KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 8ti'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. —- Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
78.
kos.
V LJUBLJANI, dne 26. septembra 1936.
Letnik
VIL
VSEBINA:
613. Odločba kraljevskih namestnikov o izločitvi krajev Dragoši in Griblje iz občine Adlešiči in priključitvi k občini Gradac.
614. Odločba kraljevskih namestnikov o ustanovitvi nove občine Sv. Benedikt v Slov. goricah.
615. Pravilnik o upravljanju in nadziranju izločenih državnih lovišč.
616. Telefonski promet: nove takse v prometu z Italijo; — nova telefonska zveza z Avstrijo.
617. Ratifikacija uredb, priloženih mednarodni konvenciji o telekomunikacijah, po Veliki Britaniji.
618. Ratifikacija mednarodne konvencije o telekomunikacijah po vladi Južnoafriške unije v i nertu družbe Overseas Communications of South Africa Capetown.
619. Ratifikacija mednarodne konvencije o telekomunikacijah po republiki Haiti.
620. Pristop Južne Rodezije k mednarodni konvenciji o telekomunikacijah.
621. Ratifikacija medn. konvencije o telekomunikacijah po SSSR.
622. Naredba bana Dravske banovine proti zlorabi vojaškega državnega orožja in streliva.
623. Objava o pobiranju občinskih davščin v občini Kozje.
624. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju Dravske banovine.
Zakoni in kraljevske uredbe«
613.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki
po predlogu ministra za notranje posle in na podstavi § 6. zakona o občinah
odločajo,*
da se kraja Dragoši in Griblje izločita iz občine Adlešiči v srezu črnomeljskem v Dravski banovini in priključita k občini Gradac v istem srezu in banovini.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 6. septembra 1936.
Pavle s. r.
K. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
Minister za notranje posle Dr. Korošec s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. septembra 1936, št. 218/LII/549,
614.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki
po predlogu ministra za notranje posle in na podstavi § 6. zakona o občinah
' odločajo,*
1. da se	iz občine Senarska izločijo	Ijivše	občine
Sv.	Benedikt,	Sv. Trije kralji in Trotkova;
2. da se	iz občine Ščavnica izločita	bivši	občini
Drvanja in Ihova in
3. da se iz izločenega ozemlja ustanovi nova občina Sv. Benedikt v Slov. goricah s sedežem pri $Vv Benediktu v Slov. goricah.
Minister za notranje posle naij izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 6. septembra 1936.	j!	t
Minister za notranje posle Dr. Korošec s. r.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z due 21. septembra 1936, št. 218/LII/548.
Uredbe osrednje vlade.
615.
Na podstavi § 15. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931 predpisujem nastopni
. pravilnik o upravljanju in nadziranju izločenih državnih lovišč.*
Clen i.
V izločenih državnih loviščih se mora tako gospodariti, da se stanje divjačine izboljša in doseže po površini zemljišča in možnosti prehrane dovoljeni maksimum, nato pa strogo po načelu trajnega gospodarjenja. Nadalje se mora vzdrževati pravilno razmerje po 6polu in razmerje mod posameznimi vrstami zaščitene divjačine. V ta namen se mora vršiti odstrel po odobrenih preliminarjih.
Člen 2.
Ministrstvo za gozdove in rudnike izvršuje vrhovno upravo in vrhovni nadzor nad lovskim gospodarstvom v izločenih državnih loviščih in v ta namen zlasti:
1. daje podrejenim gozdnim ravnateljstvom (direkcijam šum) smernice za gospodarjenje in izvrševanje lova;
2. sestavlja proračunski predlog razhodkov in dohod-kov lovskega gospodarstva;
8. odobruje podrejenim gozdnim ravnateljstvom kredite;
4. odobruje odstrelne preliminarje za veliko divjačino v vseh loviščih, izvzemši lovišča, dana v zakup;
5. odobruje višino nagrade za odstrel in pokončava-nje nezaščitene divjačine in zverjadi;
6. izdaja dovolitve za odstrel jelenov;
7. odobruje lovske cenovnike in višino odstrelnih taks in pristojbin;
8. odreja način ukoriščanja lovišč;
, 9. odobruje oziroma izvaja odobrilni postopek glede lovozakupnih pogodb;
10.	odloča končno o lovskih sporih, nastalih pri podrejenih ustanovah.
Člen 3.
Gozdna ravnateljstva upravljajo vsa izločena državna lovišča v svojem območju po gospodarskih smernicah, ki jih določi ministrstvo za gozdove in rudnike, in pod vrhovnim nadzorom ministrstva za gozdove in rudnike.
Glede lovne policije, nadzora in zaščite lova po zakonu o lovu je podrejeno gozdno ravnateljstvo nadzoru občnih upravnih oblastev.
Gozdno ravnateljstvo izvršuje upravo lova po svojem lovskem referentu in po podrejenih gozdnih upravah.
Gozdno ravnateljstvo predlaga ministrstvu za gozdove in rudnike smernice za gospodarjenje in izvrševanje lova; sestavlja in podaja proračunske predloge za vse vrste dohodko\ in razhodkov lovskega gospodarstva; predlaga odstrelni preliminar za veliko divjačino in višino nagrad za pokončavanje nezaščitene divjačine in zverjadi; cenovnike za vnovčevanje divjačine, višino odstrelnih taks in pristojbin; način ukoriščanja lovišč;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. septembra 1936, štev. 207/XLVIII/524. — Zakon o lovu gl. »Službeni list< št. 84/7 in (popravki) št. 202/16 in št. 145/19 iz 1. 1932,
opravlja licitacije o zakupu lovišč in jih predlaga ministrstvu za gozdove in rudnike v odobritev.
Gozdno ravnateljstvo razporeja in dovoljuje odstrel velike divjačine, razen jelenov, v mejah odobrenega pre-liminarja; za izdajanje dovolitev za odstrel divjih petelinov in ruševcev pa sme pooblastiti šefe gozdnih uprav.
Gozdno ravnateljstvo odobruje odstrelni preliminar za malo divjačino.
Gozdno ravnateljstvo določi razpored skupnih lovov na malo divjačino v loviščih pod 4. in 7.* »pravilnika«.
Gozdno ravnateljstvo vodi »matično knjigo« vseh lovišč in razvidnico o ubiti zaščiteni in nezaščiteni divjačini in zverjadi po obrazcu A**, in sicer za vsako lovišče posebej; zbira in sestavlja za bansko upravo in ministrstvo za gozdove in rudnike podatke za lovno statistiko glede vseh lovišč, razen tistih, ki so oddana v zakup; vrši razpored odobrenih proračunskih kreditov vseh vrst; nadzira pravilno uporabo otvorjenih kreditov in pravilno vplačevanje vseh dohodkov od lova; izdaja potrebne odredbe in navodila gozdnim upravam po krajevnih razmerah in krajevnih običajih, a po priznanih načelih pravičnega lova.
Gozdnemu ravnateljstvu pristoji strokovni nadzor nad lovišči, ki so dana v zakup, in ji je dolžnost paziti, da se ravna zakupnik strogo po zakonu o lovu, po zakupni pogodbi in v tej izraženem osnovnem načelu o gojitvi divjačine in povzdigi lovišča. Odobruje odstrelni preliminar za veliko divjačino v loviščih, danih v zakup, na predlog lovskega zakupnika.
Gozdno ravnateljstvo podaja v interesu gojitve divjačine in povzdige lovišč predloge s proračunom stroškov za večje naprave, potrebne za ureditev lovišč, kakor: izgraditev zavetišč, prenočišč za lovce (lovske koče, kolibe in pota), v okviru proračuna razhodkov.
Spisek dohodkov in razhodkov lovišč za minulo leto po obrazcu B se mora predložiti ministrstvu za gozdove in rudnike s posebnim poročilom in obrazložitvijo porabljenih kreditov do konca meseca marca po proračunskem letu.
Clen 4.
Gozdne uprove vodijo lovsko gospodarstvo po odobrenih preliminarjih in dobljenih smernicah in odredbah v loviščih svojega okoliša; nadzirajo izvrševanje lova v zakupljenih in ostalih loviščih svojega okoliša. Vsako leto morajo podati pristojnemu gozdnemu ravnateljstvu lovsko-upravne in gospodarske predloge, zbirati podatke za proračunske preliminarje razhodkov in dohodkov vseh vrst za svoja lovišča, predlagati odstrelni preliminar za veliko divjačino, a posebej za malo divjačino; zbirati podatke za lovske cenovnike za vnovčevanje divjačine in podatke za višino lovskih odstrelnih taks in pristojbin; podatke za višino nagrad za pokončavanje nezaščitene divjačine in zverjadi. Podajajo predlog o ukoriščanju lovišč glede na krajevne razmere in okolnosti. Predlagajo podatke za lovski kataster, zbirajo podatke za lovno statistiko in podatke o ubiti zaščiteni in nezaščiteni divjačini in zverjadi. Pazijo na gospodarno uporabljanje otvorjenih kreditov, zbirajo dohodke od lova. Vršijo nadzor nad vsemi podrejenimi organi, katerim so poverjeni gojitev, čuvanje in varstvo divjačine; skrbijo za njih lovsko izobrazbo, poznavanje predpisov zakona o lovu in izvrševanje lova; nadzirajo in skrbe za ugodno stanje divjačine.
* V izvirniku je člen izpuščen; vsekakor »čl. 7.«.
** Obrazci v »Službenih novinalK doslej niso bili objavljeni. —• Opombi ur.
Namen dobrega gospodarjenja z lovišči mora biti gojenje in negovanje zaščitene divjačine, njeno dovoljeno razmnoževanje glede na površino gozdnega in kmetijskega zemljišča in možnost prehrane; skrb za zdravstveno stanje divjačine; pravilno razmerje po spolu in razmerje med posameznimi vrstami divjačine ter varstva zaščitene divjačine zoper nepravične lovce in divje lovce.
Gozdne uprave smejo razporejati in odobriti odstrel divjih petelinov in ruševcev v mejah odobrenega preli-minarja, kolikor so za to po pristojnem gozdnem ravnateljstvu pooblaščene.
Gozdne uprave dajejo dovolitev za odstrel male divjačine po odobrenem preliminarju.
Gozdno ravnateljstvo in gozdne uprave smejo odpravljati (po pošti ali po železnici) razpoložljivo ubito divjačino tistim gozdarskim uradnikom, ki plačajo ceno po cenovniku, prevoznino in stroške zaobale.
Trofeje poginule divjačine in odpadlo rogovje so lastnina države in se hranijo kot inventarske stvari ali pa vnovčijo v prid države kot dohodek od lova.
Člen 5.
Če se ne postavijo za izločena državna lovišča posebni lovski čuvaji, so nadlogarji, logarji in čuvaji državnih gozdov obenem tudi lovski čuvaji in se morajo povsem ravnati po predpisih pravilnika št. 22.222 z dne 15. oktobra 1935 o uporabi III. poglavja in § 95. zakona o lovu.
Gozdarsko, čuvajsko in lovsko osebje, ki hotoma spregleda ali zataji kršitev zakona o lovu in pravilnika o uporabi III. poglavja in § 95. zakona o lovu, se smatra za sokrivca tega dejanja in je poleg odgovornosti po zakonu o lovu odgovorno tudi disciplinsko, eventualno tudi kazensko.
Člen 6.
V državnih loviščih je dovoljeno loviti s psi braki Po predpisih zakona o lovu, če ni v teh loviščih jelenov, divjih koz ali srn. Izjemoma sme dovoliti gozdno ravnateljstvo lov s kratkonožnimi braki v loviščih, kjer so samo srne.
Divje svinje je dovoljeno loviti s psi, ki so posebej Mučeni, da gonijo samo to divjačino, ne pa tudi druge divjačine.
Člen 7.
Izločena državna lovišča se delijo na:
1. lovišča, ki so na razpolago upravi dvora Nj. V. kralja;
2. lovišča za državno reprezentacijo;
3. lovišča, ki se oddajajo v zakup;
4. lovišča za lov na lovne nakaznice;
5. lovišča za državno gozdarsko osebje;
6. lovišča za naučne namene (šole, fakultete in lovske raziskave);
7. lovišča, ki se ne dajejo v zakup, ker se goji in razmnožuje divjačina.
Člen 8.
Ravnateljstva državnih gozdov morajo predložiti v sestih mesecih, ko zadobi ta pravilnik moč, ministrstvu
gozdove in rudnike obrazložen predlog osnove o delitvi svojega območja na lovišča po razdelitvi iz prednjega člena. Pri tem morajo paziti na pridobljene pralce drugih oseb, t. j. na lovišča, ki so dana v zakup, in na koristi umnega lova svojega območja.
Po odobritvi tega predloga osnuje ravnateljstvo za vsako gozdno upravo »matično knjigo« po obrazcu A z
načrtom lovišč, ki jo vodijo tudi gozdne uprave, vsaka, za svoj okoliš.
Člen 9.
Gozdno ravnateljstvo predlaga za svoja lovišča letni odstrelni preliminar za veliko divjačino glede vsakega lovišča posebej, in sicer:
1. za jelene in košute po obrazcu C;
2. za divje koze po obrazcu Č;
3. za srnjake in srne po obrazcu D;
4. za divje peteline in ruševce po obrazcu E;
5. za medvede pa obrazcu F, če je njihov odstrel dovoljen.
Vsi ti preliminarji se predlagajo ministrstvu za gozdove in rudnike s posebnim obrazloženim strokovnim poročilom ob navedbi uspevka odstrela v minulem letu.
Rok za predložitev vseh odstrelnih preliminarjev znaša 40 (štirideset) dni pred začetkom nasledn ega lova na dotično vrsto divjačine.
Člen 10.
Za upravo, gospodarjenje in izvrševanje lova v loviščih, ki so na razpolago upravi dvora Nj. V. kralja, veljajo »pravila« Kab. št. 2646 z dne 26. oktobra 1930.
Clen 11.
Lov se sme izvrševati v državnih izločenih loviščih samo po določbah zakona o lovu in predpisih tega pra-, vilnika, pa po priznanih načelih pravičnega lova.
Z lovišči za državno reprezentacijo razpolaga minister za gozdove in rudnike. Stroški za ureditev, vzdrževanje in izvrševanje ldva v teh loviščih obremenjajo proračun razhodkov ministrstva za gozdove in rudnike za lovsko gospodarstvo. Z odstreljeno divjačino razpolaga minister za gozdove in rudnike.
Clen 12.
V državnih loviščih, ki so oddana v zakup, se izvršuje lov po predpisih zakona o lovu in zakupne pogodbe in po predpisih tega pravilnika. Lovski zakupnik mora predložiti odstrelni preliminar za veliko divjačino gozdnemu ravnateljstvu v odobritev in se mora sprejeti ta obveznost med dražbene pogoje in v zakupno pogodbo.
Izločena državna lovišča se oddajajo v zakup praviloma z dražbo po veljavnih zakonskih predpisih. Izjemoma sme dovoliti ministrstvo za gozdove in rudnike v posebej opravičenih primerih zakup lovišča tudi brez dražbe.
Clen 13.
V loviščih, v katerih se lovi na nakaznice, vrše lov osebe, katerim se izda z nakaznico dovolitev za lov po predpisih tega pravilnika. Istotako sme dovoliti pristojno gozdno ravnateljstvo lov na nakaznico tudi v loviščih, ki se dajajo v zakup, pa ob dražbi niso bila oddana v zakup.
Ce se ne javi v teh loviščih zadostno število lovcev na nakaznico, a je po vzrejnih razmerah divjačine potrebno, da se izvrši odobreni odstrel, se dovoljuje državnemu gozdarskemu osebju, da opravi ta odstrel velike divjačine brez plačila takse.
Ubita divjačina se mora vnovčiti za ceno po veljavnem cenovniku v prid državne blagajne kot dohodek od lova. Trofeje pripadejo lovcu. Odstrel male divjačine se mora izvršiti s skupnim lovom. Ubito divjačino je vnovčiti za cene po veljavnem cenovniku. Od iztržka se poravnajo stroški za gonjače, ostanek pa se postavi med prejemke v korist državne blagajne kot dohodek od lova.
V vseh loviščih, izvzeniši lovišča pod 1. člena 7., mora podrejeno osebje po odobritvi gozdnega ravnateljstva odstreliti bolno divjačino tudi tedaj, če se pojavi bolezen potem, ko se je izvršil odstrel po preliminarju.
Clen 14.
Kdor želi loviti v državnih loviščih na nakaznico, mora podali pravočasno predpisno kolkovano prošnjo:
a) ministrstvu za gozdove in rudnike, če želi loviti jelene;
b) gozdnemu ravnateljstvu, če želi loviti ostalo veliko divjačino;
c) gozdni upravi, če želi loviti malo divjačino in divje peteline ter ruševce, če je gozdno ravnateljstvo pooblastilo gozdno upravo, izdajati dovolitve za odstrel teh petelinov.
Podane prošnje je treba takoj rešiti in obvestiti o tem lovca in pristojno gozdno upravo, ki da lovcu in lovskemu čuvaju natančna navodila o kraju, času in načinu izvršitve lova.
Loviti se sme samo v spremstvu državnega organa.
Vsak lovec se mora izkazati z orožnim listom, lovsko karto in vplačano lovno izkaznico lovskemu čuvaju, ki se mora o tem pred začetkom lova preveriti in prevzeti nakaznico za lov.
Clen 15.
Oblika in besedilo lovnih nakaznic sta po obrazcu G.
Lovna nakaznica je strogo zaračunljdva tiskoyina.
Vsaka lovna nakaznica sestoji iz položnice, nakaznice in izkaznice.
Položnica ostane kot unikat pri gozdni upravi, nakaznica in izkaznica pa se izročita lovcu.
Lovna nakaznica se izda posebej za vsako lovišče.
Ena oseba sme dobiti samo eno nakaznico za isto vrsto velike divjačine; na eni nakaznici pa se sme izdati dovolitev za odstrel največ dveh živali iste vrste velike divjačine.
' Na nakaznici mora biti natančno označeno, kakšno divjačino sme lovec odstreliti; pri jelenih pa se mora izrečno označiti, kakšen komad ima lovec pravico odstreliti (dvanajsteraka itd.).
Lovna nakaznica ni prenosna na drugo osebo.
Clen 16.
Za lovno nakaznico se plačata vnaprej po cenovniku:
a) osnovna taksa in
b) taksa za odstrel, in sicer za veliko divjačino od živali, za malo divjačino pa od dnevov lovljenja, pri čemer je šteti začeti dan za cel dan.
Inozemski lovci plačujejo taksi pod a) in b) dvojno.
Ko obvesti gozdna uprava lovca-prosilca o odobritvi odstrela po podani prošnji, ga pozove, naj ji pošlje v 14 dneh znesek osnovne takse in takse za odstrel kakor tudi poštno znamko za priporočeno pismo, s katerim mu dopošlje izpolnjeno nakaznico.
Ce lovec tega v odrejenem roku 14 dni ne stori, se smatra, da je odstopil od zahteve, da se mu dovoli odstrel, in se mu v tej sezoni dovolitev ne izda več.
Osnovna taksa se vknjiži takoj kot državni dohodek od lova; takso za odstrel pa je hraniti do dokončanja lova.
Lov se mora izvršiti v času, ki ga določi gozdna uprava v lovni nakaznici.
Ce lovec iz katerega koli razloga ne pride na lov ali če pride na lov, toda ne ukoristi dovolitve za lov velike
divjačine popolnoma ali le deloma, se mu vrne vplačana taksa za odstrel, kolikor dovolitve ni ukoristil. Taksa za odstrel male divjačine se lovcu ne vrne, najsi je lov bil brez uspeha.
Lovec mora dvigniti pri gozdni upravi takso za odstrel, ki se mu mora vrniti v 15 dneh po izteku časa, v katerem je moral izvršiti lov. Po tem roku mora plačati hranilnino po tar. post. 170. taksne tarife. Če pa takse ne dvigne v treh mesecih po izteku časa, v katerem je moral izvršiti lov, mu zapade v prid državne blagajne kot izreden dohodek od lova.
Zastreljena divjačina velja za odstreljeno, če se najde na sledu kri.
Na nakaznico odstreljena velika dlakasta divjačina se vnovči kot lastnina države v prid državne blagajne. Trofeje take divjačine, na zahtevo pa tudi koža (kožuh) kakor tudi posamezne živali velike pernate divjačine pripadejo (kot trofeje) lovcu v last. Meso velike dlakaste divjačine se sme prepustiti lovcu samo, če plača ceno po cenovniku.
Lovci z vplačano lovno nakaznico smejo po možnosti uporabljati za prenočišče in zavetišče državne gozdarske in lovske zgradbe in kolibe po predpisih o uporabi tujskih sob.
Clen 17.
Po opravljenem lovu vpiše lovski čuvaj lovcu na zadnji strani izkaznice uspeh lova in mu služi ta kot legitimacija o izvoru velike pernate divjačine ali kože in rogovja velike dlakaste divjačine.
Prav tako vpiše lovski čuvaj uspeh lova tudi na zadnji strani nakaznice in odpošlje tč takoj gozdni upravi, da po tem dokončno obračuna vplačano takso za odstrel.
Tako izpolnjeno nakaznico sme izročiti lovski čuvaj proti podpisu v svoji službeni knjigi tudi lovcu, da jo sam odnese ali pošlje gozdni upravi.
Clen 18.
V loviščih za državno gozdarsko osebje smejo loviti po odobrenih preliminarjih gozdarski uradniki gozdnih uprav, gozdnega ravnateljstva in ministrstva za gozdove in rudnike.
Za ta lovišča predloži gozdno ravnateljstvo ministrstvu za gozdove in rudnike »lovni red« v odobritev.
Državni gozdarski uradniki enega gozdnega ravnateljstva smejo loviti po predpisih tega pravilnika tudi v loviščih za državno gozdarsko osebje drugega gozdnega ravnateljstva tisto vrsto divjačine, ki je ni v loviščih v območju njihovega gozdnega ravnateljstva.
Vsi stroški zaradi ureditve in vzdrževanja teh lovišč obremenjajo kredit v proračunu razhodkov ministrstva za gozdove in rudnike za lovsko gospodarstvo.
Gozdarski uradniki smejo obdržati odstreljeno divjačino za svojo domačo porabo, če plačajo režijsko ceno po veljavnem cenovniku.
Sicer se vnovči ubita divjačina v prid državne blagajne kot dohodek od lova.
Gozdarski uradniki smejo pripeljati v ta lovišča tudi goste, če stanje divjačine to dopušča; toda gostje morajo plačati lovno nakaznico.
Ce gozdno ravnateljstvo opazi, da ne vršijo gozdarski uradniki lova po priznanih načelih pravičnega lova, da se ne ravnajo po določbah tega pravilnika ali da je stanje divjačine šibko, sme prepovedati vsak lov in obvesti o tem ministrstvo za gozdove in rudnike s predlogom, kaj naj bi se ukrenilo glede teh lovišč. Prepoved
o izvrševanju lova ostane v veljavi do odločitve ministrstva za gozdove in rudnike.
Državnim gozdnim in lovskim čuvajem je strogo prepovedano izvrševati lov na zaščiteno divjačino, razen kadar so na lovu s svojim predstojnikom, in če se jim to izrečno dovoli po predpisih §§ 28. in 45. zakona o lovu.
Gozdarskim uradnikom je najstrože prepovedano naročati državnemu čuvajskemu ali lovskemu osebju, naj lovi za svoje predstojnike ali vrši lov, kadar spremlja lovca.
Kršitev se smatra za hud disciplinski prestopek, kolikor ni kazniva tudi po zakonu o lovu.
Člen 19.
Lovišča, izločena v naučne namene, upravljata gozdarski fakulteti v Beogradu in Zagrebu samostojno v
breme svojega proračuna.
V teh loviščih se smejo predvsem teoretično, po možnosti pa tudi praktično izobraževati študentje gozdarstva. Lov se vrši na veliko divjačino po preliminarju, sestavljenem in predloženem od fakultete po pristojnem gozdnem ravnateljstvu, po odobritvi ministrstva za gozdove in rudnike. Fakulteti ne plačata državi nikake zakupnine niti odstrelne takse; trofeje ali posamezne živali ubite divjačine, kožuhi in kože pa pripadejo fakulteti, kolikor so potrebni za naučne namene.
Ostalo se vnovči v prid državne blagajne in morata izročiti fakulteti dobljeni denar pristojni gozdni upravi.
Člen 20.
V loviščih, ki so izločena radi gojenja in razmnoževanja zaščitene divjačine, ni dovoljeno izvrševati lov na zaščiteno divjačino, dokler se ne spravijo ta lovišča na ugodno stanje in se divjačina ne razmnoži. Ko se divjačina toliko razmnoži, da se pokaže potreba zmanjšati število neke divjačine, ali če je nastalo nesorazmerje po spolu ali če se pokaže potreba odstrela radi odbirne vzreje neke vrste divjačine, se mora izvršiti odstrel take divjačine po odobrenem odstrelnem preliminarju v smislu določb tega pravilnika predvsem na nakaznice.
Člen 21.
V državnih loviščih je dovoljeno ujeti zaščiteno divjačino živo samo radi razploditve in za razpošiljanje, in to samo po poprejšnji dovolitvi ministra za gozdove in rudnike skladno s predpisi § 19. zakona o lovu.
Člen 22.
Nezaščiteno dlakasto divjačino in zverjad, navedeno v § 2. zakona o lovu, za katero ni odrejena prepoved lova (§ 18. zakona o lovu), kakor tudi nezaščiteno pernato divjačino in ptice, če niso zaščitene z uredbo banovinskega (banskega) sveta, ter pohajaške pse in mačke je dolžno čuvajsko osebje v državnih loviščih pokončavati (loviti, ubijati, zastrupljevati ali žive ujeti) po predpisih zakona o lovu vse leto, mladiče in jajca navedene nezaščitene pernate divjačine pa pobirati iz gnezd.
Vse kože (kožuhi) uničene dlakaste divjačine in zverjadi pripadejo državi in jih mora izročiti čuvajsko osebje posušene svojim pristojnim gozdnim upravam, ki jih vnovčijo v prid državne blagajne kot dohodek od lova.
Nagrade (talje) pripadajo lovskim čuvajem vse leto po odobrenem cenovniku za vsak komad pokončane div-
jačine, in sicer za divje mačke, lisice, jazbece, dihurje, podlasice, jastrebe, kragulje, lunje, sove, skobce, vrane, srake, šoje, pohajaške pse in mačke in za mladiče in jajca navedene pernate divjačine. Za pokončavanje volkov gredo lovskim čuvajem kakor tudi drugim zakonitim lovcem nagrade po predpisih uredbe banovinskega (banskega) sveta.
V dokaz izroče lovski čuvaji svojim pristojnim gozdnim upravam od pohajaških psov in mačk smrček, od pernate divjačine in njih mladičev zgornji kljun in obe nogi ter pobrana jajca.
Izročene gobce (smrčke), kljune, noge in jajca morajo gozdne uprave vsak mesec sežgati in napraviti o tem uradni zapisnik brez takse. Posebne primerke nog in jajc smejo uporabiti za zbirke.
Nagrade za vso nezaščiteno divjačino in zverjad se izplačujejo po gozdni upravi mesečno.
Gozdna uprava mora voditi izkaz o pokončani nezaščiteni divjačini in zverjadi in o izplačanih nagradah.
Vse zlorabe, storjene kakor koli, z dokazi in v postopku ob pokončavanju nezaščitene divjačine se kaznujejo najstrože disciplinsko in kazensko.
Clen 28.
K veliki divjačini se prištevajo od dlakaste divjačine: jeleni, damjeki, kozorogi, divje ovce (mufloni), divje koze, srne, divje svinje, medvedi in risi, od pernate divjačine pa: divji petelini in ruševci, velike droplje, žerjavi, labodi in orli.
Vsa ostala divjačina se prišteva k mali divjačini.
Člen 24.
Ta pravilnik dobi obvezno moč v območju zakupnega lovnega sistema z dnem razglasitve v »Službenih Dovi-nah«, v območju regalnega lovnega sistema pa, kadar se izločijo državna lovišča po § 97. zakona o lovu.
V Beogradu, dne 24. julija 1936; št. 20.077/36.
Minister za gozdove in rudnike D. Jankovič s. r.
S tem pravilnikom se je izrekla soglasno glavna kontrola v občni seji z dne 11. avgusta 1936, št. 94.255/36.
ii. i m	»i
616.
Telefonski promet.*
1.	Nove takse v telefonskem prometu med Jugoslavijo in Italijo.
Minister za pošto, telegraf in telefon je odredil z odlokom št. 68.424 z dne 29. avgusta 1936, da se nadomesti v telefonski službi med Jugoslavijo in Italijo sedaj veljavni sistem delitve na taksne pasove po razdalji s praktičnejšim sistemom delitve na taksne pasove po banovinah in da se zniža sedanje število taksnih pasov od osmih na dva; da bodi dalije znesek jugoslovanske terminalne takse 1'50 zl. fr. po taksni enoti za razgovore iz kraja ali v kraj prvega jugoslovanskega pasu im 3'75 zl. fr. po taksni enoti za razgovore iz kraja ali v kraj drugega jugoslovanskega pasu.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. septembra 1936, št. 213/L/542 (k 1.) in 545 (k 2.),
Delitev na dva taksna pasova je izvršena tako, da spadajo v prvi pas vsi kraji Dravske, Savske, Vrbaske in Primorske banovine, v drugi pas pa vsi kraji ostalih banovin z območjem uprave mesta Beograda vred.
Ta novi sistem delitve na jugoslovanske taksne pasove in omenjena nova zneska jugoslovanske terminalne takse veljajo izza dne 1. oktobra 1936,
2.	Nova telefonska zveza:
Podlehnik—Graz, izza dne 1. septembra 1936; taksna enota 270 zl. fr.
617.
Ratifikacija
uredb, priloženih k mednarodni konvenciji o telekomunikacijah, po Veliki Britaniji.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je usvojila vlada Velike Britanije dne 23. avgusta 1935 naslednje uredbe, priložene k mednarodni konvenciji o telekomunikacijah, sklenjeni in podpisani v Madridu dne 9. decembra 1932:
Telegrafsko uredbo s priloženim končnim zapisnikom;
občno uredbo o radiokomunikacijah z njenim končnim zapisnikom in dopolnilno uredbo o radiokomunikacijah; in
telefonsko uredbo.
Istočasno je izjavila britanska vlada po § I. člena 5. omenjene konvencije, da obsega ta usvojitev tudi Terre-neuve in naslednje teritorije, ki so:
Bahamas, Barbados, Basutolandia, protektorati Be-chuanland, Bermudas, angleška Guyana, angleški Honduras, protektorat britanskih Salomonskih otokov, Ceylon, Chypres, otoki in pripadajoči teritoriji Falkland, Fidji, Gambia (kolonija in protektorat), Gibraltar, kolonija otokov Giibert in Ellice, Costa de Oro (kolonija, Ashanti, severni teritoriji inTogoland pod britanskim mandatom), Malaya z otokoma Turks in Calicos in otoki Caimans; Kenya (kolonija in protektorat), otoki Leevvard (Stara, Dominica, Monserrat, San Cristobal in Nevis, otoki de la Virgen), Malaya, in sicer: naselbine v Morski ožini in malajske zvezne države Perak, Solanger, Negri, Sem-bilan in Pahang, kamor spada tudi malajska poštna unija in malajske nezvezne države Johore, Kedah (z brzojavno službo v Perlisu), Kolontan, Frengganu, Brunei, Malta, Mavricio, Nigeria (kolonija, protektorat, Kamerun pod angleškim mandatom), država Severni Borneo, Severna Rodezija, protektorat Nyasaland, Palestina, Sveta Helena in Ascension, Sabawak, Seychells, Sierra Leone (kolonija in protektorat), protektorat Somaliland, Swaziland, teritorij Tanganika, Tonga, Transjordanija, Trinitad in Tobago, protektorat Uganda, otoki Windward (Santa Lucia in San Vicente), protektorat Zanzibar.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
1.	aprila 1936; pov. št. 2879/1.
i. — > —...... '
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	aprila 1936, št. 83/XIX/212.
** Prim. »Službeni list« št. 706/100 iz 1. 1935.
618.
Ratifikacija mednarodne konvencije o telekomunikacijah po vladi Južnoafriške unije v imenu družbe Overseas Communications of South Africa Capetown.1
špansko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala vlada Južnoafriške unije dne 5. oktobra 1935 po britanskem poslaništvu v Madridu v imenu družbe Overseas Communications of South Africa Capetovvn mednarodno konvencijo o telekomunikacijah, podpisano’ v Madridu dne 9. decembra 1932, kakor tudi občne uredbe za radiokomuni-kacijo in dopolnilne uredbe o telegrafiji in telefonu, ki jo dopolnjujejo.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 28. avgusta 1934; razglašena je v »Službenih novi-nah« št. 133/XXXV z dne 13. junija 1934.2
Iz ministrstva za zunanje posle z dne 1. aprila 1936; pov. št, 2877/1.
619.
Ratifikacija mednarodne konvencije o telekomunikacijah po republiki Haiti.3
Špansko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je položila republika Haiti dne 3. avgusta 1935 instrumente o ratifikaciji mednarodne konvencije o telekomunikacijah, podpisane v Madridu dne 9. decembra 1932, kakor tudi telegrafske uredbe in splošne in do|>olflilne uredbe za radiokomunikacijo, ki to konvencijo dopolnjujejo.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 28. avgusta 1934; razglašena je v »Službenih novi-nah« št. 133/XXXV z dne 13. junija 1934.2
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno
1.	aprila 1936; pov. št. 2876/1.
620.
Pristop
Južne Rodezije k mednarodni konvenciji o telekomunikacijah.4
špansko ministrstvo za zunanje posle je prejelo od britanske vlade dne 10. septembra 1935 poročilo o pristopu Južne Rodezije k mednarodni konvenciji o tele-
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	aprila 1936, št. 83/XIX/213.
2 Prim. »Službeni list« št. 617/78 iz 1. 1936.
3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	aprila 1936, št. 83/XIX/209.
4 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne .11, aprila 1936, št. 83/XIX/214.
komunikacijah, podpisani v Madridu dne 9. decembra. 1932, kakor tudi k njenim prilogam: telegrafski uredbi (s pridržkom britanske vlade v končnem zapisniku, priloženem k tej uredbi), občni uredbi za radiokomunikacijo z njenim končnim zapisnikom in dopolnilni uredbi o radiokomunikacijah.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 28. avgusta 1934; razglašena je v »Službenih novi-nah« št. 133/XXXV z dne 13. junija 1934.*
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
1.	aprila 1936; pov. št. 2699/1.
  — » — ------------
621.
Ratifikacija mednarodne konvencije o telekomunikacijah po S. S. S. R.**
Špansko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je položila Zveza sovjetskih socialističnih republik dne 15. junija 1935 pri španskem ministrstvu za zunanje posle ratifikacijski instrument za mednarodno konvencijo o telekomunikacijah, podpisano v Madridu dne 9. decembra 1932. Ta ratifikacija obsega tudi telegrafsko uredbo s končnim zapisnikom, telefonsko uredbo, uredbo o radiokomunikaciji s končnim zapisnikom in dopolnilno uredbo o radiokomunikacijah.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 28- avgusta 1934; razglašena je v »Službenih novi-nah« št. 133/XXXV z dne 13. junija 1934.*
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
1.	aprila 1936; pov. št. 2878/1.
Banove uredbe.
622.
II.	No. 17994/28.
Naredba bana Dravske banovine proti zlorabi vojaškega državnega orožja in streliva.
Na osnovi členov 66. in 67. zakona o notranji upravi ter točk 17. in 18. poglavja A., odd. V., naredbe ministrstva za vojsko in mornarico z dne 24. marca 1934, A. S. št. 2249, »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine«; z dne 25. decembra 1935, štev. 736/103,
odrejam:
§ 1.
Vojaško državno orožje in strelivo, oddana po določbi v uvodu navedene naredbe ministrstva za vojsko in mornarico osebam, organom in organizacijam, ki so
naštete v točkah a) do 1) iste naredbe pod A., točka 1., se sme uporabljati, kolikor ni to določeno z drugimi zakonskimi predpisi, samo za samoobrambo, obrambo imo-vine in ojačenje obče varnosti, a kolikor je izdano za posebpe namene, samo zanje.
§ 2.
Vsaka uporaba tega orožja in streliva, ki nasprotuje določbam § 1. te naredbe, kakor n. pr. uporaba za lov, pri svatbah, svečanostih, ob praznikih in temu podobno, je prepovedana.
§ 3.
Kdor bi se pregrešil zoper to naredbo, bo kaznovan na podstavi člena 69., točka 2., zakona o notranji upravi v zvezi s § 12. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z denarno kaznijo do 1000 din oziroma ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku z zaporom do 20 dni. Razen tega se mora za porabljeno strelivo, kakor tudi za škodo, ki je s takim dejanjem povzročena na orožju, plačati vojaškim blagajnam odškodnina po cenovniku. V takem primeru se orožje krivcu odvzame.
§ 4.
Naredba dobi veljavo in obvezno moč z dnem objave v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske
banovine«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. septembra 1936.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
*il» —.......
623.
Objava
banske uprave o pobiranju občinskjh davščin v letu 1936./37.
II.	No. 21869/1.
Občina Kozje v srezu šmarskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 190 (sto devetdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina din 150’—,
b) od	100 1 vinskega mošta din 150-—,
c) od	100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5.—,
e) od	goveda nad 1 letom din 20‘—,
f) od	goveda pod 1 letom din 10'-—,
g) od	prašičev din 5.—,
h) od	drobnice din 5—,	!
i) od	100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 20—.
8.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. septembra 1936.
* Prim. »Službeni list« št. 619/78 iz 1. 1936.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	aprila 1936, št. 83/XIX/210.
624.
Izpremembe y staležu državnih in banovinskih uslužben* cev na območju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. septembra 1936, I. No. 9666/1, je bil Živko Friderik, podnadzornik policijskih agentov v X. položajni skupini uradnikov pri sreskem načelstvu v Radovljici, premeščen po potrebi službe h komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. septembra 1936, I. No. 7236/5, je bil Burja Maks, policijski agent-pripravnik-zvaničnik
III.	položajne skupine pri komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku, po potrebi službe premeščen k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. avgusta 1936, I. No. 9130/1, je bil Kek Alojzij, policijski stražnik III. razreda — zvaničnik
III.	položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika II. reda v
II. položajni skupini zvaničnikov, na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. avgusta 1936, I. No. 9131/1, je bil Mlakar Jakob, policijski stražnik III. razreda-zvaničnik
III. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika II. razreda v
II. položajni skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. avgusta 1936, I. No. 9133/1, je bil Rupnik Franc, policijski stražnik III. razreda-zvaničnik
III. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika II. razreda v
II.	položajni skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. avgusta 1936, I. No. 9132/1, je bil Sekirnik Josip, policijski stražnik III. razreda-zvaničnik III. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika II. razreda v
II.	položajni skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.	,
•
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. septembra 1936, I. No. 555/2, je bil Prhne Franc, služitelj II. skupine pri sreskem načelstvu v Kočevju, premeščen na prošnjo k sreske-mu načelstvu v Ljubljani.	,
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 19. septembra 1936, I. No. 9628/1, je bil premeščen po službeni potrebi Černe Anton, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine, tehnični organ sreskega cestnega odbora Brežice, v isti službeni lastnosti k sreskemu cestnemu odboru Šmarje pri Jelšah.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. septembra 1936, I. No. 9670/1, je bil premeščen po službeni potrebi Forjan Martin, banovinski uradniški pripravnik X. položajne skupine
v.	d. tajnika sreskega cestnega odbora Ljutomer, v isti službeni lastnosti k sreskemu cestnemu odboru v Brežice.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 18. septembra 1936, I. No. 9669/1, je bil postavljen Horvat Franjo za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Dolnji Lendavi.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 19. septembra 1936, I. No. 9629/1, je bil premeščen po službeni potrebi Kudašev Georgi j, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine, tehnični organ sreskega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah, v isti službeni lastnosti k sreskemu cestnemu odboru v Brežice.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. septembra 1936, I. No. 5307/2, je bil Lenard Adolf, banovinski dnevničar-zvanič-nik pri omenjeni banski upravi, postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. junija 1936, I. No. 5636/2, je bil postavljen Nardin Joško za banovinskega veterinarja VIII. položajne skupine s sedežem v Ormožu za sodni okraj Ormož.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. septembra 1936, I. No. 9671/1, je bil premeščen po službeni potrebi Rupnik Rudolf, banovinski uradnik IX. položajne skupine, tajnik sreskega cestnega odbora v Dolnji Lendavi, v isti službeni lastnosti za tajnika sreskega cestnega odbora v Ljutomer.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. septembra 1936, I. No. 9672/1, je bil premeščen po službeni potrebi Smrke Franc, banovinski uradniški pripravnik X. položajne skupine
v.	d. tajnika sreskega cestnega odbora Brežice, v isti službeni lastnosti za v. d. tajnika sreskega cestnega odbora v Litijo.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 31. julija 1936, I. No. 7632/1, je postavljen Širca Ignacij, banovinski finančni svetnik
IV.	položajne skupine 2. stopnje pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega višjega finančnega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. septembra 1936, I. No. 9673/1, je bil premeščen po službeni potrebi Turk Alojzij, banovinski uradnik X. položajne skupine, tajnik sreskega cestnega odbora v Litiji, in postavljen za arhivskega uradnika iste položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. septembra 1936, I. No. 8794/1, je bil postavljen Cigoj Ivan, banovinski služitelj II. položajne skupine s 3. periodičnim poviškom pri banovinski bolnici v Celju, za služitelja I. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Riška ia zalaga TUkarna Merkur d. 4. I Ljubi jap ii njen predstavnik; Qtmar Mihalek * Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 78. kosu VII. letnika z dne 26. septembra 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
Vr. No. 2424/33	2744
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. septembra do 7. sept. 1936.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje
H.	br. 4948 z dne 81. maroa 1930.
			•-		
Srez	Ostali	H z °	> 2 ■d »O	Omrli	□stanejo • oskrbi
. .			P		
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice .	7	2	5			4
Celje		 . . .	1	—	—	—	1
Celje (mesto)		2	—	1	—	1
Črnomelj 		2	2			—	4
Dolnja Lendava ....	—	1				1
Gornji grad		1	1	1	—	1
Kranj		—	3	—	—	3
Konjice 		 . .	6	2	5			2
Krško . . 			3	_	1			2
Laško .	1	—				1
Ljubljana (mesto) ....	4	1	2	—	3
Maribor desni breg . . .	2			—	—	2
M'irihor levi breg ....	1			1	—	-r—
Maribor (mesto)		6			2	—	4
Murska Sobota ......	1	—	—	—	1
Novo mesto			5	3	—			8
Ptuj		—	1	—	—	1
Šmarje pri Jelšah ....	9	2	1	—	10
Vsega . .	60	18	19	—	49
Griža. — Dysenteria.					
Brežic© .	1	—	1	j—	_
Črnomelj 			—	3	—	—	8
Dolnja Lendava		7	4	1	—	10
Kočevje 		 .	3	2	—	1	4
Ljubljana (mesto) ....	1	—	—	—	1
Ljutomer		6	—	—	—	6
Maribor levi breg . . , »	1	—	—	—	1
Murska Sobota 		3	—	—	—	3
Novo mesto		3	4	—	—	7
Vsesa .	25	13	2	1	35
Škrlatinka. — Scarlatina.
Brežice...........,
Celje (mesto) , . , i Dolnja Lendava . . . Kamnik.
Kranj .........
Kože v je .......
Krško .•••>•••
Laško .............
Litija ............
Ljubljana (srez) . . Ljuhliana (mesto) .
Ljutomer...........
Maribor desni breg Maribor lev! breg . Maribor (mesto) . • Murska Sobota . • . {*ovo mesto Prevalje . .
Ptuj------
Radovljica . . . Slovenj Gradec . . . 8®arje pri Jelšah ._
Vsega
• • « •	4
• « I I 4 » U
• «•040
2	—	—	—	2
1	1	1	—	1
3 1	—	—	—	3 1
1 18	5	3			20
2	—	—	—	2
1	1	1	—	1
3	1	2	—	2
5	1	3	—	3
10	—	2	—	8
16	8	3 1	—	21
1 8			1			8
3	—			—	3
5	1	2	—	4
G 1 1	—	2		4 1 •1
1 1 4	—	3	—	1 1 1
5	1	2		3 1
97	19	26	-	91
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Umrli	n o *
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežic© ..*«•••••§•	11	2	i	-	12
	4	1	2			8
Celje (mesto)	4	—	8			2
Kamnik ..........	2	1	—	—	8
	1	2	1	1	1
Kočevje		 .	1	—	1			
Konjice		—	1	—	—	1
K/ško ...........	—	1	—			1
Laško ...........	6	1	—			7
	6	—	3	1	2
Logatec...........	2	—	—			2
Ljubljana (srez) .....	23	8	4	—	22
Ljubljana (mesto) ....	6	3	7	—	1
Liutomer 		3	—	1			2
Maribor desni breg . . ,	4	2	2	—	4
Maribor levi breg ....	G	1	1			6
Maribor (mesto)		5	1	3	—	3
Murska Sobota		2	—	1			1
Prevalie		fi	6	G	1	4 1
Ptuj 		2	G	3	1	4
Radovljica .........	1	1	1			1
Slovenj Gradec		1	2	1			2
Šmarje pri Jelšah ....	4	2	1	—	6
Vsega ... | 99 Sen. — Erysipel		35 as.	41	4	89
Brežice			2	1	—	—	3
Celje (mesto)		2	—	1	--	1
Črnomelj 		—	2	—	—	2
Konjice		1	—	—	—	1
Krško			4	2	1	—	b
Laško				2	1	1	—	2
Litija 			—	1	—	—	1
Louatec		1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) ....	7	—	2	—	5
Maribor (mesto) . . •	2	—	2	—	—
Murska Sobota ......	1	—	—	—	1
Novo mesto		3	—	—	—	8
Prevalje		1	—	—	—	1
Ptuj	1	—	—	—	1
Radovljica		1	—	1	—	—
Slovenj Gradec		—	1	—	—	1
Šmarje pri Jelšah ....	2	—	1	—	•1
Vsega . .	30	8	9	—	29
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Dolnja Lendava		1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) ....	2	—	1	—	1
Ptuj			1	—	—	—	1
Slovenjgradec		—	1	—	—	1
Vsega . , .	4	1	1	—	4
Otročniška vročica. — Sepsis puer-peralis.					
Črnomelj 		—	1	-	—	1
Vsega . . .	—	1	1-	—	1
Ljubljana, dne 10. septembra 1936.					
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.					
I. No. 8886/1.	2930
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju sreske-ga cestnega odbora Kočevje tri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer na sledečih cestnih progah:
1. banovinska cesta I. reda št. 9, od km 18-622 do km 23-083,
2. banovinska cesta II. reda št. 165, od km 18'000 do km 25'980,
3. banovinska cesta II. reda št. 171, od km 23‘000 do km 29 000.
Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5-— din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1936 pri sreskem cestnem odboru v Kočevju. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. septembra 1936.
$
V. No. 1385/6.	2951-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega mostu preko Save v Mokrem logu v Soteski I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. oktobra 1936, ob 11. uri dopoldne v sobi št. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5/III.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih na znesek odobrenega uradnega proračuna din 959.838‘94.
Predpisana kavcija znaša din 96.000.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni desld tehničnega oddeLka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. septembra 1936.
*
V. No. 4100/46.	2761	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 52 od km 66 500 do 67-600 (preložitev pri Moravi)
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1. oktobra 1936 ob 11. uri dop.
v prostorih tehničnega razdelka sre-skega načelstva v Ljubljani, Vrazov trg
4.	Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša din 447.845-65.
Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo nižje od vsote din 437.993-05, ki je bila dosežena pri II. javni pismeni ponudbeni licitaciji.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka.
Kralj. It nska uprava Drav ke banovine v Ljubljani,
dne 11. septembra 1936.
' %
.V. — 2023/20.	2828-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo paviljona v splošni bolnici v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. oktobra 1936 ob 11. uri dop.
pri tehn. razdelku sreskega načelstva v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam in pri tehn. oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
za 1. težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela din 2,289.179'43;
2.	krovska in kleparska dela dinarjev 80.111—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani dne 14. septembra 1936.
*
Ad V-No. 8046/6-1936.	2780	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpLuje za dobavo litoželeznih cevi in armature za priključek studenca »Lintvern« k vodovodu na Vrhniki
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni na dan 3. oktobra 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov din 40-— med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 105.738-50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnih
oddelkov v Ljubljani in Zagrebu ter tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. septembra 1936.
•j;
V. No. 102/161.	2864	3-2
Razglas.
Dne 9. oktobra 1936 se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8/IV., prva olertna obravnava za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri.
Proračun znaša din 941.329-14. Varščina; din 95.000-— za domače, dinarjev 190.000-— pa za tuje podjetnike se položi pri davčni upravi v Ljubljani — mesto na dan licitacije najkasneje do
10. ure.
Načrti in licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti morajo biti predložene na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. septembra 1936.
*
V. No. 3429/63.	2843-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 od km 141.752 do 154.173 (Pesnica—Št. Ilj) novo I. prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. oktobra 1936 ob
11. uri dop. v sobi št. 51 tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobijo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Mariboru.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v ods -vtkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 3,622.943 02.
Upoštevale se bodo le one ponudbe, ki bodo nižje od vsote din 3,604.828‘31.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. septembra 1936.
•g.
V.	No. 1110/3.	.	2899	3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za preložitev selskega klanca na subvencionirani cesti Toplice—Podturn
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. oktobra 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 216 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5/2.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega uradnega proračuna din 112.192-47.
Predpisana kavcija znaša difl 12.000. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se
dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. .	.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. septembra 1936.
*
VI.	No. 27.347/1.	2943
IzDrememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Greiner Herbert, zdravnik v Mariboru, in dr. Honigmann Ivan, zdravnik v Ljubljani, sta bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
21. septembra 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I 653/36-8.	2945
Sklep.
V »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« št. 76 z dne 19. septembra 1936 za dan 23. oktobra 1936 ob K-9. uri oglašena dražba nepremičnin vi. št. 38 in 573 k. o. Črnomelj, vi. št. 787 k. o. Dobliče in vi. št. 350 k. o. Petrova vas, se preloži na
2.	novembra 1936 ob y. 9. uri v sobi št. 6. ob istih pogojih. V ostalem velja omenjeni oklic iz štev. 76 »Službenega lista«.
Sresko sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 23. septembra 1936.
:g.
1 613/36-9.	2941
Sklep.
V »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« št. 76 z dne 19. septembra 1936 za dan 23. oktobra 1936 ob 10. uri oglašena dražba nepremičnin vi. št. 192 k. o. Dobliče ia
vi.	št. 581 k. o. Maverlen, se preloži n»
2.	novembra 1936 ob 10. uri v sobi št. 6, ob istih pogojih. V ostalem velja omenjeni oklic iz št. 76 »Službenega lista«.
Sresko sodišče v Črnomlju, odd. H-> dne 23. septembra 1936.
I 392/36.	1	2643
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1936 ob d e s e* t i h bo pri podpisanem sodišču v so št. 1 dražba nepremičnin zemlpsK knjiga Peče, Blagovica vi. št. 43, 16®-
Cenilna vrednost: din 51.320-10. Vrednost pritikline: din 4.180-—, Najmanjši ponudek: din 34.213-40. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Brdu, dne 25. avgusta 1936. I 486/36-13. 2623 Dražbeni oklic. Dne 27. oktobra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišči* v sobi	št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žalec vi. št. 221, Studence vložek št. 263. Cenilna vrednost: din 288.546-60. Vrednost pritikline: din 10.801-—. Najmanjši ponudek: din 199.565-25. Pravice, ki bi ne pripuščale diažbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., due 20. avgusta 1936. *	I 675/36—11. 2902 Dražbeni oklic. Dne 30. oktobra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a), b) Zavrh vi. št. a), b) 67, 68, c) Creškova vi. št. c) 53. Cenilna vrednost: a), b) din 40.911-75, c) din 9.947-50. Vrednost pritikline: a), b) din 700-—, c) din 80-—. Najmanjši ponudek: a), b) din 27.742, c) diil 6.665-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
2677 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 240. o. d. z. oziroma po § 1. zakona z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance navedeno sodišče pozivlje, da naj še zglase pri njem, če še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo glede spodaj navedenih pogrešancev postopanje v dokaz smrti po smislu § 24. o. d. z., ker je verjetno izkazano, da so umrli. Po poteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti. —		
Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogre-šanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedeno postopanje predlaga	Ime in bivališče skrbnika		Dan in opr. št. oklica	Okliicni rok poteče dne
Mivšek Anton, rojen 3.11. 1878 v Zaplani.	Odšel začetkom svetovne vojne leta 1914. z bivšim 14. črnovoj. batalj. na gališko bojišče, kjer je 1. 1915. zašel v ujetništvo in je od tedaj pogrešan.	sin Mivšek Leopold dz Zaplane št. 4.		Pivk Ignac iz Zaplane 47.	24. 4. 1936 Og 9/36.	17. 6. 1937.
Kotnik Jakob, rojen 30. IV. 1895 v Šmarati št 21.	Odšel v poletju 1915. z bivšim 7. lovskim batalj. na gališko bojišče in je od tedaj pogrešan.	mati Kotnik Jera, omož. Razdrih iz Šmarate, sedaj na Snežniku.	I	:azdrih Jera iz Snežnika.	28. 4. 1936 Og 28/36.	1. 6. 1937.
Mazi Jože. rojen 19. X. 1881 na Jezeru št. 11.	Odšel začetkom svetovne vojne leta 1914. z bivšim domobranskim p. p. št. 27 na gališko bojišče in je od tedaj pogrešan.	žena Mazd Frančiška iz Jezera 11.	Mazi Frančiška iz Jezera št. 11.		5. 6. 1936. Og 37/36.	1. 7. 1937.
Ciuha Ferdinand starejši, rojen 11. VII. 1883 v Šujici št. 30.	Odšel začetkom svetovne vojne leta 1914. s 1. poh. komp. bivšega 17. p. p. na gališko bojišče, kjer je 6pomladi leta 1915. zašel v rusko ujetništvo in je od tedaj pogrešan.	sin Ciuha Ferdinand iz Stranske va6i Št. 83.	C	Jiuha Ferdinand ml. iz Stranske vasi 33.	5. 6. 1936. Og 38/36.	1. 7. 1937.
Balant Franc, rojen 19. III. 1893 v Kranjce št, 2.	Odšel leta 1914. na gališko bojišče, ni nikdar pisal in je od tedaj pogrešan.	brat Balant Alojzij iz Osredka št. 2.	I	lalant Alojzij iz Osredka št. 2.	24. 6. 1936 Og 36/36.	20. 7. 1937.
Trpin Janez, rojen 18. V. 1891 v 2iberšah št. 17.	Odšel začetkom svetovne vojne leta 1914. z 12. četo bivšega 27. p. p. na gališko bojišče, kjer je baje padel in je od konca leta 1914. pogrešan.	oče Trpiri Matija iz Ziberš št. 17.	Trpin Matija, pos. v Rovtarških Zl-bršah 17.		7. 8. 1936 Og 45/36.	1. 9. 1937.
Jeglič Anton, rojen 11. VI. 1894 v Ljubljani.	Odšel 26. oktobra 1914. k bivšemu 17. p. p. in s tem polkom dne 26. decembra 1914. na gališko bojišče. Zadnjikrat je pisal meseca januarja 1915. in je od tedaj pogrešan.	Državno pravobranilstvo v Ljubljani.	Jeglič Anton, železničar v pok. v Ljubljani, Verov-škova 22.		24. 8. 1936 Og 48/36.	1. 10. 1937.
Aman Ivan, rojen 25. V. 1891 v Trstu.	Baje umrl kot malo dete — nezak. sin Elizabete — v vasi Škofija pri Trstu.	Državno pravo-branilstvo v Ljub ljani.	Hojan Janez, uradnik v Ljubljani, Ambrožev trg 7./I.		25. 8. 1936 Og 50/36.	1. 10. 1937.
Okrožno sodišče v Ljubljani, pis. oddelek, dne 25. avgusta 1936.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Colju,
dne 23. avgusta 1936.
I 23/36-14	2844
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakek vi. št. 84.
Cenilna vrednost: din 143.000-—.
Vadij: din 14.300-—.
Najmanjši ponudek: din 75.334-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sregko sodišče v Cerknici, odd. II.,
dne 26. avgusta 1936.
*
2768
I 654/36-10.
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Črnomelj vi. št. 169, 604.
Cenilna vrednost: din 186.504-20.
Vrednost pritikline: din 4.200-—.
Najmanjši ponudek: din 91.003-—.
Varščina: din 13.651—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 9. septembra 1936.
H*
I 844/36-5.,	2872
Dražbeni oklic.
Dne 2. novembra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bistrica vi. št. 560 B1, 2, 632 B 1, 2.
Cenilna vrednost: din 6.500-—.
Najmanjši ponudek: din 4.334-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 9. septembra 1936.
H?
I 590/36-8.	2873
Dražbeni oklic.
Dne 2. novembra 1936 ob deset i h bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dolga vas vi. št. 746.
Cenilna vrednost: din 15.000-—,
Najmanjši ponudek: din 10.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje ,.ri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 7. septembra 1936.
I 569/36-7.	2874
Dražbeni oklic.
Dne 2. novembra 1936 o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lipa vi. št. 20 B 1.
Cenilna vrednost: din 1.500-—.
Najmanjši ponudek: din 1.000—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
te priglasiti sodišču najpozneje pri draž-»enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki Je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 9. septembra 1936.
*
I 302/36—8.	2871
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ivanjševci polovica vi. št. 69.
Cenilna vrednost; din 9.120-50.
Vrednost pritikline: din 677-50.
Najmanjši ponudek: din 6.080-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
{lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 10. septembra 1936.
I 346/36-7.	2856
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Murski vrh-Zasadi vi. št. 18.
Cenilna vrednost: din 17.052-—.
Vrednost pritikline: din 900-—.
Najmanjši ponudek: din 11.368-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
{e priglasiti sodišču najpozneje pri draž->enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 10. septembra 1936.
*
622/35—26.	2887
Dražbeni oklic.
Dne 27. oktobra 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vesce vi. št. 36.
Cenilna vrednost: din 59.000-—.
Vrednost pritiklin: din 2.200—.
Najmanjši ponudek: din 41.319-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 11. septembra 1936.
I 1499/35-11.	2773
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Županje njive vi. št. 28,
Cenilna vrednost; din 72.168-10.
Vrednost pritikline; din 500-—.
Najmanjši ponudek; din 29.500-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 4. septembra 1936.
I 542/36-7.	2351
Dražbeni oklic.
Dne 27. oktobra 1936 ob d e v e • t i h bo pri tem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjig* Šmartno vi. št. 152,
Cenilna vrednost: din 15.450-—.
Najmanjši ponudek: din 10.300’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, odd. II-,
dne 21. julija 1936.
I 3/36-99.	^	2917
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1936 ob d e v ® | t i h bo pri podpisanem sodišču v so
št. 140 dražba nepremičnin rudarska knjiga okrožnega sodišča v Ljubljani ent. Tom V Lit B Fol. 862, premogovnik v Ključarovcih, ležeč v sodnem okraju Ormož, sestoječ iz:
I. jamskega polja »Terezija< s 4 dvo-stručnimi merami;
II. jamskega polja »Loschnitzkogel« s 4 dvostručnimi merami;
III. jamskega polja »Lčschnitztal« s 4 dvostručnimi merami;
IV. stavbe pri zunanjem obratu.
Najbližja železniška postaja Ormož.
Cenilna vrednost: din 2,667.000'—.
Vrednost pritiklin: din 106.954'—.
Najmanjši ponudek: din 937.970'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ker bivališče zavezankinega poslovodje ni znano, je v tej stvari dr. Schley Fran, odvetnik v Ljubljani, postavljen zavezanki za skrbnika; ta jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler sama ne nastopi ali ne imenuje zastopnika.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. septembra 1936.
*
Va I 672/35-20.	2757
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1936 ob e n a j -s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška kniiga k. o. Mali vrh vi. št. 220 (hiša v Malem vrhu z njivo).
Cenilna vrednost: din 81.220'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 54.150'—.^
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a.,
dne 5. septembra 1936.
*
iVa I 2295/36.	2826
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1936 ob e n a j -s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Št. Vid vi. št. 426 (hiša št. 1 v Št. Vidu s stavbno in vrtno parcelo).
Cenilna vrednost: din 183.020'—.
Najmanjši ponudek: din 145.000—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Jn priglasiti sodišču najpozneje pri draž-®?nem naroku pred začetkom dražbe, •icer bi se ne mogle več uveljavljati 8'ede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a,
dne 5. septembra 1936.
Va I 332/36-9.	2756
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Udmat vi. št. 461 (hiša št. 25 Ob Ljubljanici na Kodeljevem z vrtom).
Cenilna vrednost: din 73.732'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 36.866'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče y Ljubljani, odd. V. a,
dne 4. septembra 1936.
V I 1129/36-10.	2755
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šmartno pod Šmarno goro
vi.	št. 75.
Cenilna vrednost; din 192.664'—.
Vrednost pritikline: din 1.040'—, ki je upoštevana že zgoraj.
Najmanjši ponudek: din 128.444*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 2. septembra 1936.
*
IX I 2404/34—47.	2660
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1936 ob e n a j -s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 344.
Cenilna vrednost: din 209.338'—.
Najmanjši ponudek: din 112.305'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče ▼ Mariboru, odd. IX.,
dne 8. avgusta 1936.
*
I 799/36-13.	2790
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču
v sobi št. 35 dražba nepremičnin (mlin z vrtom v Gabrju) zemljiška knjiga Gabrje vi. št. 1414.
Cenilna vrednost: din 71.147'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 47.431'32.
Pred začetkom dražbe je položiti kot vadij znesek din 7.114'70 v gotovini. Izključene so vsaktere vložne knjižice in vrednostni papirji.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, odd. II. a,
dne 4. septembra 1936.
•g*
I 777/36-10.	2792
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Gor. Kamencah št. 6) zemljiška knjiga Daljni vrh vi. št. 121, 389, Zdinja vas vi. št. 501.
Cenilna vrednost: din 113.098-90.
Vrednost pritikline: din 2750'—.
Najmanjši ponudek: din 75.399'26.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 11.309'89 y gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, odd. II. a,
dne 4. septembra 1936.
*
I 703/36-8.	2793
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1936 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Vel. Slatniku št. 2) zemljiška knjiga Potovrh vi. št. 179 in 230, Brusnice vi. št. 376.
Cenilna vrednost; din 112.205'90.
Vrednost pritikline: din 3.750-—.
Najmanjši ponudek: din 74.803-94.
Pred začetkom dražbe je položiti kot vadij znesek din 11.220-59 v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču hajpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, odd. II. a,
dne 4. septembra 1936.
I 603/36-12.	2791
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1936 o b d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Plemberku št. 1) zemljiška knjiga Težka voda vi. št. 73, 77, Crmoš-njice Stopiče vi. št. 228, Vinja vas vložek št. 501.
Cenilna vrednost: din 23.311-24.
Vrednost pritikline: din 1.005-—.
Najmanjši ponudek: din 15.541-—.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 2.331-25 v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, odd. II. a,
dne 4. septembra 1936.
I 825/36-8.	2794
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1936 ob pol devetih bo pri podpnsanern sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (malo kmečko posestvo v Vel. Orehku št. 32) zemljiška knjiga Zajčji vrh vi. št. 149, Zajčji vrh vi. št. 699 do 2/a.
Cenilna vrednost; din 3.044-55.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 2.029-70.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek 305 din v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev ali pa v vložnih knjižicah Mestne hranilnice v Novem mestu.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, odd. II. a,
dne 9. septembra 1936.
•g.
I 331/36-7.	2701
Dražbeni oklic.
Dne 27. oktobra 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ormož vi. št. 62, hiša (gostilna) z gospodarskim poslopjem, vrt, njiva, travnik, zemljiška knjiga Ormož vi. št. 64 travnik, gozd in njiva.
Cenilna vrednost vi. št. 62: dinarjev 253.420-50, vi. št. 64: din 22.533-20.
Vrednost pritikline: din 4.025-—, spadajoče k vi. št. 62 k. o. Ormož.
Najmanjši ponudek za vi. št. 62: din i28.722'75, in za vi. št. 64: dinarjev 15.022—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 26. avgusta 1936.
•g*
I 416/36.	2838
Dražbeni oklic.
Dne 27. oktobra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koprivna-Peca vi. št. 6.
Cenilna vrednost: din 83.316-—. Vrednost pritikline: din 500—. Najmanjši ponudek: din 55.876"—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Prevaljah, odd. I.,
dne 1. septembra 1936.
•g.
I 387/36-4.	2836
Dražbeni oklic.
Dne 27. oktobra 1936 ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podgora vi. št. 19.
Cenilna vrednost: din 442.574-60. Vrednost pritikline; din 21.450. Najmanjši ponudek: din 295.050-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Prevaljah, odd. I.,
dne 1. septembra 1936.
•g;
1 329/36—6.	2620
Dražbeni oklic.
D n e 31. o k t o b r a 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Nemški rovt vi. št. 17 (kmetsko posestvo v Nemškem rovtu s hišo št. 15 s hlevom, senikom in leseno kočo,
2 gozdovoma, 1 travnikom, 1 pašnikom ter solastninskimi pravicami pri vložkih št. 36, 37 in 38 k. o. Nemški rovt).
Cenilna vrednost: din 126.310'—. Najmanjši ponudek: din 84.206-—. Jamčevina: din 12.631-—.
Vrednost pritiklin; din 1.210-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasjti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja,
ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, odd. II.,
dne 12. avgusta 1936.
H*
I 134/33-28.	2774
Dražbeni oklic.
Dne 31. oktobra 1936 ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zasip vi. št. 29 (l gozdna parcela in 1 travnik s senikom) v cenilni vrednosti din 15.625-45; zemljiška knjiga k. o. Zasip vi. št. 39 (hiša Št. 21 v Zasipu z gosp. poslopjem in 2 traynfka s kozolcem) v cenilni vrednosti dinarjev 83.453-55. Vrednost pritiklin znaša dinarjev 1.021-—; zemljiška knjiga k. o. Zg. Gorje vi. št. 178 (solastninski delež:
1 delež in srenjska pravica) v cenilni vrednosti din 1.000—. Cenilna vrednost vsega skupaj znaša din 67.400—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbenj, oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, odd. II.,
dne 16. avgusta 1936.
I 457/36-6..	2885
Dražbeni oklic.
Dne 28. o k t o b r a 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Spodnja Polskava vi. št. 694, sestoječih iz stanovanjske hiše, stavbene parcele in vrta'.
Cenilna vrednost: din 71.180-—.
Najmanjši ponudek: din 47.453-50.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodalo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
I glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 7. septembra 1936.
I 328/36-6.	2884
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1936 ob o«J desetih bo pri podpisanem sodi »c11 v sobi št. 3 dražba nepremičnin zen1' ljiška knjiga Sv. Ana vi. št. 196, sest0* ječih iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 44.002-90.
Najmanjši ponudek: din 29.335-26.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodalo.	,hp
Pravice, ki bi ne pripuščale jo priglasiti sodišču najpozneje pri dr
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 7. septembra 1936.
I 262/36—14.	‘	2929
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1936 ob pol devetih bo po podpisanem sodišču na mestu samem v Podgori dražba nepremičnin po posameznih parcelah zemljiška knjiga Podgora vi. št. 231.
Skupna cenilna vrednost: din 50.406.
Najmanjši ponudek: din 34.200— oziroma za posamezne parcele, kakor je naveden v dražbenem oklicu na sodni deski.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najfmzneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, M je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Velikih Laščah,
dne 21. septembra 1936.
Konkurzni razglasi
852.	2954
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Kržič Marije, posestnice v Rakitni 90, p. Borovnica.
Konkurzni sodnik: Leitgeb Avgust, starešina sreskega sodišča na Vrhniki.
Upravnik mase: dr. Marolt Marjan, advokat na Vrhniki.
Oglasitveni rok do 17. oktobra 1936 na sresko sodišče na Vrhniki.
Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču na Vrhniki 22. oktobra 1936 ob
9.	uri.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. septembra 1936. rit 16/36—2. *
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 8691/13.	2940
Razglas.
Ker javna dražba ribolova v zakupnem ribarskem okraju št. 29 e) — Mo-ravče, odrejena s tuk. razpisom z dne 4- julija 1936, No. 4243/6, na 20. (junija 1936, ni uspela, se v smislu odredbe kraljevske banske uprave v Ljubljani °d 12. avgusta 1936, III. No. 3745/2, razpisuje na sredo dne 30. septembra 1936 v sobi št. 4 sreskega načelstva v Kamniku ob 10. uri vnovična dražba za izklicno ceno din 506’—.
Zakupna doba traja 10 let. Podatki o
ribarskem okraiju in dražbeni pogoji so do dneva dražbe na vpogled pri šre-sketn načelstvu.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 19. septembra 1936.
*
Narodna banka 2957 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. septembra 1936.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.550,319.365-84 (+ 1,841.433'—)
Devize, ki niso v podlogi 576,245.677-73 (+ 9,959.416-61) Kovani novac 350,025.167"50(—	233.246"50)
Posojila . . .1.666,413.365-31 (+20,708.041-95) Vrednostni
papirji . . .	76,598.694-70
Prejšnji predjeml
državi ... 1.661,638.917-32(+•	11.375--)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 133,045.839-84 V rednosti ostalih fondov ............ 29,852.591-—
Nepremičnine ........... 163,234.665-10	(+	110.997-18)
Razna aktiva 660,666.710-61 (+	6,828.599-09)
7.468.040.884-85
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni fond .... 146,380.613-85 Ostali fondi .	30,388.158-98
Novčanice v
obtoku . . 6.108,180.500--(- 36,749.900--) Obveze na
pokaz 1.646,883.225-60(+ 51,932.916-62) Obveze z rokom ....	50,000.000"—
Razna pasiva 306,208.386-42 (+24,043.699-71)
7.468.040.884-85
Obtok In obveze . . . .6.755,063.726-60 Celotnokritje .... 29-49%
Kritje v zlatu .... 28-04%
Obrestna mera:
po eskomptu ,...<••••• 5% po zastavah: na zlato ln varante >•••••> 5% na vrednostne papirje «»»«.. 6%
*
T. No. 798/12-1936.	2927	3-1
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor-levi breg razpisuje za regulacijska dela na reki Dravi Vurberg— Sv. Jani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. oktobra 1936 ob 11. uri. dop.
v sobi št. 52 tehničnega razdelka. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Mariboru.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša skupno 271.822'— din.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji v »SluŽbertih novi-nah« in razglasni deski tehničnega razdelka.
Tehnični razdelek Sreskega načelstva Maribor — levi breg,
dne 22. septembra 1036.
*
X. Štev. 10.793/3.024-1936.	2942
Razpis licitacije.
Razglas o licitaciji.
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za popravilo carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
v skrajšanem roku 10 dni
na dan 19. oktobra 1936 ob 11. uri v sobi št. 3 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami istotam, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto uradnega proračuna, ki znaša din 128.287’40.
Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služb, nov. br. 70/XXIX z dne 26. marca 1982.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razgiasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
V Mariboru, dne 28. septembra 1936.
Mestno poglavarstvo mariborsko. Predsednik:
Dr. Juvan s. r.
•j.
Stev. 5425/1-5429/1.	2830-3-3
Razpis dobave.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolščici razpisuje na osnovi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu
II.	javno pismeno licitacijo za dobavo raznih živil, hišnih in gospodarskih potrebščin v času od dneva licitacije do 31. marca 1937, in to v skrajšanem roku 20 dni po objavi razpisa.
Licitacije se bodo vršile:
dne 10. oktobra 1936 za dobavo mesnih izdelkov, za dobavo mleka, mlečnih izdelkov in poljskih pridelkov, za dobavo perutnine, jajc in rib;
dne 12. oktobra 1936 za dobavo špecerije, gospodarskih in hišnih potrebščin, za dobavo moke in inlevskih izdelkov.
Ponudniki dobe lahko vse informacije in dražbene in dobavne pogoje pri upravi zdravilišča.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolščici,
dne 14. septembra 1936.
Štev. 10288/11.	2935
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 14. oktobra 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 215 tm. svinč. samonosilnega kabla NKRG 3X185 mm* z armaturo, brez zun, jutn, ovoja. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkeija državnega rudnika Velenje, dne 22. septembra 1936,
štev. 1376/36.	2936
Objava.
Ker je bil stečaj odpravljen, je odbor Advokatske komore v Ljubljani dovolil g. dr. Godniču Josipu zopetno izvrševanje advokature ter preselitev pisarne z Vranskega v Šmarje pri Jelšah, in sicer s 23. septembrom 1936.
Za prevzemnika pisarne na Vranskem se imenuje ondotni advokat g. dr. Gračner Jože.
V Ljubljani, dne 23. septembra 1936.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
*
2931
Razpis.
Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso v Hrastniku. Honorar v smislu določil kolektivnega dogovora z dne 11. avgusta 1934. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, je vložiti
Sri bolniški blagajni, Gajeva ul. 5, do ne 9. oktobra 1936 do 12. ure opoldne, kjer se dobe tudi vse potrebne informacije.
Bolniška blagajna Trg. boln. in podp. društva v Ljubljani,
dne 23. septembra 1936.
Razne objave
2939
Vabilo na I. izredni pbčni zbor »Edinstva reg. pom. blagajne«,
ki bo
v nedeljo, dne 4. oktobra 1936 ob pol desetih v pisarniških prostorih na sedežu blagajne v Celju, Aškerčeva ulica št. 3.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika III. rednega občnega zbora.
2. Nadomestne volitve v upravni odbor in razsodišče.
3. Prosti predlogi.
Ako občni zbor zaradi premajhne udeležbe ob pol desetih ne bi bil sklepčen, bo čez pol ure, t. j. ob desetih na istem mestu in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov.
V Celju, dne 22. septembra 1936.
Načelstvo.
*
Vabilo
2938
na XVI. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tiskarna »Sava« d. d. v Kranju
v ponedeljek, dne 12. oktobra 1986 ob štirinajsti uri v tiskarniških prostorih tnaslednjimdnevnimredom:
1. Porodilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1935. in predložitev bilance za leto 1935.
2. Poročilo nadzorništva.
3. Odobritev bilance za leto 1935. in sklepanje o predlogu upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
4. Volitev predsednika, podpredsednika, kakor treh do petih članov upravnega sveta.
5. Volitev treh članov nadzorništva.
6. Slučajnosti.
Opomba: Po § 26. pravil daje vsakih deset delnic pravico do enega glasu. Po § 27. imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki založe najkasneje osem dni pred občnim zborom delnice, katere tvorijo podstavo za njihovo glasovalno pravico, pri blagajni družbe.
V Kranju, dne 21. septembra 1936.
Upravni svet.
I 0 348/36.
*
2894 2-2
Prostovoljna sodna dražba
v zapuščino pokojnega Kauschegga Karola, zasebnika v Ljubljani, ulica Stare pravde št. 3, spadajočih delnic, in sicer:
a) 4.000 komadov delnic »Prvo hrvat-ske obrtne banke d. d. v Zagrebu« no-minale po 50 din;
b) 64 komadov delnic »Cantieri Riu-niti dell’Adriatico< nominale po lOOLit;
c) 4 komadi delnic »Hermannstiidter Allg. Sparkasse« v nominalu skupno 10.550 Lei in
č) 1200 komadov delnic »Pivovarne Union d. d. v Ljubljani« nominale po 100 din
se bo vršila v pisarni podpisanega javnega notarja Hafnerja Mateja v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 6, v ponedeljek dne 28. septembra tekočega leta ob pol peti uri popoldne.
Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami v pisarni podpisanega notarja.
V Ljubljani, dne 18. septembra 1936.
Hafner Mate s. r., javni notar kot sodni komisar.
*
2909 3-2
Poziv upnikom.
Mlekarska zadruga, r. z. z o. z. v Rib-nem, je na svojem občnem zboru dne 26. aprila 1936 sklenila razdružbo.
Upniki zadruge se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve.
V Ribnem, dne 15. julija 1936.
Likvidatorji: Zupanc Franc, Bodešče, Janša Andrej, Koritno, Pangerc Miha, Bodešče.
H*
2888 3-2
Poziv upnikom.
Upniki Narodne knjige v Mariboru se
pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do
31. decembra 1936 pri likvidatorjih za* druge.
Dr. Josip Jeraj s. r. Franjo Sckolec s. r. *
2775 3-3
Razglas.
Na izrednem občuem zboru delničarjev tvrdke Greinitz, industrije željeza
d. d. s sedežem v Mariboru dne 30. junija 1936 je bilo sklenjeno, da se akcijski kapital zniža od din 3,500.000'— na 700.000'— dinarjev, razdeljen na 20.000 delnic po din 35-—. Ta sklep je bil odobren z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 31. avgusta 1936, VIII. No. 6143/1.
V smislu § 18., odstavka 3., akcijskega regulativa oziroma čl. 248., odst. 2., trgovinskega zakonika se pozivajo upniki podpisane družbe, da prijavijo svoje terjatve družbi v roku treh mesecev od dne, ko se bo ta razglas tretjič objavil.
Maribor, dne 11. septembra 1936 Tvrdka Greinitz industrija željeza d. d.
Muta,
s sedežem v Mariboru.
*
2955
Objava.
Izgubil sem poslovno knjižico, izdano od mestnega poglavarstva v Ljubljani na ime: Ambrož Leopold iz Unca pri Rakeku. Proglašam jo za neveljavno.
Ambrož Leopold s. r.
*
2950
Objava.
Izgubil sem odpustnico V. razreda drž. osnovne šole v Sp. šiški na ime: Grbec Ivan iz Jesenic (Gorenjsko).
Proglašam jo za neveljavno.
Grbec Ivan s. r.
*	2937
Objava.
Izgubil sem izpričevalo II. razreda meščanske šole na Jesenicah (Gor.) *a 1. 1927./28. na ime; Kelvišar Viktor iz Skocijana pri Mokronogu. Proglašam ga za neveljavno.
Kelvišar Viktor s. r.
*
2956
Objava. _
Izgubil sem lovsko karto št. 229 * dne 2. aprila 1936 in jo proglašam ^ neveljavno.
Anton Kovačič, tovarnar pečb Ljubljana, Rožna dolina.
*	2924
Objava.
Ukradena mi je bila odvetniška leg timacija, izdana od odbora AdvokatsK komore v Ljubljani. Proglašam jo neveljavno.
Litija, dne 31. avgusta 1936.
Dr. Ivan Šlibar s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravska banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ln zalaga Tiskarna Merkur ? Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani,