnemu velesejmu, ki se bo vršil od 1. do 11. junija t. 1. v Ljubljani, čisto gospodarski značaj. Prav tako je gospod minister odločil, da se smatra XV. ljubljanski velesejem kot službeno priznana razstava v smislu § 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine od 1. maja 1928. Nepatentirani predmeti industrijske svojine, razstavljeni na tem velesejmu, so s tem zavarovani s pravico prvenstva od dneva razstavljenja.
= Izvozne premije v Avstriji. V Avstriji že dolgo razpravljajo o razširjenju sistema izvoznih premij. Sedaj so industrijske organizacije v Avstriji predložile trgovinskemu ministrstvu predlog glede neposrednega pospeševanja izvoza s premijami, ki predvideva premije v letnem znesku 25 do 35 milijonov šilingov. Izvozno premije bi se dajale na izvozne predmete, ki sicer na svetovnem trgu niso zmožni konkurence. Avstrijsko trgovinsko ministrstvo kaže tem načrtom veliko naklonjenost.
= Avstrijski izvoa lesa. V prvem letošnjem četrtletju je Avstrija izvozila 29.716 vagonov lesa (lani v prvem četrtletju 26.473) v vrednosti 20.9 milijona šilingov (lani 18.7), od tega v Nemčijo 10.4li vagonov (5397), v Italijo 10.775 vagonov (9602), v Švico 3813 vagonov (5758), v Madžarsko 3619 vagonov (4317) in v Francijo 4o0 vagonov (922). Po količini se je torej izvoz dvignil v celoti za 12%>. Najbolj se je povečal izvoz v Nemčijo, nekoliko tudi izvoz v Italijo, dočim je bil izvoz v Švico, Madžarsko in Francijo precej manjši. Povečanje izvoza pa gre skoro izključno le ila račun večjega izvoza Okroglega lesa, ki se je dvignil od lanskih 4317 na 8378 vagonov.
= Znižanje diskonta v Belgiji. Ker se je stanje belgijske narodne banke po izvršeni devalvaciji zaradi povečanja zlatega zaklada za 750 milijonov frankov znatno zboljšalo in je tudi obrestna mera na denarnem trgu občutno nazadovala je belgijska Narodna banka znižala svoj diskont od 2.5 na 2 odst.
= Uredba o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo bratovskih skladnic je c--daj objavljena v »Službenih novinah« 'n bo stopila- v veljavo 1. junija.
= III. mednarodni kongres za slednjo v Parizu Po šestletnem presledku bo r času od 20. do 25. maja t. 1. v Parizu mednarodni konsres za štednjo Na tem kongresu bodo zbrani zastopniki ftkoro vseh evropskih in velikega števila 'zv^nevr^pskih držar da po.Vižp,)<> rsvetu pomen narodnih prihrankov za gospodarski napredek Kongres bo v
prvi vrsti posvečen problemom hranilnic, ki imajo kot glavni najnen podpirati s cenenimi posojili domače zasebno in javno gospodarstvo. Mednarodni institut v Milanu, ki vodi glavne priprave, je izdal za sedaj za udeležence vse referate, ki so jih pripravili za kongres strokovnjaki iz vsega sveta in ki obravnavajo na 1100 6traneh najaktualnejše probleme, ki se nanašajo na šted-njo. Referati se nanašajo na naslednje probleme: 1. Hranilnice in kriza; 2. Jamstvo hipotečnih posojil; 3. obrestna politika hranilnic;-' 4. štednja in življenjsko zavarovanje; 5. šolska štednja, — Največjo pozornost zasluži prvi referat, ki kaže, kako so se hranilnice držale v krizi. Tu se zlasti razpravlja o tem, kako naj se hranilnicam zaeigura potrebna l kvidnost in zlasti o tem, kako so razne države in njihove narodne banke priskočile hranilnicam na pomoč, ko so vlagatelji navalili na nje naenkrat a tako ogromnimi zahtevami za izplačilo vlog, kakor jih ne pomni zgodovina. Zlasti se poudarja v referatih, de se mora hranilnicam enako kakor bankam zasigurali možmest, da bodo v času večjega navala vlagateljev na podlagi svojega meničnega materiala in vrednostnih papirjev mogle dobiti reeskont-ni n lombardni kredit pri svojih novčanič-nih bankah. Drugi referat obravnava vprašanje ohranitve vrednosti nepremičnin in vpliv raznih izjemnih ukrepov držav, kakor kmečka zaščit« in drugi moratorij.. Obrestna politika v veliki meri vpliva na tvorbo novega kapitala, kjer je pogoj za slednjo primerna obrestna mera za hranilne vloge. Na drugi strani p« je interes dolžn kov in tudi države, da je obrestna mera za posojila nizka. Četrti referat proučuje zvezo med štednjo in zavarovanjem in vprašanje, ali naj hranilnice kombinirajo štednjo z življenjskim zavarovanjem. Šolska štednja naj vzcaja mlad no k rednemu življenju, državljanski zavesti in tvorbi narodnega kapitala in naj torej preko otrok dvigne tudi v starših zav°st. da je razumna štednja v njihovem interesu im da je brez nje tvorba narodnega kapitala nemogoča. Jugoslavijo bodo na kongresu zastopali delegati Saveza šted ntiica kraljevine Jugoslavije. Mestne hranilnice ljubljanske in zagrebške. Hranilnice dravske banovine in Državne hipotekarne banke.
Borze
16. maja.
Na ljubljanski borzi se je dafies deviza New York nekoliko okrepila, za malenkost sta bili čvrstejši tudi devizi London in Trst. V privatnem kliringu se avstrijski šilingi nadalje dvigajo in notirajo sedaj 9.05 do 9.15. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.057, v angleških funtih po 234.73, grški boni so se nudili po 33, za španske peZete pa je bilo povpraševanje po 6.10.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda nadalje mirna in notira 372 do 374 brez prometa (v Beogradu je bil zaključek po 372). Promet je bil zabeležen le v 7 odst. Blairovem posojilu po 68.
Devize.
Ljubljana (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2976.76 — 2991.36, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.71—747.78. Ourih 1421.01 — 1428.08. LondoD 213.92— 215.98, Newyork 4360.77 — 4397.09. Pariz 289.60 — 291.03. Praga 183.06 — 184.16 Trst 361.35 — 364.43 Avstrijski ftiling v privatnem kMringn 9 05 — 9 15
Curih Beograd 7.02. Pariz 20.38. London 15.10. Ne\work 309.3750. Bruselj 52.3250. Milan 25.5750, Madrid 42.25, Amsterdam 209.60. Berlin 124.40, Dunaj 58, Stockholm 77.85, Oslo 75.90. Kobenhavn 67.40, Praga 12.89, Varšava 58.30, Atene 2.92.
Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd —, London 26.24, Milan 44.22, Ne\vyork 536.22, Pariz 35.44, Praga 22.23, Curih 173.62 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti. -
Ljubljana. Vojna škoda 872 — 374, TU investicijsko 77 — 79, 8% Blair 78 — 79, 7% Blair 68 — 69, 4Vo agrarne 45 — 46, GP/o begluške 65 — 66, T/o stabilizacijsko 73 — 76.
Zagreb. Državne vtedmote: Vojna Skoda
372 — 374, za maj - avgust 378 den., Tio investicijsko 78.50 — 80, 4nA> agrarne 47.50 den., 7°/o Blair 67.25 — 68, TI* Drž. hipotekama banka 71.75 den., 6°/o begluške 65 do 66, 7% stabilizacijsko 74 — 78.50; delnice: Narodna banka 6000 den., Privil. agrarna banka 228 — 2:33, Trbovlje 128 den., Šečerana Osijek 140 — 160.
Beograd. Vojna škoda 371.50 — 372.50 (372), za maj 372 bi., za julij - avgust 371.50 den., 7°/o investicijsko 79 den., 4'/« agrarne 47.25 — 48, 6"/o begluške 65.75 do 66 (66), 8% Blair 76.50 — 78.50, Narodna banka 5700 — 6100, Priv. agrarna banka 228.50 — 230 (230).
Dunaj. Državne železnice 25.25, Trboveljska 14.48, Alpine-Montan. 11.55. V pred-borzi: Ruše 9, Šečerana 14, Kranjska industrijska 8.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeno je bilo 7 vagonov desk, smreka - jelka.
ŽITO.
+ Chicago, 16. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 91.3750, za julij 92.75, za sept. 93.75; koruza: za julij 81.6250, za sept. 75.8750.
-f- Winnipeg, 16. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 86.50. za julij 87.8750, za sept. 84.8750. •
+ Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franco nakladalna postaja): pšeniea: baška. 78 kg. po 128 — 130; banatska, 78 kg težka po 126 — 128; oveg: slavonski po 97 — 99; koruza: baška po 71 — 73: banatska po 70 — 72; moka: baška in banatska >0« po 200 — 220: hafika »2< po 180 — 200: baška >5« po 160 — 180: otrobi: baSki debeli po 95 - 100.
+ Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenics: baška potiska 126 — 128; slavon ska 128—130; sremska in baSka 124—126; gornjebaška 122 — 126. Oves: baski, sremski. slavonski 90—92.50 Jefmen: baški in sremski. 6.V66 kg 125 — 190; jari. «7/68 kg 135 — 140. — Koruza: baška in sremska 69-71: banatska 68 - 69 - Moka: baška in sremski »0g< in >0eg« 195—217.50: >27« 175 - 192.50: .5« 155 - 177.50: >6< 137.50—150: »7« 112.50—117 50; >8« 90 do 92.50 Fižol: baški. sremski heli 122.50 do 125 - Otrobi: baški. sremski. banatski 83-85
-f BudimpeStanska terminska borza (16. t. m.) Tendenca neenotna Promet srednji. Pšenica: za maj 15.80 — 15.82. za junij 15 56 — 15.58: koruza: za maj 12.58 — 12.60 za julij 11.85 — 11.87.
B0MBA2.
+ Liverpool, 15. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.56 (6.54), za oktober 6.33 (6.30).
+ Newyork, 15. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.90 (11.78), za oktober 11.83 (1J.77).
S <i k o 1
članstvu, naraščaju in deci
ljubljanskih in okoliških sok. društev
Slavnostni odbor za razvitje dečjega prapora Sokola I. nam je poslal:
Pomembno slavje bo v soboto in nedeljo na sokolskem Taboru. Mladina bo sprejela iz rok bratske sokolske dece Sokola Kraljevi Vinogradi svoj prvi dečji prapor, ki mu bo kumoval Nj. Vel. kralj Peter K. češkoslovaška sokolska deca prispe pod vodstvom svojih vodnikov v petek dne 17. t. m. ob 17. s praškim brzovlakom na g.lavni kolodvor. Vabimo članstvo, naraščaj in deco ljubljanskih sokolskih društev kakor tudi ostalo občinstvo k bratskemu sprejemu. Iz Prage pride 26 dečkov in deklic ter 6 vodnikov, skupno 32 oseb.
V telovadnici na Taboru je kakor v panju. Vse od najstarejših do najmlajših fe vestno pripravlja za ta veliki praznik. Kot uvod v slavnosti bo v soboto dne 18. t. m. ob 20. v dvorani Sokolskega doma na Taboru akademija članstva in naraščaja, v nedeljo dne 19. t. m. bo ob 10. slavnostno razvitje dečjega prapora v navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. ter ostalih dostojanstvenikov. Po razvitju bo ob 11. dopoldne zbor na letnem telovadišču na Taboru, nato pa so-kolski sprevod.
Popoldne ob 16.' uri bo mladinska telovadna akademija, pri kateri nastopi s petimi točkami tudi češkoslovaška deca. V spomin na to izredno slavje naše mladine je izdal Sokol I. Tabor krasne spominske značke, ki se dobe v društven: pisarni po 5 Din.
V sprevodu bodo sodelovali sokolsko odposlanstvo iz Prage, pripadniki (člani, članice, moški in ženski naraščaj, moška in ženska deca) vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev in sokolska konjenica. Za člane, moški naraščaj, moško in žensko deco bo veljal slavnostni ali telovadni kroj. Kdor more, naj pride v kroju tudi k članski in mladinski akademiji.
Vabimo Vas, da se teh prireditev in svečanosti udeležite in manifestirate neomajno sokolsko bratstvo. Dokažite češkoslovaškim sokolskim gostom iz Prage ponovno svojo sokolsko ljubezen in bratsko zvestobo.
Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška priredi danes ob 20. predavanje »O Bolgariji in njenih gorah«. Predava dr. Brilej, predavatelj ZKD. Po predavanju film »Rudnik v plamenu«. Vstopnina 1.50 Din.
»Ljubljanski Sokol« vabi članstvo obojega spola, da se udeleži v čim večjem številu svečanosti razvitja dečjega prapora Sokola I., in sicer članske akademije v soboto 18. t. m., svečane predaje in razvitja prapora v nedeljo 19. t. m. dopoldne, mladinske akademije istega dne popoldne in družabnega sestanka zvečer. Zlasti pa pozivamo one, ki imajo svečani kroj, da se zanesljivo udeleže nedeljske dopoldanske prireditve in sprevoda v kroju. — Članice, ki nimajo svečanega kroja, se lahko udeleže sprevoda v telovadnem kroju, enako tudi naraščajnice. Zbor članstva, naraščaja in dece za sprevod bo na Taboru takoj po razvitju prapora. — Podroben spored je razviden iz dnevnikov.
Sokolska župa Ljubljana vabi vsa ljubljanska in okoliška društva, da se v čim večjem številu udeleže vseh prireditev na Taboru. (Glej gornji članek!) Povorke se udeleži članstvo, naraščaj in deca, zato prosimo čim večjo udeležbo z društvenimi prapori. Župna uprava.
&CPEBTGA&
DRAMA.
Začetek ob 20. Petek, 17.: Bunburv. Gostovanje v Kranju. Sobota, 18.: V času obiskauja. Izven. Nedelja. 19.: V času obiskanja. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20. _ Petek, 17.: Zaprto.
Sobota, 18.: Vida breve. Opera. Petruška, balet. Premiera. C.
Gostovanje med Mariborom in Ljubljano. Da sjx>zna ljubljansko občinstvo umetniški nivo mariborskega gledališča ter mariborsko ljubljanski ansambl. so v načrtu obeh gledališč medsebojna gostovanja 23. in 24. t. m. Ker pa je obojestransko gostovanje odvisno od občinstva ter prodaje vstopnic, opozarjamo vse, ki ljubijo važno gledališko umetnost, da podpro s številnim obiskom ta načrt. ter pripomorejo s svojim razumevanjem, da se bodo vršila gostovanja. Mariborčani bodo igrali Wildeo-vega »Idealnega soprogam in Kalajeva »Kvadraturo kroga*. Ljubljančani pa Linharta »Matiček se ženi« in Zweigovo »Siroma-kovo jagnje«. V primeru, da se obnese ta načrt, bi upravi obeh gledališč nudili v prihodnji sezoni med drugim repertoarjem tudi taka podobna gostovanja, ki bi mnogo pripomogla k pestrosti repertoarja. — Vstopnice pri dnevni blagajni v operi do 20. t. m.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: Trafika. Premiera. Nedelja, 19.: Trafika.
Rezervirajte nemudoma vstopnice za gostovanje ljubljanske drame. Po <loqovoru med ljubljansko in mariborsko gledališko upravo se vršita prihodnji teden dve gostovanji ljubljanske drame v Mariboru ter mariborske drame v Ljubljani. Ljubljančani uprizore dve letošnji najbolj uspeli deli, 23. t. m. komedijo »Matiček se ženi-e, 24 t. m. pa Zweigovo dramo »Siromakovo jagnje«. Ce bo prodaja, ki se za ti dve predstavi zaključi 20. t. m. povoljna, se vršita gostovanji definitivno, v nasprotnem primeru ju bo treba odpovedati. Na mariborskem občinstvu je sedaj, da že vendar enkrat pride do teh gostovanj, ki se naj obojestransko v bodoče ponavljajo in ki se snujejo že do'go Zato rezervirafte mesta takoj! Pred=tavf bosta izven abonmaja te> bloki ne veljajo.
Državne finance v letu 1934'35
vojno sredstvo
Po izumu Angleža Grinde!l-Matthewsa in našega rojaka Nikole Tesle so začeli tudi Italijani „odkrivati" smrtne
Kakor poroča »Daily Mail« iz Rima, je znani izumitelj senator Mareoni zgradil pripravo, ki je baje sposobna
ustaviti vsak motor
na neko razdaljo. Z eksperimenti, ki jih dela Mareoni s to pripravo ob cesti iz Rima v Ostijo, razlagajo česte neprostovoljne ustavitve avtomobilov, ki se dogajajo v zadnjem času na tej cesti.
če so navedbe londonskega lista točne, tedaj je Mareoni tudi s tem izumom kakor s svojimi prejšnjimi
pricapljal za drugimi.
Skrivnostni žarki, ki ustavljajo avtomobilske in slične motorje, niso v zgodovini tehnike zadnjih let nič novega, čeprav jim je doslej pripisovati le bolj teoretičen ne-
go praktičen pomen. Anglež Grindell -Matthevvs. ki je po vojni prvi začel eksperimentirati v tem področju, je svoje žarke imenoval, kakor je doslej znano,
»smrtne žarke«,
češ da niso sposobni ustavljati samo avtomobilske in letalske motorje, temveč da jim je dana tudi moč zažigati strelivo na daljavo in ubijati vse živo. Nu, v praksi se Matthevvsovi žarki doslej še niso izkazali.
Tudi nemška vojna tehnika trdi, da ji je uspelo proizvajati žarke, ki bi preprečili
približanje vsakemu sovražnemu letalu,
tanku in podobno. Francozi nočejo v tem pogledu nač zaostajati za Nemci, v nasled-stvenih državah so tudi že eksperimentirali
Zračni napad na Pariz
Gasilci so rekvirirali na ulicah motoma vozila ter z vodo in peskom gasili požare, ki so jih povzročile
vžigalne bombe
Auti iijjui sirena, Ki je prva najavila prihod »sovražnih« letal
V šestem pariškem okraju so imeli te etni večje vežbe za zaščito pred zračnimi napadi. V dopoldanski uri so zatulile svarilne sirene na strehah številnih poslopij, iz gasilne postaje so pritekle takoj številne manjše skupine gasilcev, ki so rekvirirale na cesti vsa motorna vozila, ki so slučajno bila na ulicah ter se odpeljale z njimi na odkazana mesta.
Tam so z vodo in peskom gasili »požare«, ki so jih povzročale fingirane zažigalne
bombe. Istočasno so pohiteli določeni zdravniki, sanitejci in strežnice z vsem potrebnim na kraje, kjer so se zvijali »ranjenci«.
Razume se, da so bile vse gasilne in sanitetne skupine, kakor tudi policijsko osob-je, ki je med napadom skrbelo za red, opremljene z maskami zoper strupene pline. Tudi »ranjencem« so takoj nataknili maske in jih spravili v zavetišča, ki so varna pred bombami in plini.
i—„
Pri zadnjiu vajah o zaščiti civilnega prebivalstva pred plinskimi napadi v Parizu so preizkušali z uspehom tudi način zaščite otrok pred strupenimi plini. Ker ima otrok prešibke dihalne mišice, da bi mogel dihati skozi plinsko masko, so si izmislili nekakšno vrečo, ki skrije vsega otroka in ji ne škodi noben jedki plin. Filtrirani zrak dobiva otrok v vrečo s pomočjo posebne ventilacijske priprave
Fatrijarfialito življenje na Hebridih
Srečni ljudje ne poznajo civilizacije ne njenih prilastkov in pojejo in pijejo kakor v starih časih
ne zemlje, ki je last nekaterih rodbin zavoljo tradicionalnih sorodstvenih zakonov, in veruje bolj v stare bogove in vraže nego v to, kar mu pripovedujejo krščanski duhovni.
Dočim skoraj ni otočja v Južnem morju, ki bi nam ne bil znan iz neštevilnih potopisov in pustolovskih romanov, so nam kaj malo znane razmere na Hebridih, čeprav so tik ob Angliji in torej popolnoma evropsko ozemlje. In vendar se življenje na Hebrid-skem otočju nemara ne razlikuje dosti od življenja, ki ga imajo otočani Južnega morja.
Na Hebridih prebiva ljudstvo, ki govori svojo prastaro galščino in se ne zanima popolnoma nič za pridobitve moderne civili-' zacije in kulture Samo od časa do časa pride malo v dotik s svetom, ko ga obišče parnik s pošto, drugače pa se požvižga na brzojav in telefon, radio in motorje, živi zadovoljno od skopih letin svoje nerodovit-
V Evropi mraz,
v Indiji vročina
Medtem ko imamo letos v Evropi nenavadno hladen maj, poročajo iz Kalkute o silni vročini, ki skoro nima primere v to-časnem vremenu zadnjih let.
Povprečna temperatura v Indiji je dosegla letos že 42 do 44 stopinj v senci. Mnogo ljudi je zaradi tega umrlo za sončarico. Razen tega trpi dežela neznosno zaradi suše. Mnogo vodnjakov je popolnoma usahnilo in ljudje na kmetih so primorani omejiti porabo vode na najskromnejšo mero
Smrt znanega astronoma
V Chicagu je umrl znam ameriški zve-zdoslovec Edwin Brant Frost. avtor številnih znanstvenih del. Med drugim je odkril zvezdo, ki so jo po njem imenovali »Fro-stijo«. Frost je bil že od 1. 1920. slep
Anglija se oborožuje
Še ta teden bo angleška vlada začela proučevati načrt, po katerem bi se angleške zračne vojne sile v dveh letih potro-jile. Letalsko hrodovje, ki naj b' v Evropi branilo britsko otočja, bi se od 43 eskadril s 498 letali povečalo na 128 eskadril s 1460 letali.
Bolnišnic na otočju ni in menda jih tudi ne potrebujejo, zdravnikov pa le peščica in še ti ne dado nič na dognanja moderne medicine. Razen poljedelstva in ribolova pridobivajo otočani po davno zastarelih načinih jod iz morske trave, njih glavna zabava pa je, da se sosedje dobe od časa do časa v eni izmed svojih primitivnih, toda snažnih koč, zapojejo kakšno staro pesem in popijejo kakšen sod žganja.
Belgijska suverena v Anversi
mm

a podobnimi žarki, Amerika se kosa z Evropo in sedaj se oglaša tudi Italija.
Zanimivo je, da poročajo o Marconijevih poskusih baš v dnevih, ko se je Italija že skoraj
»angažirala« z Abesinci
in je videti vojna neizogibna. To daje misliti, da rabijo ti eksperimenti še drugemu, tokrat res »praktičnemu« namenu, namreč dviganju »bojnega duha«. In v toliko utegnejo imeti res kakšen pomen.
Vojak od temena do nog
Potniško letalo padlo v Rokavski preliv

Angleško potniško letalo s tremi motorji »Cruiser« je te dni med vožnjo iz Londons proti Franciji padlo v Rokavski preliv. Dva člana posadke so rešili francoski ribiči
Enaka usoda v romanu in življenju
Samomor mlade zdravnice na Dunaju
Belgijski kralj In kraljica sta U' dni službeno obiskala Anverso, kjer ju je prebivalstvo na ulicah navdušeno pozdravljalo
je poljski general Rydz-Smigly, naslednik pokojnega maršala Pilsudskega v poljski vojski
Na Dunaju je te dni izvršila samomor mlada zdravnica iz Rige. dr. Natalija Matvejeva, ki se je nastanila v nekem hotelu pod izmišljenim imenom. Samomorilka je vzela dozo morfija, njena smrt pa je zbudila vseoboe zanimanje posebno zaradi dejstva, ker je mlada intelektualka
nedavno napisala roman,
v katerem je orisala usodo svojega življenja ter napovedala lastno smrt.
Matvejeva se je rodila v Rigi in je štela 29 let. Bila je ljubka dama in je že pred leti prišla na Dunaj z namenom, da bi študirala medicino. Z veliko vnemo se je lotila študija, ga dovršila in se vdala upanju, da bo na Dunaju
napravila kariero.
Zanimala se je tudi za književnost in za umetnostno zgodovino ter je pisateljevala.
Po študijski dobi je Matvejeva dovršila predpisano prakso v bolnišnici in je upala, da bo mogla otvoriti lastno ordinacijo. Toda njeno inozemsko državljanstvo ji je bilo ovira pri izpolnitvi te želje. Čeprav je
čudna strast velikega vojskovodje
Napoleon Bonaparte kot ženitveni posredovalec
ter obraz ... Gdč. Monet-Duchardova šte-
Ena izmed čudnih strasti velikega Kor-za je bila ta, da je neznansko rad spravljal vse samske ljudi okoli sebe v zakonski jarem.
Ni se pa pri tem omejil samo na svoje sorodnike, generale in državnike, temveč je hotel poženi ti in pomožiti kar vse svoje podanike. L. 1811. je s svojim policijskim ministrom Rovigom začel snovati pravo mednarodno posredovanje zakonov.
Začel je s tem, da je naložil vsem pre-fektom, naj sestavijo v svojih okrožjih se-zaaam vseh mladih dam. ki bi bile
godne za zakon
s podatki o njihovih telesnih in duševnih vrlinah ter gmotnih razmerah. V teh seznamih, kolikor so se ohranili do današnjega dne, lahko čitaš n. pr. naslednje podatke.
>Cdč. Yvette Clives iz Bordeauxa šteje 19 let, je toči edinka in prejme 150.000 frankov dote; vzgojena je dobro,
čednostna in ima prijetno postavo
je 16 in pol leta, je visoka in dobro rašče-na, nje oče ima 800.000 frankov, ona prejme polovico in ima upanje, da dobi tudi ostalo. V vsej občini ne vedo nič slabega o njenem zasebnem življenju ...«
Ker je bilo podrejenim organom pod kaznijo zapovedano zabeležiti samo
resnične podatke bereš lahko seveda tudi manj laskave stvari, n. pr:
»Gdč. Beaumontova je velika, a mršava in malo vabljiva, pričakuje pa 500.000 frankov dote .. . Gdč. Babutte je lepa in čednostna, ne prejme pa več nego 100.000 frankov ...«
Lahko si mislimo, da takšni seznami med dekleti in njih starši niso zbujali preveč veselja in marsikateri oče se je potrudil spraviti svojo hčer pred oltar, še
preden je prišla v seznam,
ki je poročal samo resnico. Resnica pa v teh stvareh menda ni preveč priljubljena in tudi Napoleon je moral pozneje priznati, da je šel malo predaleč.
Francosko-italijanska letalska konvencija
Te dni sta podpisala v Rimu francoski general Denain (na sliki levo) in italijanski general Valle (desno) konvencijo o letalskem prometu med Parizom in Rimom. Konvencija vsebuje tudi določbe o zračni zvezi med Tripolisom in Tunisom in regulira
tudi promet na progi Marseille—Bejrut
Japonska kupuje Makao
Iz Hongkonga poročajo, da je Japonska ponudila 20 milijonov funtov za portugalsko naselbino Makao in da je neko japonsko odposlanstvo že na poti v Lizbono, da prične pogajanja.
Zanimivo je, da se je nad to vestjo razburila Angleška, ki se boji, da bi Japonska s to kupčijo dobila ne samo važno oporišče za svojo politiko na Daljnem Vzhodu temveč da bi od tu pozneje zasedla tudi kitajski Šantung z glavnim mestom Kantonom, od koder je mogoče z letali kaj lahko doseči britsko letalsko in pomorsko oporišče Singapur.
Vizitke v primeru mnogoženstva
Predsednik francoske republike Lebrun je bil te dni malo v zadregi, ko je obiskal maharadžo iz Patiale. Po običaju bi moral ostaviti svojo vizitko ne samo možu, ki ga je hotel obiskati, temveč tudi njegovi ženi. A kaj naj bi napravil v tem primeru, ko ima mož s seboj kar štiri žene? Predsednik se je izmotal končno tako, da je ostavil tej knežji družini pet vizitnic.
Hobotnica napada
Londonski »Times« poročajo iz San Fran-cisca: Neki prebivalec St. Joseja, z imenom Frank Coltin je bil pri kopanju napaden od ogromne hobotnice in le srečnemu naključju, da je imel v bližini nekega prijatelja, ki mu je priplaval na pomoč, se ima zahvaliti za svoje življenje.
Hobotnica je napadla Coltina v trenutku, ko se je potopil pod vodo Zgrabila ga je z lovko, ki mu jo je ovila okolu obeh udov. Coltinov prijatelj je imel mnogo truda, preden je izvil prijatelja iz objema morske pošasti. Moral je z nožem odrezati lovko. Nekaj ur po tem nenavadnem boju v morju je hobotnica mrtva priplavala na vodno površino. Izmerili so njene lovke in ugotovili, da merijo povprečno 15 čevljev.
Tujci v čsL samostanih
Praške oblasti so pozvale vse meniške in nunske rede, samostane in kongregacije, naj predložijo izkaze svojih članov, pri čemer je navesti za tuje državljane državo, iz katere izvirajo in čas, ki so ga že prebili na češkoslovaškem. Za inostrance, ki prebivajo na češkoslovaških tleh od 1. maja 1923 je tudi navesti, da-li so si preskrbeli dovoljenje za delo po zakonu o zaščiti domačega delavstva.
bila Matvejeva hči imovitih roditeljev, ki so jo podpirali z denarjem tudi po dovršenih študijah, je
trpela veliko ponižanje,
ker se ni mogla nikjer zasidrati, da bi živela od dela lastnih rok. Dunaj pa je tako vzljubila, da se ni hotela za nobeno ceno vrniti domov v Rigo.
V tem položaju je napisala Natalija Matvejeva roman, ki se končuje tako, da njegova junakinja odide v planine, kjer se povzpne na neki vrh in z njega
strmoglavi v globok prepad.
Preden skoči v smrt, pa vzame morfij, da omami svoje čute ...
Nekaj dni pred samomorom se je Matvejeva res pripravila za odhod v planine. Obula si je turistovske čevlje in oblekla športni kostum. Izletela je v naravo. Ko se ni več dni vrnila domov, se je njena gospodinja zglasila na policiji in naročila, naj poizvedujejo po zdravnici. Našli je niso nikjer, pač pa so
prečitali zaključek romana,
ki ga je ostavila v svoji sobi in so po njem sklepali, da je Matvejeva mogoče res izvršila samomor. Medtem pa se je Matvejeva nastanila v nekem hotelu in se vpisala v tujski seznam za Marijo Poljansko. Ko vdrli v njeno sobo, so jo zatekli v umirajočem stanju. Še v oporoki je mislila na druge: zapustila je vse svoje imetje revnim dunajskim visokošolcem.
50, obletnica smrti Viktorja Hugoja
V Parizu se na vse načine pripravljajo na dostojno proslavo 50. obletnice smrti pisatelja Viktorja Hugoja. Tako bodo na primer že 17. t. m. odprli spominsko razstavo v Hugojevem muzeju. Istega dne bo v Veliki operi predstava »Rigoletta«, ki bo imela slavnostno obeležje. 20. maja bodo v Narodni biblioteki odprli razstavo Hu-gojevih rokopisov. Oficielna ceremonija bo pa 22. maja v pariškem Pantheonu. Navzoč bo tudi predsednik države, Lebrun.
Zvečer tega dne bo v gledališču »Come-die Fran<;aise« gala predstava. Predstavljala se bodo Hugojeva dela. Skoro ves junij to Pariz v znamenju Hugojevih svečanosti, ki bodo dosegle višek 17. junija s slavnostno sejo na Šorbonni v navzočnosti državnega predsednika Lebruna.
NEKAJ ZA VSE
Dr. Hoff priporoča na podlagi poskusov z živalmi, naj bi ljudje ne kadili v razburjenem stanju, vsaj ne dosti, kajti razburjenje in učinki nikotina se medsebojno ja-čijo in zastrupitev z nikotinom je v teh
primerih posebno lahka.
★
Bolniki na obistih naj v 24 urah ne za-užijejo več tekočine, nego je znašala množina njihove seči v zadnjih 24 urah. *
Konj, podgana in golob nimajo žolčne-ga mehurja, a tudi človek lahko živi brez njega, kakor so ugotovili po operativni
odstranitvi tega organa.
★
Hruške vsebujejo redkokdaj več nego eno četrtino odstotka rastlinskih kislin,
jabolka pa 1 do 1 in pol odstotka. *
Trakulja izleže na leto do 42 milijonov jajftec!
*
Pljuča tehtajo pri moškem 1/37, pri, ženski pa 1/43 telesne teže.
A NE K D O T A
Tristan Bernard ima prijatelja, ki živi samo od tega, da si pri drugih izposoja denar. »Bernard«, je dejal nekega dne pisatelju, »poročiti se mislim in potrebujem 5000 frankov. Ali mi jih lahko posodiš?« Pisatelj mu jih da in ga spremi do vrat. »Zovoljo tega pa res ni potrebno, da se poročaš!« je zaklical še s stopnic za njim.
VSAK DAN ENA
»Vidite, draga gospa, to je slika mojega pokojnega moža.«
»Dobro je storil, da je umrl, kajti kdo ve, kako bi mu bilo pri srcu, če bi vas videl v drugič omoženo!«
Kinlftariii pregled
Kako presojajo Čehi Plečnikovo ureditev
praškega gradu?
V »Jutru« 25 dne 14. t. m. smo zabeležili članek, ki ga je pod naslovom »Quo usque tandem« objavil v nedeljskih s-Nar. Listih« L R. Marek. V tem članku se odločno izreka Zoper nadaljnje preurejanje praškega gradu na Hradčanih po načrtih ljubljanskega univ. profesorja Jos. Plečnika Marek navaja tudi spomenico, ki jo je vložil zoper Plečnikovo dele »Klub pfMel Male Strany«.
Ne moremo se načelne spuščati v zadevo, ki se predvsem tiče Prage in posebej še strokovnjakov; treba je poznati celoten načrt prof. Plečnika in razloge, ki so ga privedli do preosnov, kakor jih predlaga. Vsi poznamo in cenimo v njem našega največjega arhitekta — umetnika, čigar okus in znanje vidno prispeva k urbaničnemu razvoju Ljubljane in ki sam in po svojih uče-ncih dviga našo splošno estetsko kulturo.
Prejeli smo s češke strani spontano spisan dopis, ki izraža češko presojanje Plečnikove ureditve praškega gradu in kaže, zakaj je nastal v javnosti odpor zoper nove osnutke, po katerih naj bi se spremenilo lice tega. Cehom morda najsvetejšega mesta krasne Prage. Po načelu »audiatur et altera pars« priobiujemo ta dopis v izvlečku :
s-Mi Cehi, ki bivamo v inozemstvu in prihajamo v Prago samo enkrat ali dvakrat na leto in ki tolikanj ljubimo to našo zlato Prago in vso njeno staro arhitektonsko lepoto, se moramo samo pridružiti klicu I. R. Marka, češ, ne uničujte nam tega, na kar smo tako ponosni!
Po našem okusu preosnove, ki jih je doslej izvršil prof. Plečnik na praškem gradu, niso tako izboljšale njegovega videza, kakor bi si želeli. In zdaj naj se še popolnoma izpremeni vsa okolica gradu! če bi se bil izvršii najnovejši načrt, ki ga omenja v svojem članku I. R. Marek, bi bil uničen ves vprav mističen čar naše Male Strani in grajskega bloka; Praga bi izgubila svojo najlepšo panoramo. Mesta, ki so nam vsem tako draga, mesta, ki so tako tesno združena z našo preteklostjo, se ne smejo uničevati samo zato, da se uveljavi okus umetnika, ki nima zadostnega čuvstvenega odnosa do naše zgodovine.
Nikakor ne zanikujem, da prof. Plečnik ne bi bil umetnik; tudi te reči so same po sebi lepe. Čehi mu najbolj zamerimo to, da nima zadostnega spoštovanja do praških zgodovinskih spomenikov in da prenaša svoj okus tja, kamor tak slog ne spada. S kakšno pieteto, ljubeznijo in pozornostjo
Dvojni zvezek »Ljubljanskega Zvona"
Po daljšem presledku je pravkar izšel nov. dvojni zvezek »Ljubljanskega Zvona«, pni v redakciji pisatelja Jusa Kozaka. Po zanimivi vsebini, raznovrstni in literarno pomembni Ivarini. ki so jo prispevali dobro izbrani sodelavci, je 4.-5. zvezek ena najboljših številk LZ, kar jih je izšlo v zadnjih letih.
Na prvih 12. straneh sta objavljena dva prispevka iz prešernoslovja: znak, da je tudi novi urednik zvest domači tradiciji, ki je najtrdnejši temelj literarnega razvoja, če jo pojmujemo dovolj široko in po njeni pozitivni strani. l)r. Fran Vidic piše o neznanem Prešernovem distihu, ki <ra je bil odkril na spominskem listu med papirji Je živečega sina Prešernovega prijatelja Aniona Laschana. Te neznane verze našega velikega klasika je dr Vidic opremil s podrobnim komentarjem. Iz istega vira so potekla pisma, ki jih v članku »Prešeren v Laschanovi korespondenci obravnava dr. Fr. Kidrič; najzanimivejše je pismo, ki osvetljuje z novo lučjo tragičen dogodek v Prešernovem življenju: poskus samomora, ki ga je hotel Prešeren izvršiti v Kranju julija lt>48. torej nekaj mesecev pred smrtjo. Ivo Brnčič je pisec obsežne literarno-kritične analize -Razgledi v liriki«; tu se podrobno bavi s Kocbekovo zbirko »Zemlja« kot značilnim primerom tako zvane katoliške lirike. Brnčičeva kritika ie najobsežnejša in najlemeljitejša razčlemba nove pesniške zbirke med vsemi ocenami, kar jih je izšlo pri nas v zadnjih letih, zaio ne dvomimo, da bo vzbudila pozornost tudi pri onih. ki se ne strinjajo s kritikovim stališčem. Pisec zahteva, da mora biti literarna kritika »estetska in zgodovinska, nič manj pa tudi sociološka in psihološka«. Ta zahleva je nedvomno pravilna, vendar je vprašanje, koliko lahko sociološka metoda (katera? če ne priznavamo sociološke dogmatike) razloži n. pr. kompleks erotičnih in drugih čuvstev in razpoloženj v liriku? _ Zaključujejo se Frana Govekarja »Pisma Ivana Cankarja meni«, izpopolnjena s pismi, ki jih je Cankar pisal Zofki Kvedrovi. le-ta so dostavljena tudi na koncu te literarno zgodovinsko prav zanimive in komentirane korespondence. Človeški dokumenti so ta jftsma. dokumenti. M ponekod razcaljajo vso osebno tragiko slovenskega pisatelja, t. j. pisatelja majhnega, a na obodu srednjeevropskih vrtincev živečega. notranje razdvojenega in nenehoma se iščočega naroda. Tako n. pr. tam. kjer se Ivan Cankar z ironijo gorjupe . samoob-tožbe podpisuje >lvan Cankar pijanec« (15. januarja 1006). - Dalje ie treba v tej -rve-ri opozoriti topli nekrolog. ki g9 {6 Ivanu Vrhovmku posvetil dr. J. S 1 e b i n g e r Ivo G r a h o r sega globlje v naie gledališke probleme 9 člankom SObraz slovon ske^a gledališkega igralca«, spišanim ob priliki Skrhinškoveaa jubileja. Pogled v snovanje in v delavnico slikarja Franceta Kralja odpira K D obide »Obisk pri -'i kanu« Marijan Lipovšek ie prispeval za eloblje presojanje našega glasbenega življenja oomembni Članek »Poti dovunske ?l?sbe« Pod 7aslavjem Socialni obzornik odpira V VI o d H n i a 1? »Pogled v našo vas« r>odnr» s statističnimi podatki ln iz ^venevaioč v n«otovftev da ie »naš kmot •laislahše olačan m^7dni delavec ^lovenu**«
Leposlovna vsebina je dokaj obilna Nai prej omenjam liriko: predstavljata jo dve osebni izpovedi Pavla G o 1 i e »Privid« in
je pokojni arh. Hilbert restavriral sveto-vidsko katedralo! Kako je skušal do podrobnosti ohraniti slog vsakega sestavnega dela, samo da ne bi škodoval celotni lepoti in harmoniji cerkve. Reforme prof. Plečnika pa gredo mnogo predaleč m prihajajo navskriž s splošnim okusom ljubiteljev stare Prage. Izvzeli bi samo ureditev dvorišča na baštiji, ki se v glavnem krije z značajem okolice. Prof Plečnik z ene strani odstranjuje razne prizidke izza starejših dob, ki baje motijo lepoto stavb, namešča pa svoje, ki o njih mislimo, da jo motijo še bolj. V Nemčiji skušajo vsa stara mesta ohraniti svoje arhitektonske spomenike v prvotnem slogu: nič se ne sme modernizirati, nič izpreminjati; hiše, ki jih v okolici porušijo, morajo zgraditi v starem slogu, da se ne uniči karakter tega mestnega dela. Spomnimo se samo Niirnberga in Monakovega; Zavedajo se pač, kaj mika turiste: ne moderno mesto; tega imajo povsod dovolj. Vsekako bi bilo primernejše, če bi prof. Plečnik uveljavil svoj slog pri stavbi kakšnih javnih palač v Pragi, kakor da nam preurejuje enega najdragocenejših ostankov naše preteklosti — praški
grad.«	O. š. K.
★
Iz tega dopisa je videti, da reforme prof. Plečnika na praškem gradu zadevajo predvsem ob zgodovinska čuvstva Čehov in vseh častilcev stare Prage. Spor se suče okoli vprašanja: kako daleč sme restavra-tor spremeniti prvotno obličje nekega zgodovinsko pomembnega prostora in objekta, t. j. koliko se mora podrejati prvotnemu značaju stavbe in nje okolice. Tu pa neizogibno prihajajo navskriž razni okusi in mnenja.
Kajpak, če uvažujemo. da nudi baš praški grad in zlasti še katedrala sv. Vida značilen primer spajanja raznih slogov v harmonično celoto je, vprašanje, ali se ne bo tudi stilni donesek našega časa v očeh bodočih pokolenj tako zlil s celoto, kar se je n. pr. baročni slog ubrano spojil z gotskim?! Vsekakor je praški spor za Plečnika in proti Plečniku zanimiv tudi s splošnega umetnostnega vidika.
Ali ni nekoliko pikantno, da v Pragi očitajo prof. Plečniku modernizem na škodo historičnega značaja restavriranih objektov, medtem ko mu v Ljubljani očitajo (na pr. projekt Univerzitetne knjižnice)! histo-rizem in baročni okus na škodo moderne arhitekture?!
Praški spor za Plečnika in proti Plečniku bomo zasledovali in o njem še ob prilika informirali Čitatelje!	—o.
M. K 1 o p č i č a »Temni večeri«. Osebni izpovedi — a tudi dva značilna pesniška dokumenta iz naše vroče vsakdanjosti. V prvem ironizira Golia Filistre, ki se posme-hujejo pesniku, od italijanskih vin in žganja britanskega poraženem in pobitem« ter pripoveduje svojo vizijo paradiža: v tej pesmi je ironija pomešana s tisto objestno, prikrito tragiko, kakrvr jo nahajamo v nekaterih pijanskih« motivih Baude-lairea in Verlainea. Klopčič verno slika naš ljubljanski milje: »Vsak dan se srečujemo, pa smo si tujci, — če kdo te pozdravi. mimo pogleda, — če kdo se nasmehne, je najbrž nastava, — in redka je glasna naravnost beseda ...« Pesem je nadaljevanje nekaterih njegovih posebno uspelih motivov v »Preprostih pesmih«, n. pr. »Deževni dan«. _ Klopčič je tudi prevel pesem Josefa Luitpolda »Kosovska devojka«.
Lepo prozo zastopajo: poleg Antona Ingoliča z njegovim agrarno - psihološkim romanom, prepletenim z rustikalno svežo-stjo in realistično doživljeno, neosladno poezijo zemlje, Juš Kozak z novelo »Plenice«: srečno obdelan ljubljanski motiv, iz stvarnosti rastoča duševna podoba našega malega človeka. Dalje Vladimir B a r t o I s psihološko novelo »Konjski smeh«, Bratko Kreft z novelo »Micka Safarička«, realistično podčrtano sliko iz življenja na panonskem obodu naše domovine in Milena M o h o r i č e v a »Pustolovsko zgodbo?, ki rase iz sanjskega motiva v problematiko današnjega Človeka.
Kritika: Ivo Brnčič razglablja Klopei-čeve »Preproste pesmi«, Andrej B u d a 1 piše o zbirki Franceta Bevka »Ljudje pod Osojnikom«. Med Glosami polemizira dr. Fr Kidrič z dr. Ivanom Grafenauerjem zaradi začetkov slovenske slovstvene zgodovine, I. B. pa se bavi s pisanjem lista »Straža v viharju«. Novost v LZ je rubrika Vzhod. Tu sta informativna članka o ruski grafični umetnosti in o stari in novi japonski književnosti. Naposled: drobiž z zapiski o Panaitu Istratiju. o Luitpoldovi »Ko sovski devojki«, o Maleševem »Golniku«, o Peruškovi sliki za Narodno galerijo, o novih spisih M. Krleže, o Victorju Hugoju (ob Soletnici smrti), o zbranih spisih Fr X. Šalde in o novih članih Francoske akademije.
Že ta bežni prerez skozi dvojni zvezek »Ljubljanskega Zvona« pričuje, da se v reviji uspešno uveljavlja roka novega urednika.	—o.
O tragediji Panalta Istratija, Čigar smrt je izmed jugoslovenskih dnevnikov najob-širneje zabeležilo »Jutro«, piše v najnovejših »Idejah« njih urednik Mi^oš Crnjanski. j Pisec primerja Istratija z Gorkim in trdi, da je bil Istrati mnogo silnejši pisatelj od Gorkega, kar se nam zdi nedokazano in pretirano. Po sodbi Crnjanskega je bilo najusodnejše zia; Istratija, da je Izdal svoj materinski jezili Kot francoski pisatelj si je Sicer pridobil sloves, ki Je bil aicer velik, a tudi kratkotrajen. Istrati je v zadnjih letih močno občutil, kaj se pravi, biti narodno izkoreninjen, in tu je jedro njegove tragedije »Njegova tragedija« piše Crnjanski. »je bila v tem, da je vstopil v tujo, čeprav največjo literaturo in da se je odpovedal materinskemu jeziku, ki je ostaJ sku-Dai s fhotanci in	«-qrp na
obali počasne in široke romunske Donave V romunski literaturi tej neznani literaturi Balkana bi bil mogei Panait Istrati Imeti dovoli dela pravega dela: sedaj pa ostane samo interesanten literarni pojav povojnega Pariza...«
Natko Nodilo. »Letopis Matice Srpske«
je priobčil obsežno študijo prof .dr. Viktorja Novakao zgodovinarju Natku Nodilu, ki je pri nas malo znan, dasi sodi med najsvetlejše in največje primere narodnega, a zato nič manj svetovljanskega znanstveni-ka-zgodovinarja, ki ga lahko po slogu primerjamo s slovečim Mommsenom. Nedavna stoletnica rojstva N. Nodile je v srbsko-hrvašken, kulturnem krogu nekoliko obudila njegov spomin, in študija dr. Novaka je najlepši prispevek k tej obletnici. Pisec pravi med drugim: »Nodilovo ime je zares ostalo vzvišeno v vsej dobi njegovega življenja, ono je sijalo prav kakor ime Franja KačkSga če ga gledamo z današnje časovne odmaknjenosti, se nam tudi po ogromnem napredku jugoslovenske historiogra-fije kaže kot izreden velikan, ki ga ne morejo zlahka nadkriliti niti tisti največji v plejadi novih in številnih imen jugoslovenskih zgodovinarjev.« Nato pisec zavrača »fratarskegs sveznadara« Kerubfna še^v*-ča, ki je ob stoletnici Natka Nodile edini skušal zmanjšati pomen tega izjemnega in svobodoumnega duha, o katerem slutimo, da je najbrž še danes trn v peti »ideologov« okoli »Hrvatske Straže«. Dr. Novak končuje svojo študijo o Nodilu z besedami: »Harmonija znanosti in najlepših slovstvenih vrlin kleše vprav čudovito pred našimi očmi docela izjemno in plemenito fiziogno-mijo Natka Nodila. Vsemu temu so najpopolnejša občutja prave krščanske dobrote in dovršenih moralnih načel navdihnila posebno življenjsko vsebino. Nodilo stoji tudi danes pred nami kot vzor, ki je vreden posnemanja ... Nodilo je svetel primer, kako je treba čisto in vzvišeno gojiti znanost in rodoljubje..
Dan knjige v Bolgariji. Od 29. aprila do 5. maja so po vsej Bolgariji prirejali »dan knjige«. V tem času so listi prinašali članke o knjigi in razne ankete, v katerih so odlični pisatelji in intelektualci izražali svoje misli, kako naj se domača knjiga kar najbolj razširi med bolgarskim ljudstvom. Najpomembnejša je anketa sofijskega »Lika«, ki je priobčila izjave pisateljev Jov-kova, Dore Gabe, S. L. Kostova, Elizabete Bagrjane, VI. Poljanova in drugih. Jovkov se spominja, kakšno vnemo za čitanje so imeli mladi ljudje njegove generacije, ter vzdihuje: Takrat smo čitali — ne z razu-
mom, marveč s srcem ... Danes so drugačni časi, ljudje imajo drugačne potrebe in iščejo drugih ugodij ...« N. Rajnov ugotavlja, da se v Bolgariji slabo prodajajo izvirni spisi domačih pisateljev; bolj gredo v denar prevodi. Vzrok je v tem: za prevode plačuje založnik po 200—300 levov za tiskovno polo in jih izdaja na slabem papirju, zato so lahko poceni. Izvirne spise mora honorirati s 1000—1500 levov za polo in jih izdati na boljšem papirju, zato so te knjige znatno dražje. Rajnov zahteva, naj bi država prisilila čitalnice, da bi kupovale bolgarsko izvirno knjigo. E. Bagrjana pravi, da bo pravi dan knjige doživel bolgarski pisatelj šele tedaj, ko bo bolgarska knjiga v vsaki hiši tako neobhodna kakor vsakdanji kruh. Zavzema se za to, da bi se mladina čim bolj vzgajala za bibliofil-stvo. — Angel Karajličev pripoveduje, kako se je nekoč vzradestil, ko ga je mlad pastir v južni Bolgariji prosil za časnike, že je bil prepričan, da je potreba čitanja prodrla globoko v ljudske sloje. Sopoto-valci v vlaku so ga podučili, da za sedaj bolgarski pastirji še ne čitajo časnikov, marveč potrebujejo njih papir, za cigarete___ Skratka: anketa »Lika« je pokazala, da je položaj bolgarske knjige še dokaj neugoden. Narod je treba vzgajati za knjigo; zlasti je treba krčiti pot kvalitetni izvirni knjigi, ki za sedaj izhaja v sorazmerno nizki nakladi.
Francosko nagrado za literarno kritiko, ki jo podeljuje Association dela Critique v Parizu, je pravkar prejel mladi kritik Thierry Maulnier za svojo študijo o Racinu.
Hugojeve slavnosti v Franciji. Petdesetletnico smrti Victorja Hugoja (1802—1885) nameravajo v Franciji proslaviti s celo vrsto prireditev v času od 17. maja do 17. junija. Posebno slovesne bodo prireditve v Parizu, kjer bodo najodličnejša gledališča uprizorila nekatere igre tega prvaka francoskega romantizma in oznanjevalca tretje republike. Na dan petdesete obletnice Hugojeve smrti 22. t. m. bo v Panteonu, kjer počivajo telesni ostanki slavnega poeta, velika svečanost. Prezident republike bo ob. tej priliki položil palmo na pesnikov grob. Morda bo imel sam prezident Lebrun tudi slavnostni govor; o njem je namreč znano, da je goreč častilec in izboren poznavalec Hugoja.
I® ® H T
Nedeljski protivnik sarajevska Slavija
V Ljubljano prihaja v dobri poziciji: trenutno se nahaja na šestem mestu v tablici. Upoštevati pa je treba, da ima že devet tekem za seboj ln ji bo torej ljubljanska že deseta.
Od teh devetih odigranih tekem je tri odločila v svojo korist enkrat je remizi-rala, pet jih je bilo negativnih. Najhujše se je Slavi ji godilo v Splitu: »majstor s mora« ji je natresel do sedaj najtežji poraz v mrežo.
Od teh zmag je najpomembnejši uspeh proti Gradjanskemu. katerega je na *ast-nih tleh potolkla s 6:1. Zmagala je še nad Haškom in Jugoslavijo doma. Prvega je gladko odpravila z 2:0, drugo pa tesno z 1:0. Remis 1:1 je dosegla v borbi s Con-cordijo v Zagrebu, povratno tekmo na domačih tleh pa je utegnila odločiti Concordia v svoj prid s tesnim rezultatom 2:1.
S tem smo že prišli na negativni del dosedanje Slavijine bilance Zgubila je po vrsti: s Haškom v Zagrebu 1:4, s Concor-dio doma 1:2, z osiješko Slavijo v Osijeku 2:3, z Baskom v Sarajevu 0:1 in naposled s Hajdukom v Splitu kar 0:10. • Iz vseh teh rezultatov, bodisn zmag, bodisi porazov, si človek ne more napraviti prav nobene slike. Slavijino moštvo utegne zmagovati na tujem, doživlja poraze doma, velika večina rezultatov se giblje v tesnih mejah, edina izjema je katastrofa v Splitu. Ali se dajo delati prognoze za nedeljo na bazi tega pregleda 7
Moramo se spomniti še na dogodke pred dvema letoma. Takrat sta nedeljska pro-tivnika igrala prvo tekmo v Sarajevu. Naši so prinesli s tesnim rezultatom 2:1 obe pika iz Sarajeva v Ljubljano. • Povratno tekmo so potem v Ljubljani morali prepustiti Slaviji z 2:3 v zelo kočljivem položaju na tablici, ko je šla ogorčena borba za osmo mesto in s tem za nadaljnji obstoj v ligi.
Lahko torej ugotovimo, da se o rezultatu ne da vnaprej govorita s sigurnostjo. Slavija je težak borec, naši se bodo morali resno potruditi, če bodo hoteli izbiti iz srečanja korist zase.
Propagandni lahkoatleiski miting Primorja
(Istočasno izbirni miting za določitev reprezentance Ljubljane). Igrišče Primorja sobota ob 15.30, nedelja ob 9.30.
Sobotni in nedeljski lahkoatletski propagandni miting Primorja bo letos prvič ■zbral na startu najboljše lahkoatlete ljubljanskih klubov: Ilirije, Korotana, Sloge in prireditelja. Ne samo, da se vrši v znamenju priprav za državno prvenstvo, velja tudi kot izbirni miting za določitev reprezentance Ljubljane, ki nastopi proti oni iz Beograda 26. t. m. v Ljubljani. Slednja prireditev se vrši v znamenju revanže za poraz, ki ga je Ljubljana doživela lani v Beogradu Tedaj v znamenju borbe med najboljšimi za uvrstitev v moštvo Ljubljane; v to borbo pa bodo brez dvoma močno posegli novi talenti, ki so bodočnost vseh klubov. Ravno tako bo skušala ugotoviti napredek v treningu velika kvantiteta vseh imenovanih klubov
Frogram ki obsega prvi dan discipline: 100 m sen. in jun. C, met krogle, 400 m, skok v dal javo sen. in jun_ C, met diska sen. in jun. C, 5000 m. skok v višino sen. in jun. C, 800 m, met kopja, troskok »en. in jnn C, 1500 m sen. in jun C. štafeta 4 krat 100 m: drugi dan: 200 m sen in jun C. met kladiva, met kopja jun. C. teK 110 m zapreke sen. in jun. C, met kuogle jun. C skok ob palici sen .in jun C. štafeta 4 krat 10 Om jun C in 4 krat 400 m sen. obeta biti zelo zanimiv kajti v vseh disciplinah se pričakuje ogorčena borba np «amo za vodilna mesta temveč ia vsak. »udi zadnji placement
SK Svoboda Danes od 16. do 18. obvezni trening Ob 18.80 članski sestanek, nato pa redni občni zbor kluba v Delavski zbornici. L nadstropje.
Prvenstvo Jugoslavije v table tenisu
Ljubljančani so ponovno dokazali, da brez njih ne more biti sestavljena državna reprezentanca
V soboto in nedeljo se je vršilo v dvorani ŽGD Makabi v Zagrebu narodno prvenstvo Jugoslavije v table tenisu za leto 1935. še ni poteklo pol leta, odkar smo imeli v Ljubljani mednarodno prvenstvo » države, ki je takrat dvignilo v slovenskih table teniških krogih toliko prahu zaradi izločitve plasiranih ljubljanskih igračev iz državne reprezentance. Slava, ki se ie pela neopravičenim reprezentantom po jugo-slovenskem časopisju pred odhodom v London, je kmalu po pričetku tekmovanja utihnila. Vesti, ki so prihajale s svetovnega prvenstva, so bile vedno bolj neugodne. dokler nismo na koncu izvedeli, da je Jugoslavija zasedla četrto mesto v eni skupini, skupno s Francijo. Sledila je kot običajno ona stara bajka o denarju, katerega bi moral savez, da bi sestavil kompletno reprezentanco, ki bi znala bolje zastopati naš table teniški šport v inozemstvu. Ob letu se je potem ta pesem vedno ponovila na škodo slovenskih igračev in prestiža Jugoslavije. Letcs pa je situacija popolnoma drugačna in upamo, da se bo našim igračem končno popravila krivica, ki se jim je delala dolga leta, uspeh Jugoslavije pa bo gotovo bolj razveseljiv. Naslednje svetovno prvenstvo se bo aamreč vršilo pričetkom marca prihodnjega leta v Zagrebu in nedeljski turnir je že veljal kot Izbirno tekmovanje za sestavo našega moštva. Državno prvenstvo je bilo kljub pozni sezoni na športni višini, lahko trdimo v tem oziru celo eno najboljših, kar jih je bilo dosedaj v naši državi. Tudi organizacija, ki je bila v rokah saveza, je bila, če gremo preko detajlov, dokaj zadovoljiva. Na sporedu je balo pet nafeažnejših disciplin.
Prvenstvo moštev
Prijavilo se je šest;moštev, in sicer Ilirija in žSK iz Ljubljane, Pančevačkl SK iz Pančeva ter ZKD, YMCA in Makabi iz Zagreba. Od vsega početka se je videlo, da se bo glavna borba za naslov vodila med dosedanjim prvaKom ZKD in ljubljansko Ilirijo, ki razpolagata trenutno z najboljšim table teniškim materialom v Jugoslaviji. . »ZagonetkžU iz PanCeva se je kmalu razjasnila in je doslej, jemati vesti, ki prihajajo od tam, s precejšnjo rezervo. Zmago si je ponovno priboril zagrebški ZKD v postavi Hexner, Maksimovič, Majer. Rezultat, ki ga je ZKD dosegel proti Iliriji, je številčno nskolikO previsoko izražen, ker je bila borba mnogo bolj izenačena in so posamezne partije končale tesno v korist zmagovalca. Drugo mesto si je osvojila Ilirija, dočim so se za ostala mesta spoprijeli žSK Pančevački SK, YMCA in Makabi, ki so se v istem vrstnem redtt tudi plasirali. Rezultati: ZKD - Ilirija 5:1> (edino točko za. Ilirijo si je osvojil Weiss z gladko zmago nad Hexnerjem 21:8, 21:18;, ZKD : ŽSK 5:1 (v postavi slednjega je manjkal izvrstni Horvat), ZKD -Pančevački SK 5:0. proti YMCA 5:0. proti Makabi 5:1; Ilirija - ž$K 5:l,71ferdH YMCA 5:0, proti Panfieračkemu 5:1, proti Makabi ju 5:0; ŽSK - Pančevački 5:4» w. o., proti YMCA 5:2. proti Makabiju 5:3.
Single gospodov
Sodelovalo J« 22 tekmovalcev. Na startu se ni pojavilo več odličnih igračev iz Ljubljane. V finale w> ae plasirali Hexner (ZKD) z zmago vUeemifinalu nad Wfeldin«-gerjem 3:1, V\^uss (Ilirija) z zmago nad Steinom 8:1, Maksimovič Sievan (ZKD) z zmago nad Zornado 3:0 in žiža, (Iliriji kiT je premagal Majerja. (ZKD). Dočim Gradjanskega. zopet tri ;bilb na prvenstvo, je Majer prepričevalno dokazal, da ne spada v drž. team. Tu velja pripomniti, da igraču ne zadostuje samo dober servis, treba je obvladati tudi nekaj osnovnih pojmov o igri! Ljubljanska igrača — to pot Weiss in žiža — sta torej tudi na tem turnirju dokazala, da se vrsta naših najboljših za Hexnerjem in MaksimoviČem nadaljuje med slovenskimi igrači. Prvak je postal v efektnem stilu to povsem zasluženo Ladislav Hexner (ZKD). V finalni partiji z MaksimoviČem je pokazal svetoven raz-
red, v katerega po svoji igri brezdvomao spada. Po tej partiji je na*t_aj majhafi tn-
termezzo, ko je Hexner pred očmi vseh prisotnih uničil svoj znani leseni raket in slovesno izjavil, da s tem dejanjem zaključuje svojo karijero. Sodimo, da je igraču Hexnerjevega kova potrebno nekoliko reklame, saj bo prihodnje leto najbrže slavil petkratno zaporedno zmago v državnem prvenstvu! Drugo mesto je zadržal nervozni Maksimovič, dočim je tretje mesto zasedel odMčni tehničar žiža Pero (Ilirija) . Uspeh žiže je nadvse časten ter ga bo gotovo podkrepil v njegovih nadaljnjih stremljenjih. Tudi Weiss je napravil s svojo dobro igro najboljši utis. Pustil je ostale tekmece daleč za seboj in si zagotovil četrto mesto v državnem prvenstvu. Oba igrača, tako žiža, kakor Weiss sta se dovolj afirmirala za vstop v reprezentanco.
Ostale discipline
V doublu,- gospodov sta zmagala Maksimovič in Majer nad parom Hexner-VVeiler. Veliko presenečenje je v damskem singlu priredila gdč. Alaker (FAKO Subotica), kateri je uspelo po šestletnem presledku prvič iztrgati Slovenki naslov državne prvakinje. Sicer se je vršilo prvenstvo brez drž. prvakinje gdč. Ljerke Tavčar (Ilirija), vendar pa pomeni -sigurna zmaga nad bivšo drž. prvakinjo gdč. Geržiničevo, da so Slovenke končno dobile konkurenco. Rezultat: 1. Alaker (FAKO Stlbotica), 2. Geržinič (Ilirija), 3. Kononenko (žSK). V mixed doublu je bila Ilirija sama na startu in si je naslov osvojila brez boja. E.-N.
Službeno iz SO LNP. Delegira se za tekme dne 19. maja 1935: V Ljubljani, igrišče Primorja ob 14.45 Primorje : Bratstvo Jordan, ob 16.30 Primorje : Slavija stranska sodnika škerlj in Kos. Igrišče Reke ob 10. Slavija : Reka Nemec L. Igrišče Hermesa ob 10. trafika Mladika Macoratti (sporazum). — Igrišče Slovana ob 9. dopoldne Sloga - Svoboda Erlich (sporazum), ob 10.30 Slovan : Jadran ča-mertiik (sporazum). Igrišče Korotana ob 10. Korotan : Mars Mrdjen. — V Mariboru, igrišče Svobode ob 10. Svoboda : Rapid Nemec (sporazum). Igrišče Maribora ob 17. Maribor : Celje Ramovš (sporazum in žreb). — V Zagorju igrišče Svobode ob 16. Svoboda : Litija Krhlikar (sporazum).
—	V Hrastniku, igrišče Hrastnika ob 16. Hrastnik : Rudar Arhar (sporazum). — V Trbovljah, igrišče Trbovelj, ob 16. Trbovlje : Dobrna LukežiČ (sporazum). — V Celju, igrišče Atletikov, ob 16. Jugoslavija : Olimp Veble (sporazum). — v Žalcu ob 15.30 Žalec : Radomlje, prijateljska, delegira poverjenik SO v Celju. — Ramovš, tajnik.
ASK Primorje (Nogometna sekcija).
Opozarja se ligino moštvo, da bo v soboto ob 20. strogo obvezen sestanek za igralce, ki bodo nastopili proti sarajevski Slaviji.
—	(Lahko-atletska sekcija). Danes ob 20. v tajništvu Tyrševa c. 36, preje Narodna prosveta, pritličje, kratka in važna seja sekcijskega odbora. Udeležba vseh odbornikov obvezna. — (Odbor za izvedbo proslave lSletnice.) Ob 21. istotam važna seja zaradi referata delegata, ki se je vrnil iz Beograda. Udeležba vseh odbornikov potrebna.
ŽSK Hermes (NogOmetna sekcija). Danes od 18. naprej strogo obvezen trening za vse igrače na igrišču. V slučaju slabega vremena ni treninga.
SK Zagorje je v nedeljo odigral zadnjo prvenstveno tekmo s SK Litijo ter zmagal z rezultatom 4:1. S tem je postal prvak zagorske skupine, v kateri igrajo še Sloga, Svoboda ln Litija. Dobil je vseh 12 točk. Goldiferenca je 31:9 za Zagorje. To žadnjo tekmo z Litijo je sodil g. Krhlikar žani iz Trbovelj v poportio zadovoljstvo igralcev in mnogoštevilne publike. — V predtekmi -j igralci s Preske porazili moštvo Triglava iz Hrastnika z rezultatom 9:1.
Smučarski klub Ljubljana. V soboto pri-redifno svojim tekmovalcem kot vsako leto kot zaključek sezone pozdravni večer. Prireditev bo v spodnjih prostorih restavracije Zvezde in se prične ob 20.30. Tudi letos bomo statistično pokazali udejstvovanje in uspehe klubskih tekmovalcev. Pozdrav tekmovalcev to razdelitev častnih daril bo ob 21.15, nakar bo sledila običajna prisrčna smučarska zabava. Vabljeni so vsi tekmovalci (tudi udeleženci zadnjih skakalnih tečajev na Pokljuki), vsi člani in prijatelji kluba.
Izja
va
Podpisani organizaciji ugotavljata, da se spravlja v zadnjem času z gotovih strani sistematično poštna uprava ob ugled, in to ne zaradi nje same, marveč s prozornim namenom, da se škoduje avtoriteti direktorja g. dr. Janka Tavzesa.
Boj vodi zakulisna peščica nezadovoljne-žcv, podpira ga pa celo del dnevnega časopisja, ki je, ali slabo informiran, še bolj verjetno pa to dela iz političnih razlogov. Na podlagi potvarjanja dejstev in zavijanja se ustvarja v javnosti mišljenje, kakor da vlada v naši stroki največji nered in riesloga.
Zato si štejemo v dolžnost, da poudarimo v imenu skoraj vseh p. t. t. uslužbencev v dravski banovini, katere predstavljamo, da je sedanji g. direktor s svojim vplivom ustvaril tako v stroki, kakor v iz-venslužbenem življenju naših ljudi veliko znosnejše razmere, kakor so bile kdajkoli prej.
V Ljubljani, dne 15. maja 1935. Uprava dravske sekcije Udruženja p. t. t. uslužbencev kr. Jugoslavije v Ljubljani, Uprava pododbora Ljubljana, Maribor in Celje.
Uprava dravske sekcije Udruženja p. t.-1, zvaničnikov in služiteljev kr. Jugoslavije v Ljubljani, Uprava pododbora Ljubljana, Maribor in Celje.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja, 2. stanje barometra. X. temperaturo, 4. relativno vlago »- odstotkih. S smer tn brzino' vetra. 6. oblačnost T padavine t m .ti. 8 vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo j najvišjo, droge najnižje temperaturo-15. maja
Ljubljana 7, 762.1, 6.8, 77, 0, 0, —, —; Ljubljana 13, 759.9, 18.1, 42, SW1, 8, —, — Maribor 7, 760.6, 7.0, 80, SW4, 0. —, —; Zagreb -7#1.7. 9:0^,70. SE2, 2, —. —; Beograd 7, 762.0, 10.0, 80, W<SW1, 0, —, —; Sarajevo 7, 763.9, 6.0, 90. NW1, 10, —, —; Skoplje 7, 761.7, 12.0, 70, WL 4. —, —; Kumbor 7, 761.7, 15.0, 90, NE1, 8, ——; Split 7, 761.2, 16.0, 60, ENE1, 2, —, —; Rab 7, 760.9, 13.0, 80, SE2, 4, —, —; Rog. Slatina 7, —. 4.0, 97. EI. 0. —, —.
Temperatura: Ljubljana 19.5. 5.0; Maribor 19.0, 4.0; Zagireb 18.0. 5.0; Beograd 10.0, 6.0; Sarajevo 12.0, 3.0; Sfcopflje 21.0, 7.0; Kumbor 19.0, 13.0; SfpMt 16.0, 12.0;
R. L. Stevenson:	32
SAINT-1TVES
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
A zaradi nadaljne lahkomiselnosti z moje strani se ni mogel pritoževati. Končala sva svoje romanje in spodobno prikorakala do vrat gostilne; okna so bila razsvetljena, in pred vrati se je gnetlo precejšnje število zapoznelih gostov. Z resnobo, ki je terjala pokorščine, sva dajala svoje ukaze, in brž so nama na stranski mizici tik ob kaminu pri svetli luči sveč postregli z ve» čerjo, o kakršni sem sanjal že nekaj dni
»In zdaj, Dudgeon, naj vam pojasnim vse to,« sem pričel. »Poznam vašega gospodarja, in tudi on me pozna in odobrava moje namere. Povem vam samo toliko, da sem na poti v Amersham Plače.«
»Oho!« je menil Dudgeon, »zdaj se mi svita.«
»To me iskreno veseli,« sem odvrnil in porinil steklenko pre» denj, »zakaj več vam ne morem razodeti Za vse ostalo se morate zadovoljiti z mojo besedo; ali mi verjamete, ali mi pa ne ver* jamete. Če mi ne verjamete, tedaj si najameva voz. in vi me lahko že jutri odpeljete v High Holborn ter me soočite z gospo* dom Romaineom. Uspeh soočenja bo vašo dušo popolnoma po= miril, načrte vašega gospodarja pa popolnoma zmedel. To pa nikakor ni vaš namen, če v-is pravilno sodim: imam vas namreč za zelo pametnega človeka Po drugi strani se vam pa upam pre= rokovati presenetljive dogodke zastran vaše tedenske plače. Skratka: dajte mi, da grem neovirano svojo pot, in ta pripetljaj je poravnan; če me pa vzamete s seboj v London, bo to šele
začetek mnogih nevšečnosti Odločite se torej!«
»Odločil sem st,« je dejal. »Pojdite jutri v Amersham Plače, ali, če vam je ljubše, pojdite zastran mene k vragu. Jaz si umijem roke in se sploh več ne zmenim za vso to reč. Ne, tega ne boste učakali, da bi vtikal glavo med Romainea in kakega njegovega klijenta. V poslih je imeniten človek, gospod, a trd kakor mlinski kamen. Prav nič se ne bi čudil, če bi mi pokazal vrata! A škoda je vendarle,« je vzdihnil in otožno prijel za kozarec.
»Še nekaj mi je na misli,« sem rekel; »zelo radoveden sem in hvaležen vam bom, če ustrežete moji radovednosti. Zakaj ste se neki tako obsedeno vtikali v zadeve ubogega gospoda Duboisa? In zakaj ste potem prenesli svojo pozornost name? In končno: kaj vas je gnalo, da ste si morali nakopati vse te sitnosti?'
Zarde' je kakor kuhan rak.
»Hm. gospod.« je dejal, »Saj veste, da je n se svetu nekaj, kar imenujemo domoljubje.«
15
Vikont gospoda Rowleya
Drugo jutro ob osmih sva se z Dudgeonom poslovila. Med tem sva se bila zelo sprijateljila, in prav rad bi ga bil obdržal pri sebi, da, celo v Amersham Plače bi ga bil vzel s seboj, a videti je bilo, da ima v gostilni, kjer sem ga bil srečal, nekakšne opravke za grofa, mojega starega strica, čigar posestva so segala v tisti okraj.
Kmalu po devetih sem se v najetem vozu odpeljal dalje proti Dunstablu. 2e samo ime Amersham Plače je povsod zbujalo smehljaj in ustrežljivost. Očividno je morala biti imenitna hiša. in moj stari stric je moral živeti res velikaško življenje. Njegova slava je rasla nalik gorskemu grebenu, čim bolj sem se mu bližal: v Bedfordu so se ljudje odkrivali, v Dunstablu so se že plazili po trebuhih.
Bolj ko se je krčila razdalja, bolje sem razumel vzroke tega velikega spoštovanja. Ze z vnanje strani je zbujalo obzidje strice* vega parka knežji dojem, in ko sem zagledal tudi hišo, me je obšla prava pijanost rodbinske ničemurnosti. Široko sem razprl oči in ostrmel. Grad je bil skoraj tolikšen kakor Tuilerije. Pro« čelje je bilo obrnjeno proti severu, in poslednji žarki solnca, ki se je med zmedenimi grmadami snežnih oblakov kakor rdeča ognjena krogla spuščalo v zaton, so se zrcalili v neštetih oknih. Vhod je krasil dvorski stebrenik, ki bi bil delal čast vsakemu grškemu svetišču, in sluga, ki me je sprejel pred vrati, je bil tako pretirano ponižen, da se mi je zdelo že kar nesramno. Veža, ki sem stopil vanjo skozi široka steklena vrata, je bila deloma raz* svetljena, in ogreval jo je mogočen kamin, poln bukovih štorov.
»Vikont Anne de Saint*Yves,« sem odgovoril na moževo vpra= šanje, na kar se je še globlje priklonil in me odvedel pred obličje zares vzvišenega majordoma. Mnogo dostojanstvenikov sem videl v svojem življenju, a vendar nobenega, ki bi se bil mogel primer* jati s tem pravljičnim bitjem. Milostno se je zadovoljeval s skromnim imenom »Dawson«; in povedal mi je, da je stričevo stanje zelo resno. V hiši je bil zdravnik, ki mu je nenehoma stre* gel, gospoda Romainea so pričakovali vsak trenutek, in davi so bili poslali po mojega bratranca, vikonta de Saint*Yvesa.
»Mar je dobil kak nepričakovan napad?« sem vprašal.
Nu, tega baš ni mogel trditi; stričeva bolezen je bila bolj po* časno hiranje in propadanje moči Včeraj se je bilo njegovo stanje znatno poslabšalo; poslal je bil po gospoda Romainea, in nekoliko pozneje je bil on, majordom. na svojo odgovornost poslal vikontu sporočilo. »Zdelo se mi je, vaše lordstvo, da je čas sklicati vso rodbino,« je končal.
Z ustnicami sem pohvalil njegovo ravnanje, čeprav mu v srcu nisem pritrjeval. Dawson je bil očividno v bratrančevi službi.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračuna jo jk> Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši ■znesek za snkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
~ —' ———--------» --------- —
Dlfil 3«" v znamkah.
Vse pristojbire za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", Ljubljana.
Beseda I Din, davek 2 Jio ca Šifro ali dajaajtr oaslova 5 Din- Najmanjši ine»ek 17 Oin
Šiviljo
zelo dobro in spretno — iščem za na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober okus«.	V 675-1
Natakarico
fed,ne zunanjosti, pridno in pošteno, staro 20—24 let, zmožno kavcije, sprejmem s 21. majem. — Pojasnila daje Jožef Krtelj, bišnik, ■\VoJfova ulica 6. Ljubljana 11632-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šitro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Šiviljsko vajenko
sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 1.1671-41
Atelje Bazanella
Gajeva ulica 6, sprejme takoj vajenko. l.ltfJl-44
Beseda SO para, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 3 Dlo Najmanjši tnesek 12 Din
Natakarica
zmožna tudi šivanja, išče mesto na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
Poštna pomočnica
vajena trgovine in dragih del, išče mesto. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pogodbena«.
11662-2
Gospodična
vsestransko trg. izobražena
z znanjem slov., srbohrv. in nemškega ter deloma tudi francoskega jezika — želi 6tal.no ali sezonsko službo prodajalke. Even . gre kot družubnica k sta rejši gospe. Nastopi takoj Cenj. ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eveline«.	11679-5
Bolničarka
želi službo v sanntoriju aH splošni bolnici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra« 11686-2
Beseda 1 Din, davek 2 Din za Šifro aH daianie oaslova 5 Din Nilmanjšl znesek 17 Dia
Obleke po meri
najnovejše kroje, zelo poceni dobite ori Preskerju. Sv. Petra cesta 14 31
Samo odraslim
pošljemo novi katalog 3 nazvan
»Šola ljubezni«
sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakonu. Katalog je opremljeD z interesantnimi slikami iz specijalnih področij higi-jenskih pripomočkov v za konskem življenju kot n. pr. ženska in moška za ščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druge intimne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zunanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50 Želo zanimiv prospekt
»Šola ljubezni«
pošljemo proti povzetju za
15 Din. Zastopstvo »Salus«, Zagreb 2-Jo., Samostanska ul. lil.
1940-6
Dalije in gladijole
50%
izpod cene cenika prodaja Sever & Komp., LjnM\ina 11680-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek '7 Oin
Veleposestvo
arondirano, v ugodni legi, z mrtvim in živim inventarjem naprodaj. — Resri reflektanti naj vprašajo pod značko »Ugodna prilika 1,500.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 9599-20
Hiša s pekarijo
v Senovem pri Rajhenbur-gu ujrndno naprodaj. Plača se lahko s knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« po<3 šifro »Pekarija«.	9600-?0
Gozdno posestvo
140 oralov, ngodno naprodaj. VpraSania na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gozdno posestvo«.
9598-30
Seseda 1 Din. davek ? Din ta šifro ali dalrinie naslova S Din Naimaniši tnesek 17 »a
Skladišče
v bližini Nebotičnika ali Gajeve ulice iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Suho skladišče«.	1,11674-10
Trgovina
špecerijska in delikatesna,
založena in brez dolga, z opremo, v eentrn mesta naprodaj za 45.000 Din. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 45«
11670-19
G. Th. Rotman:
Pobegli cvetlični lonec

joj. groza! Najin cvetlični Ione: je od najal po svetu! Ne da bi bili '"idve kaj opazili, je bil vornik spet zlezel na voz in pognal! Stoj! Postoj!« sva klicali in te
kli za vozom, in ----tega je lonec ob
drdranju voza tako nevarrvo poskakoval ** sva se bali napiuišeaa.
Trgovino
s špecerijskim, kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki in mlinskimi izdelki, takoj oddam v najem radi selitve. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Dobro vpeljana trgovina v industrijskem mestu Gorenjske«.
13655-13 Brivski lokal
na prometnem prostoru velikega industrijskega kraja oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
11668-10
tanpvanje
Beseda I Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln
Trisob. stanovanje
s kopalnico, na Aleksandrovi cesti oddam s 1. junijem. V opoldanskih urah vprašati na Aleksandrovi cesti 16/1.	11689-31
r ujiiMiiirt
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Sobo na Mirju
v vili, solnčno in lepo opremljeno oddam stalnemu solidnemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13634-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam dvema gospodoma takoj ali s 1. junijem. — Vorašati na Stajem trgu št! 17/m.	11664-33
Veliko prazno sobo
s posebnim vhodom, odda Ciglič. Mestni trg lil, Ljubljana. Mesečna najemnina 250 Din.	11692-28
Gospodično
sprejmem v dobro oskTbo v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
11690-33
Beseda 50 para, davek 2 Oin. ta šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 12 Din.
Opremljeno sobo
strogo separirano. iščem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Centrum mesta«.	11637-33/«
Sobo
strogo separirano, t vbodom s stopnic, v pritličja, iščem Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« ood šifro »Lokar«.	9526-23/*
/J
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj-nanjši tnesek • D«n
2 šivalna stroja
skoro nov, ievoročni Sin-ger in iste znamke navadni pjosko prešivni stroj po nizki ceni naprodaj. — Franc Jenko, trg. usnja, Medvod«.	111637-39
Šivalni stroj
pogrezljiv. malo rabljen, naprodaj. — Na ogled pri tvrdki Ivan	io sm,
Ljubljana. Gosposvetska c. št 2. 11681-80
Beseda 2 Din, davek 2 Dia ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši tnesek 20 Din
V oglasnem oddelka »Jutra«
dvignite sledeča pisma: Avgust, Agilna moč. Bodočnost. Bona, Bnffet, Čimprej«, Družinski podatki, Dobra znamka. Dobro in poceni. Dobra vestna moč. Dober zaslužek Domačija 200. Do 500.000 Dobra ji vilja. Fotograf. Frizerka. Filijala v Ljubljani Gotovina Gotovina 35. Gotovina 10.000. Gorenjca — Planinca. Hiter kopist. Hiša. Hitro, Jahalni, Izvan redna rentabilnost. Izpražan
kurjač, Krasna lega, Kapital takoj, Kmetski starši, Lokar. Lepa pomlad. Mela Mirna li50, Mlin, Majdica išče. Mirno, Maj 1631. Mir in snaga. Mirno suho. Na varno. Nujno. Omara. Opel Pisarna, Potrpežljiva, Pridna iz dežele. Potrebujem takoj. Prikupna. Prostori, rabim denar. Resna in zanesljiva. Spreten. Sezija, Stalna, Stalna eksistenca, Samo gotovina. Sama. So-lidnost. Solnčno, Sigurno, Solnčno suho. Solidna postrežba. Stalna eksistenca. Samostojna gospa. Skromne zahteve. Strojepisec, Solnčna snažna soba, Točno plačujem. Takojšnja že-nitev. Trgovec 40, Točna, Tovarna 35. Ugodno. Varčna gospodinja. Vestna in dobra moč, Veleuspešno, Vedno hvaležna. Velik dohodek, V centru. Vodnik, Vajenec. Zamenjava. Zdrava in perfektna. 35.000. 320. 402. 60.000. 2634. 100, 38 300.000. 10.000.
Valčka!
Me razveseliš devetnajstega? Poljub.	111672-24
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali daianie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sodi
razne velikosti, se bodo prodajali na javni prisilni sodni dražbi v petek dne 17. maja 1935 od 9. ure naprej v kavarni Zvezda, poslopje Kazino. Ljubljana Kongresni trg štev. 1.
11673-32
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ail daianie naslova 1 Oln Naimaniši znesek 17 "V
Preklic
f*anc Petni, llamol, pre-klicujem besede, katere sem govoril dne 4. febr. 1985 pri seji proti nčitelj-stvu na Polšniku, in se zahvaljujem za odstop od tožbe. Mamol. 9. maja 10ft5 — Franc Tetrič. 111677-31
Beseda 50 para. davek 2 Din, ta šifro aH dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 12 Din
Nalivno pero
z graviranim imenom sem izgubil. — Pošten najditelj naj ga proti nagradi od da v oglasnem oddelku »Jutra«.	11663-28
Beseda 1 Din, davek 1 D'
ta šifro ali dajanje naslova s Oin Nalmanišl tnesek 17 Din
Telefon 2059
Suha drva.
premog, ^jf karbopakete f * dobite pn
1. POGAČNIK
Bohoričeva al. št. 5
CITAJTE
ŽIVLJENJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA 2 Dh) ŠTEVILKA
Telefon
29 § t
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. SCHUMl Dolenjska cesta
NAGLO SREDSTVO, DA ZADOBITE SIJAJNO BELE ZOBE IN ZANOSEN NASMEH.
Začnite snažni zobe s K0LYN0S-om. Videli boste kako naglo zadobite belino in blesk, zaradi katerih ste se toliko divili drugim. Videli boste, kako bo Kolynos polepšal vaše zobe kot noben drug izdelek. Prepričali se boste v najkrajšem času, v koliko so
vam postali zobje bolj beli. Poskusite s K0LYN0S-om, počenši z današnjim dnem
KOLVNOS
PASTA ZA ZOBE
tl&peft ja u.spcftent
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika
Kapitalistu
se nudi izredna prilika zaslužka s sodelovanjem v dobro vpeljanem kemij-sko-tehničnem podjetju v Zagrebu. Izdelujejo se neobhodno potrebni mno-žinski predmeti po lastnih patentih, ki se bodo izkoriščevali tudi v drugih državah. Lastnik podjetja, ki je strokovnjak, potrebuje — v svrho razširjenja tega donosnega podjetja — premožnega sotrudnika. Vprašati je v poslovnici Macher, Zagreb, Berislavičeva 4.	4468
IPresunjena globoke žalosti naznanja ŠALI HDLDA v svojem in v imenu otrok BORUTA in PETRCKA vsem ostalim sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je preminul naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
šali Andrej
advokat pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah
v sredo, dne 15. maja 1935., ob pol 24. uri po daljši, težki bolezni, v 41. letu starosti, previden s tolažili svete vere.
Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 18. maja 1935., ob pol 17. uri iz hiše žalosti, Cmureška cesta, na pokopališče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Sv. maša se bo darovala v ponedeljek, dne 20. maja 1935., ob 7. uri v cerkvi pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Sv. Lenart, dne 16. maja 1935.
♦
Naša nad vse dobra in iskreno ljubljena žena, mati, tašča, babica, sestra, gospa
JOSIPINA DEŽMAN
roj. VEDENIK
trgovčeva soproga in posestnica
nas je po kratki, težki bolezni, previdena s sv. zakramenti za vedno zapustila.
Pogreb drage pokojnice bo dne 17. t. m. ob 16. uri v Trbovljah. Sv. maša zadušnica bo 18. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi v Trbovljah.
Trbovlje-—Maribor—Beograd, dne 15. maja 1935.
Globoko zala joče obitelji:
Dežman, Safovic, Strehar, Juha rt
in ostalo sorodstvo
14Č-1
Iz Hrastnika
h— Krajevni protituberkulozni ligi so darovali Alojzija Sentjurčeva in Ivan in An« Logarjeva po 100 Din namesto venca na grob pokojnega g. Stanka Zavraška. Da bi našli plemeniti darovalci mnogo posnemal-cev!
Iz Velenja
ve— Huda nesreča pri razstreljevanju.
V Cirkovcah pri Velenju je te dni delal pri kuluku tudi 18 letni Anberšek Franc. Zaradi neprevidnega ravnanja z nabojem sa razstreljevanje se je ta prehitro vžgal ter nevarno ranil Anberšeka v desno nogo, ki mu jo je na treh mestih zlomilo. Poklicani zdravnik je odredil takojnšji prevoz poškodovanega v bolnišnico v Slovenj-gradcu. Nauk iz te nesreče je, da naj se uporablja pri takem delu le delavstvo, ki zna ravnati z eksplozivnimi predmeti.
ve— Novi vozni red ima za naš kraj pohvalno izpremembo. Potniški vlak, ki odhaja od nas ob 12.15, vozi namreč naravnost v Zagreb, obratno pa vozi iz Zagreba direktno v Velenje. Na ta način je odstranje-do nepotrebno prestopanje v Celju.
ve— Gasilska tombola v nedeljo je bila deležna ogromnega obiska. Samo z večernim vlakom se je vrnilo preko 200 udeležencev v hjižnjo okolico.
a <i i o
Petek, 17. maja.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: O belokranjskih vražah (Mirko Kugler). — 12: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Cas, obvestila. — 13.20: Glasbila — na tekmo! (plošče). — 14: Vreme, spoied, borza. — 18: Orgelski koncert na ploščah. — 18.20: Glasbila in njih uporaba (prof. L. M. Škerjanc). — 18.40: Čas, poročila, obvestila. — 19: Jazz na klavirju (dr. Švara). — 19.30: Nacionalna ura. _ 20: Pashalov večer (sodelujejo
»Križarji« in »Klarice« s pesmijo in igro).
—	21.30: Čas, poročila, program. — 22: Pastirske in planinske pesmi. Sodeljujejo Fantje na vas;, Ka<lio - orkester, ološče.
BEOGRAD 16.20: Kvartet. — 18.39: Narodna glasba. — 20: Iz Zagreba. _ 22.20: Plošče. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.05: Trio. — 20.30: Operetni večer. — PRAGA 20.25: Norveški večer. _ 20.30: Iz Brna.
—	21.30: Violina. — 22.15: Plošče. _ BRNO 20.30: Glasbeni izlet na Norveško. — 21.30: Klavir. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 23.05: Ples. — DUNAJ 12: Plošče. — 14: Koncert Vaša Prihode. — 16.10: Plošče. — 17.35: Pesmi. — 19.40: Obrt v pesmi — 20.10: Igra. — 22.10: Klavirske skladbe. — 23.20: Orkester. _ BERLIN
20.15: Spevoigra. _ 21.05: Koncert pred
150 leti. — 22.30: O besedi in molku. — KČNIGSBERG 20.15: Iz Berlina. _ 21.05: Muzika pokrajine. — 22.35: Iz Stuttgarta.
—	STUTTGART 19: Petje. — 20.15: Iz Berlina. __ 21: Orkester. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — RIM 17.05: Orkester in solisti. — 20.50: Komorna glasba. — 21.30: Veseloigra.
Sobota, IS. maja.
LJUBLJANA 12: Nekaj ugank na ploščah. _ 12 45: Poročila. — 13: Čas, obvestila. — 13.20: Plošče. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Nekaj zate in za tvoje petei (Radio - orkester) — 18.40: Cas, i>o-ročila, obvestila. — 19: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Jager gre na jago v to zeleno drago. (Vesel in pester večer). — 21.3o: Čas, poročila, spored.
BEOGRAD 16.50: Orkester. _ 18.30: Arije in pesmi. — 20.20: Krstičeva opera »Koštana«. — 22.30: Lahka godba. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.05: Trio. — 20.30: Pevski koncert. _ 22.15: Godba na pihala. — PRAGA 19.15: Orkester. - 20: Iz Brna. — 20.45: Igra. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.15: Iz Prage. _ 20: Smetana ?Moja domovina«. — 20.45: Iz Prage. — VARŠAVA 20: Narodna glasba. — 2130: Simfoničen koncert. — DUNAJ 12: Plošče. — 13.10: Iz oper in operet. — 16.10: Zborovsko petje. — 17.40: Godba na pihala. — 19.55: Flavta. _ 20.35: Vedra glasba v klasiki in opereti. — 22.35: Jazz. — 24: Plošče - BERLIN 20.10: Orkester in solisti. — 22.15: Lahka in plesna muzika. _ K5NIGSBERG 2010: Mešan program.
—	21.10: Plesna glasba. - STUTTGART 20.15; Zabaven večer. _ 21.15: Lahka glasba. _ 24' Nočni koncert
r«?uie ftovortn Ravlien. Izdaja sa konzorcij >Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za Ineeratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Val f Idubljani.