PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primor.
-?0


PP 559

k.#"


9 -
dnevnik
maggio 1
,v*ti1) 533382-535723 rax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 83 (14.174)
Trst, nedelja, 12. aprila 1992
Srbi in armada še stopnjujejo napad na suvereno republiko
Dramatično v BiH
Včeraj je padla muslimanska Foča - Srditi boji v Kupresu in Čitluku Muslimanski delavec grozi, da bo razstrelil jez na Drini pri Višegradu
Cyrus Vanče kmalu v BiH
LJUBLJANA — Medtem, ko se bosanski predsednik Alija Izetbe-govič še naprej v dobri veri pogo: varja z generalom Kukanjcem, jugoslovanska vojska »dokazuje« svojo moč oziroma jaremoč na področju Kupresa in Citluka, kjer so včeraj dopoldne potekali boji. Vsaj v Bihaču, Višegradu, Foči, Sarajevu in Mostarju, od koder se izseljujejo Srbi in Hrvati, sta noč in jutro minila sorazmerno mirno, toda iz Mostarja je v Nevesinje prebegnilo okrog sto beguncev. JA pa je drugod streljala z rafalnim ognjem in minami. Zgodaj zjutraj je zasedla Fočo. Čez dan so se spopadi razvneli tudi v Kupresu, muslimanski delavci pa grozijo z razstrelitvijo jezu v Višegradu, če armada in četniki ne prenehajo s klanjem, medtem ko Srbi odgovarjajo, da bodo v primeru razstrelitve višegradskega jezu staro središče Sarajeva zravnali z zemljo.
Iz Jajca se je izvedelo, da so to mesto včeraj zasedli oziroma blokirali pripadniki muslimansko-hr-vaške teritorialne obrambe tega mesta, kakor je izjavil predsednik Srbske demokratične stranke Jajca Savo Paraušič. Tanjug pa poroča, da je krizni štab občine Mostar sporočil, da so srbski teritorialci zavzeli objekte hidrocentrale Mostar in Salakovac. Z včerajšnjim odlokom kriznega štaba hr-vaško-muslimanskih sil v Bosanskem Brodu je prepovedano delovanje SDS, ki so jo razglasili za teroristično organizacijo. To, da ljudje bežijo iz BiH, pa tako ali tako ni nič novega. Ob tem velja dodati, da z obeh strani prihajajo zelo nasprotujoče si novice, tako da je res težko reči, kaj je res in kaj ne.
V bosansko-hercegovski pre-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
(Telefoto AP)
Reke beguncev se iz BiH valijo na Hrvaško
NEW YORK — Zaradi stopnjevanja nasilja v Bosni in Hercegovini je Varnostni svet OZN zahteval od generalnega sekretarja Butrosa Galija, da v BiH takoj pošlje svojega posebnega odposlanca Cyrusa Vancea. Do te zahteve je prišlo tudi po apelu predsednika BiH Alije Izetbego-viča, ki je zaprosil za posredovanje mednarodne skupnosti, ki naj bi ustavila srbske napade.
Varnostni svet je v zvezi s položajem v Bosni in Hercegovini izrazil izredno zaskrbljenost in istočasno prepričanje, da bi lahko Cyrus Vanče v sodelovanju s predstavniki Evropske skupnosti konkretno pomagal pri iskanju miroljubnega izhoda iz vedno hujše krize. VS pa je v izjavi še enkrat povzel besedilo resolucije št. 749 in pozval vse sprte strani v Bosni in Hercegovini, da takoj ustavijo spopade.
Bogatčevi odprta pot na olimpiado v Barceloni
HVELES — Kaže, da se bodo želje uresničile in da bodo vsi napori in ves trud poplačani. Na predolimpijskem jadralnem tekmovanju v razredu evropa, ki je bilo v kraju Hyeles na jugu Francije, je namreč predstavnica Tržaškega pomorskega kluba Sirena Arianna Bogateč dosegla uspeh, ki bi jo moral popeljati na bližnje olimpijske igre v Barcelono.
Regate v Hyelesu so namreč veljale tudi kot selekcija za italijansko zastopstvo za Barcelono, Arianna pa je bila najboljša med »azzurrami«. Na skupni lestvici, na kateri je Prvo mesto zasedla Mobergova (Nor.) pred rojakinjo Andersse-novo, je naša jadralka pristala na odličnem 3. mestu, Landije-Va je bila osma, Calligarisova Pa je precej zaostala. Skupno so opravili 7 regat, na katerih Je nastopilo 71 tekmovalk.
Pri Sireni sedaj razumljivo Pričakujejo uradno sporočilo italijanske jadralne zveze, da bo Arianna zastopala Italijo na olimpijskiih igrah, za kar po vsej logiki ne bi smelo biti nobene prepreke več.
Na izredni seji ministrski svet proglasil izredno stanje v Zafferani pod Etno
Napredovanje zareče reke proti naselju bodo skušati zaustaviti z uporabo nun
ZAFFERANA (CATANIA) — Lava z Etne vse bolj	*	|p||
ogroža Zafferano in včeraj je o dramtičnem položaju na izredni seji razpravljal tudi ministrski svet pod vodstvom Giulia Andreottija. Na predlog ministra za civilno zaščito Caprie je vlada v Zafferani proglasila izredno stanje, ministra Caprio pa je pooblastila, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bi se postavili po robu žareči lavi, ki grozi Zafferani.
Minister Capria ima v skaldu z zakonom več možnosti za ukrepanje. Tako se lahko na primer odločijo, da poskušajo reko lave zaustaviti s pomočjo min. Poleg tega bi se lahko minister za civilno zaščito odločil za imenovanje posebnih komisarjev, katerim pa bi moral tudi določiti pooblastila in roke za delovanje.
Iz La Spezie sta včeraj poletela tudi dva helikopterja z devetimi specialci, ki bodo poskušali zaustaviti reko lave, ki zdaj napreduje s hitrostjo 60 m na uro. Specialci naj bi skušali s »specialnimi sredstvi« zaustaviti napredovanje žareče mase proti Zafferani.
Zaradi proglasitve izrednega stanja so na zahtevo prefekture v Zafferano poslali posebno enoto 50 vojakov z ustreznimi sredstvi.
Dramatičen primer dekletca iz Alcama, ki se je rodila brez možganov
Morala navzkriž z zakonom
PALERMO - Prepozno sta odkrila, da je njun otrok pohabljen in da po rojstvu ne bo mogel živeti. Upala sta, da bosta lahko podarila njene organe in da bo tako nesrečno dekletce lahko živelo vsaj s tistimi otroci, ki bi si s pomočjo njenih organov pridobili pravico do zdravja, igre in veselja. A vse kaže, da bo tudi to zadnje upanje ugasnilo, kot življenje otroka, ki se je rodil v petek popoldne v Alcamu brez možgan, ob birokratskih zaprekah zakona, ki takih primerov ne predvideva.
Primer, ob katerem se je raznežila vsa Italija, je na las podoben primeru male Therese, ki se je ro-
dila prejšnji mesec v ZDA prav tako brez možgan in je umrla po tednu dni. Na željo staršev, dveh preprostih ljudi iz okolice Alcama, katerima so ob sedmem mesecu nosečnosti povedali, da njun otrok nima nobene perspektive, se je primarij oddelka za oživljanje palermske bolnišnice obrnil prof. Vanadia obrnil na sodstvo in prosil za dovoljenje za odvzem organov, ki bi lahko pomagali bolnim otrokom. A zaman.
Državni pravdnik Pietro Giam-marco je sicer priznal izjemnost primera in poudaril, da s človeškega vidika povsem razume star-
še, zdravnike in je še zlasti občutljiv za problem vseh tistih bolnih otrok, ki bi lahko ozdraveli s pomočjo dekletčevih organov. Toda zakon prepoveduje tak poseg. »Če zakon ni več v skladu z znanostjo in predvsem z moralo,« je dejal dr. Giammarco, »ga je treba spremeniti. Toda spoštovanje obstoječih norm je edini način, da se prepreči vsakršno zlorabo.«
Na to stališče so zdravniki odgovorili, da je nesrečni otrok »žrtev« prekomerne medicinske zagnanosti, saj jo ohranja pri življenju sano stroj. In vprašanje je za koliko časa: morda nekaj ur, morda teden dni.
Upravni svet podjetja PRAE na prvi seji
TRST - V petek se je pod predsedstvom Klavdija Palčiča prvič sestal upravni svet novoustanovljenega podjetja PRAE.
Upravni svet je razpravljal o uresničevanju načrta za vseslovenski dnevnik in s tem v zvezi sprejel več sklepov. Za pooblaščenega upravitelja je bil imenovan član upravnega sveta Lorenzo Iorio, za odgovornega urednika bodočega dnevnika pa Bojan Brezigar. Upravni svet se je tudi dogovoril za pospešeno uresničevanje projekta, za kar bo na raznih področjih skrbelo več delovnih skupin.
Trije mrtvi in osemdeset ranjenih v eksploziji avtobombe
London še vedno pod šokom
po predsinočnjem atentatu
Polemično vzdušje zaradi stavke strojevodij Cobasa
LONDON — Kot da bi mestno središče prizadel potres: londonski City je včeraj nudil presenetljivo sliko (telefoto AP) z zaprtimi cestami in postajami podzemske železnice, varnostne sile in izvedenci pa so skrbno preverjali hiše in palače, da bi ugotovili morebitne strukturalne poškodbe na poslopjih. Sedaj se končno ve, da je strogo mestno središče Londona prizadela le ena av-tobomba, a takega potenciala, da so zaradi stopnjevalnega odmeva pred-sinočnje agencijske vesti navajale več atentatov. Po prvih ugotovitvah so v avtomobil parkiran pred poslopjem Baltic Exchange namestili kar 50 kilogramov razstreliva, v glavnem češkoslovaškega semtexa, tako da se je treba le srečnemu naključju zahvaliti, da so življenje izgubile le tri osebe, kakih 80 jih je bilo ranjenih, med temi dve težje.
Odgovornost za atentat je včeraj prevzela Irska republikanska armada, ki je obenem napovedala nove atentate. Preiskovalci pa že prej niso imeli dvomov, da je IRA z razstrelivom obeležila konservativno zmago in se obenem maščevala za poraz svojega političnega kandidata v Ulstru. Obenem so preiskovalci prepričani, da je hotela IRA pokol, saj je neznanec s telefonsko napovedjo atentata varnostne sile in pirotehnike napotil v napačno smer. Do eksplozije je prišlo nekaj minut po 21. uri, ko so bili »pubi« polni ljudi, ki so praznovali zmago toryj-cev.
Jek eksplozije se je slišal vse do št. 10 na Downing Streetu, kar pa ni zmotilo »zmagovalca« Johna Majorja pri sestavljanju ministrskega seznama.
Štiri ure kasneje je London pretresla še ena eksplozija: v severozahodni četrti Cricklevvood je eksplodirala še ena avtobomba, ki pa je ranila samo eno osebo, ker je IRA oblasti predhodno obvestila o atentatu.
RIM — Strojevodje sindikata Cobas so, kot je bilo napovedano, včeraj ob 21. uri začeli stavkati, njihova stavka pa se bo zaključila danes zvečer ob 21. uri. Kot je povedal vodja Cobasa za strojevodje Gallori, so se za stavko odločili, ker z Državnimi železnicami niso dosegli sporazuma, ki zadeva poviške in druge sindikalne dosežke, ki so jih že podpisali s konfederacijo sindikatov CGIL, CISL in UIL, Cobas pa tega drugega dogovora ni podpisal. __
Vodstvo Železnic je odgovorilo zelo trdo in se odločilo, da stavkajočim strojevodjem ne bodo izplačali predvidenih poviškov za leto 1992. Na stran podjetja se je pri tej
odločitvi postavil tudi vsedržavni tajnik sindikata CISL Sergio D'An-toni, ki je v zvezi s tem dejal, da odločitve podjetja »ukinjajo perverzno prakso, da se je lahko kdorkoli proglašal za sindikat in izključno v logiki korporativizma zahteval razne pravice in ugodnosti.«
Sindikat Cobas za strojevodje pa je podjetje prijavil sodstvu in ga obtožil, da je kršil delavski statut. Po njihovem mnenju jim poviškov ne more nihče odvzeti, poleg tega pa je bila stavka po trditvah Cobasa oklicana tudi zaradi neustreznih varnostnih razmer v Državnih železnicah in zaradi slabe organizacije dela.
Konec vodne stihije nad Italijo
ANCONA — Vreme v Markah in Abrucih se je včeraj izboljšalo, tako da so že začeli s prvimi obračuni ogromne gmotne škode, ki so jo povzročile razbesnele vode rek in hudournikov. V spodnjem toku reke Tavo so gasilci po odkritju enega trupla nekega avtomobilista našli še drugo truplo, sedaj iščejo truplo tretjega potnika dveh avtomobilov, ki sta strmoglavila s porušenega mostu pri Moscufu. Tretji avtomobil je čudežno priletel na porušeni steber mostu in ostal nad vodo.
Največ škode je povzročila reka Tronto, ki je pred izlivom prestopila bregove. Razbesnele vode reke Pescara pa so v pristanišču povzročile pravo razdejanje.
Na sliki (telefoto AP): tudi Ascoli Pičeno so prizadele poplave.
Slovenijo čakajo težke politične izbire
Omrtvičeno površje skriva pravo vrenje
Igor Bavčar sicer res ni postal predsednik slovenske vlade, vendar v življenju nove države med Alpami in Gorjanci reči niso več na istem prostoru, kot so bile do zasedanja parlamenta, na katerem so poslanci glasovali o konstruktivni nezaupnici Lojzetu Peterletu. Vsaj tri bistvene reči so se namreč premaknile iz svojega dotedanjega, po vsej verjetnosti ne povsem naravnega ležišča.
Končalo se je obdobje velikih tem. Poslanci so sicer v razpravi o konstruktivni nezaupnici citirali Danteja, govorili so o vitezih okrogle mize, bilo je tudi nekaj incidentov, ki jih slovensko parlamentarno življenje še ni vajeno. Toda zapozneli odmevi na velike besede, vsekakor primerne za osamosvojitvene dni, niso mogle preglasiti pravih tem, ki tiščijo današnjo Slovenijo. Večina razprav se je osredotočila na gospodarska vprašanja. Parlament enostavno ne more več živeti v čisti strankarski politiki in spopadih. Izbruhnili so vsi problemi, ki so najpomembnejši del današnje slovenske stvarnosti, od gradnje avtomobilskih cest in koncesij tujim investitorjem do čedalje večje brezposelnosti ter odnosov s sosednimi državami, še posebej s Hrvaško. Kdorkoli bo že vodil slovensko vlado, na njegovi mizi bodo poslej predvsem takšna vprašanja.
Njegova zadrega pa bo v tem, da pri vodenju gospodarske politike zanesljivo ne bo imel mirnega trenutka, predvsem pa mu trenutno razmerje sil v parlamentu ne bo omogočilo, da bi sestavil učinkovito vlado. Kaj več o tem se bo vedelo že jutri, ko se bodo sestali voditelji strank, ki so v obliki konstruktivne nezaupnice predlagali parlamentu, naj določi za mandatarja Igorja Bavčarja. Vendar ni videti, da bi bila na pomolu kakšna učinkovita rešitev. Ta skupina strank sicer napoveduje, da bo razmislila o odstopu vseh svojih ministrov, kar bi lahko privedlo do nesklepčnosti vlade, s tem do njene blokade in odstopa. Ali pa je to res? Po eni razlagi da, po drugi ne. Ministri v odstopu morajo namreč vse do izvolitve nove vlade ali novih ministrov opravljati tekoče naloge. Drugače rečeno, demokratski in socialdemokratski ministri v pomembnih resorjih, kot so policija, vojska, gospodarstvo, zunanja politika, bodo sicer uradovali, ne bodo pa imeli politične moči, kakršno
imajo danes. Vendar tudi predsednik Lojze Peterle ne miruje. Napovedal je pogovore z vsemi strankami, da bi obnovil vlado, v kateri očitno ne želi več nekaterih dosedanjih ministrov. Razmerje sil v parlamentu ne obeta prijetnih ur, še zlasti pa mu utegne biti v napoto kandidatura dr. Janeza Drnovška za predsednika vlade. Stranke se bodo bržkone razdelile na tiste, ki podpirajo premiera Lojzeta Peterleta, in na tiste, ki bi ga rade zamenjale, četudi se jim dr. Janez Drnovšek ne zdi najprimernejša zamenjava. Ker bo parlament šele 22. aprila znova glasoval o konstruktivni nezaupnici in s tem o dr. Janezu Drnovšku, čaka slovensko politično življenje deset dni ugibanj, političnih kombinacij in za večje gospodarske zadeve praznega teka.
Najbrž bodo takšne razmere tudi v javnem mnenju prinesle nekaj sprememb, predsem pa nestrpnosti do strankarskih vodstev, češ da so bolj zaposlena z bojem za oblast kot z vsakdanjimi javnimi zadevami. To pa utegne iti na roko narodnjakom, ki so zbrali dovolj poslanske podpore, da bi morali parlament razpisati referendum o volilnem sistemu. Narodnjaki zahtevajo, da bi polovico poslancev volili po večinskem, polovico po proporcionalnem sistemu. Brez prevelikega tveganja je mogoče napovedati izid referenduma. Javnost hoče takšne spremembe, da bo parlament bolj učinkovit. Zato se bo bržkone oprijela sleherne rešitve, ki bi bila drugačna od sedanje, četudi ne ve, kaj bo prinesla. Če bo zares tako, potem to tudi pomeni, da se Slovenija že po dveh letih otepa čiste partitokratske vladavine in išče korekture zanjo, vendar je to lahko zapelje v klasično črno-rdečo delitev ljudi.
Tja do konca aprila se bo marsikaj razpletlo. Zdaj pa je videti vse skupaj, kot da se je Slovenija znašla v politični krizi. Na prvi pogled najbrž res, vendar je politično življenje v resnici zelo dinamično. Delujejo tudi vzvodi, ki ga poganjajo naprej. Vprašanje je le, ali so dovolj močni, da bodo potisnili na površje zadostne politične sile, ki bodo omogočile, da bo Slovenija učinkoviteje urejala javne zadeve. Zdaj je v tem pogledu res nekako omrtvičena. BOŽO KOVAČ
• Dramatičen položaj v BiH
NADALJEVANJE S 1. STRANI
stolnici Sarajevu je bilo čez dan slišati občasno streljanje, a še največ težav je zaradi oboroženih skupin, ki ropajo po trgovinah. Žal pa je bolj napeto v Višegradu, kjer je delavec elektrarne Murat Sabanovič v dramatičnem pogovoru z generalom Kukanj-cem, predsednikom Izetbegovičem in svetovalcem notranjega ministra Hebibom zagrozil, da bo pognal v zrak jez, če armada in četniki ne prenehajo svoje napade. Delavec je že tri dni s svojimi štirimi otroki zabara-kadiran v kontrolnem centru višegradske elektrarne.
Po začetnem »sprehodu« so srbsko-armad-ne sile naletele tudi na odpor muslimanskih sil, ki so uničile več tankov in transporterjev. V Kupresu sta se vsem težavam pridružila še sneg in mraz, poleg tega pa naj bi JA tja poslala 60 tankov. Kot je slišati, so na obeh straneh velike izgube, civilisti pa množično bežijo. V Splitu naj bi jih bilo že kakih dvajset tisoč, nekaj pa jih je prebežalo tudi v Budvo in druge kraje.
Proti večeru se je izvedelo, da je tudi Mostar skorajda prazen, saj ga je obkolila jugoslovanska armada. Hercegovsko glavno mesto preletavajo letala, ki pa na srečo niso borbeno delovala. Boji so tudi v Čapljini in na vsem širšem hercegovskem območju, kjer hercegovski Hrvati še kar uspešno prepre-
čujejo prodor armade in srbsko-črnogorskih rezervistov.
Kot rečeno, se je mednarodna javnost že vključila v reševanje težkih razmer v BIH. Koordinator konference o tej bivši jugoslovanski republiki, ki je zdaj tudi mednarodno priznana, diplomat Cuthilleiro naj bi sinoči poročal o pogovorih s prvaki treh glavnih strank v BiH. Slišati je obtožbe srbskega li-derja v BiH Radovana Karadžiča, da Srbi vodijo svojo vojno. Križem rok ni tudi nemški zunanji minister Genscher, ki je predlagal, naj Varnostni svet OZN sprejme odločne ukrepe za zaščito BIH. Šef nemške diplomacije je poslal tudi pismo Galiju in Izetbe-goviču o tem, da naj Varnostni svet od vseh sprtih strani takoj terja usklajeno delovanje.
Zanimivo pa je, da iz Londona prihajajo optimistične napovedi, da se razmere v BiH vendarle umirjajo, kar bi lahko dalo upanje, da bo razum vendarle prevladal nad orožjem. Iz britanskega glavnega mesta namreč prihaja vest, da se bodo v hitro akcijo za zaustavitev vojne v BiH vključili vsi mednarodni dejavniki. ES, Varnostni svet in ameriška diplomacija bodo v naslednjih dneh skušali doseči vrnitev k političnim pogajanjem in prenehanju ognja na vsem območju BIH. Zahodni krogi ob tem pripovedujejo, da bo Washington tokrat veliko bolj neposredno posegel v reševanje ne le razpleta bo-sansko-hercegovske krize, temveč tudi jugoslovanskega problema nasploh. (NIA)
Črn dan za Jelcina
MOSKVA — Za Borisa Jelcina (na sliki AP) je bil včeraj črn dan, saj je doživel poraz tako na kongresu ljudskih poslancev Ruske federacije kot na sestanku štirih jedrskih držav nekdanje Sovjetske zveze.
Resnici na ljubo je na kongresu ljudskih poslancev prodrl kompromisni predlog, po katerem mora parlament v roku treh mesecev odobriti zakon o »ruski vladi«.
Jelcin je predlagal, da bi se to zgodilo šele oktobra, medtem ko mu je opozicija ponujala le mesec dni izrednih pooblastil.
Še slabše je bilo na sestanku štirih jedrskih držav nekdanje SZ, ki bi morale sprejeti sporazum o izvajanju določil sporazuma Start med ŽDA in nekdanjo SZ. Ukrajina se je namreč uprla, da bi jedrske konice z njenega ozemlja uničevali v Ruski federaciji, ker »nima jamstev«, da se bo to v resnici zgodilo. V bistvu pa Kijev zaostruje rusko-ukraj inski spor glede Krima in črnomorskega bro-dovja.
Rezultati parlamentarnih volitev v oceni deželnega tajništva Slovenske skupnosti
Odločno zahtevati zajamčeno zastopstvo manjšine v izvoljenih predstavniških telesih
Precejšnja trenja in nesoglasja znotraj DSL, PSI in KD — Zmerno zadovoljstvo Zelenih
TRST, VIDEM — Slovenci v Italiji moramo odločno postaviti zahtevo po zajamčenem zastopstvu za manjšine v parlamentu in ostalih izvoljenih predstavniških telesih, saj volilni izidi ter že napovedane politične in referendumske pobude jasno kažejo, da je volilna reforma neizbežna. Tako se glasi uvod k tiskovnemu sporočilu o zadnjem zasedanju deželnega tajništva Slovenske skupnosti, ki je bilo v glavnem posvečeno razpravi o volilnih izidih.
Sporočilo navaja, da je vse večje razprševanje slovenskih glasov pokazalo svojo škodljivost tudi na teh volitvah in da bo lahko še huje prizadelo slovensko prisotnost v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu po junijskih volitvah. »Volilni izidi predstavljajo med našimi ljudmi tudi več izzivov, ki jih je treba razumeti in nanje odgovoriti. Tako se velja vprašati, zakaj je del slovenskih volilcev od beneških do kraških vasi izrazil svoje nezadovoljstvo s protestnim, ne pa s tvor-nejšim, slovensko zaznamovanim glasom. Preučiti je treba nadalje nevarnosti za potrditev svetovalcev SSk v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu, kjer je prišlo do
zmanjšanja števila mandatov. Zmanjšati je treba razkorak med našimi ljudmi in institucijami ter strankami.« Širše in globlje bo SSk analizirala parlamentarne volitve na zasedanju svojega deželnega sveta to sredo, 22. aprila.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se je zavzelo tudi za hitro sklicanje posveta med slovenskimi komponentami za razgovor o delu za skupni predlog zaščitnega zakona in o sodelovanju med skupnim predstavništvom in novim slovenskim senatorjem Darkom Bratino.
Rezultat političnih volitev je preučilo tudi deželno tajništvo Demokratične stranke levice, pri čemer se je zastavil problem o preustroju strankinega deželnega vodstva; tajnik Elvio Ruffino bo opravil potrebna posvetovanja, ustrezne predloge pa posredoval odboru po veliki noči. Nova vodilna skupina bo drugačna: opustili bodo enotno režijo in oblikovali organizem, ki bo razdeljen na solidarno večino in opozicijo. Solidarnost bo v večinski struji potrebna predvsem zaradi nesoglasij in trenj, ki jih je povzročil izid volitev: Ruffino kritizira vsedržavno
vodstvo DSL, ker je imenovalo za nosilca liste v naši deželi Luciana Ceschio namesto Renza Pascolata, češ da je praksa določanja ravnovesij na centralni ravni propadla, saj je povzročila notranje napetosti; Ceschia in Pascolat pa vsak iz svojega zornega kota kritizirata deželno vodstvo stranke, ker da se je izkazalo kot šibko in neustrezno.
Deželno tajništvo DSL je razpravljalo tudi o programu za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto. Stranka se namerava soočiti z vsemi silami levice in se z njimi pogajati glede sklenitve političnega pakta o skupnem, ne volilnem, federativnem ali enolistnem, temveč reformnem programu, ki naj bi omogočil odločen preokret na ravni deželne vlade. Pred koncem junija bo DSL priredila tudi deželno konferenco.
Precejšnja trenja je zapaziti seveda tudi znotraj Krščanske demokracije in socialistične stranke (na primer Rinaldijeve puščice proti Zan-fagniniju, ki je sicer, kot vemo, odstopil s tajniškega mesta), pa tudi pri Furlanskem gibanju (po volilnem zavezništvu s socialisti), medtem ko se Zeleni potegujejo za vidnejšo vlogo v deželnem svetu.
Sodelovanje med FJK in Slovenijo
Kako pripravljati mladino na poklic
VIDEM — V sredo, 15. aprila, se bo mudil pri deželnem ravnateljstvu Zavoda za poklicno usposabljanje slovenski šolski minister Peter Vencelj, da bi se s pristojnim odbornikom Furlanije-Julijske krajine Silvanom Antoninijem pomenil o bodočem sodelovanju na področju profesionalnega izobraževanja. Na srečanju, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki z obeh strani meje, bodo obravnavali izobraževalne programe iz zadnjih let v Sloveniji in FJK ter ustrezna izkustva, sicer pa se bo slovenski minister seznanil z vsem, kar ukrepajo zadolžene oblasti pri nas v korist poklicnega usposabljanja mladine. Govor bo tudi še o nadaljnjem sodelovanju med deželnim centrom IRFOP in ljubljanskim Inštitutom Jožefa Stefana v zvezi s projektom "Computer sided technology od additional educati-on".
Po obisku ministra Rudolfa Scholtna v Sloveniji
Šolstvo in narodnosti
KOPER — Na tridnevnem obisku v Sloveniji je bil avstrijski minister za šolstvo in kulturo dr. Rudolf Scholten s sodelavci. Namen obiska je bila seznanitev s šolskimi posebnostmi slovenskega izobraževalnega sistema in ogled nekaterih kulturnih znamenitosti v Sloveniji.
Kot je novinarjem v Kopru povedal minister dr. Janez Dular, bi bil lahko slovenski sistem ureditve šolstva za narodnosti zgled tudi za podobno urejanje šolstva narodnosti na avstrijskem Koroškem. Avstrijski minister si je namreč ob obisku na Obali najprej v Kopru ogledal vrtec "Delfin" z italijanskim učnim jezikom. Zanimalo ga je, če lahko tudi slovenski otroci hodijo v italijanski vrtec, po kakšnem kriteriju vpisujejo otroke, koliko otrok je v razredih italijanskih vrtcev in šol, kako ugotavljajo, da je nek otrok italijanske narodnosti, itd. Isabella Flego, sicer poslanka v slovenskem parlamentu, mu je pojasnila, da ni nobenih uradnih meril, ki bi strogo določala, kdo je pripadnik narodnosti in kdo ne. Povedala je, da je v njihovih osrednjih šolah ponavadi med 20 in 27 otrok, na nekaterih podružničnih šolah pa tudi samo trije ali štirje, da vpisujejo tudi otroke slovenske narodnosti, če je le dovolj prostora, in da morebitno zmanjšanje števila otrok ne vpliva na odpiranje ali zapiranje narodnostnih šol.
Avstrijski minister si je ogledal tudi osnovno šolo Antona Ukmarja na Markovcu, zatem pa tudi kulturne znamenitosti Pirana.
B.Š.
Njen avtor je direktor urada za poljedelstvo pri Gorski skupnosti za Kanalsko dolino Alessandro Oman
Večjezična knjiga o etnobotaniki na Trbiškem
ČEDAD — V založbi čedajske zadruge Dom je izšla knjiga Alessan-dra Omana z naslovom "Etnobota-nica della Val Canale", ki posebno Pozornost izkazuje slovenskim in narečnim rastlinskim imenom, ki so s,e uveljavila v Ukvah, Ovčji vesi, Zabnicah in Dipalji vesi.
Avtor knjige, 36-letni direktor orada za poljedelstvo pri Gorski skupnosti iz Kanalske doline, je s to knjigo, ki je opremljena s številnimi risbami in fotografijami iz alpskega rastlinskega sveta, želel Prispevati k vrednotenju krajevnemu narečnega jezika. Knjiga je pomemben pripomoček za vse, ki bi rudi zvedeli, kako se v Kanalski do-mi pravi temu ali onemu drevesu, rustlini, cvetu, skratka vsemu, kar sodi v bogati rastlinski svet.
Delo Alessandra Omana je toliko b°lj pomembno, ker se v njem prepoznava sama zgodovina Sloven-Cev iz teh krajev in njihove tradici-l.e- V času vse večjega vpliva itali-lunskih sredstev informiranja je izrednega pomena, da predvsem
mlajše generacije razpolagajo z instrumentom, ki jim bo pomagal ohraniti stik s preteklostjo in samo stvarnostjo v teh dolinah.
Kot sam avtor ugotavlja v uvodu knjige, trbiško slovensko narečje in same ljudske tradicije prepuščajo mesto novim vsebinam. Mladi vse pogosteje pozabljajo šege in navade očetov in dedov. Odsotnost slovenskih šol in zato pomanjkanje vzgoje v materinem jeziku odigrava izredno kvarno vlogo v tem procesu popolne odtujitve od stvarnosti, ki je tam prisotna že več stoletij.
Omanova knjiga je razdeljena v štiri velika poglavja, ki obravnavajo posamez.ne vrste dreves, grmičevja, poljedelskih rastlin in drugih zelišč. Za vsako rastlino je navedeno narečno, slovensko, nemško, italijansko in latinsko ime ter krajši opis rastline same ter njene zdravilne in prehrambene značilnosti.
RUDI PAVŠIČ
Platnica Omanove knjige
®aplflt®
-	blažijo živčne motnje in živčno izčrpanost
-	premagujejo notranjo napetost, občutek strahu in tesnobe
-	vzpostavljajo pshično ravnovesje
-	blažijo nespečnost
ZA VEDER DAN IN MIREN SEN!
medex
I j u b I j a n a
kalma
kapsule za pomirjanje
Maurizio Tremul o delu Unije Italijanov
Pričakovanja manjšine so v celoti uresničena
Leto je naokrog - vodstvo nove osrednje organizacije italijanske narodne skupnosti na ozemlju nekdanje Jugoslavije je v tem razmeroma kratkem času opravilo nadvse pomembno in obsežno delo. Je z njim uresničilo pričakovanje pripadnikov te avtohtone manjšine? Najbolj zgovoren dokaz bodo nove volitve čez leto dni! Pa vendar! Vse aktivnosti bi v grobem lahko razdelili' v dve celoti, tesno prepleteni med seboj: promocionalno delo z navezavo stikov in vezi in nato kot nekakšna nadgradnja ali nadaljevanje, konkretno uresničevanje in vsebinsko izpolnjevanje vzpostavljenih kontaktov. Člani vodstva Unije Italijanov so sodelovali na mirovni konferenci v Haagu, pripravili so svoj predlog temeljnih načel Memoranduma o mednarodni zaščiti italijanske manjšine; sodelovali, neposredno sicer, pri oblikovanju besedila te spomenice, ki sta jo 15. januarja letos podpisali Italija in Hrvaška.
Politično diplomatsko delo manjšinskih predstavnikov se je nadaljevalo z vrsto pomembnih srečanj, tako s predsednikom italijanske Republike Cossigo; podpisali so protokol o sodelovanju z italijanskim sindikatom CGIL, odprli več novih skupnosti Italijanov, zastavili skorajšnji začetek uresničevanja gospodarskih projektov. O vsem tem več iz pogovora s predsednikom izvršnega odbora Unije Italijanov, Mau-riziem Tremulom:
Začniva pri političnem delu. Kako je s pripravami na dvostranske sporazume, ki naj bi sledili Memorandumu o zaščiti italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški?
Vemo za priprave na dogovor med Slovenijo in Hrvaško. Že nekajkrat smo se, neuradno sicer, pogovarjali s podpredsendikom hrvaške vlade dr. Zdravkom Tomcem in ga prosili, naj tako kot slovenska stran tudi oni najhitreje sestavijo delegacijo v skupno komisijo, v kateri naj bo prisoten predstavnik Unije Italijanov. Sami pa že pripravljamo osnutek besedila bodočega slovensko-hrvaškega sporazuma. Kaj več doslej skoraj ni bilo mogoče narediti - politični in gospodarski odnosi med državama niso urejeni. Naše manjšinsko vprašanje tako zdaj ni najpomembnejše, v ospredju so drugi, veliko težji problemi! Bomo pa v manjšini predlagali tudi pripravo sporazumov med Italijo in Slovenijo ter med Italijo in Hrvaško.
Vaša manjšina v Sloveniji sodeluje pri oblikovanju nove podobe in vsebine mlade države; kako ji je to omogočeno v Hrvaški?
Res je, v Ljubljani smo dobro seznanjeni in pripravljeni! V slovenski republiški skupščini imamo tri delegatska mesta, kar omogoča dobro delo naših predstavnikov. V hrvaškem Saboru nimamo nikogar!
Kljub temu ste se vključili v obravnavo treh zakonskih predlogov: o lokalnih avtonomijah, regijah in volilnega zakona, S kakšnim odmevom?
Najprej smo ugotovili, da vsa tri predlagana zakonska besedila ne upoštevajo hrvaškega ustavnega zakona o manjšinah, ki napoveduje določene manjšinske pravice prav z zakonom o lokalni avtonomiji. Tega pa v predlogu omenjenega zakona zdaj ni! Vsi trije predlogi tudi niso usklajeni z Memorandumom, podpisanim 15. januarja letos, in tudi ne s pismom podpredsednika Tomca italijanskemu zunanjemu ministru De Michelisu decembra lani! Zaradi vsega tega smo pripravili vrsto amandmajev: predlagali smo denimo, da Istra postane avtonomna regija s sedežem v Pulju, ki naj zajame tudi Opatijo ter otoka Cres in Lošinj. Pri zakonu o lokalni avtonomiji smo se zavzeli za vključitev Skupnosti Italijanov na Hrvaškem na način, kot je v Sloveniji omogočeno samoupravnim narodnostnim skupnostim (nekdanjim SIS za kulturo in prosveto). Pri volilnem zakonu smo zahtevali po eno delegatsko mesto v republiški skupščini za vsako manjšino in predlagali njegovo neposredno kandidaturo v sabor, torej ne preko političnih strank.
Uspehi? Italijanska in madžarska skupnost sta dobili po eno delegatsko mesto v Saboru, za ostale pa bo veljal drugačen sistem. Dosegli smo tudi neposredno izvolitev našega predstavnika. Druga dva zakona mirujeta!
Napovedujete težko pričakovani začetek gospodarskih aktivnosti
italijanske skupnosti in z njim možnosti razvoja celotnega narodnostno mešanega prostora!?
Na start se pripravlja tiskovna agencija Adriatica s sedežem v Kopru, dalje ustanovitev informativnega centra za spremljanje strokovnih kadrov v Pulju, projekt obnove reške tiskarne založbe Edit (še iz memoranduma Mikulič-Goria 1988. leta) čaka le še na zadnje administrativne formalnosti. Osrednja narodnostna organizacija z vsemi temi načrti resda ne more zagotoviti tolikšnega gospodarskega razvoja, kot ga na primer zmoreta nemška in slovenska manjšina v Italiji, nekaj možnosti pa vendarle ponuja. Pri obnovitvenih delih sedežev skupnosti, šol in drugih narodnostnih ustanov, za kar bo letos namenjenih tri milijarde in pol lir, bo zaposlitev dobilo sto in sto delavcev, Italijanov, Hrvatov in Slovencev. Podobno bo s tiskovno agencijo, v kateri bo poleg redno zaposlenih tudi večji krog zunanjih sodelavcev. To bo vendar priliv svežega kapitala!
Ali drži "očitek" Italijanom v Sloveniji, da so bolj sposobni in da premorejo kulturo tveganja, tako odločilno za vse te gospodarske načrte?	•
Vprašanje me postavlja v nekoliko neprijeten položaj! Pripadniki italijanske manjšine, ki živijo na slovenski Obali, so zdaj morda res nekoliko bolje pripravljeni na to delo. V tem je tudi razlog, da so letošnja sredstva, dodeljena z italijanskim zakonom o obmejnih območjih, večinoma ostala na slovenskih tleh. Ne gre pa pozabiti, da bo denimo agencija Adriatica delovala za celotno območje Istre, da tudi italijanska Drama na Reki ni samo reška in podobno. Kakor koli, trudili se bomo za razvoj vseh tistih krajev, ki so tega potrebni. BIC, Bussines In-novation Center v Kopru ni zaživel, prizadeval pa si bom, da se bo na noge postavil prav na hrvaških tleh in tam pripomogel razvoju italijanske skupnosti.
Ob novem delu Unije Italijanov, zaradi drugačnih časov in razmer, je iz družbene anonimnosti prišlo veliko "novih-starih" Italijanov. To je sprožilo odpiranje vrtcev, šol, skupnosti Italijanov. Prej jih je bilo 22, zdaj jih je 37 - zadnjo ste odprli v Pazinu minuli teden!
Res je, iz anonimnosti je prišlo na tisoče pripadnikov manjšine, tistih, za katere smo mislili, da so izginili oziroma je zanje komunistična zgodovina trdila, da jih nikoli ni bilo ali da so jih s seboj pripeljali fašisti. Naša moralna dolžnost je, da jim omogočimo izražanje narodnostne pripadnosti. Taka je pač istrska stvarnost z več narodi, kulturami in jeziki. Država, ki spoštuje svobodno opredelitev in dopušča izražanje narodnostne pripadnosti, nima težav, ki so sicer značilne za večnacionalne skupnosti in celo enonacionalne države. Italijanska manjšina se je opredelila za dialog, zato lahko v svojem življenjskem prostoru prispeva k sožitju in miru.
Je Unija Italijanov v prvem letu svojega obstoja in delovanja uresničila pričakovanja manjšine?
Težko vprašanje, če je sploh prav, da sam odgovarjam nanj! Lahko rečem, da se v vodstvu Unije z vsemi močmi trudimo, da bi uresničili kar največje število potreb in želja pripadnikov italijanske skupnosti. V izvršnem odboru smo vedno imeli podporo tudi v skupščini - na zadnji konferenci v Bujah je bilo v razpravi delegatov slišati tudi kritične misli in nekaj nasprotovanj, vendar so bili sklepi sprejeti skoraj s polnim soglasjem. Demokracija se torej uveljavlja tudi znotraj manjšine! Tudi v časopisih in pogovorih z ljudmi je čutiti soglasje ob celotnem delu. Vse to daje voljo in moč tudi za načrtovano v prihodnje. Potrebno bo zagotovo poseči v samo organizacijo, v njeno strukturo v smislu, da bodo morali vsi predstavniki novo .odprtih skupnosti Italijanov dobiti mesto v delovnih telesih Unije Italijanov. Minilo je eno leto, kar smo bili izvoljeni. Medtem se je spremenil svet. Zaradi sprememb so mnogi izgubili voljo in upanje. Italijanska manjšina pa ju je, prav po zaslugi Unije, znova pridobila. To je velik uspeh, upam pa, da ne edini! O tem se bodo izrekli pripadniki manjšine in to že prav kmalu. Čez leto bodo nove volitve!
MIRJAM MUŽENIČ
Veliki in manjši premiki tudi med našimi volilci
Oceno nedeljskih volitev moramo tudi pri nas začeti pri uspehu Severne lige, ki je v bistvu brez vsakršne volilne kampanje dobila več kot petnajst tisoč glasov. Pri nas je Bossijevo gibanje doseglo sicer manjši uspeh kot v ostalih severnih deželah, ne gre pa pozabiti, da imamo mi že od leta 1978 Listo za Trst, ki jo nekateri imajo za predhodnico Lige, čeprav gre po našem za precej različni politični stvarnosti. Lista je nastala iz upora proti Osimu z močnimi nacionalističnimi in municipalističnimi vzgibi, zanjo je Trst od Slovencev in od Slovanov ogrožena citadela, ki jo mora osovraženi Rim ščititi in ji gospodarsko pomagati. Severna liga se zavzema za federalistično ureditev Italije (dejansko za ločitev Severa od Juga), glede Trsta pa predlaga ustanovitev prostocarinske pokrajine, tako da njen program od daleč spominja na usmeritev nekdanjega indipendenstičnega gibanja. Nosilec liste za poslansko zbornico je bil vsekakor bivši neofašist, dvoboj med Ligo in Listo, ki se je že začel, bo morda najbolj zanimiv aspekt junijskih upravnih volitev.
Zavezništvo PSI-LpT je doseglo cilj izvolitve senatorja in poslanca, politično gledano pa je nagradilo predvsem melo-narje. Camber je namreč dobil rekordno število preferenc, senator Agnelli pa ima v žepu tudi izkaznico LpT. Če bodo hoteli prodreti na upravnih volitvah, se bodo morali tržaški socialisti močno razlikovati od Liste. KD je zabeležila osip glasov, a je v odstotkih izgubila manj glasov kot drugod po državi, za kar najbrž nosi zaslugo tudi potrjeni poslanec Coloni, ki se je izkazal kot zelo delaven parlamentarec. - Fašisti so dosegli uspeh in so se skupno s Camberjem najbolj okoristili nacionalističnega vzdušja, ki je močno označevalo volilno kampanjo.
Demokratična stranka levice je dobila v odstotkih manj glasov kot drugod po državi, a več kot v Furlaniji, kar je po svoje zanimivo. Na volitvah za poslansko zbornico lahko govorimo o »efektu Bordon«, saj je DSL dobila za zbornico več glasov kot za senat. »Demokratična zveza Trst za Evropo« se je politično gledano le delno obnesla, bila pa je najbrž odločilna za Bordonovo ponovno izvolitev. Lep uspeh je v mestu in v okolici doživela Stranka komunistične prenove. Tudi tukaj lahko govorimo o »efektu Spetič«, če primerjamo izide za zbornico in senat pa vidimo, da uživa SKP očitno precejšen konsenz tudi med mladimi. Ze-
leni so potrdili vsedržavni trend, lista Federalizem je v bistvu ohranila pozicije izpred petih let, njen izid pa ni pokazatelj realne moči Slovenske skupnosti, ki prihaja do izraza na upravnih volitvah.
Ocena slovenskega glasu je, kot vedno, zelo težka, saj ni »etnično čistih« volišč in obstajajo le sedeži, kjer so slovenski volilci v večini, kar velja za okoliške občine in za nekatera volišča na tržaškem Krasu. Iz številk izhaja, da smo Slovenci, upoštevajoč zgodovinsko tradicijo in narodnostno specifiko, po volilnem zadržanju vedno bolj podobni italijanskemu volilnemu zboru. Strank, za katere glasujejo pripadniki manjšine, je iz volitev v volitve vse več, pri čemer ne moremo mimo ugotovitve, ki jo lahko različno ocenjujemo, da so nekateri Slovenci tokrat oddali glas Severni ligi. Bossijeva stranka ima namreč precej enakomerno porazdeljene glasove med Miljami in Devinom. Del zvestih volilcev SSk je na Tržaškem, kot že v tradiciji, tokrat usmeril svoj glas na slovenske kandidate, ki so imeli kakšno možnost za izvolitev. Najbrž je bil to predvsem Spetič, v manjši meri pa tudi Fonda.
Slovenski volilci nekdanje KPI so se vsaj na osnovi številk porazdelili med DSL in SKP, tako da sta obe stranki skupno skoraj povsod dobili približno enake glasove kot KPI pred petimi leti. To velja zlasti za tržaško občino in za Nabrežino, v Zgoniku pa sta obe stranki dobili v odstotkih celo več glasov kot KPI na zadnjih parlamentarnih volitvah. Izjemi sta Milje in zlasti Dolina. V Miljah sta SKP in DSL zbrali skupno 34 odst., leta 1987 je tukaj KPI dobila več kot 41 odst. glasov. V dolinski občini sta obe stranki dobili nekaj več kot 41 odst, medtem ko jih je KPI je pred petimi leti zbrala več kot 46 odst. Huda kriza dolinske KPI se je očitno negativno obrestovala na Occhettovo stranko, saj je Komunistična prenova, kot znano, od nedelje prva stranka na občinski ravni. Najtežje prepoznaven je v vsakem primeru glas slovenskih socialistov, saj je zavezništvo PSI—LPT v bistvu zakrilo tudi realno moč obeh strank. Camberjeva zmaga pa seveda ne koristi slovenski komponenti v Craxijevi stranki.
Slovenci v Italiji se moramo ob teh volitvah resno zamisliti, saj je volilni »potres«, ki je prizadel državo, v precejšnji meri prišel močno do izraza tudi v naši manjšinski skupnosti.
SANDORTENCE
Po izjavah predsednika Terpina
IACP napoveduje znižanje stanarin
Po analizah Opazovalnice
Jadransko moije v tem obdobju še zelo čisto
Ohranitev v dosedanjih mejah in znižanje najemnin za stanovalce poslopij tržaškega instituta IACP, bojazen zaradi težav, ki jih postavlja Dežela ustanovi ter začetek obnovitvenih del v 700 zanemarjenih stanovanjih: te so bile glavne točke, ki sta jih obravnavala predsednik in podpredsednik Terpin in Zigrino na tiskovni konferenci, na kateri je bil govor o tej obsežni stanovanjski problematiki na Tržaškem. Poleg tega, kar je bilo že doseženo s povišanjem najemnin v zadnjih dveh letih, in sicer finančna sanacija Ustanove, je upravni svet Ustanove sklenil za dve točki znižati, kot mu sicer dovoljuje zakon, najemnine za 45 odstotkov najemnikov in sicer za prvih pet naj nižjih razredov.
Predsednik Terpin je tudi podrobneje obrazložil, da bo tudi za druge razrede prilagoditev najemnine omejena samo na življenjske stroške, zaradi česar bodo najemnine v prihodnjem dveletju nižje. Podčrtal pa je tudi važnost sporazuma, ki je bil dosežen s sindikalno organizacijo SUNIA in ostalimi sindikati, medtem ko je podpredsednik Zigrino dodal, da Ustanova ni ubrala drugačne poti, kot pred dvema letoma, ampak je želela priskočiti na pomoč potrebam stanovalcev, kar je v sedanjih pogojih vsekakor mogoče storiti.
Veliko je bilo tudi pričakovanje za sklep, ki je bil sprejet na zadnji seji upravnega sveta IACP, o obnovi 700 poslopij od skupno 3.200, ki so potrebna obnovitvenih del. S tem se je začela prva faza obnove, ki zadeva popolno prenovitev 500 povsem razpadajočih stanovanj in pa razne posege v 200 drugih stanovanjih. Za uresničitev celotnega programa bo uporabljenih 900 milijonov lir; institut bo poskrbel za namestitev novih dvigal, najvežneje pa je, da bo obnovil stanovanja, ki so v njegovi lasti in v korist stanovalcev. Vsa ta dela bodo opravljena na poslopjih, ki so bila zgrajena pred letom '40 in ležijo v mestnem središču.
Slabe vesti pa prihajajo glede odnosov z Deželo. Opraviti je treba veliko stvari, je poudaril predsednik Terpin, Institut pa ima zelo neprijeten občutek, da Dežela, pod pretvezo formalnih nadzorov, postavlja vse več zaprek glede delovanja IACP; morda z namenom, je dodal, da bi se izkoristila finančna sredstva, ki so bila iztržena deželni upravi. Pritožbe se nanašajo na prekomerni nadzor, ki ga opravlja deželno ravnateljstvo za gradnje glede sklepov IACP. Po njegovih besedah gre za vznemirljiv birokratizem vetero-ministrskega kova. Pri tem je obžaloval, da je edini nasprotni glas na sklepe, ki jih je sprejel Institut glede obnovitvenih del in glede zadrževanja najemnin, prišel prav iz ust predstavnika deželne uprave, ki je sicer zadolžen tudi za nadzor nad akti Ustanove. Terpin pa je pri tem pristavil, da deželna uprava dela v tem primeru enake napake, ki jih očita državnim oblastem glede prekomernega nadzora.
Kljub vsemu pa je tržaški IACP zadovoljen z doseženimi rezultati, pri čemer pa želi, da bi prišlo z Deželo do večjega sodelovanja pri reševanju vseh odprtih problemov.
Na najobsežnejšem predelu Jadranskega morja se opažajo tipične zimske stratifikacije; površinska temperatura je še vedno nizka in nižja od sezonskega povprečja (eno stopinjo manj), kakor je tudi sicer nižja povprečna prozornost vode. V teku je, za to sezono sicer povsem naravno, spomladansko cvetenje morja, medtem ko se opaža visoka mera prisotnosti nano-planktona. V južnih in zahodnih predelih Jadrana so ugotovili prisotnost zelo majhnih agregatov organskih snovi. Od vsepovsod opozarjajo na visoko prisotnost organskih sluzastih-planktonov, ki dosegajo nekaj centimetrov velikosti, v južnih predelih pa na meduze. Na nekaterih področjih so raziskovalci opazili pojave, o katerih pa še ne morejo govoriti, da bi lahko bili predhodniki "umazanega morja", ali pa prekomernega cvetenja alg.
To so glavni rezultati, ki so jih zbrali na prvem križarjenu v okviru raziskovalnega načrta v Jadranu v letošnjem letu. Tudi v tem letu je namreč Observatorij severnega Jadrana organiziral vrsto oceanografskih križarjenj za mo-nitoražo in študij hidrologije in biologije severnega Jadrana, da bi osvetlil pojav umazanega morja in drugih razlogov, ki so bili v nedavnem obdobju v središču pozornosti v tem morskem predelu.
Prva križarjenja so F-JK, Slovenija in Hrvaška opravila v prvih desetih dneh meseca marca. Tipična zimska stratifikacija je, kot rečeno, prisotna v velikem delu tega morskega bazena, z izjemo zahodne istrske obale, izlivov rek v Jadran ter v južni Istri in v Kvarnem. Najvažnejši aspekt hidrologije tega bazena povzroča nenaravno nizka prisotnost soli, razen v največjih globinah sred-nje-južnega področja.
Čistost vode se suče od 3 do 5 metrov na zahodnih obalah in od 10 do 19 metrov v osrednjem in obalnem predelu Istre, 28 metrov pa znaša na Promontoriju in v Kvarnem. Raziskovalci pa so tudi ugotovili, da je voda Tržaškega zaliva med najbolj čistimi.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
PRED ZAPRTJEM KULTURNEGA DOMA
sreda, 15. 4., ob 20.30 D. Jančar ZALEZUJOČ GODOTA RED MLADINSKI
četrtek,	16.	4.,	ob	20.30	A. Pregare	ČRNI	GALEBI	REDE
petek,	17.	4,	ob	16.00	A. Pregare	ČRNI	GALEBI	REDI
ponedeljek, 20.	4,	ob	16.00	A. Pregare	ČRNI	GALEBI	RED G
torek,	21.	4,	ob	16.00	A. Pregare	ČRNI	GALEBI	RED H
sreda,	22. 4, ob 11.00 I. Cankar ROMANTIČNE DUŠE
četrtek,	23. 4., ob 10.00 I. Cankar ROMANTIČNE DUŠE
petek,	24.	4,	ob	20.30	A. Pregare	ČRNI	GALEBI	RED F
KD I. GRUDEN
vabi na srečanje z naslovom
VELIKA NOČ NEKOČ
v sredo, 15. aprila, ob 20.30 v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini.
O nekdanjih ljudskih običajih v velikonočnem času bo spregovorila etnologinja INGA BREZIGAR—MIKLAUČIČ, ki bo svoje predavanje popestrila z diapozitivi.
KD Primorsko Srenjska hiša - Mačkolje
vabi
danes, 12. t. m., ob 18.30 na
PRIREDITEV
z nastopom harmonikašev in dramske skupine SKD Slavec z veseloigro
"DOBRO D SN ZDRAU JN MOČN“.
SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV priredita koncert dua
NATAŠA IN TATJANA LIPOVŠEK
Spored: Beethoven, Srebotnjak, Ravel
Koncert bo jutri, 13. aprila 1992 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.
Začetek ob 20.30.
Združenje aktivistov in invalidov NOB bo proslavilo Dan odpora proti okupatorju
Taborišče v Gonarsu simbol trpljenja Slovencev pod italijansko okupacijo
Združenje aktivistov in vojnih invalidov NOB na Tržaškem se bo vključilo v letošnje proslavljanje 27. aprila - Dneva odpora proti okupatorju, kot se poslej uradno imenuje Dan borca in je tudi v Republiki Sloveniji uradno državni praznik. Z draženje se bo priključilo raznim pobudam v tem okviru, samo pa bo, vedno v proslavo 27. aprila, priredilo v maju enodnevni izlet z obiskom kostnice v nekdanjem taborišču slovenskih internirancev v Gonarsu. Prav letos v teh prvih spomladanskih mesecih poteka namreč natanko 50 let, ko so italijanske okupacijske oblasti postavile to taborišče, v katerem je bilo od marca 1942 do septembra 1943 interniranih okrog 5000 Slovencev iz takratne »Ljubljanske pokrajine« pod italijansko okupacijo. V tem taborišču je umrlo okrog 450 internirancev, med katerimi tudi večje število otrok. V kostnici, zgrajeni na nekdanjem pokopališču internirancev, je danes več kot 1000 zabojev s posmrtnimi ostanki tudi internirancev iz bližnjega taborišča v Viscu in padlih borcev na širšem območju Beneške Slovenije in vzhodne Furlanije.
Izvedbo tega izleta v počastitve umrlih in padlih v NOB, je odbor Združenja potrdil na svoji zadnji seji. Na dnevnem redu pa je imel še vrsto drugih vprašanj, ki se bolj ali manj neposredno tičejo delovnega programa Združenja samega. Tako je med drugim preciziral nekatere pripombe k diskusiji o novem statutu Slovenske kulturno gospodarske zveze, v katero je Združenje včlanjeno. Seznanil se
Danes na Opčinah proslava ob obletnici ustrelitve 71 talcev
Danes z začetkom ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost za 71 talci, ki so jih nacisti pred 48 leti postrelili v represalijo za bombni atentat na opensko kinodvorano. Na proslavi bosta spregovorila posl. Albin Škerk in Agostino Zerilli, predsedoval bo Drago Gorup, sodeloval pa bo mešani pevski zbor Tabor z Opčin. Organizator spominske svečanosti je sekcija VZPI-ANPI za Očine, Bane in Ferluge.
je tudi s predlogi k sprejemanju novega statuta in programskih smernic Zveze združenj borcev NOB Slovenije, ki jih je na sestanku odbora bivših aktivistov OF v Ljubljani podal predstavnik Združenja zato, da bi tako v statutu kot v programskih smernicah za
delovanje v letošnjem letu bilo primerno prisotno tudi slovensko zamejstvo v Italiji in Avstriji. Odbor Združenja je dopolnilne predloge, ki jih je odbor bivših aktivistov OF v Ljubljani sprejel, v celoti odobril.
Na dnevnem redu je bilo še poročilo o spominskih obeležjih NOB na Tržaškem, tako glede njihovega vzdrževanja kot tudi v zvezi s spominskimi svečanosti ob njih in prisotnostjo predstavnikov iz Republike Slovenije na tradicionalnih svečanostih ob dnevu ur-mlih in padlih. Sestanka na sedežu ZZB NOV v Sežani sta se udeležila tudi predstavnika Združenja in VZPI-ANPI iz Trsta.
Prav tako so se člani odbora Združenja seznanili z raznimi tekočimi vprašanji s področja socialnega skrbstva za invalide in druge udeležence NOB in potrdil sodelovanje svojega predstavnika na sestanku pokrajinske ženske koordinacije VZPI-ANPI, na katerem bo govor o javnih nastopih proti organiziranemu kriminalu v Italiji, (j.k.)
Ob Dnevu delovnega invalida
Danes bodo v Trstu proslavili "Dan delovnega invalida"; ob 8.15 bodo prireditelji položili venec pred obeležje na pokopališču pri Sv. Ani, malo za tem pa venec pred spomenik, ki spominja na padle na delu. Ob 9. uri bo v cerkvi sv. Andreja in Rite v Ul. Locchi 2 maša. Ob 10.15 bosta "Dan delovnega invalida" počastila senator Agnelli in deželni odbornik Carbone. Ob 12. uri se bodo prireditelji spomnili delavcev, zaposlenih v pomorskem sektorju. Z vlačilca bodo v morje pred bazenom sv. Justa "izročili" morju lovorov venec.
Na včerajšnjem posvetu SKGZ o kulturi v slovenskem dijaškem domu
Plodno razmišljanje za korak naprej na področju naše kulturne dejavnosti
Če je res, da se razni tematski posveti kaj radi sprevržejo v »iz-kašljevanje« ali samo naštevanje težav in odprtih problemov, tega ne bi mogli trditi za včerajšnji posvet Slovenske kulturno gospodarske zveze o kulturi, ki je potekal v jutranjih in popoldanskih urah v prostorih slovenskega dijaškega doma v Trstu.
Včerajšnji predsedujoči, sicer tajnik SKGZ Dušan Kalc, je namen posveta opredelil s potrebo, da pride po daljšem časovnem zamiku do globljega preverjanja kulturne stvarnosti v zamejstvu, brez iluzije, da je iz zapletenega položaja v slovenski kulturi mogoče priti s kakršnimikoli odrešujočimi recepti. Teh ni bilo v preteklosti in jih tudi ni danes, ko so zadrege in težave v naši kulturi vpričo epohalnih sprememb vir mnogih dilem, pa tudi alarmnih znakov, ki se jih gre pravočasno zavedati.
Iz podobnega izhodišča je izhajal predsednik SKGZ Klavdij Palčič, ki je v uvodnem posegu podčrtal, da kot vse kaže, nihče ni zadovoljen s stanjem, v katerem se je znašla slovenska kultura, tako v Sloveniji, kot na splošno pri nas in v vrstah same SKGZ. Posvet naj bi torej po Palčičevih besedah pomagal razumeti to stanje, potem pa določiti pomanjkljivosti in napake, da bi se našla pot iz seda-
STUDIO ZA
PROJEKTIRANJE KAMNA
Križ št. 200 - Tel. št. 220794
Projektiramo
portale, stopnice, stebre, konzole, podboje in druge arhitektonske elemente;
posode, mize, klopi, kamine ter ostale uporabne in okrasne izdelke;
vse vrste izdelkov spomeniške arhitekture;
ornamente, simbole in klesane napise
ter vse vrste oblog iz kamna Svetujemo pri izvedbi in vgrajevanju
Uradujemo ob torkih, četrtkih in sobotah dopoldne in popoldne
Obutve in usnjeni izdelki
ALENKA
Prosek 111
se zahvaljuje vaščanom, prijateljem in znancem, ki so poskrbeli, da se je dan otvoritve iztekel v najlepšem vzdušju.
tečaji za začetnike
2 brezplačno uporabo materiala
tel. 364582
°d 9. do 12.30 in od 16. do 19.
Stojan Spetič-SKP na Radiu Opčine
Danes bo gost Jutranjega vala kadia Opčine predstavnik SKP Stojan Spetič. Komentiral bo vo-blne izide in odgovarjal na vprašanja poslušalcev na tel. številkah 212-658 in 213-295.
njih težav. Palčič je tudi podvomil v možnost, da bi se za slovensko kulturo moglo izoblikovati za vse enako »pravilno« stališče. Vsekakor SKGZ ne bo izoblikovala svoje teorije o kulturnem izražanju naše skupnosti. Njena naloga bi morala ostati kod vse doslej v ustvarjanju in krepitvi možnosti, da se kulturni vzgibi v naši skupnosti lahko udejanjajo. Vsako dirigiranje kulture bi bilo namreč v bistvu njeno zanikanje, zrela družba pa mora s primernim vrednotenjem ohranjati dostojanstvo kulture in tako tudi njeno svobodo.
Daljše in zelo poglobljeno razmišljanje je podal predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja, ki je izhajal iz treh premis. Začel je z ugotovitvijo, da je bila v zgodovini slovenskega naroda kultura (v širšem in ožjem pomenu besede) najproduktivnejša delavnica našega samozavedanja in zavesti, naših snovanj in sprememb. Kultura je imela svojo prominentno vlogo zato, ker slovenski narod očitno ni zmogel klasičnih sredstev uveljavljanja moči, kot so gospodarska moč, vojska, politični vpliv itd.
Druga premisa je, da je kulturna in jezikovna identiteta za Slovence, ki živimo izven meja matične države predpostavka, da obstajamo. To ne jemlje drugim de-
Društvo Edinost bo tudi danes priredilo svojo redno mesečno manifestacijo na Trgu Unita, toda manifestanti so vse bolj potisnjeni na skrajni rob prostrane ploščadi. Tako je sklenil kvestor, ki je Edinosti dovolil manifestacijo, vendar odredil naj bo na skrajnem robu trga pred bivšo Lloydovo palačo (sedaj je postala sedež deželnega odbora) in sicer pred kipi, ki so naj bližje morju.
Tradicionalna manifestacija Edinosti, ki je običajno prvo nedeljo v mesecu, bo tokrat izjemoma drugo nedeljo v mesecu, ker se je prejšnjo nedeljo društvo odpovedalo pobudi, da ne bi motilo rednega poteka volitev.
Toda slovenski in dvojezični transparenti na Trgu Unita, s katerimi Edinost opozarja na neizpolnjene obveznosti Italije do slovenske narodnostne skupnosti, očitno motijo. In zato je kvestor sklenil, da manifestante konfinira na skrajni rob trga. V odloku, ki so ga včeraj vročili Samu Pahorju, je sklep utemeljen z nujnostjo, da se zaščiti javni red. V odloku se kvestor sklicuje na dejstvo, da je
Obvestilo
izletnikom
Vse bralce, ki so se prijavili za izleta na Sardinijo in po Sloveniji, prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v četrtek, 16. t. m. od 8.30 do 13. ure na upravi Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6, III. nadstropje.
javnostim pomena, konkretno pa ni videti trajnejših in jasnejših označevalcev kot sta jezik in kultura. S tretjo premiso je Mermolja podčrtal, da kot manjšina ne moremo le opazovati sprememb ali pa se jim preprosto prilagajati. Manjšina mora imeti lastno voljo in moč, čeprav sama ne bo usmerjala tendenc po lastni želji. Kultura pa je pri ustvarjanju te volje in moči odločilna.
Mermoljevemu poročilu je sledila vrsta posegov, na katere se bomo v poročanju še povrnili, kajti gre podčrtati, da se diskutanti niso omejili na kritično prikazovanje stanja na raznih področjih, ampak je bilo izrečeno mnogo izvirnih misli, tudi z nakazovanjem možnih rešitev in smeri razvoja.
V dopoldanskem in popoldanske delu zasedanja so spregovorili; Filibert Benedetič (problematika SSG), Franko Vecchiet (likovna kultura), Bogdan Kralj (glasbena dejavnost), Marko Kravos (knjižne izdaje), Jože Pirjevec (znanstveni in raziskovalni delavci v zamejstvu), Dušan Udovič (sredstva množičnega obveščanja), Rudi Pavšič (ljubiteljska kultura), Suzana Pertot (kultura in šola), Jole Namor (kultura v videmski pokrajini), Branko Jazbec (podjetniški pristop v kulturi), Darko Bratina (politična stvarnost in kultura), Igor Komel (organiziranost v kulturi), Miran Košuta (za učinkovitejšo kulturno politiko), Nerina Švab (kultura in vzgoja), Edvin Švab (o kulturi integracije) in Darij Cupin (odnosi med gospodarstvom in kulturo).
Posvet bi lahko opredelili kot trenutek plodnega razmišljanja in izraz volje SKGZ, da se na široko pojmovanem področju kulture naredi potrebne korake naprej. Udeležba bi glede na število povabljenih lahko bila boljša, sicer pa so odsotni zamudili priložnost ugotoviti, da je o kulturi vendarle mogoče razpravljati tudi z ustvarjalno napetostjo, brez zaspanega ždenja, zdolgočasenega zehanja in običajne retorike, (du)
Na sliki (foto Magajna) utrinek z včerajšnjega posveta o kulturi.
že v preteklosti prišlo do izgredov, ker nekaterim med ljudmi, ki se ob nedeljah v velikem številu zbirajo na trgu, prisotnost mani-festantov ni bila všeč. »Konfinaci-ja« Edinosti na skrajni rob naj bi po kvestorjevi oceni očitno v precejšnji meri preprečila nevarnost kalitve javnega miru.
»Načelo«, po katerem je ravnala kvestura, je nedvomno zanimivo: društvo, ki v skladu z zakoni in pravili mirno demonstrira za pravice manjšine, potiskajo proti robu, morebitnim nasilnežem, ki bi jim to pravico lahko kratili iz izvali nerede, pa dovoljuje nemoteno kretanje po središču trga.
■ Sindikat slovenske šole sporoča, da je deželni šolski skrbnik razpisal natečaj na osnovi izpitov in naslovov za tri mesta didaktičnega ravnatelja na slovenskih osnovnih šolah. Natečaja se lahko udeležijo učitelji, ki imajo univerzitetno diplomo in najmanj petletni stalež. Rok za vložitev prošenj zapade 30. aprila. Besedilo razpisa je interesentom na voljo v deželnem šolskem uradu, Trg. sv. Antona 6 v Trstu.
13.4.1991	13.4.1992
Ob 1. obletnici smrti
Marije Alberti vd. Ražem
(BOBETOVA)
se je z ljubeznijo spominjata sinova Stojan in Silvester z družinama
Piran, Krmenka, Bazovica, 12. aprila 1992
Kvestor odredil novo mesto za protesne shode
Edinost potisnili na rob trga
ZAHVALA
Včeraj smo pospremili k večnemu počitku našo predrago
Marijo Terčon por. Lupine
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku Švari, zboru Fantje izpod Grmade, nosilcem cvetja in sveč in številnim spremljevalcem.
SVOJCI
Praprot, 12. aprila 1992
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Ivana Salvija
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Tina in Edvin z družino
Boljunec, 12. aprila 1992
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Vilka Križmančiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Žena Marija, sin Raimondo in ostalo sorodstvo
Trst, 12. aprila 1992
ZAHVALA
Rino Corona
Ob izgubi najinega dragega se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama žalovali. Posebna zahvala prijateljem ŠD Brega.
Danila in Renzo
Dolina, 12. aprila 1992
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Pauline Škabar vd. Taucer
se iskreno zahvaljujemo dr. Nevi Daneu, g. župniku Tonetu Bedenčiču, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Repen, 12. aprila 1992 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Svojci
Vide Košuta
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali.
Trst, 12. aprila 1992
12.4.1991	12.4.1992
Že leto dni je minilo, odkar nas je zapustila naša draga
Nada Pahor vd. Perčič
Čas hitro mine, bolečina pa ostaja.
Z ljubeznijo se te spominja tvoja Silva z družino
Salež, 12. aprila 1992
ZAHVALA
Ob izgubi našega
Andreja Obersnela
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, g. župniku Živcu ter nosilcem sveč in cvetja.
Družina Obersnel
Trst, 12. aprila 1992
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage
Natuške Sirk por. Tul
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala g. župnikom Škerlju, Simčiču in Lavriču za poslovilni obred, MePZ Mačkolje, MePZ Primorsko, nosilcem krste, darovalcem cvetja, predsedniku KD Primorsko D. Stefančiču za občutene besede ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
SVOJCI
Mačkolje, Krmin, 12. aprila 1992
ZAHVALA
Globoko ganjeni za izkazano sočutje ob izgubi našega predragega
VValterja
se iskreno zahvaljujemo g. Kosmaču in somaševalcem, direkciji in kolegom Tržaške kreditne banke, ravnatelju, profesorjem in dijakom DTTZ Žiga Zois, skavtom in vsem, ki ste nam bili v teh težkih trenutkih ob strani.
Žalujoča družina Corva
Trst, 12. aprila 1992
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, none in pra-none
Marije Taučar vd. Škabar
se iskreno zahvaljujemo g. Bedenčiču za tolažilne besede, g.e Julki, družini Kalc, gostinski sekciji SDGZ za izraženo sožalje, vsem, ki ste jo obiskovali, darovalcem cvetja ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Repen, 12. aprila 1992
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Bruna Zaharja
se iskreno zahvaljujemo g. župnikoma A. Miklavcu ter A. Kosmaču za pogrebni obred, vsem pevcem in dirigentu za občuteno petje, sosedom za vsestransko pomoč, prijateljem in znancem za iskrena sožalja, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so dragega pokojnika po-' častili in ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Boršt, 12. aprila 1992
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku in počastili spomin našega dragega
Alberta Miklavca
Posebna zahvala g. kaplanu Jožetu Špehu in g. župniku Eliu Stefanuttiju za poslovilni obred, MePZ M. Pertot, nosilcem sveč, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Barkovlje, 12. aprila 1992
Kmečka zveza izreka občuteno sožalje odborniku Danilu Lupincu in družini ob izgubi drage mame Marije.
gledališča		razstave		šolske vesti		čestitke
mali oglasi
Slovensko stalno gledališče gostuje v Cankarjevem domu v Ljubljani danes, 12. t.m., ob 18.30 s satiričnim kabaretom IME MU BO JUST.
Po osnovnih šolah in vrtcih gostuje SSG s predstavo Zore Tavčar PTICE NOČNEGA VRTA.
Kulturni dom
V	sredo, 15. t.m., ob 20.30 Drago Jančar ZALEZUJOČ GODOTA v režiji Marka Sosiča. Gostuje SNG Drama Ljubljana. Abonma red mladinski.
Ponovitve Pregarčeve drame ČRNI GALEBI: v četrtek, 16. t.m., ob 20.30 -abonma red E; v petek, 17. t.m., ob 16. uri - abonma red I; v ponedeljek, 20. t.m., ob 16. uri - abonma red G; v torek, 21. t.m., ob 16. uri - abonma red H in v petek, 24. t.m., ob 20.30 - abonma red F.
Gledališče Rossetti
Danes ob 16. uri bo skupina Giulia Bosettija zadnjič ponovila Molierovo komedijo SKOPUH. Režija Gianfranco De Bosio, nastopata Giulio Bosetti in Marina Bonfigli. V abonmaju odrezek št. 8 (red druga nedelja). Rezervacije in prodaja vstopnic pri glavni blagajni pasaže Prot-ti.
V	torek, 14. t.m., ob 20.30 bo Stalno gledališče FJK predstavilo delo OBLO-MOV po romanu Ivana Gončarova. Režija Furio Bordon. V glavnih vlogah nastopata Glauco Mauri in Tino Schirinzi. V abonmaju: odrezek št. 9 (red prva).
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 14. t.m., ob 15.30 bo v Muzeju Revoltella, Ul. Diaz 27 zasedanje na temo »Oblomov in njegova aktualnost«.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1991/92
V	torek, 14. t.m., ob 20. urifred E)
peta predstava Puccinijeve opere MA-NON LESCAUT. Dirigent Tiziano Severini, režija Gianfranco Ventura. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
Ponovitev v četrtek, 16. t. m., ob 20. uri za red C.
Danes, 12. t.m., ob 16. uri (red G) zadnja predstava enodejank MOZART IN SALIERI Rimsky-Korsakova in IL COM-PLEANNO DELLJNFANTA Zemlinske-ga, ki je prvič uprizorjena v Italiji. Dirigent Lir Jia, režija Frank Bemd Gott-schalk. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Danes, ob 16.30 bo gledališka skupina Teatra Stabile iz Bočna zadnjič uprizorila delo A. Beolca DIALOGI. Režija Mar-co Bernardi. V glavnih vlogah nastopajo Gianrico Tedeschi, Sergio Graziani, Ma-rianella Lazio.
Gledališče Silvio Pellico
Danes ob 16.30 bo v gledališču v Ul. Ananian ponovitev komedije v narečju »Iera el tempo co' i inferava le galine« v izvedbi gledališke skupine »Gli amici di San Giovanni«.
koncerti
Societa del concerti Tržaško koncertno društvo Jutri, 13. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil STANISLAV BU-NIN.
Gledališče Mlela Tržaški jazzovski krožek Tretji koncert Tržaškega jazzovskega krožka bo na sporedu v ponedeljek, 27. aprila 1992 v gledališču Miela. Nastopil bo MASSIMO FARAO' OUARTET.
Gledališče Verdi - Auditorium Muzeja Revoltella Nedeljski koncerti Danes, ob 11. uri nastop skupine MLADI V OPERI z Rossinijevo predstavo "La cambiale di matrimonio". Režija Giulio Ciabatti, scene Donato Fiume. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom predstave.
Milje - Gledališče Verdi Nedeljski koncerti Danes, ob 11. uri bo na sporedu koncert ansambla LA C AMER ATA MUSI-CALE pod vodstvom Fabrizia Ficiura. Na programu skladbe Srebotnjaka, Res-pighija in Brittena.

ČEVLJI - TORBICE USNJENI IZDELKI
Nabrežina 97 Tel. 201209
rolL
SAMI Sl PRIPRAVITE POROČNE BOMBONIERE
Ul. Manzoni 18 - TRST Tel. 632123
V	galeriji Malcanton bo do 30. t. m. na ogled razstava slikarja Jožeta C JUHE.
V	umetnostni galeriji Rettori-Trib-
bio 2, Piazza Vecchia 6, je odprta razstava akvarelov slikarja MICHELEJA LO-BERTA. Razstava bo na ogled do 23. t. m. vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob nedeljah od 11. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto.
V	galeriji Palače Costanzi bo na ogled do 26. t. m. retrospektivna razstava tržaškega slikarja G.M. CAMPITELLIJA po običajnem urniku.
V	galeriji Studio d'arte Nadia Bassa-nese bo do 22. t. m. odprta razstava BRUNA MUNARIJA.
V	Beneški hiši (Časa Veneta) v Miljah bo do 15. t. m. odprta razstava CRO-NO-LOGIA argentinskega slikarja GU-1LLERMA GIAMPIETRA, ki živi in dela v Trstu. Razstava bo odprta vsak dan od 17.30 do 20. ure.
V	galeriji Torbandena v Ul. Tor Ban-dena 1 je odprta razstava risb JEANA POGTFATTA
V	knjigarni "Servi di Piazza" v Ul.
Venezian 7, bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarja BORISA ZULJANA.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, je odprta razstava akvarelov nemškega slikarja MANFREDA MYKA. Razstava bo na ogled do 23. t. m., vsak dan od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. ure, od ponedeljkih zaprto.
V	gledališču Miela je na ogled razstava skulptur PAOLE BITELLI. Razstavo sta organizirala Zadruga Bonawentura in Gabriella Gabrielli za Juliet Production.
V	občinski dvorani Trg Unita 4 je še danes odprta razstava projektov natečaja za urbanistično, zgodovinsko in prostorno ovrednotenje drevoreda XX. septembra ACOUEDOTTO. Urnik: od 10.00 do 13.00.
izleti
ŠZ Sloga - planinski odsek vabi danes, 12. t. m., svoje člane na tradicionalni pohod M. Škabarja. Dobimo se v Praprotu od 8. do 10. ure.
SKD Barkovlje prireja izlet v Kostanjevico, Otočec in Stično na velikonočni ponedeljek. Za informacije tel. 363452 v jutranjih in popoldanskih urah.
ŠKD Cerovlje - Mavhinje organizira izlet v Rimini in San Marino dne 25. in 26. t. m. Cena izleta 135.000 lir. Za informacije tel. št. 299798 od 18.30 do 20.30.
Sekcija VZPI - ANPI iz Boljunca vabi borce, aktiviste in simpatizerje na proslavo 50. obletnice ustanovitve notranjskega partizanskega odreda v Cerknico dne 25. t. m. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Boljunca. Za informacije tel. št. 228050. Vpisovanje v Partizanskem klubu.
razna obvestila
KD Lipa iz Bazovice vabi v sredo, 15. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na srečanje o ljudskih nošah s sodelovanjem žen od Banov.
Magnet in Fare Teatro - od 15. aprila do 15. maja v domu A. Sirk v Križu se nadaljuje gledališka šola-laboratorij, ki ga vodi Enzo Sulini. Za informacije in vpisnine kličite od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure na št. 311590.
Potovalni urad
AURORA
vabi na naslednja potovanja: od 22. do 26. aprila BUDIMPEŠTA. Cena 660.000 lir.
Od 1. do 3. maja BOHINJ (cena
225.000	lir), RADENCI (cena
212.000	lir) in LOŠINJ cena
165.000	lir).
Od 21. do 28.5. KLASIČNA GRČIJA. Cena 1.090.000 lir.
Informacije in vpisovanja pri
potovalnem uradu AURORA Ul. Milano 20.
EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK 7 / V TRSTU-Ul. S. Zenone 6	/
/_____________ Tel. 763429/
SLAŠČIČARNA
' GL tn i____,/
OPČINE - Proseška ul. 2 - Tel. (040) 213055 sporoča, da bo poslovala v soboto, 18. t.m.
na Veliko noč
8.00-	19.30
9.00-	13.00
ROSI01/3
ROSIZH Rag. BRUNO
RAČUNALNIKI OLIVETTI, CANON, CASIO, HEVVLETT
Fax in fotokopirni stroji po ugodnih cenah
TRST - Ul. Palestrina 5 - Tel. 370822
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: jutri, 13. t. m., na podružnici v paviljonu B, Ul. S. Cilino 16; ob 17. uri: l.a, 2.b, 2.c, 3. geom., 4. geom., 5. geom. ter ob 18.30 2.a, l.b, l.c, 1. geom., 2. geom. ter v torek, 14. t. m., na sedežu Zavoda, Vrdelska cesta 13/2; ob 17. uri 3.a, 3.c, 4.b in 5. b ter ob 18.30 4.a, 4.c, 3,b, 5.a, 5.c.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda Jožef Stefan obvešča starše, da bo jutri, 13. aprila, ob 17.30 na sedežu šole roditeljski sestanek.
razne prireditve
Danes, 12. aprila, bo ob 11. uri v
Domu na Brdini na Opčinah, Proseška ulica 109, PREDAVANJE O ZDRAVILNIH MASAŽAH VZHODNIH NARODOV s praktičnim prikazom (po želji individualne masaže). Vabljeni!
Sekcija VZPI - ANPI Opčine, Bani in Ferlugi vabi danes, 12. t. m., ob 15. uri na SPOMINSKO SVEČANOST ZA 71 TALCI, ki bo na openskem strelišču. Govorila bosta Albin Škrk in Agostino Ze-rilli, predsedoval bo Drago Gorup, sodeloval bo MPZ Tabor z Opčin.
PD Kolonkovec prireja danes, 12. t.m., ob 9. uri v župniji v Ul. Pagano (na Ko-lonkovcu) PROSLAVO S POSADITVIJO LIPE ob 100-letnici ustanovitve PD Slava. Nastopil bo domači pevski zbor.
KD Rdeča zvezda v sodelovanju z zdrueženjem Lupusinfabula vabita otroe-ke na ogled lutkovne predstave G. Urbana SINJEMODRI PETER v izvedbi KD Vigred. Kdaj? Jutri, ponedeljek, 13. t.m., ob 17.30. Kje? V prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu. Vabljeni!
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Revoltella (vogal Ul. D’Angeli)
Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (blizu pokopališča)
Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt)
Drevored Čampi Elisi 1/1 D'Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202)
ESSO
Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje)
IP
Ul. F. Severo 2
D' Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API
UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
Prispevajte za
»Dijaško matico«
Naša draga KATJUŠA bo jutri torto dobila, 3 svečke ugasnila in vsem oznanila, da bo letos v vrtec hodila. Z njo se veselimo in ji vso srečo želimo vsi, ki jo imamo radi, še posebno sestrica Anuška.
SKOKICA nevesta mlada,
NELLO bil je dolgokrak, rajala oba sta rada, rega, rega, re- kvak-kvak, kvak, kvak
Živio ohcet!
Dekliški zbor Vesna
Danes v Križu svatba je vesela, saj se bosta
ELDA in ANTONELLO
vzela.
Da bi vajina ljubezen vedno tako cvetela vama želijo
mama Anica, tata Bino in brat Edi.
ALEKSANDER SANCIN
je 8. t.m. promoviral na tržaški univerzi za inženirja elektronike.
Čestitajo mu predvsem stara mati Milica, starši, sorodniki in prijatelji.
kino
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.20, 22.00 Rac-conto dTnverno, r. Erič Rohmer, i. Jean Miguel, Charlotte Very.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 Analisi finale, i. Richard Gere, Kim Basinger.
NAZIONALE I - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 II silenzio degli Innocenti, r. Jonat-han Demme, i. Jodie Foster, Anthony Hopkins.
NAZIONALE II - 16.15, 18.05, 20.15, 22.15 L'amante, r. Jean Jagues Annaud.
NAZIONALE III - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Tacchi a spillo, r. Pedro Almo-dovar, i. Miguel Bose.
NAZIONALE IV - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 II principe delle marce, dram., ZDA 1991, r-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte.
GRATTACIELO - 14.45, 17.00, 19.30, 22.00 Hook - Capitan Uncino, r. Števen Spielberg, i. Dustin Hoffman, Bob Hoskins.
MIGNON - 16.00, 18.20, 20.20, 22.15 Johnny Stecchino, r. Roberto Benigni, i. Nicoletta Braschi, Paolo Bonacelli.
EDEN - 15.30, 22.10 Le doppie bocche di Luana, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10
Hot shot.
LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 L’al-tro delitto, r. Kenneth Branagh, i. Kenneth Branagh, Andy Garcia.
ALCIONE - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 Om-bre e nebbia, r. Woody Allen, i. Ma-donna, Mia Farrow, John Malkovich.
RADIO - 15.30, 21.30 Lecca-lecca al ci-occolato per mia moglie, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
GOSTILNA
»Pri Pošti«
»Alla Posta«
Specialitete: meso, ribe, divjačina
ZAPRTO OB TORKIH
BAZOVICA - Ul. Gruden 56 - Tel. 226125
^ČVVEDA
SUSHMEL
TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802
ELEKTRONSKE BLAGAJNE ■ TIHI IN HITRI MODELI
001.300.000 lir DALJE - NUDIMO TUDI TELEFAKSE
OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju.
OSMICA Milič v Zagradcu je odprta še danes, 12. t. m.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Tel/Fax (0481) 522250.
ADMINISTRATIVNA URADNICA išče zaposlitev, tudi part-time. Tel. 55861 od 12. do 15. ure.
SLOVENKA z znanjem italijanščine išče delo kot natakarica ali prodajalka. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV. Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Izkušena".
IŠČEMO inštruktorja za nemški jezik. Tel. št. 212730.
IŠČEM v najem hišo z vrtom za dve osebi. Dobra ponudba. Tel. 228390.
IŠČEMO izkušeno osebo za hišna dela in varstvo dveh otrok. Zainteresirani naj pišejo na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nujno".
IŠČEM izkušeno osebo za hišna dela in oskrbo starejše gospe par ur dnevno ali po dogovoru. Tel. št. 811396.
ODONTOTEHNIK iz Vidma išče v Sloveniji laboratorij za izdelovanje ogrodij po naročilu. Pisati na CP 25 - 33037 Pasian di Prato (UD).
22-LETNO dekle išče nujno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica večkrat tedensko. Tel. ob uri kosila in večerje na
_ št. 200882.
ŽELIMO si mladiča, kratkodlakega križanca nizkih staršev. Tel. 572662.
PO UGODNI ceni prevajam iz slovenščine in italijanščine v angleščino tehnično industrijske tekste in komercialne pogodbe. Tel. 003865/25905.
NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. št. 212688.
PETSTANOVANJSKO hišo s tremi trgovinami v Tržiču prodam po ugodni ceni. Zainteresirani naj tel. ob uri kosila (0481) 31487.
PRODAM 3-sobno stanovanje v Trstu (območje Burlo). Tel. v večernih urah na št. 764065.
PRODAM krasno vilo na Krasu z obsežnim zemljiščem in vhodom za avto. Telefonirati na št. (040) 948664 ali (040) 948211.
PRODAM golf kabriole 1600 GLI, 112 hp, bele barve, letnik 1982, motor obnovljen, nove gume, karoserija v odličnem stanju. Cena 8.300.000 lir. Telefonirati na tel. št. 393148 v uradnih urah
PRODAM ford fiesta XR 1600, letnik '87 v zelo dobrem stanju za 6.000.000 lir. Tel. ob uri kosila na št. (0481) 81651 ali po 18.30 na tel. št. (0481) 533495.
PRODAM golf GTI rdeče barve, 1800 cc, letnik 1985, v zelo dobrem stanju za ok. 8 milijonov lir. Tel. (0481) 533908.
PRODAM lancio delto LX, letnik 87, 70.000 km, rdeče kovinske barve, s premično streho, nove gume, cena po reviji 4R, tel. ob večernih urah na št. (040) 225519.
PRODAM opel ascona 1.6 SR s priključkom za prikolico v zelo dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. 759148.
PRODAM motor aprilia ETX 125, letnik 86, prevoženih 29.700 km, v dobrem stanju, taksa plačana do leta 1993, za 1.000.000 lir. Tel. ob urah kosila na št. 214297.
PRODAM fiat 145S, bele barve, letnik '83, v dobrem stanju, cena ca 3.000.000 lir. Tel. 213043 po 18. uri.
PRODAM citroen station wagon, letnik '91, prevoženih 5.000 km, v odličnem stanju. Tel. 422685.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
potrebuje večje skladišče za scenski material. Kličite na tel. št. 632664.
BAR pri jami v Briščikih je odprt. Vodi ga David Potočnik. Vabi na prigrizek in kozarec dobrega domačega vina.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 12. aprila 1992
LAZAR
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.23 - Luna vzide ob 14.22 in zatone ob 3.41.
Jutri, NEDELJA, 12. aprila 1992
HERMIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1010,3 mb pada, veter 40 km na uro vzhodnik severovzhodnik z burjo, vlaga 30-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Denis Pasutto, Elina Zobec, Sara Calcich, Valentina Luzzato, Stefano Bortolotti, Gianluca Zadro.
UMRLI SO: 90-letna Anna Santin, 66-letna Enrica Benedet, 66-letna Ida Fab-ris, 78-letna Agnela Rebernik, 73-letna Loreta De Ninno, 84-letni Umberto Mos-ca, 77-letni Edgardo Lupoli, 85-letni Giovanni Legovini, 82-letni Antonio Suttina.
SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 12. aprila 1992
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Libertž 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210)
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. Soncini 179 (Skedenj - tel. 816296).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberta 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 726265).
Od ponedeljka, 13., do nedelje, 19. aprila 1992
Normalen urnik lekarn:
8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. Septembra 4 (tel. 371677), Drevored Mazzini 1 - Milje (tel. 271124.
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 4, Ul. delVOrologio 6, Drevored Mazzini 1 (Milje).
PROSEK (tel.225141) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. delVOrologio 6 (tel. 300605).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od po* nedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 48 10 61 4 19 3 58 89 65 81
17	63
8 88
90
26
29
40
59
53
31
61
26
71
44
6
38
14
44
51
45
20
28
29
63
37
42
61
59
69
73
34
82
19
89
55
40
37
61
15
X 1 2 KVOTE: 12 11 10
ENALOTTO 111 X 2 2
46.763.000.—
2.349.000.—
197.000,—
2 X X


nedeljski televizijski in radijski sporedi
r~(l rai 1____________________
.6.55 Di che vizio sei?
7.30	Dok.: Kvarkov svet
8.15	Variete: La banda delto Zecchino
9.15	Aktualno: Parola e vita
9.25	Papežev blagoslov
12.15	Aktualno: Zelena linija
12.15	Zelena linija '
13.00	Aktualno: TG ob enih
13.30	Dnevnik
14.00	Toto-TV Radiocorriere
14.15	Film: L'inchiesta (dram., It. 1986, r. D. Damiani)
16.00	Veslanje
16.50	Športne vesti
17.00	TV film: La citta della Tigre (dram., ZDA 1983, r. Alan Shapiro, i. Roy Sche-ider, Justin Henry)
17.50	Športne vesti, dnevnik in 90. minuta
18.40	Variete: Domenica in...
19.50	Vreme in dnevnik
20.25	Športne vesti
20.40	Variete: Domenica in...
22.30	Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti
24.00	Šport: Zona Cesarini
0.30 Dnevnik in vreme
1.00	Šport: motonavtika - off-shore
1.30	Programi non stop
CANALE5_______________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar)
10.15	Aktualno: Reportage (vodi Marina Blasi)
11.45	Dokumentarec: L'arca di Noe (vodi Licia Colo)
12.30	Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5
13.45	Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini)
18.10	Nanizanka: Časa Vianello (i. R. Vianello, S. Mondaini)
18.40	Variete: Buona domenica
20.00	Dnevnik TG 5
20.30	Film: Musič Box - Prova d'-accusa (dram., ZDA 1989, r. Costa-Gavras, i. Jessica Lange, Frederic Forrest)
22.30	Aktualno: Nonsolomoda (vodi F. Pasguero), 23.00 Italia domanda (vodi Gian-ni Letta)
24.00	Dnevnik TG 5
0.30 Šport: Veliki golf
1.35	Nanizanki: Cannon - Una citta difficile, Barnaby Jones
3.00	Programi non stop
^ RAI 2
7.00	Risanke in nanizanke
8.00	Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova)
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Aktualno: Prossimo tuo
10.30	Aktualno: Giorno di festa
11.30	Šport: Prima che sia gol
12.00	Aktualno: Fuori onda
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Aktualno: Diogenes - O mladini
13.45	Variete: Ciao weekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi)
17.25	Aktualno: Europop
18.00	Športno popoldne: kolesarstvo, 18.40 nogomet A lige, nato vreme
19.45	Dnevnik
20.00	Rubrika: Domenica sprint
21.10	Nanizanka: Beautiful
22.15	Aktualno: Scrupoli (vodi Enza Sampo)
23.15	Dnevnik in vreme
23.40	Rubrika o židovski kulturi 0.05 Dok.: Rdeča nit (vodi G. Bisiach), vmes TV film II mulino del Po (r. Sandro Bolchi, i. Giulia Lazzarini, Raf Vallone)
1.20	Nočni spored
_____RETE 4__________________
8.00	Nabožna oddaja
8.15	Nan.: I Jefferson, 8.45 La fa-miglia Addams
9.15	Rubrika o parlamentu
10.00	Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani)
10.55	TG 4 vesti
11.55	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomeriggio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nad.: Sentieri, 14.45 La mia seconda madre, 16.55 General Hospital, 18.00 La passione di Teresa (i. Carlos Mata), vmes (17.50) TG 4 vesti
19.35	Nadaljevanki: Primavera (i. Fernando Carillo), 20.30 La mia seconda madre (i. Daniela Castro)
22.30	Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear)
23.30	Nedeljski koncert: Ouattro danze in Rundadinel-la(Carlo Orff, Filharmonični orkester Scale, dir. Lorin Maazel)
0.20 Nanizanki: Spenser, 1.30 Lou Grant
2.30	Nočni spored
|	RAI 3	|
8.15	Potni list za Evropo
9.00	Drobci
9.25	IP v smučanju: moški slalom, 1. tek
10.30	Koncert: Uto Ughi in Beethovnove sonate
11.00	Šport: veslanje, 11.45 atletika londonski maraton,
13.00	moški slalom, 2. tek
-13.00 Aktualno: U.S.A. e getta
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Film: II bacio perverso (dram., ZDA 1964)
16.00	Variete: Girone alLitalia-na (vodi Andrea Barbato)
16.30	Kolesarstvo
18.00	Aktualno: II colore del vento
18.40	Domenica gol in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Risanke: BlobCartoon
20.30	Film: Blow out (krim., ZDA 1981, r. B. De Palma, i. John Travolta)
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Aktualno: Babele
23.50	Nemi film: II ventaglio di Lady Windermere (kom.)
1.20	Filmske novosti
1.30	Variete: Fuori orario
ITALIA 1_________________
6.40	Otroški variete: Bim Bum Bam in risanke
10.15	Šport: Calciomania (vodijo Luana Colussi, Cesare Ca-deo, Maurizio Mosca)
11.30	Odprti studio
11.45	Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.45 Vodič nogometnega prvenstva (vodita Sandro Piccinini in M. Mosca)
13.30	Variete: Mai dire banzai
14.00	Odprti studio
14.30	Film: II nido dell'aquila (pust., ZDA 1983, r. Philip-pe Mora, i. Rutger Bauer, Kathleen Turner)
16.30	Šport: Domenica stadio (vodita M. Bartoletti, Sandro Piccinini)
18.15	Nanizanka: Adam 12 - Pre-giudizi (i. Martin Milner)
19.00	Odprti studio in vreme
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.30	Variete: Scherzi a parte (vodi Teo Teocoli)
22.00	Šport: Pressing (vodijo Rai-mondo Vianello, Kay San-dvik, Omar Sivori)
23.30	Variete: Mai dire gol
24.00	Studio šport 0.30 Odprti studio
1.05	Nočni spored
[~ Zt TV Slovenija 1	|
9.40	Otroška matineja: Živ Žav, 10.35 Superbabica
11.00	Za spomin
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.10	Ljudje in zemlja
12.40	Domači ansambli
14.05	Film: Priča (krim., ZDA 1985, i. Harrison Ford)
15.55	Napovednik
16.00	Nad.: Kapitan James Cook (i. Keith Mitchell)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Film: Paulinini podvigi (kom., ZDA 1947, i. Betty Hutton)
18.40	TV Mernik
19.00	Risanka in Napovednik
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme in šport
19.55	Zrcalo tedna
20.30	Zdravo
21.35	Dok. oddaja: Festivali daljnega vzhoda - Barve Radžastana
22.25	Dnevnik, vreme in šport
22.45	Napovednik
22.50	Sova, vmes nanizanka Ko se vname star panj in nad. Anno Domini (1. del)
0.10 Video strani
ODEON___________________
13.00	Risanke
13.30	Nan.: Nero Wolfe, 14.30 Lo sceriffo del Sud
15.30	Nedelja s Happy End
16.15	Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli, i. Toto, Isa Barzizza)
18.00	Nanizanka: Navy«
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Due donne speciali (dram., 1987, r. Fiedler Cook, i. Tracy Pollan)
22.15	Film: Soffici letti... dure battaglie (kom., 1973, i. Peter Sellers)
8.00	Risanke
8.30	Nanizanka: Batman
9.30	Dok.: Prijateljska narava
10.00	Risanke in nanizanke
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Film: Come rubammo la bomba atomica (kom., It. 1967, r. Lucio Fulci)
14.15	Glasba: Tears for Fears
15.00	Variete: Qui si gioca
15.30	Kolesarstvo: Pariz
18.15	Film: A tutto gas (kom., ZDA 1968, r. Norman Tau-rog, i. Elvis Presley)
TV Koper
13.00	Nadaljevanki: Rayanovi,
13.20	Amandoti
14.00	Film: Nepremagljivi meč (pust., Jap 1956)
15.15	Nan.: SOS Posebna enota
16.00	Otroški program
16.40	Aktualnosti: Agora
18.20	Aktualno: Meridiani
19.00	TV Dnevnik - Vsedanes
19.25	Nadadaljevanki
20.30	Film: Večno tvoja (kom., ZDA 1970, i. Dean Butler)
22.10	Žrebanje lota in dnevnik
22.25	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
23.15	Zgodovina pop glasbe
f TV Slovenija 2
15.45	Sova, vmes nan. Murphy Brown in Poirot Agathe Christie
17.10	Naša pesem 92
18.40	Športno popoldne
19.30	TV dnevnik Sarajevo
20.00	Videogodba
20.30	Dok.: Galaktična odiseja
21.15	Nanizanka: Dekalog
21.10	Športni pregled
22.40	Opera: Prava strahovitost (J. Haydn)
0.30 Yutel
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Šport: Golagoal (vodita Alba Parietti, Jose Altafini)
22.30	Ladies & Gentlemen
23.15	Jadranje: America's Cup
0.30 Film: Stesso mare stessa spiaggia (kom., It. 1983, i. Margareth Chaplin)
2.00	Aktualno: CNN News
_____i cLEFHHILI_____________
8.00	Telefriuli non stop
13.00	Športne napovedi
13.30	Variete: Serade furlane, vmes športne vesti
16.15	Rubrika: Občina
19.00	Športne vesti
20.30	Aktualno: Biz
21.30	Nanizanka
22.00	Nad.: White Florence
22.30	Športne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Jutranji koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu;
9.45	Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Velik križ (r. Adrijan Rustja, 5. del); 10.35 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Narodnostni trenutek Slovencev;
12.30	Evergreeni; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret Verča in Kobala: Bonjour Triestesse; 14.40 Potpuri;
15.30	Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 MPZ C. Silič in ŽPZ Postojna;
19.45	Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam - Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Kmetijski in zdravstveni nasveti; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 17.00 International mušic news; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.45	Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd - Horoskop; 7.30 Nedeljske pesmi;
8.00	Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna;
9.00	V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna - Nedelja v gledališču; 10.40 Družinski svet; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
is
.


n rai i_____________________]
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Dnevnik in Gospodarstvo
10.15	Aktualno: Ci vediamo
11.00	Kratke vesti iz Milana
11.05	Aktualno: Ci vediamo
12.00	Nan.: Guglielmo Tell
12.30	Dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora in giallo
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Mladinski variete: Big!
14.30	Otroška oddaja
15.00	Variete: Big! (2. del)
16.15	Nogomet v 5-ih: Italija-Belgija (SP)
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Vuoi vincere?
18.40	Dok.: Kvarkov svet
19.35	Aktualno: Una storia
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: Pretty woman (kom., ZDA 1990, r. Garry Marshall, i. Richard G ere, Ju-lia Roberts)
22.45	Dnevnik in Emporion
23.15	Aktualno: II supplemento - Kako nastane časopis)
0.10 Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti 0.40 Rubrika opolnoči
1.10	Nočni spored
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.00	Dok.: Don Milani
10.00	Rubrika o protestantizmu
10.30	Film: Difendo mia figlia (dram., ZDA 1947)
11.35	Segreti per voi
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: Fatti vostri
13.00	Dnevnik
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Segreti per voi
13.50	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara
15.35	Aktualno: Rubriki kronike v živo, Tua - o lepoti
17.00	TG - Diogenes
17.25	Kratke vesti iz Milana
17.30	Aktualno: RAI 2 za vas
17.55	Rock cafe in šport
18.20	Nanizanka: Un giustiziere a New York
19.10	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Molitev Matere Tereze
20.30	Nan.: L'ispettore Derrick
21.35	Aktualno: Mixer
23.15	TG 2 - Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Glasba: Rossini - Ne samo »crescendo«, Otello
rai 3_______________
11.00	Kolesarstvo
11.30	Nogomet: II cammino della nazionale militare
12.00	Krožek ob 12
12.05	Kratke vesti
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: II far da s6, 15.15 I viaggi del San Michele
15.45	Športno popoldne: nogomet C in B lige, 17.00 deželni nogomet
17.45	Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj
18.05	Dok. oddaja: Geo
18.45	Rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Blob
20.20	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Šport: Ponedeljkov proces
22.30	Dnevnik - ob 22.30
22.45	Variete: Aspettando Gril-lo e Mina (vodita Arnaldo Bagnasco, Toni Garrani(
0.10 Aktualno: o filmu Alam-brado
0.30 Dnevnik in vreme
0.55 Variete: Fuori orario
\	TV Slovenija 1
9.00	Spored za otroke: gled. igre Užaljeni medvedek
10.00	Nad.: Bertinijevi
10.45	TV Mernik
11.00	Forum (pon.)
11.20	Utrip (pon.)
11.40	Zrcalo tedna (pon.)
12.00	Poročila
15.35	Napovednik
15.40	Klavirski koncert
16.15	Dobrodošli
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: Radovedni Taček - Črka, 17.25 Jelenček, 17.55 Muro v živalskem vrtu
18.10	Obzorja duha
18.45	Dok.: Boj za obstanek
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.00	Žarišče
20.30	Nan.: Politik novega kova
21.00	Dosje politične policije
21.40	Dok. drama: Glas
22.40	Dnevnik, vreme in šport
23.05	Napovednik
23.10	Sova, vmes nadaljevanka Anno Domini in nanizanka Zvezdne steze
0.50 Video strani
TV Koper
13.00	Nadaljevanki: Rayanovi,
13.20	Amandoti
14.00	Film: Večno tvoja
15.35	Dedkove pripovedke
16.00	TV Novice - Oresedici
16.10	Otroški spored, vmes nan. SOS posebna enota
17.00	Zgodovina pop glasbe
17.30	Nan.: Nenavadni policaj
18.00	Slovenska kronika
18.10	Šport in TV Dnevnik
19.25	Nadaljevanki
20.30	Športni ponedeljek
22.00	TV Dnevnik Vsedanes
22.10	Nan.: Dolina resja
23.00	Nanizanka
f TV Slovenija 2
15.20	Oči kritike
16.10	Sova, vmes nan.
17.30	Šport: DP v judu
18.00	Regionalni programi
18.10	Festivali daljnega vzhoda
19.00	Videošpon
19.30	TV dnevnik Koper
20.00	Nan.: Pujsovi dosjeji
20.30	Gospodarska oddaja
21.30	Film: Številka 17 (VB 1932 r. A. Hitchcock)
22.30	Umetniški program
23.00	Yutel
CANALE 5
7.00	Aktualno: Na prvi strani 8-30 Nanizanka: I cingue del guinto piano
9-00 Aktualno: II mondo del bebe (vodi A. Vianini)
9-30 Film: Francesco d'Assisi (biog., 1961, r. Michael Cruiz, i. B. Dillman)
J1.50 Kviz: II pranzo e servito
12.40	Aktualno: Affari di fami-glia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
8.00	Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), „	19.00 La mota della fortuna
40.00	Dnevnik TG 5
on 5 Variete: Striscia la notizia 0-40 Film: Bomber (kom., It. 1982, r. Michele Lupo, i. ~	Bud Spencer, Jerry Cala)
42.45	Nanizanka: Časa Vianello
-	- II restauro
3.15 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1-45 Striscia la notizia 2.05 Programi non stop
RETE4___________________
7.55	Dober dan, prijateljica
8.00	Nad.: Cosi gira il mondo,
8.25	La mia piccola solitu-dine, 9.00 La valle dei pini,
9.30	Una donna in vendita,
10.00	General Hospital
10.30	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.35	Nadaljevanka: Marcellina
12.10	Otroški variete: Ciao Cjao
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomeriggio
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Vendetta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini, 16.10 Tu sei il mio destino, 16.50 Cristal, 17,20 Febbre damore
17.50	TG 4 vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.30	Kviz: 11 gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain,
19.50	Primavera
20.30	Nadaljevanka: La donna del mistero 2
22.30	Film: L'avventura del Po-seidon (drdam., ZDA 1972, r. Ronald Neame, i. Shelley VVinters, Gene Hackman)
1.00	Nanizanki: Spenser, 2.00 Lou Grant
2.50	Nočni spored
ITALIA 1
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky -Attenti al ladro, 9.30 Chips - Concorso di eleganza,
10.30	Magnum P.I.- Gli echi della mente
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Variete: Mai dire gol
15.00	Nanizanke: Supercar - Il ri-torno di Goliath, 16.00 Pa-radise - La miniera della discordia, 17.00 A-Team -Dov e il mostro?, 18.00 MacGyver - Sogno o real ta
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei 9
20.30	Film: L'implacabile (fant., ZDA 1987, r. P.M. Glaser, i. Arnold Schvvarzenegger, M. Conchita Alonso)
22.30	Varieteja: L'araba fenice,
23.30	Mai dire TV
24.00	Nan.: Troppo forte 0.30 Odprti studio
0.50 Studio šport in vremenska napoved
1.05	Programi non stop
ODEON_________________
13.00	Risanke
15.45	Nad.: Happy end
16.15	Film: Lucia di Lammermo-or (glas., It. 1946)
18.00	Nad.: Veronica
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Eguipaggio tutto matto
20.30	Film: Ricominciare ad amarsi ancora (kom., ZDA 1980, i. Elliott Gould)
22.30	Film: E' meraviglioso esse-re giovani (kom., 1956, r. Cyril Frankel, i. J. Mills)
23.45	Aktualno: Reportaža
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini delLArizona
10.00	Nad.: Fiori di bosco, 11.00 Vite rubate
11.45	Variete: Kosilo z VVilmo
12.30	Nanizanka: GetSmart
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Arniči mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV
17.35	Film: Il viaggio della May-flower (pust., ZDA 1979, r. George Schaefer)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Storia di ragazzi e ra-gazze (kom., It. 1989, r. Pupi Avati, i. Alessandro Haber)
22.20	Rubrika o motorjih: Crono
23.10	Vesti: TMC News
23.30	Film: Adorabile canaglia
1.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI______________
11.15	Telefriuli non stop
16.00	Kratke vesti
17.00	Ena rastlina na dan
17.30	Nad.: VVhite Florence
18.05	Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Rubrika o obrtništvu
20.00	Nan.: Adorabili creature
20.30	Film: La leggenda di Robin Hood (pust., ZDA 1938)
22.15	Vivere senza stress
22.45	Nočne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 8.40 Orkestri; 9.00 Evergreeni; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Roman: Oblomov (25. del); 11.50 Melodije; 12.00 Nikoli ni pozno za učenje; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Dekliški zbor Alenka; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček;
14.30	Zvočne kulise; 15.00 Popuri; 15.30 Strmeče uho; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: pianistka Katja Milič; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Živeti je naša usoda; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
3.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.30 Dnevnikov odmev; 9.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna;
17.00	Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Modri val; 11.00 V podaljšku; 12.00 Souvenir D'Italy; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 7.00 Horoskop; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 RK o aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.40 Kantavtorji;
18.00	Spomin iz Italije; 18.45 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 29.30 Operni odri.
V upravnem svetu že razmišljajo o gradnji novega sedeža
Sovodenjska posojilnica je lani povečala dobiček za 38 odstotkov
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah je lansko poslovanje zaključila povsem pozitivno s 585 milijoni čistega dobička. Povišek v primerjavi z letom prej znaša 163 milijonov oz. 38,6%. Tudi drugi podatki, ki jih je na občnem zboru v petek navedel predsednik upravnega sveta Miro Hmeljak so zadovoljivi. Vloge so se povečale na 20,5 milijard lir ( + 14%), posojila na 8.676 milijonov ( + 13%), premoženje posojilnice pa na 1.952 milijonov ( + 26%). Če ne upoštevamo postavk v izterjevalnem postopku, je porast posojil kar 18%, razmerje posojila-vloge pa dosega 41%.
Največji delež v porastu dobička, ki so ga skoraj v celoti namenili v rezervne sklade, predstavlja skoraj 25-odstotni porast obresti na posojila. Povečali so se tudi dohodki od obresti na vrednostnih papirjih in kar za trikrat dobiček pri trgovanju obveznic. Med stroški so pasivne obresti znašale 1.260 milijonov, stroški za osebje 459 mil. (povišek je 26-odstoten zaradi porasta plač in namestitve ene nove delovne moči), splošni upravni stroški pa 391 milijonov.
Kljub krizi, ki jo doživlja naše obmejno gospodarstvo, je naglasil Hmeljak, je posojilnica zmanjšanje operativnosti domačih gospodarstvenikov nadoknadila s pove-
čanjem dejavnosti v goriški občini, kjer lahko posluje od oktobra 1990. Težnja zavoda je, da bi okrepil svojo prisotnost na področju, kjer že deluje. Zato upravni svet razmišlja o novem sedežu in novih delovnih močeh.
Predsednik nadzornega odbora dr. Bukovec je ocenil, da doseženi rezultati izpričujejo učinkovitost posojilnice, ravnatelj Deželne zveze posojilnic dr. Bastianutto pa je označil poslovanje sovodenjskega zavoda kot briljantno.
V razpravi so nekateri člani predlagali, naj bi raje kot gradnjo novega sedeža privilegirali odpr-
tje podružnice v Štandrežu, za kar pa bo morala posojilnica še nekoliko povečati svoje premoženje.
Do presenečenja je prišlo pri volitvah upraviteljev, kjer ni prodrla predlagana kandidatura Marka Čaudka v upravni svet. Za predsednika je bil potrjen Hmeljak, z njim pa bodo v upravnem svetu še Bogdan Biutkovič, Lucijan Černič, Leopold Devetak, Bernard Florenin, Čiril Juren in Martin Pelicon. Predsednik nadzornikov bo Štefan Bukovec.
Na sliki (foto Marinčič) člani na občnem zboru sovodenjske posojilnice
V knjižnici v Ronkah je na pobudo KD Jadro razstavljalo 6 likovnikov
Kulturno društvo Jadro v Ronkah je v zadnjem času razgibalo kulturno življenje med našimi rojaki z raznimi pobudami pa priteguje pozornost in zanimanje tudi večinskega dela prebivalstva. Zadnja odmevnejša pobuda je skupinska razstava šestih likovnikov, ki so jo pripravili konec marca v občinski knjižnici v Ronkah. Po besedah predsednika društva sodeč, bo v prihodnjih mesecih še nekaj podobnih prireditev, saj so ob pripravi prve razstave ugotovili, da je na Laškem še nekaj umetnikov, ki jih tokrat niso utegnili vključiti. Naj kot zanimivost zabeležimo ugotovitev, da so bili umetniki in umetnice, enakopravno zastopani na razstavi 3:3. Precej raznoliki pa so bili
predstavljeni načini in tehnike umetniškega izražanja in tudi starost razstavljalcev. Obiskovalci so si na razstavi lahko ogledali dela Patrizie Devide, Sonje Visin-tin, Sonje Meterc, Staneta Meter-ca, Armanda Lakoviča in Oskarja Beccie.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - Tajništvo Gorica sporoča, da se ne pridružuje stavki vsedržavnih šolskih sindikatov v sredo, 15. t.m., četudi soglaša z zahtevami stavkajočih, ker ocenjuje, da ta oblika boja ni dovolj učinkovita. Sindikat vsekakor prepušča članom izbiro.
Planinsko-kulturni izlet na Goče
Planinsko društvo ohranja tradicijo izletov na velikonočni ponedeljek. 20. t.m. vabi na planinsko-kulturni izlet na Goče. Kraj je znan po edinstveni arhitekturi, ki jo skušajo ohraniti z obnavljanjem stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Goče so znane po dobri kapljici in značilnih jedeh, zanimiva pa je tudi bližnja okolica. Društvo bo poskrbelo za voden izlet, pokušnjo vin in specialitet. Prijave in informacije v trgovini Bavcon nepreklicno do srede, 15. t.m. Samo kdor namerava na pokušnjo vin in specialitet (število je omejeno) vplača ob vpisu določen znesek. Sicer pa društvo priporoča, naj si udeleženci obložijo nahrbtnike z velikonočnimi dobrotami. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod s Korna ob 8. uri. Prijetne hoje bo približno štiri ure, v slučaju kislega vremena pa se program ustrezno prilagodi.
Brošura o žrtvah druge svetovne vojne na Goriškem
V okviru proslav obletnice osvoboditve izpod nacifašizma bo jutri z začetkom ob 10.30 v sejni dvorani goriškega pokrajinskega sveta predstavitev publikacije o žrtvah druge svetovne vojne na Goriškem »L'inammissibile costo della guerra. Caduti, dispersi e vittime civili delllsontino nella seconda guerra mondiale«, ki jo je izdala goriška ANPI-VZPI v sodelovanju s Furlanskim inštitutom za osvobodilno gibanje.
PHILIPS NA6LUŠN0ST
Novo dimenzijo
Miniaturne akustične proteze
Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0481) 46983
Slovenska konzulta podpira pobudo za obeležje puntarjem na Travniku
Postavitev obeležja tolminskim puntarjem na Travniku, pomanjkanje prevajalca za slovenščino na občini in težave v slovenskem šolskem centru so bile glavne teme prvega rednega sestanka Konzulte za slovenska vprašanja pri goriški občini, ki jo je vodil predsednik Albin Sirk. Seji sta na povabilo konzulte prisostvovala tudi občinska svetovalca Bernard Špacapan (SSk) in Ivan Bratina (DSL).
Konzulta je povsem podprla pobudo odbora za postavitev štirije-zičnega obeležja puntarjem. Ob ugotovitvi, da sta s tem v zvezi občinska komisija za toponomasti-ko in občinski odbor zavzela od-
klonilno stališče, so člani naslovili občinski upravi in svetovalskim skupinam poziv, naj se dovoli postavitev plošče. Med drugim ugotavljajo, da gre za pobudo zasebnega odbora, ki je že dobil vsa potrebna dovoljenja pristojnih organov, občina pa je s zavrnitvijo pobude pravzaprav prekoračila svoje pristojnosti, saj za postavljanje plošč po predpisih ni potrebno dovoljenje občinske uprave.
S tem v zvezi gre omeniti, da bo o zadevi govor tudi na jutrišnji seji občinskega sveta (seja bo ob 17. uri), kjer je načelnik DSL Bu-solini predlagal resolucijo v prid postavitvi obeležja.
Glede prevajalca so člani konzulte ugotovili, da občina ne raz-
Našli truplo pogrešanega Toffula
Izginotje 37-letnega Luigija Toffula iz Medeje ni več skrivnost. V noči na soboto je okrog 1. ure ponoči namreč policijski agent našel njegovo truplo v zakotnem kraju pri Bračanu v krminski občini. Bilo je v avtomobilu tipo, ki je bil last Toffula, ustavljenem na neki stranski poti. Moški si je očitno v trenutku obupa vzel življenje, in sicer tako, da je z gumijasto cevjo napeljal izpušne pline v kabino avtomobila. Tofful je bil šofer deželne uprave, odkar mu je umrla žena pred 3 leti, pa je pogosto imel duševne težave. Domači so ga pogrešali od 3. aprila, nekaj upanja, da ga bodo našli živega, pa so jim vlila nekatera pričevanja po petkovi televizijski oddaji RAI3 »Chi l'ha visto?«, ki pa so očitno bila zmotna.
polaga s funkcionarjem, ki bi bil zaposlen kot prevajalec. To mesto je sicer nekoč bilo v organiku, zato konzulta zahteva, naj se ga ponovno uvede in zaposli osebo z znanjem slovenščine, tako za potrebe same konzulte kot tudi občinske uprave v stikih s Slovenijo.
Precejšnjo pozornost so nato posvetili problemom v šolskem centru, ki še vedno ni dograjen. Dela že dalj časa stojijo zaradi težav podjetja, ki jih izvaja. Konzulta je zato pozvala upravo, naj čimprej poišče rešitev za ureditev telovadnice in avditorija, zunanjosti centra, za nabavo primerne opreme in potrebščin. Občina naj tudi poišče dogovor s Pokrajino za namestitev slovenske sekcije ITI in glede dolga za zemljišče, ki je bilo last Pokrajine.
■ Odbor Anti-Scarano se je razpustil, ker je dosegel svoj cilj. V sporočilu za tisk tudi piše, da bodo odbor »nemudoma obnovili, če bi se Scarano spustil v kako novo volilno pustolovščino«. V zapuščini odbora so lepaki (tisti sporni proti bivšemu županu). Interesenti jih lahko dobijo v zameno za prostovoljni prispevek na sedežu Zelene liste v Ul. Formica 3 v večernih urah.
SKD HRAST vabi
v ponedeljek, 20., in nedeljo, 26. aprila, v DOBERDOB na tradicionalni
PRAZNIK POMLADI
Ponedeljek, 20. aprila
13.00: otvoritev praznika 13.30: otvoritev razstave ANDOS 15.00: ex-tempore za vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo 17.30: Folklorna skupina iz Škofje Loke
Sledi ples ob zvokih ansambla ROBERT ZUPAN
Nedelja, 26. aprila
13.00: otvoritev praznika 17.30: godba na pihala KRAS iz Doberdoba
19.00: ples ob zvokih ansambla LOJZE FURLAN
Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kapljico. Na ogled bo tudi razstava.
Sovodnje (Gorica)	Tel. (0481) 882005 - 882488
KRAŠKE SPECIALITETE IN DOBRA VINA IZ NAŠE DEŽELE VOŠČI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada od 29. marca do 11. aprila:
Rodili so se: Carlo Bregant, Ambra Di Marco, Thomas Cabass, Beatrice Demori, Alessia Valente, Paolo Sossou, Simone Sossou, Ilaria Passon, Giorgia Moro, Kristian Scolz, Rudy Gratton, Agnese Stafuzza, Elisa Gallo, Giulia Brumat, E lisa Pecorari, Michele Kenda in Massimili-ano Lenhardt.
Umrli so: 54-letna Laura. Culiatti Fava-ro, 65-letna Anna Beltrami Silvano, 82-letna Jožica Lukman, 76-letna Antonia Pieri, 79-Tarcisia Corbatto, 65-letna Filo-mena Brizzi vd. Rubino, 45-letna Anna Maria De Golli De Natale, 78-letna Angela Jarc, 59-letna Maria Giuriato Florit, 81-letna Anna Piciulin Salateo, 83-letna Tereza Miklus vd. Sostersic, 71-letna Margherita Piciulin Corsi, 87-letna Orne-lia Cleva vd. Gonano, 69-letna Natalia Miani, 62-letni Jožef Stekar, 65-letni Val-demaro Odorico, 72-letna Adele Turra vd. Bertossi, 79-letna Mercede Sgubin, 66-letna Bruna Ierman, 86-letni Ezio Sa-vio, 84-letna Amalia Demdich vd. Miz-zan, 83-letna Argia Trevisan, 71-letni Er-manno Pecorari, 72-letna Olga Longhini Copello, 75-letna Elvira Marassi vd. Mi-lanese, 82-letna Rosa Menduni vd. Pizzi, 88-letni Piero Boschin, 65-letni Oscar Pe-rin, 67-letni Lino Rossi, 80-letna Bernardina Gioitti, 60-letna Argia Mazzolini Mocchiutti, 82-letni Virgilio Budai, 64-letna Clelia Tofful Grion, 93-letna Luigia Gerbec vd. Coletti, 85-letni Eterno Bres-san, 80-letni Luigi Scarabotti in 74-letni Guido Menon.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
v torek, 14. t.m., zaprta.
kino
Gorica
VITTORIA 17.00-22.00 »Ombre e neb-bia«. Režija Woody Allen.
CORSO 14.30-22.00 »Hook capitan unci-no«. D. Hofmann in J. Roberts.
VERDI 15.15-22.00 »II silenzio degli inno-centi«.
Tržič
COMUNALE 16.00-22.00 »Tutte le matti-ne del mondo«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Billy Bathgate«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute - Ul. Cosulich 117 - tel. 711315.
__________pogrebi____________
Jutri ob 8.30 Guido Menon iz splošne bolnice v cerkev na Rojcah in nato na glavno pokopališče v Gorici.
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse bralce, ki so se prijavili za izleta na Sardinijo in po Sloveniji prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine
v četrtek, 16. t. m.
od 8.30 do 13. ure na upravi Primorskega dnevnika, Drevored 24. maggio 1.
■	Pokrajinski urad za civilno motorizacijo obvešča, da bo od 13. t. m. deloval izključno na svojem novem sedežu pri mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba. Uradi bodo za javnost odprti vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure, tehnične preglede pa bodo praviloma opravljali ob torkih in četrtkih z začetkom ob 8.30.
■	Trgovine v Gorici bodo danes lahko redno odprte. Zaradi bližajočih se velikonočnih praznikov namreč ta teden odpade obvezna zapora tako danes kot v sredo popoldne za jestvinske trgovine.
■	Včeraj okrog 16. ure se je v
središču Gradišča pripetila nenavadna prometna nesreča. 24-letni motociklist Carlo Primosic, stanujoč v Ul. Lunga 19 v Gorici, je podrl pešakinjo in se prevrnil na mizice pred barom v Ul. Carducci. Pri tem si je nalomil desno ramo, zaradi česar se bo moral zdraviti predvidoma mesec dni. Boljše se je izmazala pešakinja, 21-letna Barbara Trevisan iz Ul. degli Eroi v Gradišču: pretegnila si je vrat in dobila več udarcev, zaradi česar se bo morala zdraviti 15 dni.
ZAHVALA
Dne 2. t.m. nas je zapustila naša ljubljena mama, nona in sestra
Marija Drufovka, vd. Gravner
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Gorica, Videm, 12. aprila 1992
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete
Slave Pisk
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoči svakinji in nečaki z družino
Sovodnje, 12. aprila 1992
Metan bodo vaščani predvidoma dobili čez leto dni
V torek v Doberdobu začetek del za postavitev plinskega omrežja
Na koncertu glasbenega centra Emil Komel
Duo sester Lipovšek igra v Katoliškem domu
V Doberdobu bodo že pojutrišnjem začeli z deli za napeljavo plinskega omrežja, ki naj bi od prihodnjega leta zagotovljalo vasi dobavo metana. Predvčerajšnjim je bil na doberdobskem županstvu zadnji operativni sestanek med upravitelji in tehniki, ki bodo uresničili to vsekakor pričakovano pridobitev za slovensko občino. Z županom Mariom Lavrenčičem in podžupanom Legišo so se sestanka udeležili predsednica konzorcija CAPO Sandra Calliga-ris, ravnatelj konzorcija inž. Cata-no, načrtovalec metanskega omrežja v Doberdobu in vodja del inž. Ronchi ter lastnik podjetja, ki bo izvajalo dela, Masiero.
Pridobitev metana za Doberdob je povezana z napeljavo novega metanovoda družbe SNAM, s katero so se svojčas občinski upravitelji dogovorili, da bo na lastne stroške poskrbela za napeljavo dovodne cevi do Doberdoba. Naknadno se je uprava dogovorila z vodstvom konzorcija Cafo, da bo ta ustanova izvedla dela za napeljavo plinskega omrežja po vasi. Z investicijo okrog 600 milijonov lir bodo tako metan napeljali po skoraj vseh ulicah v Doberdobu. Izostale bodo le nekatere manj naseljene ulice, za katere bodo skušali poskrbeti naknadno.
Z deli bodo kot rečeno začeli v torek. Predvidoma naj bi novo omrežje bilo nared v roku 300 dni. Občina bo pravočasno obvestila občane, kaj naj naredijo za priključitev k omrežju, za kar bodo predvidoma imeli dva meseca časa po koncu del. V tem roku bodo priključke dobili po ugodni ceni.
Metanizacija bo zaenkrat zajela le vas Doberdob. Občinski upravitelji pa že razmišljajo, kako naj bi zagotovili metan tudi drugim za-
selkom. V okviru vladnega odloka o krajevnih financah, ki pa ga mora še odobriti parlament, je nekaj sredstev v ta namen. Treba bo preveriti možnosti, ali bo mogoče s sredstvi iz tega vira dopolniti omrežje v Doberdobu in ga morebiti razširiti še na Jamlje in Poljane. Zaenkrat gre le za možnost, pravi župan Lavrenčič, občinska uprava pa si prizadeva, da bi to možnost uresničila.
Na sliki (foto Marinčič) petkovo srečanje na doberdobskem županstvu
Za ljubitelje glasbe se danes obeta lepo doživetje. V Katoliškem domu bosta ob 17. uri nastopili mladi slovenski glasbenici Tatjana in Nataša Lipovšek. Obe sta se rodili v Londonu, glasbeno pa sta se izobrazili v Veliki Britaniji in v Sloveniji, prva v igranju violine, druga pa v igranju klavirja. Obe sta se medtem že lepo uveljavili v evropskem glasbenem svetu, bodisi kot solistki bodisi v raznih komornih zasedbah. Tatjana je prejela več nagrad in priznanj na tekmovanjih v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji ter v Nemčiji; podobno tudi Nataša, ki je povrh požela več uspehov v rodni Veliki Britaniji. Sestri Lipovšek pogosto nastopata skupaj. Zdaj sta na svoji prvi turneji po Sloveniji.
Za današnji koncert sta mladi glasbenici izbrali dokaj zahteven repertoar. Izvedli bosta Mozartovo sonato za violino in klavir v D duru KV 306, Beethovnovo sonato za violino in klavir v G duru op. .30 št. 3, Schubertov impromptu v Ges duru op. 90, Chopinovo etudo v a molu op 25 št. 11, Srebotnjako-ve slovenske ljudske plese za violino in klavir in Ravelovo Tziga-ne za violino in klavir.
Na slikah: Nataša (zgoraj) in Tatjana Lipovšek
Nocoj v občinski telovadnici v Doberodobu na pobudo KD Kras
Tudi nastop vrhunskega para na zaključku plesnega tečaja
_____________ pismo uredništvu_____________________
Dijaki slovenskega šolskega centra pisali županu: Zagotovite nam osnovne pogoje za nemoten pouk
V prostorih bivše osnovne šole na Palkišču je bilo v minulih nekaj mesecih zares živo. KD Kras - Ddl/Poljane je namreč organiziralo plesni tečaj, ki se ga je udeležilo presenetljivo veliko mladih. Dol postaja neke vrste plesno središče na Goriškem, saj to je že četrto leto, ko v tem kraju prirejajo plesne tečaje. Udeležencev je bilo letos okrog 80, ki so se prvih plesnih korakov prišli učit iz vseh krajev Goriške. Celo s Tržaškega jih je bilo nekaj. Plesne korake, od valčka pa do latinskoameriških ritmov, jih je učil priznani učitelj Boris Rebula iz Nove Gorice.
Ta teden se tečaj zaključi. Udeleženci bodo pridobljeno znanje prikazali na zaključni prireditvi danes ob 19.30 v občinski telovadnici v Doberdobu. Gost večera bo priznani plesni par, ki ga sestavljata Gregor Rebula in Jasna Lazar iz Nove Gorice. Čeprav gre za mlada plesalca, sta Gregor in Jasna že dobro uveljavljena na mednarodni plesni sceni. Pred kakim tednom sta postala prvaka Slovenije, oktobra lani pa sta uspešno sodelovala na svetovnem prvenstvu v Londonu. Zasedla sta tretje mesto v latinskoameriških plesih, medtem ko sta v standardnih plesih bila četrta.
VP
Poučna ekskurzija kuharjev Sdzpi
kij učili na kmetiji pri Kebrovih, kjer so si ogledali klet in stroje. Po prigrizku so se dijaki prisrčno zahvalili in poslovili od gostiteljev, saj je bila ekskurzija poučna in je gotovo prispevala k oblikovanju njihove bodoče poklicne usmeritve.
Dijaki 2. letnika tečaja SDZPI za kuharje iz Gorice so te dni šli v spremstvu ravnateljice in profesorjev na didaktično ekskurzijo v znano gostišče na Subidi pri Krminu. Sprejel jih je lastnik, Joško Sirk, ki je predstavil zgodovino svoje gostilne in njen razvoj do današnjih dni. Po krajšem ogledu kuhinje so se dijaki sprehodili po posestvu in si ogledali konjušnico, "oštarijo", bazen, teniško igrišče in zeleno okolico, z zanimanjem pa so tudi pogledali v klet, kjer ima Sirk najrazličnejša vina. Pri ponovnem postanku v kuhinji so dijakom mladi kuharji Prikazali praktično pripravo nekaterih jedi, ki jih gostilna nudi svojim gostom. Sledil je ogled in razlaga o uporabi najmodernejših gospodinjcih strojev in pripomočkov, s kate-rimi gostilna razpolaga. Obisk so za-
Spošt. uredništvu Primorskega dnevnika Dijaki slovenskega . šolskega centra obveščamo javnost, da smo v soboto 4. aprila organizirali stavko, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo ob neprimernih šolskih pogojih v novih prostorih. Minilo je skoraj šolsko leto, toda kljub vsem obljubam še vedno čakamo na dokončno dograditev centra. Nimamo telovadnice, večjega prostora ža zbiranje, laboratorijev, varnostnih naprav - zaradi tega so neznanci že trikrat vlomili v šolo in odnesli precejšnje vsote denarja - in nerešen je tudi problem knjižnic. Ali so naše zahteve res tako težko uresničljive? Saj so osnovni pogoj za normalno šolsko delo.
S stavko se pridružujemo protestu, ki so ga naši profesorji izrazili na zadnjem sindikalnem zborovanju.
S pismom želimo opozoriti vse tiste, ki naj bi bili odgovorni za dokončanje naše šole.
Upamo, da nismo zaman stavkali in da se bo kaj spremenilo.
Dijaki slovenskih višjih šol
V objavo smo prejeli tudi pismo, ki so ga dijaki pisali goriškemu županu:
Spošt. gospod župan,
pišemo Vam dijaki slovenskih višjih šol.
Izteka se že prvo šolsko leto, odkar smo se prese-
lili v nov šolski center, vendar so pogoji za didaktično delovanje še vedno neprimerni. Hvaležni smo Vam in vsej občinski upravi, da ste se zavzeli za zgraditev šolskega centra za vse slovenske šole in da ste po svojih močeh skušali ugoditi potrebam slovenskih dijakov. Kjub temu je struktura pomanjkljiva. Na šolskem centru ni laboratorijev za fiziko in kemijo, tako da se morajo nekateri razredi posluževati laboratorijev na bližnjem zavodu ITI. Ker knjižnica nima najnujnejše opreme (omar, miz, itd.) je dijakom onemogočen dostop do šolskih knjig. S tem je pouk literarnih predmetov bistveno okrnjen. Poleg tega nimamo še dograjene telovadnice. Dela pa v zadnjih mesecih sploh niso napredovala. Nadalje šola nima varnostnega sistema, tako da so neznanci že trikrat vlomili v šolske prostore in odnesli precejšnjo vsoto denarja. Občutiti je pomanjkanje tudi najnujnejših šolskih potrebščin.
Obračamo se na Vas, da bi naše pismo posredovali tudi občinskim svetovalcem in da bi na sejah občinskega sveta razpravljali tudi o problemih našega šolskega centra.
Zahvaljujemo se Vam vnaprej za razumevanje in za vse sklepe, ki jih boste sprejeli.
Dijaki slovenskih višjih šol
GORICA - Ul. IX AGOSTO 11
(pri avtobusni postaji)
Tel. (0481)533701
Velika izbira
rabljenih register blagajn od 299.000 lir dalje
r \ |
«««
i
MASAŽNI SALON - NOVA GORICA - Gregorčičeva, 16 - Tel. 003865/255! 3
RELAKSACIJSKE IN ZDRAVILNE /HASAŽE CELEGA TELESA ALI PCSAMEZNIEI DEECV TELESA GLEDE NA NARAVC CBCEENiA IZKLJIJČNC Z ZELIŠČNIMI PREPARATI
VOLVO 440/460. NOVOST JE V ZRAKU.
1700 Z ELEKTRONSKIM VBRIZGOM OD 102 DO 120 KM
serijsko opremljena s
KLIMATSKO NAPRAVO TRISTEZNIM KATALIZATORJEM
SERVOKRMILNIM MAHANIZMOM ELKTR1ČN1M PREMIKOM ŠIP - CENTRALIZIRANO KLJUČAVNICO
Verzije s 4 in 5 vrati od
24.400.000 lir
KLJUČI V ROKE. DAVEK IVA VKLJUČEN
VOLVO
Kakovost in varnost
li? Z3fSŠ«P'faJ2XtS2Si& CRALI PIETRO
34170 GORICA - Ul. lila Armata 180 - Tel. (0481) 21721 - 21073
V Kulturnem domu v Trstu še nekaj predstav
Jančarjeva drama Zalezujoč Godota
Vest o zaprtju Kulturnega doma v Trstu je presenetila večino obiskovalcev prireditev v tej naši osrednji dvorani, čeprav jim je bilo na očeh, da leta 1987 začeta obnovitvena dela niso napredovala, pač zaradi pomanjkanja sredstev. Manjše je bilo presenečenje med samimi gledališčniki, saj so iz sezone v sezono trepetali, kdaj se bo to zgodilo. Nekoliko nenavadno je predvsem to, da je do ukepa prišlo v trenutku, ko je SSG že izdelalo načrt za popolno obnovitev hiše, in je s tem v zvezi zaprosilo Pokrajinsko komisijo za nadzorovanje javnim prireditvam namenjenih prostorov, za sprejem. Nujna je namreč pospešena odobritev prve faze projekta, ki ga mora SSG predložiti Deželi do 22. t.m., da ne bi zapadla pravica koriščenja že odobrenih 880 milijonov po 5. členu zakona o prispevkih za naše kulturne ustanove.
Hkrati je treba poudariti, da so bila doslej opravljena najnujnejša dela s 300 milijoni posojila najetega z osebno garancijo članov izvršnega odbora. Do danes posojilo še ni bilo vrnjeno, saj gledališče ni v ta namen prejelo nikakršnih sredstev od nikogat, dolg pa je medtem z obrestmi že presegel pol milijarde lir.
Ne da bi se spuščali v nadrobnosti, naj povemo, da se je Pokrajinska komisija spodtaknila predvsem ob dejstvo, da med odrom in skladišči ter delavnicami ni železnih pregraj in torej obstaja nevarnost, da morebitni požar seže neposredno v dvorano. Ker se je gledališko vodstvo obvezalo, da bo skladišče povsem izpraznilo, takoj dozidalo pregraj e in sprejelo še nekaj drugih začasnih ukrepov, bomo v Kulturnem domu lahko videli še nekaj predstav. Tako bo prišlo v sredo do gostovanja ljubljanske Drame z igro Draga Jančarja Zalezujoč Godota v režiji Marka Sosiča. Igrajo Polde Bibič, Brane Grubar in Barbara Levstik (na sliki). Delo je bilo napovedano že v preteklosti, pa bi mu še tokrat zaprli vrata pred nosom. Zaradi pomena avtorja Draga Jančarja in uspešnosti uprizoritve, ki je bila med drugim tudi nagrajena na festivalu v Minsku, je vodstvo SSG sklenilo, da predstavo razpiše za mladinski abonma. Vabljeni pa so seveda tudi vsi drugi ljubitelji slovenske dramatike.
Pogovor z avtorjem »Črnih galebov« Aleksijem Pregarcem
»Zamikale so me zlasti vloga usoda in vpliv dr. Požarja«
Svojo letošnjo zadnjo premiero je Slovensko stalno gledališče posvetilo domačemu avtorju Aleksiju Pregarcu. Postavitev njegoveih »Črnih galebov« je krstna odrska uprizoritev te drame. Predstava je imela velik odmev. O delu samem, njegovem sporočilu in izbiri tematike smo se pogovorili z avtorjem.
Odkod odločitev, da v odrski prostor postavite prav ta zgodovinski odgodek (t.i. Ricmanjska cerkvena, verska afera)?
PREGARC: Med mojim dosedanjim dramskim snovanjem gotovo ne zasledite zgodovinske tematike in prav imate, da podvomite v mojo osebno pobudo za to delo. Sugestija je prišla pravzaprav od »baze«, to se pravi - od ljudi, vaščanov, točneje od zbiralca narodopisnega blaga iz Ricmanj, gospoda Borisa Kureta. Osebno bi sicer ne imel kaj dodati k vsemu že povedanemu o razvpitem ricmanjskem »dogodku«, vendar so me pri njem zamikale vloga, vpliv in usoda dr. Požarja; on je bil namreč vlečni voz in katalizator množičnih vzgibov, detonator ricmanjskih dogodkov.
Vendar sem dolgo okleval, predem sem sedel k pisalni mizi ali, kakor je moja navada, prehodil nič kolikokrat stanovanje podol-gem in počez. Startal sem šele potem, ko sem leta 1988 »padel« med unij ate na nekem slovaškem kolhozu ob krajinski meji. Seznanil sem se z njihovim vsakdanjikom, z njihovo miselnostjo, živel sem nekaj dni med njimi, prisostvoval njihovemu cerkvenemu obredu na veliko soboto. To je bil začarani krog negibnosti, katerega sem potem skušal spraviti v kvadraturo ricmanjskih dogodkov. Dovolj za veliko fresko pod ricmanj skimi zvezdami z mediteransko bleščavo.
Kaj lahko to delo, gledališka obravnava tega dogodka, pomeni današnjemu gledalcu - človeku?
PREGARC: »Predvsem pristop k dogodkom z druge plati. Vsi dosedanji povprečni ali pa osebno prizadeti poročevalci so obravnavali čredno obnašanje vaščanov ali množice, jaz pa sem se lotil - po svoji naravnanosti pač - kolesc in posameznih elementov te združbe, da ne bi pri tem ovrgel njeno enot-
nost stremljenj. Vendar se vsak mehanizem, ki neomejeno deluje s polno paro, četudi še tako naoljen, obrabi, zarjavi ali enostavno pokvari.
V čem je sporočilnost Črnih galebov?
PREGARC: Človeku - gledalcu sem, v današnji dobi individualističnega obnašanja, skušal prikazati paleto človekove čudi, ki je pač sestavljena iz včasih presenetljivih reakcij, tudi tedaj, ko se zdi, da povsem podreja svoje interese skupnemu hotenju, solidarnosti itd. Sporočilnost mojih »Črnih galebov« pa je tudi ob delikatnem primeru, kakršna je bila »ricmanjska afera«, del zgodovinskega perpetu-uma: ob določenem trenutku se »igra«, ki nima nekega zgodovinskega utečenega toka in njegovih zakonitosti, izniči; veliki protiigral-ci so namreč spretni mlinarji... In osamitev šibkejšega je najhujša nesreča, ki more neko skupnost doleteti.
Kako ali kaj so črni galebi? Kako in zakaj ste se odločili prav za ta naslov? Oziroma, na kaj se sklicuje?
PREGARC: Pri meni so »črni galebi« prispodoba odrinjencev, v konkretnem primeru, od lastnega ognja in od grmade, ki so jim jo postavili nasprotniki, ožgani in osmojeni poedinci. Let galeba je si-
nonim svobode in lepote; v svojo pravdo zavarovani ljudje pa so lahko samo svobodni in ponosni ljudje. Zato tak naslov.
Res pa je, da sem s tem hotel zaobjeti gibanje, ki je preplavilo naš Breg, druge obmorske kraje pri nas, kot so to bile takratne Barkov-lje ali pa Rojan ter velik del Istre in Dalmacijee. Kako naj bi lepše ponazoril povezavo med njimi, če ne prav s prispodobo galebjega rodu? Ne smemo pa pozabiti, da se zna galeb pod svojo nedolžno belino tudi zdrzniti, biti popadljiv in roparski!
Kako se predstavljajo posamezni liki: »odstopajo« od zgodovinske resnice in se v drami predstavljajo v drugačni luči ali pa ohranjajo značilnosti tedanjega vzdušja?
PREGARC: V glavnem so liki namišljeni, potrebni za mojo umetniško vizijo, vendar bi rekel, da so obenem nosilci raznih idej in gibanj, ki so se ob koncu prejšnjega stoletja kar izpodrivala. Vsak »moj« protagonist zastopa poleg (ne)go-rečnosti za slovansko vzajemnost, tudi značilnosti svojega rodu, sloja, mesta, ki ga ima v skupnosti in pa seveda okuženost, ki ga prinaša iz drugih okolij.
Izsledil sem tudi nekaj zanimivosti, ki so bile doslej nevede ali hote zamolčane, n. pr. o neoporečnosti narodne zavesti dr. Tula ali o že pregovorni nenaklonjenosti Slovencem tržaškega škofa Nagla. Prav Nagel je, recimo botroval umestitvi dr. Sedeja v Gorici in odklanjal reškega, puljskoreškega in ljubljanskega kandidata za isto mesto. Dogajalo se je to v sami konici ricmanjske pravde; zato bi morale biti sodbe o dr. Naglu nekoliko previdnejše.
Vse to je v moji drami nanizano v dveh popoldnevih leta 1903, s poudarkom na nastopu žandarjev, ki zasedajo vas in preprečijo že vprip-ravljene slavnosti v 1. delu, v 2. delu pa na tihem odhodu dr. Požarja iz Ricmanj. Oba trenutka sta v moji drami ključna pri ustvarjanju vzdušja, ki mu pričarata svojstveno obeležje.
Vprašanja postavila DAMJANA OTA
Začelo jo je izdajati pred nekaj leti ustanovljeno Furlansko arheološko društvo
V Vidmu rojstvo nove arheološke revije
Julija 1989 je bila v Vidmu ustanovljena Societa Friulana di Archeologia (SFA), ki združuje redke profesionalce in pa vse bolj številne ljubitelje arheologije v Furlaniji. Furlansko arheološko društvo je bilo ustanovljeno predvsem zato, da bi v sodelovanju z uradnimi ustanovami utrjevalo in zgoščevalo skrb za bogati kulturno zgodovinski in v teh okvirih seveda predvsem za arheološki patrimonij svoje dežele. Tu je namreč zanimanje za arheologijo iz dneva v dan večje in ta širitev interesa se izpričuje zelo jasno tudi v društvenem članstvu, ki je v dobrih dveh letih delovanja naraslo že na preko dvesto. Poglavitne naloge društva so izobraževanje članov s predavanji, strokovnimi ekskurzijami in ogledi izkopavanj, muzejev, razstav, prostovoljsko sodelovanje na izkopavanjih in pa, kar je še posebej zanimivo in za razcvet vede pomembno, obvezni tedenski obisk v laboratoriju videmskega muzeja, kjer člani društva opravljajo osnovne muzeološke posege na arheološkem gradivu, od čiščenja in lepljenja do inventarizacije in katalogizacije ter študija. Pridobljena znanja prenašajo člani društva predvsem v šole in tako razširjajo svojo bazo, predvsem pa ustvarjajo trdnejše vezi med prebivalstvom in njihovo dediščino. Sedež ima Societa v videmskem Mestnem muzeju na gradu, kjer vodi arheološke posle dr. Maurizio Buora, ki je društvu strokovna duša in je hkrati tudi urednik društvene revije.
V uvodu, s katerim pravzaprav vpeljuje revijo, urednik pojasnjuje njeno rojstvo s preprostim dejstvom, da je na svet ni spravil antagonizem ali konkurenčnost, ampak vse večji obseg arheoloških raziskovanj po Furlaniji in pa občutni porast raziskovalcev. Take množice že obstoječe revije, četudi so tudi nearheološke vedno bolj odprte tej tematiki, več ne dohajajo. Poleg tega pa vzroke za novo arheološko revijo nazorno pojasnjuje predsednik SFA Gian An-drea Cescutti, ko pravi, da najbrž vsaka
skupina ljudi, ki je združena v interesno skupnost prej ali slej začuti nujo po izpovedovanju in po pripovedovanju, kar pa lahko najbolje udejani v publikaciji, reviji, časopisu. S pisano besedo tako član članu in seveda nečlanom nič manj obelodanja svoja dejanja in dognanja, odpira probleme in z njimi začenja dialog, razpravo. Hkrati s takšnim videnjem potrebe po reviji se predsednik SFA dobro zaveda tudi kritičnosti trenutka, kakršen je rojstvo časopisa. Dobro se namreč zaveda pasti začetnega navdušenja in nevarnosti kasnejšega usihanja, čeprav ne dvomi v notranjo moč asociacije.
Prva številka društvene revije, ki nosi naslov Ouaderni Friulani di Archeologia (Anno 1, N. 1, Dec. 1991) prinaša skupek zanimivega branja, v katerem se izkazujejo razvejani interesi piscev, povečini članov SFA: D. D. Angela, I resti faunistici come indicatori climatici alla luce di uno studio recente; A. Candusio, Rinvenimenti di materiale preistorico nei pressi dell abitato di Orzano (Udine) in Strumenti in pietra levi-gata di e ta eneolitica. Osservazioni sulla tecnica di foratura delle ascemartello (soavtorica pri prvem prispevku je A. Pessi-na); M. Lavarone, Considerazioni su due reperti metallici protostorici; R. L. Aldeg-heri, Indagine metallurgica su oggetti di ferro di epoca romana rinvenuti nell area del Friuli centrale e ipotesi sulla proveni-enza della materia prima; M. De Nardi, Gli astragali: contributo alla conoscenza di un aspetto della vita guotidiana antica; G. Cassani, La ceramica delFUS 1100 della Villa di Pavia di Udine. Relazione prelimi-nare sulla rozza terracotta; M. Fasano, Ceramica deli'US 1100 della Villa di Pavia di Udine. Relazione preliminare sulla ceramica a pareti sottili; M. Buora, Una spoltura femminile presso Alnicco (Comune di Mo-ruzzo, Udine); M. Lavarone. Nota preliminare sulla ceramica grezza medievale pro-veniente dalla chiesa di S. Stefano a Palaz-
zolo dello Stella (UD); M. De Re, Note su Giovanni Gortani, archeologo e appassio-nati di numismatica, in margine al suo ar-chivio personale.
Kot je razvidno iz naštete vsebine so prispevki nastali na več načinov. Deloma so plod topografskih ogledov in pregledov, pa tudi rezultat manjših izkopavanj, zraven pa so še zanimivi izsledki eksperimentalne arheologije (vrtanje nasadnih lukenj) v kamnite enolitske sekire) ali pa izredno dragoceni podatki iz arhivov, za katere se vse bolj izkazuje, da skrivajo marsikateri arheološki podatek in so za arheologijo vse bolj pomemben in dragocen vir. Ob teh delih, ki arheološko gradivo obravnavajo neposredno, so v prvem zvezku revije objavljeni tudi rezultati naravoslovnih analiz. Tak je v našem okolju razmeroma redek prispevek R.L.Aldegherija o metalurških analizah rimskodobnih starin s področja Furlanije (rudišča in prva predelava naj bi bila v Bohinju), ali pa uvodni članek (D.D. Angella) o favnističnih ostankih kot indikatorjih klime nekega obdobja. Ta dva prispevka kažeta tudi na vse večjo prisotnost naravoslovnih ved v arheoloških razsika-vah, na vse večjo soodvisnost, na vse večjo potrebo arheologije, da se z njihovo pomočjo izvleče iz tipološko-kronoloških spon v interpretiranje življenja.
Na začetku tiskarsko še skromna revija po vsebini vsekakor veliko obeta. Pravzaprav je največji obet spretnost objav, kar pomeni hitro prenašanje informacij in hitro spoznavanje z novostmi, kar je tudi za arheologijo, čeprav ne v tolikšni meri kot za tehnična področja, pravtako zelo pomembno. Ob revijah, kot so na pr. Aguileia Nostra, Ce fastu, Atti dei Civici Musei di Trieste, Ouaderni Cividalesi, Forum Iulii in še katera njim podobna, bodo Ouaderni Friulani di Archeologia dodatno napolnjevali že dosedaj bogat in razvejan vir informacij o arheoloških dogajanjih v Furlaniji.
DRAGO SVOLJŠAK
Duo Lipovšek jutri v Peterlinovi dvorani
V okviru redne sezone Društva slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri v Peterlinovi dvorani v ulici Donizetti 3 nastopil Duo Lipovšek s samostojnim koncertom Beethovnovih, Srebotnjakovih in Ravelovih del. Duo Lipovšek sestavljata sestri Nataša in Tatjana (na sliki), vnukinji znanega komponista, sicer pa rojeni Londončanki, ki sta redno glasbeno izobrazbo dobili v Sloveniji, izpopolnjevali pa sta se v tujini in končno pristali v britanskem glavnem mestu. Nataša Lipovšek je priznana pianistka in je bila deležna številnih nagrad in priznanj, zadnjega v lanskem novembru, ko je bila nagrajena na angleškem državnem tekmovanju v Dudleyu. Tatjana je violinistka. Po diplomi v Ljubljani je študirala v Nemčiji (med drugim tudi pri Igorju Ozimu) in končno v Angliji. Tudi ona si je zaslužila že vrsto prestižnih nagrad, tako na primer lani v Baden Badnu. Sestri Lipovšek nastopata kot solistki in skupaj po vsej Evropi. Lani sta igrali tudi na londonskem solidarnostnem koncertu ob slovenski krizi. Pred dnevi sta nastopili na veliki slovenski prireditvi v Londonu, zdaj pa sta na turneji po Sloveniji, ki predstavlja njun prvi povratek v domovino po osamosvojitvi.
Sinoči v košarkarski C ligi v gosteh v Gradišču
Dragocena zmaga Jadrana TKB
V košarkarski D ligi proti Vigorju
Kontovelci uspešni
ITALA S. MARCO - JADRAN TKB
67:73 (35:42)
JADRAN TKB: Crisma 3 (0:2), Ober-dan, Čuk 6, Pregare 11 (1:2), Starc 17 (2:7), Sosič 2, Pertot, Merlin 11 (2:4), Ravbar 13 (3:6), Smotlak 8 (4:6); TRENER: Drvarič.
GRADIŠČE - Jadran je začel z običajno postavo: Čuk, Starc, Ravbar, Pregare, Smotlak. Ekipi sta igrali mož-moža obrambo in že v uvodnih minutah je bilo jasno, da bo tekma izredno napeta in izenačena. Jadran TKB je povedel za kakih 7 točk in to vodstvo
več ali manj obdržal do konca. Prav ta prednost je bila verjetno odločilna za končni izid.
Do prve menjave v vrstah naših je prišlo po desetih minutah, ko je na klop šel Alex Smotlak, na parket pa je stopil Umberto Merlin, saj so jadra-novci zašli v lažjo krizo, a na srečo so vodstvo le ubranili. V teh trenutkih je dobro igral Sandi Ravbar, tako v napadu kot v obrambi, ter polovil veliko odbitih žog. Opaziti pa je bilo, da so domačini vse bolj vsiljevali svoj ritem
igre. Jadranovci pa niso popuščali, nadaljevali so zagrizeno, u ver j eni v lastne moči. V zadnjih minutah je v igro vstopil tudi VValter Sosič. V teh trenutkih so naši v napadu igrali nekoliko bolj potrpežljivo, kar se je obrestovalo.
Drugi polčas je Jadran TKB spet začel s prvo peterko, toda Itala je kaj kmalu nadoknadila zaostanek, znova vsilila visok ritem, v obrambi pa je bila sila agresivna. Jadran se je znašel v težavah, a na srečo si je kaj kmalu opomogel, posebno po zaslugi Alexa Smotlaka, ki je dosegel važna koša in polovil veliko odbitih žog v obrambi. Zal sta okrog 26. minute Čuk in Pregare zagrešila četrto osebno napako in sta odšla na klop, njuno mesto sta prevzela Pertot in Crisma. Domačini so reagirali in nadaljevali s consko obrambo. Naši pa so le obdržali 5 točk prednosti in se v 12. minuti tudi sami odločili za obrambo 3-2. Nekaj sekund kasneje je Mauro Čuk zagrešil svojo peto osebno napako in v igro je vstopil Alex Smotlak. Grešili so eni in drugi, domači pa le niso prišli v vodstvo.
V 35. minuti je bek nasprotnikov Merlak zagrešil četrto osebno napako in pri obrambi Itale se je to nekoliko poznalo. Tekma je bila še naprej izenačena (v 38. minuti 64:66). Klavdij Starc pa je le zadel met za 3 točke, kar je verjetno tekmo odločilo: Jadran je spet imel 5 točk prednosti in tekme je bilo praktično konec, saj se je Itale lotila nervoza in ni mogla priti do koša. Zadnji dve minuti sta bili tako gola formalnost, saj se je Jadran mirno razigral in brez problemov odnesel domov točki, ki sta skoraj odločilne važnosti za prestop v višjo ligo.
KONTOVEL - VIGOR HESPERIA
88:87 (46:39)
KONTOVEL: Budin 2, Rebula 14 (7:8), Gulič 4 (2:2), Sterni 7 (1:3), Grilanc 22, Pavlica 4, Paulina 6 (2:2), Gregori 9 (1:1), Danieli, Civardi 20 (6:6).
3 TOČKE: Rebula 1, Grilanc 4.
Kontovelci so verjetno naredili odločilni korak, da si predčasno zagotovijo obstanek v ligi. Sinočnja tekma proti solidnemu nasprotniku je bila izenačena in privlačna. V prvih 30 minutah so naši skoraj vseskozi vodili (v 24. minuti je bil njihov naskok kar 18 točk). Tedaj pa so gostje začeli zaostanek nižati in v 33. minuti so celo tesno povedli (73:74). V poslednjih minutah pa so si Kontovelci z večjo odločnostjo le zagotovili končni uspeh.
Pri naših, ki so večkrat menjavali obrambo (s conske na mož-moža in obratno, še najbolj pa se je obnesla conska) gre tokrat pohvaliti prav vse, še posebno pa Grilanca, ki je bil v najbolj vročih trenutkih morda odločilen s svojim metom za tri točke. (Spadoni)
Košarkarska promocijska liga
Borovcem derbi proti Kontovelu
BOR RADENSKA - SOKOL 88:66
(37:24)
BOR RADENSKA: Samec 1 (1:2) Pecchi 17 (5:6), Debeljuh 9 (5:6), Smotlak 8 (2:2), Persi 15 (2:2), Barini 8 (8:11), Pieri 13 (4:4), Perčič 2 (2:2), Poretti 11 (7:11), Simonič 4 (0:1), TRENER: Sancin.
SOKOL: Terčon 6, Klanjšček 11 (2:4), Busan 8 (0:1), Valussi 1 (1:2), Gruden 5 (3:4), Caharija 10, Dolhar 1 (1:2), Ušaj 16 (1:2), Starc 8 (0:1), Rosa-ti. TRENER: Vatovec.
3 TOČKE: Pecchi 0:3, Debeljuh 0:2, Smotlak 0:1, Persi 1:2, Pieri 1:5, Ušaj 5, Klanjšček 1.
Sinoči so se plavi prav razigrali v slovenskem derbiju proti Sokolu, zmaga pa Borovi ekipi daje novega kisika. Domačini so igrali kot pravzaprav znajo, saj je napadalni potencial prišel do izraza tako v prvem, kot v drugem delu srečanja.
Nabrežinci so začeli nemotivirano in so se Borovi obrambi upirali le s trojkami Ušaja. Starc ni prišel do izraza, predvsem zaradi odlične obrambe Debeljuha (slednjega je tudi nešportno udaril). Borovci so bili odlični v napadu, kjer pa so v prvem delu srečanja po nepotrebnem izgubili nekaj žog. Do 5. minute je bil rezultat izenačen (8:6), nakar se je prednost domačih stalno večala.
V drugem polčasu so Nabrežinci uvideli Borovo premoč, tudi nekaj izzivanja je bilo, na to past pa se domači niso ujeli. V Borovem moštvu, v katerem je je Samec opravil krstni nastop, so vsi zadovoljili, predvsem Poretti pod košema, saj je polovil precej odbitih žog, v napadu pa je Nabrežince silil, da so delali
osebne napake. Med Nabrežinci je edino Ušaj dal precejšen doprinos, medtem ko so vsi ostali Vatovčevi varovanci igrali pod svojimi sposobnostmi. (U.A.)
LEGA NAZIONALE - BREG 83:108
(38:67)
BREG: Kovačič 10, Korošec 20 (3:5), Corbatti 26 (4:5), Žerjal 11, Kne-ipp 14 (2:5), R. Žerjal 11, B. Žerjal 12 (6:12), Bandi 2, Salvi 13 (5:8).
3 TOČKE: Korošec 1, Corbatti 4, R. Žerjal 1.
Bregovi košarkarji so sinoči v gosteh osvojili izdatno zmago proti postavi Lega Nazionale, proti kateri so nerodno in dokaj nesrečno izgubili v prvi tekmi v dolinski telovadnici.
Včeraj so Bregovi košarkarji že od samega začetka igrali zelo zrelo in motivirano, tako da so že v prvem polčasu dosegli izdatno prednost 30 točk. Zaostanka domačini niso več uspeli nadoknaditi, čeprav so skušali narediti vse, kar se je pač dalo narediti z agresivno obrambo, ki je bila na meji grobosti. V Bregovih vrstah so vsi popolnoma zadovoljivo opravili svojo nalogo. Kot je razvidno iz spiska, so vsi igralci dosegli tudi dober izkupiček točk.
V borbi za obstanek je ta zmaga toliko bolj pomembna, ker so jo Brežani osvojili v dokaj nenavadnih okoliščinah (igrišče v Nabrežini je bilo zaprto za občinstvo zaradi disciplinskih ukrepov košarkarske zveze) in ker so bili kar štirje igralci prve peterke že v prvem polčasu obremenjeni s štirimi osebnimi napakami. (Cancia)
CICIBONA PLASTEREDILIZIA -
LAVORATORI DEL PORTO 65:62
(27:31)
CICIBONA PLASTEREDILIZIA: Kovačič 2, Simonič 13 (4:4), Jogan 7 (2:4), Lippolis (0:2), Cupin 17 (2:6), Volk 2, Semen 12 (2:2), Furlan 12. Trener Mari.
PM: 10:18; PON: nihče; SON: 23; 3 TOČKE: Simonič 1, Jogan 1, Cupin 1.
Cicibona ni ponovila uspešnih nastopov zadnjih tednov, saj je proti skromni ekipi Lavoratori del Porto zmagala tesno in z dokajšnjo težavo. Slab met, nezbranost in podcenjevanje bi jo kmalu zagodli plavim, ki so igrali daleč pod lastnimi sposobnostmi. V prvem delu sta še sodnika poskrbela za svoj »show« s celo vrsto neverjetnih odločitev, tako da se je igralcev polastila še živčnost.
Drugi del ni bil nič bolj zanimiv, tekma pa je bila stalno izenačena. K sreči so cicibonaši sčasoma postali pozornejši v obrambi, tako da so bile sklepne minute v korist Cupina in ostalih, ki so s Simoničem in Furlanom v ospredju povedli za tri točke. To je bilo tudi odločilno in s to novo zmago (četrta zaporedna) so Marijevi fantje prehiteli še Lego Nazionale in se tudi matematično izgonili izpadu.
(Vanja Jogan)
Ženska B-2 liga: v mestnem derbiju z OMA
Borovke bi si zaslužile več
BOR TOMBOLINI DRINKS - OMA
1:3 (13:15, 15:11, 9:15, 14:16)
BOR TOMBOLINI DRINKS: Na-cinovi (4 točke + 9 menjav), Grbec (2 + 0), Maver (14 + 15), Traettino (2 + 0), Čok (3 + 0), Ažman (3 + 12), Fučka (1+8), Stoper.
Sinočnji mestni derbi v dvorani Suvich je bil zelo atraktiven in izenačen, tako da so številni gledalci vsekakor prišli na svoj račun. Borovke so zaigrale tako kot letos žal malokdaj. Borile so se za vsako žogo, bile so vseskozi enakovredne nasprotnicam, ki na lestvici zasedajo neprimerno boljši položaj, in bi si po prikazani igri najmanj zaslužile igranje tie-breaka, vendar pa jim je v odločilnih trenutkih zmanjkalo tudi nekaj športne sreče.
V prvih dveh nizih so plave igrale izvrstno. Sprejem servisa je bil brezhiben, Grbčeva je podajala res dobro, napadov Maverjeve pa OMA ni praktično nikoli zaustavi-
la. Borovke bi lahko zmagale že v prvem nizu, saj so vodile s 13:10. Oddolžile so se v drugem, v katerem so stalno vodile.
V naslednjih dveh nizih je pri Boru Tombolini drinks nekoliko popustil sprejem servisa, servisi pa so bili manj ostri. Tako je Orna v tretjem nizu po izenačenem začetku (4:4) visoko povedla (13:4), borovke pa so sicer reagirale (13:9), a je bilo prepozno. Od tega niza dalje je mlada Čokova zamenjala nerazpoloženo Traettinovo in njen doprinos je bil več kot dober.
Četrti niz je bil prava bitka. Orna je povedla z 1:5, a so jo borovke brž ujele, nato pa sta se ekipi zvrstili v vodstvu, plave pa so tako kot v prvem setu, povedle s 13:10, vendar jim tudi tokrat ta prednost ni zadostovala za osvojitev niza.
Za štiri sete sta bili potrebni skoraj dve uri igre.
(A.V.)
Slogašice so gladko odpravile nevarno ekipo Cus Videm
Zbrana igra Koimpexa
KOIMPEX - CUS VIDEM	3:0 (15:13, 15:2, 15:8)
KOIMPEX: Fabrizi, Garbini^ Gregori, Grgič, Mijot, Pertot, Sosič, Starc, Škerk, Ukmar, Žbogar.
Koimpex je sinoči nadvse uspešno prestal težko preizkušnjo in gladko odpravil videmsko ekipo, ki je zlasti v drugem delu prvenstva dosegla serijo odmevnih zmag. Naj omenimo, da si je CUS kot edini doslej, privoščil celo dvakratno zmago nad prvouvrščenim Fincantierijem.
Naše igralke so sinoči zaigrale zbrano. Trener Peterlin je na igrišče poslal kot napadalki Pertotovo in Ukmarjevo, v centru Gregorijevo in Fabrizijevo, v vlogi režiserke je tokrat zaigrala Starčeva kot pomožna podajačica pa Sosiče-va. Ta postava je odigrala skoraj vso tekmo, le v 3. setu je Sosičevo zamenjala Mijotova, ko pa je nekoliko pešal sprejem, je na igrišče stopila tudi kapetanka Grgičeva, ki zna vedno rešiti tudi kritične situacije. No, takih sicer na sinočnji tekmi ni bilo, če izvzamemo vodstvo gostinj v prvem setu z 12:9, ko pa je serija zelo učinkovitih servisov Pertoto-ve stanje spremenila v korist Koimpexa. CUS je domačinke skušal presenetiti z dobrim servisom, ki je v prejšnjih kolih povzročal težave malodane vsem nasprotnikom. Vendar je Koimpex z dobrim sprejemom znal to nevarnost premostiti. Zelo dobro je tokrat deloval tudi blok naših igralk, ki je velikokrat zaustavil tudi najboljšo nasprotnikovo napadalko Chioprisovo, ki se bo v teh dneh udeležila treningov z italijansko mladinsko državno reprezentanco.
Skratka, Koimpex je povsem zasluženo zmagal. Umirjena in preudarna igra, ki so jo slogašice tokrat predvajale, Pa daje dobra upanja za uspešna prihodnja tri kola, ko se bodo naše igralke pomerile z, vsaj na papirju, manj nevarnimi nasprotniki. (INKA)
V moški odbojkarski C-l ligi
Borovci brez moči
VIVIL - BOR AGRIMPEX	3:0 (15:4, 15:11, 15:10)
BOR AGRIMPEX: Stančič, Marega, Paganini, Furlanič, Ciliberto, Rudes.
Tudi na gostovanju v Villi Vicentini so borovci izgubili samo po treh setih igre. Srečanje z Vivilom, ki so ga v prvem delu prvenstva premagali s 3:1, res ni bilo vredno tretjeligaškega prvenstva. Igra je bila vseskozi na nizki tehnični ravni, dosti je bilo napak, pri čemer so prednjačili poraženci. Vsekakor pa moramo omeniti, da so tudi tokrat nastopili samo v šestih, vrh tega pa sta centra Marega in Rudes igrala poškodovana. Prvega boli koleno, drugi pa ima težave s hrbtom. Zaradi tega ni Bor Agrimpex praktično skoraj nič napadal preko centra, da je bila igra plavih enostavna in predvidljiva. Ne glede na to, pa bi Tržačani lahko iztržili več, če bi manj grešili v sprejemu in če bi bili bolj učinkoviti v napadu. V prvem setu praktično ni bilo igre, v ostalih dveh pa je bila igra veliko bolj izenačena. V drugem setu je Bor Agrimpex dosegel nekaj zaporednih točk, ko so bili domačini že pri štirinajstici. Tretji set pa je bil vseskozi izenačen, a v končnici (pri stanju 12:10 za domačine) so gostje naredili tri napake in s tem je bilo srečanja konec.
Res pomemben uspeh deklet Kmečke banke
TARCENTO - KMEČKA BANKA GORICA	2:3
(8:15, 7:15, 15:5, 15:9, 11:15)
KMEČKA BANKA: Zavadlal, Vižintin, Scozziero, Maras-sb Braini, Krašček, Luvisutti, Fajt, Sošol, Pelerin.
Kmečka banka je sinoči izbojevala izredno važno zmago v boju za obstanek, in to kar v gosteh proti direktnemu tekmecu za obstanek. Tudi tokrat je bil za določitev zmagovalca potreben tie-break, saj sta bili točki res važni za °be ekipi. Goričanke so začele tekmo zelo zbrano. V prvih bveh setih so z urejeno igro, tako v napadu kot v obrambi, Prepričljivo nadigrale nasprotnice in povedle z 2:0.
Toda v nadaljevanju so domačinke reagirale in s pomočjo glasnih in številnih, a korektnih navijačev pridobile na samozavesti in predvsem z zelo učinkovitimi servisi sPravile v težave goste ter stanje izenačile. V petem in odločilnem setu pa so naše predstavnice pokazale zvrhano ?rero poguma in borbenosti in zanesljivo zmagale. Zelo dobro je svoje delo opravil tudi sodnik, čeprav je sodil v naPetem ozračju, a je bil objektiven in se ni pustil pogojevati.	(R.I.)
CORDENONS - SOKOL INDULES 3:0 (15:4, 15:12, 15:2)
SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Ciocchi, Marucelli, T. Nasten, Brumat, Visentin, Drasič, Legiša.
Na tej tekmi je Cordenons po dolgem času spet zaigral v Popolni postavi, s katero je dominiral v prvem delu sezo-e' preden je zaradi serije porazov zdrknil celo na 5. mesto. ^■a nameček pa so sokolovke igrale zelo slabo, zlasti negati-Ven pa je bil sprejem servisa. V vseh treh nizih so gostitelji-visoko povedle, a sokolovke so odločno reagirale samo v drugem nizu, v katerem so nadoknadile zaostanek z 12:6, se °mačinakm približale do rezultata 13:12, nato pa so žal grešile servis in sprejem servisa, kar je bilo usodno, ekipo Pa je tako prizadelo, da je bila v nadaljevanju brez moči.
(Vip)
Moška C-2 liga: gladki zmagi Valprapora Imsa in 01ympie CDR Moška D Ega: Soča Sobema pred derbijem spet bližja Slogi
MOŠKA C-2 LIGA
ROZZOL - VALPRAPOR IMSA 0:3
(12:15, 8:15, 3:15)
VALPRAPOR IMSA: A. in M. Feri, Berzacola, Buzzinelli, Lutman, Koršič, Superga, Petejan, Florenin, Paoletti, Palm, Pecorari.
Rozzol je ponavadi na domačih tleh za vsakogar trd oreh, a odbojkarji Valpra-por Imsa so zdaj v takšni formi, da res rušijo vse ovire. Goriška šesterka je tokrat delovala brezhibno v vseh elementih, z odličnim blokom pa je gostiteljem v bistvu odvzela vso voljo do igre. Treba je sicer priznati, da so Tržačani igrali brez svojega standardnega podajača. Omeniti velja tudi, da sta v 3. setu za Valprapor Imsa stopila na igrišče mlada Koršič in Paoletti, ne da bi se zaradi tega učinek šesterke zmanjšal.
PREVENIRE - OLVMPIA CDR 0:3
(10:15, 5:15, 8:15)
OLVMPIA CDR: A., D. in S. Terpin, Sfiligoj, Dorni, Petejan, Mania, Vogrič.
Premočni 01ympii CDR že izpadli, zato pa nemotivirani Tržačani niso nudili pravega odpora. Premoč goriških odbojkarjev (kljub odstotnosti standartne-ga igralca Komjanca) je bila tako očitna,
da se pravzaprav niti niso mogli razigrati in so se včasih prilagajali skromni igri nasprotnikov, čeprav nikoli toliko, da bi bil njihov gladek uspeh kdajkoli vprašljiv. Tako so na primer v prvem nizu že vodili z 9:5, a so se nato pustili dohiteti, preden so znova pritisnili na plin in takoj vzpostavili prednost s 13:9. Drugi niz je bil popolnoma v rokah 01ympie CDR (9:2, 11:3), ki je tudi v tretjem nizu visoko povedla z 11:5, prebolela trenutek zmede (8:11) in suvereno zaključila lahko tekmo v svojo korist.
MOŠKA D LIGA
SOČA SOBEMA - VBU	3:0
(15:9, 15:8, 15:11)
SOČA SOBEMA: M. Tomšič, Battisti, L in Š. Cotič, Muscau, Čavdek, Klede, Černič, Pellegrin, Pahor.
Proti VBU so sočani dosegli nov par dragocenih točk in tretjo zaporedno zmago. Naši so zaigrali odločno že od vsega začetka in nadigrali nasprotnika v vseh elementih igre. Končna zmaga ni bila nikoli vprašljiva, saj je nasprotna ekipa igrala pod pričakovanjem in ni nudila večjega odpora našim.
Po tej zmagi čaka sočane razpored odločilnih tekem, ki bodo odločale o napredovanju v višjo ligo. (Poldo)
PORCIA - SLOGA	3:0
(15:12, 15:6, 15:12)
SLOGA: Božič, Cisolla, Kerpan, Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Sgubin, Stranj.
Slogašem ni uspelo, da bi v Porcii presenetili odlični prvouvrščeni San Gior-gio. V preveliki želji, da bi iztržili povelj en izid in se s tem bistveno približali C-2 ligi, so šli na igrišče izredno živčni, prav to pa je pogojevalo njihovo igro. V zelo veliki telovadnici so s težavo spre-jemaliizredno oster servis domačinov, ki so si tako nabirali točke prednosti in so jih morali slogaši stalno zasledovati. V prvem in tretjem setu so bili tudi zelo blizu delni zmagi, premalo točna obramba pa je dovolila San Giorgiu, da je v obeh nizih zmagal. Nekaj težav je imela naša ekipa tudi s podajači, saj je bil Jer-cog zadržan v Trstu, Stranj pa zaradi bo-lečinv vratu ni mogel sproščeno zaigrati.
Kot vse kaže, bo v prihodnjem kolu po velikonočnem premoru v openski telovadnici zelo vroče, saj bo Slogi v goste prišla Soča Sobema, v boju za napredovanje pa bo prav ta tekma za obe šester-ki verjetno odločilna. (INKA)
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 12. aprila 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V anticipirani tekmi nogometne A lige
Zaslužena zmaga Torina
Prve četrtfinalne tekme košarkarske končnice
Scavolini zmagal s težavo Stefanel danes v Trevisu
VERONA - TORINO	1:2 (1:1)
STRELCI: Scifo v 31', Raducioiu v 45', Lentini v 77'
VERONA: Gregori, E. Rossi, Poloma, Prytz (v 46' Calisti), Pin, L. Pelleg-rini, Fanna, Serena, Lunini, Stojkovič, Raducioiu.
TORINO: Marchegiani, Bruno, Ven-turin, Fusi (v 46' Sordo), Annoni, Cra-vero (v 55' Mussi), Scifo, Lentini, Bras-ciani, Martin Vasguez, Policano.
SODNIK: Bazzoli iz Merana; GLEDALCEV: 23.590.
LESTVICA: Milan 45, Juventus 39, Napoli in Torino 34, Inter 31, Parma 30, Lazio in Sampdoria 29, GHenoa in Roma Atalanta 27, Foggia 25, Fiorenti-na 24, Cagliari 21, Verona 19, Bari 17, Cremonese 15, Ascoli 13. (Verona in Torino imata tekmo več)
OSTALI DANAŠNJI SPORED: Atalanta - Foggia, Bari - Napoli, Cagliari - Genoa, Cremonese - Milan, Inter -Parma, Juventus - Ascoli, Lazio - Fio-rentina in Sampdoria - Roma.
VERONA — Po porazu v včerajšnji anticipirani tekmi 27. kola Veroni vse
bolj grozi izpad iz lige, a Torino je bližji uvrstitvi v pokal UEFA.
Zmaga gostov je bila popolnoma zaslužena, saj so bili v defenzivi le v prvih 20 minutah drugega polčasa, sicer pa so dobesedno gospodarili na igrišču in imeli tudi precej več priložnosti za zadetek.
Udinese doma s Piacenzo
Piacenza, ki bo danes igral v Vidmu s 27 točkami še ni rešen, a Udinese mora zmagati, če še želi upati na vse manj verjetno napredovanje v A ligo.
DANAŠNJI SPORED B LIGE: Avel-lino - Modena, Cesena - Piša, Cosenza - Padova, Lecce - Ancona, Lucchese -Brescia, Palermo - Messina, Pescara -Casertana, Reggiana - Bologna, Udinese - Piacenza, Venezia - Taranto.
Vodilni Spal na Grezarju
Zadnji nepričakovani uspehi moštva so spet povečali zanimanje za nastope Triestine. Preuranjeno bi bilo govoriti o ponovni vključitvi ekipe v boj za napredovanje, toda stvar bi postala res zanimiva, če bi Tržačani danes na Grezarju ugnali vodilnega Spal, s tem pa dosegli svojo peto zaporedno zmago. Trener Zoratti lahko izbira postavo med vsemi svojimi igralci, Iz Ferrare pa napovedujejo prihod kar 2.000 navijačev.
DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Spe-zia, Baracca - Chievo, Carpi - Massese, Casale - Alessandria, Empoli - Šesto, Monza - Siena, Pavia - Como, Triesti-na - Spal, Vicenza - Palazzolo.
SCAVOLINI - PHONOLA	79:74
(37:28)
SCAVOLINI: Workman 28, Gracis 17, Magnifico 11, Boni, Daye 14, Zam-polini, Costa 4, Grattoni 5.
PHONOLA: Thompson 6, Gentile 20, Esposito 7, Dell'Agnello 16, Frank 20, Rizzo, Donadoni 5.
SODNIKA: Duranti (Piša) in Paro-nelli (Varese); PM: Scavolini 17:21, Phonola 23:26; TRI TOČKE: Scavolini 8:12 (Workman 4:7, Gracis 3:3, Zampo-lini 0:1, Grattoni 1:1), Phonola 3:13 (Gentile 1:7, Esposito 1:2, DelLAgnello 0:1, Donadoni 1:3). GLEDALCEV: 4.400.
PESARO — Prva četrtfinalna tekma končnice košarkarskega prvenstva med zmagovalcem regularnega dela sezone Scavolinijem in lanskim prvakom Phonolo je bila živčna in resnično neprivlačna. Po prvih petih minutah je bil rezultat 9:8, v naslednjih petih minutah pa sta ekipi dosegli samo vsaka po en koš (11:10)! V začetku drugega polčasa je Scavolini v prvih štirih minutah dosegel en sam koš, a Phonola se je v 24' minuti z delnim izidom 12:0 približala gostiteljem na eno samo točko razlike (37:38). Novo prednost v korist Scavolinija je z dvema »trojkama« dosegel Gracis. Goste je pokopal katastrofalen odstotek v metih, a Scavoliniju se je poznalo, da dva tedna ni igral.
Danes bodo na sporedu še ostale tri tekme. Tržaški Stefanel bo igral v Trevisu proti Benettonu, ki ne skriva svojih ambicij po osvojitvi naslova, čeprav doslej ni vedno igral po priča-
kovanjih. Tržačani v tem srečanju pravzaprav nimajo česa izugbiti.
DANAŠNJI SPORED: Knorr Bologna - Clear Cantu; Benetton Treviso -Stefanel Trst; Phonola Milan - Mes-saggero Rim.
Danes Pariz-Roubaix
PARIZ — Iz francoske prestolnice bo danes start klasične dirke od Pariza do Roubaixa, ki meri skupno 267 km, od teh jih je 57 na kamnitih ploščicah. Vpisanih je 157 kolesarjev iz 17 držav, največ je Francozov (3), Italijanov je 22, a med njimi ne bo Morena Argen-
preizkušnja za svetovni pokal.
Tanuiju »Stramilano« za tekmovalce
MILAN — Kenijec Moses Tanui, svetovni prvak v teku na 10 tisoč metrov, je tretjič zapored (v času 1.0T06") zmagal na polovičnem maratonu »Stramilano« za agoniste.
Tek za rekreativce bo danes, pričakujejo pa udeležbo okrog 50 tisoč ljudi.
tina, ki ima poškodovano koleno. Dirka šteje tudi kot tretja lel
II Moro se pripravlja
SAN DIEGO — Medtem ko se II Moro di Venezia pripravlja na finalni spopad izzivalcev z jadrnico New Ze-land (od 19. aprila dalje), je med branitelji Ameriškega pokala Dennis^Con-nor premagal jadrnico Kanza. Če bo zdaj premagal še Americo 3, bo tudi že predčasni finalist.
Scifo je dosegel prvi gol za Torino
(Telefoto AP)
Mladinske igre: pokrajinska faza v plavanju
Našim učencem enajst kolajn
Danes druga dirka sezone za SP
Motociklistična VN Avstralije
SYDNEY — Danes bo na vrsti druga letošnja dirka svetovnega motociklističnega prvenstva, veljavna za VN Avstralije. Stratni vrstni red je naslednji:
500 ccm: prva vrsta - Doohan (Avstral.) honda 1'30"756, poprečna hitrost 155,890 km/h); Rainey (ZDA) yamaha 1'31"193; Be-attie (Avstral.) honda 1'31 "518; Schwantz (ZDA) suzuki 1’31 "767; druga vrsta - Ko-cinski (ZDA) yamaha 1'32"399 (zaradi padca, pri katerem si je hudo poškodoval mezinec na desni roki, ne bo startal); Lawson (ZDA) cagiva 1'32"432; Mamola (ZDA) ya-maha 1‘32"496.
250 ccm: prva vrsta - Bradi (Nem.) honda 1'33"980, poprečna hitrost 150,357 km/h; Cadalora (It.) honda 1'34 096; Chili (It.) aprilia 1'34"279; Cardus (Šp.) honda 1'34 "500; druga vrsta - Preining (Av.) aprilia 134'711; Zeelenberg (Niz.) suzuki 1'34"814; Shimizu (Jap.) honda 1'35"139.
125 ccm: prva vrsta - Sakata (Jap.) honda 1'39"834, poprečna hitrost 141,175 km/h; Gramigni (It.) aprilia 139"938; Giro (Šp.) aprilia 140 "182; VValdmann (Nem.) honda 1'40"453; Gresini (It.) honda 1’40"512.
Okrog 650 osnovnošolcev iz 53 šol se je včeraj zjutraj v bazenu »Bianchi« udeležilo pokrajinske faze plavalnega tekmovanja, namenjeno neregistriranim plavalcem, v okviru Mladinskih iger. Nastopilo je tudi precejšnje število slovenskih šol (lahko pa bi jih bilo še več, zlasti iz okoliških krajev in občin) s preko 60 otroki.
Kljub temu, da je bila udeležba res velika, je tekmovanje potekalo brez slehernih zastojev, za kar se je treba predvsem zahvaliti
Darujte v sklad
Mitje Čuka
brezihbni organizaciji društva Tri-estina.
Slovenski osnovnošolci so se resnično izkazali, saj so skupno osvojili enajst kolajn, in to v domala vseh tekmovalnih zvrsteh, najbolje pa sta se odrezala Marko Mikol in Katerina Alessio, ki sta celo zmagala.
Na ekipni lestvici (pokale je prejelo deset najuspešnejših šol) je šentjakobski Ribičič zasedel odlično šesto mesto, a svetoivanski Zupančič je bil deseti.
Kolajne so za naše šole osvojili sledeči učenci:
FANTJE
2.	RAZRED - prosto: 3. Luka Peric (Bazoviški junaki);
3.	RAZRED - hrbtno: 3. VValter Bullo (Ribičič);
3. RAZRED - prosto: 3. Oskar Perosa (Ribičič);
5. RAZRED - prsno: 2. Dean Carli (Ribičič);
5. RAZRED - hrbtno: 1. Marko Mikol (Ribičič); 2. Robert Pecchia-ri (Milčinski); 3. Jara Košuta (Sirk).
DEKLETA
2.	RAZRED - prost: 2. Maria-Ajendra Glavina (Milčinski);
3.	RAZRED - hrbtno: 3. Nika Furlani (Zupančič);
3. RAZRED - prosto: 2. Katerina Husu (Zupančič);
5. RAZRED - delfin: 1. Katerina Alessio (Ribičič).
ODBOJKA
1. ženska divizija: Killjoy -Kontovel 3:1 (15:10, 15:10, 8:15, 15:4); Koimpex - Cus Trst 3:0.
Breg razočaral v nogometnem prvenstvu under 18
Primorje končno igralo neodločeno
NARAŠČAJNIKI
SOKOL FRANCO - SANTOS 80:75
(34:34)
SOKOL FRANCO: Pro 12 (4:8), Gobbo 15 (2:4), Klabjan.18 (2:5), Pintarelli 3 (3:4), Franco 5 (1:2), Širca 4, Malalan 10 (2:8), Tavčar 13 (1:2); trener: Vremec; PON: Tavčar (39); 3 TOČKE: Malalan 1, Gobbo 1.
Tekma je bila izenačena in nervozna, predvsem v prvih dveh četrtinah, a tudi sodniki so slabo opravili svoje delo. V 3. četrtini so Tržačani povedli z 10 točkami razlike in sokolovci so zašli v manjšo krizo. V zadnji četrtini so se v obrambi nekoliko zbudili: 7 minut pred koncem so zaostajali za 12 točk, vendar nasprotnik ni več dosegel koša in tako so naši zasluženo zmagali. (A. Vremec)
MINIBASKET Trofeja Zini
POLET - FERROVIARIO 34:78 (12:24)
POLET: Kocjančič 10, Fonda 8, Lako-
vič 4, Šibelja, Bogateč, Kalc 4, Hrovatin, Tavčar 4, Guštin 4.
V 3. kolu tolažilne skupine so poletov-ci visoko izgubili proti Ferroviariu, ki uvršča večino igralcev letnika '80, medtem ko ima Polet samo dva igralca tega letnika. Tekma je bila »enosmerna«, čeprav so se poletovci v 2. in 3. četrtini enakovredno borili, a v zadnji je nasprotnik spet zaigral višjo postavo, ki je gospodarila pod košema. (A. Vremec)
Turnir »prvi koši«
BOR - BARCOLANA	35:19
BOR: Križmančič 12, Guštin, Mirceta, Stanič 6, E. Hrovatin 6, Sovič, Kneipp, Kralj, Jevnikar, Kemperle 2, Rebula 2, Dolhar 2, Peric 2, Floridan 3.
Borovi minikošarkarji nadaljujejo svojo zmagovito pot. Tokrat so odpravili Barcolano, sicer visoko, a malo uigrano ekipo. Naši pa od tekme do tekme kažejo napredek in lepo skupinsko igro.
PRIMORJE - STARANZANO 2:2 (0:1)
STRELEC za Primorje: Škabar.
PRIMORJE: Concina, Gherbassi, Sardoč, Savi, Natalicchio, Mitja Štoka, Štolfa, Digovich, Peter Štoka, Škabar, Vodopivec.
Naši so po seriji porazov uspeli izenačiti proti solidnemu Staranzanu. V prvem polčasu so pobudo imeli gostje, ki so igrali z vetrom v hrbtet. Povedli so po prostem strelu, ki je presenetil Concino. V nadaljevanju so rdeče-ru-meni pritisnili in izenačili z izrednim
V zaostali tekmi 2. nogometne AL
Danes Gaja - Mariano
Padriško-gropajsko Gajo čaka danes pomembna preizkušnja v boju za obstanek. V zaostali tekmi 28. kola 2. amaterske nogometne lige (skupina F) se bo pomerila z Marianom in zmaga je seveda obvezna, če hoče še upati na rešitev.
Žal bo Gaja znova v težavah s postavo, saj se je nekaterim že doslej poškodovanim igralcem pridružil še Lupo, ki si je zvil nogo. Vsekakor je uspeh dosegljiv, saj je Mariano res skromna postava, ki sameva na repu lestvice.
Tekma se bo pričela ob 16. uri na Padričah.
strelom Škabarja s kakih 25 metrov. Tudi sicer so domači več napadali, Staranzano pa je spet povedel v protinapadu. Ko je že zgledalo, da bodo naši spet poraženi, je za pravični remi poskrbel Škabar s prostim strelom. Poleg izredno razpoloženega kapetana Škabarja bi tokrat pohvalili mladega Sašo Digovicha. (Dimitrij)
BREG - CHIARBOLA	1:2 (0:0)
STRELEC ZA BREG: Mauri.
BREG: Gregori, Rocchetti, R. Bandi, Sancin, Luisa, Laurica, Ota, Mondo, Buzzi, Švab, Mauri (Rapotec, M. Bandi)
Tudi v zadnjem srečanju na domačem igrišču so Brežani izgubili. Tekma je bila dolgočasna, igralci so bili brez volje, gotovo so že mislili na počitnice namesto na igro. V 1. polčasu sta obe ekipi imeli le dve priložnosti za zadetek: najprej je Rocchetti streljal na vratarja, zatem je Buzzi žogo udaril čez prečko. Vratar Gregori pa je dvakrat ubranil nevarne strele gostov.
Tudi v 2. polčasu sta ekipi zaigrali leno, brez idej. Vseeno pa so plavi povedli z zelo lepim zadetkom Maurija po podaji Švaba. Brežani so nato skušali podvojiti, a gostje so v protinapadu izenačili in 5 minut pred koncem celo podvojili. Brežani so skušali izenačiti in prav v zadnji minuti je Mauri s prostega strela žal poslal žogo mimo vrat. (E.B.)
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da zaradi težav z bazeni in tekmovalnimi roki letos odpade plavalno tekmovanje v okviru osnovnošolske olimpiade.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi danes svoje člane na tradicionalni pohod M. Škabarja. Zbirno mesto je v Praprotu od 8. do 10. ure.
PLANINSKA SEKCIJA SK DEVIN obvešča, da danes priredi tradicionalni pohod »Memorial Mirko Škabar«. Začetek pohoda bo od 8.00 do 10.00 iz Praprota po dobro markirani stezi mimo Trnovce na vrh Sv. Lenarta, za-
tem po stezi ob državni cesti s Slovenijo v zgoniške hribe, kjer bo postojanka s čajem. Mimo Voljnika bodo pohodniki šli na Golc in v Repen do balinarske koče »Pod rupo«, kjer se bodo lahko okrepčali. Med potjo bodo kontrolne točke. Pohod se bo zaključil s podelitvijo značk ter nagrajevanjem najstarejšega in najmlajšega udeleženca.
MLADINSKI ODSEK SPDT sporoča, da v okviru Športne šole Trst prireja danes izlet za osnovnošolsko mladino v Glinščico. Zbirališče bo ob 9. uri na Gorici v Boljuncu, kamor se bodo izletniki vrnili okrog 17. ure.
V1. slovenski nogometni ligi
Danes na vrsti dva primorska derbija
KOPER — V današnjem 29. kolu slovenske nogometne lige sta na Primorskem v središču pozornosti dva domača derbija. Na Bonifiki gostuje dekanski Jadran Lama, ki je nedavno Koprčane izločil iz tekmovanja za pokal Slovenije in čeprav je praktično že obsojen na izpad, prihaja v Koper z velikim motivom. V Novi Gorici gostuje ajdovsko Primorje, presenečenje tega dela prvenstva. Belvedur Izola pa gostuje v Velenju, kjer bo proti slovenskemu prvaku težko iztržila točki.
Spored 29. kola: Slovan Mavrica -Oria Rudar (T), Maribor Branik - Medvode Loka, Ljubljana Eurospekter -Mura, Koper - Jadran Lama, SAOP Gorica - Primorje, Rudar (V) - Belvedur Izola, Potrošnik - SCT Olimpija, Živila Naklo - Domžale, Elektroele-ment Zagorje - Publikum Celje, Steklar - LM Svoboda, Nafta prosta. (Kreft)
V Izoli pričelo jadralno prvenstvo Sredozemlja
IZOLA — Včeraj se je v izvedbi JK Burja pričelo prvenstvo Sredozemlja v tekmovanju jadrnic razreda evropa. Po dopoldanski slovesnosti, ko je prvenstvo odprl predsednik JZ Slovenije Jože Tratnik, so popoldne jadralci ob za ta razred izjemno močni burji s sunki tudi do sedem boforov, odjadrali prvo regato. Zmagal je Pirančan Samo Potokar, ki je pred štirimi leti prav v Izoli osvojil zlato kolajno na sredozemskih igrah pred Italijanom Benus-sijem iz Trsta in Koprčanom Brčinom. Potencialna olimpijska kandidatka, domačinka Vesna Dekleva, je bila 22., Miran Guštin iz tržaške Sirene pa je prijetno presenetil z uvrstitvijo na 15. mesto.
Prijavljenih je 70 jadralcev in jadralk iz Švedske, Italije, Hrvaške in Slovenije. Danes bosta na programu dve regati. (Kreft)
Predstavili jadralno SP v razredu evropa v Izoli
IZOLA — V dvorani gostinskega centra so včeraj predstavili svetovno jadralano prvenstvo, ki bo za razred evropa v Izoli od 28. junija do 12. julija letos, to je neposredno pred olimpijskimi igrami v Barceloni. Leopold Gorjup, predsednik organizacijskega odbora, v katerem po potrebi deluje tudi več kot sto ljudi, je povedal, da priprave tečejo normalno, da pa so se zaradi zapleta okrog izgradnje marine znašli pred velikim problemom, kako improvizirati ureditev obale. Tiskovne konference, ki jo je sijajno vodila Neva Zajc, se je udeležil tudi Jelko Kacin, slovenski minister za informiranje, ki je opozoril na pomembnost te vrhunske manifestacije pri promociji svobodne Slovenije in poudaril, da priložnosti ne sme zamuditi Izola, še manj pa Slovenija. (Kreft)