15. številka. Ljubljana, vtorek 20. januarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeuiši ponedeljke in dnevu po pravnikih, ter velja po pošti prejeuian, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold , za pol leta 8 gold. za •'•••tri leta 4 gold. — Za Ljubljana urez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 golil. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za noši jati je na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za Četrt lota. — Za tuje dežele za celi) leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeinan za {etri leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje ođ četiri stopno potit-vrste 6 kr., čo bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvolo frankirati. — Rokopisi bo no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na cel.>vski cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Kvropa". Oprav niš t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamaeijo, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni- v Tavčarjevi hiši. Na Češkem so torej pri volitvah pretočeni teden ua kmetih in v mestih zmagali takoimenovani „staro-Čchi", ali Kiegrovi privrženci, kateri so nečejo niti deželnega niti državnega zbora udeleževati, nego prepuščajo Nemcem prosto polje, da vladajo s Čelu in z nami, kakor jim drago in vedno bolj zadrbavajo zanj ko, katero jo nam Slovauom vržena okulo vraU'i. „Mlado-ČehiJ pak, kateri si> želeli, da se vsaj v deželni zbor stopi iu tam p< vzdigne glas narodov, nijso bili kandidirani in razen voditelja tc stranke, dr. Sladkovskega, uij nobeden voljen. (1ela vi sta z-.i češki narod jako zaslužnih mož je potisuena na stran. — To je faktum, ki ima ivoj pomen. Vidno je, da za zdaj češki narod hoče pri pasivni politiki ostati. Nij dvomiti sicer, da imajo na izidu volitve trije faktorji uajveč vpljiva prvi je zaupanje, nekov osobni kultus na roda do Btarih vodjev Falackcga iu Ri**gra, drugi je zadržanje Mladočehov pred iu med volitvami, in tretjč način, kako »o Staručchi in njih zavezniki pravnarji proti „mladini14 agitirali. Osobni kult je pri vseh narodih , ki so mladi v politični borbi in ■€ še za svojo eksistenco bore, naraven in ohičajcu. Češka voditelja Palackv in liiegcr pa nijsta le politična načelnika, onadva ima^ta tudi v češki literaturi in pri občni vzbuji naroda pivo mesto, onadva sta tudi izredua talenta, ka koršuih na pr. mi Slovenci nemarno. Mlado-čehi sami so ljudstvo učili spoštovati ta dva moža, in narod ju je poslušal tudi zdaj, ko je veljalo brate popustiti. A tudi Mladočclii sami bo krivi, da so propali. Oni nijso prav nič storili za se. Ouib 28 je položilo svoj mandat, iu to je bilo vse. Nobeu odbor se nij sešel, ki bi bil svoje kaudidato s svojim določnim programom na rodu priporočil, nobene jasne besedo nij bilo, organ tc stranke „Nar. Listy" uij imel nič pravega poguma, - tako da razen Slad kovskega prav za prav javno še uobcdeu kandidirati uij bil. Ker so torej Mladočcbi dobili kljubu svoji ncdelavno.sti ob Času agi tacijo vendar ua kmetih manjšino 850 in v mestih (kjor zavoljo ustavovercev še posebno nijso kandidirali) Čez 7UU glasov , — more se s sigurnostjo reči, da bi bila ta manjšina v narodni strauki vsa drugačna, ko bi bili Mladočclii zase delati hoteli. Vse drugače so Btari delali. Njihove novine, sosebuo ,,1'okrok" in „Polilik" so dan na dan polne bile uajostrejših obdolžc-vanj in natolcevanj proti mladim, lieklo se je, da oni bodo češko edinost upropastili in češki narod, da so odpadniki, izdajalci itd Ob kratkem, Staročehi so si od svojega zaveznika, katoliške nemške „pravne stranke" vsa oro/ja pobožne peitidije in laži izposodili ; tako na primer so trosili, da je slavni dr. Cižek od Kisniarka denarja dobil, prav kakor se ob zadnjih Volitvah katoliški prav-uičarji, na čelu jim Herman, nijso sramovali iznajti in trositi obrekovanja, da jo ta ali oni naše slovenske stranke „podkupljen". Ker so bili „mlado-wCehi temu nasproti le v slabi defenzivi, k ofozivncmu delovanju pak so nijso mogli ali ue hoteli vzpeti, zato nijso voljeni , zato je ta mula manjšina v dozdaj edinem češkem uarodu tako znaiiie-uita in pomenljiva, da utetrnc prej ali kasneje iz nje vzrasti večina, ki bodo pasivno politiko popnstilft. Potem pa pridejo možje, ki so za zdaj na stran potisueni, zopet ua vrh V KJiilsIJtllll 19. jati. Zakaj je farovški list dr. Razlaga za „izdaj a v ca" proglasil, bo razvidi iz stcnngrufićuih zapisov dotično seje deželnega zbora. Dr. Razlag je tvko-le govoril in potem tudi glasoval: „Ka/prava pri tej za našo deželo jako važni reči je malo živa postala in ena nemška prislovica pravi „kadar se strast- raz grejejo, steče um s6 srcem." Tega se sicer ravno uij bati, akoravno so nekateri gospodje svojo misli zelo strastno izrazili, in skušal bodem stališče ua kratko obrisati, kako bi se poravnati dala ta reč na zadovoljuost obeh pogodnikov. Na eni strani je kranjska hranilnica, ua drugi strani je dežela oziroma zastop kranjske dežele. DenaŠnje vprašanje je tukaj, ali se ima zahtevanih 130 □ sež njev deželnega vita prepustiti ljubljanskemu mestu, da bc prostor pred novo realko razširi, ali ne. Vsi gg. govorniki so bili tega mnenja, da se ima teh malo sežnjev ljubljanskemu mestu prepustiti iu mcui so torej to malenkost dozdeva za deželo, ker nema več vrednosti, kakor blizu 500 gld. Na to malenkost se je navezal tak pogoj, kateri žali po besedah nekaterih zastopnikov hranilnico; jaz bi rajši drugo p.iložuost izbral od hranilnice pogoj vkujižcuja za zahtevati ako znatni znesek žrtvuje. Meni je razvidna priložnost takrat, kadar se bode deželui odbor pogajal s hranilnic in , koliko se bodo iz deželnega zaklada pi uašalo notranjo uredbe realke. Pri vsaki pogodbi se morata oba po-godnika sporazumno dogovoriti in ako se ue poravnata, potem nastopi morebiti postavna sila ua razsodbo, ako ima drugi po-godnik važne razloge za so. Samo 130Q sežnjev omenjenega vrta se meni premalostna reč zdi, da bi sc tak žaljiv pogoj stavil. Meiii bi sc shodno 7.delo, ta predlog ločiti na dva dela iu sicer, da bi se prvi del od-borovega predloga, naj se ljubljanskemu mestu prepusti teh 180□ sežnjev deželnega vrta, sprejel in k temu bi se kakor daljši stavek pristavil uasvet gospoda Dežuiana, da je ljubljansko mesto zavezano, deželi teh 130 sežnjev vrniti iu vrt v sedanji stan zopet postaviti, ako bi se kdaj p o s 1 o p j e r o a l k i n i m namenom odtegnilo, kajti v tem je rečeno, da se 180 Q sežnjev prepusti ljubljanskemu mestu zarad razširjanja c*sto v Gradišči in dodatek povoda , da dežela nc bi nobene Škodo trpela , ako preneha v tem poslopji realka, ker bi ljubljansko irest.o vrč nazaj dalo iu na svoje stroške deželni vrt v prejšnji stan spravilo. Tako bi bila dežela popolnem zavarovana. Kar pa zadeva zavarovanje sklepa hranilnice, bi jaz kot drugo točko predloga nasvctoval: Kranjska h ranil u i ca se povabi, y knjiženje s v o-jega sklepa, da bodezazmiromin brezplačno v novem poslopji pro-storišča za c. k. višjo realko dala, pa brez škode pravicam reservnega zaklada, oziroma n p n i k o v hranil n i <" u iii .do-K o v o r u o z doze l ni m odborom opraviti. Jaz mislim , če se prvi predlog tako razdeli, potem so ne bode reklo , da je deželni zbor stavil pogoj, ki se za razžaljivega smatra, ampak da je on potem storil to, kar je storiti mogel z obzirom na blagi sklep hranilnice." Naj torej naši čitatelji reč sami presodijo, ali se sme zavoljo tega govora in nasveta Razlag „izdajavec" zmerjati, kakor je to storil Costa-Bleivveis-Jaran-Klunov slovenski list! Opozorujemo svoje bralce pa tudi na prikazen, da nam nasprotni listi obravnave deželnega zbora nalašč krivo prinašajo, torej se naj pogleda v stenograliČne zapise, kateri so letos precej zanimivi. Iz deželnih zborov. Štajerski deželni zbor. * [Izv. dop.] (20. seja 14. januarja). Nadaljuje iu konča se debata o občinski postavi. Namestnik KUbeck izreče željo, da se zbor spušča v specijalno razpi postave. Muogo občin je na Štajerskem, katere so kos svoji nalogi, mnoge pa bo premajhne. Občine so res podlaga države, a da bi one države preživele, to je samo prazna fraza. Kar se tiče javne varnosti, kaže se, da sc množijo hudodelstva proti varnosti življenja iu imetka, da pa so razmero glede števila hudodelstev k številu prebivalcev blizu enako, kakor v blaženih starih časih. Leta 1847 so jo zgodilo eno hudodelstvo na 1354 prebivalcev, 1. 1872 pa eno na 1318. V poslednjih letih se jo žandarmerija od 300 glav na 425 po-1 knez B i ■ m a r k, ki je hotel nekatere pokra-mnoiila. Vlada želi, da se občinska postava J«ne na levem bregu Rena odstopiti od Nem-. , , a . „jl„.Ičhe. Knez Bismark prosi besede za osobno ■premeni v smisla, katerega nasvetuje odbor Qa ,monujeF Mallinekrodtovo trde- za občinske zadeve. lDje predrzno laž, katere je sovraštvo in Proti Kiibeku Se govori Kaiserfcld; I obrekovanje krivo. On govori: „Jaz nijsem potem dr. Waniscb za predlog, grof Platz I nikdar z nikomur govoril o odstopljenji kake in Gudenus proti. Pri glasovanji je Zscuokov predlog * vasi, da, niti kakega strniŠča. S to lažjo se hoče le moja osoba pocrniti. Jaz no zabte- j ^.wi»u i* b I vam, da bi nisprotuik poseben obzir ua-nie 31 proti 22 glasov sprejet, tedaj se načrt|jfma|t tofa p..cd inostranjem so ima proti občinske postave pošlje v pretres okrajnim J d^/.^lni gosp< ski spod .bnejše obnašati." Malin občinskim zastopom in so potem predloži I linckrodt izroka , da se njegovo govorjenje v prihodnji sesiji. II erman ov predlog, nasanja na Lamarroorovo knjigo, katere š. , , , . V •• x: I uij nihče ovrgel. Ako pa je laž, jo on adre- da se lokalna policija izroči vladnim orga-l ^ Lam|,mor() g,^^ 'prJavi> da bi nom, Se pri klerikalnih poslanci nI 0 Lamarmori ge drugačua odkritja lehko nij našel podpore. Sploh je Herman ■IplgaT, kakor Lamarmora o njem. Pa ko bi svojimi nazori o raztrganji dozdaujih občin j on hotel vse ovreči, kar njegovi sovražniki v male katastralne občine, v deželnem zbora zoper njega pišejo, treba bi mu bilo celega ... ., , . .„„„, človeškega živlicnia. -Jaz smem trditi, jaz popolno osamljen. Klerikalni poslanci m- 1^. 9^ M* ^ ^ ^ da bi se občine v take xiL.k u kakor nijso zato, drobne kosce raztrgale, ampak, ua bi vsaj najbolj sovražen človek Na Bavarskem so volitve, kakor ofi- tako velike bile, kakor so fare; samo tega cijelna poročila kažejo, tako-le izpale: 32 se boje, da bi sena zgornjem Štajerskem ne ultramontancev ltj libcralcj»v. Na gornjem . v . ux- i,: k; „Kunir-,u nn I Bavarskem 7 ultr., 1 hb.; na spodnjem Ju skušale napraviti občine, ki bi obsegale po I fcem fi ^ ; G ,\ gor. več kvadratnih milj. Na to pa nifcoo ne Ljflm paiatinvi 5 uitr. j na švabskem 5 ultr., misli. Sploh pa občine nikjer niJBo tako j Hb.; na gornjem Frankenu 2 ultr., 8 liber.; majhne, kakor v nekaterih okrajih Sloven-|v srednjem Frankenu 1 ultr., 5 lib.; v spod skega Štajerja, kjer se nahajajo občine s cjem Frankenu C> ultr. -.^ , «™ 1. i . rjj • „ Na Kaselskem se ie dozdai z vsem 100 do 200 prebivale. Združenje tac.h v 34 |kQ? od8tavi,0 ScvJeda j(J dJu8ti večja trupla je neobhodna potreba in upamo, | testantovskih vmes. da prihodnji deželni zbor v tem oziru odločno postopa. Postava o organizaciji sanitetne slažbe v občinah, katero je vlada predložila, nij bila sprejeta od deželnega zbora. Dopisi. IZ <(kl(M('ii 18. jan. I l/v. dop. I Raz ua tukajšnja društva in družbice koncerte, Zarad reguliranja plač deželnih urad-1 veselice in plese zaporedoma aranžirajo, a nikov sklene deželni zbor, da dobivajo dra-lle mirno počiva naša narodna Čitalnica ginske priklade po 20%, 18% in 10% in to menda v dokaz, da mora po tolsti le Za deželni zastop znašajo stroški 70001 tini priti suha. Lansko leto smo teh dob ra-gold., za deželno upravo (uradnike itd.)|zen mnogih „tihih večerov" imeli dve lep 166 871 gold.; za jezdarsko, turnarsko, ple-1 besedi s petjem, deklamacijami in dramatič salno itd. šolo v Gradci stroški 6159 gold., I nimi igrami in še dva prav živahna plesa dohodki 1027; za gospodarsko šolo v Grot-lali letos do denes Se nij bilo le najmanjše tenhofu pri Gradci stroški 18.467 gold., do-|„besede" in tadi Terpsihori Be gibčna naša hodki 2080 gold., tedaj doplača dežela I tla ne nklanjajo; vse je mirno, tiho in pre 16.378 gold. I palo in kaže žalostno obličje, katero preživo govori, da bede na ta način po desetletnem živenji domača hčerka umrla. Zdi se, kakor da bi bili višji bogovi v svojem srdu skle nili, da nema dalje živeti nego ravno deset let. Marsikdo popraŠuje in se čudi, da se ne gane v novo /i ven je to v resnici osi-romaščeno dete — ali zastonj ! Mnenje o tej prečudoviti tihoti je razno, nekateri pripisujejo vse malenkostni delavnosti novo izvoljenega odbora, kateremu je že po pravilih dolžnost skrbeti tudi za zabavo in ne samo za časopise. Drugi zopet ujemajo Politični razgled. V Ljubljani 19. januarja. Dvželtti -zrluni ro svojo sesijo dokončali in jutri se snide državni zbor. r#Vf«/.»f»#* ustavoverci, kar jih je v deželnem (boril, bo kot manjšino vložili protest proti izjavi federalntov, ki zanika opravi čenost direktnih volitev. Ta ustavoverni pro test no obsega dr.igega nego znane fraze. 4>f/rf.%h<'tf4t zbora komisija za cer kvene zadeve pozivlje vlado, naj predložil"",0**"" TkLL^Iul"*'s > ~x~ zboru osnove o cerkvenih vprašanjih, - To. katere odbornike in pravijo, da se loče rej isto v Trans-, kar v Cislcjtauiji. V odboru P° z«»unb principih »Političnega katekiz edeniudvajseterih je govoril baron Sennyey|ma" dokazati, da v resnici čitalnic nij treba za prenaredbo dozdanje upravne sisteme, Naj bode temu, kakor hoče, to je gotovo, zmanšanje dozdanje centralne administracije, da bodc na ta način nekdaj vrlo društvo znižanje števila uradnikov. V 11 »11 jo d r/.»v(>. zaspalo, kakor nam to kažejo droge uže po mrle sestrice. Žalostno pa bije pravemu do- Carjev razglas na vu+k$ narod tikomal morodcu srce, ako vidi edino v Celovci in upeljanja splošne brambovske dolžnosti sclcclej okolici še živeče društvo slovenskega glani: „Mi ne bomo stopili s pota miru, po katerem smo, kar vladamo, hodili. Mi ne narodnega značaja s tako hitrim tekom bli- hlepimo po vojni slavi, nego' se nam najbolje Žati 80 Gomi,\ Tudi narodno se čuteči go zdi, da Rusijo s pomočjo miru k slavi do-18P°dje duhovniki, ki so uže pred letom dnij vedemo in njeno vsestransko blagostanje po-1 stalnico zapustili, se sedaj, — akoravno so množimo v novejšem času ob enem opustili prostore tV'TT*if "T"* llf ,6il*3i! J6" »katoliškega društva«, katero je odslej le jan. sklenil, da bo protest švicarskih škofov j..* x. x . . ... proti odpravljenju nuncijature ad aeta položil. du8evno žlveže> - ne brigajo za-njo in tako V */r/nvA* poslanski zbornici je Mal-IP06*8* »zgineva središče tu živečih Slovanov linekrodt rekel, da so ultramontanci I ter se ta tu, uni tamkaj potika in se mno-ravno tako zvesti prijatelji domovine, kakorlgokrat najboljši prijatelji po cele tedne, da po cele mesece dni ne vidijo. Knaka nezgoda se po mestih, kjer je večje število domorodcev, ne smatra kaj hndo; ali tn je drugače in le edina tolažba Slovana je, se opet sniti ■ Slovanom. To pa se bode in se je uže deloma nničilo po prisvojhi smrtne podobe zadnjega narodnega društva; ali kaj čemo — hotečemn se n-i pripeti nezgoda! Oct Not le 17. jan. [Ttv. dop.] Bilo e o počitnicah 1. I., ko Rem obiskaval mnogo učiteljev, moj-h tovarišev in nekdanjih sošolcev. Ker pa o tistem čsrii šolskih časnikov nijsem mogel redno čitati, poprosim obiskanega tovariša naj prej za-nje, da potrebne novice na šolskem polji izvem. Dotični tovariš se vrne koj k omari, kjer jo imel svoje šolske in druge liste zložene. Prinese mi jih, in pravi: ..Naročil sem se tudi na L. Schulz.", a rečem ti, da me je Rrara, da sem se na-njo naročil. List je besen in gnju-sen za vsacega odrrojnika, ker spodkopuje potrebno slogo na šolskem polji. Sploh pa zaničuje in zasramnje vse, kar je slovenskega, in vendar imamo mi sć slovenščino največ opraviti." Rečem mu, naj mi vendar eno številko pokaže, a on odgovori, da mi ne more s tem vstreči, ker omenjeni list ima vse drugje svoj prostor, no pa v njegovi sobi. Tako in enako so delali tudi drugi, ter te liste se sramožljivostjo skrivali. Žal, prav žal jim je, kakor zagotovljajo, da so se naroČili na tak list. Iz tega naj izdajalci „L. Schulz." izvejo, kako njih naročniki ta list spoštujejo. Iz KfiVl'Clni 17. jan. [Izv. dopis]. Naš sabor je imel 15. t. m. zadnjo sednico. Ker ogerski državni zbor 18. t. m. zopet svoje zasedanje začenja, moral so je naš sabor na neizvestni čas odgoditi. Predno se je odgodil, sprejel je še zakonsko osnovo o zadrugah z malimi in nebitnimi promenami. Dor. Makancc je v genoralni debati govoril proti osnovi, in sicer iz tega gledišča, da je zakonodalni odbor predmet premalo preučil in premozgal, ter da jo zavoljo tega zekonska osnova površna in nedostalna. Za Specijelno debato se je odrekel pravice govora, ker je v središnjem klubu itak skle-neno bilo, da se zakonska osnova sprejme, in ker ga nij volja „skoz okno" govoriti. Poleg mnenja naših opozicijonalnih krogov bi bil moral dor. Makanec ravno o zakon-ski osnovi o zadrugah odločneje pravico govora vporabiti. To se je pričakovalo od njega. On, ki je še vsakokrat koristi našega kmetskega stanu v obrambo vzel, je pri debati tako važnega zakona, kakor je o zadrugah se skujal in cnostalno odgovornost o nasledkih tega zakona od opozicije odvrnil. To nij bilo junaški. Opozicija jo od njega pričakovala monumentalen plaidoycr o naših Bocijalnih razmerah, pa zastonj. — Zakonska osnova o zadrugah je edini originalni zakon, ki ga je naš sabor do sedaj Storil. Za njega nij bilo nikjer šablono najti. Pa ravno zato, ker je originalen, se je bati, da nij, kakoršen bi moral biti. „Obzor" sam to bojazen izreka. Praktično uporabljenje bo stoprv pokazalo, ali je zakon o zadrugah zlato ali svinec. Stvaritelji zakonske osnove o zadrngah so se postavili na temelj tistih načel, katera so v avstrijskem državljanskem zakoniku izrečena. Naše zadruge so pa osnovane nasprotno na temelji slovanskega prava, ki se z avst. držav, zakonikom ne da spojiti. Vprašanje Be je sukalo okolo ali zadruga, ali ne za- draga? Zakonska osnova se je izrekla za načelo: „ne zadrnga". Zakonodalni odbor bi bil pametno naredil, da je Bogišiča, rojenega Dalmatinca in sedaj profesora na odeškem vseučilišči, ki se uže dolgo let z iztraživanjem slovanskega prava zanima, za njegovo strokovnjaško menenje vprašal bil. Bati se je, da bo naš prihodnji zarod jadi-koval: „sabore leta 1874. daj nam našo stare zadruge nazaj!" — Kazen zakonske osnove o zadrugah je sprejel naš sabor tudi zakonsko osnovo, s katero se Bclovar v kategoriji svobodnih kraljevskih mest povzdiguje. — Zakon o odgovornosti vlade je zadobil kralj, potrjenje. — Obnova zastopstev v Samoboru v Sisku in v Jaški, ki so bila do sedaj rauchovuka, ie odredjeua. Nova zastopBtva bodo brez dvombc narod-njaška. — Posebno povrjenstvo za osnovanje zdravstvenih zavodov so je te dni sestavilo in svoje delovanje pričelo. — Konzorcijnui za sekanje gozdov v prejšnjej vojn. krajini, ki je svojo pogodbo odpovedal, je vprašal odvetnike v Pesti, na Dunaji in v Zagrebu za njihovo menenje, da-li je njegova odpoved na pravu osnovana, da-li ne. Med zagrebškimi odvetniki se je bil tudi dor. Vidrič vprašal. Njegovo meneuje nij konzorciju v prilog. — Osepnico, ki so uže celo zginile bile, so se spet pojavile. — Zima. jo suha, brez snega in velikega mraza. Termometer še nij nobeukrat pod 5 gradov pod ničlo padol. Domače stvari. — (Tarife za novi zemljišč ni davek) na Kranjskem je deželni komisijon pretekli teden po natanjkem pretrekovanji določil in v malo dnevih se pričakuje dotični razglas, katerega bode, če nam bodo prostor pripuščal, tudi naš list prinesel. Ob rok za ugovore ali reklamacije se bode menda do konca meseca m ar ca razteguil, tako da imajo udeleženi dovolj časa postavljeno tarife med posumili mi okraji kranjske de žele in sč sosednimi deželami, kakor goriška, isterska, koroška in štajerska primerjati. Pozneje še utegnemo pregovoriti več o tej važni reči, v kateri so se nekateri udje naše , stranke živo potegovali za korist dežele. — (V goriškem deželnem zboru) je bral Dottori ostro peticijo na ministerski svet, naj se vpelje italijanski, oziroma 81 o-venski učni jezik na goriških srednjih šolah. Peticija se je enoglasno sprejela, Ravno tako od Deperisa narejena resolucija o spremeni organizacije dež. šolsk. sveta, katero spremeno je vladu nacrtala. — (Litanije) pri sv. Jakobu ob nedeljah, katere so bile dolgo let nemške, bero se zdaj slovensko. — (Ljubljanske šole) zavoljo koz še dalje zaprte ostanejo. Glej zadaj vladni razglas. — (Na ljubljanskem gradu) so med ujetniki začele tudi koze širiti se. Govori se, da na kozah bolne ujetnike prenašajo v bolnico v Trnovo ! Uže zdaj se boje ljudje v bolnišnico hoditi, a to jih za boga ne bode vabilo niti tolažilo, če bodo morali poleg razbojnikov in tatov ležati. Ali bi ne bilo nravneje in edino pravo, da bi so za ujetnike napravila svoja bolnica na gradu, kjer je proBtora dovolj in g. dr. Eisl ima tudi časa dovolj ? — (Koze tudi na Koroškem) se počasi širijo, tako v Hodišah , v Vetrinji, v celovški okolici in tudi v mestu Celovci — kakor nam eden naših dopisnikov poroča. — (Osepnice) se sem in tje v nižjem Pohorji prikazujejo. — (Nesreča). Iz ljubljanske okolice se nam piše: V soboto 17. t. m. zvečer je šla neka vdova v Vižmarjih po opravilih od doma ter dva fantiča, eden 6 in drugi 7 let star , doma pustila. V sobi je videla nabita puško, na kateri pa nij bilo kap-seljna. Starši deček sname puško 16 stene, naslone jo na posteljo, a mlajši piha v cev, ko starši skuša na pušici s klinČki smodnik prižgati, kar se mu je tudi stoprv pri tretjem klinčkn posrečilo. To se ve, da nasledek je bil strašen! Cel strel je šel mlajšemu bratcu v glavo, tako da je baje Čisto raznesena. — (Razbojnik) je uapadcl zadajo soboto zjutraj ob petih v smledniškem gozdu dve ženski, katerih ena je bila smledniška potovka, ki je šla v Ljubljano kupovat raznovrstnih reči za ljudi tamošnjega kraja in je imela majhen ročni voziček. Razbojnik s kolom v roci vstavi ženski na cesti in pravi: „Denar sem, ali Vas pa ubijem !" Ena izmed žensk steče po cesti proti Ljubljani, potovka pa ostane napadniku v oblasti in ga prosi, naj jo pusti, ker nema denarja, ampak ona ženska, ki je zbežala. Tolovaj verjame, in steče za ono drugo ženRko, potovka pa brzo vzame žakelj, v katerem jo imela denar z vozička in beži proti . Smledniku nazaj. Nek mož, ki se z vozom nasproti pripelje, vzame preplašeno potovko k sebi na voz in požene konje, da bi napadnika zasačil. A našla sta le prazen voziček, s katerega je tujec pokral jajca, eno rjuho in še 5 gold. Tudi žensko, ki je bila prva utekla, nij bil tolovaj došel. — (Iz Novega mosta) 18. jan. se nam piše: Predpust se je začel in z njim veselice in ženitve, i 8 temi streljanje s pi-stolami. A žalibože, že so tudi nesreče. 17. t. m. šel je nek fant svatom naproti. Ko jih zagleda, ustreli ; cev pištole ro razleti ter odbije strelcu prst kazalec. — (Mrtev najden.) V nedeljo 11. t. m. bo našli v potoku blizu Ustja pri Ajdovščini mladeniča mrtvega. Nesrečnež je moral na brvi, čez katero so bili nekateri kamni nastavljeni, zdrsniti, da se je strašno na glavo udaril in potem v potok padel, v katerem je čez noč zmrznil. Bil je edini sin premožnih staršev. — (Umor). Od Pragarskcga se nam piše: Pretečeui teden je Piskov klapec iz Račjega v Ješenčketn gozdu bil umorjen. Umo-rilec ga je s sekiro tako hudo ranil na desno stran glave, da je skoraj se preplatila, in je potem umorjenega na železnico zanesel, kar krvavi sled pričuje. Mašinski vodja, po drugem tiru se peljaje, zapazi mrt-venca, obstane, da ga odstraniti, in ga s tem še pred hujšim zmlinČcnjem reši. C. kr. soduija še nema zločinca, a na sumu imajo enega, kateri je vedno sovraštvo z ubitim imel. — (Iz Me niši j e) na Notranjskem so nam poroča: Na našem lovu se klatijo volkovi, en medved in en ris. Lovcem se do-sedaj še nij posrečilo nobene teh zverin ustreliti. — (Nova svetnica.) S Koroškega se nam piše: Petnajst let stara, lepo raščena in nekdaj lepi hčerka revnega kmeta 'Had nika na Krasnici blizu Strassburga na nemškem delu koroške dežele je, kakor se po celej deželi čuje, rsvetnicau postala, zaradi česar vsak dan užo delj časa nič zalega misleči kmetovalci iz vseh krajev tje romajo, da si ogledajo ovo prečuđuo prikazen, da jo prosijo nadzemeljske pomoči in jej podarijo razna darila. Kraj je vedno napoloen raznih romarjev in hiša te svetnice je zmirom tako obležena, da nij lahko priti do nje. Dekle od zadnje izpovedi, to je od sv. Mibela sem nič ne jč in ne pije (?) ter Be, kakor prikimuje in gestilira, redi od besede Marijine. Tudi govoriti neče, ali no more, in vsakemu natanko (?) po kinian;i naznanja, ali so duše njegovih sorodnikov i. t. d. v nebesih ali v vicah. Kdo da jc pokrovitelj celej tej stvari, še nij določeno, akoravno je Že enkrat posebna komisija tja šla. 18. t. m. je druga, po celovških izvedencih pomnožena komisija na Krasnice šla, da po daljši in natančni preiskavi do pravih uzrokov dojde iu celo, na prvi hip jako čudno prigodbo, nekoliko razodene. Celi dan jo jo moč gledati in obiskati razen dveh določenih ur, med katerim časom nobeden tujec k njej ne sme. lTže iz tega je razvidno, da tu nij nič nego le gola prekanenost; treba je pa vendar, da se v prid in poduk prostega ljudstva, katero se še vedno kaj lahko zapeljati in oslepiti da, to stvar natančno preiskuje. — (Iz Maribora) se nam piše: Učiteljsko društvo mariborske okolico je dne 8. t. m. v društvensko vodstvo izvolilo sledečo gg.: Udi predsednik, prof. Mllllner podpredsednik, Šac blagajnik, Jager bibliotekar, Slekovec in Hren zapisnikarja; Robič, Koc-mut Vinko in. Stoger za odbornike in Mi-kložič za vodja petja. Zborovanje jo Vsak prvi četrtek v mesecu. Društvenikov je čez 30. — Gospodi prof. srednjih Sol so temu društvu obljubili duševno podporo. — (Iz mariborske okolice) se nam piše: Razpisane so tri učiteljske službe v Leiterspergu, kjer ho bo v kratkem tudi šola stavila. Večina tamošnjih prebivalcev ima pa srčno željo, tudi takega učitelja v šolo dobiti, ki bi otroke tudi o vinoreji in polje-deljstvn poduČcval, ker je skoraj vseh eksi-Htencija od tega odvisna. Naj bi tedaj krajni Šolski svet ne pozabil pri podeljenji teh uč. služb na takega učitelja in na tiste, ki otroke v šolo pošiljajo. , Kazne vesti. * (Živinska kuga na Hrvatske m.) Samo okolo Karlovca je v 51 vaseh čez 1O0O goved pocrkalo in pobitih bilo. * (Marija Aleksandrovu a), velika kneginja ruska, ki se je zdaj z edinburškim vojvodom poročila, bo prinesla svojemu možu za doto 24 milijonov goldinarjev, pa nekaj obleke, ki jc nad (5 milijonov vredna. * (Koze) tudi v Peterburgn na Ruskem razsajajo. * (Advokatov) v Londonu nij nič več, pa tudi nič manje, kakor 7.020. Poslano. Vnem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry Nobena bolezen ne more izvrstne) lievalese.ierc du Barry zoperstaviti bc in odstrani taista brez leka in brez stroškov vso bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljućah, jetrah, žlezah, na Bliznici, v duš-njiiku, v mehurji in na ledvicah, faiberkoie, suSico, naduho, k**elj, neprabavljivost, zapor, drisk«*, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, \rf..gla vico, naval krvi, Šumenje v tis. sili, tneđHcO in blje-vanje tudi oh ('asu noSeeosti, sealno silo, otožnost, fluftenje, rc\matizom, protin, bledico. — 1/pisck i/. 75,000 tpricei al o ozdravljenjili, ki M \ sein lck.nii /.n-pistavljala se: Spričevalo *t. 67.942. (: U-1om.Ii, II. julija 1878. VaAej Kevalesciere imam razen Bogu v mojih strašnih boleznin v želodci in čutnicah življenje zahvaliti. J"'«''- ,; ° ll l> . proviSOI tare dloinach, pošta Pod goro pri Celovci Spričevalo Nt. f»2.!M4. Weskau, 11. septembra lNiH. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlati' žile, na jetrali in zapor vsakovrstne zdravniške po moči brez uspeha rabil, sum prihužal v s\<«ji nbup-nosti k Vašej Kevalesciere. Ne morem so ljubemu Bogu in Vam dovoli zahvaliti za dragi dar naravo, kateri jo zame velika dobrota bil. Franc S t e i n in a n. Tečnejfii kot meso, prihrani Kevalesciere pn odraščonib in pri otrocih fklkrat uvojo cono za zdravila. V plohastih pufticah po pol renta i goltt, 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gobi., 12 funtov 20 gold., 2i funtov ob gold., — Bevalcsciere-Hiscuiteu v puflieah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Ruvalosciore-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 21 tas 9 gold. 50 kr., 4« tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta.-* 10 gold., za 28b tas 20 gold., — za f»7o tas IM gold. — Prodajo: Barry d u llarry A C oni p. na I»u-n»ji. WalIflN< št. H, v IJnbljaui Ed. Mahr, v Clradel bratjo 0 b c r an I m o y r, v lim-broku Diechtl & Frank, v 4Vlovui P. P.irn bacher, v Lonel Ludvig Mullor, \ Jlariooru F. Koletnik A M. Morič, v »eranu J. H Stockhauaon, kakor v vseh DU stili pri dobrih le-kurjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vso krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Dunajska borza 19. januarja. (Izvirno telegrationo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 70 Enotni dri. dolg? ▼ srebru . . 74 w 45 1H60 drž. posojilo.....105 w 25 kr. Akeijo narodne banke 900 „ — Kreditne akcije ... . 240 „ — London........113 „ 75 Napol..........9 ■ 1 i'. k. cekini.......— r — Srebro.........108 B 10 lili C Najnovejše petmlojak© varnostne «?e-tilnice ■ najlioljJo konatriiia-anlm metuljevim hranilnim liuinkoni il planinu daje « svcčuih luči), nnprepirnu najlepša »vo-cava in vendar 6(> porcontov prihranim proti vsakemu drugemu svetilu. Oa »e no hl bilo hatl konkurencije , »o ceno nesli-aano nUko postavljeno. Za najboljšo kvaliteto 10 u mlin 1 kuliinJHka svetilniea a steklom in stenjem (li(ilil) vreil kr. 45, 60. 1 knlilnjaku, stenska ali viseča svetilniea, kompletna kr. H5, gld. 1.10, 1.60. 1 čedna snbanaka Bvotllnlca, eelo kompletna gld. 1, 1.30, 1.50, f.80. 1 najlepšo oprave, celo kompletnu k'1'. 2, 3.50, S. 1 uilonaka Rvotilnii i, bogato ilckorirunu, ■uperilna gld. 4, 5, 0, 8, 10. 1 svetilniea r.a studiranju ali tlelo x zastorom gld. 1, 1,50, 3. 1 stenska svotihiica za blovn, prednju sobe itil. kr. 90, L-1.i 130. 1 viseča svetilniea za hlevo, prednje soliu itil. kr »o, gld. ' 50, I. 1 viseča svetilniea za fuhriko, deluvico, ■ poslovnico gld. 3, 3.50, 3.50. Tiijei. 17. in 18. j a n u a r j a: Kvropo: Sciolis s tovar.šljo iz Trsta. — Koblek iz Podzemelj. Pri Klefautu: Scufoa iz Dragatuš. — Schiin-ter iz Johannisthala. — lius Ana iz St. Martina.— Wippel iz Beljaka. — Blažio iz Hrastnika. —Aieh-holcer iz Pariza — Rani aru iz Trsta. — Wobor z gospo iz Gradca. Pri .Mali«• u: Packtcr iz Gradca. — Pro-senjak iz Dunaja. — Kuntura iz Zagrobx. — I.o\vy iz Dunaja. — Jugovitz iz Kranja. — Kartin iz Dunaja. — llausuiann iz Ptujoga. — llamliš iz Dunaja. — Miillcr iz (lablovio. —Birschlcr iz Trsta. — Milch, Kolbor iz Dunaja. — .loiubart iz Tatjana na Ogerskem. — Sterkoj z gospo iz Trsta. — VVoi-pert, Kober, Supersperij iz Dunaja. Pri Zamorca t Krusic i/. Pliberka. — Wn- bič iz Kanile. — Rnprdoht iz Celovca. — Trampu! iz Primorja. — Vole I jjospo iz Bohinja. — Siuiec s sinom iz Tržiča. Ha z (/las. Kakor se je pokazalo, ne epidemija koz, akoravno je u/.o nekoliko pojemati začela, sadnje dui silno iu hudo prikazuje, in «e v vseh delih mesta tako Mri, da so mora na vse mogočne nafiuo paziti, ako hočemo, da se ognemo hude nevarnosti, ki nam preti. Kakor z boltznijo zdaj stoji, ne da se preračuuiti, kedaj bo ponehala: zato se ne da določiti termin, kedaj bi so šola brez nevarnosti začela. Glede na silne, v predmetu samem le žeče sauitarue obzire, in glede na to, da se šolska mladež obvaruje pred žugajočini širjenjem te kužne bolezni, zdi se ni i potrebno, da se z razglasom od 31. dec. 1873, štev. 34(.)4 do 31. jan. naredjeuo ustavljenje šolskega obiskauja na vseh javnih in privatnih učilnicah v Ljubljani še naprej podaljša in opominjam, da so bo čas, kedaj se bo šolsko obiskan je zopet začelo, takoj javuo oznanil, da le epidemija poneha. V Ljubljani, 18. jan. 1874. C. kr. deželni predsednik Auersperg i P. ■iHC IaUG 4l4>tjl-ll 04M1II. 1 viseča svetilniea »a oboilnleo s škripcem, preflna irltl I. ■■ 1 viseča svetilniea sa oboilnicn, uajnuojsa, ■orta, hron pozlačon Rl. 16, 3o, a.r>. (Vnp svetiInie sp razumevajo kom-pletai s stcnjoin in .steklom vred. 1 svetiliiičiti zastor, majhen, »roilujo lin kr, r>, On kr, 10, najfinejši kr. 15. 1 svetilničin zastor srednjo velik, m-tlnje lin kr. 35, tin kr. 36, najfluejal kr. 45. 1 vatol svotiliiičnetfn stenja kr. 4,1), M. 1 akarju za svetiluic*j4> volne. Taki varujejo po zimi jtrcnirazenja, torej so zelo priporočljivi. 1 za gospodo kr. DO, gl. 1.20, 1.40. 1 „ „ najfliiojši gl. 1.60, 3, 2.60. 1 ., gospo gl. 1.20, 1.40. 1 „ ,. n.i, ti m-1*1 gl. 1.80, 3.60. 1 .. otroke kr. 70, 85, gl. 1. 1 „ „ nujtluujii gl. 1 20, 1.60, 1.80. ZčU*cwiln.e »podnje blaoe* 1 par za gosi ode gl. 1, 1.60, 2. 1 „ „ ., ii.ijlnie.i-.- gl. 1.60, 2, 3.00. 1 „ „ gospe gl. 1.20, 1.80, 3.60. Dolge in kratke zdravilne nogovice iz čisto volno. 1 par za gospode kr. 30, 10, 50, 00. 1 „ visokih za gospo kr. 70, HO, 00, gl. 1. 1 „ za otroko kr. 25, 35, 46, 00. Zimske srajce iz najfinejše volne, novo šego in lope, prsa s svilo montirane. 1 za gospodo gl. 2.60, 3, 3.60. 1 ■ bogato ubšitim nupranikom gl. 4.60, 6.60. Nli|»s ah konimmU' in £os|ie, jako lop. 1 velja kr. 20, 36, 46, 85, 1 „ iz svile kr. 50, BO, gl. 1. Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe iz lijoiiake svile, male, belo gl. 1. n n n ve/auo gl. 1.60. ■ . ■ n velike, raznobarvno gl. 2, 3.50 3.60. i i t I m \ n i j,,, i t>j i i c oi «;/<' »«»#//«'. Kdon 60 kr. Cepiče za gospe in deklice. l'o najnovejši šegi iu najlepšo. 1 >a gospo gl. l.ho, 3.5u, 3, S.60. 1 . deklico kr. (10, 80, gl. 1.30, 1.60. Bašliki iz najboljega sukna. 1 lep z vrvnimi gl. I, 1.60, 1.80. 1 niijIliioJHi s Hvilo ve/.on gl- 3, 2.50, 3. za otroko kr. IIO, gl. 1.20, 1.60. M uf ma f/ospe In otroke. 1 za gospo, jukii lop gl. 1.80, 2, 3.60. Cela guriiituru, muf in ovratnik gl. 8.60, 4.50, 8. M deklico g'- l-r,0i ____ Celo novo za lo »£zouo. Ogrinjala za gospo in deklico: bola, vijolasta, mileča, modra. Bo vsa iz berolinsko volno % najlepšimi načrti. 1 za gospo gl. 1.20, 1.80, 3.20, 2.80. 1 največjo, za ogrniti gl. 3.60, 4, 4.50, 6. 1 zu deklico kr. «0, SO, 00, gl. 1.30. iz liiijtiiiejšo liorlinsko volno, ■ »vilo podloženo in bogato * j11.11L 1.1; 11111 olišpatio. Kna gl. 4.50, z vratnim delom gl. 6.60. Posebno za gospode. Jako lep predsrajčuik M gospodo Iz najbolje volno flno »rnSitimi praini, ovratnikom in luknjami za rokave, tuko da ho li-liko nuil vsako srujcu nosi, kiuča iu grojo. Kdon 80 kr. Lovske nogavice, visoke. t par, velikih, najboljih gl. 1.30. največjih iu najboljih gl. 1.U0, 1.00, 3.80. 14»iiia*uj<' najfinejše. 1 pur, visokih tm gospo gl. 1.20, 1.60, 1.80. 1 „ zu otroke kr. 00, 70, 80, 00. Kosmati ovratniki za yom>e. Silno lepi, zu nu plešo iu vhode. KUen gl. 2.60, 3.50, 4.60, 6. Otrofija oblačilea iz ovfje volne. 1 kr. »O do 80. I .-. rokavi, lepo napravljena gl. 1.20, 1.50, 1.90. £>4» kr. 1 „ gospodo 30 kr. Najnovejše za zimo. I.«' sj-oa«Jiitt).fcir.i«fcv velja popolnO angleška z«lravilna obleka. Jo iz amerikansko u a tu me k oš t run h ko volno in kot kavčuk rastezljiva, ki telo bitro ogreva 'in jo v vedno lobkoin l/.pai janji vzdržuje. Ta obleka vanijo po tem preiuiazonja, kakor tudi dragih, bolesni. Taka oboka za gospodo ali gospe obstoji iz: srajce, liltič, 2 parov kratkih ali dolgih no^ovic, 1 paru žilnih grelcev, 1 para vlog za čevlje. To vso skupaj volja le 5 «1«. Pivd/.aznamovaiio olii.no založeno blago so take vrste dobiva edino lo pri Bazar FricMliiiaiiu, «<» IVutVrsti'usMC' ?Ci. liiil><*eiu 4l*»l>4'I<> so cena zniža. (Ji)4—IS) Isdatelj in ca nreduiatvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodno tiskarne".