u
PRILOGA
^ DOMOVINI
Leto XVI.
Ljubljana, dne 9. maja 1940
štev. 19;
Zlata poroka
zglednega para
Zlato poroko sta obhajala Ivan Koictnik in žena Jožefa, posestnika na Pernici St. M pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Mož šteje 7$, žena pa 70 let. Oba sta iz viničarske dru-.Žine ter sta se seznanila kot delavca prt pokojnem posestniku Reizmanu v Vosku. Nato sta bila pri raznih posestnikih vinl-čarja, a ko sta dobila več naraščaja, sta postala majerja; povsod sta bila lepo šte-vllo let, saj sta zbog marljivosti in poštenosti bila povsod priljubljena. Njun zakon je bil blagoslovljen s 16 otroki, od Katerih živi še 7 sinov in tri hčere. Od mnogih krutih življenjskih udarcev je družino, predvsem blago mater, zadela zlasti svetovna vojna, v katero je moral odriniti oče in 4 sinovi. Oba zlatoporočenca sta naravnost mladostno sveže ohranjena, opravljata še vsa kmečka dela, na katera jih sosedi prav radi najemajo. V sedanjih hudih dneh, ko sta zlatoporočencema pristopila kot zakonski priči njuna najboljša soseda gg. Frano Mulec in Jakob Jenekovič, oba tukajšnja posestnika, se pridružujemo srčnim željam dece obeh zlatoporočencev: še mnoga, mnoga leta, do železne poroke!
Lep jubilej dela
Ivnik Ivan v Lokah pri Zagorju se je udej-Stvoval v Narodni strokovni zvezi ter js sploh budno zasledoval vsak nacionalen po-kret. Delal je polnih 42 let v črnem revirju. Želimo, da bi užival zasluženi pokoj skrajnih mej človeškega iivUe«|a.
Jernej Noveli umrl
Iznenada je umri Jernej Novelli, uslužbe« nec Učiteljske tiskarne v pokoju in |Hh sestnlk v Mali vasi pri Ježici, zadet od pi. Pokojnik, ki je dosegel lepo starost }J let, je bil po rodu s Črnuč. Vestno In mar* ljivo je delal celih 38 let, in ko je MI ipo* kojen, je v priznanje dobil za nagrado zlato uro. S prihranki si Je postavil hišico V Mali vasi, kjer je vzorno vzgajal svojo družino v narodnem duhu. Njegov sin Leopold je že več let načelnik Sokola na Js« žici. On sam je bil zvest član Sokola^ redno se je udeleževal vseh njegovih pri« reditev in je bil zmerom iskren prtjateil naprednega tiska. Jerneju Novelliju hlai spomin .njegovim pa naše Iskreno sožalje!
Anton Vedlin t
do
Kamnik je izgubil enega izmed svojih najuglednejših meščanov. V starosti 73 let J* na praznik Vnebohoda umrl gospod Anton Vedlin, upokojeni ravnatelj kamniško Mestne hranilnice. Po rodu je bil od Sv. Lor» renca na Dravskem polju. Kot strokov^ lijak je bil leta 1901 poklican v Kamnik, da prevzame vodstvo Mestne hranilnice, W so jo bili pravkar ustanovili. Tej je bil dot« ga leta zgledno marljiv tajnik in nato rav* natelj. Ostal pa je zmerom mož, ki je rs>. eioščenjc za delo iskal le v napredku po« verjenega mu denarnega zavoda. Marljiv^ Je posegel v javno življenje. Bil je vso življenje zvest in odločen naprednjak. Dolgo let je bil med najmarljivejšimi člani kamniške Narodne čitalnice, član Sokola, pred« sednik in pevec kamniške »Lire« in podpredsednik napredne organizacije. Ko J« praznoval 701etnlco, Je bil deležen prUi-ft-nlli čestitk in priznanja naše napredne
javnosti. V splošnem pa kot značajen nio$ ni imel sovražnikov. Ko po trudapolneoA in uspešnem delu lega k večnemu počitkuL bo za njim ostal časten spomin. Ugledni družini naše iskreno sožalje!
Jože O solin f
Sele lani v marcu je trdega dela in lepIH uspehov deležen praznoval v Laškem svoj«' itdesetletnico rojstva ugledni trgovec vnl delavec g. Jože Osolin. Danes pa marljivi mož že mrtev. Njegovo ime snano daleč po Sloveniji, saj se je z nlinl sposobnostmi povzpel lz skromnega Jfhiečkega fantiča do uglednega gospodar« •tvenlka. Doma je bil lz Duplice pri Kam« nlku, trgovine pa se je izučil pri Herma« novih v Laškem, že od mladih let je MJ navdušen za vsako narodno stvar, posebn« vneto pa Je začel sodelovati pri gibanjih, ko se je leta 1913 osamosvojil. Po prevrat« pa je prevzel Hermanovo trgovino ln j« krepko razvil. Domači okraj ga je spoštoa val kot poštenega trgovca, izven okraja pa le bil zlasti znan kot trgovec s pragi. BO Je vrsto let občinski svetnik, član cestne
nega
Odbora in načelstva Okrajne hranilnice, Ml
(9 med ustanovitelji Sokola in drugih odnih društev. Iskreno sožt gospe vdovi, materi ln vsemu sorodi
•uglh KM
lzražaa#
orodstru«
OB LETU JE SEL ZA SINOM. Po krattl bolezni je preminil zadet od kapi Slletaj Ivan Cllenšek, invalid v Podvrhu prt slovčah. Pokojni Je bil priljubljen svoje usmlljenosti. NI bilo reveža, ki M j nJem ne našel tolažbo in pomoč. Zap žalujočo ženo, ki težko prenaša to bol, fce| so ji pred letom na Isti dan kakor mog^ pokopali edinega sina. Blag mu spomi% žalujoči ienl Iskreno sožaljat
DOBER ZGLED. Rumunija bo letos Stala v taborišča za mladino tri ln pol ml* jijona članov organizacije »Straža«. Mlad« ljudi bodo tam navajali k delom na poljih Tudi prestolonaslenik princ Mihail se vadi ♦ pogozdovanju v Pustniculskem gozdu pri BukareSti
MUDSTVO POZDRAVLJA SVOJEGA KRALJA. Danski kralj Kristijan na svojem fkakdanjert sprehodu po kodanjskih ulicah, kjer ga me«čanl spoštljivo pozdravljajo

IZ NARVIŠKEGA PRISTANIŠČA. Vagoni, natovorjenl s železno rudo ' Karviku, odkoder so do nedavno odhajali takSni transporti na Nemšk«
t AKO SO JIH PREVAŽALI. Ladja s v«, jaštvom, ki so ga ob začetku zasedbe no<V kškega ozemlja pošiljali Nemci na tuj* tla. Zdaj so takšni prevozi zaradi pa trti Ijiranja zavezniških ladij otežkočenl
NORVEŠKA PRIRODA. Sonje-fjord, ena najglobljih morskih zajed v
norveško kopnino
KRALJICA PRI SVOJI VOJSKI. Holandska kraljica Viljemina na inšpekciji svoje vojske
Najnovejše
križem sveta


.. J,	,...,
POT v N AR VIK. Vhod v Westf jord na Norveškem. Na koncu tega fjorda se nahaja
pristanišče Narvik.
X OKLEPU PLAVALNIH PASOV. Nemško vojaStvo se Je ■ plavalnimi pasovi na »W prevažalo is Nemčije na Norveško, ki jo Je potem zasedlo	i
TOPNIŠTVO NA POTI. Oddelek nemške vojske s topovi na poti skozi norveško vas
RUŠILCI V PLAMENIH. Posnetek iz druge pomorske bitke med angleškim in nemškim vojnim brodovjem pri Narviku
ANGLEŠKI
V
MBNIKI. Vlckersova gesta-med poletom.
Tedenska kronika
BALKANSKA KONFERENCA V LONDONU. Konferenca britanskih poslanikov Is jugovzhodne Evrope v Londonu je končana. Na sliki vidimo angleške diplomate, in sicer sedijo od leve proti desni: sir Ronald Campbell (Jugoslavija), sir Fedginard Hoare (Rumunija), sir Knatchbull-Hiigessen (Turčija), sir Percy Loraine (Italija). Predseduje lord Halifax (v sredi). Na desni sedijo: sir William Seeds (Rusija), sir k Charles Palera (Grčija), 0'Maly (Madžarska) in George Rendell (Bolgarija)
Bogomil Gorazd f
Čeprav mestni otrok se je povsod vživel v kmečke razmere, jih vzljubil in neprestano mislil na njih izboljšanje. Prvo svoje učiteljsko mesto je nastopil leta 1889. v Orehku pri Postojni. Po Orehku je služboval g. Horvat kot šolski upravitelj poldrugo desetletje v Zagorjm oh Pivki, potem pa od leta 1911. dalje v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Ko je prišel njegov kraj pod Italijo, se je leta 1921. preselil v Ljubljano ter tri leta poučeval na šoli na Grabnu. L. 1924. je bil po 35 letih službe upokojen. V vseh krajih službovanja se ie g. Horvat požrtvovalno udejstvoval tudi izven šole. Posebno pri srcu mu je bilo petje, ki ga je gojil v pevskih društvih ju z vodstvom cerkvenih zborov. Ljudje so ga zato povsod imeli radi in se ga še danes s hvaležnostjo spominjajo. Da bi mu Bog naklonil še dolgo, dolgo vrsto sončnih let!
Nedavno nedeljo je preminil v Ljubljani zasebni uradnik ln slikar g. Bogomil Gorazd. Pokojni, ki bi bil prihodnji mesec dopolnil šele 47 let, je bil vsestransko naobra-
ien, vendar pa skromen ln nasproti svoji okolici zmerom ljubezniv. Rajnki je bil že od rane mladosti v vrstah najodločnejšlh nacionalistov. Njega nI med vojno strašil p. v. Kljub temu se je neustrašeno udejstvoval povsod, kjer je šlo za propagando jugoslovenske misli. Ko je nastal polom Avstrije, se je s svojim polkom napotil v domovino, a ne donim' —
Praznik Ivana Kosa
j-tilerijski narednik vodnik I. stopnja van Kos je eden izmed prav dobro znanih oroških rojakov. Ko je pred nekaj dnevi topil v naročje Abrahamovo, se je prav epo pokazalo, kako ga imajo tvariši radi. Doma je iz Celovca, vojaško suknjo pa j« eačel nositi leta 1911 pri topničarjih v Ljubljani. V svetovni vojni se je boril na ruski in italijanski fronti, imel pa je srečo, da ves čas vojne ni bil ne ranjen, ne bolan. Po prevratu je moral v italijansko ujetništvo, odkoder je trikrat ušel, oktobra 1919 pa se mu je vendarle posrečilo priti k svojim dragim v Ljubljano. Kot vesten vojak ln narodnjak se je takoj javil poveljniku topnlčarskega polka, tri leta nato pa jO bil premeščen v Maribor, kjer ga cenijo kot značajnega podčastnika in prijetnega družabnika. Želimo mu še mnogo let zdravja iu lepih uspehov I
Anton Bele« f
V št. Vidu nad Ljubljano je na svojem domu mirno za vedno zaspal gospod Anton Belec, ki je pred tremi leti praznoval osemdesetletnico. Gospod Anton Belec se je rodil 10. junija 1857 v Kautmanovi hiši v št. Vidu št. 17 kot sin kleparskega mojstra in posestnika Jakoba. Pri očetu se j« izučil kleparske obrti. Nato je prepotoval vso Nemčijo, Italijo, Švico, Francijo, Anglijo, Belgijo, Norveško in Dansko, kjer ja žel bogato izobrazbo. Na potovanjih se je zlasti zanimal za kovinotiskarstvo, stavbarstvo in strojno tehniko. Podrobno se j« zanimal tudi za kritje streh, zvonikov, za izdelavo svečnikov in lestencev. Strokovno se je udejstvoval po vsej Sloveniji, Istri, Slavoniji in Dalmaciji. Mimo grede naj omenim, da je tudi streha Aljaževega stolpa vrh Triglava njegovo delo. Kot )t.t<\-denec v svoji stroki je bil klican na razne kraje. Pokril je v celoti okrog 300 cerkvi in zvonikov. Gospod Beiec je bil 20 let župan šentviške občine, 19 let načelnik okrajnega cestnega odbora, 16 let predsednik okrajnega šolskega sveta, 30 let cerkveni ključar, 13 let predsednik Kmetsko podružnice, 51 let je deloval pri Blaž Potočnikovi čitalnici. Veliko let je bil eden od skrbnih odbornikov v šentviškem zavetišču sv. Jožefa. Deloval je pri raznih denarnih zavodih, zlasti od ustanovitve prt Vzajemni zavarovalnici in Ljudski posojilnici v Ljubljani. Udejstvoval se je pri združenju trgovcev za ljubljansko okolico. Ustanovil je kmetijsko strojno zadrugo r Št. Vidu, kjer je deloval polnih 18 let, mizarsko zadrugo v Vižinarjih, župansko zvezo, Hranilnico kmečkih občin za ljubljansko okolico v Ljubljani, rokodelsko društvo v Št. Vidu, kjer je sodeloval 35 let, gasilsko društvo, katerega načelnik je bil SO let, ln deželno gasilsko zvezo, kateri j« načeloval 5 let. Neprecenljive zasluge si jo pridobil gospod Belec na polju zdravstva in socialnega skrbstva. Ustanovil je okrajno bolniško blagajno ljubljanske okolico in jo vodil 29 let v splošno zadovoljstva delavstva. Vodovodi v občini so bili pokojnikova zamisel, šentviška šola, za tisti čas ena najmodernejših šol tudi v higienskem oziru, je njegovo delo. Krona vsega njegovega plodonosnega dela na soeialno-zdrav-stvenem polju je pa šentviški zdravstveui dom, katerega ustanovitelj je bil g. Bele«. V domu je tudi javno kopališče, katero ja ljudstvu na deželi nujno potrebno in brez katerega bi bila taka ustanova na deželi zelo pomanjkljiva. Odveč je podčrtavati, kako velike važnosti in koristi je taka ustanova na deželi, posebno v teh težkih socialnih prilikah, Že zavest, da mati lahko dobi brezplačno zdravljenje, nasvete in pomoč za sebe In za svoje otroke, blagodejno vpliva na dušo našega občana. Ohranili ga bomo trajno hvaležni domačini r častnem spominu!