101. številka. Ljubljana, v sredo 4. maja. XXV. leto, 1892 liha) a vsak dan ivetor, izimsi nedelje in praanike, ter velja po posti prejeman za a v a tro-og e rake dežele za'va« leto lf^gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden bc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ea četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znasH. Zat-oznan ila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 0 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Čpravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na Dunaj i 3. maja. Vladna predloga o davčni reformi, o kateri se je danes nadaljevala zadnjič začeta generalna debata, dala je vodji nemške levice, pl. iMenerju, ugodno priliku pokazati, da je za njim stoječa stranka doktrinarjev voljna Žrtvovati svoti vlado-željnosti na ljubav celo najvažnejša svoja politična načela; to je poljske poslance, na katere je bila ta izjava adresovana, prijetno iznenadilo. Ple-ner se je namreč postavil na strogo avtonomiBtiško stališče, trdeč, da je osebni davek pač eminentno državni davek, zemljiški davek pa samo deželni davek. Začetkom seje odgovoril je pravosodni minister grof Sc h (i n bo r ti na interpelacijo poslanca Zallingerja glede bogokletne, v .Neue freie Presse* natisnjene pesni ter izjavil, da bode državno pravd-ništvo začelo subjektivno kazensko postopanje zaradi motenja vere, ob jednem pa izrekel, da hć dotična Številka ni konfiskovala, ker je državno pravdništvo prezrlo to stvar, zanašajo se na osebo pisateljevo. Prva točka dnevnega reda je bilo nadaljevanje razprave o neposrednem osebnem davku. Posl. dr. Steinwender naglaSa, da se vse stranke, rasen Mladočehov, načeloma strinjajo b to vladno prelogo, a z ozirom na tendenco nemško-naoijonalne stranke, da je gospodarsko slabo stoječe sloje razbremeniti, vidijo se mu nekatere pre-membe predloženega načrta neobhodno potrebne. Pri osebni dohodarini zdi se mu progresija premajhna ; pri rentnem davku Želi, da se dela razlika mej hranilničnimi ulogami, založnicami deželnih bipotekarnih bank in mej hranilnimi društvi, osno-vanimi po Raifteisensteinovem načinu. Ne ugaja mu, da se voli komisija za odmerjanje dobitkovine po volilnih razredih, in tudi formula za delež, katerega bodo dobivale dežele, se mu zdi nesrečen. Pred štirinajstimi leti se je prav ob tej skali razbila dsvčna reforma. Ako bi zdaj tudi kaj takega pretilo, potem je upati, da bode vlada vedela, kaj jej je storiti. Zbornica, katera ne more rešiti tako važne davčne predloge, vredna je, da dobi naslednico. Posl. dr. Kaizl omenja pravno stališče, ka- tero so označili zbornici on in somišljeniki njegovi, ustopivši v državni zbor ter ponavlja svoje stranke načelo, da je dovoljevanje in reformovauje davkov fundamentalna pravica deželnih zborov. Obžaluje, da vlada ni izdelala načrta o zapuščinskem davku. Sedaj se ta davek pobira pod imenom pristojbina, a dejanski je to izdaten neposreden davek, pri katerem se po krivici protežuje premično imetje na troške nepremičnega. Vrh tega je odmerjanje zapuščinske pristojbine prepuščeno davčnim organom, kateri niso v to kar nič sposobni. Zapuščinski davek ima namen obremeniti fundirani dohodek bolj, kakor nefundirani, in zato se je pri splošni davčni reformi ozirati na ta davek kolikor največ mogoče. Še bolj čudno pa je, da v predloženem načrtu ni določbe glede upliva davčne reforme na politično volilno pravica. ZlaBti z ozirom na nečuveno strankarske in krivične dogodbe o zadnjih volitvah na Češkem, vidijo se mu take določbe potrebne. Tudi to ni pravično, da se ženskam ni dala neposredna volilna pravica v komisije za odmerjanje dobitkovine. Glede davka od plač mu ne ugaja, da se je višjim razredom davek izdatno znižal, nižjim pa le neznatno ter konstatuje, da bodo odslej privatni uradniki morali plačevati veliko preveč. Govornik tirja, da se je glede upliva tega zakona na deželne finance držati gesla : „su um cuique!" Posl. dr. Pattai pravi, da se brez izdatnih prememb ne bodo usresničile nade, katere je vzbudil ta načrt, ampak narobe, srednji stan se bode po tej reformi še bolj obremenil. Tendenca predloge je ta, pripraviti vse, kar treba, za splošno personalno dohodariao. Zato bi bil majhen prometni davek najbolj primeren za tiste, ki vinkulirajo svoje papirje, visok prometni davek pa za tiste, ki jih ne vinkulirajo. Ako se to stori, obdači se tudi igranje, a odpravi se korupcija. lato tako bi bilo treba postopati z delniškimi družbami. Govornik se upira nameravani sestavi komisij za odmerjenje davkov, zlasti pa določbi, da volijo v te komisije svojega zastopnika tudi trgovinske zbornice, izrodek brutalne samovoljnosti kapitalizma. Tudi to ni pravično, da davek ne rase z velikostjo dohodkov, ker ima tudi kapital svojo mejo; kar ga je preveč v jedni roki, je resna socijalna nevarnost. Kazalo bi tudi, da morajo plačevati davke neoženjenci, ker takšni ljudje samo zase skrbe in torej labko plačujejo več, kakor tisti, ki imajo familijo. Posl. Hauck ni zadovoljen z določbami, ker obremenijo Dunajske obrtnike veliko preveč. Treba bi bilo reformovati davek od stanarine, ki je sedaj povse krivičen. Kjer je mnogo najemnikov, je davek sila velik, a llotbschild fatiral je svoje hiše namestil z 22,136 fr. samo s 5015 fr. knez S"hwar-zenberg pa svojo palačo namesto z 1O0000 fr. samo z 31.977 gld. Posl. dr. Abrahamowicz zagovarja vladni načrt, ČeS, da se bodo po njem bremena pravično razdelila. Govori o razmerji mej državnim in deželnim gospodarstvom in naglasa, da je jedino Btred-stvo, urediti deželne finance, to, da se prepusti deželam delež vseh direktnih davkov. Posl. grof Sylva-Taroucca zagovarja tudi vladno predlogo rekši, da je sedanji sistem odmerjen ja davkov krivičen in draži vse konsumne stvari. Davčna reforma je torej neobhodno potrebna in želeti je, da se vladni načrt čim prej izvode. Ta načrt pa je tudi še popolniti; uvesti je davek na imetje in sestaviti imovinski kataster. Ta davek je v severni Ameriki jedini direktni davek. Ugovor, da bi se kapitalisti izselili, ako se jih resno obdavči, je ničev. Sredstvo proti temu bi bil zgodovinsko upravičeni davek na izseljevanje. Dobitkovina, davek na imetje in na dedščine morali bi biti jedini direktni davki; če pa ti neso kaj prebitka, znižajo naj se neposredni davki. Storiti pa je treba kaj resnega, kajti vse kaže, da se bliža kapitališka doba svojemu koncu in da Be začenja socijalna doba. Posl. Plener zavrača grofa Sylva-Taroucca, čes, da segajo njegovi nazori predaleč, da niso iz-vodni in se izreče proti permanentnoBti odseka, ker bi to moglo biti v Škodo vsej akciji, ali jo pa celo onemogočiti, ker se niti poslanci, niti javno mnenje ni izreklo glede vladnega načrta. To je stari greh v Avstriji, da se javno mnenje ns bavi pravočasno z velikimi vprašanji. Govornik omenja predloga o dohodarini ; ta predlog, da so v zadnjem zasedanji Mladočehi tako izborno izkoristili zoper vlado in nemško levico, ter pravi, da so takrat nemški liberalci šli v mladočeško paBt, da se pa to v drugič, nemškim uucijonalcem na ljubav, ne bode več zgo« dilo. Sistem odpusta od davkov se mu ne zdi pri- LISTEK. Misli za našo mladino. (Konec.) Bolj proti jugu stanujemo Sloveni in smo nekamo strasten narod; menda prevladuje v nas sangvinični temperament. Dolgo se nismo brigali za svoj jezik, dolgo smo pustili tujcem delati po našem ozemlju, kar so hoteli. Z veliko strastjo pa poprijeti smo se dela, ki bi povzročilo, da se prebudi narod k samosvesti ter da se mu pribori, kar mu je v življenje potreba kot slovanskemu narodu. Kaj lepo je to nase prvo prebujenje! Kaka navdušenost v starih in mladih in koliko gorkote, nesebičnosti v ljubezni za nad mali, revni narod! — Če kulturni historik nič lepega o nas ne bode hotel našteti, ta prikazen so mu bode predočila v najlepšem svitu. 9Sveto služimo sveti domovini", bilo je lepa resnica na naših slovanskih tleh in je Še nekoliko. Ali prvo navdušenje že gre k zatonu. Dosegli ■mo nekaj, vsaj na Kranjskem. Čutiti se hočemo varne in začeujamo biti osobni mej sabo- Prej smo mi mladeniči bili najboljši ferment narodnega prebujenja; mi smo z našo mlado strastjo ogreli in če je bil tudi kamen. Ta srečen, kojemu ta plamen ni škodoval, ki se je že rešil na trdno stalo v boju za krub! Preveč izgubljenih eksistenc bilo je že v Slovencih, ker naša mladina je preveč politikovala. — Ni drugače bilo. Vse duševno gibanje dotikavalo bo je te zoprne politike; vse, kar je pero v roke vzelo, je grizlo kisli konec peresa. Mankalo je čaBih podloge v kakem zistemu, ki ga da bodi kaka disciplina naših ved. Le duševno najbolj nadarjeni so Bi že skrpali si stemo in ta kaj prida pisali, pa se tudi v kratkem skuhali, ker niso imeli od kodi delj časa zajemati. Ali drugo je dostikrat rabilo fraze in to je prav žalostno, — izpred očij je pustilo nauk, znanost. Težko je povedati, a le povejmo: mladina ne politikuj! Ne razumeš dosti tega in politika te odvrača od sistemnega nauka in ti ne daje kruha, niti etiškega zadoščenja, bodi v kakem pogledu koli. Prav lahko vse potem razumeš, ko si dorasla, ko Bi svoje studije završila uspešno — in tedaj ti bode ta politika vse kaj druzegs, nego tako brez raz- sodka! Ljubezen, gorko ljubezen do svojega naroda brani v svojih prsih. Saj tako lahko netiš to ljubezen: poglej v prelepe gore tvoje domovine, vdolbi bo v socijalno življenje našega ratarja, prispodabljaj življenje tujine in naše in to vse z ono ljubeznijo, ki ti ustaja, ko v tujini bivaš in se domov oziraš, ko mehak, kakor vosek popevaš: »daleč, daleč so planine, daleč Save je iztok.u Politiko pa, te naše borbe s tujci, tega našega klanja mej rojaki, to le površno poglej ; — v 14 dneh se poučiš, ko po dovršenih naukih domov prideš, o vseh naših malotah! Ali — ti se tako ne izgubiš; domov prideš dober bodoči delavec in sabo prineseš se toplo srce, ki še ni obupalo. Tedaj vzameš starejšim obupnežem orodje in meč iz rok in tedaj bode iskrilo se okolo tebe; ti še dobiš besede, ti še odpreš v tvojem glasu register, da seže starim do dna srca in vse je mlado okolo tebe in vse ie tako pametno, kar ti praviš: „was die Jugend glaubt, ist ewig", je potem tako resnično! Prijatelj dr. Gross, ki so Te nedavno ponesli ven v tiho gomilo, kako si ti bil jak kot mladenič! Priden ko mravlja, bil si v najslabših materijalnih odnošajib glede pravoslovnih studij, a zraven njih meren. Davkoplačevalec ne more po predloženem načrtu vedeti, koliko mu bodo plačevati in to je pogrešek, kateri ne bode samo pri odmerjanji slabo uplival, ampak sploh vzbudil sum prebivalstva proti nameri vlade. Glede od posl. Abrahamov* icza nasvetovane dodelitve deleža realnih davkov deželam pravi, da se mu vidi upravičena, ker je osebni davek že po svoji naravi državni davek, davek od zemljišč in zgradb pa deželni davek. Ta nasvet posl. Arbaha-novvicza utegne postati resnica, ako se bodeta nemška in poljska stranka zanj potegnili. Govornik izjavlja, da je to le njega osebno mnenje ter sklepa svoj govor z željo, da bi še ta zbornica resda pereče davčno vprašanje. Po kratkem govoru posl. Teliczewskega se sklene razprava, predlog pa bo odkaže posebnemu odseku 3 6 članov v pretres in poročanje. Trgovinski minister predloži načrt zakona o zgradbi železnice po Murski dolini in načrt o povišanji garancije za železnico Eisenerz-Vordern-berg, oziroma o podržavljenji te proge. Posl. Klaič izroči samostojni predlog, da je okrajne šolske nadzornike v Dal maci j i imenovati stalnim. Posl. Paca k in tovariši stavijo predlog, da :e izročiti razpis naučnega ministra, s katerim je bil posl. VekoBlav Spinčić odpuščen iz službe c. kr. profesorja na učiteljišči v Gorici, imunitetnemu odseku, kateri ima preiskati, ali se je s tem kršila poslanska imuniteta. Posl. Doetz interpeluje pravosodnega ministra zaradi nenravnih inseratov v nekaterih časopisih, posl. Foregger pa ministerskega predsednika kot ministra notranjih rečij zaradi ministerskega ukazu, da mora mestni urad Celjski reševati uloge s slovenskim jezikom. Prihodnja seja je jutri, a prva točka dnevnega reda je razprava o mladočeškem predlogu, da je pravosodnega ministra grofaSchon-borna obtožiti radi kršenja zakona. Iz deželnega zbora isterskega. (XI. seja, dne 5. aprila 1892.) (Dalje.) Generalna debata se sklene in preide se v specijalno. K 1. rubriki: „troski za deželni zbor," govori dr. Volarič: Moji izjavili so že, da bodemo glasovali proti proračunu. Ponavljam to, kajti držimo se gesla: Ovrsto stoj na avomu pravu Pa i tebi bilo kad..... Glede stenografov stavil bodvm predlog, opiraje se ua § 40. poslovnika, po katerem se mora zabeležiti vse, kar se govori in dogodi v zboru. A naši govori se ne beležijo. Vi hočete biti liberalni. Proti nam niste. To svobodo, ki jo zahtevate za-se, odrekate nam. Ako bi prišlo do sloge, ako bi vi cenili svoje, a nam pripoznali naše, pa bi se sporazumeli. — Italijanskemu listu daje se podpora, ker prinaša obravnave deželnega odbora. Dobro in koristno ie, da se dozna, kako deluje deželni odbor. A to moramo doznati tudi mi, ne samo Italijani. Torej treba je prijavljati tudi v našem listu in v našem jeziku. — Prečita torej predlog v tem zmislu in ga izroči predBedništvu (Na levici: Dobro! Živio!) Večina odobri po predlogu finančnega odbora svoto 1 rubrike, for. 7200 K 2 rubriki: „troski uprave" govori dr. Volarič: Predgovorniki obsojali so že delovanje deželnega odbora. Mi nimamo privatno nič proti gospodom, a nradno izreči jim moramo naj-veče nezaupanje. Kako se spoštujejo v druzih deželah razne narodnosti! Deželni odbor gališki n. p. ne samo, da dopisuje Rusinom v njih jeziku, nego poslužuje se celo cirilice. Mi se tudi pozivljemo na državne temeljne zakone, na razsodbe najvišjih instanc, a brez uspeha. To je prevratno! To je brez-vladje! Bolje da nimamo take eksekutive: tako strašansko postopanje ni nikjer drugod! Z ozirom na vse to, z ozirom, da je deželni odbor izjavil, da ne bode odgovarjal na naše interpelacije in sicer potem, ko je deželni glavar poslat listek deželnemu odborniku dr. Clevi, stavil bodem predlog, da se brišejo vsi troški za deželnega glavarja in deželni odbor in naj celo upravo vzame v roke c. kr. vlada, kajti mi nismo zreli za ustavo. Jaz ne bi bil proti, da se razmere deželnih uradnikov urede in da se jib vsporedi z državnimi. A prej nam mora deželni odbor ustanoviti „numerus fiksus", da nam pove, kako se je držal § 47, da je uradnik iz dežele, da da pozna deželne jezike in, kakor se tam zahteva, tudi nemški. Nikakor pa ni umestno, da je deželni odbor le preskrbovališče posamičnih družin. Bivši pomočnik pri zemljiški odvezi, zet ravnatelja deželnih uradov, prišel je na tak način k deželnemu odboru v službo. V tem oziru trebalo bi se držati onega, kar je potrebno in deželo vladati, kakor malo kraljestvo, a ne se ozirati na koristi posamičnih rodbin. Morali bi Be ozirati na sinove dežele, kateri razumejo jezike. Leta 1863. predlagal je dr. Amoroso, naj bode od treh, takrat nameščenih uradnikov, saj jeden vešč jezikom. A koliko imamo zdaj uradnikov, pa ne znajo druzega nego italijansko! Pri 10. točki trebalo bi svoto povišati od 500 na 600 gld , da bi se deželni zakonik izdajal tudi v hrvatskem jeziku in pridejati še 1000 gld., da se izdajo vsi d ose daj veljavni deželni zakoni v hrvaščini. Dr. Volane čita v tem zmislu svoje predloge. (Galerija: aaaaa !) Dr. Volarič proti galeriji: „Ovi ravnaju sjednicami !* Večina sprejme potem 2. rubriko po predlogu finančnega odseka z 39 441 gld. K 3. rubriki: „troski za pouk" oglasi se posl. M and i e: Prvi 2 točki 3. rubrike obsezajo podpore in sicer 1200 gld. več nego prejšnja leta, menda za medicince. Mi smo se vedno pritoževali zaradi podeljevanja; letos je iz interpelacije dra. Laginje razvidno, kako vi delite Štipendije. Potrebno bi bilo zahtevati od onega, ki prosi podpore, da mora znati jezike, da mu bode mogoče služiti v deželi. A to vi popolnem ignorujete. Štipendije pa se dajejo samo Italijanom, dajejo se tujim ljudem, dajejo se celo takim, ki se uče izven države, dajejo se takim, ki niso potrebni. Mi to obsojamo. Dr. Volarić: Pri obrtnih šolah hoče se s predlagano resolucijo dati deželnemu odboru nekak upliv. To bi bilo dobro, da imamo drugačen deželni odbor. A sedanji postopal bi pristransko. Posl. Babuder govori o štipendijah z obzirom na interpelacijo dra. Laginje. Dr. Volarić: Ni res, da bi bil dr. Lsginja neopravičeno napal deželni odbor. On je navajal, kar atoji v poročilu deželnega odbora. Slučaj je se-ve-da mogoč, da kak štipendist ne nspreduje, a opazke od te strani zaradi podeljevanja niso merile na to, da bi bo odvračalo dijake od Koperskega gimnazija, nego povdarjalo ee je, da se podpore dajejo jedino le Italijanom. Sploh moram zopet na-glašati potrebo hrvatskega gimnazija. Pri delitvi podpor pa se je ozirati na obe narodnosti. Štipendije za otoke niso popolnjene, nekoliko tudi za Koper ne. Vlada gre za tem, da širi germanizacijo. Dobro je, učiti se na gimnaziji jezikov. A prej naj se nam da hrvatski gimnazij. V proučeval si veliko drugega in z ljubeznijo, ki nima para na Slovenskem, gojil si petje, godbo. Tedaj, kedar smo na oltarji domovinske ljubezni užigali v tujini žarne plamenice, bil si vedno zraven, bil si voditelj nam, ki smo domovju pošiljali pozdrave iz daljne tujine po slovenski pesmi, te pesmi pozneje nikdar nismo več doma tako gorko peli, ko dalječ tam od Save. Kakor sem čul, nisi upognil vratu pred nobeno, še tako veliko zvezdo. To rad verjamem, iz takega lesu. kakeršen si Ti bil in Be sam napravil, se ne režejo ljudje, ki imajo voljan vrat. In poznal si tudi dobro „jus" in si zraven mislil: „nobeden ni tako velik, da bi se jaz sam kot ničla zraveu njega mislil!" — Prav tako; to vse je bilo v tvoji naravi. Žal, da na Slovenskem malo ljudij more Btrpeti takov značaj. Prijatelj Gross, Ti si bil dober učenec, mislim, da si bil dr.Gross tudi dober veščak. Pri-pogibati se nisi nikdar znal in doživel si zaradi tega marsikatero grenko; jaz Bem prepričan, da si vrgel vse žalitve v stran in vglobljen na klavir v kak lep muzikalni umotvor, smejal si se onim, ki so tvoji jeklenosti mislili seči do živega. Pa jeklenost morebiti ni bila časih pametna. Pa nič ne de, — lepo je, da se nisi upognil. Poznalo Te je od gorenje Savinjske doline, Tvoje prelepe domačije, doli do Ptujske pla- njave, doli do meje hrvaške ob Savi in v sredini Slovenskega, v Ljubljani, veliko ljudij, in vedeli smo, da si Svojo dolžnost kot učenec storil in da si znal jo kot mlad mož storiti. Da bi le dosti takih mož bilo, nemara bi se ljudje pri nas nanje navadili in na zadnje videli, da so taki ljudje v justici prav pripravni za avanzma. Naj jedenkrat pride do tega po vsej Avstriji! S tem pa nečem reči, pa je naš prijatelj zmiraj prav imel. Ne, hočem le povedati, da je Gross imel dosti v sebi, kar se reče — moževa čast, ki se je pa krivo kot napačni ponos jemala. Slovenska mladina, k takemu veščaku in značaju vodi GrosBova eneržija in pridnost. — „Wo man sich einmal hineingeBtellt im Leben, da muss man durch — und geht's durch Noth nnd Tod*; — bilo je njemu, mladeniču geslo, in dober veščak, vsestransko omikan, nosil je lahko glavo po konci, če je bil prepričan, da je prav ravnal. Iz napačnega ponosa tega ni storil; bil Bi je svest, da, kolikor se je tudi učil, vsega le vender ne. In kako bi on v najhujših časih, ako bi še kedaj na Slo vensko prišli, dvigal glavo po konci; bilo je to vse plod precejšnje Grossove omike. — »Hier stene ich, ich kano nicht anders." 8—c. tem grmu je zajec. Ljubimo svoje, spoštujmo tuie — a bodimo složni, da se ne bodo dajale štipendije za tuj jezik. — V Pulji je mornarica, a ta ai — nemška! Gospod Babuder naj bo zdaj prepričan o naših namerah. 3. rubriko v znesku 162.041 gold. sprejme potem večina po nasvetu financ, odbora. Ravno tako 4. rubriko: „zdravstveni troski" v znesku 4.700 gld. brez debate. (Dalja prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 4. maja. Regulacija valute, Vsled upliva ogerske vlade se je določila relacija naše sedanje denarne jednote, to je vrednost našega srebrnega goldinarja na 2 franka 10 centi-mov v zlatu. Ta relacija ni ugodna, zlasti za inozemske državne upnike ne, kajti po tej relaciji določila bi se vrednost dveh bodočih naših kron na 1 marko^70 pfenigov, dočim je bil sedanji goldinar naš vreden v zlatu 1 marko 75 pfenigov. Ta razloček 5 pfenigov je jako izdaten in nevaren, kajti ne samo, da bodo avstrijski upniki izgubili pri svojem denarji lepe svote, tudi na državni kredit utegne to uplivati neugodno, a sosebno tudi na denarne razmere vsakega posamnika. Prav to je uzrok, da so se začeli tej relaciji mnogi upirati in morda bodo kaj dosegli navzlic odporu kapitalističkih krogov. Delitev sodnih okrajev čeških. „Narodni Listy" poživljajo vse češke zaupne može v komisijah za delitev sodnih okrajev, naj se odpovedo članstvu, a „ Politik" javlja, da dr. Rieger ne bode ustregel prošnji predsednika višjega sodišča Praškega, da naj imenuje uamesto odstopivših zaupnih mož dr. Mattuša in Zatka dva druga zaupna moža. Vlada misli' sedaj pooblastiti predsednika višjemu sodišču, da on pokliče v komisijo kot zaupne može češke, kdor se mu v to primeren vidi. Kakor se kaže, se vladi zelo mudi ugoditi Nemcem glede delitve sodnih okrajev in sedaj misli dobiti ua ta način „češke zaupne može!" Ali bode s tem moči pomiriti razburjenost vsega naroda češkega, je pač malo verojetno. Šolski zakon tirolski. Od deželnega zbora tirolskega sklenjeni šolski zakon glede šolskega nadzorstva iu glede pravnih razmer učiteljstva je od cesarja potrjen. To je uzrok, da je bila tudi odlikovana cela vrsta državnih funk-cijonarjev in članov deželnega zbora tirolskega. Iz tega se da posneti, kako veliko važnost so pokla-dali na Dunaji na to, da se že končno reši dolgoletni boj za ljudsko šolo v zmislu, kateri se vsaj deloma strinja s tendencijo državnega zakona o ljudskih šolah. Razen tirolskega namestnika grofa Mer-weldta in dež. glavarja grofa Brandisa odlikovani so bili 9e dež. posl dr. Katbrein, dež. odbornik dr. Graf in dr. Wildauer, namestniški svetnik baron Reden in dei. šolski nadzornik Hausotter. Hrvatske razmere. Hrvatski sabor sklican je na dan 12. t. m. v svoje zadnje zasedanje, a čim bode to končano, začele se bodo takoj nove volitve, za katere se že sedaj vse stranke pripravljajo. Kakor se čuje bodo nove volitve dne 13., 14. in 15. junija. V ponedeljek interpeliral je (madjarski mestni odbornik Crnković žjpana dr. Amruša, je li on res podpira listič „Prijatelj Naroda" in ako je res, zakaj ne zabrani nelojalne pisave, naperjene samo proti vladi, ampak tudi proti osebi vladarjevi. Župan dr. Amruš je odklonil odgovoriti na to interpelacijo, a potem je Crnković izjavil, da bode v prihodnji seji stavil poseben predlog glede te reči. V nanje države. Italijanska zbornica. V dauašnji seji stopil je miniaterski predsednik marki Rudini pred narodno zbornico, da poroča ob izidu ministerske krize, katera se je — a le začasno — končala s tem, da so odstopili finančni minister Colom bo in pa driavna podtajnika Lucca in Salandra. Na to predložil je zakonski načrt o monopolu žvepleok, davku ded£činani in o davku na uradniške plače višjih kategorij ter zajedno prosil pritrdila, da sme o provincijalni upravi storiti kar treba, da Be zniža budget. Ob monopola z Žveplenkami upa vlada vsaj 2 milijona frankov, davek o dedščinah 5, davek na uradniške plače pa 4 milijone frankov, a ostalih za pokritje nedostatka potrebnih 25 milijonov misli prištediti pri provincijalni upravi. Občineke volitve na Francoskem. Te dni vršile so se v mnogih francoskih de-parteraentih občinske volitve. Ministerski predsednik Loubet poročal je o njih izidu v ministerskem svetu ter naglašal z zadoščenjem, da se republičanska zavednost vedno bolj razširja in utrja, kar se je pri teh volitvah zopet sijajno pokazalo. V 204 glavnih krajih so bile nove volitve in republičanska stranka dobila je v 191 veliko večino, v ostalih 13 pa je nasprotna, klerikalna in monarhiatična večina zelo neznatna. Ta izid volitev je toliko bolj pomenljiv, ker se je volitev vršila ravno o dneh anarhistiškega teroritma. Dopisi. Is Celovca 3. maja. [Izv. dop.] V včerajšnjem uvodnem članku .Celjski meseni urad in slovenščina" navajate proti koncu naslednje besede: „Da bi se tudi drugod vzdramili rojaki naši in se za svojo pravico tako odločno in energično potegnili, kakor Celjski Slovenci. V Mariboru na Ptuji, v Celo ve i, v Trstu, v Gorici in v mnogih drugih mestih*) smo prav zaradi tega tako na slabem, ker niti ne poskusimo priti s svojim domačim jezikom pred občinske urade ali pa mirujemo, če nam nasprotniki kratijo pravice našega jezika." — Temu nasproti imamo le toliko dostaviti, da se naše „slovensko katoliško-politično in gospodarsko društvo" že tretje leto pravda zaradi slovenskih ulog s Celovškim magistratom, proti kateremu je žo jedenkrat zmagalo, in se sedaj nahaja z novo pritožbo pri ministerstvu, v kateri se zahteva, naj se magistratu ukaže, da ima slovenske uloge ne le samo vsprejemati, marveč tudi slovenski reševati. — Z ugodno rešitvijo g. Lončarjeve pritožbe proti mestnemu magistratu Celjskemu zadostilo se je le zakonu, in mi mislimo, du bode to, kar se je potrebno spoznalo za Celje, obveljalo tudi za Celovec, ker tudi pri nas je treba v poštev jemati slovensko narodnost .katera reprezentuje jedno dobro tretjino v deželi, in ki sme tedaj zahtevati, da se ji priznajo zakonite pravice. Toliko v pojasnilo, da se ne bode mislilo, da res držimo mi tukaj v tako važnem vprašanji roke križem in se nič ne brigamo za pravice našega slovenskega jezika. Opomba uredništva: Naš poziv v uvodnem članku veljal je vsem slovenskim strankam sploh, katere imajo opraviti z našimi mestnimi, slovenščino izključujočimi uradi. Da je odbor sloven. kat.-polit, društva v Celovci energično stopil za aloveoščiuo proti mestnemu magistratu Celovškemu, to je v obče znano. A s tem slovenščina še ne pride v pravilno rabo, ako ne bodo tudi druge slovenske strunke oglašale se s slovenkim ježkom pri Celovškem magistratu in zahtevale od njega slovenskih rešil. Tako tudi pri občinskih uradih po drugih mestih in zato ne moremo nikdar dovolj opominjati naših rojakov, naj ne popuščajo zvrše-vati svojih jezikovnih pravic pri nobeni priliki. *) No izvzetnšt Ljubljane, kjer se po uradih 6s tudi so v slovenskih rokah, le se vaostrnnsko in preveč rado nemskutari. Opazka dopisnika. Domače stvari. — (Državnih železnic predsednik, dr. pl. Bilinski) bode dne 7. t. m. začel potovati, da si ogleda železnice. Potoval bode kakih 11 dni in Bpremljeval ga bode višji nadinspektor dr. Kniazo lučki. Mudila se bodeta tudi v Beljaku, P on tablu, Trbižu, Ljubljani, v Pulji, Herpeljah, v Trstu in Gradci. — (Domači umetniki.) Naš znani rojak operni pevec gosp. Josip T r t ti i k, ki je bil euga-žovan za opero v Bremeuu, podpisal je te dni jako laskavo pogodbo za dvorno gledališče nadvojvode badenskega vManheimu za dobo štirih let. Njegov podpornik grof Esterhazv plačal je potrebno vsoto, da je g. Trtuik mogel razveljaviti svoj Bremenski koutrakt in vsprejeti novo častno ponudbo. Čestitamo! — Operni pevec gosp. Fran Bučar, priljubljeni član našega slovenskega gledališča, engažoval se je za bodočo sezono kot lirični tenor na mestnem gledališči v Požunu. Za „Dramatično društvo" je odhod tega nadarjenega pevca čuten udarec. — (Umotvor.) V izložbi tukajšnje firme A. Druškovič, trgovine z železarno na Mestnem trgu, razstavljen je „genius", nagrobni spomenik, modili-zovan od g. Jos. Je roma, ki je obiskoval državno obrtno šolo v Gradci. Kip je dovršeno delo in se odlikuje po marsičem ; to je znamenje, da g. Jerom ni zaman obiskoval dotičnega zavoda in da se ska-zuje hvaležnega svojim dobrotnikom. — (Pri letošnjem novačenji v Ljubljanski okolici) bilo je potrjenih 348 uovincev izmej 1036, ki so se prijavili. Torej je bilo 33*59 •/# za vojaščino sposobnih. Z Viča bilo je potrjenih vseh 7 novincev, katere je poslala občina na novačenje. — (Obrtniki,) ki so meseca aprila nanovo pričeli v Ljubljani izvrševati obrt: Jera Turšič in Henrik Geltner, branjevstvo; Marija Kern in Jožefa Petrovčič, kramarstvo; Ignacij Mlakar, gostiničarski obrt; Janez Bacci, izdelovanje podob iz mavca; Marija Baltazar, žensko krojaštvo; Ana Sede j in Karol Milnv, prodaja piva v steklenicah; Viljem Treo, stavbi uski moster, in Ribani Faivre, trgovina z japaneškim, galanterijskim in chiuasrebrnim blagom. — (Tedenaki izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 24. do 30. aprila 1892. Novorojencev je bilo 10 (= 16 8 0 '„„), mrtvorojenca 2, umrlih 14 (= 23 7°/00), mej njimi za jetiko 3, za različnimi boleznimi 11. Mej umrlimi bilo je tujcev 4 (= 285 »/,), iz zavodov 5(=35"7%) Za infekcijozoimi boleznimi so oboleli 1 za otrečico, 1 za škarlatico. — (Požar.) Nocoj po noči, ob */« na 1. uro začela je goreti vulgo Špančeva hiša v Gorenji Šiški. Gasilno društvo iz Spodnje Šiške bilo je 10 minut potem na lici mesta in začela pod vodstvom svojega stotnika g. K bori a gasiti. Razen Špančeve hiše gorelo je še sedem drugih in le neumornemu prizadevanju gasilcev je zahvaliti, da se ni unela še villa finančnega prokuratorja g. dr. Račiča. Gasilci rešili so s pomočjo župana g. Adolfa Gal leta iz gorečega hleva dve kravi, iz neke druge hiše pa dekle, katero se je bilo že popolnoma onesvestilo. Sploh grč Šišenskim gasilcem vsa čaat in hvala za njih res požrtvovalno delovanje. Fogorelci so bili vsi zavarovani pri Graški vzajemni zavarovalnici. Škoda, katero je prouzročil požar, se ceni na 6000 gld. — (Razpisane službe.) Pri c. kr. okrajnem sodišči v Mariboru d. D. b. eventuelno pri kakem drugem sodišči razpisano je mesto sodnega pristava. Prošnje je poslati do 18. t. m. predsed-ništvu c. kr. okrožnega sodišča v Cel jI. — Na dvo-razredni ljudski šoli v Boštajnu izpraznjeno je mesto druzega učitelja z dohodki IV. plačilnega razreda. Prošnje do 1. junija pri c. kr. okrajnem šolskem svetu na Krškem. — Pri državnem stavbinskem uradu za Kranjsko razpisano je mesto Btavbinskega svetnika z dohodki VII. razreda. Eventuelno razpisano je tudi mesto nadinženirja s plačo VIII, mesto inženirja s plačo IX, mesto stavbin-skega pristava s plačo X, in mesto stavbinskega praktikanta z adjutom. Prošnje je izročiti potom predpostavljene oblasti do 23. maja opremljeue s potrebnimi spričevali sposobnosti in znanja obeh deželnih jezikov c. kr. deželnemu predsedništu v Ljubljani. — (Samomor.) Včeraj zjutral skočil je s Savskega mostu v Kranji tamošnji posestnik in voznik Tomaž Tone in je utonil. Bržkone se mu je zmešalo. — (Lokalna železnica iz Poličan v Konjice) bode še letos začela voziti. Koncesija za to železnico, katero je projektiral deželni odbor štajerski, podeli se v kratkem. — (Umrlo je v Celovci) po novem letu veliko ljudij za hripo, vsega skupaj v preteklih štirih mesecih 250 ljudij. To je za Celovec nenavadno veliko število. — (Učiteljsko društvo za Goriški okraj) bode zborovalo v Gorici dne 12. t. m. ob 9. uri na slovenskem oddelku kmetijske šole. Vspo-red : 1. O pravnih razmerah slovenskega učiteljstva. 2. O ženskih ročnih delih. 3. Poročilo odseka za opis kraja, oziroma volitev jednega člana v odsek. 4. Volitev odposlancev k 4. zborovanju „Učiteljske Zaveze". 5. Posamični predlogi in nasveti. — (Mej civilisti in finančnimi stražniki) nastal je v nedeljo ponoči v Tratu hud boj. Razprli so so bili zaradi tega, ker je jeden finančnih stražnikov pobral nekaj srebrnih novcev, katere je izgubil mehanik N. Finančni stražniki napadli so civiliste z golimi sabljami in je policijska straža imela posla, da jih je razorožilajin odvedla tri razgrajale« v zapor. • — (Veselica bralnega in pevskega društva na Opčini,) določena na dan 1. t. m., preiožila se je na nedeljo 8. t. m., ali, če bode ta dan slabo vreme, na 15. dan t. m. V isti dan napravi „Tržaški Sokol" svoj izlet na Opčine in bode telovsdil pri veselici. — (Ljubico umoril.) V ponedeljek zvečer našli so na cesti v Prosek mlado žensko Marijo St. mrtvo. Imela je vrat prerezan. Dognalo se je, da je zločinstvo storil nje ljubimec, katerega so tudi takoj zaprli. Pobrobnosti so še neznane. Jutri „Jour-fixe". 1! Telegrami „Slovenskomu Narodu': Dunaj 3. maja. Na merodajnem mestu hote še vedno, da se delegacije skličejo v meseci juniju. Dunaj 3. maja. Antisemiti imeli danes pogovor o valutnem vprašanji. Volil se je odbor, ki bode skrbel, da dohajajo iz vseh krajev Avstrije na parlament izjave proti u vedenji zlate valute. Prvi shod bode tu dne 19. t. m. Pozneje bodo shodi v Insbrucku, v Gradci in v Lincu. Profesor Gratl javil je, da bodo nižjeavstrijski klerikalci v tem vprašanji glasovali z antisemiti do skrajnih konsekvenc, ker niso zadovoljni s postopanjem Hohemvartovega kluba. V akcijski komite so bili voljeni posl. Schneider, S p inči 6, Lueger, Gessmanii in Schlesinger. Peterburg" 3. maja. Zdravje velicega kneza Jurija se je shujšalo tako, da ga bode posetil tudi car. Pariz 3. aprila. Včeraj bi imeli odpeljati Ravacholu v Montbrison, da ga sodijo zaradi umora. Policija je pa zvedelu, da anarhisti nameravajo napad in je stvar odgodila. Carigrad 3. maja. Obravnava proti dozdevnim morilcem Vulkoviča pričela se je včeraj. Zatoženci tajijo, da bi bili krivi. Lutticll 3. maja. Kot prouzročitelja zadnjih atentatov zaprli so nečega nemškega potovalnega agenta Petza. Po daljem zaslišanji so ga zopet izpustili. Razne vesti, * (Bodoči papež.) V Hunskih krogih pečajo se, kakor znano, mnogo z vprašanjem, kdo bode bodoči pap^ž. /,•' preteklo zimo pričakovalo se je spremembo na stolu sv. Petra, ker po neki stari pravi| ci morajo kmalu drug za drugim umreti črni papež (|ezuitski general), rudeči papež (generalni prefekt propagaude) in beli papež (pravi papež in naslednik sv. Petra.) Prva dva, pater Ander-ledi in kardinal Simeoui, umrla sta januvarja me-Beca. Dozdaj pa se belemu papežu še ue mudi, da bi tej pravljici pritrdil. To pa ljudem ne brani, da se pečajo z bodočim papežem. Kakor znano, ima vsak papež svoie geslo, ki so nastavljena v prerokovanjih irskega nadškofa Malahije iz 12. stoletja. V teh geslih nahajajo se podatki o življenji, o značaji in o osodi dotičnih papežev in iz teh skuša se sklepati ua osobe bodočih papežev. Za Pij a VI. bilo je odločeno geslo: Peregrinus apostolicus (apo-stel na potovanji) in res je ta papež mnogo moral potovati; Pij VII. imel je geslo: Aquila rapax (roparski orel) s katerim je bilo označeno njegovo jetništvo pod cesarjem Napoleonom; za Pij a IX. odločeno je geslo: Crux de eruce (križ od križa) ker je moral mnogo trpeli in bil nesrečen ; za sedanjega papeža Leva XIII. je geslo: Lumen in coelo (luč na nebu) ker una repato zvezdo v svojem grbu. Geslo za bodočega papeža je: Ignis ardens (Goreč ogenj). To geslo označuje lahko več kardinalov. Tako ima n. pr. kardinal Zigliara v svojem grbu psa, ki drži gorečo baklo v gobcu, kardinal Paracciani ima v grbu žareče solnce, ime kardinala liohenlohe (hohe Lohe) spominja že samo po sebi na ignis ardens in njegov rodbinski grb ima rek: Ex tiaramis onor (iz plamena se rodim.) Mej temi tremi si torej lehko izbirajo tolmači prorokovanja, če bode pa voljen kaki drugi se bode že tudi kaj našlo, da se hode geslo dalo opravičiti. * (Kdo kupuje madjarske knjige?) S pomočjo madjarske akademije izdal je bil neki Budimpeštanski knjigar zbrana dela slovečega ma-djarskega pesnika Janosa Aranvija in sicer v jednem zvezku po prav nizki ceni. Tekom jednega leta prodal je res deset, beri deset izvodov. Neki novinar hotel je na vsak način izvedeti, kakšni so tisti ljudje, ki so si onislili to knjigo, a navzlic vBemu naporu se mu to ni posrečilo. Končno pa, ko je že sam dvojil o uspehu svojega prizadevanja, zasledil je venderle jednega kupca. Neka magnatska obitelj povabila je noviuarja na večerjo in ta se je zmenil z neko igralko, da sta vkupno deiovala. Igralka, naprošena da kaj deklamuje, zahtevala je dela Araovijeva Zavladala je splošna molčečnost. Domačini gledali bo drug drugega. Stari gospod prinesel je svojo knjižico: Cherbuliez, Hector Ma-lot . . . Aranvija ni bilo. Kontesa razkazala je svojo knjižico: Feuillet, Ohnet, Uhland, Marlitt, Samo-rov, Osip Schubin, Heiue . . . tudi tu ni bilo dobiti Aranyiia. Sin je imel leno in precej bogato knjižnico : Boccaccio, Cassanova, Catulle Mendes, Armsnd SvIveBtre, Zola, Gyp — tudi tu m bilo Aranvija. Splošna zadrega. Kar se oglasi sivolasi komorni strežaj: Oronvi? Koj ga prinesem! In prinesel ga je in igralka je deklamovala ter žela obilo pohvale. Novinar vprašal je Btrežaja, ki ni znal skoro nič madjarščine, kje je dobil knjigo in ta je rekel: Moja hči bodi v dekliško šolo in ja* ji o praznikih ali za rojstni dan kupujem madjarske knjige, ker so po ceni. »Zdaj vem, kdo kupuje madjarske Vojige" . . končal je novinar svoje poročilo v „Pesti Hirlap". Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnemu „Molbovega Seidlitz-praska", ki je preskuSeno domače zdravilo in upliva na želodec krepilno ter pospeSilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. M OIX, c. in kr. dvomi zalagatelj, DUNAJ, Tuehlauben 1». V lekarnah na deželi zabtevati je izrecno MOIX-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. .Manj nego 2 Skstljici 83 ne razpošilja. 6 (42—6) MAG GI JEVA dobiva »e v steklonicab že od 4") kr. C* Ilolser-|u. zabela za juhe naprej pri Hnrolu (20—24) 5 *********** „LJUBLJANSKI IW itoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ■Hjjsjjsp Tujci: maja. Pri Mnllei: Winkler, Rada, Robitschek, Henedek, Beer, Scbick z Dunaja. — j'elsche ic Starega trga. — Leber iz Uorice. — d iio-iuhIoui. XDuL33iaJslca, borza dne 4. maja t. 1. včeraj — . . . gld. 95-40 — eld. Papirna renta .... Srebrna renta ..... , 10 i *2 n • 120 , 149 ■ m 241 Iščem neoženjenega notarskega uradnika kateri je nemfikega in slovenskega jezika v govoru fn pisavi vešč. Ustop 15. inu|* t. I. — Ponudbe naj ae pošiljajo do 15. maj h t. k. v Ptuj na Štajerskem. Fran Sitr-nIelUi (476—3) imenovan notar za Trži*. ♦♦»«♦♦»♦♦♦»•»♦♦♦»♦♦»♦♦♦»♦»♦♦»»»•»♦»♦ ♦# *, P. n. Častitemu občinstvu uljudno naznanjam, 1'' 0 ols bodeiu v četrtek, dne 5. t. m., odprl S ! gostilno „Mantua" j 1 na "Vrhniki. ! Priporočani se p. n. čast. občinstvu za mnogobrojni obisk, zatrjujoč, da bodem vedno skrbel za pristno vinu, dobro msreso pivo, kakor tudi za lsborno kuhinjo. Za mnogobrojni obisk se priporoča z vsem spoštovanjem Fra.33. Dolenc (496—1) gostilničar. ID Tre elograntnl mesečni sobi meblovani ali nemeblovani oddasta se na Starem trgu. Natančnejše poizvedbe vsprejema iz prijaznosti uprav-ništvo tega lista. (497—1) Jutri v četrtek dne 5. maja prijateljski shod gostilničarjev in kavarnarjev ob 3. uri popoludne (495) v Mate vzeto vi gostilnici pri gosp. Petru Kriš-u. Prikrojenje, prirezovanje i 11 šivanje ženske obleke „ se uči temeljito na Starem trgu štev. 30 v Plautz-BVi hiši, II. nadstropje, za, ziizfeo cerio. ■smf* Vnanje gospice Be vzamejo tudi v stanovanje in na hrano. t x X ♦♦♦♦ L naravnost s Frarcoskega pripeljan, najboljše stare vrste, v steklen i cab a 9 gld. in v malih steklenicah a 1 gld. 75 kr. Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju ▼ Ljubljani, Dunajska oesta. M'manjm nuvočila me nroti povzetju svote točno izvršujejo. (59—7) I I U Ju •A P. n. Usojani si naznaniti, tla sem po 19 letnem službovanji kot tehniški vonočnlh posod, mit tMninmkeK« In poreelnunkeicn nnaulsjM mu čsj, Inkov »niti kmiet, kwM«t um rokovlee, komet so robce, dekormeijaklh poholk v vseh vellkomtlli. ostortovonih dehoroeljsklh »enčll Itd., dekoroeljmklh krožnikov is motmumo, iuieriho, brono-vlne ln imoicnm. Bambusovo pohlmje i stoli, mise, drevoorjl, nosilke itd. Itd. Z sin to m ln srebrom prepletene stenske dekor ncl|e, B tinto in ln srebrom prepleteno okrlljn M peei. Pstovs perjn, lwmpl|oul itd. (491 — 1) I O M N *+> O •d i Stalne cone! *Mj Izdajatelj In odgovorni urednik: Jusi p No 11 i. Lastnina in tisa .Narodne Tiskarne'. 81 37