Poštnina plačana v gotovini ., _iln .. Ab'o. postale I gTuppo tiCIia 5UU IJF .JKI DNEVNIK Lelo XXXIX. Št. 91 (11.507) TRST, torek, 19. aprila 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. AO V O STOPNJEVANJE NAPETOSTI IN NASILJA NA BLIŽNJE VZHODNEM^ PRIZORIŠČU Desetine mrtvih v včerajšnjem atentatu na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu Več kot sto ranjenih - Silovita eksplozija je zrušila celo krilo sedemnadstropnega poslopja - Žrtve tudi med Libanonci in ameriškimi vojaki Odgovornost za napad si lasti «Fronta za islamsko sveto vojno» BEJRUT — Strahovita eksplozija, se je včeraj ob 13.10 razlegla "ad vsem bejrutskim okrajem Ain Mareisse, je do tal zrušila sedemnadstropno krilo ameriškega veleposlaništva v Bejrutu. Po zadnjih Podatkih je eksplozija zahtevala 32 mrtvih in 105 ranjenih, vendar je mogoče, da je število žrtev še večje. Čeprav so libanonske oblasti takoj začele preiskavo (in so tudi že priprle nekaj osumljencev) točna dinamika atentata ni povsem jasna. Sodeč po izjavah nekaterih prič — vendar izkušnje iz preteklosti učijo, da te v Libanonu niso bile vedno zanesljive — je tik pred atentatom zapeljal na parkirni prostor ameriškega veleposlaništva športni avtomobil z diplomatsko tablico, katerega je razneslo takoj potem ko se je ustavil. Življenje naj bi izgubil tudi voznik. Eksplozija je bila silovita. V vsem okraju so popokale šipe. Na ulici pred ambasado, kjer se je v tistem trenutku odvijal izredno živahen (AP) promet, je prišlo do prave panike. Vnelo se je kakih 30 avtomobilov, o-genj pa je zajel tudi glavno stopnišče veleposlaništva, tako da se tisti del osebja, ki je ostal v zgornjih nadstropjih nepoškodovanega krila, ni mogel rešitL Sredi splošne zmešnjave so začeli reševati izpod ruševin prve ranjence in odnašati trupla, med katerimi jih je bilo zaradi eksplozije petnajst nerazpoznavnih. šele ko so začeli reševati tudi pripadniki francoskih mirovnih sil in ameriški marinci je reševalna akcija stekla bolj urejeno in je 30 rešilcev začelo odvažati ranjence v bejrutske bolnišnice. Takoj je bilo jasno, da bo končni obračun eksplozije tragičen. Vsekakor je bil to najhujši atentat v Bejrutu po izraelskem napadu na Libanon. Prejšnji »rekord* je imel napad na palestinski študijski center 5. februarja, ko so potegnili iz ruševin 20 trupel in sto ranjencev. V večernih urah so pred glavno bejrutsko bolnišnico izobesili seznam 105 ranjencev, ki so se zatekli po zdravniško pomoč. Stanje nekaterih je brezupno. V veleposlaništvu, kjer je službovalo 150 ameriških uradnikov, je bila vsaj polovica osebja ranjena ali mrtva. Med žrtvami so bili tudi libanonski državljani, ki so delali v ambasadi, pa tudi mimoidoči v bližini poslopja. Nobene poškodbe pa ni utrpel ameriški veleposlanik v Libanonu Robert Dillon, čeprav je bil v trenutku eksplozije v poslopju, prav tako pa tudi ne Ha-bibova osebna tajnica, medtem ko samega ameriškega pogajalca Ta Bližnji vzhod v trenutku atentata ni bilo v veleposlaništvu. Mrtvih in ranjenih je bilo tudi nekaj ameriških vojakov, ki so pripadali stražarski dajajo izraelsko blago. Tudi včeraj je v enem takih napadov izgubil življenje neki Libanonec v Sidonu. Mitja Ribičič na obisku v Romuniji BUKAREŠTA - Delegacija ZKJ, ki jo vodi predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič, je dopotovala na prijateljski in delovni obisk v Romunijo na povabilo generalnega sekretarja romunske KP Nicolae Ce-auscescua, ki je tudi sprejel jugoslovansko delegacijo na letališču v Bukarešti. V delegaciji CK ZKJ so tudi predsednik predsedstva CK ZK Srbije Dušan čkrebič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Trpe Jakovljevski in jugoslovanski veleposlanik v Romuniji Miloš Melovski. V Nabrežini doživeta proslava 90-letnice Grudnovega rojstva banonu, ampak tudi drugod po svetu, zlasti seveda v ZDA, kjer ga je obsodil sam predsednik Reagan, pa ni mogoče prezreti še nekaterih drugih nasilnih dejanj, do katerih je prišlo v zadnjih urah v Libanonu in ki nedvomno kažejo na določeno organizirano stopnjevanje napetosti v tem delu sveta. Prejšnjo noč so namreč neznanci vrgli bombo na položaje francoskih mirovnih sil v Šatili, na a-meriškega stražarja pri letališču pa so četrt ure kasneje streljali, vendar ni bil v teh dveh napadih nihče ranjen. Grožnje pa so bile naslovljene tudi na angleški in i-talijanski mirovni kontingent, ki sta prejela vse potrebne varnostne mere. Na jugu Libanona pa so neznanci vzeli na muho ne le izraelskih vojakov ampak tudi libanonske trgovce, ki v svojih trgovinah pro- VPRAŠANJE PREDČASNIH VOLITEV V SREDIŠČU POLITIČNEGA DOGAJANJA Fanfani in vidni predstavniki KB proti razpisu predčasnih političnih volitev Povezava političnih z upravnimi volitvami praktično skoraj ni uresničljiva - Galloni ne vidi alternative sedanji vladni večini - Komunisti ne nasprotujejo predčasnemu razpustu zbornic RJM — čeprav v besedah Izražajo odločno nasprotovanje, se vendarle zdi, da so za politične sile, ki sestavljajo vladno večino, predčasne politične volitve le še vprw*»n.'e časa. Programsko preverjanje, enoti poslopja, med terni tudi po ki ga je sam predsednik vlade »divje! za čas po upravnih volitvah, veljnik varnostne službe pri velepo- se je namreč v nekaj dneh spremenilo v žolčno prerekanje o tem, kdaj ' naj bi bile politične volitve in če jih kaže povezati z upravnimi, ali pa slaništvu David Roberts. Odgovornost za napad na ambasado ZDA je prevzela tajinstvena Fronta za i-slamsko sveto vojno*. Poslopje veleposlaništva je gorelo še več ur in številne kovčke ter zavoje z zaupnimi diplomatskimi dokumenti so reševali iz zgornjih, ne- prenesti na oktober. Toda, upoštevati je treba, da bi politične volitve lahko povezali z upravnimi le v primeru, če bi se vse politične sile odprto opredelile za predčasen razpust zbornic in če bi se z njimi strinjal tudi predsednik republike, poškodovanih nadstropij s pomočjo ki je pristojen za dokončno odlo- vrvi. Kmalu po eksploziji je prispel čitev. Če bi se to zgodilo, bi morali zbornici razpustiti že pred 12. pred veleposlaništvo tudi libanon- majem, se pravi 45 dni pred datu- ski predsednik Džemajel Amin. čeprav je atentat na ameriško veleposlaništvo dogodek, ki je zapustil globok vtis ne samo v Li- mom volitev, kot to predpisuje volilni zakon: več kot na dlani pa je, da je aka rešitev kaj malo verjetna. PRED ŠTEVILNIMI ODVETNIKI IN ČASNIKARJI Včeraj v Monzi začetek in takojšnja prekinitev sodne obravnave o Sevesu Ameriški marinci na straži pred zrušenim veleposlaništvom .....iinimiiuiiiiimiiiuiuinu.n ti........................................................................................... Nov hud incident na kitajsko-vietnamski meji HANOJ — Na vietnamsko - kitaj-*ki meji je prišlo v nedeljo do no- j vcga hudega incidenta, kar seveda | ktopnjuje napetost v tem delu sve-1 te. Po najnovejših vesteh naj bi Vietnamski vojaki kot običajno izzivali kitajske obmejne st' aže in celo stopili na kitajsko ozemlje. Kitajski vojaki so odločno odgovorili na na-Pod. Kaže, da je bilo v spopadu tudi precej oseb ubitih. Hanoj seveda daje drugačno verzijo in obtožuje Kitajsko agresije. Haj bo tako ali drugače, izredno zaskrbljujoče je dejstvo, da sta ponovno neposredno trčili vojski obeh držav, kar bi znalo imeti zelo težke Posledice. NEW YORK — Demokratski senator Ernest »Fritz* Holliugs je vče-raj najavil svojo kandidaturo na Predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje leto v ZDA. MONZA — Po poldrugi uri posvetovanja so sodniki sprejeli predlog nekaterih odvetnikov in prenesli proces na sredo, 11. maja. Tako se je začela in tudi končala včerajšnja sodna obravnava v Monzi, kjer bi morali obravnavati dogodke, ki so se pripetili pred sedmimi leti « Sevesu, ko je oblak dioksina okužil velik del področja in povzročil eno največjih svetovnih ekoloških katastrof. Zanimanje za proces v Monzi je izredno veliko, o čemer priča tudi številna prisotnost odvetnikov in časnikarjev iz Italije, Francije, ZRN in Švice. Kot je bilo predvidevati, pa se ni nihče izmed petih odltdolžcn-cev predstavil v sodni dvorani. Viso- ki funkcionarji obrata »Icmesa*, ki j nino za škodo, ki jo je povzročil so bili na položaju leta 1976, so za-1 dioksin, oziroma za tiste, ki menijo dolžili svoje odvetnike, da jih pred-! da je bila že izplačana odškodnina stavl.iajo. Švicar Guy VValdvogel (predsednik »Icmesa*), Zahodni Nemec Jorg Anton Sambeth (tehnični ravnatelj »Givaudan*), Italijan Gio-vanni Radiče (odgovorni pri »Icme-sa*) in Švicar Fritz Morli (projek tant obrata), tvegajo obtožbo zaradi nezadostna, in p, av zaradi tako ve likega števila so odvetniki predlagali odložitev procesa, da bi lahko švicarska družba »Givaudan* (lastnica obrata »)emesa») kar neposredno kontaktirala s prizadetimi in jim izplačala morebitno odškodnino, s povzročitve katastrofe, povzročitve čimer bi bil proces veliko prožnejši osebnih poškodb in zanemarjenja do ločil o varnosti na delu. Včerajšnja obravnava je zaobjela torej samo pregled tistih, ki so se najavili na procesu kot zasebna stranka. Gre za zelo veliko število oseb in ustanov, ki zahtevajo odškod- ....................-....................» GOSPODARJI KAPITALISTIČNEGA SVETA NA POSVETU «Triloteralnu komisija v Rimu RIM — V razkošnem hotelu «Hilton» se je zbrala »smetana* kapitalističnega sveta na posvet ♦najvplivnejšega privatnega kluba», Trilateralne komisije, o najpomembnejših mednarodnih gospodarskih in političnih vprašanjih. »Društvo izbrancev* SO ustanovili leta 1973 lastniki in voditelji naj-večjih družb, predvsem transnacionalnih, in Se verne Amerike, Zahodne Evrope in Japonske (od tod pridevnik «trilateralna») ter izvedenci in poli tiki, ki zagovarjajo njihove interese ali soglašajo z njihovimi smotri. Zdaj šteje že 320 članov iz 14 držav. „ , Skoraj vsi so prišli v soboto v Rim na 14. skup ščino, ki bo trajala 4 dni in na kateri bodo raz grinjali svoje ocene o trenutnem položaju in ozna nili svoje predloge za reševanje najbolj perečih svetovnih vprašanj, ki »so marsikdaj odločilnejši od stališč parlamentov in vlad v njihovih državah. Iz ZDA so prišli bankir Rockefeller, bivši zunanji mi nister Kissinger. bivši minister in-predsednik Sve tovne banke McNamara, bivši veleposlanik Gardner in drugi iz Francije bivši konservativni predsednik vlade Barre, iz Jaoonske bivši minister za gospo darstvo Ushiba z drugimi veljaki, iz Italije Agnelli te podobni. Izbrani publiki so prvi dan poročali o »primeru Italija* gostitelji, bivši minister in predsednik IR1 Prodi, ki se je zavzel za odločnejše ravnanje vlade ter strokovnjaka Monti in Negri. Včeraj so bila na dnevnem redu mednarodna vprašanja, zlasti v zvezi z oboroževalno tekmo. Poročali so bivši na čelnik ameriške delegacije pri pogovorih »Salt 1» Gerard Smith, predsednik italijanskega inštituta za obrambne raziskave Paolo Vittorelli in japonski izvedenec Kiichi Saeki. Čeprav potekajo zasedanja za zaprtimi vrati, kot se za tako družbo spodobi, se je izvedelo, da je prišlo v razpravi do ostrih pole mik med zagovorniki Reaganove politike trde roke (z raketami MX in »vesoljsko vojno*) in bolj umir jenimi, ki se zavzemajo za poga'anja s SZ. Bogalioječi udeleženci posveta so odšli včeraj tudi v Vatikan, kjer jih je sprejel papež Janez Pa vel n. Sveti oče jih je opozoril na slabšanje od nosov med bogatimi in revnimi deli sveta in na razširjanje brezna med njimi ter na večjo odgo vernost bogatejših pri vzpostavljanju miru in člo veške solidarnosti. Žal je malo verjetno, da je tak vzvišen poziv naletel na nehlinjeno razumevanje pri ljudeh, ki se ne bojijo pekla, ker si znajo pač ustvarjati raj ž* na zemlji. ir. manj zapleten. Sodniki so predlog sprejeli. Zanimivo pa je, da na procesu ni bilo niti besede o skrivnostnem izginotju 41 sodov O tem so včeraj veliko poročali na prvi francoski televizijski mreži. Časopisi so obnovili celotno »zgodbo* od incidenta leta 1976 do včeraj in skušali vreči odgovornost za izginotje '.1 sodov na druge. Znano pa je, da je sode z dioksinom prepeljal v Francijo francoski tovornjak in to po nalogu družbe za obdelavo toksičnih derivatov «Spedilec», katere direktor Bamard Paringaud je v zaporu in vztrajno molči. Kot znano se je sredi polemike znašel tudi italijanski senator Luigi Noč, ki je zadolžen da razreši to uganko. Tudi on je sodeloval na sobotni televizijski oddaji in bil tarča napada predstavnice ekološkega gibanja »Greenpeace* Katie Kanas, ki mu je hotela natakniti lisice in ga je dodobra ozmerjala. Vse to v neposrednem prenosu. S to akcijo je hotela ekologistka dokazati, da so za vso stvar krive italijanske obla sti. Razumljivo, da je vprašanje v središču pozorne s ti vsen političnih sil Predsednik vlade Fanfani se je včeraj sestal s predsednikom KD PiccoUjem m tajnikom PSDI Longom, v nekem intervjuju pa je pozval k opreznosti, da bi se izognili nevarnosti političnega zaostrovanja ob upravnih volitvah. Njihova prevelika politizacija bi za Fanfanija lahko ogrozila stabilnost vlade. Svojo zaskrbljenost je izrazil tudi v pogovorili z najvišjimi voditelji KD ob robu simpozija o Aldu Maru. Zelo verjetno se bo Fanfani srečal tudi z Zanonejem in Crasijem, ali pa ju bo slišal po telefonu, saj nujno potrebuje vsa stališča, da bi imel I bol j jasen pregled nad trenutnim položajem. Z Longom se je Fanfani pogovar ! jal o problemu pravičnih najemom in o stanovanjski stiski, glede predčasnih volitev pa je socialdemokrat-! ski tajnik izrazil nasprotovanje svoje stranke in pripravljenost za u-, trditev sedanje vladne večine. Prav I tako nasprotovanje veje tudi iz član-| aa, ki ga je za demokrščanski II Popo'o napisal poslanec Galloni. Tudi zanj je v sedanjem občutljivem trenutku potrebna predvsem previdnost. saj bi vsak nenadzorovan beg naprej lahko usodno prekinil tvorna prizadevanja sedanje večine, ne da bi hkrati deželi zagotovil dejansko rešitev nakopičenih političnih problemov po predčasnih volitvah. Povsem negativen je namreč Gal-lonijev odgovor na vprašanje, ki si ga sam zastavlja: ali obstaja po litična smer, oziroma osnova za celovitejšo in bolj učinkovito večino, ki bi jo lahko kot alternativo ponu dili volilcem? Tudi predlog Visenti-nija in vse republikanske stranke sploh, Galloniju še ne pomeni zah teve po predčasnih volitvah brez alternative, pač pa jo razume kot kritično spodbudo vladi in njeni večini pri uresničevanju sprejetega programa. Skratka, zaključuje Gal- . Ioni, tisti, ki predlagajo predčasne volitve, še niso pojasniii, s kakšnim I programom in sestavo političnega zavezništva, nameravajo stopiti pred volilno telo še odločnejši ud Gallonijn, je na čelnik demokristjanske poslanske skupine Gerardo Bianco, ki na današnjem sestanku direkcije svoje stranke pričakuje enoglasni ne predčasnim volitvam. Vse drugačno je razpoloženje v vrstah opozicije. Komunisti načelno ne nasprotujejo razpisu predčasnih volitev in vzpodbujam socialiste k zbližanju na levici. Napočil je trenutek, piše Unita, ko se socialisti lahko uprejo vlogi, ki jim jo je rezervirala KD v svoji »novocentri-stični perspektivi*. Mnogo pričakovanj hranijo komunisti za prihodnji centralni komite PSI, kjer bi morali nedvoumno odgovoriti na to demokristjansko težnjo in dati jasne znake svoje nove politične smeri. razsodi o nadaljnjem postopku. Kot je znano so glede tega vprašanja v vladni večini stališča precej narazen, zlasti med PSI in KD Zadnje zasedanje KVSE v Madridu RIM — Ministra za javna dela Nicolazzi in za pravosodje Dari-da sta včeraj izpilila besedilo reforme zakona o pravičnih najemninah, ki ga bosta danes piedložila predsedniku vlade Fanfaniju, da MADRID — Danes nadaljuje delo madridska konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi in vse kaže, da bo to zadnje zasedanje dolgotrajne konference, ki se je začela jeseni 1980. Na dnevnem redu je razprava o listini, ki so jo 15. marca predložile nevtralne in neuvščene dežele in v kateri so skušale zbližati stališča zahodnih in socialističnih dežel. Va njo so vključile tudi že dosežene sporazume in hkrati predlagale, naj bi 15. novembra v Stockholmu sklicali evropsko konferenco o ra-zoroževanju. medtem ko naj bi se nova konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi začela 4. novembra 1986 na Dunaju. Almirantejevo izzivanje v Trstu • Misovski kolovodja Almirante in tržaški neofašisti so včeraj kljub-ostrim protestom vseh demokratičnih sil izvedli svojo izzivalno manifestacijo v nekem mestnem hotelu, kjer so predstavili psevdozgodo-vinsko brošuro o Francescu Giunti, požigalcu Narodnega doma. Manifestacija je potekala v znamenju odkrite apologij, fašizma, kar potrjuje upravičenost zahtev, naj oblasti misovski shod prepovejo. Protesta pokrajine in naših dijakov • Z razliko od tržaškega občinskega sveta, ki se je izognil razpravi o misovski izzivalni pobudi, je pokrajinski svet na včerajšnji seji obsodil provokacijo proti demokratičnemu Trstu. Besedam predsednika Claricija so se pridružile vse skupine, razen seveda misovcev. • Obsodbo fašističnega shoda, pa tudi protest, ker so ga oblasti dovolile, so izrazili včeraj na skupščini slovenski višješolci. Fašisti poškodovali proseški spomenik • Kot ob vsakem prihodu Almirante ja v Trst, je tudi tokrat prišlo do fašističnega napada na spomenik padlim za svobodo. Tokrat so se znesli nad spomenikom na Proseku, vendar jim je pravočasni poseg domačinov preprečil, da bi do konca izpeljali svoj naklep. (Več na drugi strani) NEW YORK — V intervjuju za a meriški tednik News\veek je zunanji minister Nikaragve Miguel D’Esco-to obtožil ZDA, da s svojim vmešavanjem v zadeve Srednje Amerike prizadevanjo mir v teh državah. Z | DA se borijo proti Nikaragvi, je! izjavil D'Tscoto, čeprav niso nikoli ' napovedale vojne. Ameriški voja ki in CIA izrabljajo ozemlje Hondurasa in vežbajo Nikaragvi sovraž m alt. Jadran na vrhu lestvice Slovenska združen:, košarkarska ekipa Jadrana se je z nedeljsko zmago proti Pinu v Firencah ob istočasnih porazih ekip iz Castelfranča Veneta in Forlija povzpela na sam vrh lestvice v C-l ligi. »Plavi* imajo sedaj realne možnosti za uvrstitev med prva štiri mesta, ki vodijo v »pluv-offs* za napredovanje v B ligo. O tem bodo odločala preostala tri srečanja, v katerih se bo Jadran pomeril dvakrat v gosteh in enkrat pred domačimi ljubitelji košarke. Že prihodnja tekma bo za jadranovee zelo važna ir težka: v soboto bodo namreč gostovali v Pištoli pri Maltintiju, tekmo pa si bo ogledalo tudi lepo število naših navijačev. S slavnostno prireditvijo v nabito polni občinski telovadnici so v nedel jo popoldne v Nabrežini sklenili ciklus proslav 90-letnice rojstva pesnika Iga Grudna. Kulturno društvo, ki podobno kot krajevna srednja šola in glavna vaška ulica nosi ime po književniku, čigar obletnica rojstva je potekala prav včeraj, je posebno za to priložnost pripravilo bogat in izviren program, ki je po našem mnenju občinstvu zelo dobro osvetlil Grudnov lik in njegovo u-stvarjalnost, kar pa je verjetno še najbolj pomembno, živo aktualnost sporočila njegove poezije. Življenjsko in umetniško pot Dut-kovega lngnacija. kot so ga imenovali ter cenili domačini, je v nedeljo plastično obnovil pesnik Miroslav Košuta, od doživetih otroških let med nabrežinskimi kamnoseki in kriškimi ribiči, do trpkih in obenem bogatih izkušenj v prvi svetovni vojni, od bolečih let izgnanstva do časov aktivne soudeležbe v boju proti zatiralcem slovenskega naroda. Njegovo ime podpiše nekatere izmed najlepših ljubezenskih pesmi, kar jih Slovenci premoremo, je med drugim povedal Košuta, njegovi socialni motivi so sliki, vredne najbolj prizadetih realističnih slikarjev. Njegov vojni dnevnik so slovenski pregnanci brali, kot da je pisan z njihovo krvjo. «Naj v nas živi 'njegova ljubezen, vesoljna in bratska, vendar tudi potrebno krHična. Njegova iztegniena roka, pa tudi njegova zakoreninjenost v rodni grudi. Njegovo odpiranje oken v svet in sočustvovanje, a v enaki meri tudi zavest o naših potrebah in pravicah. Če z znameniti m — čuj pesem Kalabreža in Furlana ... — tako preprosto in samoumevno izrazi naše občudenje so-žitia. enakosti in enosti ljudi na tem prepišnem koncu sveta, njihovih stisk in pričakovanj, ne pozabi v številnih drugih verzih pribiti, kdo je tu domačin in kdo prišleki-. je še poudaril Košuta, ki je kot znano u-red.il zadnji izbor Grudnovih poez'j ^Zasanjanost* v izdati Založništva tržaškega tiska. Svoj govor pa je zaključil z željo, da bi bilo Nabrežini dano praznovali 100- etuico Grudnovega rojstva v lastnem kulturnem domu. - \ Nedeljsko slavnost je odprl zborček osnovne šole iz Jamelj, ki nosi ime po pesniku, nakar je predsednik društva Ante k Terčon pozdravil publiko in številne ugledne goste, msd katerimi bi omenili. Grudnovo ženo Pepco in sinova Primoža ter Aleša, devinsko-nabreiinskčga župana posl. škerka; generalnega kbnzu-!a SFRJ Mirošiča in predsednika ZSKD Kravosa. Predsednik je v svojem nagovoru tudi predstavil stari prapor pevskega društva «Sabre-i’no*. ki so ga v začetku stoletja ročno izdelale domače žene kol živo pričevanje bogate kulturne dediščine tega kraja. Zatem se je predstavila folklorna skupina nabrežinske osnovne šole «Virgil Šček>, ki je pod vodstvom Nataše Škerlc in ob spremljavi harmonikarja Ivana Vogriča zaplesala Venček belokranjskih plesov, skupina dijakitr in dijakov srednje šo’e «Igo Gruden* pa je poda'a izbor pesnikovih del. ki ga ie izbrala in pripravila prof. Vera Tuta Ban. Spored je dopolnil in obogatil res izvrsten nastop domačega mešanega pevskega zbora, ki je pod taktirko Matjaža ščeka spet pokazal vso svojo dovršeno umetniško raven. Zborovske motive sla z Grudnovim recitalom popestrili Patricija Ter-čič in Majda Legiša. Referent za kulturno dejavnost Zvonko Legiša in odbornica Nadja Doljak sta nato nagradila najzaslužnejše udeležence likovnega in pismenega nateča ja, ki ju je društvo priredilo posebno za to priložnost. Oba natečaja sta naletela na res izredno veliko zanimanje, saj se je slikarskega ex tempore udeležilo St otrok, pismene izdelke na temo Grudnove poezije pa je poslalo nad sto učencev in dijakov. Podrobneje o natečajih poročamo na zadnji strani. S.T. VČERAJ V TRŽAŠKEM HOTELU EXCELSm Fašistična manifestacija: provokacija kakršne bi ne smeli nikdar dovoliti Predstavitev brošure o Ciunti, ki se je je udeležil tudi Almirante, jo dokazala, da so bile zahteve o njeni prepovedi povsem upravičene Vsedržavnemu fašističnemu vodi telju Almiranteju in njegovim tržaškim kameradom je še enkrat uspelo, da so v brk vsem ustavnim in zakonskim določilom italijanske republike, ki je pognala svoje korenine iz antifašističnega odporništva, zapeli čast in slavo mračnemu dvaj-setletju in ljudem, kakršen je bil Francesco Giunta, ki so si umazali roke z gnusnimi in nepozabnimi zločini. Včerajšnja tipična politična provokacija v hotelu Savoia Excel-sior, kjer so predstavili Almirante-jevo in Giacomellijevo verzijo o Giunti in tržaškem obdobju 1918 1925, je dogodek, ki presega meje dostojnosti in prav gotovo ni v čast mestu Trst, ki je bilo deležno zlate kolajne odporništva. Dejstvo, da manifestacije niso preprečili, že samo na sebi predstavlja hud udarec vsem prizadevanjem in naporom, da bi okrepili miroljubno sožitje v teh krajih ob meji in preprečili nadaljnje ustvarjanje politične napetosti. Sam hujskaški fašistična na stop v hotelu Excelsior pa je dodaten udarec, ki vzbuja tesnobo in zaskrbljenost nad nadaljnjo usodo družbenopolitičnega življenja na Tržaškem. Fašističnih izgredov po mestnih ulicah, ki so značilni za večje mi-sovske manifestacije, včeraj sicer m bilo (čeprav ne smemo prezreti dogodka, ki se je pripetil na Pro seku in o katerem poročamo posebej), a jih dejansko tudi ni bilo treba, saj je bila sama predstavitev apologetske brošure, ki poveličuje zločinska dejanja Giunte in njegovih pajdašev, dovolj žaljiva in odpor zbujajoča provokacija na pram demokratičnim in antifašističnim čustvom dobršnega dela tržaškega italijanskega in še zlasti slovenskega prebivalstva. Če vsebuje brošura, ki jo bosta v naslednjih mesecih dopolnili še dve (in po napovedih tržaškega misov-skega tajnika Giacomellija še bolj provokativni brošuri, ker bosta obsegali poglavja o posebnih fašističnih sodiščih in zločinih proti slovenskim antifašistom ter o razdobju po osvoboditvi, o tako imenovanih fojbah ipd.), tipična fašistična tol- IZJAVA PREDSEDNIKA OARICUA NA SUMOM SEJI Pokrajinski svet obsodil fašistično manifestacijo Izjava PSI glede poteka petkove seje občinskega sveta Predsednik Clarici je na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta ostro obsodil včerajšnjo fašistično manifestacijo in poudaril, da je izvenela kot huda žalitev za vse demokrate, Italijane in Slovence. Obsodbo »proslavljanja Francesca Giuntg* so politično podprli načelniki vseh svetovalskih skupin, razen seveda misovcev, kar je pomembno, če pomislimo na to, kar se je zgodilo v petek na seji tržaškega občinskega sveta. Clarici je nato poročal 0 stališčih in pobudah, ki jih je e-notni pokrajinski antifašistični odbor zavzel proti fašističnemu shodu ter je napovedal, da bo v svoj-stvu predsednika tega odbora prijavil 6qdišču kolovodji MSI Almiran-teja in Giacomellija zaradi apologije fašizma. Načelniki svetovalskih skupin- so tudi poverili CHffiCiju nalogo rn dolžnost, da čim prej pred-stgvi-jvt Skupščini načrt pobud, ki jih V petek v Rižarni proslava 25. aprila Tudi letos se bomo v Rižarni pri Sv. Soboti svečano poklonili spominu vseh tistih, ki so svoja življenja žrtvovali v boju za svobodo. Svečanost bo v petek ob 17.15. Po krajšem verskem o-bredu bodo spregovorili predsednik pokrajine Darno Clarici, ki bo govoril tudi v svoj-stvu predsednika odbora za obrambo demokratičnih vrednot, tržaški župan Manlio Ce-covini, dolinski župan Edvin Švab ter Bruno Degrassi v imenu enotne sindikalne zveze CGIL CISL - UIL. PSI je vsekakor v enem prejšnjih tiskovnih poročil izrazil ogorčenje in protest do misovske manifestacije in je ponovno jasno potrdil svoje stališče v obrambo vrednot antlfa šizma in se pozitivno izrazil, da bi se razpravljalo o resolucijah, ki sta bili predloženi o tej zadevi.* Med raznimi ogorčenimi reakcijami na včerajšnjo misovsko provokacijo naj omenimo, da so predstavniki dolinske občinske uprave, krajevnih sekcij VZPI - ANPI in vseh vaških organizacij odločno obsodili fašistično proslavljanje Francesca Giunte. Protest so izrazih" na sestanku, ki so ga sklicali za pripravo manifestacij ob 40. obletnici padca fašizma. mačenja dogodkov neposredno po prvi svetovni vojni, ki popolnoma izkrivljajo resnico, je včerajšnja predstavitev ta izkrivljanja le še podčrtala. Francesco Giunta izhaja na primer iz Giacomellijevega orisa kot čista in poštena figura fašističnega »revolucionarja*, ki so ga takratne razmere nekakšne podtalne državljanske vojne prisilile k določenim odločitvam. Požig Narodnega doma se uokvirja po Giacomelliju' v to podtalno vojno in je odgovor na slovenske provokacije ter kot tak simbol, ki sta ga avtorja želela postaviti na naslovno stran brošure. Giunta (vedno po Giacomelliju) ni Usta krvoločna figura, kakršno bi rad prikazal današnji levičarski in slovenski tisk, temveč je celo človek, ki se je odločno postavil pred svojimi škvadristi, da je rešil pred linčanjem Slovence, ki so bili v gorečem Balkanu. Skratka, včerajšnja predstavitev, ki se je ni udeležila ravno velika množica »zvestih*, kakršno, so nemara pričasovali in ki so jo zastra-žile številne policijske sile, da bi preprečile morebitne nerede, je bil jasen primer fašistične apologije, ki bi morala biti po državnem zakoniku kazniva, čeprav je Almirante v svojem posegu z značilno po-smehljivostjo in ironijo izrazil začudenje, da se del tržaške javnosti tako zgraža nad to publicistično po-l budo, ki da želi biti samo veren i zgodovinski dokument. Zavrnil je [ tudi trditve, da je objava brošure o Giunti predvolilna poteza, v isti sapi pa je poudaril, da sta včerajšnja predstavitev in njegova prisotnost v Trstu dejansko lahko začetek predvolilne kampanje in je nato ves svoj nadaljnji poseg posvetil sedanjemu političnemu položaju v državi in razvijal že tolikokrat razvpite teze. Vse svoje izvajanje je seveda zabelil z običajnimi frazami o potrebi obrambe italijan-stva Trsta ter z nostalgičnimi reminiscencami preteklosti, kar je tržaško fašistično poslušalstvo spremljalo z ihtavim navdušenjem in tu pa tam z dviganjem rok v rimski pozdrav. In kot se za takšne priložnosti spodobi,. iz Almirantejevega besednjaka niso izostale besede obsodbe in omalovaževanja osimskih sporazumov in sosednje Jugoslavije. Čeprav to ni bilo izrecno poudarjeno. je bila včerajšnja manifestaci-tudi prispevek proslavljanju 100-vega rojstva. Nje-večkrat izrečeno • Direktor mednarodnega centra mmm JHHMi je okrog sto strokovnjakov, ki prihajajo predvsem iz držav v razvoju. tudi velik transparent v počasUtev ducejevega jubileja. Nov fašistični napad na spomenik padlim na Proseku Domačin je mladima prenapetežcma preprečil, da bi s spomenika snela tablo z napisom »To je kultura fašizma* Kot ob vsakem Almirantcjevem prihodu v Trst, moramo tudi tokrat zabeležiti nov izpad fašistov proti našim spomenikom. Neidentificirana črna pobalina sta se v nedeljo zvečer med 20.30 in 21. uro znesla nad spomenikom padlim v borbi proti nacifašizrau na Proseku. Razbila sta žarometa ob spomeniku in nato skušala sneti tablo z napisom «To je kultura fašizma* ki so jo postavili po zadnji oskrunitvi obeležja. Toda nečeden posel jima je preprečil vaščan, 53-letni Mario Badalič s Proseka 324, ki je opazil njun nečedni posel. Tabla je tako ostala na svojem mestu, pač pa sta fašista s pestmi napadla Badalfča in se nato urno podala ptoti vasi. Toda Badalič je stekel v bližnji bar in tam obvestil vaščane o novem napadu na spomenik, vaščani so se takoj mobilizirali in res uspeli prijeti enega od prenapetežev,. ki pa so ga nato izpustili, preden so na kraj prišli karabinjerji. Vsekakor je v teku preiskava, ki jo vodijo karabinjerji s Proseka, da bi odkrili pobalina. Krajevna sekcija VZPI-ANPI je napovedala prijavo sodni oblasti. Mario Badalič pa se je moral včeraj zaradi udarcev zateči po zdravniško pomoč ter bo okreval v osmih dneh. V DVORANI KROŽKA ZA KULTURO IN UMETNOST Veliko zanimanje občinstva za srečanje o odnosu Kosovela in Slataperja do Krasa včeraj je bilo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost (C CA) srečanje na temo «Kosovel -Slataper; dva pesnika Krasa*, ki sta ga priredila Kulturno združenje Most in Krožek za kulturo in umetnost. Na srečanju so sodelovali pesnik in publicist Gino Brazzoduro iz Genove, esejist in prevajalec Arnaldo Bressan, profesor Aleš Lokar, esejist in literarni zgodovinar Člaudio Magris ter kritik in pesnik Jolka Milič. Zaradi bolezni se srečanja ni mogel udeležiti esejist Taras Kermauner. Srečanje je bilo vsekakor pomembno in je privabilo v dvorano CCA veliko število slovenskih in italijanskih poslušalcev. Vsekakor se je obetal pomemben kulturni dogodek, ki bo pustil globljo brazdo v tržaškem kulturnem življenju. Stopinje bodo vsekakor ostale, čeprav ne vse enako jasne in čiste. Tu mislimo predvsem na kakovostno ra-Ven nekaterih posegov in na to, da so si prisotni pričakovali jasnejši prikaz problema; treba je na primer omeniti, da del občinstva Kosovela ni poznal in da si je v tej smeri želel več informacij in slišati tu- fuiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiniiiiiiiimiiimniiiimiimnifiiiifiiiMiiiimHiiiiHiiiHiiiiiiiMiiiiiiiMi Študentska manifestacija proti fašizmu |T|/ Tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol so najostreje obsodili fašistično provokacijo »proslavljanja* Francesca Giunte. Med prvima dvema včnipia urama (pouk se je nato redno nadaljeval) so se včeraj zbraJjrP3. stadionu «1. maj*, kjer sta jima" spregovorila profesorica zgodovine Marta Ivašič in tajnik SK GZ Dušan Udovič, pozdravil pa je namerava uprava sprejeti in uresničiti za sensibilizacijo javnega mnenja o tem, kar je pomenil fašizem za našo mesto in za odnose med tukaj živečima narodoma. Ta akcija naj bi bila namenjena zlasti mladim generacijam. V zvezi s potekom petkove občin ske seje je včeraj pokrajinska federacija PSI izdala naslednje tiskovno sporočilo: «V zvezi s polemikami, ki so nastale, ker se v občinskem svetu ni razpravljalo o resolucijah v zvezi s proslavljanjem Francesca Ginute, ki ga je priredil MSI, tržaška federacija PSI in svetovalska skupina v občinskem svetu precizirata, da je bila odsotnost v trenutku glasovanja dveh socia lističnih svetovalcev, ki sta bila prisotna v dvorani v petek zvečer, popolnoma naključna in povsem tuja strumentalizaciji, do katere je de miimilimiltimilltlltHIIIIIIIflllimflllllltlllMIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIlMIIIIMIIIIIIIIIIIIflllllflMIIMIIItllltlllllllllllllllHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIHIIHIItllllltll OB ZAKLJUČKU TEDNA DELAVSKEGA BOJA Sindikalisti včeraj pri Comelli ju in pri vodstvu industrijske zveze Danes na pomorski postaji obračun razčlenjene akcije v obrambo m za razvoj gospodarskih dejavnosti na Tržaškem Predstavniki enotne sindikalne zveze - pokrajinski tajniki CGIL Gialuz, CISL Degrassi in UIL Fa-bricci ter njihovi ožji sodelavci — so se včeraj ob zaključku »tedna* delavskega boja za ponovno oživitev gospodarskih dejavnosti na Tržaškem, sestali najprej z zastopniki deželnega odbora in nato še z voditelji tukajšnje industrijske zveze. Razgovorov na deželi so se udeležili predsednik odbora Comelli ter odbornika za industrijo De Carli in za načrtovanje in proračun Coloni. Sindikalisti so prikazali nevarno slabšanje gospodarskega stanja na našem območju ter pozvali deželni odbor, naj hitro ukrepa z zakonom )28, naj se pri vodstvu državnih so udeležb zavzame za rešitev krize v tukajšnjih obratih javnega sektorja in naj povzame primerne ukrepe v prid mladini in priletnim de-želanom. Odbornik Coloni je razčlenil posege, ki jih bo dežela uresničila s sredstvi po zakonu 828 na področju industrije, v korist razisko- valnih dejavnosti in tržaške luke, odbornik De Carli pa je poudaril, da bodo posegi na industrijskem področju veljali tako zasebnim kakor tudi javnim obratom v krizi. Kar zadeva posebej tovarne z državno soudeležbo, se je deželni odbor obvezal, da bo od pristojnih or ganov v Rimu zahteval večjo angažiranost v okviru tržaške ekonomije. Predsednik deželne vlade Comelli pa je s svoje strani dodal, da je za kon 828 le eden izmed predvidenih posegov v korist Trstu ter da bodo sledili še drugi posegi, kakršna sta »načrt Pandolfi* (paket Marcora), in tako imenovan integrirani načrt Trst - Furlanija - Julijska krajina - Evropa. Na industrijski zvezi pa so se sin dikalisti razgovarjali z voditelji or ganizacije, ki jim je načeloval podpredsednik Riccesi. Industrijci so poudarili, da je kriza, ki je zajela tržaško gospodarstvo, v glavnem, o-draz širše mednarodne krize, ki pa že kaže določene znake popuščanja. Tudi Trst se mora pripraviti na na jansko prišlo. a,l,ni„l,.....................mi..tiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinimmiiiiiiiitiiiiimii.mn...uiiiimiilllliimiin RAZSODBA PRVOSTOPENJSKEGA SODIŠČA Šestindvajset let zapora za mlade ki so v Trstu razpečevali hašiš S petnajstimi obsodbami na skupno 26 let in mesec dni zapora ter 45 milijonov lir globe se je včeraj končal proces proti 20 mladim iz Trsta, Latisane, Vidma in San Giorgia di Nogara, ki so bili obtoženi razpečevanja hašiša Preiskava, ki jo je vodil namestnik državnega tožilca Staffa (na včerajšnjem procesu je bil javni tožilec), se je pričela prve dni letošnjega leta. Karabinjerji iz Trsta in Gorice so ugotovili imena mladih, ki so v San Giorgiu izkrcevali z ladij mamilo in ga nato preprodajali na črni borzi, v glavnem v Trstu. Po večurni razpravi, na kateri so posegli javni tožilec in branilci ob tožencev, je prvostopenjsko sodišče pod predsedstvom sodnika Brencija takole obsodilo Tržačane: 21-letni Vincenzo Berlingerio: leto dni zapore in dva milijona lir globe. 25-letni Walter Carone Jurissevich: lfi mesecev zapora in 3 milijone globe, 24 letni Graziano Civita: leto dni in pet mesecev zapora ter 3 milijone globe, 23-letni Francesco Affatati: dve leti in dva meseca zapora ter 4 milijone globe, 28-letni Giorgio Barnaba: tri leta in dva meseca zapora ter 4 milijone globe. Leto in pet mesecev zapora ter tri milijone globe je sodišče prisodilo 23-letnemu Giordanu Morganu, 21-let nemu Danieleju Faveru, 21 letnemu Dariu Borsattiju in 20 letnemu An-dreu Quindiriju. devet mesecev in 300 tisoč lir globe pa 23-ietnemu Mauriziu Signorettu. Za mladoletna Paola S. in Fabia T. je bilo sodišče mnenja, da prekine postopek, zaradi pomanjkanja dokazov pa so oprostili 24-letnega Giulia Somma-dossija. Iz raznih vzrokov so sodniki ločili od tega sodnega postopka proces proti 22 letnemu Luciu Orlan du in 21-letnemu Sergiu Zamarianu iz Latisane. Za preostale obtožen ce se kazni sukajo med 1 in 3 leti zapora. Sindikat slovenske šole sporoča, da zapade 23. aprila rok za vloži tev prošnje za udeležbo na razpisanih natečajih, za prestop v stalež učnega osebja na višjih srednjih šolah in za pridobitev habilitacije. Uradi SSŠ so odprti v torek in petek od 16. do 18. ure. stop nove konjunkture, zato pa potrebuje olajšave, ki so že predvidene v paketu Pandolfi, nove prometne infrastrukture v gradnji ter vrsto posegov na kratek rok za ohranitev obstoječih gospodarskih struktur. Industrijci so nadalje zavrnili tezo, po kateri je na Tržaškem premalo podjetniškega elana ter v dokaz navedli, da je Krožni sklad v lanskem letu sofinansiral 34 novih pobud, katerih skupna naložba zna ša 31 milijard lir. V okviru zakona 828 pa so industrijci predložili 12 načrtov, ki predvidevajo skupno naložbo nadaljnjih 100 milijard lir. Za posamezne zasebne obrate v krizi (tako na primer za obrat Calza Bloch), bo treba poiskati primerne rešitve V okviru deželnih področnih načrtov, kar velja tudi za gradbeništvo. ki nujno računa na finančna sredstva, ki jih .je že nakazala država, ter na pomoč iz deželnega finančnega sklada za razvoj gradbeništva v okviru posegov po zakonu 828. Sindikalisti so se po obeh srečanjih sinoči sestali na sedežu CISL, da pregledajo položaj, ocenijo izid razgovorov in zavzamejo dokončno stališče do napovedanega oklica splošne stavke dne 28. aprila. Dokončna odločitev 'bo padla na današnjem shodu voditeljev vseh sindikalnih kategorij, ki se bodo zbrali ob 9:30 na pomorski postaji. tudi italijanski študent iz koordinacijskega odbora italijanskih in slovenskih demokratičnih dijakov. Na zborovanju so dijaki odobrili resolucijo, v kateri je 'med drugim rečeno, da je nedopustna in nezaslišana javna predstavitev brošure o škvadristu Francescu Giunti ob prisotnosti samega vsedržavnega fašističnega kolovodje Almiranteja groba žalitev za ves demokratični Trst in jasen poizkus rušenja sožitja med tu živečima narodoma. I-me Francesca Giunte je povezano z najmračnejšim obdobjem tržaške pretekle zgodovine. Njegov prihod v Trst sovpada s prvimi večjimi škvadrističnimi akcijami v mestu, v prvi vrsti s požigom Narodnega doma in s preganjanjem slovenskih in italijanskih demokratov. Da lahko sploh pride do takih zborovanj — nadalje ugotavljajo dijaki — nosijo svoj delež krivde tudi dobro znani tržaški politični krogi, ki pod lažno krinko demokracije ne nastopijo proti provokativni manifestaciji neofašistov. Komemoracija zločinca Giunte je predvidena samo v Messini in v Trstu, ki se ponaša z zlatim odličjem odporništva, ie pa kljub temu čedalje brezbrižen, o-portunističen in neobčutljiv — zaključujejo resolucijo dijak: — ko gre za obrambo vrednot antifašizma in demokracije. Po zborovanju so prišli do izraza še nekateri predlogi, ki naj bi v našem mestu pripomogli k mirnemu sožitju, kot na primer večje sodelovanje v odboru demokratičnih dijakov; nujno potrebno pa je tudi večje informiranje o zgodovini našega mesta in vplivih fašizma pri nas. Strahovito čelno trčenje pri Škofijah Na oddelku za intenzivno zdravljenje so sinoči sprejeli 23-letnega Massima Sabbatuccija iz Ul. Alpi Giulie 15 zaradi domnevnega zloma lobanje, hudih ran in udarcev po glavi in po vsem telesu. Massima Sabba*uccija, ki je globoko v nezavesti, so r. rešilci Rdečega križa pripeljali v bolnico skupaj z 22 let nim Robertom Furlanijem iz Milj. Do nesreče je prišlo pri škofijah, kjer sta. po prvih izjavah Furlanija, honda 750, na kateri se je pe lja. Sabbatucci, in alfetta 1600, ki jo je sam upravljal, strahovito čel no trčila na ozki, toda dvosmerni cesti. V nesreči je tudi Furlan u trpel več udarcev po glavi, a v bolnišnici ga niso sprejeli. • Zaradi vzdrževalnih del bo predor na Senenem trgu zaprt za promet in pešce v nočeh med sredo in četrtkom ter med četrtkom in petkom in sicer od 23 do 5. ure. HuAa prometna nesreča v Miramarskem drevoredu S pridržano prognozo so v nedeljo sprejeli na oddelku za intenziv- no zdravljenje 19-letnega Claudia Acampora iz Ul. Geppa 8, ki je v Miramarskem drevoredu, zaradi nepojasnjenih razlogov, zgubil nadzorstvo nad svojim motociklom in se zaletel v dva avtomobila, ki sta mu prihajala nasproti ter v enega parkiranega. V nesreči je utrpel hude udarce in rane po glavi ter zlom desne noge. di več njegovih tekstov. Največji a plavž je požela prav Kosovelova črtica, ki jo je v italijanskem prevodu prebral Arnaldo Bressan. Na problem posegov pa se bomo še vrnili in našo tezo globlje podprli, seveda v obliki, ki omogoča globlje razmišljanje, kot navadna kronika. Zadovoljiti nas na primer ni mogel pozdrav predsednika Krožka za kulturo in umetnost poslanca Tombesija, ki je ob vprašanju sožitja povedal, da nas lahko združuje ta skrb za Kras in umetnost na to temo, ločevalne polemike pa nastanejo ob problemih, kot je zaščita manjšine. V imenu združenja Most je prisotne dvojezično pozdravil predsednik Vladimir Vremec, ki je med drugim tudi prebral odlomek iz eseja, ki ga je Taras Kermauner napisal o Kosovelu. Claudio Magris je v svojem posegu zastavil več zanimivih vprašanj, opozoril na razlike pa tudi na združevalne momente, ki jih lahko zasledimo pri Kosovelu in Slataper-ju. Omenil je bivanjska vprašanja, problem smrti, občutek praznine in seveda tudi nacionalno vprašanje, ki dobiva seveda pri obeh avtorjih raz lične konotacije. Aleš Lokar je skušal uokviriti razmerje med Slata-perjem in Kosovelom v neke širše evropske dimenzije. Zelo dokumentiran je bil poseg Gina Brazzodura, ki je postavil tudi vprašanja, kot so ekspresionizem pri Kosoveu, vplivi avantgard, o-menil s tem v zvezi Černigoja in se vprašal .zakaj so se tržaški italijanski pisatelji in tudi Slataper u-smerjali bolj v vrednote iz prejšnjih obdobij in na tej podlagi ustvarjali svoje umetniške vizije. Arnaldo Bressan je omenil dejstvo, da se danes veliko razmišlja in piše o Trstu in da ta razmišljanja odpirajo poti za nova in širša dogna nja. V tem smislu gre tudi razmišljati o Slataperju in Kosovelu. Jolka Milič je zaključila vrsto posegov s tern', da' je jpirebrila'iainlmiv sestavek italijanskega pisca ih‘univerzitetnega profesorja. Carla .Cpr-cia, kjer slednji opisuje svoje' srečanje s Kosovelovo družino, nato pa svoje prijateljstvo s Kosovelom. Tri manifestacije KPI Pokrajinska federacija KPI prireja danes tri manifestacije: ob 17.30 bo na sedežu na Trgu Stare mitnice skupščine železničarjev na temo: bližnje deželne yolitve in predlogi KPI. Prisotna bo članica tajništva Perla Luša. Sekcija bolnišniških uslužbencev N. Bethune prireja drevi, ob 20.30, javno skupščino na temo: pravice bolnika, na kateri bodo orisali predlog deželnega zakona KPI. Ob 20. uri pa bo barkovljanska sekcija M. Matijašič na svojem sedežu priredila skupščino na temo: gospodarski položaj v Trstu, boj delavstva za dosego delovnih pogodb in za obrambo socialnih pridobitev. TKB znižala obrestno mero za eno točko Upravni svet Tržaške kreditne banke je sklenil na seji dne 15. a-prila 1983. da zniža z istim dnem obrestno mero na vse kreditne posle za eno točko. Sklep je bil sprejet. ob upoštevanju sprememb, ki so nastale na tržišču po znižanju uradne diskontne mere in tudi z namenom, da prispeva k splošnemu prizadevanju za pomoč krajevnemu gospodarstvu. Uspeh kitarista Marka Feri’a v Recanatiju Kakovost naše glasbene šole, to je Glasbene matice, in prisotnost talentov dokazuje vrsta nastopov in uspehov, med te gre brez dvoma uvrstiti nastop kitarista Marka Ferija na vsedržavnem natečaju kitaristov, ki je bil prejšnji petek v Recanatiju. Mladi kitarist Feri, ki ga uči Tulio Možina, je namreč v najvišji kategoriji doživel velik uspeh, saj je komisija njegov nastop ocenila z 98 točkami na 100 možnih. NiiiiiiiiiimfHiiifiiiiiiiiHiiiiiimtiHHiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiHmMUiiiiiiuiiiiiiiiitiiifiiiiiimiifiiiiiiiiiHiiitmin V SOBOTO IN NEDELJO 11VAHHA» DEJA VN0ST TATOV Med soboto in nedeljo prav gotovo niso tatovi mirovali, saj je bila v našem mestu cela vrsta tatvin. V soboto popoldne so namreč neznanci vlomili v stanovanje Mat-tea Pisacca iz Ul. sv. Saverija 3, premetali vse stanovanje ter odnesli iz omare v spalnici 900 tisoč lir. Fabio Bosco, lastnik supermarketa Bosco iz Ul. Paisiello, je v nedeljo prijavil policiji vlom v prostore supermarketa. Neznanci so odstranili mrežo izpred okna, vstopili v urade trgovine in poskušali, toda brez uspeha, odpreti železno blagajno. Nato so odnesli denar, ki je bil v šestih blagajnah (50 tisoč v vsaki) ter. verjetno iz razočaranja zaradi skromnega plena, poškodovali nekaj blaga. Preden so zapustili trgovino, so si privoščili tudi obilno malico. Neprijetno presenečenje je čakalo tudi Ernesta Petarosa iz Ul. Ca-stelliere 45, ko se je vrnil domov v nedeljo zvečer. Tatovi, ki so skočili čez ograjo, razbili steklo v oknih in tako vstopili, so odnesli približno 600 tisoč lir, krzneni plašč in usnjen jopič (od 3 do 4 milijonov vrednosti). DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI MIIIIIIIIIIMIMIMIBaiMIHIfllMHMUlllliaillHMtllllftMIlMIIIMIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIMBIIIIIIMMIIIMIMlMIItMttUIIN PAOLA SANDRINA JE POLICIJA POZNALA ŽE DOLGO LET UMOR V TRŽIČU ZADNJI ČLEN VEČLETNEGA PRESTOPNIŠTVA Kdo je 21 letni Paolo Sandrin, ki je kot kaže priznal, da je v sodelovanju z dvema mladoletnima iz Ronk brutalno ubil 75-letnega upokojenca Maria Baruta iz Tržiča? Vodja policijskega komisariata v Sesljanu dr. Abate ga je že dolgo poznal, saj je Sandrin stanoval z brati in starši v Sesljanu. »Z njim smo se začeli ukvarjati že pred petimi leti,* pravi dr. Abate. Takrat je bil še neizkušen tatič, ki se je bavil predvsem s krajo motornih koles ali raznih mehanskih delov. Čez čas pa je stopil v krog se-ljanskih prestopnikov, ki nimajo ne poklica ne službe. Večere in pol-dneve preživijo v glavnem v raz nih sesljanskih ali tržiških diskotekah. liubijo pa tudi motorna kolesa. vrhunske hi fi aparate, modna obla'ila. itd. Za vse to seveda ni- majo dovolj denarja, prislužijo pa si ga s tatvinami, še najbolj usodna pa je postala za ta krog mladih navada na lahka mamila in na psi-hofarmake, ki jih mešajo r alkoholom, Sesljanski agenti so ga prijeli v nedeljo okrog 13. ure, ker so sumili, da je on avtor dveh tatvin na račun lekarne Giorgia Furige iz Sesljana in Luciane Spessot Deseni-bus, ki vodi v Sesljanu trgovino z raznim blagom. Sandrin je policiste popeljal najprej v gozd pri Sliv-nem, nato pa v grmičevje ob cesti, ki pelje proti sesljanskemu zalivu. Tam so našli vse ukradeno blago. Po neuspelih poskusih, da bi zanikal tatvine, je fant priznal vse. Tudi umor v Tržiču. Sedaj je v go-riškem zaporu, mladoletna iz Ronk pa so prepeljali v tržaški zapor za mladoletnike. Približno 6 milijonov lir škode je utrpela tudi Maria Totnizza por. Savarin iz Ul. Grego, 18/1. Tatovi so namreč »obiskali* tudi njeno stanovanje in ukradli skrinjico iz ala-bastra, kjer so bile razne ogrlice, zapestnice, ura znamke levrette, prstani ter drugi dragulji. Razstave SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Edi Šelhaus razstava novinarske fotografije ob izidu knjige »Fotoreporter*. Odprtje razstave v petek. 22. t.m., ob 20.30. Uvodna beseda: Aljoša Žerjal. Drago Gorup bo bral odlomke iz knjige. Vabljeni! Včeraj je na akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz klavirja ALEKSANDER ROJC (razred prof. P. Lorene) Iskreno mu čestita Glasbena matica -_____________________:______ Razna obvestila Letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu.: Vpisovanj ■ in podrobnejše informacije na sedežu SKGZ v Trstu — Ul. sv. Frančiška 20/III — telefon 744 249 od 9. do 12. ure. Mladinski odbor SKGZ priredi 23., 24. in 25. t.m. »Mladinski seminar v Portorožu* na temo »Narodnost kot osebno izkustvo*. Informacije: Trst — na sedežu SKGZ do petka v jutranjih urah ali od 18. do 19. ure; Gorica — na sedežu SKGZ v jutranjih urah; Čedad — na sedežu KD Ivan Trinko. Odbor sekcije VZPI . ANPI Lo-njer - Katinara vabi vse bivše borce in aktiviste, da se polnoštevilno udeležijo, pogovora, ki bo jutri, 20. aprila, ob 20.30 v prostorih KD Lo-njer - Katinara. Tema — pokrajinski kongres, razno. Prosimo za točnost. Nenadoma nas je zapustila naša draga DORA KRIŽMANČIČ vd. PAHOR Pogreb bo danes, 19. aprila, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v trebensko cerkev. Žalostno vest sporočajo: liči Mirjana z možem Bogdanom, vnukinji Daniela in Adriana, brat Ludvik, sestri Marija in Silvestra z družinami er drugo sorodstvo. Trebče, Prebeneg, Bazovica, Trst, 19. aprila 1983 Dne 17. t.m. je po dolgi bolezni preminil naši dragi CARLO JELEN Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Sv. Križ. Žalostno vest sporočajo: žena Danica, sin Giorgio, hči Anita, nevesta Modra, zet Gino ter ljubljeni muki Luca, Dino in Maja Trst. 19. aprila 1983 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Sporočamo žalostim vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče. brat in stric KARLO MASTEN Pogreb dragega pokojnika bo danes, 19. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti v cerkev v Sli vnem. Žalujoča: žena Rozalija, sinova Karlo in Zvonko, nevesti Miranda bi Ada, vnuki ter drugo sorodstvo Slivno, 19. aprila 1983 GORIŠKI DNEVNIK Slovenski klub Trst — Ul. sv. Frančiška 20/2 vas vabi danes, 19. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na DISKUSIJO ki jo bo vodil prof. Jože Pirjevec o aktualni temi: «GIUNTA IN SLOVENCI« I 'T Zvera slovenskih kulturnih društev Združenje pevskih zborov Primorske PRIMORSKA POJE V soboto, 23. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Predprodaja vstopnic od četrtka, 21. t.m., na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/11. Gledališča KOSSKTTI V petek, 22. aprila, ob 21. uri recital Giannija Morandija. Rezervacije pri glavni blagajni. VERDI Danes ob 20. uri, red C za vse vrste prostorov, četrta predstava Verdijeve opere «Traviata». Danes zjutraj se prične prodaja še razpoložljivih vstopnic pri blagajni gledališča. Danes ob 12. uri bo na tiskovni konferenci v Novinarskem krožku (Korzo Italia 12) vodstvo gledališča Verdi predstavilo poletni program simfonične sezone ter Festivala o-Perete. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V nedeljo, 24. t.m., ob 19.30: Oeter Turrini «Jožef in Marija*. Gostovanje PDG na Humu v Goriških trdih. Cankarjev dom Ljubljana Srednja dvorana Danes, 19. t.m., ob 19.30: L. Krai-8'’°r »Umetnikova trilogija*. V petek, 22. t.m., ob 19. in 22. uri: *Danton*. režija Andrzej Vajda. Mala dvorana 'teden k"nad.“kega f''ma Danes, 19. t.m., ob 18. uri: «čas *a lov* in ob 20. uri: «Oktcbrska kriza*. Vstopnice so v prodaji pri blagaj-n' Cankarjevega doma v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 9 do tl., in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. SLOVENSKO STALNO., 'GLEDALIŠČE V TRSTU MATJAŽ KMECL MUTASTI BRATJE Režija: Jože Babič V četrtek, 21. aprila, ob 16. uri v Kulturnem domu - abonma red J. V nedeljo, 24. aprila, ob 15. uri v Mestnem gledališču v Celovcu. PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE Pripoveduje Štefka Drolčeva V petek, 22. aprila, ob 9. uri v osnovni šoli «Primož Trubar*, ob 11. uri, v osnovni šoli »Karel Destovnik Kajuh*. V soboto, 23. aprila, ob 9. uri v osnovni šoli «Pinko Tomažič*, ob 11. uri v osnovni šoli »Alojz Gradnik* Kino PRECEJ NAD VSEDRŽAVNIM POVPREČJEM V NEDELJO NA MIRENSKEM LETALIŠČU Sovodenjska posojilnica lani povečala Smrtni padec števerjanskega padalca hranilne vloge kar za 33 odstotkov >? Predsednik Jožef Češčut orisal na občnem zboru uspešno lanskoletno delovanje kreditnega zavoda, ki letos praznuje svojo 75-letnko Člani snvodenjske posojilnice na občnem zboru V Števerjanu in med vsemi, ki so ga poznali, je včeraj globoko odjeknila vest, da se je v nedeljo popoldne na mirenskem letališču smrtno ponesrečil 24-letni Klavdij Vogrič doma z Bukovja. Nesreča se je pripetila med spustom s padalom. Vogrič je bil namreč navdušen padalec in je večkrat ob nedeljah zahajal na letališče, tako da je kljub mladim letom postal že dokaj izkušen v tej nevarni športni panogi. Zadnji spust je v nedeljo popoldne opravil nekaj po 17. uri. Sprva je šlo vse v redu, padalo se je redno odprlo, toda nekatere vrvi so se zamotale. Začel je padati v vijaku proti tlem, ne da bi padalo dovolj zaviralo njegovega padca. Pri tem ga je veter zanesel nekaj sto metrov proč z letališča, tako da je padel prav na državno cesto proti Trstu, nedaleč od mirenskega prehoda. Takoj so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki u-gotovili hude poškodbe predvsem v prsnem košu. Skušali so ga rešiti z. operacijo, toda vsak poseg je bil zaman in je nesrečni padalec izdihnil v operacijski sobi. Klavdij je bil najstarejši od štirih sinov družine Vogričevih na Bukovju. Obiskoval je slovensko srednjo šolo v Gorici. Pred šestimi leti je postal finančni stražnik. V zadnjem času je bil nameščen pri enoti finančne straže v Tahiju, služboval pa je na italijansko-avstrijskem prelazu na Mokrinah. To mu je dajalo Klavdij Vogrič možnost, da se je udejstvoval v raznih športnih panogah, ki jih je izredno ljubil. Pozimi je večji del prostega časa posvečal smučanju in zimskemu plezanju. V obeh panogah je dosegel zavidljive uspehe; kot smučar je postal član italijanske državne B reprezentance in nastopal na številnih mednarodnih tekmo vanjili v smuku. Izkazal se je tudi kot alpinist, saj je med drugim kot plezalec odprl nekaj novih gorskih poti po hribih nad Kanalsko dolino. Rad je imel življenje v naravi, športni dosežki in premagovanje nevarnosti pa so mu poleg drugih zadoščenj omogočali, da je pokazal sebi in drugim koliko velja. Zato se je navdušil za padalstvo in se uveljavil tudi v tem, dokler ni nesrečno naključje v nedeljo pretrgalo nit njegovega mladega življenja. GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP Simfonični orkester RTV Ljubljana ter mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta Dirigent: Stojan Kuret Solisti: Olga Gracelj. sopran: Eva Novšak - Houška, mezzosopran; Četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU. JAVNA DRAŽBA PRI BLAGAJNI GORIŠKE HRANILNICE Na sedežu urada za zastave pri Goriški hranilnici v Ulici Carducci, bo v četrtek, 21. aprila 1983, s pričetkom ob 10, uri javna dražba. Predmeti na dražbi bodo na ogled občinstvu v prostorih a-geneije št. 1, v Ul. Carducci pred pričetkom dražbe. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiMuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHaiiMi V RAJONU SAN POLO V TRIKU Tatovi umorili upokojenca Mogočno odmevala naša pesem v avditoriju za borih 120 tisoč lir plena Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 »Divine madness*. Režija Michael. Ritchie. Ariston 17.00 »Invito al viaggio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden Danes zaprto. Nazionale 15.00 Dvorana št. 1 «Gan-dhi*. Dvorana št. 2 «Giochi car-nali a domicilio*. Dvorana št. 3 «Gola profonda*. Prepovedana mladini pod 18. letom. Koncerti j Grattacjelo 17.00 , «Dark . Crystab. Glasbena matica Trst — .- šego«* J Barvni filn za vsakogar. 1982/89 - 9. abonmajski koneertrV ■ *rf’hA m ‘ Petek, 22. t.m.. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu »Simfonični Orkester radiotelevizije Ljubljana* in »Mladinski pevski zbor Glasbene matice j? Trsta* dirigent Stojan Kuret. Solista: Olga Gracelj — sopran; Eva Novšak - Houška — alt. Na sporedu: G.B, Pergolesi, Z. Ciglič, J. Brahms, prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturna doma. Šolske vesti Državni poklicni zavod Jožef Ste-*an vabi na roditeljski sestanek starše dijakov RTV oddelka jutri, aprila, ob 17. uri in starše OM to KO oddelko” v petek. 22. aprila. 0l> 17. uri. Včeraj-danes Danes, TOREK, 19. aprila „ EMA oonee vzide ob 6.13 in zatone ob ^.53 — Dolžina dneva 13.42 — Lu-na vzide ob 10.37 in zatone ob 1.53. Jutri, SREDA, 20. aprila BOŽIDAR 'renie včeraj: najvišja temperatura 16 stopinj, najnižja 10,8 stopinje, >13. uri 15 stopinj, zračni tlak ‘013.4 mb r iste, veter 14 km na j*1'0 jugozahodnik, vlaga 72-odstot-aa, nebo pooblačeno, morje rahlo azgibnno, temperatura morja 12,6 atapinje. n ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE; Manuela Potle-?• Tiziana Nacca, Francesca Mari-, Ivan Lisjak. UMRLI SO: 98 letni Giovanni Vi-Stotlni, 80 letna Sofia Luin vd. Pi-son, 9Met na Teresr. Miloš vd. Co-toni, 77-letna Anna Dzptoto vd. °> zu||o 63 letni Anselmo Falco-'tor. 70 letni Cario Ielen, 83-letna . aria Abram vd. Sommariva, 76 ler Nniilia Ra-nor vd. Pahor, 84 tna Caterina Tamaro por. Paren 4to. 80-letna Ameba Ma°etti vd . avez. 68 letni Guerrino Bosic, 60 1' na 'Vanda Levi por. Ferrara, 82 • na Maria Dapas. 72-letni Aurelio ar segam. 72-letoa Francesca Dor-fUzzo por. Pastroviccliio. 69 letni lorpio Paderni, 91-letna Maria Anketa Bonavia vd. Persi. Fenke 17.00 «Trbn». Walt Djsney. Alignon 15.00 «Bamby». VValt L)isuey Filodrammalko Zaprto-Aurora 16.15 «Blade Runner*. Capitol 17.00 «Vado a vjvere da solo*. Cristallo 16.00 »La maestra di sci*. Sledi variete in strip-tease. Moderno 15.30 »Ra m bo*. S. Stal Ione. Radio 15.30 »Eroiic Blues*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «11 casinista*. Pippo Franco. Lumiere 16.00 »Tl gattopardo*. B. Lancaster in C. Cardinale. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Fran Venturini vabi v nedeljo. 24. aprila, ob 18. uri na »Kulturno prireditev* ob otvoritvi kulturnega centra «Anton Ukmar - Miro* pri Domju. Sodelujejo: otroški in moški pevski zbor Fran Venturini ter Laura Maver. KD Rdeča zvezda vabi v četrtek, 21. aprila, na kulturni večer, ki bot v društvenih prostorih v Saležu ob 20.30. Fotograf IVJario Magajna bo predvajal diapozitive iz Brazilije. Časnikar Franc Udovič bo predstavil knjigo «Trst v čmobelern*. Sodeloval bo mešani pevski zbor Rdeča zvezda. sta dva še mladoletna - Denar naj bi sluzil nakupu mamil Predavanja Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji vabi na predavanji prof. Janeza Stanovika o aktualnih tokovih v svetovnem gospodarstvu v četrtek, 21. t.m., ob 19. uri v Kulturnem Somu in prof. Gian Battista Bozzole o vplivih tehnologij v industrijskem gospodarstvu, v sredo, 27. t.m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani — Ul. sv. Frančiška 20. BANCA-Dl CREDITO Dl TRIESJE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA < ' .. S. P. A. ' -k TBflT - ULICA r PtL2' to • jR B4-kJ«1I3 DNEVN \ SLUŽBA LEKARN (imI 8.30 do 20.30) *> • Gnani 2. Trg Venczia 2, Ul. V Severe 112. Ul. Baiamonti 50, /5?tok. Milje (Drevored Mazzini 1). '7,3.2° do 13.0« in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15 in Ul. Giruiastica 44. NOČNA SI.UŽBA lekarn . (od 20.30 dnlje) Roma 15, Ul. Ginnastiea 44. SRnik, (Drevored Mazzini 1). lekarne v okolici “Uljunec: tel. 228 124: Bazovica. n1- 226 165; Opčine: tel. 211 tun; trosek: u>l 225 141: Božje polje. Jtotok: tel 225 596: Nabrežina: tel uu -2J: Sesl jan: tel. 209 197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽB ' ui £na službr- 0(1 21. do 8 ur. '32 627. predpraznična od 14. d« ure in praznična od 8. do 2U 18. 4. 1983 Ameriški dolar 1-448.— Kanadski dolar 1175.— Švicarski frank 708.— Danska krona 163.— Norveška krona 200,— Švedska krona 191-— Holandski florint 525.— Francoski frank 196.—- Belgijski frank 26.— Funt šterling 2230.— Irski šterbng 1850.— Nemška marka ‘ 594.— Avstrijski šiling 84,25 Portugalski escudo 13.— Pezcta 13.— Jen 3,— Avstralski dolar 1130.— Drahma l®-- Debeli dinar 16 — Srednji dinar 17,— MENJALNICA vseh tujih valut Samo 24 ur po zločinu v rajonu San Polo v Tržiču so preiskovalci že izsledib domnevne morilce. To naj bi bili trije mladeniči, dva od katerih sta še mladoletna. Krvavi dogodek se je pripetil v noči med soboto in nedeljo-. Kljub pozni uri je 75-letni upokojenec Mario Barut še sedel pred televizijskim sprejemnikom, ko je zaslišal sumljiv ropot. Bil je posebno oprezen, ker so ga že tri tedne prej neznanci skušali okrasti in mu pri tem razbib šipo na vratih, ki iz stanovanja dajejo na teraso. Stopil je iz hiše z debelo železno cevjo, toda v temi so ga neznabpjjiapadli, mu iztrgali cev iz rok in' ga silovito udarili po glavi. Priletni upokojenec je bil pri priči mrtev, saj mu je cev prebila lobanjo. Napadalci so nato povlekli truplo v stanovanje. Tu so se ustavili še nekaj časa z namenom, da odnesejo kaj denarja, kar je bil tudi prvotni namen njihovega podviga. Vsega skupaj pa so zbrali komaj 120 tisoč lir. Zločin so sosedje odkrili komaj v nedeljo zjutraj in takoj obvestili policijo. Spričo okoliščin, ki smo jih omenili, so preiskovalci takoj zasumili, da so morilci neizkušeni tatovi, morda povezani s svetom mamil. V to smer jih je vodilo tudi dejstvo, da so Baruta pogo-stoma obiskovale skupine mladeničev. Na sled krivcem so prišli, ko so povezali tatvino in umor z dvema tatvinama, do katerih je prišlo prejšnji teden v Sesljanu in za katere so osumili 21-lelnega Paola Sandrina iz Sesljana. Ta je po daljšem zaslišanju priznal, da je kriv za omenjeni tatvini, toda preiskovalci so imeli vtis da skriva še nekaj hujšega. Nadaljevali so z njegovim zasliševanjem ter ustavili in zaslišali nekaj desetin mladeničev, ki so doslej imeli opravka z mamili ter tako prišli na sled 16-letnemu M.S. in 17-letnemu B.R. iz Ronk. ki naj bi bila skupaj s Sandrinom odgovorna za umor. Pospremili so ju v tržaški zapor za mladoletnike, medtem ko sedi Sandrin v goriškem zaporu, kjer se nadaljuje preiskava pod vodstvom namestnika drž. prav-dnika dr. Pavesejeve, toda kaže, da je eden od treh mladeničev že priznal krivdo. Aretirali so mlada vojaka zaradi poskusa tatvine Goriški orožniki so v nedeljo popoldne okrog 17.30 aretirali v Zdrav'-ščini dva vojaka, ki sta SklVšalb' u-krasti motorno kolo. Aretiranca sta 20-letni Germano Dalla Pegorara iž Verone in 20-letni Virgilio Comatti iz Brescie. Oba služita vojaški rok v Krminu. Da imajo naši kreditni zavodi pomembno .vlogo v-razvijanju našega gospodarstva smo vedeli. Ponoven dokaz pa smo dobili v nedeljo, na občnem zboru sovodenjske posojilnice* ko -smo: poslušali poročilo i predsednika Jožefa Češčuta ter. ugo j tavljali, ob poslušanju številk, da i je domač denarni'zavod' kljub ome- I jenu delokrogu, lani povečal pošlo- j vaflje- .kar za 33 odstotkov, kar je \ fcmk!to j Preiskovalci aretirali tri domnevne morilce, od katerih tudi nad lansko rastjo inflacije. Povečali so število klientov, kar je potrdilo,za zaupanje do domače ustanove. Skrb ‘naložb v lanskem letu je bila, tako kot prej, usmerjena v podporo gospodarskim dejavnostim. Obrtniki so dobili 850 milijonov posojil, kmetje 2C0 milijone*'. trgovci 210 milijonov, zasebniki'pa 1.240.000.000 lir. V glavnem ie šlo v tem zadnjem primeru za kreditiranje obnove hiš ali gradnji novih. Sovodenjska posojilnica daje namreč tudi stanovanjska posojila na dolgoročno odplačevanje. Lani so uvedli vrsto novah uslug. Pokojnine izplačujejo upokojencem, so zakladnik krajevne zdravstvene enote za njih območje, z nekaterimi tvrdkami so izpopolnili dogovore za vnoččEnj precej zanimivih podatkov o življenju posojilnice in tudi drugih a-spektov sovodenjskega življenja. Predlagano je bilo tudi, da bi sprožili nagradno nalogo med so vedenjski učenci. Sledile so volitve, saj so morali zamenjati tri odbornike in celotni nadzorni odbor. Prejšnji odborniki in nadzorniki so bili potrjeni. V odboru so sedaj Jožef češčut, Janko Cotič, Oskar Devetak, Renato Devetak, Davorin Pelicon, Alojz Tonišič to Jožef Tomšič, v nadzornem pa Mirko Hmeljak, dr. Štefan Bukovec, Drago Tomšič, namestnika pa sta Rajmund Klede in Virgil Cotič. SOBOTNI KONCERT PRIMORSKA POJE V GORICI SLOVENSKO šVJ^STALNO. _ “*** GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulfurnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici PIERO CHIARA DELITEV komedija v dveh dejanjih Režija: MARIO URŠIČ danes, 19. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED C Avtobusi vozijo po običajnem voznem redu. Veliko poslušalcev na Primorski poje v avditoriju Primorska poje je zares množična, vseljudska manifestacija, ki privablja leto za tem, že trinajstič po vrsti, mase pevcev in poslušalcev. | Letos so sicer omejitve na meji | marsikomu preprečile, da bi prišel poslušati koncert v Gorico, prišli pa i so pevci; tako z italijanske kot z j jugoslovanske strani, ki so navdušili vse tiste, bilo jih'je. vebko, ki so prišli v avditorij. Še enkrat je ta dvorana, kjer je že velikokrat odmevala slovenska pesem, sprejela slovenske pevce. Strokovnim ocenjevalcem seveda prepuščamo oceno o nastopih posameznih zborov, bilo jih je kar deset (iz Bilj, Padrič, Milj, Doberdoba, Škednja, Kobarida, Renč, Pirana, Idrije to Kopra). Omejili se bomo na objavo izjav nekaterih med prisotnimi. Vprašali smo jih kaj mislijo o Primorski poje na splošno, potem Nad 6.000 ljudi na pohodu prijateljstva DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti. Travnik 34, tel. 84 972 DEŽURNA LEKARNA V TRričU San Nicolo, Trg 1. maja, tel. = | 73-328. V živ opisanih trenerkah na Pohodu prijateljstva Bilo jih je pravo morje to medtem ko so prvi, takoj po startu, zbežali v diru po obeh korzib, se je večtisočglava masa ljudi v pohodu premikala, ramo ob rami, po ulicah, ki so na mah postale pretesne. Niti na najbolj množični sindikalni manifestaciji ni bilo take mase ljudi. Prišli so iz vseh krajev naše dežele, seveda predvsem iz Gorice in naše pokrajine, prišli so kar masovno iz Slovenije, več kot dvatisoč jih jo bilo. prišli so iz Veneta in tudi iz Koroške, kak posameznik. pa še od bolj daleč. Nad šesttisoč je bilo vseh udeležencev na letošnjem, že osmem po vrsti, pohodu prijateljstva po poteh Gorice in Nove Gorice. Skoro dvakrat toliko kot lani. Udeleženci, ne samo mladina, marveč tudi starejši, so hoteli s tem tudi dokazati, da mora vsem težavam navkljub, naša meja ostati zares najbolj odprta v Evropi. Že uro pred začetkom so se na Travniku pričeli zbirati udeleženci, ki so navdušeno pozdravili godbenike in zastavonoše iz Gubbia, ki so obudili srednjeveške običaje tako na Travniku kot ob meji in po- tem še ob zaključku. Iz Gorice po korzih do Garibaldijeve kavarne, zatem zavoj v desno in masa je šla pred Kulturnim domom, v Jugoslavijo čez škabrijelov prehod, potem pa, ko sta bila Nova Gorica in Solkan mimo čez solkanski mejni prehod spet v Italijo, dalje do zavoda San Luigi, kjer so vsi udeleženci dobili spominsko kolajno (na njej je motiv s Trga sv. Antona) in krožnik makaronov. Najštevilnejše skupine pa so debile tudi pokale. Na manifestaciji so bili prisotni tudi občinski zastopniki z obeh strani državne meje. ko se odvaja že trinajst let. Vilko Fajt. pevec, Sovodnje: »Primorska poje v redii. Sodelujem na njej odkar je bil ustanovljen So-.vodenjski nonet. Nisem še imel takega doživetja kot je bilo to v Šem pasu. kjer smo nastopili v petek zvečer. Ne vem čemu bi to pripisal, ambientu, publiki, domačnosti. Moje osebno doživetje je bilo enkratno. Kar se poteka koncertov Primorska poje tiče, mislim, da je prav, da na posameznih kon certih nastopajo dobri in manj dobri zbori, mali to bolj številni. Saj gre za praznik našega slovenskega petia.* Vida Rejec, pevka zbora Slovenijales iz Idrije: »Petič sem na Primorska poje. To je nekaj lepega, čtoveka to plemeniti. V Gorici pojem prvič. Mislim, da borno pevci vztrajali. da se bo Primorska poje na daljevala. Naj gre še kar naprej brez tekmovanja, saj ne sme to biti namen take revije.* Tomaž Pavšič. Idrija: «Bil sem med tistimi, ki smo pripravljali Primorsko poje ko se je rojevala. Treba je bilo takrat petje na Primor skem oživeti. Takrat je bilo malo zborov, čutilo pa se je hotenje, predvsem pa ustvarjanje enotnega primorskega kulturnega prostora, ne glede na mejo. to je bilo po človeški logiki, zaradi prijateljstev in sorodstvenih vezi. Uspeli smo. Danes je Primorska poje nekaj tako naravnega, kljub hibam, kljub temu da stremimo, moramo stremeti po kvaliteti. To je nadaljevanje slovenske kulture, ki noče biti množična za vsako ceno, marveč pokazati čimveč kar zmoremo.* Jožef Colja, pevec zbora Jezero. Doberdob: »Na Primorski poje na stopam kot, član doberdobskega z bo ra odkar zbor deta in sodeluje na tej reviji. Kot solist se čutim še bolj zadolženega, nastopi v tako množičnem okolju me zadovoljujejo. Želel bi. da bi se to nadaljevalo, da ne bi šlo v pozabo. Naj bo to tudi priložnost da pride v naše in v vse zbore čimveč mladih.* Stanko Benko, pevovodja, Brje: «Bil sem kot pevovodja, na čelu raznih zborov, na vseh dosedanjih revijah Primorska poje, Bistvenih razlik od začetnih nastopov' ni, ima mo pa napredek, kajti zbori so se pomnožili. Kar pa je najbolj nerodno je to. da vsako leto čujemo ene in iste pesmi', tudi večkrat, kajti zbori imajo en in isti program. Marsikdaj' je temu krivo malo število pevcev in tudi premajhna izbi ra glasov, še zlasti v manjših kra jih. Zbori pa bi morali imeti pomoč pri izbiri programov, kar je seveda odvisno tudi. a ne samo. od nas pevovodij. To je najbrž najtežja naloga, ki čaka ‘pevce, pevovodje in organizacije, ki prirejajo revijo, v bodoče.* enotna sindikalna zveza. Shod sklicuje sindikat ob priliki vsedržavne stavke delavcev v podporo tistim kategorijam, ki niso še dosegle sporazuma s Confinduštrio o že zapadlih delovnih pogodbah. Delavci se bodo zbrali pred spominskim parkom, odkoder bo sprevod krenil ob 9.30 po obeh korzih na Travnik. V četrtek. 21. aprila, ob 10.30 bo na Travniku shod, ki ga je oklicala VČERAJ V ULICI ČAMPI Stekla lisica napadla žensko V severnem delu mesta Gorice so v prejšnjih tednih našli dve poginuli stekli lisici, o čemer smo že poročali. Obolelih živali pa je še ka: precej in včeraj zjutraj je ena stekla lisica napadla neko žensko, ki je šla navsezgodaj po svoje vozilo v garažo v Ulici Čampi 54. Ženska je sicer lisico spodila, kmalu pa je šla na zdravniški pregled. Lisica je zbežala v smeri pevmskega mosta. Treba se je torej paziti. Razna obvestila Iz Doberdoba so nam sporočili, so da so za en dan, na četrtek, 21. a-prila, odložih sestanek 50-letnikov. Sestanek bo ob 20.30 v gostilni Pii Drejčetu. Vabljeni vsi. ki so se leta 1933 rodili v Doberdobu ali ki bivajo v tem kraju. Danes ob 20. uri bo na Bukovju v Števerjanu predavanje o škropljenju trt, ki ga prireja vinogradniška zadruga Brda. filtrira VERDI 18.00--22.00 »CaiVt stop the ■ mušic*. Village People. Barvni film. CORSO 18.00 - 22.00 «Black cat*. P. Nagee, N. Farmer. Barvni film. VITTORIA 17.3O--22.0Q »The orge*. Barvni film. Prepovedan miadini pod 18. letom. 'Iršič EXCKLSIOR 18.06-22.00 »La ban-chiera.* PRINCIPE 18.06-22.00 «Skanners». \ara t, or trn in oholim SOČA Danes zaprto. SVOBODA 18.30-20.80 »Seks z zvezdami*. Ameriška erotična komedija. DESKLE 20.00 »Hočem živeti*. Jugoslovanski film. POGREBI: ob 11. uri Lucia Pais por. Becher iz splošne bolnišnice v cerkev v Straž icah in na glavno pokopališče. L SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1983 Založba Obzorja: skrb domači knjigi Mariborska založba je pripravila izdajo petih pesniških zbirk - Dva avtorja proznih tekstov,Janez Švajncer in Pavle Zidar-Na vrsto pridejo tudi dramski teksti Drago Simončič jt že deset let direktor mariborske založbe Obzorja in se s 1. majem letos poslavja od dela v tej ustanovi. Prevzel bo mesto glavnega urednika Večera in zato smo ga te dni, tik pred njegovim odhodom iz založbe, obiskali v Mariboru in ga poprosili za razgovor, 0 založbi Obzorja v zadnjih desetih letih in njegovem delu nam je Drago Simončič povedal: «V zadnjih desetih letih je bila programska naravnanost Založbe Obzorja povsem jasna in natančno zarisana. Predvsem se je Založba trudila ohraniti vsaj v bistvenih črtah tisto programsko naravnanost pri izdajanju izvirnega slovenskega leposlovja, ki jo je sredi šestdesetih let tako uspešno in bleščeče uresničeval prejšnji ravnatelj založbe pokojni prof. Jože Košar. Naša želja je bila — kontinuiteta v tem skorajda za vsako ceno. Na žalost tudi zaradi spremenjenih finančnih okoliščin nismo mogli tega cilja uresničiti tako dosledno in v obsegu, kot smo ga načrtovali. Vendar smo — po moji sodbi — ohranili vsaj v bistvenih črtah to dragoceno zdaj že očitno tradicionalno programsko prvino Založbe Obzorja. V mislih imam kontinuiteto med drugimi takih edicij, kot so dramske edicije, kjer so se zvrstili malodane vsi pomembni slovenski dramatiki tega časa, nadalje Znamenja, katerih literarna, teoretska pomembnost je izven dvoma itd. Založba je v tem desetletju vendarle izdajala dela številnih slovenskih piscev mnogih generacij in različnih literarnih in estetskih nazorov: med njimi so tudi izbrana dela akademika Josipa Vidmarja, novi roman in nova poezija (tudi akademika) Mateja Bora, eseji Bena Zupančiča, polemične knjige Jožeta Javorška in dela mnogih vrhunskih slovenskih piscev. Tudi slovenski tržaški u-stvarjalci so objavili dela pri Založbi Obzorja. Lani, denimo, sta izšli pesniški zbirki Marija Čuka Suho cvetje in Aleksija Pregarca Moja pot do tebe. V tem desetletnem obdobju se je Založbi posrečilo ustvariti «cel sistem» družboslovne literature. Med to sodijo: socioliška - politološka edicija, kjer je izšlo že petnajst knjig najpomembnejših slovenskih sociologov in politologov, pa EPOK, (ekonomska, poslovna, organizacijska knjižnica) z 32 knjigami, ki dobro zrcalijo raven slovenske ekonomske teopetske in strokovne misli. Tretja v tem zaporedju je ^Marksistična knjižni-ca», interdisciplinarno zasnovana edicija. Zanimiv je obrazec, po katerem založba izdaja to literaturo: socio-loško-politološko edicijo izdaja Založba skupaj s fakulteto za sociologijo. politične vede in novinarstvo ljubljanske univerze. EPOK izdaja založba skupaj z ekonomsko fakulteto ljubljanske univerze in mariborsko visoko ekonomsko komercialno šolo. medtem ko izdaja »Marksistično knjižnico* skupaj s politično šolo Zveze komunistov Slovenije. To programsko področje je novo vsebinsko težišče Založbe Obzorja, nastalo v zadnjih desetih letih. Neizogibno j" obogatilo programsko naravnanost in zvečalo programsko tehtnost. Srčiko založbine politike v zadnjih desetih letih bi lahko strnili takole: Založba Obzorja gradi svojo kultumo-znanstveno vlogo ne s hipnimi, »šokantnimi* učinki, ampak skuša vnesti v knjižne programe dolgoročno načrtnost. V dolgoročnosti vidimo tudi resnične, trajne učinke naše založniške politike * Kako pa je z ekonomskim položajem založbe, oziroma z ekonomskim položajem slovenske knjige sploh? »Čeprav je bilo leto 1982 krizno in za založnike »dramatično*, so pa prodajni in finančni izidi v 1982 presenetljivo dobri. Res je sicer, da je v 1982 realna kupna moč padala in da so bralci-povpraševalci potiskali knjigo na rob svojega povpraševanja. Toda tukaj je bil (in je še na srečo) slovenski bralec željan spoznanj in novih vednosti, bralec, ki ne mora ždeti ob stranskih poteh sodobne literature, znanosti. Ta bralec hoče živeti v sečiščih sodobnih miselnih tokov. In to je zelo obetavno za slovensko knjigo. Morebiti pa se tudi tukaj uresničuje stari teorem ekonomske znanosti, ki pravi, da se z nižjim realnim dohodkom spreminja tudi sestava povpraševanja, da povpraševala ne povprašujejo več toliko po najbolj zahtevnih dobrinah (denimo hiše, avtomobili itd.), ampak da preusmerjajo svoje povpraševanje nc manj zahtevne dobrine (denimo knjigo). Zdi se, da se je lani dogajalo — s prodajo naše knjige — res nekaj podobnega.* Potem je stekel pogovor o letošnjem irogramu zlasti o slovenskih originalnih delih, ki jih bo založba Obzorja izdala letos. Tako bo izšlo letos pet izvirnih pesniških zbirk, med katerimi moramo na prvem mestu omeniti zbirko Mateja Bora «Podoknice tišine*, ki je izšla 14. aprila, za sedemdeseti rojstni dan barda naše revolucije. V svoji najnovejši in zajetni pesniški zbirki, ki pomeni za slovensko javnost resnično novino, širi Bor meje našega sveta- razpira svet, spreletava se nad mejnimi situacijami in navezuje stike z razsežnostmi, ki presegajo logiko Evkli-dovega svet-. Sprašuje se o temeljih naše »iti: nič mu ni jasno in razvidno že vnaprej. Odkriva, kaj je s stvarmi, za otipljivim svetom. V stisko spravlja pesnika groza apokalipse, ki je razsprostrta s fantazmagoričnimi prividi čez ves svet, popolno uničenje, ki ga utegne povzročiti človek sam. Naslednjo zbirko je pod naslovom «Pesemsob napisal Valentin Cundrič. Zbirka diha avtorjevo zavezanost arhetipskemu svetu, ohranja pa svoj izraz, čisto izpoved, kakor že v prvi zbirki »Pojoči grm*. Menjava pesniške vsebine ni spremenila tipičnega in svojskega Cundričevega izraza, lirske usmeritve k svetlim občutjem. Izvirnost zbirke »Pesemsol* je zato v zajetju lirske izbranosti, lirične izpovedi. Relikvije mitološkega slovenskega duha, že tolikokrat pro-fanirane in posvečene s sarkazmom, cinizmom in svetobolnim svetovljanstvom, pomenijo v Cun-dričevi poeziji posebnost, če ne kar izjemno pozicijo samega pesnika, da vztraja z arhetipskimi oznakami kljub poljudni ali široki literarno pesniški produkciji. Bojan Pisk je pripravil zbirko »Predrti klic*. Pisk stopa to pot rjanje potrebuje tišino. To hkrati pomeni, da se je odmaknil od hrupa avantgardnih iskanj v sodobni slovenski poeziji. Avtor je znova izpričal, da je ostal skrajnje skrben in dosleden oblikovalec pesniške besede. Tenko in ostro ji prisluškuje v ritmu, v povezavah in izpeljavah, zato ni čudno, da so njegovi verzi skopi in kratki, izpiljeni do zadnjih tančin. Nekdanji mladi samozavestni lirik se je spreminjal in se morda spremenil v največjega samotarja med sodobnimi slovenskimi pesniki, a samotarja, ki dokazuje svoj izpovedni poklic in oblikovalsko izvirnost. Naslednji pesniški avtor v tej zbirki je pesnica Pavla Rovan z zbirko »Pozabljeni listi*. Rovanovo sicer poznamo predvsem kot pro-zaistko. Pri založbi Obzorja je doslej objavila troje proznih knjig (Sonce in sence, Obrazi življenja. Kje so tiste stezice). Tokrat pa se nam avtorica predstavlja s samostojno pesniško knjigo, ki daje zaokroženo podobo poezije, katere izseke smo lahko doslej spremljali v občasnih objavah na straneh slovenskih časopisov in revij. Troje vodilnih tem je značilnih za knjigo »Pozabljeni listi*: odmevi otroštva in mladosti v proletarskem okolju, doživetja in zapisi narodnoosvobodilnega boja in nazadnje pesničini odzivi na povojni čas, oziroma na povsem sodobna vprašanja, ki pritegujejo vsakega čustveno in miselno dovzetnega človeka. In še ena. nič manj pomembna značilnost: velika sporočilnost. Peti pesnik je Tomaž Šalamun z zbirko »Glas*. Šalamun ima za sabo že zavidanja vredno število pesniških zbirk, pa vendar ob njegovi zadnji z naslovom »Glas* ni mogoče roči, da bi se spremljevalec njegove poezije teh neštetih verzov nasitil. Prej bomo pritegnili ugotovitvi, da gre za nepresah-ljiv pesniški tok. ki ne pozna v sebi zaokroženih enot, tem ali motivov, temveč neprenehoma naplavlja novo in novo pesniško gradivo. Šalamunovo pesnjenje bi mogli primerjati z variacijami v glasbi, vendar velja to bolj za njegovo uporabo pesniških sredstev, tehnike, medtem ko vsebinsko njegova poezija z vsako zbirko, z vsako pesmijo prinaša nekaj novega, dopolnjujočega doslejšnji opus. Pesmi v zbirki »Glas* so značilni avtorjevi zapisi krajev (Mehika, ZDA, Dalmacija, Primorska), dogodkov znova potrjuje, da za svoje uštva- pred slovensko jaunort-A-niajo kjud»S *-shor»j nekakšen večpo- vo zbirko: redkobesederr kot Je, "]' tnensW dnevnik", ki se mu zaradi nizanja dejstev pripovedna nota -dobro :prilega.-Naj zveni paradoksalno. vendar je res: zbirka «Glas» je za Šalamuna tipična, pa vendar nova. V zbirki Proza pa sta na programu dva avtorja. Prvi je Janez Švajncer s knjigo «Prelom». To je prvi del, samostojen roman iz doslej najobsežnejšega dela tega plodovitega pisatelja, ki je s svojo trilogijo (druga dva dela se i-menujeta »Somrak* in' «Svitev*) skušal zarisati podobo rojstnega Maribora skozi daljši čas. Vendar ne gre za trilogijo v klasičnem pomenu besede: vsak od treh njenih delov je namreč samostojna enota in ga je mogoče brati vsakega zase. Pri tem nič ne moti, da ostajajo protagonisti dogajanja skozi celotno trilogijo isti. S preprostimi besedami povedano, gre za kroniko konkretnega rodu, ki je obenem kronika našega časa Pavle Zidar pa je pripravil prozno zbirko pod naslovom »Slovenske podobe na steklu*. V petih krajših pripovednih besedilih je pisatelj Pavle Zidar znova potrdil celovitost svojega že znanega, «zidarjevskega» jezika, pokazal je na motivično strukturo že ponovno oživljene socialne proze, ki pa jo je v »Slovenskih podobah na steklu* tudi realiziral. Vendar ne gre za liriziranje o kakšnem pesemskem problemu, saj avte «Kapelj ognjenih* v vsem dosedanjem opusu, ta šteje več kot petdeset knjig, izrecno upošteva epske slogovne prvine. Zidarjeve krajše proze v tem delu odlikuje tematska in slogovna usklajenost, naravnost pripovedi in razkritje nekaterih — še zmeraj — aktualnih oroblemov socialnega slovenstva. »Slovenske podobe na steklo*, fitmtitiiHniifnnimilifiiMmmimrtfmiiitmjHilifU Mario Magajna v Podlonjerju Podlonjerci in Si>etoivančani, ki so se preteklo sredo odzvali vabilu KD Union in S. Škamperle in se zbrali v prostorih Ljudskega doma v Podlonjerju, so nedvomno prebili zanimiv večer. Novinar F. Udovič je prisotnim predstavil Magajnovo knjigo «Trst v črno belem» in da bi jim približal vsebino knjige ter prikazal njeno dokumentarno vrednost, je opisal prizadevnost fotoreporterja in njegovo vdanost poklicu, ki ga zanese v središče vsakdanjega življenjskega dogajanja, ki je marsikdaj zelo naporno in celo tvegano, da ujame v svoj aparat bežeče življenjske trenutke. Drugi del večera je potekal ob projiciranju lepih in zanimivih diapozitivov, ki so omogočali občinstvu, da se seznanijo z deželo, ki je zaradi svoje oddaljenosti bolj malo znana, kajti Mario Magajna je govoril o Braziliji. Pri svojem prikazovanju Brazilije se Magajna ra omejil le na kazanje slik, pač pa je prikazal tudi kratek o-ris značilnosti dežele in seznanjal občinstvo z vtisi, fci jih je dobil v 15-dnevnem bivanju v tej latinskoameriški državi. Posredno, bi rekli, je pozval radovedneže, naj si sami ogledajo Brizilijo, če bi želeli zvedeti kaj več. Seveda je izvajanje diapozitivov in Ma-gajnovih vtisov zaključilo toplo ploskanje, ki je izražalo simpatijo in. hvaležnost do Maria Magajne. M. P. ki sodijo v avtorjevo petdesetletnico, postavljajo Pavla Zidarja kot pritegljivega pisatelja v literarnozgodovinsko vrsto s klasiki. Založba Obzorja izdaja tudi sistematično slovensko dramatiko. Letos bodo izdali dramo Andreja Hienga »Zakladi gospe Berte*. Drama je že doživela krstno u-prizoritev, razgrinja pa pred nami svet ljudi, ki so vsak po svoje do obupa zapredeni v usodne povezave z drugimi. To je oder malomeščanskega in poslovnega sveta, v katerem vlada hči gospe Berte Lidija, a vlada tako, da skuša svojo vladavino ohraniti na podlagi »poštenih* malverzacij, hkrati pa tudi dveh moških, Arneža in Milana. Prvi ji pomaga pri karieri, pa se sam zaplete v kriminal, drugi, mlad, ambiciozen, nemoralen, jo skuša izsiljevati. Gospa Berta in njena hči sta samo dve podobi enega in istega sveta: sveta, kjer vladajo zakoni materialnih vrednot, kjer se človeške eksistence merijo po vloženem kapitalu in kjer je zgodovina samo zbirka starih predmetov. »Zakladi gospe Berte* so besedilo, ki tudi branju odpira svet razmisleka in samopremisleka, zaradi česar je njegov natis ne le nov prispevek v zakladnico slovenske dramatike, marveč tudi dejanje, s katerim se širi naše vedenje o človeškosti našega sveta. D. Ž. Požar v diskoteki: 27 mrtvih V diskoteki »Hiša na travniku* v mestu Taegn v Južni Koreji je izbruhnil požar, pri katerem je bilo 27 mrtvih, kakih 70 pa huje ranjenih ali ožganih, vendar se zdi, da bo smrtnih žrtev še več iiiutifiiiifiiiiimntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiimiiiimmiiiiiiimatnmiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimtilfMitiMiiiinmiiiiiimiitTiiiiiiitiiiniiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai REZULTATI ZANIMIVE ANKETE NA RIMSKIH ŠOLAH Vprašanje osamljenosti med mladino hudo akutno Posledice so hude: narkomanija in alkoholizem - Mlad človek potrebuje toplega vzdušja doma in razumevanja v šoli - Slika vsekakor ni najlepša V Rimu je bila v prejšnjem mesecu izvedena zanimiva anketa med dijaki nekaterih višjih srednjih šol, starih med 15. in 20. letom in sicer na temo »Samomor med mladimi*. Dijakom sta bili postavljeni dve vprašanji: 1. Se počutiš zadovoljnega ali o-sanrt^giega? 2. Mnogi mladi napravijo samomor, zakaj? Vprašani dijaki so na prvo vprašanje skoraj v celoti odgovorili, da se počutijo bodisi doma bodisi v šoli zelo osamljene, ker jih starši in profesorji ne razumejo in so v družini ali šoli le gole številke brez ljubezni in razumevanja. To privede večkrat do uživanja mamil, alkohola ali celo do samomora. Mladost bi morala biti najlepše obdobje v človekovem življenju: obdobje mladostnega elana, dinamičnosti in kreativnosti, a na žalost v mnogih primerih ni tako. Kaj dovede mladega pri 15 ali 17 letih, da uživa mamila ali da naredi samomor? Vprašani dijaki so odgovorili, da je to pomanjkanje ljubezni v današnji družbi, notranja praznina in nezadovoljstvo. Mladi želijo biti sprejeti kot osebe s čustvi, ki imajo svojo o-sebnost in lastno voljo. Med mno- gimi starši in otroki ni pravega odnosa, ki naj bi temeljil na ljubezni in medsebojnem spoštovanju. Med mnogimi starši in otroki se dviga neviden zid tišine in nerazumevanja. V družinah ni več sproščenih in odprtih razgovorov, ni pravega dialoga. Kajti v spro ščenih razgovorih v dniiini in v Šoli odseva prava ljubezen in har-nionija. Ta slika je prišla iz omenjene ankete, iz odgovorov mladih, ki so še tožili, da niso našli niti v družini in še manj v šoli tisto ljubezen, ki so jo potrebovali in brez te ostaja le notranja praznina. ki lahko privede do samomora. Prav starost od 15 do 17 let je naj-odločilnejša pri mladostnikovem razvoju: to je obdobje prehoda iz sanjske dobe, kjer so še vzvišeni ideali, kjer si mlad človek išče vzor za bodoče življenje v realnost, ko so večkrat ti ideali poteptani, ko nima pravega vzornika v družbi, ki ga obdaja, ko mora preveriti svoje odnose do drugih: do staršev, učiteljev, drugih odraslih in do svojih vrstnikov. V drugi polovici decembra lani je šolsko skrbništvo organiziralo zanimiv seminar na temo »Šola in otrokov prosti čas*. Seminar je trajal tri dni in se ga .je udeležilo veliko število šolnikov, staršev, dijakov in šolskega osebja. Zahodnonemška športna revija je nekajkrat zapored pisala o športnem pristanišču v Sv. Luciji pri Portorožu. In kaže, da je bil odmev kar dober, ker je pristanišče že pred začetkom sezone dobro zasedeno. Tu je na voljo tudi restavracija, ki jo vidimo na »liki. (Foto in tekst M. Jovanovič) Udeleženci seminarja so bili razdeljeni na skupine, V vsaki skupini je bilo več šolnikov ter po dva predstavnika dijakov in ne-učnega osebja ter en predstavnik staršev. Vse skupine so ločeno obravnavale problem otrokovega prostega časa in odnosov med šolo in družino. Na^geminarju so govorili vsi zainteresirani tako šolniki "kot starši in 'dijaki s seminarja. Iz razgovorov udeležencev je postalo razvidno, da šola ne nudi tiste vzgoje, ki si je želi mlad človek. Dijaki so izjavili, da imajo težave pri komuniciranju z odraslimi in to ne le v šoli. ampak tudi doma s starši. Starši in profesorji jih ne razumejo, ni pravega odnosa med njimi in odraslimi. Ne razumejo njihovih zah tev in problemov in vsiljujejo le to, kar oni (starši) smatrajo, da je pravilno, tudi če s tem žadu sijo težnje in kreativnost mladih in zato se mladi čutijo emargini-rane in osamljene in iščejo uteho v mamilih in alkoholu. Mladi si želijo dialoga, sproščenega in odprtega, želijo ljubezni in razume vanja in to v vseh mestih v Ita liji in v svetu. Slika, ki sta jo prikazali ti dve anketi, ni kaj nič vzpodbudna. Ka ko odpraviti ta že razširjeni druž beni pojav? Predvsem je važno, da mlad človek raste v zdravi dru žini, v kateri vladata ljubezen in spoštovanje. V taki družini raste otrok samozavesten, trdnega zna čaja in predvsem čustveno bogat. In prav čustvenosti manjka v da našnjem svetu. Pqleg družine je druga najvaž nejša vzgojna ustanova šola, ki mora nuditi mlademu človeku pravo vzgojo, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in ljubezni. Če bo prevladovala v medčloveških odnosih v družini, šoli in v vsakdanjem življenju ljubezen nad nasiljem in razumevanje nad sovraštvom, bo na svetu manj o-samljenih ljudi, manj nasilja in manj samomorov in upajmo v to. ker le tako se človeštvo reši propadanja. M. P. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 - 11.40 Kinematografski program 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Italijanska kronika 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Tam tam 14.55 Koncert orkestra «11 giardi-no dei semplici* 15.30 šola in vzgoja 16.00 TV film «Shirab» 16.20 Objektiv na . .. 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno preko tvoje antene 17.10 Risanka 17.30 Nežen in divji 18.00 TV film iz serie «L’amico Gipsy» 18.30 Programi pristopanja 18.50 Stanlio in Olio 19.00 Dogodki, osebe in osebnosti 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Večerna kriminalka 21.45 Quark - znanstvena potovanja 22.30 TV dnevnik 22.40 Mister fantasy - glasbena oddaja 23.35 Šola in vzgoja 00.05 TV dnevnik Danes v parlamentu Vremenske razmere 00.15 Hokej na ledu: Italija - Nemčija Drugi kanal 12.00 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 - 16.30 Tandem 14.05 Playtime 14.40, 15.45 Risanka 15.55 Oddelek za dirke 16.25 V studiu 16.30 šola in vzgoja 17.00 Mork in Mindy - TV film 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 D parlamenta 17.40 Tedenski program o glasbi in gledališču 18.40 TV dnevnik - Šport 18.50 TV film iz serije Starsky in Hutch Vremenske razmere 19.45 TV dnevnik 20.30 «La cittŽL delle donne* - TV film 22.50 TV dnevnik 23.00 Srečanje s kinematografijo 23.10 Planet Toto 00.00 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 10.00 - 11.40 Kinematografski program 15.25 Goldoni v belem in črnem 18.25 Glasbeni program 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.05 Šola in vzgoja 20.30 TV 3 Set 21.30 Operni koncert 22.35 TV dnevnik 23.10 »Genova: c'era una volta il cinema* JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 - 10.35 TV v šoli 16.30 Šolska TV 17.35 Poročila 17.40 Zbis . Leteča hišica 17.50 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele 18.25 Celjski obzornik 18.40 Mali svet - otroška oddaja 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Vzhodno od raja - nadaljevanka 20.50 Dokumentarec meseca: Sobota, nedelja za Marijo 21.20 Gledališče poezije: Soba 21.35 V znamenju Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja 17.30 TVD novice 17.35 TV šola 18.00 Inšpektor Bluey - serijski film 19.00 Obzorja 19.30 TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Bloomfield - celovečerni film 22.05 Turistični vodič 22.20 TVD danes 22.35 Hokej - svetovno prvenstvo ZagreD 17.45 Mali svet 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Glasbeni klub '83 19.30 TV dnevnik 20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja 20.50 Za rešetkami, ameriški film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 8.10 Almanah: Bratje in sestre, na zdar!; 8.45 Glas bena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Bellini: Capu-leti in Montecchi; 11.20 - 14.00 Pol-dnevniški razgledi; 11.30 Beležka: 12.00 Od Milj do Devina: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v -.....'j'-------...... —....... V sklopu dramskega niza »Neapeljsko gledališče* bo nocoj ob 18. De Filippa »Skupno kosilo*. To je farsa znamenitega neapeljskega komediografa, brata svetovno znanega Eduarda, ki pa se je z razliko od svojega slavnega sorodnika ukvarjal bolj z dramskimi a-nekdotami in muhoenodnevnicami, dasi jih je znal zabeliti s pravim Južnjaškim temperamentom in zabavno kratkočasnostjo. Izvedba: Radijski oder. nadaljevanjih: Guareschi: »Don Camillo in Peppone*; 14.30 Ropotuljica; 15.30 Jazzovski koncert 16.00 Trst in njegovo zaledje; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija »Primor ska poje*: Podbrdo; 18.00 Peppi no De Filippo: »Skupno kosilo* Farsa; 18.40 Pril ju hijeni motivi KOPER (Slovenski programi 6.30, 13.30 Poročila; 16.30 Pri morski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji koledar; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis. Napoved programov; 7.15 Val 202; 12.40 Glasba, pred stavitev programa, Zanimivo, Glasbena šola; 13.40 Glasbene želje; 14.00 Prisluhnite med glasbo...; 14.45 Zborovska glasba; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Za varnejši jutri. KOPER Mtall|anskl orngrom) 6.15, 8.30, 9.30. 13.30, 14.30, 16 30, 17.30 Poročila; 7.15. 12.30, 15.30. 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 9.30 Jutranji variete; 9.32 Lueianovi dopisniki; 10.00 Glasba in pošta; 10.10 Šola in vzgoja; 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Glasba in pesem tedna; 15.45 Glasbeni program; 16.32 Made in Jugoslavia; 17.32 Glasbeni program; 18.45 Glasba; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00. 8.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00. 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.Q0 -,9.00 Jutranji programi; 9.03 Radio in jaz 83; 10.30 Pesem v času; 11.10 Mednarodna lahka Claudio; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 12.58 Zeleni val; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Dabadam, bam, bam; 15.03 Tedenska oddaja o e-konomiji; 16.00 n Pagincme; 17.30 Globetrotter; 18.00 Check-up za VIP; 18.38 Programi pristopanja; 19.35 Radio uno jazz glasba: 20.00 Francosko gledališče; 20.40 Pozabljene strani glasbe; 21.03 Wonderland; 21.30 Skrivnostna I-talija; 21.57 Čajkovski: Hrestač; 22.22 Autoradio flash; 22.27 Audio-box: 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski pogovori. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8 05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matmeja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in ple si; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po domače; 13.00 ob 13. uri; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 čez tri gore, čez tri dole; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio iu-tri; 16.00 Vrtiliak: 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Sotočja: 19.35 Lahko noč. otroci: 19 45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlia v pesmi: 20.35 Odskočna deska- Zdravko Perger bariton; 21 05 Radiiska igra; 22 15 Informativna oddala; 22 25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevee: 23 05 Literarni nokturno; 23 15 Glasba iz filmov in musiealov. Mladostna srečanja s Srečkom Kosovelom 4. BORIS MOŽINA Komandant straže, Hrvat, kaprol Pero je poučil mladega Zaneta: «Ti gledaj mene i čini sve kao ja,» je pripovedoval stric. Pred vojašnico je zatrobilo, prihajal je cesar, nastala ]e zmeda. Pero je nebogljeno stal ob strani z odprtimi usti, štirje vojaki so bili v vrsti blizu strica; vstopil je cesar s spremstvom in ne vem, kaj je strica pičilo. Dal je rezko povelje «Kertajh». Njegovi štirje vojaki so se obrnili proti zidu in kazali cesarju hrbet. Pero je okamenel, stric pa je s puško pred sabo pozdravil cesarja. Cesar je opazil zadrego, menda mu je bilo vse skupaj všeč, kajti tudi njega je lomil smeh, pozdravil jih je: »Bra ve Soldat,en,» je dejal in šel zadovoljen v vojašnico. No, stric se je izkazal tudi pri Custozzi. V bojnem metežu je bil v četi, ki je s svojo hrabrostjo komajda rešila Eadetzkega. Stric je bil v tej bitki ranjen ter je dobil posebno zahvalo; oprostili so ga vojaščine in poslali domov ter je dobival majhno pokojnino. Zato je bilo v njegovem mošnjičku zmeraj precej cvenka. Ta stric je prišel vsako leto ob košnji in trgatvi na Brje domov in je vsaj teden dni po malem gospodaril pri nas. S seboj je prinesel dobro voljo, smeh ln sonce. Bil je od zlomka šaljiv in zabaven in zato najbolj priljubljen stric. Mi mladi smo radi zjutraj poležali in nas ni bilo lahko spraviti iz mehkega ležišča, toda ob košnji je stric zgodaj krapko potolkel z drogom pod lesenim podom, nad katerim smo mi spali; «Za kmeta je zadosti šest ur spanja*, se je slišalo spodaj, «za gospoda sedem, za prasca pa osem». Stric je tisto »o prascu* lepo, šaljivo povedal in je bilo našemu očetu všeč in mi smo zato tudi radi vstali in šli v Mladice seno grabit. Joj, tam je bilo zabavno poslušati strica; grabljice so se od smeha pripogibale, ko je pravil svoje dogodivščine. K maši sva šla v Žablje, ker je bil stari Kragel njegov prijatelj in je bil stric mnenja, da se v cerkvi pri pridigi najlepše in najlažje zaspi. Sedela sva v zadnji klopi. Stric je vzel s sabo zajetno staro mašno knjigo z velikimi črkami in je s spoštljivo oddaljenimi očmi nekaj časa polglasno molil; počasi pa mu je lezel spanec na oči in je sladko zaspal. Glasno je drnjohal, da se je slišalo precej daleč naokoli po cerkvi. Stari Kragel je pa zato malo bolj glasno pridigal in je bilo tako vse v redu. Strica je prebudil šele cerkovnik s svojo puščo, ko je pobiral miloščino in stric se je vselej oddolžil za svoje spanje s srebrno krono. Ta stric je vedel največ o naših prednikih, učakal je visoko starost in umrl v Kobdilju. Nikamor se nam ni prav mudilo; med zanimivim kramljanjem smo prišli k nam domov, ko se je že sonce precej nagnilo proti Gorici. Naši so nas bili veseli, posedli smo v hladno utico in preživeli par ur pri kozarcu vina in do- brotah, ki nam jih je mama prinesla na mizo. Očeta sta bila stara znanca in sta posedela tja v noč. Stojan je Srečku razkazoval vse, kar mu je bilo znano že iz pripovedovanja. šla sta obiskat v Strmec tudi rake, a jih nista lovila; le par velikih sta ujela, da sta jih pobliže pregledala. Precej utrujeni od hoje in lepih vtisov smo se kmalu odpravili počivat. Srečkov oče je spal zgoraj v sobi, nam mladim fantom je pa dala mama vsakemu svojo plahto in smo šli spat na klanico, kamor smo spravljali otavo. Z nami je šel spat tudi naš najmlajši petletni brat Dušan, kar je bilo zanj velik praznik. Pod ogromnim, starim hrastom ob klanici se je Srečko malo pomudil v prelepi noči ob lagodnem pošumevanju reke v dolini in se predal »Opojni, mehki noči in blodil po poljani sanj». Kmalu je tudi on legel na svežo, dišečo in mehko otavo in trdno smo vsi zaspali ob enakomernem godrnjanju polhov, ki so domovali v hrastovih gredah nad nami. Pozno zjutraj smo se sami prebudili, saj takrat ni bilo strica s Kobdilja pri nas. Po zajtrku so se naši gostje odpravljali proti Zabijam, kjer so imeli sorodnike. Šli smo dol po Kozjaku in v hladni Loki ob Vipavi smo naleteli na kapucina Gabrijela, gvardijana kriškega samostana, ki je občudoval lokvanje; botanika je bila namreč eden izmed njegovih konjičkov. Bil je namenjen na našo stran. Iz svojega globokega žepa je povlekel majhno škatlico, dvakrat udaril ob roko in vzeli smo vsak svojo «prežo šnuf tobaka* ter tako postali vsi skupaj dobri znanci. Gabrijel - Alojz Bajc, rojen 1863 v Mimi pri Trebnjem na Dolenjskem in umrl 1924 v Celju, je izhajal po materi iz znane Rozmanove družine v Trebnjem, od koder je bila tudi stara mati mojega očeta. Bil j« vnet za slovenske šole v Gorici, kjer je bil katehet na Ciril Metodovih šolah pred prvo svetovno vojno. S svojim omikanim, neprisiljenim in toplim odnosom se je prikupil našim ljudem. Zanimal se je za rastlinstvo, bil je tudi slikar in jako zanimiv in prijeten pridigar; znal je tudi pridigati za gluhoneme. Zanimal se je za slovensko slovstvo ter bil osebni prijatelj Otona Župančiča, Ivana Cankarja in Ksaverja Meška. Ko je poročil mojo sestro Vido v cerkvi sv. Martina, ji je daroval tri knjige omenjenih svojih znancev — literatov. Ob začetku vojne 1915 z Italijo se je umaknil v Vipavski Križ. Po zasedbi Primorske so bili tudi naši kapucini trn v peti fašistom. V maju 1924 so italijanski patri vdrli v samostan kapucinov na Reki ter jih pregnali, s seboj niso smeli vzeti ničesar, niti svojih privatnih pisem. Naslednji dan je sel z Reke obvestil kapucine v Križu in so se 13. maja 1924 pravočasno umaknili in vzeli s seboj tudi arhiv. Ko so 18. maja 1924 vdrli v samostan italijanski so-bratje in stikali po patrih, so našli samo Gabrijela in Paskala iz Budanj, ki sta jim predala ključe in odšla v Jugoslavijo. Naš pater je šel svojo pot, midva pa sva pospremila naše prijatelje v Žablje in se poslovila od njih. Sivega dne konec maja 1924 smo Srečka pokopali ▼ Tomaju na pokopališču, kjer počiva v miru s svojimi stari! in bratom Stankom. KONEC dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki ' * * iSEšiV; V Nabrežini so v nedeljo slavnostno počastili pesnika Iga Grudna. Slavnostni govor |e imel Miroslav Košuta, na prireditvi pa je nastopil tudi zbor jameljske osnovne šole Z nedavne proslave Glasbene matice v Kulturnem domu med govorom ravnatelja Sveta Grgiča > - I ^ V Gregorčičevi dvorani so odprli fotografsko razstavo Andreje Peklaj Prejšnji teden so obiskali Primorski dnevnik učenci šole «P. Tomažič* Iz Trebč Med odprtjem razstave Tončke Kolerlčeve v Trebčah Z glasbenega srečanja KD F. Prešeren med nastopom Vihre Kodrič ?.. V ' - mmmm, V Peterlinovi dvorani so pred kratkim podelili literarno nagrado «Vsta|en|e» in nagrado Iz Černetovega sklada. Prvo |e pre|ela pisateljica Zora Tavčar, drugo pa sodelavci zasebne goričke radijske postaje y I M I I nit dttiJjlMliini ll mam j§yi .-i mmiipi H .ifM Občinstvo sledi koncertu (Primorska poje* na Lesah v Slovenski Benečiji 74 IMMI /ilfifi 74 ASSFMBHA »Fl SBC) >.' trm : I ,*3to V soboto je bil redni letni občni zbor Kmečke In obrtne hranilnice Iz Nabrežine Dan kasneje pa so se zbrali na redni skupščini člani Hranilnice In posojilnice na Opčinah lili® i ' I NOGOMET PO ZMAGI NAD PADOVO Triestina vse bliže napredovanju Z dvema goloma De Falca so Tržačani strli odpor nasprotnikov že v I. polčasu Triestina - Padova 2:0 (2:0) TRIESTINA: Nieri, Costantini, Trevisan, Leonarduzzi, Mascheroni, Zanini, De Falco (72. min. Mariani), Tolfo (46. min. Prevedini), Štrukelj, Ruffini, Ascagni. PADOVA: Maiani, Salvatori (46. min. Ravot), Favaro, Donati, Fane-si, Manzin. Conforto, Da Re (24. min. Cavestro), Bozzi, Cerilli, Pez-zato. SODNIK: Da Pozzo iz Monze STRELEC: v 20. min (11-metrov-ka) in v 43. min. De Falco Koti: 8:2 za Padovo, 21 tisoč gledalcev, z rekordnim zaslužkom 155 milijonov lir. Po mojstrsko odigrani tekmi je Triestina povsem zasluženo premagala Padovo, ki bi morala biti za Tržačane zadnja težka ovira do napredovanja. Končni rezultat je celo nekoliko skop za Tržačane, ki so imeli v drugem polčasu, ko se je Padova požrtvovalno, a popolnoma neorganizirano podala v napad, o-gromno število priložnosti za zadetek, a jih niso izkoristili. Tekmo so odigrali pred izredno Številnimi gledalci, ki so napolnili stadion do zadnjega kotička že poldrugo uro pred začetkom srečanja. Mnogo je bilo tudi navijačev iz Padove, skrbno urejena varnostna služ- ba pa je preprečila incidente med prenapeteži obeh taborov. Padova je precej razočarala. Trener Giorgi je poslal na igrišče ekipo, ki naj bi se borila za neodločen izid, s samo enim napadalcem. Namere gostov pa so se razblinile že v dvajseti minuti, ko je Donati lahkomiselno podal žogo svojemu vratarju. Žoge se je polastil De Falco in branilcu ni preostalo drugega, kot da ga je zrušil v samem kazenskem prostoru. Sodnik je dosodil najstrožjo kazen, ki jo je De Falco hladnokrvno realiziral. Triestina je dokončno odločila srečanje v svojo korist, ko je v 43. minuti De Falco mojstrsko izkoristil podajo odličnega Ruffinija in drugič premagal vratarja gostov. Tekme je bilo tedaj praktično konec. Tržačani so imeli v drugem polčasu v pr otinapadu več priložnosti za zadetek in Padova se lahko zahvali samo svojemu vratarju in sreči, da ni doživela v Trstu prave katastrofe. Po tekmi so navdušeni gledalci vzklikali k napredovanju. Glede na prikazano igro in na dejstvo, da i-ma Triestina že visoko prednost pred zasledovalci menimo, da se bodo sanje navijačev Triestine letos končno uresničile. IGOR PAVLETIČ IZIDI 28. KOLA Brescia - Piacenza 4:2; Carrare se - Rondinella 0:0: Fano - Spal 1:1; Forli - Rimini 2:0; Vicenza -Sanremese 2:1; Mestre - Treviso 1:1; Parma - Modena 0:2; Trento -Pro Patria 1:1; Triestina - Padova 2:0. LESTVICA Triestina 39; Padova 35; Carrare-se, Vicenza 34; Parma 28; Mestre, Tr ento, Treviso 27; Pro Patria, Sanremese, Spal 26; Brescia, Modena, Fano 25; Rondinella 24; Piacenza 23: Forli 21. PRIHODNJE KOLO (1.5.) Fano - Brescia; Modena - Carra-rese; Padova - Trento; Piacenza -Parma: Pro Patria - Forli; Rondinella - Rimini; Spal - Mestre: Treviso - Vicenza; Triestina - Sanremese. Napoli in Verona v četrtfinalu RIM — Napoli in Verona sta se uvrstila v četrtfinale italijanskega nogometnega pokala. V povratnih tekmah osmine finala je namreč Napoli doma premagal Ceseno z 2:0 (strelca: Diaz in Pellegrini), Verona pa je v gosteh prisilila Ascoli k delitvi točk (0:0). Hi ODBOJKA Prva tekma že jutri lllllsliffi Na Maksimiru obveljala tradicija Tradicija je obveljala: ljubljanska Olimpija je zaigrala na zagrebškem Maksimiru spet zelo dobro in odščipnila točko državnemu parvaku Dinamu. Uspeh «.zmajčkov» je bil povsem zaslužen, saj so prikazali res dober nogomet. Tudi če bi osvojili obe točki, se ne bi smeli domačini preveč pritoževati: Olimpija je namreč zapravila nekaj zelo ugodnih priložnosti predvsem v prvem delu srečanja z Domadenikom (strelcem prekrasnega zadetka), Rožičem in Vilijem Amerikam. Poleg tega jih je oškodoval še sodnik, ki je spregledal igranje z roko Zvezdana Cvetkoviča na strel Rožiča. Takšna odlična predstava Ljubljančanov je še najbolj prijala Partizanu, ki je z zmago v derbiju kola proti Radničkemu dohitel Zagrebčane na vrhu lestvice. Prvo šrečanre na beograojskem stadionu JNA je bil gotovo dvakratni strelec Mance, ki bi moral že pred tem srečanjem na ope racijo kolena. Poseg pa so preložili, nogometaš je lahko zaigral in dosegel tudi oba odločilna gola. Nedeljsko 25, kolo prve zvezne gla od poraza v Nišu. Pred domačim občinstvom je morala prepustiti točko vinkovškemu Dinamu (2:2). Glavni krivec za ta «de-bacle» je bil Halilovič, ki je dve Bajeviča že v prvih minutah strl odpor zadnjeuvrščene Galenike. Pred prvomajskimi prazniki bo jugoslovansko prvenstvo prekinje-ro. Jugoslovanska reprezentanca bo izkoristila ta premor in odigrala v soboto, 23. aprila, v Parizu prijateljsko tekmo s francoskimi Najboljše šesterice se bodo pomerile z ekipami iz Slovenije in hrvaške Istre Kot smo že poročali, bo ta teden stekel kvalifikacijski del turniija za nastop na 17. izvedbi odbojkarskega pokala prijateljstva, organizacijsko breme katerega nosi letos odbojkarska zveza Slovenije. Na pokalu nastopajo najboljše moške in ženske šesterke iz Slovenije, hrvaške Istre in seveda iz našega zamejstva. Odbojkarska komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji je letos sklenila uvesti izločilna tekmovanja za določitev teh finalistov. Med seboj se bodo srečala po sistemu igranja vsak proti vsakemu brez povratnega kola vsa naša moštva, ki nastopajo vsaj v C-2 ligi. Tako se bodo med seboj v ženski konkurenci pomerile šesterke Bora Intereurope, Sokola Meblo. Kontovela Electronic Shop, Brega in Sloge. V moški pa Juventina Belca, 01ympia Terpin in Bor JIK Banka. Komisija je že sestavila koledar srečanj, ki ga v celoti posredujemo: jutri ob 19.30 v Repnu: Sloga - Breg; 21.4. ob 20. uri na stadionu ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. m, ■■■■■.....mi i ■■um hkhi ■iiinn KOŠARKA POMEMBEN USPEH NASE ZDRUŽENE EKIPE Z zmago V Firencah Jadran na prvem mestu Prost (in njegovi mehaniki) najhitrejši AVTOMOBILIZEM NA NEDELJSKI VN FRANCIJE Doslej vodilna Castelfranco in Vicenza sta namreč oba izgubila - Proti ekipi Pino najbolj uspešen Vitez (26 točk) PINO CULLIGAN — JADRAN 78:91 PINO CULLIGAN FIRENCE: Cerutti 1, Arfaioli 4, Grazzini 8, Ba-rat-chl 24, Mini, Zamudo 11, Martinuzzi 8, Vignozzi 6, Manili. Evangelista 16. JADRAN: Žerjal 2, Starc K. 13 (3:5), Gulič, Sosič 5 (3:5), Kravs, Starc I., Vitez 26 (6:7), Ban 22 (6:8), Danev 15 (3:5), Raulter 6. SODNIKA: Mammi in Donati iz Reggio Calabrie OPOMBE: v 3. min. izključen Arfaioli, v 19. min. izključen trener Fina: pet osebnih napak: Zanardo v 37. min., Danev v 39. min. tudi duhovite ekshibicije in na koncu zmagali s 13 točkami prednosti. Pričakovana, vendar zlata vredna zmaga Jadrana na gostovanju v Firencah. Naši fantje so prevzeli vodstvo v 12. minuti prvega polčasa, na koncu prvega dela so vodili z 9 točkami, v začetku drugega polčasa pa so prebrodili kratko krizo, ki je trajala 5 minut, ko so nasprotniki nepogrešljivo zadevali Jadranov koš s serijo 8 zadetkov na 8 metov. Brez nobene panike in z umirjeno igro so jadranovci zopet prevzeli vodstvo dovolili so si Ta zmaga in poraza Castelfran-ca v Vidmu in Caveje v Pordenonu je pripeljala našo združeno ekipo na vrh lestvice. Naslednja tekma v PistOit 'tv Spremstvif 'štCttthif? navijačev, ki se odpravljajo na, izlet v Toskano), bo zapečatila usodo ekipe. Zmaga jim že zagotavlja vstop v zaključni del prvenstva. Še nekaj besed o nedeljski tekmi. KOŠARKA V promocijskem prvenstvu Odpravil je peterko Sabe s 24 točkami prednosti ki so jo neposredno prenašale kar tri tržaške radijske postaje: odličen kot po navadi Boris Vitez, prav tako Robert Danev, dckier mu ni pošla sapa, izredno učinkovit in razigran Klavdij Starc, Marko Bari pa je bil precej zadržan, ko sta mu sodnika že v 10. minuti prvega polčasa žvižgala tri osebne napake (vsi tri v napadu). Sodnika, ki sta prepotovala pol Italije, da bi sodila to važno tekmo, sta bila po našem mnenju odlična. Izredno energična, nepristranska in tehnično podkova- IZIDI 27. KOLA Pino.- JADRAN • 78:91 Eurocar - Castelfranco 88:82 Vicenza - Maltinti 98:85 iStefanel - Svsifafa 93:83 Cis - Caveja 96:91 Canelia - S. Bonlfacio 97:87 Castiglione - Portorecanati 65:64 Teramo - Budrio 63:61 dilno četverico in zaostaja sedaj za prvimi ekipami le dve točki. Poleg gostovanja jadranovcev v Pistoii bo sta za nas v prihodnjem kolu važni še predvsem dve tekmi: derbi med Cavejo in Vicenzo, ki bo spodrinil eno od obeh ekip s prvega mesta, in srečanje med povdenonskim Ci-som in Canello. V primeru zmage Pordenončanov bi si Jadran skoraj gotovo že zagotovil eno od prvih štirih mest, ki vodijo v «p!ay offss. Seveda pa se jadranovci borijo predvsem za osvojitev prvega ali drugega mesta, ki bi jim omogočili v «playqffm igranje dveh'tekem (odi treh) pred domačim občinstvom. Za! dosego tega cilja pa je nujna zmaga tudi v Pistoii... •iti;/'! ..... Renaultov «team» je spretno opravil zamenjavo pnevmatik, s čimer je pokopal vsa upanja Piqueta (brabham), da bi dohitel Francoza PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO LE CASTELLET - Alain Prost na renaultu je zmagovalec Velike nagrade Francije v formuli 1. Njegov bolid je bil med vsemi najhi-trejži, o čemer priča tudi tretje mesto Američana Eddia Cheeverja, ki dopolnjuje zmagoslavje francoske avtomobilske hiše na domačem dirkaliču. Edihi, ki je kolikor toliko ogrožal Prosta, je bil Brazilec Nelson Piruet na brabhamu, a njegovi sodelavci so prj zamenjavi obrabljenih pnc\ malik zamudili preveč časa. tako da je že itak hitrejši renault imel popolnoma prosto pot do cilja. Postanki v «boxus> so bili tudi si cer glavna značilnost, nedeljske VN. Poslužili so se jili vsi najboljši ctea-mi», kakršni so Renault, Brabham, IVillams in Ferrari in vse kaže, da bo na prihodnjih dirkah prav spretnost mehanikov vplivala na končno uvrstitev posameznih 'pilotov. VRSTNI RED VN FRANCIJE 1. Prost (Fr. - renault), ki je prevozil 313 km dolgo progo v L uri 34'13”913 s poprečno hitrostjo 199, 863 km na uro: 2. Piquet (Bra. - brabham) po 29", 3. Cheever (ZDA -renault) po 40", 4; Tambay (Fr. - ferrari) po 1’06”, 5. Rosberg (Fin. - wiHiams) po 1 krogu, 6. Laffitte (Fr. - vvilliams) po 1 krogu. LESTVICA ZA SP Piquet (Br.) 15 točk, Lauda (Av.) 16, \Vatson (Irska) in Prost (Fr.) 9, Laffitte (Fr.) 7. Tambay (Fr.) 5, Arnous (Fr.) in Cheever (ZDA) 4 točke. Wilandru 3. zaporedni turnir A1X EN PROVANCE - švedski teniški igralec Mats Wilander je zmagal na tretjem zaporednem turnirju potem ko je v finalu odpravil Španca Casala s 6:3. 6:2. Najprej je zmagal v Montecarlu proti Lis-boni in sedaj v Aix En Provance. Potem ko je Borg odstopil, ima sedaj švedska spet odličnega teniškega igralca. ROKOMET V 1. TALIJANSKI LIGI Odslej «play-off» V zadnjem kolu regularnega dela 1. italijanske rokometne lige je tržaški Cividin premagal nevarno Acquo Fabio s 24:14. V «play-off» bodo poleg Tržačanov nastopili še Wampum, Forst in Scafati, IZIDI ZADNJEGA KOLA Cividin - Acqua Fabia 24:14, Sca-fati - Cassaho 22:21. Napoli - Forst 20:37, Wampum _ Rimini 35:24, Co-pref - Jomsa 24:23, Follonica - Ro-vereto 21:23. «1. maj»: Bor Intereuropa - Konto-vel Electronic Shop: 28. 4. ob 20.30 na Kontovelu: Kontovel Electronic Shop - Sloga; 28. 4. ob 20.45 v Nabrežini: Sokol Meblo - Bor Intereuropa; 4. 5. ob 19.30 v Repnu: Sloga - Sokol Meblo; 5. 5. ob 20.30 v Dolini: Breg Kontovel Electronic Shop; 12. 5. ob 20.45 v Nabrežini: Sokol Meblo - Breg; 12. 5. ob 20. uri na stadionu «1. maj»: Bor Intereuropa - Sloga, 19. 5. ob 20.30 v Dolini; Breg - Intereuropa; 19.5. ob 20.30 na Kontovelu: Kontovel E-lectronic Shop - Sokol Meblo. Vse tekme bodo odigrali na tri zmagane sete. Moške šesterke se bodo srečale na teh turnirjih NOGOMET 2. ITALIJANSKA LIGA Kljub temu da sta Milan in La-zio igrala le neodločeno (in to na domačem igrišču) sta še naprej trdno na čelu lestvice. IZIDI 30. KOLA Atalanta - Reggiana 5:1, Bari -Catauia 1:0, Bologna - Arezzo lsO, Campobasso - Cavese 1:0, Como -Varese 2:2, Lazio - Foggia 0:0, Mi' lan - Cremonese 1:1, Palermo -Lecce 2:0, Perugia - Sambenedet-tese 0:0, Pistoiese - Monza 0:1. LESTVICA Milan 42, Lazio 39, Como 36, Cavese 35, Catania in Cremonese 34, Arezzo 31, Sambenedettese 29, Varese, Atalanta, Monza, Lecce, Palermo in Campobasso 28, Perugia 27, Pistoiese 26, Foggia, Bologna in Reggiana 25, Bari 24. PRIHODNJE KOLO Monza - Arezzo, Varese - Atalanta, Sambenedettese - Bari, Bologna - Campobasso, Lecce - Cavese, Catania - Como, Perugia - Milan, Cremonese - Palermo, Lazio - Pistoiese, Foggia - Reggiana. Sestanek z goriškimi dopisniki Danes, 19. t.m., bo ob 18. uri na sedežu goriške redakcije našega dnevnika. Drevored 24. maja 1, sestanek z go-riškimi dopisniki športne strani. Pogovorili se bomo o možnosti boljšega informiranja ter o vseh vprašanjih, ki zadevajo 'našo stran. Vsi z Goriškega, ki dopisujejo na športni strani so napro-šeni, da se srečanja udeležijo. UREDNIŠTVO LESTVICA Saba - Kontovel 67:91 (37:41) KONTOVEL: Štoka 2. Ba 24, R. Kneipp 8. Čuk 22, Lisjak 23, Stare 8. Daneu 2, Bukavec 2, Danieli. SODNIKA: Forza in Tamaro. Kontovelovci so osvojili v gosteh proti Sabi prepričljivo zmago predvsem z boljšo igro v drugem polčasu. V prvem delu srečanja gostom ni uspelo odlepiti se od nasprotnikov, ki so dobro izkoriščali statičnost Vontovelove obrambe. V nadaljevanju so zaigrali «plavi» bolj zagrizeno, z Damjanom Starcem so dosegli štiri zaporedne koše. kar je sodrezalo* noge nasprotnikom. Po vedli so tako za deset točk in pred nost tudi obdržali ter v končnici srečanja še povedli. (H. L.) IZIDI 21. KOLA Radiograf Polet 69:62 Časa del Frigo - Stella Azzurra 84:91 SGT Don Bosco 82:81 Grandi Motori - Ferroviario 61:69 Bor Radenska - Libertas 79:88 Scogiietto ■ Cus Saba - Kontovel 110:69 67:91 LESTVICA SGT 34, Ferroviario 30, Don Bo sco 28. Scogiietto in Stella Azzurra 26, Grandi Motori, Časa del Frigo in Radiograf 24, Libertas in Bor Radenska 22, Polet 20, Kontovel 10, CUS in Saba 2. PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra SGT, Ferroviario - Radiograf, Libertas - Časa del Frigo, Cus Bor Radenska (24. 4. ob 11. uri), Kontovel - Scogiietto (24.4. ob 11. uri). Polet - Grandi Motori (24. 4. ob 11.uri), Don Bo sco - Saba. Gratton in Waitz zmagala v Londonu LONDON — Anglež Mike Gratton in Norvežanka Grete Waitz sta zna govalca londonskega maratonskega teka, na katerem je bila rekordna udeležba 18.000 tekačev in tekačic od 18. do 82. leta starosti. JADRAN Caveja Castelfranco Vicenza Canetla Cia Maltinti Eurocar Teramo Stefane! S. Bonlfacio Pino Budrio Portorecanati Castiglione Sjsdata 27 19 8 2353 2148 38 27 19 8 2311 212« 38 27 19 8 2186 9198 38 27 19 8 2261 2165 38 27 19 9 2197 2068 36 27 17 10 2247 2110 34 27 15 12 2131 2030 30 27 15 12 2293 2249 30 27 14 13 2212 2221 28 27 13 14 2113 2116 26 27 11 16 2212 2269 22 27 10 17 2002 2227 20 27 10 17 2068 2132 20 27 6 21 2008 2397 12 27 6 21 2016 2230 12 27 5 22 2135 2281 10 NA PETKOVEM OBČNEM ZBORU TRŽAŠKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA Pozitiven obračun izredno razvejanega delovanja SPDT Predsednik Rudež poudaril pomen opravljenih predavanj, izletov za otroke, predsmučarske telovadbe, smučar-skega delovanja, jamarstva in angažiranosti alpinističnega odseka - Pozdravi gostov - Izvoljen nov odbor PRIHODNJE KOLO Maltinti - JADRAN, Portorecana-ti - Stelanel, Castelfranco - Pino, Caveja - Vicenza, Sjsdata - Castiglione, S. Bonlfacio - Teramo, Budrio - Eurocar, Cls - Canelia. na. Tekma je bila za domačine in za našo ekipo izredno važna, sodnika pa sta takoj dokazala, da ne dovoljujeta grobosti in nešportnega vedenja na igrišču. To je na vsak način hvale vredno in njim gre zasluga, da se je tekma zaključila regularno in v športnem duhu. (NIKO) • * • ' Kot rečeno se je Jadran z zmago In ob istočasnih porazih Castel-franca in Caveje povzpel na prvo mesto. Canelia še nadalje «lovi» vo- V petek zvečer je- bil v Gregor čičevi dvorani v Trstu 29. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Trsta, katerega se je udeležilo prav lepo število članov ter gostov iz zamejstva ter predvsem iz matične domovine. Najprej je bilo na sporedu predsedniško poročilo inž Pina Rudeža, ki je na kratko podal izčrpno sliko lanskega uspešnega delovanja društva. Inž. Rudež je med drugim povedal sledeče: ■iObraiun delovanja SPDT v prejšnjem letu se mi zdi še kar pozitiven, morda ne to'iko po količini, ampak predvsem po izraziti raznolikosti in stalni angažiranosti skozi vso sezono, za kar gre zaslpžena pohvala vsem odbornikom in članom, ki • občasno prisko čijo na pomoč. Tako so se vrstila predavanja za osnovnošolce iz Milj in Trsta, večerna planinska predavanja v Gregorčičevi dvorani, izredno dobro so bili obiskani izleti /a osnovnošolce in predšolske o- j da bo društvo primerno proslavilo troke v okvire programa Športne to obletnico, ne samo z obvezno šole Trst. In še so se vrstili razni; proslavo, ampak tudi, saj tako bi ; —>—!—■ —• sj srčno želeli, z večjo planinsko akcijo (morda alpinistična odprava, morda izpeljava zavarovane po- izlcti z avtobusi ali osebnimi avtomobili, nato predsnmčarska telovadba, i smučarsko delovanje, jamarstvo, predvsem pa je bil aktiven alpinistični odsek. Prisotni smo bili tudi na raznih planinskih srečanjih in slovesnostih, občnih zborih, tečajih za mladinske vodnike in tako naprej.* Svoje poročilo je inž. Rudež takole zaključil: «Letos slavimo vsi slovenski planinci 90-letnico Planinske zveze Slovenije in to čimbolj delovno, saj je v Sloveniji med drugim na programu otvoritev nove koče Petra Skalarja na Kaninskem pogorju ter dokončanje del za razširitev Kredarice. Zamislimo si trenutek na S!PDT, ki ima tudi že svo jo tradicijo, ki je nastalo leta 1904 in bomo torej prihodnje leto slavili 80-letnico društva. Prepričan sem, ti v Zapadnib Julijcih v bližini doma Mangart, morda nakup tipične hiše v Glinščici ali primerna slavnostna publikacija itd.). Iz tajniškega poročila Ervina Gombača je razvidno, da je SPDT, tudi letos, kot običajno, skoraj v celoti izvedlo planirani program. Po poročilu blagajnika Ivana Tavčarja je podal svoje izsledke načelnik a'pinističnega odseka Peter Suhadolc, iz katerih je razvidno, da je bilo prvo leto delovanja obnovljenega alpinističnega odseka nadvse uspešno, kar so nato poudarili predvsem gosti iz matične domovine v svojih pozdravih. Na čelnik smučarskega odseka Pavel Fachin je načel važen problem, in sicer o enotni smučarski tekmovalni ekipi, ki bi se prav gotovo u-spešno uveljavila v okviru krajevnih smučarskih tekmovanj. . Po Fachinu je spregovoril načelnik jamarskega odseka prof. Stojan Sancin. Osemdeset jamarskih akcij v minulem letu pomeni dejavnost, ki jo je treba samo pohvaliti ter podpirati. Za mladinski odsek je spregovoril njegov načelnik prof. Zlatko Jelinčič, ki je poudaril predvsem vzgojno - izobraževalno delo tega odseka med mladimi in najmlajšimi člani tega društva. Iz poročila prof. Marinke Pertot, ki je odgovorna za predavateljsko sezono pa je razvidno, da je društvo zaoralo tudi na šolski ravni, saj so se planinska predavanja zvrstila praktično po vseh slovenskih šolah na Tržaškem. Po predstavitvi okvirnega pro grama izletov SPDT v tej sezoni, so sledili pozdravi gostov. Pozdra vili so: Tone Bučar (Planinska zveza Sloveiaije), Boris Siega (SKGZ), Miha Princ (PD Integral), Jože Andlovič (PD Nova Gorica), Emil Orel (PD Sežana), Branko Bratož (Obalno PD Koper), Vlado Klem-še (SPDG), Mitja Race (ŠZ Bor), Enio Bogateč (ŠD Mladina), Jože Žumer (AO Obalnega PD Koper), Bojan Pavletič (Športna šola - Trst) in Josip Hrovatin (ŠD Sloga). Sledila je razprava, po razpravi pa volitve novega odbora, ki so dale sledeče rezultate: v novi odbor so bili izvoljeni: Franc Abrami. Zvezdan Babič, Devan Cesar, Pavel Fachin, Majda Furlan, Edvin Gombač, Duško Jelinčič, Zlatko Jelinčič, Ugo Margon, Mario Milič, Peter Paoli, Marinka Pertot, Pino Rudež, Stojan Sancin, Peter Suhadolc, Ivan Tavčar in Franko Volpi. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Silvio Birsa, Sonja Mašera in Danite Micheluzzi. (dj) OJiiiiMimiiiumniimmiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiitiiMiiiitiiiiiiiiiMiiiiti...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiuiminnm.iiHiiiililiiilillli* i SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH • SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH • SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH Končano je odbojkarsko prvenstvo v ženski B ligi in C-l ligi. V teh dveh ligah so nastopili trije naši zastopniki: Sokol Meblo, Bor Intereuropa in Sloga. Medtem ko je Sloga igrala v skupini za napredo-vanje in si je zagotovila obsta nek v C I ligi. sta nastopala Sokol Meblo in Bor Intereuropo v drugem delu boja za točke v skupini za obstanek. Odliojkarice iz Nabrežine bodo tudi v sezoni 1983 - 1894 igra le v B ligi. zastopnice Bora Intereurope pa so žal po sedmih letih igranja med drugoligaši nazadovale v nižjo ligo. Že prvi del prvenstva, ki se je pričel 6. 10. in končal 22. 1. 83 ni bil za Tržačanke najbolj spodbuden in obetaven. Samo ena zmaga v desetih na Stopili, doma z itasom iz Fiume Venita je nazorno naznanjala, da se bo slovenski di ugoligaš izredno težko rešil najhujšega. Tu ne gre kri viti prav nolienega, ker so bili raz logi tako objektivni kot subjektivni. Povratek v B ligo bo izredno težaven. da ne rečemo nemogoč, (če ne nastopijo slučaini činitel.ji, kot na primer, da bi se zadnji trenutek odrekla temu prvenstvu kakšna še sterka in bi tako zaradi dopolnitve skupine vskočila ekipa Bora Intereurope), ker postaja konkurenca vse bolj zahtevna. Za obdržati stik z o-stalimi bi bilo potrebno namreč marsikaj spremeniti. To je pač kruta realnost tekmovalnega športa, ki ne prenese več nobenega sentimentalizma in improvizacije. Potem ko Sokolu Meblo v prvem delu prvenstva ni uspelo doseči zadanega cilja, je v drugem premočno osvojil prvo mesto v skupi ni in to največ s pomočjo izkušene Pesaressijeve. ki je bila v najbolj kritičnih trenutkih najboljša psihična in igralna opora ekipi. Tako pri Bore Intereuropi kot tudi Soko lu Meblu ne smemo pozabiti na težave v zvezi s trenerjema Jurmanom in Brožičem. Odbojkarice Sloge so osvojile 4. mesto na končni lestvici, kar za novinca ni neuspeh, pa čeprav so bile šesterke na prvih treh mestih najmanj za razred boljše. Tržaški OMA 01ynipic je uspeJ velik met; na težkem gostovanju v Ravenni ji je bilo potrebno, da osvoji niz, in to so varovanke trenerja CipoRe tudi dosegle ter tako neposredno napre dovale v B ligo. Preden preidemo na krajši ko mentar nižjih lig moramo še orno niti premočno zmago nam dobro znane ekipe Spinee in s tem njeno težko in dolgo pričakovano napredovanje v A-2 ligo. V skupini za napredovanje moške C-2 lige je goriška 01ympia Terpin izgubila drugo zaporedno srečanje s 3:0 in je tako zdrknila precej niže na lestvici. Sedaj ima vse manj možnosti za osvojitev drugega mesta, ki še omogoča napredovanje. Po zadnji zmagi v slovenskem derbiju z Borom JIB Banko ima Juventina Belca vse možnosti za obstanek, saj je sedaj celo na vrhu razpredelnice, ker je Rangers nepričakovano izgubil z Rozzolom. Bor JIK Banka pa nima več niti teo retičnih možnosti za obstanek. V isti ženski ligi je Breg vse bliže napredovanju v C-l ligo, saj mu je Kennedy napravil veliko uslugo s tem. da je premagal Celinio. Kon tovelke so s sila neugodnimi nasprotnicami Julie pospravile dve zla ta vredni točki, ki znata biti tudi rešilni bilki pred najhujšim. Za odbojkarice Bora ni več nobene mož nosti za obstanek " , Potem ko so si odbojkarice Sloge priborile mesto v skupini za napre dovanje, ne igrajo več tako zagrizeno in odlično, saj se njihovi porazi vrstijo drug za drugim: s Pie-risom so doživele kar šestega. Po številnih porazil) je Sokol le izbojevali prvi točki, ki bosta po vsej verjetnosti samo dobro mo ralno ne pa praktično zadoščenje. V neizprosnem boju za obstanek je goriška Oljnnpia Bertolini slavila sredi Tržiča in je tako dohitela na 2. mestu lestvice prav nasprotnice Volley Cluba. Ob dejstvu, da je bil v Gorici derbi med Juventino Belco in da so Jamlie tokrat počivale, so odbrali tokrat naši odbojkarji in odbojkarice skupno 11 tekem: izbojevali so 12 od 22 možnih točk, kar spet ni slab končni izkupiček. ŽENSKA B LIGA Skupina za napredovanje IZIDI ZADNJEGA, 10. KOLA Pallavolo N^rvesa Spinea 1:3, II Pellicano Fratte • CUS Padova 3:1, Mogliano Veneto - Albatros Treviso 3:1. KONČNA LESTVICA Pallavolo Spinea 19, CUS Padova 12, II Pellicano Fratte 10, Mo- gliano Veneto 8, Pallavolo Ncrvesa in Albatros Treviso 6. Skupina za obstanek IZIDI 8. KOLA Sokol Meblo - Viaggi Leonardi 3:0, Volley Conegliano Veneto - Bor Intereuropa 3:0. KONČNA LESTVICA Sokol Meblo 12, Volley Concglia no Veneto in Viaggi Leonardi Padova 8, Itas Fiume Veneto in Bor Intereuropa 6. C-1 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI ZADNJEGA, 10. KOLA Olimpia Teodora - OMA 01ympic 3:1, CUS Trst Sloga 3:0, Inter national Moriselice - Virtus 0:3. KONČNA LESTVICA OMA 01ympic Trst in OUmpia Teodora Ravenna 16, Virtus Taglio di Po 14, Sloga 6, CUS Trst in In-national Monselice 4. MOŠKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 6. KOLA Inter 1904 01ympia Terpin Go rica 3:0, Metallurgiea Vecchia Pal-!avo’o Trst 3:2, Asso Calzature Ma niago - Vi vil 3:0. ' • • : .'a .' ':Vt9% : * ' V « i. ■ i' r. &: 4 E> \.. ,* LESTVICA Asso Calzature Maniago 10, Inter 1904 8, Vecchia Pallovolo Trst, Oljmpia Terpin in Metallurgiea Po-voletto 6, ViviJ Terzo d’Aquileia 0. PRIHODNJE KOLO (23. 4.) Oljmpia Terpin - Metallurgiea, Vecchia Pallavolo Trst Asso Cal zature, Vivil - Inter 1904. Skupina za obstanek Rozzol • Rangers 3:0, Ginnastica Spilimbcrgo - VoIlcy Bali Videm 3:1, Juventina Belca - Bor JIK Banka 3:0. LESTVICA Juventina Belca 10, Rangers Videm 8, Volley Bali Videm in Rozzol 6, G’nnastica Spilimbergo 4, Bor JIB Banka 0. (Zac stalo tekmo 5. kola Rangers - Volley Bali Videm bodo odigrali jutri, kar pomeni, da imata ti dve ekipi tekmo manj). PRIHODNJE 7. KOLO (23. 4.) Rangers • Ginnastica Spilimber-go, VolIcy Bali Videm Juventina Belca, Bor JIK Banka Rozzol. ŽENSKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 6. KOLA Ke»nedy - Celinia 3:1, Colloredo , !$ '■> V f - Sangiorgina 3:0, Breg - Donatello 3:1. LESTVICA Breg 10, Celinia Maniago 8, Sangiorgina in Colloredo Pasian di Pra-to 6, Kennedy Videm 4, Donatello Videm 2. PRIHODNJE 7. KOLO (23. 4.) Celinia - Colloredo, Sangiorgina -Breg, Donatello - Kennedy. Skupina za obstanek Fontanafredda - Agi Gorica 3:2. Kontovel -Electronic Shop Julia 3:2, Libertas Martignacco - Bor 3:1. LESTVICA Fontanafredda, Libertas Martignacco in Kontovel Electronic Shop 8, Julia Trst 6, Agi Gorica 4, Bor 2. PRIHODNJE 7. KOLO (23. 4.) Agi Gorica Kontovel Electronic Shop, Julia - Libertas Martignacco, Bor - Fontanafredda. MOŠKA D LIGA Skupina za obstanek rZIDI 5. KOLA Libertas Turjak Pallavolo Gra dež 2:3, Nuova Pallavolo Trst -Volley 80 Duke 1:3 LESTVICA Pallavolo Gradež in Vollcy 80 Du »/ Niv&i-i-iviš-: n ke Trst 8. Libertas Turjak 6, Jant-lje 2, Nuova Pallavolo Trst 0. PRIHODNJE 6. KOLO Pallavolo Gradež - Nuova Pallavolo Trst, Volley 80 Duke - Jamlje. ŽENSKA D LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 6. KOLA Lucinico - Italc&ntieri Gorian 3:2. Solaris - Inter 1904 3:0, Sloga -Pieris 0:3. LESTVICA Italcantieri Gorian Tržič, Solaris Trst in Lucinico 8, Inter 1904 Trst in CP Pieris 6, Sloga 0. PRIHODNJE 7. KOLO (23. 4.) Italcantieri Gorian - Solaris, Inter 1904 Sloga, Pieris Lucinico. Skupina za obstanek IZID] 6. KOLA Sokol - Le Volpi 3:0, Killjoy ' Volley Club Trst 3:0, Voley Club Tržič Oiympia Bertolini 2:3. LESTVICA Killjoy Trst 12. VoUey Club Tržič in 01ympia Bertolini Gorica 8, Vol-ley Club Trst, Le Volpi in Sokol J. PRIHODNJE 7. KOLO 123. 4.) Le Volpi - Killjoy. Volley Club Trst Vol le,v Club Tržič, Olj tnpi* Bertolini - Sokol. KOŠARKA Po nedeljski zmagi Milančanov Grevi v Rimu tretja tekma Billy - Baircoroma " Bancoroma 86:73 (43:43) BILLY: F. Boselli 6, D’Antoni 21, Ferracini 10, Premier 29, Meneghin 12. Gallihari, Gianelli 8. BANCOROMA: Wright 33, Gilardi i' Polesello 11, Sbarra 4, Solfrini J: Delle Vedove, Castellano 12, Kea 3. MILAN — V nabito polni milanski ovorani (12 tisoč gledalcev) je Billy v povratni finalni tekmi za državni naslov premagal Bancoromo, ki je oua osvojila prvo tekmo. Državni Prvak bo tako znan šele danes, ko le. bosta peterki znova srečali v Kl»u ob 20.30. Nedeljska tekma se je odvijala v znamenju premoči Milančanov, ki so poravnali dolg iz prve tekme, ko ?o jih Rimljani zlahka premagali. Pn Bancoromi je bil tokrat Wright vse preveč osamljen protagonist. 7. SVETOVNI POKAL V BEOGRADU V ŠPORTNI RITMIČNI GIMNASTIKI i ____________i__________ _______■ ______■ ___. Najboljša mesta rezervirana le za Bolgarke in Sovjetih j e Bled nastop Italijank ■ Med Jugoslovankami presenetila Reljinova (Poseben dopis). BEOGRAD — Prvi svetovni pokal v športni ritmični gimnastiki, mladi panogi, ki si vedno bolj utira pot v družbi ostalih športov, se je v Beogradu zaključil z velikim u-spehom. Zaslugo za to imajo tako gostitelji, ki so to prireditev pripravili res izvrstno, kot tudi tekmovalke, katerih nastopi so bili prava paša za oči tudi za najbolj razvajenega športnega sladokusca. Tekmovanje se je odvijalo, kot je jo drugo zaporedno zmago in se s tem izkazal za enega najboljših italijanskih voznikov. jih Sovjetinje na tem prvenstvu že začele ogrožati, kar so dokazale z zmago v; skupinskem nastopu (z žogami) in potrdile tako v mnogoboju, kot tudi v vajah s posameznimi orodji. Po nekaj dobrih posameznic je bilo tudi med tekmovalkami ne- ^"'"‘""'INniMIlllIIIIIIIIIIMIInMM.nnilllllllinilllMIIIIItlll.m IMIHMMIIUIMIII1MHIIIIIIIMIMMI lllumillll bdo pričakovati, v znamenju pre- ! pripadla Sovjetinji Kutkaite v vaji moči odličnih bolgarskih in sovjet- j s trakom. Tako razmerje sil je skih telovadk. Čeprav so Bolgarke ; potrtjii tudi mnogoboj, kjer se je se vedno ohranile svoj primat pa so j na prvj(1 pet mest uspelo uvrstiti le katerih drugih držav (tako so pre- gel na avtomobilu osella PA 9 svo-senetile zlasti Španke, ki imajo bolgarsko trenerko), vendar pa moramo reči, da v celotni bolgarski reprezentanci ni bilo šibke točke, česar ne moremo reči za nobeno drugo reprezentanco, morda niti ne sovjetsko. To ugotovitev je potrdil tudi finalni nastop posameznic s posameznimi orodji, kjer so Bolgarkam pripadla prva mesta v obroču (Igna-tova). žogi in kijih (Ralenkova) ter je tako edina nebolgarska zmaga pa je popolnoma odpovedal. fjT Milančanih pa je zablestel Pre-“*ler.; želo koristen pa je bil tudi Gahinari. ATLETIKA NA DEŽELNEM PRVENSTVU Dober nastop ženskih štafei Bora in Adrio Borove kadetinje (4x100) m Adriine deklice (3 x 800) druge - Kadeti (Bor) diskvalificirani soboto je bilo na sporedu v Tstu že drugo tekmovanje letošnje tletske sezone. Atleti mladinskih alegorij so se pomerili na dežel-em prvenstvu v štafetah. Prisotna |°, bila skoraj vsa društva iz de-e,e. ki so se pred številnimi gle-aici borila za naslove. Nekatera rjaiatva so nastopila z več štafe-"J1*11- tako da se je prireditev zapekla. Trajala je namreč kar pet L namesto dveh do treh predanih. Slovenske barve so na prvenstvu s Peš no branile tri ekipe. Prva je ^ted kadeti nastopila Borova štafe-® 4x1cq m v postavi: Boris Čepar, "“tja Možina, Igor Sedmak in Ma lan Gustinčič. štafeta bi bila lah u sicer prišla v finale, vendar je zaradi nepravilne menjave di-®kvalificirana. j kadeti so nastopile kadetinje,; |/av tako na 4x100 m. Druga Bo-j štafeta pa je bila boljša od r^'6. V predtekmovanju ,a> d?kjgta, , svoji skupini brez težav zmaga-? ln s časom 55”0 izboljšale dru-tveni rekord, še uspešnejše pa so v finalu. Po zelo izenačenem so zasedle drugo mesto z ma-tnim zaostankom za zmago-šal am'- ^ finalu pa so še izbolj--f,® svoj čas in seveda rekord na ^ekle so v postavi Vera Ker-j_' 7 Tanja Kalc, Veronika Gerdol ln Jadranka Čulav. ,ia njimi so nastopile še .Adriine Španiji .(zaključila se bo 8. maja), na kateri se bodo pomerili vsi naj boljši, od svetovnega prvaka Saron-nija do Francoza Hinaulta, Nizozemca Kuiperja, Belgijca W)lkmsa in tekmovalkam teh dveh držav in to trem Bolgarkam (ob zmagi njihove predstavnice Ignatove) ter dvema Sov jetin jama. Te so se Bolgarkam primerno «maščevaie» le v finalnem skupinskem nastopu, kjer jih n'so le premagale, ampak so se predstavile s tako dovršeno vajo, da je «padla» čista desetica. Italijanke- so nastopile le v skupinski vaji, kjer pa v tako ostri konkurenci niso mogle doseči kak poseben uspeh in ga. seveda, tudi niso dosegle. Osvojile so le, šesto mesto. Jugoslavija je sodelovala le v konkurenci posameznic in tudi ni i-mela večjih možnosti. Kljub temu pa lahko rečemo, da je jugoslovanska predstavnica Reljinova presenetila že z nastopom v mnogoboju (kjer je bila 13.), še zlasti pa med' posameznicami v vaji s kiji. kjer. je delila z zahedno Nemko Webrovo odlično 7. mesto (s presenetljivo o-ceeo 9.70K , Na splošno lahko za beograjsko tekni--.vanje rečemo, da' pomeni vd tem špotru nov, pomemben korak ™ naprej in to ne le kar se tiče sa "" Srečanje med pobratenima ŠK Kras in TVD Partizan Pobrateni društvi ŠD Kras in TVD Partizan Moste iz Ljubljane zelo intenzivno sodelujeta na raznih področjih rekreacijskega udejstvovanja, pa tudi družabni stiki med članstvom so vse bolj pogosti. Tako je bilo v soboto v občinski telovadnici v Repnu dvojno odbojkarsko srečanje. V moški konkurenci je bil boljši Kras s 3:1, dekleta Partizana pa so premagala vrstnice Krasa s 3:0. Sledilo je družabno srečanje v vedrem razpoloženju in v povezovanju še tesnejših bratskih stikov. (B. S.) NOGOMET V NEDEUSKEM 26. KOLU 2. AMATERSKE LIGE Kljub visoki zmagi v derbiju z Gajo Kras ni zadovoljil ' 'A \ m m Primorje brez vsake požrtvovalnosti ostalo praznih rok na domačem igrišču - Zarja igrala (in zgubila) že v soboto Gaja - Kras 0:? (0:3) GAJA: Kante, '• MJ :£rgic, Kalc, Gabrielli, M. Rismondb, Vrše, B. Rismondo, MiUč, Salvi, Grgič (v .77. min. Tome), M..(Kralj. * KRAS: Coronica-, Sfigah, Blazina, Puntar, Škabar. Villalta. Olivo, Klun, Ferfolja, Škerk (v (18. min. Corbatti). Košuta. SODNIK: Rosin« iz Gorice STRELCA: Puntar v 25. in 45. minu., Ferfolja v 41. min. Derbi v Trebčah gotovo ni zadovoljil sicer maloštevilnih gledalcev, saj razen treh golov (ki pa so bili bolj sad naključja kot pa kakšne premišljeno izpeljane akcije) niso videli nič posebnega. V začetku je sicer Gaja pokazala nekaj več volje, vendar vse preveč neorganizirano, nepovezano in neučinkovito, da bi spravila v resnejše težave kra sovce, ki so povsem nepričakovano povedli s Puntarjem: po njegovem strelu se je žoga odbila od tal do vratarja Kanteja, ga zadela v prsi in v splošno presenečenje končala v mrežo. Za drugi gol je poskrbel Ferfolja, potem ko je Gajina obramba vse preveč oklevala, končni izid pa je postavil Puntar, ki je s precej močnim strelom od daleč poslal žogo naravnost pod prečko. To je v bistvu vsa kronika prvega polčasa. V nadaljevanju je Gaja povsem popustila. Kras pa kljub terenski premoči ni enkrat samkrat resneje ogrozil Kantejevih vrat. Zadnjih petnajst minut je padriško gropaj- februarja sfem nismo trenirali kot treba. Nekateri so zaposleni in zato ne morejo redno vaditi, to pa se pozna, tako ustvarjanju kot zaključevanju napada. Ker je pač naša kvaliteta taka, tudi igra ne more biti nič drugačna. Zagotovili smo si sicer obstanek v ligi, vendar sem pričakoval. • da se bomo borili za vrh. Ker tega ni, je vse nekam splahnelo. Vendar se čudim, saj bi vsaj mlajši morah kaj več pokazati.» Tudi Gajin trener Kralj je bil ska enajsterice sicer zaigrala neko- ; mnenja, da razen golov ni videl nič liko požrtvovalreje in je poskušala j ne pri enih ne pri drugih. «Moja e-doseči vsaj častni zadetek. Kolikor i kipa je demoralizirana.* je še de toliko ugodna priložnost se je po nudila M. Kralju in M. Rismondu, vendar sta morda le preveč oklevala in tako je bil visok poraz neizbežen. «Dosegli smo ugoden rezultat, i-gre pa ni bilo, naša forma je padla* je po srečanju dejal Krasov trener Hafner in nadaljeval: «Od NOGOMET V 1. AMATERSKI LIGI Dragocen uspeh Vesne v boju pred izpadom i - Zanesljivo Je premagala Fortitudo, ki je celo prvi povedel Vanderaerdena. Nevami bodo tudi j me kakovosti, ampak tudi glede domačini z Lejarrete na čelu. ( števila držav, ki se približujejo sve- ’ lovnemu kakovostnemu vrha NOGOMET 1 ! OLGA PAVLETIČ AVTOMOBILIZEM Tretji zaporedni spodrsljaj Gorizie Gorizia - Vogherese 0:1 (0:1) GORIZIA: Colavetta. . Grazzolo, Marassi, Lazzara (ComissO), Grillo ______________________ _______ ______ Codarhv Modestini (Casetta), Anto- j govalec druge izvedbe avtomobil- ’ skega rallyja Zagraj-Martinščina, ki Goričan Aguzzoni najhitrejši na rallyju Zagraj-Martinščina Goričan Rodolfo Aguzzoni je ,zma- niazzi, Urban, Marcati, Macri. Gorizia je v nedeljo zabeležila svoj tretji zaporedni poraz in tako obtičala na spodnjem delu lestvice, to je v boju za obstanek. Brez dvo-' ma si pred ,poldrugim mesecem nihče ni pričakoval, da bodo morali Goričani iigrati za obstanek,, saj je bil njihov položaj na lestvici kar se da dober. #1 ^ ^ “klice Tekle so v štafeti 3x800 m. ,se W atletinje in sicer Lara Mi-r;n°. Alessandra Sumberaz in Ma-dof Yil,er so se Ukazale in skupaj “segle uvrstitev na drugo mesto jtoo dobrim časom 8’46"2. trwže'no prvenstvo štafet se je za slovenske atlete zaključilo 'ftesno. kljub majhnemu številu e “• (CD ) ^LESARSTVO ga je v nedeljo pripravilo društvo Ncvrd-Est. Tekmovanja, ki je veljalo tudi za italijansko prvenstvo, se je udeležilo .Jezikat 150 voznikov, ki so se potegovali v raznih, kakovostnih razredih. Po izredna zanimivih vožnjah, katerim je sledilo veliko gledalcev, je Rodolfo Aguzzoni (Bambi) dose- Vesna — Fortitudo 3:1 (0:0) VESNA: Bubnich, Zucca, Sodoma- da kokretizirajo Svojo premoč. Zgodilo pa se je prav obratno, do gola so prišli prav gostje, ki niso dotlej zaposlili Bubnieha. Po prejetem golu je Vesna skušala reagirati, toda Fortitudo je preprečil vsako pobudo domačinov. Dvajset minut pred koncem pa so se Križani le spomnili kako se igra nogomet: ne visoke in dolge podaje, temveč hitre in nizke kombinacije, ki so popolnoma zmedle goste. Tako je najprej Jerman remiziral in od tega trenutka dalje je bila na igrišču ena sama ekipa, Vesna, Lepo speljana akcija Candotti - Jerman -Ludvvig je privedla slednjega ob rob kazenskega prostora in njegov strel je povsem iznenadil Spadara. Pred koncem pa še tretji gol dosegel Bruno, ki je tako dokončno postavil rezultat na varno. (Fabiop ODBOJKA - 'tfc,winr4 Končni izid v korist gostov pa ne o-draža dogajanja na igrišču, saj so bili domačini enakovredni nasprotniku, še zlasti v prvem polčasu. V drugem delu igre pa so gostje dosegli tri zadetke, za katere je treba v prvi vrsti kriviti obrambo in še posebej vratarja. V opravičilo domačih igralcev pa je treba povedati. """"''•'••iiMm,,,,.............................i..............t..... NA «1. TROFEJI BATTAGLIN ■ VN ADRIE* Kolesarstvo 120 tekmovalcev iz F-JK, Veneta in Slovenije Degano in Toni Cerasari sta trot °Va*ca nede*Jske dirke za 1. Ari-fj° Battaglin - Velika nagrada n*- Oba sta bila v mlajši oziro-. starejši kategoriji daleč najbolj-j-vv. konkurenci preko 120 kolesar-u F—JK, Veneta in Slovenije. neuradnem startu v Lonjerju 5 “nsjši nastopih v Boljuncu na Zjji do'gi progi, ki so jo prevo-dal' dVanaistkrat, preden so se po-trrin Pj°fi Lonjerju. Degano je po-v . *’ da je eden najboljših tekmo-2 ne pa športnega krožka, ki se ponaša z dvojezičnim napisom, da bi vsaj navzven pokazal krajevno, samorastno, športno udejstvovanje. Užaljen in ogorčen zahtevam, da se odgovorni uradno in javno oprostijo in prevzamejo odgovornost za nastopajoče igralce. Dolina, 16. 4. 1983 ,, S . spoštovanjem V* Boris’ Gombač -v Danes povratna. finalno srečanje Inler 1904-Sokol Danes ob 18.30 bo v telovadnici liceja «Gablei» v Trstu povratno finalno srečanje med Interjem 1904 in Sokolom za naslov pokrajinskih prvakinj v kategoriji «under 15». V prvi tekmi, ki je bila prejšnji četrtek, so Nabrežinke doma tesno izgubile z 2:1, se pravi, da morajo danes premagati nasprotnice, po možnosti z 2:0, saj bi v primeru zmage z 2:1 o končnem zmagovalcu odločala razlika v točkah. V prvi tekmi Nabrežinke niso igrale najbolje, zato se jim danes ob dobri igri vsekakor obeta uspeh. Sovodnje — Olimpia 2:0 (15:6, 15:10) SOVODNJE: Visintin, Cinzia Cotič, Ingrid Cotič; Livisutti, Pisk, De vetak. Florenin, Černič. OLIMPIA: Vedrih, Ferri, Scro-colo, Vrtovec, Bednarick, Kovic, Kocjančič. V povratni derbi tekmi deklic izpod 15 let med Sovodnjamj in gori-ško Olimpio, ki je bila sinoči v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, so Sovodenjke začele zelo zbrano. saj so v prvem setu vodile že ž 9 točkami naskoka in ga tako zlahka osvojile. Več težav so imele v drugem nizu, ko so igralke Olimpie nanizale že pet točk, vendar so jih nato dohitele in tudi prehitele. (MK.) 1. MOŠKA DIVIZIJA (NA GORIŠKEM) V prvem povratnem kolu se bosta drevi ob 19.15 v štandreški ob činski telovadnici pomerila domača Juventina in Italcahtieri iz, Tržiča. jal Kralj. Sedaj igra vsak zase. IZIDI 26. KOLA S. Marro - Campanelle 1:1 Gaja - Kras 0:3 Primorje - Giarizzole 0:1 Domio - Opicina 1:2 Libertas - CGS 2:1 Op. Supercaffe - C.E. Prisco 0:1 Muggesana - Isonzo 2:0 Zaule - Zarja 1:0 LESTVICA Muggesana 37, CGS, Opicina 33, Libeitas 31, Zaule 29, Kras, Isonzo 28, C.E. Prisco, Primorje 27, Giarizzole, Op. Supercaffe 26, Zarja 25, Domio 21, S. Marco Sesljan 19, Campanelle 15, Gaja 9. PRIHODNJE KOLO (24. 4.) CGS - Muggesana, C.E. Prisco - Libertas, Giarizzole - Op. Supercaffe, Isonzo - Primorje, Zarja -< Domio,’ Opicina - S. Marco Sesljan, Campanelle -Gaja, Kras - Zaule. Vendar moram pri tem poudariti, da drugi, ko so v težavah, se okrepijo tudi s tujimi igralci, naša ekipa pa je vsa slovenska in ker je pač moštvo skromno in primernih zamenjav ni, tudi od igre si kaj dosti ne moremo obetati. Rešitev vidim v združevanju in v tem smislu sem že lani predlagal Primorcu, da bi skupaj ustanovili eno ekipo, v kateri bi našli mesto vsi najboljši, na žalost je to moje upanje ostalo brez odziva. Fantom bi tako dah več zadoščenja, pa tudi mladi bi si prizadevali da si zagotovijo mesto v prvi ekipi, bolj talentirani pa bi imeli priloži ost, da se uveljavijo. Vendar to velja za ves slovenski nogomet, če mu hočemo nuditi kako perspektivo, prej pa treba očitno premagati kampanilizem.* V PRVENSTVU'«UNDER15W'* *| Brvho. r; ' (db) Rrimorje *** Giarizzole 0:1 40*1 Jk' **i.+ *»**<+*fy PRIMORJE: Micor, Caharija, Ga šperhn, Štoka (v 46. min. S. Husu), Angileri, Samese, Pertot, Celea, V. Husu (v 58. min. Zolliaj, Vidah, Ru-stja. GIARIZZOLE: Di Maio, Modolo, Zoch, Samez, Bossi, Sifanno, Pi-schianc, Cannone, Zagaria, Bosca-rol, Huez. STRELEC: Pischianc v 18. min. Na domačih tleh je proseško Primorje ponovno razočaralo svoje navijače in z golom razlike .ki je padel v uvodnih minutah srečanja, podleglo Giarizzolam, ki so odigrale dobro tekmo in brez dvoma zasluženo osvojile obe točki. Pri Prosečanih so tokrat prišle na dan vse pomanjkljivosti ekipe, ki je že od vsega začetka zaigrala preveč sproščeno, brez vsake koncentracije in požrtvovalnosti. Gostje pa. ki so prišli na Prosek s trdnim namenom, da odnesejo pozitiven izid, so skozi vse srečanje igrah borbeno, čeprav niso prikazali nič izrednega. S tehničnega vidika je bila torej tekma na nizki ravni. Gostje so takoj v prvih minutah povedli po hudi napaki proseške obrambne vrste in do kraja zelo dobro branili osvojeno prednost. Prosečani namreč niso v vsem srečanju sprožili kaj prida nevarnih strelov na nasprotnikova vrata, razen v drugem polčasu s Samese jem, ki je s strelom izven kazenskega prostora zadel vratnico. Nevarnejši pa so bih Tržačani, ki so posebno v drugem delu v protinapadih večkrat za las zgrešili drugi gol. (H. V.) Lendl boljši od Vllasa HILTON HED ISLAND (ZDA) — Na mednarodnem teniškem turnirju WCT je čehoslovak Ivan Lendl v finalu s 6:2, 6:1, 6:0 premagal Guil-lerma Vilasa. S OBVESTILA Atletska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo jutri ob 19. url seja odbora sekcije. Prisotnost obvezna. • • • ŠZ Bor - košarkarska sekcija obvešča, da bo jutri, 20. t.m., ob 20.30 na stadionu <1. maji seja sekcije. Nujna prisotnost! • • • SK Devin vabi vse svoje Člane na 9. redni občni zbor, ki bo 22. t.m. ob 19.30 v prvem in oh 20. uri v drugem sklicanju v dvorani osnovne šole v Devinu. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo. razrešnica staremu odboru, pozdravi gostov, volitve izvršnega in nadzornega odbora in razprava. NOGOMET V 3. AL NA TRŽAŠKEM Primorec nadaljuje svojo zmagovito pot Brežani se očitno še niso rešili iz težke krizo Primorec — Chiarbola 4:1 (2:1) PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Mauro Kralj, Bruni, Modesti, Valter Milkovič, Edvin Kralj (od 83, min. Paolo Kralj), Igor Milkovič, Ri-tossa, Dettori (od 67, min. Finessi), Mannia. STRELCI za Primorec: Dettori v 12. min., Mania v 38. in 54. min., Finessi v 72. min. Chiarbola ni bil Primorcu enakovreden nasprotnik. Z izredno lahkoto so Trebenci takoj v začetku potisnili nasprotnika na njegovo polovico igrišča, tako da sploh ni o-grožal Leonejevih vrat. Le pri nerodnem zadetku je bila obramba manj pazljiva in nesrečna. Vsekakor bi bila dopadljiva igra kakovostnejša, če bi se nasprotnik bolje upira) napadom Primorca. Štiri zadetki so še majhen izkupiček glede na zamujene priložnosti. Tudi ko so ostali v desetih (zaradi izključitve Ritosse), so Trebenci zna-Ji tekmo zmagovito voditi do konca in prav tedaj so pokazali veliko aiHliiiiiiiiiiitiiiiiiliiiiiiiiimiiMiMiiiiiiHiiiiioiHiiiiiiiiiiiMimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiHiiriiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMmiiiiiiiimiimiiiiMimiiiiia KOTALKANJE NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV Zelo dobro 3. mesto openskega Poleta V nedeljo je bilo v Miramarskem drevoredu v. Trstu pokrajinsko prvenstvo v kategoriji naraščajnikov. Nastopilo je pet fantov in 28 deklet. Openski Polet je zastopalo 5 deklet ter Mitja Kokorovec med fanti. Kotalkališče Ferroviaria je znano kot zelo spolzko. Zato marsika teri kotalkar ni mogel pokazati vsega kar zmore iz bojazni pred padcem. Poleg tega je tekmovalce zjutraj, ko so bili na sporedu obvezni liki, pestil mraz. kar je seveda oviralo potek tekmovanja. . FANTJE Skupno je nastopilo 5 kotalkarjev. Poletovec Mitja' Kokorovec si je med tednom zvil roko med treningom. kljub temu pa se je zelo potrudil in zasedel drugo mesto, ki mu odpira vrata za deželno prvenstvo, kar je -nedvomno lep uspeh. LESTVICA 1. A. D’Agostino (PAT) 115 točk; 2. M. Kokorovec (Polet) 98,8; 3. A. Roberti (Jolly1 76,7. DEKLETA Za Polet je nastopilo kar pet de klet, kar je vsekakor prijetno spoznanje. Po obveznih likih sta se med prvo polovico tekmovalk u-vrstili Federica Coslovich in Gio-vanna Suban, ki je bila na koncu najboljša, čeprav so ji sodniki priznali nekoliko prenizko oceno. Za ostale poletovke je bila nedeljska prva preizkušnja v tej kategoriji. LESTVICA 1. D. Caruso (Jolly) 122,4 točke: 2, M. Vittoretti (PAT) 118 9; 3. E. Guastini (Jolly) 111,6; 4. G. Suban 110.8; 12. E. Coslovich 100,6: 20. F. Russolo 82,2; 26. P. Križmančič 70.3; 28. F. Bandehi 59,9 (vse Polet). DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Jol-ly 7; 2. PAT 6; 3. Polet 5 tehnično prednost nasproti Chiarbo-li. Pozitivne tekme si torej sledijo in v trebenskem taboru že nestrpno čakajo na težja in odločilna srečanja. Kralj Breg — S. Andrea 0:2 (0:1) BREG: Paniconi, Grisonich, Pin-zin. Jež, Peroša, Pavletič, Zobin,. Mondo, Kraljič. Azzolin, Strnad. Po porazu proti San Sergiu je bilo pričakovati kako reakcijo s strani Brega, vendar do nje ni prišlo. saj so «plavi» kot prejšnjo nedeljo povsem odpovedali. Res je, da Brežane pestijo poškodbe, toda sedaj so izgubili vsako zaupanje v lastne možnosti in vse veselje do ■granja. Že od samega začetka so pokazali Ataianla Keggiana 1 Bari - Catania 1 Bologna - Arezzo 1 Campobasso - Cavese X Como - Vares X La zlo - Foggia X Milan - Cremonese X Palermo - Lecce 1 Perugia - Sambenedettese X Pistoiese - Monza 2 Parma - Modena 2 Siena - Em poli X Gorizia Vogherese 2 KVOTE 13 (15 dobitnikov) - 307.351.000 Ur 12 (535 dobitnikov) • 8.617.000 Ur IZIDI 22. KOLA Rabniese - Union 1:0 Primorec - Chiarbola 4:1 S. Vilo - Barbavians 4:1 S. Anna - Olimpia 0:2 Auiisina -' S. Luigi 2:1 Roianese - S. Se, gio 1:1 Breg - S. Andrea 0:2 POČITEK: Grandi Motori LESTVICA Aurisina 37, Primorec 35, S. Sergio 30, Roianese 28, S. Luigi 26, Breg, S. Vito 25, Ohm-pia 23, S. Andrea 22, Rabuiese 20, Grandi Motori 18, Union, S. Anna 12, Chiarbola 10, Bar-baiians —1. PRIHODNJE KOLO (24. 4.) G- andi Motori - Breg, S. An-drea - Roianese, S. Sergio * Aurisina, S. Luigi - S. Anna, Olimpia - S. Vilo, Barbarians -Primorec. Chiarbola - Rabuiese. POČITEK: Union. precej bledo igro in pobudo povsem prepustili gostom, ki so to hitro izkoristili. Prvi gol je prišel po zaslugi domačih branilcev, ki so predali nasprotnikovemu napadalcu prelepo žogo, da bi zgrešil. Zato se je med Brežani pojavila tudi nervoza in vse to je pripomoglo, da niso mogli izenačiti. Brežine sedaj čaka težka naloga. saj morajo igrati še proti vsem vooečim ekipam Upati je, da si bodo kaj kmalu opomogli in pokazali, kaj zmorejo. (I.T.) UiednlStvo uprava, oglasni oddelek TRSI Ul Montecchi 6. PP 559 tal. (040) 79 48 72 (4 linije) TU 490270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 9 000 lir — celoletno 65.000 lir V SFRJ številko 6,00 din, 2a zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din zo organizacije in podietjo mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADI1 — DZS 61000 L|ubl|0nc Gradišče 10/11. nad., teleron 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu-sožal|o 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 iir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 v Italiji pri SPI. 19. aprila 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I zrr I Trst član italijanska 2veza Časopisnih založnikov FIEG RAZGIBAN KONEC TEDNA NA POLJSKEM V ZNAMENJU MNOŽIČNIH VERSKIH OBREDOV Varšava obeležuje 40 let od vstaje židovskega geta 1* us Uradnim proslavam sledila «kontramanifesta-d/a» - VJateso ustavili na poti v Varšavo - Izkušnje povratnika iz poljske politične emigracije •VARŠAVA — Tokratni poljski konec tedna je potekel v znamenju ve lise manifestacije, ki so jo organizatorji priredili v nasprotju z uradno počastitvijo 40 letnice vstaje Židov varšavskega geta proti nacistom. Okoli 700 oseb se je zbralo v izraz protesta, ker so oblasti po letih molka za to priložnost organizirale veličastne prireditve, da bi si- tako — po mnenju udeležencev protesta — pridobile večjo med narodno podporo. K spomeniku, ki spominja na krvavo vstajo izpred štirideset let. so manifestanti polo žili cvetje in prepevali židovske himne, spregovoril pa je nekdanji glasnik sindikata »Solidarnost*. Ja-nusz Onyszkiewitz. Govornik je ideale, ki šo vodili židovsko vstajo proti nacistom; mirno primerjal s tistimi, ki so spodbudili delavske proteste leta 1980. Manifestacija, ki so jo varnostne sile vseskozi budno še drugi pošteni Poljaki sledili nje govemu primeru, ko se bodo prepii čali. da poljske oblasti ne ukrepajo proti povratnikom in »skesancem*. nadzorovale, se je zaključila mirno in brez incidentov. Naj omenimo še dve pomembni verski prireditvi, ki se ju je udele žilo izredno veliko število Poljakov. V Varšavi je homiliji kardinala Glempa prisostvovalo okoli deset ti soč ljudi, popoldne istega dne pa je primas v Gdansku posvetil novega pomožnega škofa tega baltske ga mesta. Verskega obreda se je udeležil tudi Lech Walesa, ki se je še prej zasebno sestal z Glempom in se z njim po vsej verjetnosti pogovarjal o posledicah svojega ne davnega srečanja z ilegalnim vodstvom Solidarnosti. Sicer pa je Wa-lesa tudi včeraj poskrbel za nekaj Poljski časopisi so ob tej priliki objavili obširen prikaz delovanja ■podružnica, ilegalne Solidarnosti v tujini. Gre za aktiviste radikalnega krila organizacije, ki na Zahodu ustanavljajo razne urade in sredi šča za sovražno protipoljsko propagando. Take ustanove obstajajo v Franciji. Italiji. ZDA, na švedskem, v Belgiji, ZR Nemčiji in drugod. Pri njihovem finansiranju sodeluje ameriška CIA in druge obveščevalne službe ter najbolj reakcionarni sindikati in politične organizacije v zahodni Evropi in ZDA. TRŽAŠKI DNIVNIK Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA ZADRUGE išM Openska posojilnica na drugem mestu med tovrstnimi zavodi v naši deželi Zaupane vloge so lani nnrastle na 53.628 milijonov lir - PaveI Milič novi predsednik upravnega odbora Poljski primas Glemp je svojo nedeljsko homilijo v Varšavi opravil pred več kot deset tisoč verniki (AP) PO MNENJU ZAHODNONEMŠKEGA DNEVNEGA ČASOPISJA Z obiskom kanclerja Kohla pri Reaganu zarisana zavezniška strategija do SZ Enodnevni Kohlov in Genscherjev obisk v ZDA predmet političnih razprav v ZRN - Voditelj socialdemokratov Vogel opozarja kanclerja na «nemške interese» (Dopisnik Dela za Primorski dnevniki ur napetosti, ko se je okrog 11. ure | BONN — Zahodnonemško dnevno odpravil iz svojega stanovanja v ! časopisje je šele danes lahko reagi Gdansku v Varšavo, da bi se ude- j ralo na enodnevni obisk zveznega lezil novih protestnih komemoracij j kanclerja Helmuta Kohla in njegove-40 letnice židovske vstaje. Vendar j ga zunanjega ministra Hansa - Die-pa bivši sindikalni voditelj na pri tricha Genscherja v IVashingtonu. izraz za ton zahodnonemških ko-1 cim tesnejšem zavezništvu in scdelo-mentarjev, kar velja tudi za dobi- vanju z IVashingtonom — kljub vsem šen del tukajšnje politične javnosti. | nesoglasjem, o katerih je mogoče Vsem je jasno, da predsednik Rca-' govoriti in jih omiliti. Toda nepri-gan »stavi na Helmuta Kohla*. kot stranski opazovalec se ne more zne je danes naslovil svoj komentar »Suddeutsche Zeitung*. Zvezni kan cler zagotavlja na vse strani, da reditev ni prispel, ker so ga menda po poti ustavili pripadniki var nostnih sil in ga neznano kje pridržali. Nekateri tuji dopisniki so izjavili, da so Walesov avto videli na Kohl se je že v soboto vrnil s pogo- i ™ ni ^ [ak,et “ da je Prepričan, vorov z Reaganom in drugimi ameri-1 ‘ ^Afpri^dTsrloraSma l '"politiMkroJ menijo, da se je s ‘ M“kv°' da f Predsednik Reagan o c__________________sebno zavzet za sporazum m da je javili, ha so VValesov avto videli na : Kohlovim obiskom pri Reaganu zapi- j “‘“"“V1?, parkirišču pred policijskim komi-! ,.8ia zahodna zavezniška strategija < ce 0 Prip'a' Jen na nadaljnje koia-sariatom v Olsztjmu. 1 2r$JE222K ! M-» Rusi zganili. Vendar do Sovjetske zveze in Varšavskega ,5B ,nus’ zgarm)' vencar Poljski lisk poroča medtem o po Pakta, M *>*«. j*«**««. .(ki viiltiepa aktivisla Imtom*. kot,M | |“f'^ T vratku vutneea asuvista »souaar-1 i*«j* | ■ dosti*. Andrzeja Zajonca iz Frand-1 dosledno uresničenje obeh delov| ' ’ je. potem ko mu je policija v Lillu ] dvojnega sklepa NATO. Toda to še; ovirala odiiod in je grozilo, da iz | ni vse: v Beli hiši jp bil govor tudi tega nastane resen poljsko Iran j o madridski konferenci in vsaj o eoski diplomatski incident. Za jonc J menjena je morala biti Reaganova j° na varšavskem letališču novi- j zahteva po ostrejših kriterijih v tr- 1 govini med Vzhodom in Zahodom, zlasti kar zadeva tehnološko »občut-1 ji ves- izdelke. ■?Mešani občutki*, bi bil najboljši biti vtisa, da bo dvojni sklep prinesel Evropi, zlasti Zvezni republiki še burne dneve. BOŽIDAR PAHOR Spel manifestacije kmetov pri Brenncrju nar jem izjavil, da so ga hudo razočarali krogi poljske emigracije na Zahodu, ki so izigrali ideale »Solidarnosti*. Dejal je tudi, da bodo ZARADI ŠTEVILNIH ZLOČINSKIH DEJANJ Dvainšestdeset brigadistov na zatožni klopi v Turinu da bo drugi del dvojnega sklepa — razmeščanje raket srednjega dosega — brezpogojno izpolnjen. Kancler Kohl je po vrnitvi iz \Va-shingtone dokaj osti o reagiral na pripombe voditelja SPD Hansa Joriina Vogla, ki nenehno opozarja kanclerja na »nemške interese*. Vogel pravi o razmeščanju raket tole: «V nemškem interesu je. da se ta smrtonosna atomska di-.ka ustavi, da se oboroževalna spirala ne bo še enkiat zasukala. Zato je v nemškem interesu, da najdejo v Ženevi rešitev, da ne bi bilo treba razme- BOCEN — Po četrtkovi manifestaciji' meti katero je prišlo tudi do spopadov s policijo, je okrog 1.000 kmetov in kmetijskih podjetnikov iz Piemonta in Emilije - Romagne včeraj spet zasedlo cestišče na mejnem prehodu pii Brennerju. S tem so za nekaj ur preprečili prehod tovornjakov iz Avstrije, ki so jih sicer avstrijske policijske oblasti že ustavljale na svojem ozemlju. Smoter manifestantov je opozoriti kmetijske ministre EGS, ki so se sestali včeraj, na nujnost preustroja »zelenega trga*. Po sedanjih pravilih so namreč močno favorizirane proizvodnje držav s trdnejšo valuto (Nemčije in Holandske), ki lahko izvažajo meso in mleko po konkurenčnih cenah spričo izdatnih podpor EGS in to na škedo držav z večjo inflacijo, kot je Italija. V italijanskih zaporih umrlo lani 158 jetnikov RIM — Iz poročila italijanskega pravosodnega ministra Daride .je razvidno, da je lani umrlo v italijanskih jetnišnieah 158 zapornikov. Od teh jih je 59 naredilo samomor, 79 jih je umrlo naravne smrti, 20 pa je bilo umorjenih (večina z noži in davljenjem). Najnevarnejši zapor je v Milanu, kjer so lani sojetniki ubili kar štiri zapornike. iiiiiiuiHiMituuiiuiiuuiiiuuiiuiiUHiHHHHMHHiiiMtimiiiiiiiiliMiii najnovejših .anketah javnega mnenja zmanjšuje javna podpora o-boroževalni politiki s pozicije moči. To bo moral predsednik Reagan u-poštevati, če misli ponovno kandidi SMRT DRŽAVLJANA ZRN BURI DUHOVE V BONNU TURIN —.Pred turinskim porotnim sodiščem se je včeraj začela sodna obravnava proti 62 pripadnikom rdečih brigad, članom «turin-ske kolone*, ki so obdolženi 10 umorov, 17 povzročitev telesnih poškodb, dveh poskusov večkratnega umora in številnih drugih manjših kazni-\ ih dejanj. Na zatožni klopi pa se di trenutno le 39 brigadistov. Od teh se eden zagovarja na prostosti, 11 pripadnikov te teroristične orga nizacijc se ji je odreklo, ostalim pa bodo sodili v odsotnosti. Na seznamu obtožencev je tudi skesani teiori.st Patrizio Peci, ki je (na podlagi posebnega zakona) na začasni svobodi, a se verjetno ne bo pojavil pred sodniki, ker je že itak o dejavnosti rdečih brigad povedal vse, kar je vedel o njih kot vodja piemontskega voda. Ker je večina obtožencev določila za svojega zagovornika torinske ga odvetnika Alda Perlo in ta še ni mogel stopiti v stik z vsemi svojimi varovanci, je sodišče na njegovo prošnjo obravnavo odgodilo za en dan. Nadaljevala še bo tako da- nes z uvodnimi formalnostmi in branjem obtožnice, nakar jo bodo odgodili na četrtek. Na sliki (telefnto AP): Prospere Gallinari in Mario Moretti med včerajšnjo razpravo. Na vzhodnonemški kontrolni točki Berlin-Drewitz je umrl Rudolf Biirkort, ki so ga obmejni organi dve uri «zasliševali» BONN — Zahodnonemški zvezni kancler Helmut Kohl je včeraj v osebnem telefonskem pogovoru s predsednikom Nemške demokratične republike Erichom Honeckerjem iz- rati za predsednika. V tej zvezi je i razil nezadovoljstvo zvezne vlade A _ —. 1 — J _ ^ ....... . .... ha n, lin h n f, h in r%*u\i tudi zanimivo Reaganovo razumevanje, ko je dejal, da se želi odreči javnemu prepiru v Williamsburgu o trgovini z Vzhodom, zlasti pa o prenosu, zahodne tehnologije na Sov-jesko zvezo*. Toda »Frankfurter Rundschau* pravi v tej zvezi tole: »Preseneča nas , Kohlova domneva, da se bo spričo okoliščin, v katerih je prejšnji teden umrl zahodnonemški državljan Rudolf Biirkert na vzhodnonemški kontrolni točki Berlin . Dre-witz, potem ko so ga obmejni organi dve uri zasliševali. Zadeva naglo prerašča v politično afero med nemškima državama, ker je kancler Kohl včeraj zahteval od povsem razžarjeno želefeo, ki žge du- i Honeckerja preiskavo, le ta pa mu šo evropske trgovine z Vzhodom, je obljubil, da ga bo obvestil o re- ohladilo že s tem, da ga ne bodo postavili na dnevni red v IVilliams-burgu.* Na konču »Frankfurter Rund zultatih preiskave. Doslej je bilo slišati z vzhodnonemške strani, da je Burkerju nenadoma odpovedalo srce. Toda po obdukciji trupla na schau* piše, da nedavne hude na- j sodnomedicinskem institutu v Ham petosti med eno in drugo stranjo' burgu je bilo ugotovljeno, da je bil Atlantika niso bile krize prijatelj- j Biirkert poškodovan na veš mestih stva. ampak trčenja zaradi naspro- j na glavi in da bi .bilo vsako posa-tujočih si interesov. mezno poškodbo zase sicer mogoče Opozocija SPD opozarja prav na to, ko govori o »nemških interesih*. Kancler Kohl odgovarja, da so nemški interesi najbolje »spravljeni* v razlagati kot posledico padca, da pa vse poškodbe skupa j ne potrjujejo uradne vzhodnonemške trditve. Kancler Kohl, ki je včeraj v po- iiiiiHiiuiimiiiiiiMiiiiiiHiiiMuimiiiuiiiiiiMiuiiiiiiiiiiifUiiiiiiiiiuiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimimiiiiiiiiiiuiiHHiiiiiuiiiiiiiiiuiimiiiuHiiMiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiti Jugoslovanski muslimani o vojni Iran-Irak Popravili prištinsko telefonsko centralo BAGDAD — Vrhovni poglavar islamske skup nosti Jugoslavije Reis Ul Ulema Hadži Naim Efendi Hadži Abdič se je zavzel za takojšnjo in miroljubno rešitev iraško iranskega spora. Reis Ul Ulema .je govoril na velikem srečanju verski!) islamskih vodi teljev iz približno 50 dežel v Bagdadu in med drugim poudaril, da se jugoslovanska vlada zelo zavzema za mirno rešitev spopada. Poudaril je tudi stališče Jugoslavije, da se podobni nesporazumi morajo reševati izključno na miren način in s po ga.jan ji. Reis Ul Ulema pa je v svojem govoru tudi po udaril, da so verske svobode v Jugoslaviji žago tovljene z ustavo in to ilustriral s statističnimi po datki o številu muslimanov v Jugoslaviji kot tudi o islamskih verskih inšitucijah v tej deželi, (dd) PRIŠTINA — Zaradi nesebičnega angažiranja strokovnih ekip so včeraj popolnoma normalizirali telefonski in teleprinterski promet s Prištino. S tem so v rekordnem času, ki so ga napovedali po po /aru (izbruhnil je v petek popoldne) v kleti prištin skp pošte, vzpostavili telefonske in teleprinterske zveze z drugimi deli države in s tujino. Poleg poštnih delavcev so pri odpravljanju po sledic požara, posebej pomagali strokovnjaki lju bljanske Iskre in zagrebškega Riža, kot tudi Ener goinvestovci delavci, ki so delali prek delovnega časa brez nadomestil. Zaradi suma. da so povzročili požar, so v Pri štini začasno priprli pet oseb. (dd ) govoru spomnil Honeckerja. da je svoboden dostop do Berbna pravica, na kateri mora ZRN vztrajati, je izrazil svoje politično nezadovoljstvo tudi tako, da včeraj ni hotel sprejeti visokega gospodarskega funkcionarja NDR Giinterja Mittaga. ki je v nedeljo obiskal velesejem v Hannovru in je imel včeraj v Bonnu pogovore z gospodarskim ministrom Ottom Grafom Lambsdorffom. Bruhanje Efne ne pojcnjuj« CATANIA — Lava. ki je v preteklih dneh tekla po pobočju Etne s hitrostjo treh. štirih metrov na uro, je včeraj ponoči nenadoma povečala svojo hitrost na 20 metrov na uro. Zajela je znano gostišče «La Ouercia* na 1350 metrov visoki planoti Bottara, se razdelila v dva rokava, se prelila preko ceste, ki vodi iz Nieolosija na Etno, v jutranjih urah pa je svoj tek spet upočasnila na hitrost iz prejšnjih dni. Ker ognjenik bruha iz glavnega žrela pesek in dim. obenem pa se gora ves čas trese, vulkano-logi menijo, da si odpira pot na prosto nova masa magme, vendar pa prebivalstvu, ki je naseljeno na pobočjih Etne, trenutno ne grozi nobena večja nevarnost. LONDON — Venezuelski minister Calderon Berti, ki sodeluje na sestanku nadzornega odbora OPEČ, se bo jutri pogovarjal z angleškim ministrom za energijo Lausonom, da ga prepriča o potrebi, da tudi Velika Britanija pristopi (kot Mehika in Norveška) k večjemu sodelovanju za usklajevanje naftnega trga. TOKIO — Japonski arheologi so odkrili fosile 12-letnega otroka, ki naj bi bili stari 20 tisoč let. To je prvič, ko na Japonskem odkrijejo ostanke kosti otroka iz kamene dobe. POBUDA V OKVIRU GRUDNOVIH PROSLAV Najboljši udeleženci natečajev SKD I. Gruden V okviru proslave 90 letnice Iga Grudna je kulturno društvo, ki nosi ime po pesniku, priredilo slikarski ex tempore za učence osnovnih in nižjih srednjih šol ter literarni natečaj za učence osnovnih in nižje srednje šole devinsko - nabrežinske občine ter za dijake višjih srednjih šol na Tržaškem. Slikarskega ex tempore se je udeležilo 66 učencev. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali učiteljica Aleksandra Gruden, prof. Nadja Do-ljak in slikar Eabio Smotlak je podelila priznanja Manuelu Sobanu (osn. š. «Igo Gruden* Jamlje), Marku Mowhinchelu (nemška osnovna šola v Milanu), Danijelu Toscanu (osn. š. »Virgil šček* Nabrežina), Davidu Antoniču (osn. š. »J. Murn Aleksandrov Mavhinje*), Tatjani Hrovatin (osn. š. «Stanko Gruden* Šempolaj) ter dijakom sr. š. «Igo Gruden* Valentini Job, Silviji Bonct-ti„ Valentini Visintin in še Mitji Grudnu (osn. š. iz Nabrežine). Na literarnem natečaju na temo Grudnove poezije je sodelovalo 90 osnovnošolcev iz devinsko - nabre žinske občine. Ocenjevalna komisija. ki so jo sestavljale podravnatelji-ca Milka Bagozzi in učiteljici Anica Bertocehi in Magda Svetlič je prvo nagrado podelila Alenki Devetak (osn. š. «Virgil šček* Nabrežina), drugo Andreju Grudnu (osn. š. test proti najavljeni predstavitvi knjige tržaškega škvadrista Fran-cesca Giunte. Zatem je zbor, P°d taktirko Evgena Prinčiča, predstavil še vrsto slovenskih in ljudskih pe’ srni.; v nekaterih so se posamezni pevci izlzazali tudi s solo petjem, kar je občinstvo še bolj podčrtalo 5 svojimi aplavzi, ki so dosegli višek ob zadnji, verjetno najbolj zahtevni pesmi celotnega večera, «Ma-kedonskem nrm. Pevcem ni tako preostalo drugega, kot da za dodatek zapojeio še eno pesem (Ventu-rinijevo aNocoj, pa oh nocoj*), tud* po tej pa so aplavzi prisilili pevc* in dirigenta na ponoven povratek na oder. Celotno sobotno prireditev je stilno in dognano povezoval Bruno R11' pel: ob koncu je Zvonka Rupel * imerm domačega kulturnega društva čestitala pevcem in dirigentu tet jim v zahvalo izročila šopka cvetic. Važno obvestilo Kmečke zveze »Stanko Gruden* šempolaj), tretjo nagrado pa Eriki Mihelič (osn. š. «Josip Jurčič* Devin). Na nižji sred- teresenti naj zato čimprej izpolnijo Kmečka zveza obvešča vse tiste, ki še niso dvignili posebnih znakov («contrassegni*) IVA, s katerimi j« treba opremiti vse posode do 60 litrov zmogljivosti za prodajo vina^ naj se čimprej zglasijo v njenih d-radih v Ul. Cicerone. Zglasijo naj se tudi vsi tisti, ki jih še niso naročili. a jih mislijo uporabiti v teku leta. Obenem obvešča, da ima n* razpolago tudi posebne registre. v katere je treba beležiti ves promet z vinom. Zato poziva vse interesente, naj te obveznosti čimprej opravijo, ker bodo v njenih uradih kmalu začeli izpolnjevati davčne prijave, ki Fa zahteva'o veliko časa. Vsi lu- nji šoli «Igo Gruden* je po mnenju komisije najboljšo nalogo pisal Igor Svetlič (3. b), druga nagrada je šla Igorju Pernarčiču (2. b), tretja pa Martinu Pertotu (1. a). Naloge so ocenile profesorice Vera Caharija. Aurora Gabrovec in Vera Tuta. Med višješolci je prvo nagrado o svojila Viviana Bukavec (licej F. Prešeren), drugo Flavija Terčon (poklicni zavod J. Stefan), tretjo nagrado pa Erika Grilanc (licej F. Prešeren). Naloge so pregledale in ocenile profesorice Malija Cenda, Majda Cibic, Ivanka Hergold in Nada Pertot. Najboljši udeleženci natečajev so med drugim prejeli v dar tudi spo minsko grafiko, ki jo je posebno za to priložnost izdelala mlada Nabre žinka Liana Drašček. obveznosti v zvezi s posebnim znakom IVA. • Občinska uprava je sklenila, da bodo pokopališče pri Sv. Ani v ju niju, juliju in avgustu zapirali ob 20. uri. Obenem sporoča, da vsi tisti, ki jim je dovoljeno, da se za vstop na pokopališče lahko poslužijo avtomobila, to lahko storijo, tako ob de lavnikih kot ob praznikih in nede ljab. ob 14. do 20. ure. Tržaški vinogradniki naj se udeležijo vinskf razstave v Gradišču V petek, 27. maja. bodo v Gradišču ob Soči odprli že 18. tradicij nalno razstavo vin. poznano pod nazivom Noetova velika nagrada («Gran premio Noe*), na kateri razstavljajo vina iz Fu lanije - Julijsk« krajine. Na njej, ki je dobro poznana širom po državi, so že sodeloval' tudi vinogradniki iz tržaške pokrajine. Zato bi bilo prav, da bi s* vsi tisti, ki razpolagajo s kvalitetnimi vini, tudi letos udeležili razstave. Kmečka zveza zato vabi vse zainteresirane. na. se zglasijo v njenih uradih, kjer jim bodo na razpolag0 vse informacije: obenem pa obvešča, da je treba vzorce vin, ki se nameravajo razstaviti, prireditelju izročili najkasneje do 15. maja- PRODAM volks\vagen maggiolone 1300 v zelo dobrem stanju. Telefonirati od 7. do 8. in od 20. do 21 ure na št. 040/225973. URAD popolnoma opremljen s pro stim vbodom oddamo v najem pri Sv. Alojziju. Telefon 040/910085. CVETLIČARNA Angela - Boljunec 41 — tel: 228855. Nudi vse vrste cvetja: poročne šopke, rastline in vence. Nasveti in zdravila za go jenje vaših rastlin. ZAMENJAM moderno stanovanje v centru Trsta veliko približno 90 kv.m za manjšo hišo na Krasu (tudi potrebno popravila). Telefonirati od 13. do 15. in od 20. do 22. ure na št. 040/213025. OSM1CO je odprl Ignac Strain Mač kolje Križpot. V BAZOVICI se je ■ izgubil velik rdeč tigrast maček. Sliši na ime Oskar. Nudim nagrado. Telefon 040/772906. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PD UGODNI ceni prodam BMW 520 letnik 1976. Telefonirati v večer nih urah na št. 040/228734. PRODAM rulotko Italcaravan, let nik '68. 3.10 m. v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/65137. PRODAJAMO prašiče za zakol in za rejo z lastne farme ■ Grudina. Telefonirati na št. 0481/391063 od 8. do 12. ur.. PRODAM skoraj nov štedilnik na plin znamke Zanussi s pečjo, primeren za gostinske obrate. Tele fonirati na št. 0481/882163. M \NSARDO v centru Trsta velikost 40 kv. m prodam. Telefon 040/228390. TVRDKA v Gorici išče tajnico/ka s prakso v knjigovodstvu. Pro3' nje nasloviti na upravo Primorskega dnevnika v Gorici Drev° red 24 maggio L pod šifro »Taj' niča*. OSM1CO je odprl v Prebenegu Viljem Bandi. 21-LETNA uradnica išče v jutranjih urah kakršnokoli zaposlite' tudi kot varuhinja otrok. Telefonirati od 13. do 16. ure na št-040/225146. PRODAM nezazidljivo zemljišče ' velikost 1840 kv. m. Telefo*1 040/228390. - HIŠO veliko 80 kv. m prodam. Telefon 040/228390. PRODAM rulotko Nardi Patrizia-Telefonirati ob urah kosila številko 0481 882037. OSMICO je v Nabrežini odprl šan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek.