Poštnimi plačana v gotovini. 18. februarja 1939 St. 8 Leto III. GLASILO NARODNEG A DELAVSTVA KI VIV OPCK S® O1 J ■ B ve ja Vlada dr. Dragiše Cvetkoviča je bila v naši javnosti sprejeta /. velikim zadoščenjem. Sicer je nova vlada še vedno sestavljena le iz članov JRZ, vendar ni nepremostljivih težkoč za različne politične možnosti. Pravilno je «Jutro poudarilo v svojem uvodniku, da se je pričel odvijati klopčič... Prvo preizkušnjo je prestala nova vlada v verifikacijskem odboru, kjer jo dobila pri volitvah predsednika večino. Dva člana opozicije sta namreč glasovala za vladinega kandidata. Rezultat volitev je bil 11:9. Poročila iz Beograda so soglasna, da ima tudi v narodni skupščini vlada veliko večino za seboj. Zato ne bo v zadregi za glasove pri vo-litvi predsednika narodne skupščine, kakor tudi ne pri glasovanju za državni proračun. Prva naloga sedanje vlade je, da v pravem času spravi državni proračun pod streho, potem pridejo šele druge, a zato kar najbolj važne stvari na vrsto. Nova vlada ima večino v parlamentu. Najprej bo rešen državni proračun Ministri, ki so izzvali ostavko dr. Stojadinovičevega kabineta, so v svojem za javnost namenjenem sporočilu izjavili, da je bila prejšnja vlada ovira za rešitev hrvatskega vprašanja. Zato je potrebna nova vlada in seveda tudi nove metode vladanja. Problem nove ureditve države je s tem službeno postavljen na dnevni red. Upamo, da tudi v prihodnjosti nikdar z dnevnega reda ne bo odstranjen. Tega si tudi nihče želeti ne more, ker je od zadovoljive ureditve države odvisno mirno sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev in od tega zopet srečna J ugoslavija. Nova vlada si je nadela tudi nalogo, da čhnprej uzakoni nov volilni red, zakon o zborovanjih in tiskovni zakon. Želimo, da bi ti novi zakoni prinesli čim več svobode, da stvarni diskusiji o .državnih problemih ne bodo postavljene nobene ovire in da bo tudi pri volitvah po novem volilnem zakonu vsak državljan lahko prosto izrekel svojo volj o. S porazum i ena in mir Živimo v čudno napetih, nervoznih časih, ko zaman gledamo pred sebe, kakšne usodne dogodke nam bosta prinesla jutrišnji in pojutris-nji dan. Možje, ki odločajo v svetu in življenju, brusijo meče in vlivajo granate, mi jim pa vneto pomagamo pri tem. Žene so v tem pogledu povsem drugačne in so nam podobne le še po terni, da so ustvarjene po isti božji podobi. O zavzemanju žene za svetovni milje napisala nedavno neka srbska javna delavka naslednje: «Žena se je vedno zavzemala za mir med narodi in Za to, da bi med človeškimi skupinami zavladal čut solidarnosti, pravičnosti in enakosti. Žena se je vedno borila za boljše odnošaje v človeški družbi, za razširjenje in uveljavljenje državljanskih in političnih svoboščin, za visoke človečanske ideale. Duševna harmonija, po kateri hrepenimo vsi, bo nastala šele tedaj, ko se bo človeška družba docela prerodila, ko ne bo več ustvarjala med narodi in družabnimi sloji nobenih razlik, ko bo svet blagohotno gledal na raz- V bivši vojni so bile žene, ki so obrisale največ srag krvavega trplenja I i ko v mišljenju in političnem pojmovanj u in ko bo med ljudmi nastalo prijateljsko tekmovanje le v skupni borbi za splošni napredek in procvit. Kadarkoli v preteklosti so se med narodi razvnemale borbene in razdiralne strasti, ko sO' bili ljudje izpostavljeni trpljenju in nesrečam, se je vedno pojavljala žena kot angel varuh, ki je lajšal bolečine, ki je zakrival ostrino nezadovoljstva in sovraštva in ki je povsod blagoslavljal z vejico miru in upanja. Žena je bila vedno ključ za reševanje vseh sporov. V bivši svetovni vojni so bile žene tiste, ki § so obrisale največ srag krvavega trpljenja in ni utihnila njihova odločna zahteva po miru vse dotlej, dokler niso onemeli topovi med vojskujočimi se narodi...» Ves svet pričakuje tudi danes z zaupanjem, da bodo žene vseh narodov sledile svetlim vzgledom svojih predhodnic in. obvarovale s svojo mirovno besedo in vročo željo svet pred novo pretečo nevarnostjo in neogibno propastjo. Posebno delavci imamo interes, da se hrvatsko vprašanje takoj reši Na dnevni red našega jugoslovanskega političnega življenja je zopet enkrat s krepkejšim poudarkom postavljeno vprašanje sporazuma s Hrvati. Kdo je na končni pomiritvi našega političnega življenja bolj interesiran kot naš delavec in nameščenec, ki posledice zastoja v gospodarskem razmahu najbolj čuti na svoji koži? Mi smo politike radi politike do grla siti, to neplodno politiko pa je rodilo nerešeno hrvatsko vprašanje. V čem je spor? Kaj je treba rešiti? Kaj je hrvatsko vprašanje? Na ta vprašanja odgovarjamo že dvajset let, ob vsaki priliki z drugimi besedami, tudi zdravil, ki naj to dolgotrajno bolezen ozdravijo, je na ponudo brez števila. Ta dejstva dokazujejo, da bolezen ni enostavna, da prav zn prav prava bolezen še ugotovljena ni in da je zato tudi zdravilna sredstva težko izbrati in določiti. Ali pa je bolezen zelo enostavna in tudi zdravilne metode zelo preproste in so samo politiki in tisti, ki od nemira v državi žive, bolezen zamotali, zmešali pojme in zbegali javnost? Navadno mislimo, da je potreben samo sporazum s Hrvati, ne tudi s Slovenci, kar bi značilo, da je spor samo s Hrvati ali da Slovenci hočemo nekaj drugega oziroma, da smo zadovoljni z danim stanjem. Živimo v prepričanju, da je drug čini-telj. ki naj se sporazumeva ali ki naj sporazum podpiše, brat Srb. Ta zavest praktično pomeni, da bratje Srbi imajo nekaj, kar bi lahko odstopili, da bi bili tudi drugi zadovoljni. Če jedru spora od blizu v obraz pogledamo, bomo spoznali to-lc: Bratje Srbi so prinesli v novo Jugoslavijo svojo lastno državo, ki je imela stoletno veliko in bogato tradicijo in poleg vsega še s slavo ovenčano vojsko. Mi, Slovenci in Hrvatje smo pa prišli v Jugoslavijo kot narod, ki se je komaj povzpel do širših razgledov v pojmovanju državne samostojnosti in se komaj otresel suženjske miselnosti. Bratje Srbi so spričo tega položaja morali postati v novi državi vodilni faktor in je kar samo po sebi prišlo do tega, da so z vedno večjo intenzivnostjo pritegovali k sebi vedno večji del oblasti v državi. Na ta način je imel srbski del države razne prednosti, katerili ostale pokrajine niso imele. Če tudi se o teh prednostih veliko, veliko pretirava, le ne moremo spraviti s sveta dejstva, da so Hrvati psihološko čimdalje bolj prepričani, da od sedanje ureditve države trpe veliko krivico. Čeprav «slovensko vprašanje« in sporazum s Slovenci ni nikdar na dnevnem redu, moramo pa vendar povedati, da je tudi tak sporazum aktualen, odnosno da s sedanjo ureditvijo države tudi Slovenci ne moremo biti zadovoljni. Tudi mi hočemo več pravic, odnosno več samostojnosti. Ves spor ni samo gospodarskega in političnega značaja, mnogo je vmes samo psihološkili momentov, mnogo je samo občutkov. Govore o federaciji, kar bi pomenilo preureditev enotne jugoslovanske države v tri države z večjo ali manjšo suverenostjo. Pasivna Slovenija bi težko nosila bremena samostojne federativne državice, morda bi bilo zadoščeno samo strastem po vladanju in oblasti. Govorimo o avtonomijah. Ureditev na tej osnovi je zdrava in izvedljiva. Seveda smo nasprotniki take avtonomije, ki bi bila vladana po avtoritarnih in totalitarnih načelih, ki bi zatirala politične svobode in ubijala zavest enotne državne skupnosti in uničila suverenost enotne in močne države. Avtonomija ne sme pomeniti okrnitve vsedržavnega gospodarskega življenja, ne sme omejevati svobode gibanja in zatirati ono vsedržavno zakonodajo, ki bi imela splošno korist kot so n. pr. socialni politični zakoni. Iz Beograda moramo v posamezne pokrajine prenesti cel kup upravnih poslov, mnogo zakonodajne pristojnosti in tudi več. — denarja. Slovenci moramo sorazmerno bili udeleženi na vsedržavnih ustanovah in podjetjih. Ustava naj nam zajamči osnovne človeške politične in demokratične pravice svobodnih jugoslovanskih državljanov, vse drugo bomo uredili v avtonomnem izživljanju, v zdravi medsebojni konkurenci v zavesti, da enotnost državne celine ni ogrožena. -ec. Zaupniki zborujejo Plenum obratnih zaupnikov razpravlja o polo-žaju delavstva pri Kranjski Industrijski družbi V četrtek 9. t. m. se je vršila plenarna seja obratnih delavskih zaupnikov pri KID. Zaupniki so se udeležili seje polnoštevilno. Starešina zaupnikov je ob otvoritvi naglasil, da je povabil zastopnike podjetja, »(Tovarniškega vestnika« in dopisnike delavstvu naklonjenih časopisov. Nato je podal starešina in ostali obratni zaupniki poročilo o svojih intervencijah, ki so se vršile od zadnjega plenuma. Iz nerazumljivega vzroka podjetje ne upošteva intervencij zaupnikov o željah delavstva glede delovnega časa v žični valjarni. Tamkajšnji delavci delajo v zadnjem času le na dve izmeni in z ražnimi praznovanji med tednom. Delovni čas na dve izmeni izvršuje le popoldanska in nočna izmena, tako da je delavec vsak drugi teden zaposlen ponoči, popoldanski šiht pa tudi do 22. ure zvečer itd. Menjavanje delovnega časa na neobičajne ure prizadene delavce, ki stanujejo posebno izven teritorija Jesenic, ki so prisiljeni uporabljati vlakovne zveze, ali prevoze z delavskimi avtobusi. S tem podjetje ne pridržuje delaven samo 8 ur, temveč zn delo 8 ur po 14 in tudi več ur, za katere je delavec pridržan, da so mu odvzete prevozne zveze. Dopoldanska iznjena se v obratu sploh ne upošteva, kakor sc tudi ne upošteva nobena izvršena intervencija. Soglasno mnenje plenuma je bilo, da se v tem smislu podvzamejo koraki na merodajnih mestih, tako da se upoštevajo delavske težnje. V nasprotnem primeru naj napravijo ener-gičnejše korake strokovne organizacije same. Poročila so podali tudi ostali zaupniki, ki so prav neugodna za delavstvo, posebno z ozirom na praznovanja ob delavnikih in posebnem sistemu, ki se je pričel izvajati pri KID, kakor okrnjevanje akordov itd. Posebno poročilo je podal starešina še o odložitvi volitev obratnih zaupnikov, katere so bile razpisane za 18. t. nit in so z odločbo ministra socialne politike preložene na mesec maj. Sklenjeno je bilo, da se pošlje na kr. bansko upravo predlog za podaljšanje mandata delavskih zaupnikov, ki so bili izvoljeni v letu 1938., še za nadaljnje leto 1939. Enako obvestilo se odpošlje tudi podjetju, ki naj še do končne rešitve upošteva izvoljene zaupnike, ker bi v nasprotnem primeru nastalo neko neznosno razmerje s tem, da ne bi bile upoštevane intervencije zaupnikov. Posebna debata se je vršalu o otvoritvi tovarniške «Kašte». Podjetje je pred časom razglasilo po obrutih, da ponovno otvarja leta 1930 ukinjeno «Kašto». Namen ustanove je nuditi vsem uslužbencem KID in njihovim svojcem življenjske potrebščine po čim nižjih cenah. KID nima pri tem namena okrnjevati ali ovirati privatne podjetnike, želi in hoče pa očuvati svoje uslužbence pred prekomernimi valovanjem tržnih cen. Izrecno pa poudarjajo, da ne silijo nikogar k nakupovanju svojih potrebščin v njihovi «Kašti», temveč je vsakomur dano na prosto voljo, kje in kako nabavlja svoje potrebščine. Nekateri zaupniki so se zglasili pri vodstvu te «Kašte» in prosili, naj jim izroči cenik, po katerem bo oddajala žviljenjske potrebščine. Ugotovilo se je, da se je do sedaj vsakemu zaupniku to odklonilo, pri tem pa dognalo, da so predstavniki konzumnih zadrug take cenike dobili. K temu vprašanju se je razvila vsestranska debata, iz katere je bilo videti, da so prav gotovo ogroženi tukaj privatni trgovci in vemo, da bodo ti nanje brezobzirno pritiskali. Posebno važno pa je vprašanje delavcev, ki so zadolženi pri privatnih trgovcih. V razglasu podjetje ne omenja, kje bo delavec dobil v primeru večjega praznovanja ali obolelosti kredit za nabavo življenjskih potrebščin. Sklep zaupnikov je bil, da se ponovno pozove podjetje, da prepusti vršitev kontrole nad «Kašto» tudi zaupnikom. Zaupniški zbor je ugotovil, da je precejšnje število delavcev desintere-sirano na delovanju zaupnikov, kakor tudi o delovanju strokovnih delavskih organizacij. Ugotovilo se je, da je v nekaterih obratih prav malo število delavcev, ki so organizirani in da je le nekaj obratov, kjer je nad 80 organiziranega delavstva. Plenum obratnih zaupnikov zato poziva vse delavstvo, da stopi v delavske organizacije in da se zaupniki zavedajo, da imajo svoje temelje le v zavednem organiziranem delavstvu. Delo, ne govoren je Dejanski položaj čevljarskih pomočnikov v Žireh lz članka v »»Slovenskenu delavcu*, ki je pisan pod naslovom «ZZD more delavstvu pomagati«, se točno vitli, da pisec nuna pojma o strokovnem delovanju in še od daleč ne pozna položaja čevljarskih pomočnikov v Žireh, sicer bi ne mogel napisati tako nespametnih vrstic. Prvič bi moral vedeti, o čemur bi se tudi lahko prepričal, da je večina delavstva organizirana v NSZ, kar lahko dokažemo, in da do sedaj ni odstopil iz vrst NSZ v Žireh niti en član, ki bi prestopil v ZZD. Vedeti pa bi moral, da tudi nekateri delavci JSZ, ki so prestopili v ZZD, so to storili predvsem zaradi trenutnega položaja, ne pa zaradi slabe zaščite organizacije. Kar se tiče zaslepljenosti, bo to bolj držalo za sedaj, kakor za kdaj prej. Delavstva pa nikoli nihče ni silil v stavko in je vse to grdo natolcevanje. Prav v teh vrsticah se vidi, da član-kar sploh ne pozna razmer in da je baš delavstvo, ki je v službi pri gosp. Gantarju, ki je res bilo po večini organizirano v JSZ, vedno samo tarnalo in se pritoževalo. To delavstvo je s stavko dobilo pet odstotkov poviška, ki bi ga brez stavke nikakor’ ne doseglo. Torej ni bila to stavka le iz solidarnosti. Delavstvo, ki je organizirano v NSZ, dobro ve, «kdo je rešitev« in dobro ve, če se ne bodo močno oprijeli svoje organizacije zato, da jim bo slaba predla,. Sicer je pa g. Lužar, ki je prišel z namišljeno učenostjo reševat čevljarsko vprašanje v Žiri, že slišal mnenje naših tovarišev. Mi mu bomo pa po zaključenih pogajanjih še svoje povedali. Nov osnutek koilektivne pogodbe je izdelala tudi naša centrala in se bomo za novo kolektivno pogodbo pogajali tudi mi in bomo pri teh pogajanjih imeli celo glavno besedo, da zaščitimo večino čevljarskega delavstva, ki je organizirano v NSZ; vsakdo pa, ki želi sodelovati in ki bo res kaj pomagal pri stvari, je seveda dobrodošel. \MacL miAom. in. vo-jno. Pri Chamberlainu sc je zglasila de-pu tacija organizacije angleških rudarjev in ga prosila, naj nadaljuje sooje prizideoanje za ohranitev miru na s vehi. Chamberlain je v svojem odgovoru izrazil upanje, da so glavne nevarnosti za svetovni mir odstranjene, da bo pa še veliko dela in dobre volje potrebno, da bodo izglajeni osi grozeči spori. Navzlic pomirljivim izjavam angleškega ministrskega predsednika, še vedno ni Evrope prevzel duh miru in spravljivosti. V ospredju oseh nerešenih vprašanj stojita še vedno Italija in Francija. Italijansko časopisje z nezmanjšano ostrino napada Francijo in ponavlja zahteve po Tuniziji, Džibu-tiju in Suezu. Francosko javno mnenje zavrača s prav tako srditostjo italijanske zahteve. Francoski zunanji minister Bonnet je o senatu z odobravanjem ose Francije izjavil: Francija spoštuje suverenost ostalih držav ter tudi zaradi tega ne bo dovolila, da bi se zmanjšala francoska suverenost in da bi kdorkoli ogrožal le ped francoske zemlje. Anglija je slej ko prej pripravljena podpirati Francijo, ker se zaveda, da bi bila oslabitev Francije tudi njen poraz. Tudi Amerika stopa iz rezerve in kaže odločno voljo podpreti Francijo in Anglijo. Ameriški zunanji minister Cordel Hull je v nekem svojem govoru rekel: Nujno je potrebno, da ne bo noben narod ne izzvan ne napaden. Gotovo pa je, da na izzivanja svobodni narodi ne morejo drugače odgovoriti, kakor z odločnim uporom in oboroženo silo. Da je pri tem ameriški minister mislil na Italijo in Nemčijo,, ni težko uganiti. Napeta zunanjepolitična situacija se pa ne razpleta samo z besednim bojem. Besedam se daje tudi poudarek z vojaškimi ukrepi. Po časopisnih vesteh je Italija mobilizirala tri letnike rezervistov, ki so bili odposlani o Libijo in 'Tripolitanijo. Okrog Gibraltarja bodo manevri vsega angleškega sredozemskega in domovinskega brodooja. Francozi z veliko naglico utrjujejo Tunis in koncentrirajo svoje brodooje v Sredozemskem morju. Še celo Egipt gradi z angleškimi strokovnjaki Maginotovo črto o zapadni puščavi. Torej vojnih priprav dovolj, da se ne bi moglo smatrati diplomatskih besedi le kot mimogrede izrečenih. — Katalonija je zdaj popolnoma v rokah generala Franca. Republikanske čete so se umaknile na francosko ozemlje, kjer se nahaja tudi civilnih beguncev na stotisoče. Večina beguncev se bo vrnila zopet v Španijo. Prav tako se je velik del republikanske vojske odločil priznati generala Franca in se vrniti v Španijo. Republikanska vlada je pred Francom zbežala v Francijo. Vrnila se pa bo v še neza-vzeti Madrid, ki naj bi bil sedaj uradni sedež republikanske vlade. Predsednik republike Negrin je izjavil, da Pisec vrstic pa naj tudi izve, če ni mogel tega izvedeti od svojih članov ali od referenta Delavske zbornice, odnosno iz poročila in seznama, ki ga je izdala. Delavska zbornica, da je žirovsko delavstvo prav po zaslugi obeh strokovnih organizacij, t. j. NSZ in JSZ, dobilo s posebno pismeno pogodbo urejeno službeno razmerje, ki se je baš lani septembra, izpopolnilo. I orej je to v pravem smislu besede kolektivna pogodba, ki nosi naslov «sporazum», s katerim so urejene delovne razmere za ves kolektiv, torej za vse delavce čevljarske stroke v Žireh. Toliko v pojasnilo, da bo g. strokovni tajnik vsaj deloma spoznal faktični položaj v Žireh. so republikanci odločeni, še nadalje sc boriti za Španijo. Orožja ne bodo položili prostovoljno. Vodstvo republikanskih čet v Madridu je v rokah generala Miaju. Odpor republikancev pa nima izgleda na uspeh. Meščanska vojna je v Španiji prav za prav že končana. Zmagal je Franco s pomočjo Italije in Nemčije. Francoska je že odločena priznati Francovo vlado. Rrav tako Anglija. — Italijanske čete se ne umaknejo iz Španije, dokler se italijanskim zahteva m v Sredozemlju ne bo ugodilo tako, kakor zahteva fašistična vlada. Za vsako ceno mora dobiti Italija v svojo last Džibuti. Take zahteve postavlja ugledna italijanska revija «Re-lazioni Internazionali*. Do sedaj je Italija še vedno izjavljala, da se bo takoj s svojimi prostovoljci umaknila iz Španije, kakor hitro zmaga nacionalistični režim. — Težki nemški pogoji. Po angleških vesteh je Nemčija zahtevala za priznanje novih češkoslovaških meja: Češkoslovaška mora izstopiti takoj iz Zveze društva narodov, mora zmanjšati svoj armado, mora prilagoditi svojo zunanjo politiko nemški, mora češkoslovaški denar v sudetskih pokrajinah zamenjati s surovinami, mora proglasiti take protijndovske zakone, kukršni veljajo v Nemčiji in mora odpustiti vse češkoslovaške uradnike, ki nastopajo proti Nemčiji. Če hoče ostati češkoslovaška država še samostojna, potem nemških pogojev ne more sprejeti. IVAN KRAVOS MARIBOR priporoča: kovček e, ročne torbi, ce, aktovke, denarnice, nahrbtnike, gamaše itd. — Indijski kongres je sklenil, da Indija izstopi iz Zveze narodov. — Papež Pij XI. je 9. februarja umrl. Za njegovega naslednika se imenuje milanski kardinal Schuster. — Vse kutoliške mladinske organizacije so v Nemčiji razpuščene. — Na romunskih petrolejskih poljih je zopet izbruhnil ogronren požar in je v nekaj dneh zgorelo sto tisoč ton petroleja. — Železna garda v Romuniji se še iii umirila. Odkrite so bile priprave za atentat na namestnika ministrskega predsednika Calinescu. Aretiranih je bilo 25 članov zarote. — Japonsku je zasedla južnokitajski otok Hajnan, ker je sumila, da se z otoka tihotapi orožje na Kitajsko. Proti zasedbi otoka sta protestirali Francija in Anglija. —- V Podkarpatski Rusiji so se vršile volitve, pri katerih je za vladno listo' glasovalo 93 % vseli, ki so volili. Povprečna volilna udelež.ba je bila 92.5%. — Manevri ameriške mornarice. Na Tihem oceanu se vrše veliki manevri ameriške mornarice. Manevrov se udeležuje 150 vojnih ladij. — Stalni svet balkanske zveze bo 20. t. m. zboroval v Sinaji. Zu Jugoslavijo sc udeleži posvetu zunanji minister dr. Cincar-Murkovič. — Nemško univerzo v Pragi morajo na pritisk Nemčije Čehi vzdrževati. Univerza ima 3400 slušateljev, od teh je pa smo 720 slušateljev iz Češke, vsi ostali so iz Nemčije, oziroma iz Sudetov. — Večje število nemških časnikarjev so zaprli v Parizu. Dolže jih špijo-naže. — 6000 Židov je bilo izgnanih iz Bolgarije, in to v roku štirinajstih dni. — Italijanski zunanji minister Ciuno obišče Varšavo 25. t. m., Berlin pa 28. t. m. Sušmarstvo Delavstvo in pobijanje šušmarstva v stavbni stroki Delavske strokovne organizacije in Delavska zbornica so imele tekom zadnjih let pri vseh pogajanjih v obrtnih strokah priliko ugotoviti, da obstoja tudi med velikim delom obrtnikov pripravljenost za ureditev delovnega razmerja s kolektivnimi pogodbami. Kljub tej pripravljenosti pa je bilo sklenjeno le malo pogodb, ker so obrtniki vezali svoj podpis na predhodno izvedbo r n d i k a I n i h ukr e-pov za pobijanje šušmarstva, češ, da pomeni podpis in izvajanje pogodbe brez. predhodnih zadostnih ukrepov za pobijanje šušmarstva za obrtnike neizogibno propadanje. Pri takem stanju smo posvetili vprašanju šušmarstva našo pažnjo, da ugotovimo, odkod izvira sušmarstvo, kakšne posledice ima šušinar-stvo in kaj bi se moralo ukreniti, da se začne Sušmarstvo omejevati in da se polagoma odpravi. Od kod izvira sušmarstvo? TEKOM TEDNA Sramota V zadnjih dveh desetletjih, odkar živimo v svobodni Jugoslaviji, je bilo v naši javnosti sproženih že nešteto načrtov za prepotrebna javna dela, ki naj bi služila napredku naroda in ki bi morala biti do da nes že davno ustvarjena. Videli pa smo, da manjkajo pri pristojnih či-niteljih prava podjetnost, potrebni pogum in največkrat tudi osnovna dobra volja, brez katerih na uresničenje vseh življenjsko važnih in j neogibnih načrtov niti misliti ne smerna Kako majhni smo v pogledu l>odjetnosti pri nas, naj nam služi za vzgled na primer samo ljubljanska bolnišnica s svojo strašno in grozepolno pomanjkljivostjo in revščino. Po trije bolniki na eni postelji, vse križem po tleh, med in pod posteljami, po cele tedne na navadnih nosilnicah itd. Sramota brez primere za ves slovenski narod . -. Dve leti pa stoji ob kirurškem oddelku v surovem stanju dograjen stranski trakt, za čigar dogotovitev in opremo ni mogoče nikjer najti sorazmerno malenkostne vsote. Res smo majhni in sodobnega naprednega življenja nezmožni Slovenci... Sicer pa smo po stari navadi storili že dovolj, če smo svoj čas ustanovili za povečanje in moderniziranje nemogoče ljubljanske osrednje slovenske bolnišnice posebno društvo, ki je že kmalu po rojstvu menda zaspalo sen smrti, ker ni o njem ničesar več slišati, če že ni prišlo na svet mrtvorojeno. Zato je že zadnji čas, da pri nas prenehamo z večnim oklevanjem in mencanjem vsaj pri onih neutrpno potrebnih javnih delih, brez katerih je vsa naša narodna skupnost obsojena na hiranje in usodno nazadovanje in katerih zavlačevanje meče na naše ime v vsem svetu mogočne curke neodpustljive in neizbrisne kulturne sramote. = Jugoras in ZZD. «Slovenski delavec« razlaga svojim bralcem, da se je fuzijoniral z Jugorasoin zato, ker je z« nacionalni, prbtimarksistični in ekskluzivni pokret. Jugoras je za delavce bivše ZZD tudi zato tako prikladen, ker se je izrekel za korporacijski državni sistem in ker bo prevzel v državi vse socialne ustanove. Po «Slovenskem delavcu^ so pristuši ZZD mišljenja, da je fuzija /. Jugo-lasoin neodložljiva, ker »razvoj dogodkov raje pospešuje, kakor izključuje prisilno poenotenje vseh delavskih gibanj*. Krščanski socialci okrog Jugoslovanske strokovne zveze odločno odklanjajo miselnost ZZD in uporno trdijo, da stavijo okrog «Sloven-skega delavca »na slabe karte*. = Socialno zavarovanje kmečkega ljudstva zahteva Zveza absolventov kmetijskih šol v svoji resoluciji, v katervii i)ravi, da bi bilo najprej izvesti bolniško zavarovanje, ki bi pa nudilo samo brezplačno zdravniško pomoč, zdravila in bolnico. = Za cestna dela bi po mnenju strokovnjakov potrebovali v Sloveniji vsaj 700 milijonov dinarjev. Potem bi šele imeli ceste, ki bi ustrezale potrebam tujskega prometa. = Tobaka in tobačnih izdelkov se je prodalo lani v Ljubljani za 55 milijonov dinarjev. = Padec rojstev na deželi. Leta 1921. je bila rodnost v podeželskih krajih on’ leta 1937. je pa ta rodnost že padla na 221/B0/„()- Padec rojstev v podeželskih krajih ni nič manjši, kakor v mestih. Najbolj padajo rojstva v okrajih Laško, Litija, Logatec, ljubljanska okolica, Maribor desni breg, Celje okolica, Gornji grad, Črnomelj in Radovljica, torej v isti meri industrijski in čisto kmečki kraji. — Po volitvah so začeli v Sarajevu odpuščati uradništvo, ki je glasovalo za dr. Mačka. Odpuščenih je bilo sto uradnikov. Novi predsednik vlade je odredil, da se odpuščeno uradništvo zopet sprejme nazaj v državno službo. — Novo carinarnico zgrade na Rakeku. Gradbena dela so že oddana. — Načrt novega zakona o sodnikih je izgotovljen in bo predložen narodni skupščini. = Delavska pekarna v Mariboru je ponovno na dražbi. Pekarna je ocenjena na osemsto tisoč dinarjev. Najmanjši ponudek je 419 tisoč dinarjev. = V borskem rudniku so izkopali januarja 45 tisoč ton bakra. = SUZOR je sklenil, da se nameščencem delavskega zavarovanja, ki so bili izvoljeni za poslance, dovoli dopust za toliko časa, dokler bodo poslanci. Dobivali pa bodo gospodje poslanci plačo v višini, kolikor bi imeli za svoja službena leta pokojnine. — Družba za silose ima v načrtu, da bo poleg silosov, kjer bo shranjeno žito, zgradila tudi velika skladišča za sadje, med drugimi mesti tudi v Ljubljani in Mariboru. = Cesta Ljubljana—Sušak je že dolgo časa na programu, a je mulo izgledov, da bo v doglednem času izgrajena. Prvotno je znašal za cesto proračun 150 milijonov )rlinarjev., V zadnjih letih se je pa gradbeni mate- ŽE 20 LET niso bile cene mamifaktur-nega blaga tako nizke kakor sedaj v oddelku ostankov veletrgovine AntonJJacun v Mariboru, Gosposka ul. 8 rijal tako podražil, da ocenjujejo strokovnjaki stroške za gradnjo ceste na 250 milijonov dinarjev. = Ciril-Metodova družba pripravlja romanje na Oplenac na binkoštno nedeljo. Stroški za III. razred znašajo za osebo 200 din. = Pri Zvezi nabavljalnih zadrug državnih nameščencev je včlanjenih 152 nabavljalnih, 167 kreditnih, 16 stanovanjskih in 10 produktivnih zadrug. = Pri KID na Jesenicah ni prostih mest. Na naslov ravnateljstva in na posamezne funkcionarje prihajajo zopet številne prošnje za zaposlitev pri našem podjetju. Zaradi tega smo primorani sporočiti vsem javno, da je vsako vlaganje prošenj za zaposlitev brezpomembno, dokler se razmere zaposlenosti v tovarni ne spremenijo na boljše. Za tako spremembo pa ni iz-gleda za daljšo dobo. Naše podjetje je bilo primorano tekom zadnjih 8 mesecev reducirati nad 500 delavcev. Na sprejem čaka tudi 67 vojaških povratnikov. Zato opozarajmo vse, da naj opustijo vsako ustmeno ali pismeno posredovanje za službe, ker so vse take prošnje pri opisanih prilikah resnično brez vsakega haska in jih ne bomo upoštevali. — KID. = Ubil je v Somborju vajenec Malija Beša svojega mojstra in njegovo ženo, ko se jo ponoči splazil v sobo, kjer sta spala. Vajenec je policiji izjavil, da je storil zločin zato, ker mu je mojstrova žena vzela kriminalne romane, katere je bral. — Trgovinske pogodbe z Rusijo sta podpisali Italija in Poljska. = V slovenskih hranilnicah so v decembru narasle hranilne vloge za 18 milijonov dinarjev. Od septembra do decembra so narasle hranilne vloge za Pred vojno in takoj po vojni šušmarstva v današnjem pomenu besede nismo poznali, saj je ne samo kvalificiran, marveč tudi nekvalificiran delavec lahko dobil zaposlitev doma, ali pa je šel po s vel u. Po vojni so pri nas novo nastajajoče industrije in dela na odpra- vi posledic vojne dolgo časa lahko zaposlili vedno večji priliv delovnih moči iz podeželja in tako nadoknadili izpadek, ki je nastal zaradi ukinitve izseljevanja. Napredek tehnike, vedno večje davčne in trošarinske obremenitve, Valutne spremembe, nezadostni krediti za javna dela, velik uvoiz izdelanih industrijskih artiklov iz inozemstva, — vse to je imelo za posledico, da je nastal zastoj pri Zaposlovanju novih delovnih množic. Nesporno je, da je sušmarstvo začelo zavzemati največji razmah v času gospodarske krize, ko je izgubilo svoj zaslužek v tovarni od-riosno pri konees i on i ra nem, obrtniku‘nešteto kvalificiranih obrtniških pomočnikov, ki so se znašli na cesti brez vsakega izgloda na skorajšnjo zaposlitev v svoji široki v sv oj st v u delojemalca. Tudi državna gospodarska podjetja — v prvi vrsti železnica — so v tem času popolnoma ustavila sprejemanje novih moči v službo. Celo javna dela so se omejila in zaradi tega je rastel kader nezaposlenih. Brezposelno zavarovanje je pri nas šele v prvih povojih in tedaj naj vej 6-tedenska skromna podpora je bila kmalu izčrpana — brezposelni mizar, zidar, tesar itd. je ostal z družino na cesti prepuščen podipori od strani občine. Z izjemo mestnih občin imamo v vseh osta-lili občinah tako skromne kredite za socialno skrbstvo, da ne omogočajo niti redne preskrbe stalnih občinskih revežev, tako da za brezposelne ni bilo nikakih sredstev na razpolago. Skrb za obstoj družine je gnala brezposelnega profesionista, da je iskal zaposlitev na svojo roko po I 54 milijonov dinarjev in je stanje hranilnih vlog zopet isto, kakor pred češko krizo. = Italijanščina se prihodnje šolsko leto zopet uvede kot prost predmet na naših srednjih šolah. = Poštna hranilnica izkazuje za preteklo leto 62.2 milijona dinarjev dobička. V Beogradu je zgradila Poštna hranilnica palačo za 70 milijonov dinarjev. — Nezaposlenih delavcev so ugotovili v Varaždinu 1120. Vsega delavstva je v varaždinskih tovarnah zaposlenega 4 In obrnjena k Jožetu je rekla; ogladila: «Fant, veš... ne smeva se vdati, ne suneva obupavati. Samo tega ne. To bi bilo huje kakor glad in trpljenje.* «'Da, da», je pokimal v odgovor. Zdelo se mu je, da ima stisnjen goltanec, sedaj pa mu je odleglo in je zajel sapo: «Da, da Magdalena.» Magdalena je imela zopet v rokah fotografijo staršev, dve glavi starih ljudi, naslonjeni druga k drugi. Dejala je: ' ' ' V ■Ni vedel kaj bi imel. Znal si je predstaviti edino to, kako bo jutri in čez teden dni, naprej pa ni vedel nič, kakor bi hodil po ozkem drevoredu, ki se konča s skalno steno. Kam potem? «Ne smeva obupavata», je ponovila Magdalena odganjajoč od sebe zle in sovražne, nesrečne misli. Zgrabil jo je in objel okoli vratu. Zaprla je oči in željno pila z njegovih ustnic. Poljubljala sta se strastnio in dollgio, hrepeneče, čuteč, kako v žigočih dotikih izginja čas in vse, kar se je zgrnilo nanju, umazanost današnjega dne in negotovost jutrišnjega. Stari Ditrich je bil v poslednjih d'neh proti Magdaleni nenavadno vljuden. Kakor bi sočustvoval z njeno usodo, kakor bi ga bolelo, ker se je zgodi! kradež ravno pri njih, v njegovi hiši. Razsajal je, ko je slišal, da so izropali kovčeg, in potem, kakor bi odrezal, je bil galanten samo z Magdaleno. Marsikatero dopoldlne, ko sta ostala z Magdaleno sama v koči, je prišel v izbico, stal tam brez besed in se samo nasmihal. (Dnlje prih.) TRGOVINA KURIVA Mirko Leban, Maribor KOPALIŠKA UL. 8 Zaloga d rvov r s t n e g a premoga PEČOVNIK in TRBOVLJE, suha bukova drva in kolobarji CENE ZNIŽANE »• F OBNOVA" . N O V A K dobavlja kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, lino le/, preproge, zavese, odeje, železno pohištvo, otroške vozičke naj c e ne j e Maribor, Jurčičeva 6 Najcenejše in najboljše usnje in podplate dobiš v usnjarni VIKTOR KOSI MARIBOR, Kralja Petra trg 1 „GRIČ ‘ pod Urbanom Rošpoh. Izletniška gostilna, prenočišča, auto cesta. Prvovrstna vina in kuhinja. Telefon: 28-07 RAMGARNE, LODNE, kakor vso ostalo manufakturo, kupiš najcenejše pri tvrdki KARL JANČIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 11 TELEFON 27-33 Velika izbira moških klobukov PRI NAKUPU VSAKOVRSTNEGA BLAGA SE PRIPOROČA NOVO OTVORJENA MANUFAKTURNA TRGOVINA JOŽE ROŽAJ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 16 Izhaja vsako soboto. — Naročnina: mesečno Din 4-—, četrtletno Din 10—, polletno Din 20'—, celoletno Din 40— Posamezna številka Din 1«—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. t?.l??. Poštni predal štev. 74. Za konzorcij «Nove Pravde« izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Ivan Tavčar. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani France Pinlar. Vsi v Ljubljani.