URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto IX
V LJUBLJANI, dne 26. marca 1953
Številka 8
VSEBINA:
32.	Pravilnik o opravljanju strokovnega nadzorstva nad lekarnami ter zavodi in podjetji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo zdravil in sanitetnega blaga.
33.	Odredba o posebnih dodatkih delavcev v zdravstvenih in socialno skrbstvenih zavodih, ki delajo v težkih oziroma za zdravje škodljivih in za življenje nevarnih pogojih.
Odloki ljudskih odborov:
32.	Odlok o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Celje okolica.
33.	Odlok o sklepnem računu o izvršitvi proračuna OLO Celje okolica za leto 1951.
34.	Odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb OLO Črnomelj.
35.	Odlok o družbenem planu okraja Gorica za leto 1953.
36.	Odlok o proračunu OLO Gorica za leto 1953.
37.	Odlok o sklepnem- računu OLO Gorica za leto 1951.
38.	Odlok o zaključnem računu OLO Kranj za leto 1951.
39.	Odlok o razvrstitvi katastrskih občin okraja Kranj v vrednostne razrede.
4«. Odlok o družbenem planu okraja Ljutomer za leto 1953.
4L Odlok o proračunu okraja Ljutomer za leto 1953.
42.	Odlok o sklepnem računu o izvršitvi proračuna okraja Ljutomer za leto 1951.
43.	Odlok o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Novo mesto.
44.	Odlok o odpravi odloka OLO Ptuj o nazivih in plačah v logarski službi.
45.	Odlok o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Ptuj.
46.	Odlok o odpravi odloka o plačevanju prispevka od Javnih veselic v okraju Ptuj.
47.	Odlok OLO Šoštanj o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. A 5.
48.	Odlok OLO Šoštanj o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 1.
49.	Odlok o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Šoštanj.
50.	Odlok o pokopališkem redu mestnih pokopališč v Murski Soboti.
— Popravek.
JNa podlagi 3. člena uredbe o strokovnem nadzorstvu nad lekarnami ter zavodi in podjetji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo zdravil in sanitetnega materiala (Uradni list LRS, št. 31-177/53) Izdaja Svet vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko	/yiv vtAo-v-čo , '■ "'A
PRAVILNIK	(r''"
o opravljanju strokovnega nadzorstva nad lekarnami ter zavodi in podjetji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo zdravil in sanitetnega blaga
1.	člen
Pod strokovno nadzorstvo po predpisih tega pravilnika spadajo: lekarne in lekarniške postaje, podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo zdravil in zdravilnih pripomočkov, galenski laboratoriji in .vsa tista podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo impregnirane in sterilne hidrofilne gaze in vate, ter podjetja, ki prodajajo strupe na debelo ali na drobno (v nadaljnjem besedilu mlekarne«).
Pod nadzorstvo po tem pravilniku ne spadajo optične delavnice, ortopedska podjetja, prodajalne kozmetičnih sredstev, prodajalne zobotehničnega materiala in tovarne medicinskih instrumentov in aparatov.
2.	člen
Strokovno nadzorstvo se izvaja s pregledi zavodov in podjetij, navedenih v 1. odstavku.
Lekarne, lekarniške postaje in galenski laboratoriji se praviloma pregledujejo vsako leto, druga podjetja in zavodi pa po potrebi.
3.	člen
Preglede opravljajo praviloma strokovne komi sije, ki jih imenuje predsednik Sveta vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Za vodjo ko-
misije imenuje farmacevta, za člane komisije pa še enega farmacevta, enega člana sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko tistega ljudskega odbora, ki opravlja pravice ustanovitelja lekarne, in po potrebi sanitarnega inšpektorja ter še enega ali več strokovnjakov.
sl&lst')	^en
Namen pregleda je ugotoviti, ali je strokovno poslovanje lekarne pravilno, zlasti:
1.	ali ima lekarna na zalogi dovolj kvalitetnih zdravil in sanitetnega materiala;
2.	ali se zdravila izdelujejo po predpisih Farmakopeje FLRJ in ali se uporabljajo primerna strokovna sredstva, lekarniško posodje, aparatura itd.;
3.	ali ima lekarna na zalogi preveč zdravil in sanitarnega materiala in katerega;
4.	ali ima lekarna po predpisih urejene m opremljene prostore in kako je organizirana;
5.	ali se pravilno shranjujejo zdravila, surovine, sanitetni material;
6.	ali ima lekarniško strokovno osebje predpisano kvalifikacijo;
7.	ali vodi lekarna predpisane knjige;
8.	ali se pravilno zaračunavajo zdravila in zdravilni pripomočki.
Namen pregleda je tudi ugotavljati splošno problematiko strokovnega poslovanja lekarne in ji nuditi z navodili in predlogi strokovno pomoč.
5.	člen
Vodja lekarne mora dati komisiji na vpogled vse knjige, recepte, listine itd., da se lahko pregled natančno opravi.
Finančno poslovanje lekarne se pregleda samo toliko, kolikor je potrebno zaradi samega strokovnega pregleda.
6.	člen
O vsakem pregledu lekarne mora komisija napraviti zapisnik; vanj vpiše vse svoje ugotovitve in vse ukrepe, ki jih je izdala na mestu samem, da se odpravijo pomankljivosti. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije.
En izvod zapisnika dobi lekarna, enega svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo pristojnega ljudskega odbora, ki odredi predlagane ukrepe, enega pa Svet vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Če LO ne odredi predlaganih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, odloči o tem predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade LRS.
7.	člen
Če komisija ugotovi v strokovnem poslovanju lekarne očitne ali škodljive nepravilnosti, odredi takoj na mestu samem, da se odpravijo, in vpiše to v zapisnik.
8.	člen
Za zdravila in zdravilne pripomočke, za katere se samo domneva, da bi utegnili škodovati ali da so brez farmakološkega učinka, odredi komisija, da se začasno izločijo iz prometa. Vzorec takih zdravil oziroma zdravilnih pripomočkov pa pošlje komisija v dveh primerkih z zapisnikom Centralnemu higienskemu zavodu v Ljubljani zaradi analize.
O tem sestavi komisija zapisnik; zaradi ugotovitve odškodninske in disciplinske odgovornosti vpiše vanj tudi svoje mnenje, kaj je vzrok, da so se zdravila oziroma zdravilni pripomočki pokvarili.
9.	člen
Če so z analizo ugotovili neprimernost, škodljivost ali neuporabnost zdravila oziroma zdravilnega pripomočka, Centralni higienski zavod prepove prodajo. V tem primeru se morajo zdravila oziroma zdravilni pripomočki uničiti, razen če se dajo po predlogu Centralnega higienskega zavoda predelati ali prečistiti za katero drugo uporabo.
10.	člen
Strokovno nadzorstvo o kakovosti zdravil in zdravilnih pripomočkov pri podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo zdravil, zdravilnih čajev in zdravilnih pripomočkov, opravlja Centralni higienski zavod po svojem laboratoriju za farmacevtske raziskave in kontrolo zdravil. Ta zavod lahko Izvaja nadzorstvo tudi nad samostojnimi galenskimi laboratoriji in ve-leskladišči.
11.	člen
Če se ustanovi nova lekarna ali če se lekarna preseli, mora komisija pred pričetkom poslovanja ugotoviti, ali so prostori in ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.
12.	člen
Svet vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vodi razvid strokovnih pregledov lekarn in nadzira izvršitev ukrepov, ki so bili odrejeni na podlagi pregleda.
13.	člen
Pravilnik o opravljanju strokovnega nadzorstva
nad lekarnami ter zavodi in podjetji, ki se ukvar-
jajo s proizvodnjo in prodajo zdravil in sanitetnega blaga (Uradni list LRS, št. 32-184/52) preneha veljati.
14.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS.«
Št. S 1-1755/1
Ljubljana, dne 27. januarja 1953.
Minister — predsednik Sveta vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko:
Dr. Jože Potrč L r.
33.
Na podlagi 3. odstavka 22. člena uredbe o plačah delavcev, ki so zaposleni pri državnih uradih in ustanovah (Uradni list FLRJ, št. 16/52) izdajam
ODREDBO
o posebnih dodatkih delavcev v zdravstvenih in socialno skrbstvenih zavodih, ki delajo v težkih oziroma za zdravje škodljivih in za življenje nevarnih pogojih
I
Za delo, ki je škodljivo ali nevarno za zdravje ali življenje, se šteje delo delavca:
1.	v območju rentgenskih oziroma radijskih žarkov vseh zdravstvenih zavodov;
2.	v institutih in bolnicah za pljučno tuberkulozo, na oddelkih in odsekih splošnih in kliničnih bolnic za pljučno tuberkulozo, antituberkuloznih dispanzerjih, dnevnih in nočnih sanatorijih za tuberkulozo;
3.	v specialnih bolnicah in na oddelkih splošnih bolnic za akutne nalezljive bolezni;
4.	v večjih klinično-diagnostičnih laboratorijih, kjer se pretežno dela z okuženim ali strupenim materialom;
5.	v prosekturah, anatomskih institutih, patološko-anatomskih institutih in sodno medicinskem institutu;
6.	v bakteriološko-seroloških in kemijskih laboratorijih;
7.	pri dezinfekciji, dezinsekciji in deratizaciji;
8.	v pralnicah bolnic in oddelkov za kostno tuberkulozo;
9.	pri oskrbovanju okuženih poskusnih živalic;
10.	pri zatiranju epidemij na terenu.
H
Za delo, ki se opravlja v težjih pogojih, se šteje delo:
1.	v bolnicah in oddelkih za duševne bolezni;
2.	v pralnicah vseh zdravstvenih in socialno skrbstvenih zavodov;
3.	pri prenašanju bolnikov v bolnicah in na oddelkih za kostno tuberkulozo;
4.	osebja, ki ima opravka z nečistimi bolniki v zdravstvenih in socialno-skrbstvenih zavodih.
HI
Posebni dodatek se lahko prizna tudi izven primerov, navedenih pod I in II, če je delavčevo delo po ugotovitvi starešine očitno in objektivno in težko oziroma škodljivo ali nevarno za zdravje ali življenje (V. točka).
IV
Posebni dodatki se določajo po stopnji teže dela, nevarnosti ali škodljivosti za zdravje, in sicer:
A.	Delavcev pri zdravju ali življenju škodljivih
ali nevarnih delih mesečno:
1.	Delavcem, ki delajo stalno in ves redni delovni čas v območju radijskih oziroma rentgenskih žarkov do 1500 din,
delavcem, ki prihajajo dnevno v območje radijskih oziroma rentgenskih žarkov 1000 din;
2.	vsem delavcem, ki stalno in ves delovni čas
delajo v samih protituberkuloznih zavodih (1/2) 800 din,	Jfa.
snažilkam v teh zavodih 1000 do 1200 din, strežnicam, brivcem, pericam v teh zavodih 1500 din,
čistilkam jedilnega orodja (pomivalkam) 1000 din, delavcem, ki samo od časa do časa delajo v protituberkuloznih zavodih ali oddelkih (n. pr. obrtnikom), pripada dodatek od 400 do 600 din,
delavcem, ki so posebno izpostavljeni infekciji n. pr. s čiščenjem pljuvalnikov, pranjem perila, pre-stiljanjem postelj in 'čistilkam v bakterioloških laboratorijih s posebnim infekcijskim materialom in pod. se določi dodatek t500 din;
3.	strežnicam, pericam, snažilkam in brivcem v bolnicah za akutno nalezljive bolezni oz. oddelkih 800 do 1000 din,
pericam, ki delajo s tehničnimi pripomočki 600 dmarjev;
4.	čistilkam posodja: a) v klinično diagnostičnih laboratorijih 500 do 1000 din,
b)	v bakteriološko-seroloških laboratorijih 750 do 1500 din,
c)	v kemijskih laboratorijih 600 do 1200 din, snažilkam prostorov v bakterioloških laboratorijih 1000 din;
5.	delavcem v prosekturah, anatomskih institutih, patološko-anatomskih institutih in sodno medicinskih institutih 1000 do 1500 din;
6.	delavcem, ki delajo pri dezinfekciji, dezinsekciji in deratizaciji po 56 din dnevno, za vsak dan dela pri tem poslu;
7.	pericam v pralnicah za pljučno in kostno tuberkulozo, ki delajo s tehničnimi pripomočki 1000 din,
če delajo brez tehničnih pripomočkov 1500 din;
8.	delavcem, ki so v neposrednem stiku z okuženimi poskusnimi živalicami 750 do 1500 din;
9.	šoferjem, kuharicam in drugim delavcem, ki delajo na terenu pri zatiranju akutnih nalezljivih bolezni po 50 din od vsakega dneva na terenu;
10.	šoferjem in spremljevalcem reševalnih postaj, ki večkrat mesečno prevažajo bolnike z nalezljivo boleznijo 400 din.
B.	Delavcev, ki delajo v težkih pogojih, mesečno:
1.	Strežnicam in drugim delavcem v bolnicah za duševne bolezni, če imajo stalno opravka z duševnimi bolniki 800 do 1200 din;
2.	pericam in pomožnemu osebju v pralnicah vseh zdravstvenih in socialno-skrbstvenib zavodov 800 din,
če delajo s tehničnimi pripomočki 400 din;
3.	strežnikom, ki so pretežno zaposleni s prenašanjem nepremakljivih bolnikov v bolnicah in na oddelkih za kostno tuberkulozo 500 do 700 din;
4.	osebju, ki ima stalno opravka z nečistimi bolniki ali z ročnim pranjem ponesnaženega perila, posodja in opreme 1000 do 1300 din.
V
Posebni dodatki po lil. točki se lahko priznajo samo do zneska 1000 din mesečno s privoljenjem pristojnega okrajnega (mestnega) sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko.
VI
Posebni dodatki, določeni v mejah najnižjega in najvišjega zneska, se dajejo praviloma v najnižjem znesku, znesek večji od najnižjega je treba posebej utemeljiti v odločbi.
Vil
Posebni dodatki se smejo izplačevati samo toliko časa, dokler je delavec pri delu, za katerega je določen dodatek in se mu ustavi, ko preneha opravljati to delo.
VIII
Če delavec samo deloma opravlja delo, za katerega je določen posebni dodatek, se mu mora dodatek sorazmerno znižati glede na čas, ko opravlja to delo.
IX
Če pripada delavcu posebni dodatek u dveh ali več naslovov, ki opravlja istočasno zdravju škodljivo oziroma nevarno in težko delo, se mu lahko določi skupni dodatek največ do 1500 din mesečno,
X
Predlog o višini dodatka sestavi posebna komisija, ki jo določi starešina zavoda. V tej komisiji mora sodelovati tudi zastopnik sindikata.
O določitvi ali spremembi višine dodatka se lahko izda skupna odločba, o ukinitvi dodatka pa izda prizadetemu vedno individualna odločba Odločbe o dodatkih izda starešina ustanove.
XI
Dodatki po tej odločbi se izplačujejo od 1. januarja 1953.
Št. S-I-10371/10
Ljubljana, dne 20, decembra 1952.
Minister — predsednik Sveta vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko:
Dr. Jože Potrč L r.
Odloki ljudskih odborov
32.
Na podlagi 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 7. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52) je Okrajni ljudski odbor Celje okolica na svoji seji dne 13. II. 1953 izdal
ODLOK
o višini dnevnic uslužbencev in delavcev uradov in zavodov za službena potovanja na območju OLO Celje okolica
1.	člen
Za službena potovanja, izvršena v območju okraja ob pogojih 10. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških, pripadajo uslužbencem in delavcem tele dnevnice:
za uslužbence od IV. plačilnega razreda navzgor 525 din,
za uslužbence od TX. do V. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 450 din,
za druge uslužbence In delavce 375 din.
2.	člen
Določila 1. člena tega odloka se nanašajo tudi na honorarne uslužbence, ki jim je honorarna zaposlitev glavni poklic.
3.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1/1-99-16
Celje, dne 13. februarja 1953.
Predsednik OLO: Miran Cvenk 1. r.
33.
Na podlagi 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, Uradni list LRS, št. 19-89/52 v zvezi z določili 48. člena zakona o proračunu, Uradni lisi FLRJ, št. 58-570/51 izdaja Okrajni ljudski odbor Celje okolica na svoji II. redni seji
ODLOK
o sklepnem računu o izvršitvi proračuna OLO Celje okolica za leto 1951
1.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v proračunskem letu 1951 po proračunu OLO Celje okolica za leto 1951 znašajo:
a)	Dohodki OLO Celje okolica	86,878.285	din
Dohodki krajevnih ljudskih
odborov	32,983.037	din
Skupni dohodki 119,861.322 din
b)	Izdatki Okrajnega LO Celje ok. 81,298.059 din Izdatki krajevnih ljudskih odborov 28,059.054 din
Skupni izdatki 109,357.113 din
c)	Presežki dohodkov nad izdatki
OLO Celje okolica	5,580.226 din
Presežki dohodkov nad izdatki krajevnih ljudskih odborov	4,923.983 din
Skupni presežek
dohodkov nad izdatki 10,504.209 din
2.	člen
Sklepni račun za leto 1951 obsega dohodke in izdatke 71 krajevnih ljudskih odborov ter dohodke in izdatke Okrajnega ljudskega odbora Celje okolica.
3.	člen
Odobrijo se izdatki po 33. 'členu uredbe o izvajanju proračuna in 48. člena zakona o proračunu.
4.	člen
Sklepni račun za leto 1951 se odobri.
5.	člen
Sklepni račun je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj in se objavi v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1/1-99-16
Celje, dne 13. februarja 1953.
Predsednik OLO: Miran Cvenk 1. r.
34.
Na podlagi 17., 19. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter na podlagi 2. in 29. člena temeljnega zakona o proračunu (Uradni list FLRJ. št. 58-570/51) je Okrajni ljudski odbor Črnomelj na skupni seji obeh zborov dne 7. II. 1953 izdal
ODLOK
o začasnem finansiranju proračunskih potreb Okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju
1.	člen
Do izdaje proračuna Okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju za leto 1955 se bodo proračunske potrebe Okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju začasno finansirale na podlagi mesečnih proračunskih načrtov dohodkov in izdatkov v mejah proračuna Okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju za leto 1952.
2.	člen
Zneski dohodkov in izdatkov, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov po proračunu Okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju za leto 1953.
3.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1953.
Št. 551/2
Črnomelj, dne 7. februarja 1953.
Predsednik OLO' Janez Žunič 1. r.
35.
Na podlagi 16. člena, 64. člena 2. točke in v zvezi s 96. in 108. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih ter v skladu z zakonom o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953 izdaja okrajni ljudski odbor po sklepu III. seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 12. februarja 1953
ODLOK
o družbenem planu okraja Gorica za leto 1953
1.	člen
Potrjuje in razglasi se družbeni plan okraja Gorica za leto .'1953, ki se glasi:
Družbeni bruto produkt, ustvaritev in razdelitev sredstev ter temeljni proporci
l.	poglavje
DRUŽBENI BRUTO PRODUKT PO GOSPODARSKIH PANOGAH IN STROKAH
Skupni družbeni produkt, ki bo dosežen v letu 1953, znaša 5,332.902 tisočev dinarjev.
Od tega skupnega produkta bo dosežen v posameznjh gospodarskih panogah in strokah družbeni bruto produkt v tehle zneskih in strukturi:
Uospodarska panoga in	stroke	Družbeni bruto produkt	Amortizacija	Struktura Potrošni sklad	Akumulacija in skladi
Gospodarstvo okraja Gorica			v tisočih	d 1 n a . j e v	
	Skupaj:	5,332.902	698.850	2,065.059	2,569.013
			v tisočih dinarjev		
Industrija	Skupaj:	2,312.928	254.997	343.013	1,714.918
111 Proizvodnja in	razdeije-				
vanje električne	energije	428.557	86.771	32.153	309.653
116 Proizvodnja in predelava					
nekovin		946.269	77.400	96.541	772.328
11? Kovinska industrija in					
predelovanje kovin		30.210	2.490	8.026	19.694
12) industrija gradbenega ma-					
teriala		72.016	7.311	34.136	30.569
122 Lesna industrija	in				
313 izkoriščanje gozdov		332.124	59.915	115.475	•	156.734
124 Tekstilna industrija		311.150	8.000	23.500	279.650
12" Industrija usnja in obutve		103.988	2.760	16.490	84.738
12? Živilska industrija		88.614	10.350	16.692	61.572
Kmetijstvo	Skupaj:	1,594.790	76.110	1,218.680	300.000
Državni sektor		32.760	1.760	20.000	11.000
Zadružni sektor		103.030	7.350	76.680	19.000
Privatni sektor		1,459.000	67.000	1,122.000	270.000
Gradbeništvo		446.927	60.300	190.800	195.827
Promet	Skupaj:	610.830	285.541	137.859	187.630
511 Železniški promet		481.728	255.301	92.669	133.758
515 Cestni promet		79.758	17.896	28.690	35.172
516 Poštni promet		47.344	12.144	16.500	18.700
Trgovina	Skupaj:	103.414	3.801	56.175	43.438
Državni sektor		82.771	3.241	44.175	35.355
Zadružni sektor		20,645	560	12.000	8.083
Gostinstvo					
in turizem	Skupaj:	75.072	3.911	31.673	39.488
Državni sektor		39.473	1.956	15.495	22.022
Zadružni sektor		53.750	1.850	15.055	16.847
Privatni sektor		1.849	105	1.125	619
Ohr!	Skupaj:	188.941	14.390	86.839	87.712
Državni sektor		99.811	7.860	51.439	40.512
Zadružni sektor		9.600	500	5.400	3.700
Privatni sektor		79.530	6.030	30.000	43.500
V akumulaciji je zajet tudi prometni davek.
II. poglavje
USTVARITEV SREDSTEV ZA	OKRAJ	GORICA
Na območju okraja se bodo	ustvarila	“ letu 1953
tale sredstva:	v tisočih dinarjev	
Akumulacija in skladi državnih podjetij		2,121.505
Prometni davek		185.350
Dohodnina kmečkih gospodarstev		118.000
Dohodnina obrtnikov	6.600	
Dohodnina zadrug	4.000	
Druga dohodnina	3.500	14.100
Davek od dediščine in daril	2.500	
Takse	9.240	
Dohodki uradov in ustanov	773	
Drugi dohodki	787	13.300
Skupaj	—	2,452.255
Razlika med gornjim zneskom 2,452.255 in skupno akumulacijo in skladi iz 1. poglavja v znesku 2,569 013 je nastala zato, ker sta v sredstvih, ustvarjenih na območju okraja prikazana za zadružni in privatni sek tor le dohodnina in prometni davek, ne pa prispevek za socialno zavarovanje in njihova lastna akumu Lacija.
III. poglavje
RAZDELITEV SREDSTEV, KI SE USTVARJAJO V OKRAJU GORICA
Sredstva, ki se ustvarjajo v okraju Gorica, se v skladu z zakonom o družbenem planu LR Slovenije za leto 1953 razdelijo takole:
v tisočih dinar jev
Akumulacija državnega sektorja skupaj	2,121.505
Od tega za razdelitev	2,001.272
Del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij	73.066
10°/o prispevkov za zdravstveno zaščito od po-
trošnega sklada	80.278	153.344	
Ostanek za delitev na zvezne sklade	1,847.928	
66,6°/o prispevek za zvezne sklade	1,230.720	
Ostanek za delitev na republiške sklade	617.208	
38,7% prispevek za socialno zavarovanje	238.859 57,5% prispevek za Investicijske sklade	354.895	593.754	
Ostanek za razdelitev na republiške In okrajne sklade	23.454	
40% prispevek za republiški proračun	9.382	
Ostanek akumulacije za okrajni proračun		14.072
Dohodnina kmečkih gospodarstev	118.000	
20% prispevek za republiški proračun	23.600	
Ostanek za okrajni proračun		94.400
Dohodnina obrtnikov za okrajni proračun		6.600
Dohodnina zadrug za okrajni proračun Druga dohodnina za okrajni proračun Prometni davek 41%> prispevek za republiški proračun Ostanek za okrajni proračun Drugi dohodki za okrajni proračun Dopolnilna sredstva okraja
a)	Del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij
Od tega se uporabi za potrebe delovnih kolektivov znesek Ostanek za potrebe okrajnega odbora
b)	Zaradi višjih stopenj akumulacije in skladov je presežen znesek akumulacije in skladov, predviden v družbenem planu LR Slovenije za
Od tega se uporabi za potrebe delovnih kolektivov znesek Ostanek za potrebe okraja
4.000
3.500
185.350
75.994
109.356
13.300
73.066
63.514
9.552
120.233
54.005
66.228
Skupna sredstva okraja	321.008
IV.	poglavje
RAZDELITEV OKRAJNIH SREDSTEV Sredstva, razpoložljiva na območju	okraja, se
razdelijo takole:
v tisočih dinarjev
Skupna sredstva okraja	321.008
2.	Razdelitev sredstev okraja ter lastnih
sredstev podjetij in zadrug	731.95)
Družbeni skladi skupaj	280.000
prosveta in kultura	din	59.444
ljudsko zdravstvo	din	33.350
socialno skrbstvo	din	22.077
državna uprava mestni in občinski	din	99.040
ljudski odbori	diu	56.189
proračunska rezerva	din	9.900
Investicije skupaj	420.495
investicije mestnih in občinskih ljudskih odborov iz sredstev okraja din 9.552 investicije Iz lastnih sredstev podjetij din 275.943 zadružne investicije din 135.000
Razlika za splošne potrebe okraja, ki se bo, če bo ustvarjena, uporabila v prvi vrsti za najnujnejše neobvezne investicije okraja	31.456
Skupna sredstva okraja	321.008	Stroka 122
so razdeljena na		513
družbene sklade investicije mestnih in občinskih ljudskih odborov tz sredstev	280.000	
okraja	9.552	
razlika za splošne		Stroka 124
potrebe okraja	31.456	
V.	poglavje INVESTICIJSKA GRADITEV Skupna vrednost	v tisočih dinarjev
investicijske graditve znaša	420.495
Od tega:
investicije v gospodarstvu	401.845
investicije za družbeni standard	18.650
Važnejši objekti investicijske izgradnje v gospodarstvu bodo tile:
Objekt	1 Zaesek za j leto 1953	Rok do-vršitve	Produkcijska zmogljivost. ki se bo dosegla po dovršitvi
Industrija cementa			
in salonita, Anhovo:			
Žičnica	40.200	1953	HS.OOOt laporja
Kldnker skladišča	22.000	1954	zboljšanje kva-
Tovarna pohištva.			litete
»Edvard Kardelj«,
Nova Gorica:
Upravno poslopje, skladišče, bazen za
požarno vodo	37.100 1953 večja ekspeditiv-
nost v delu in
Tekstilna tovarna,	večja požarna
Ajdovščina:	varnost
Barvarna	18.900 1953 barvanje 2,005.000
metrov bombažnih tkanin
VI.	poglavje
STOPNJA AKUMULACIJE IN DRUŽBENIH SKLADOV
Glede na temeljne proporce družbenega plana LR Slovenije se določijo za podjetja na območju okraja tele stopnje akumulacije in družbenih skladov: Stroka 111 Proizvodnja in razdeljevanje električne energije'
Elektroenergetski sistem LRS	1370
Elektro Gorica, direkcija Kanal	106
Soške elektrarne Doblar*	203
Soške elektrarne Plave*, N. Gorica	94
Stroka 116 Proizvodnja in predelava nekovinskih rudnin
Industrija cementa in salonita >15. september«, Anhovo	800
Stroka 117 Kovinska industrija in predelovanje kovin
Livarna »Štrukelj«, Solkan	360
Tovarna poljedel. orodja, Batuje	110
Stroka 121 Industrija gradbenega materiala
Solkanska industrija apna, Solkan	120
Okrajna opekarna, Dombrava	55
Goriške opekarne, Bilje	90
* Soške elektrarne Doblar in Plave zajamejo vse postranske delavnosti.
Tovarna pohištva, Nova Gorica	120
Invalidsko mizarsko podjetje ,
»Istok«, Miren	117
LIP Ajdovščina	160
LIP Postojna	160
Tekstilna industrija
Tekstilna tovarna, Ajdovščina	1190
Stroka 125 Industrija usnja in obutve
Tovarna usnja, Miren	1000
Tovarna čevljev »Jadran«,	Miren	290
Stroka 127 Živilska industrija
Tovarna likerjev in sadnih izdelkov, Ajdovščina	88
Mlinsko podjetje, Ajdovščina	110
Stroka 211 Kmetijstvo
Splošno kmetijsko gospodarstvo »N.
Gorica« — Ajševica	55
Državno posestvo Lože	55
Okrajno državno posestvo	Vipolže	55
Ekonomija MLO Gorica — Nova Gorica	55
Ekonomija Tovarne pohištva »E. Kardelj«, Nova Gorica	55
Gradbeništvo Stroka 412 Gradnje
SGP Gorica, Nova Gorica	i0l
SGP Primorje, Ajdovščina	105
Promet
Stroka 511 Železniški promet — stopnja AS je določena z republiškim planom Stroka 515 Cestni promet
Avtoprevozniško podjetje »Avto-promet« Gorica, Solkan	125
Avtoobnova, Šempeter pri	Gorici	120
Stroka 516 Poštni promet — stopnja AS je določena z republiškim planom
Stroka 611
do 617 Trgovina
Trgovsko podjetje Vino Gorica,
Solkan	70
Odpad, podjetje za promet
z odpadki	80
Za vsa druga državna trgovska podjetja	60
Stroka 618
do 619 Gostinstvo in turizem
Za vsa državna podjetja	55
Stroka 711
do 712 Obrt
Krajevni mlin,	Bilje	80
Krajevni mlin,	Grgar	80
Krajevni mlin,	Miren	80
Krajevni mlin,	Ozeljan	80
Krajevni mlin,	Renče	80
Mestni mlin, Solkan	80
Krajevni mlin, Vipolže	80
Valjčni mlin, Vrtovin	80
Klavno podjetje, Vipava	70
Občinska mesnica, Ajdovščina	70
Občinska mesnica, Kanal	70
Občinska mesnica, Lokavec pri Ajdovščini	70
Občinska mesnica, Šempas	70
Občinska mesnica, Vipava	70
Občinska mesnica, Zali hrib	70
Živinopromet, Solkan	70
Agroservis, Šempeter pri Gorici	60
Mehanična delavnica, Šempeter	60
Elektromontersko podjetje. Nova Gorica	60
Radio delavnica, Ajdovščina	60
Krajevno mizarsko podjetje, Branik 60 Krajevno mizarsko podjetje, Selo-Črniče	60
Krajevno mizarsko mehanično podjetje Trnovo	60
Obrtno podjetje lesnih izdelkov,
Čepovan	60
Mizarska delavnica. Črni vrh	60
»IMA«, industrija apna in marmorja, Miren	60
Knjigoveznica, Šempeter	55
Remontno podjetje,	Ajdovščina	55
Remontno podjetje.	Kanal	55
Remontno podjetje,	Solkan	55
Remontno podjetje,	Šempeter	55
Remontno podjetje,	Vipava	55
Vsa druga proizvodna in uslužnost-na državna obrt	50
V Izračunu stopenj prometni davek ni upoštevan
2.	člen
Gospodarski svet OLO Gorica je pooblaščen, da v nujnih primerih spremeni kvote in stopnje tega družbenega plana, vendar tako, da je zagotovljen znesek za zvezne in republiške sklade.
Vse spremembe predloži gospodarski svet v potrditev okrajnemu ljudskemu odboru.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave, njegovo določbe pa se izvajajo od 1. januarja 1953.
Št. 1. 34/2-53
Nova Gorica, dne 12. februarja 1953.
Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r.
36.
Na podlagi 17., 19. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih izdaja Okrajni ljudski odbor Gorica na svoji 3. redni skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 12. II. 1953
ODLOK
o proračunu okrajnega ljudskega odbora Gorica za leto 1953
1.	člen
Okrajni proračun za leto gami obsega:
1.	okrajni proračun: z dohodki v znesku in izdatki v znesku
2.	predračune ustanov s njem:
z dohodki v znesku in izdatki v znesku in presežkom izdatkov
1953 s posebnimi prilo-
255,659.000 din 255,659.000 din samostojnim finansira-
282.031.970	din
283.976.970	din 1,945.000 din
2.	člen
Primanjkljaji v predračunskih ustanovah s samostojnim finansiranjem, ki znašajo skupaj 1,945.000 dinarjev, se krijejo z dotacijami Iz okrajnega proračuna.
3.	člen
Gospodarski svet OLO Gorica je pooblaščen, da razdeli izdatke, ki so določeni za predračune okrajnih organov, ki bi se v letu 1953 odpravili, spojili ali spremenili, na novoustanovljene okrajne organe. Tako določene predračune okrajnih organov pošlje gospodarski svet OLO Gorica v potrditev odboru za gospodarski plan In finance.
4.	člen
Predsednik okrajnega sveta za gospodarstvo je pooblaščen, da sme pregledovati osebne in materialne izdatke v predračunih okrajnih organov in ustanov in kontrolirati uporabo dotacij Iz okrajnega proračuna.
5.	člen
Osnutke pravnih predpisov organov okrajnega ljudskega odbora, ki predvidevajo nove ali večje proračunske izdatke, je treba poslati poprej v potrditev gospodarskemu svetu OLO Gorica.
6.	člen
Kolikor še ni izdana dokončna odločba o sistematizaciji, se more število uslužbenskih mest v okrajnih organih in ustanovah povečati samo s potrditvijo državnega sekretarja za proračun in državno administracijo LRS,
Nove postavitve so dovoljene samo v mejah potrjene sistematizacije, če so v ta namen zagotovljena v proračunu potrebna finančna sredstva.
7.	člen
Predsednik gospodarskega sveta OLO Gorica lahko ustavi izplačevanje osebnih izdatkov, ki niso v skladu z zakonitimi predpisi. Če se pristojni odredbodajalec ne strinja z ustavitvijo, odloči o tem Okrajni ljudski odbor Gorica.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva sprejema, uporablja pa se od 1. januarja 1953.
Št. Pov 34/2
Nova Gorica, dne 12. februarja 1953.
Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r.
37.
Na podlagi 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih izdaja Okrajni ljudski odbor Gorica na svoji 3. redni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. II. 1953
ODLOK
o sklepnem računu okrajnega ljudskega odbora Gorica za leto 1951
1.	člen
Potrjuje se okrajni zaključni račun za leto 1951, sestavljen po predpisih 37. člena temeljnega zakona o proračunih in 39. člena uredbe o izvajanju proračuna.
2.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po okrajnem zaključnem računu v proračunskem letu 1951:
dohodki	121,434.740	din
izdatki	117,222.362	din
Presežek dohodkov nad izdatki 4,212.378 din
3.	člen
Okrajni zaključni račun za leto 1951 obsega dosežene dohodke in izvršene izdatke po okrajnem proračunu za leto 1951:
a)	Po proračunu Okrajnega ljudskega odbora Gorica:
dohodke	93,291.103	din
izdatke	92,202.781	din
Presežek dohodkov nad izdatki 1,088.322 din
b)	Po proračunih krajevnih ljudskih odborov:
dohodke	28,143.637	din
izdatke	25,019.581	din
Presežek dohodkov nad izdatki 3,124.056 din
4.	člen
Obveznosti po okrajnem proračunu za leto 1951 v znesku 19,090.826 din so krite iz presežka dohodkov nad izdatki po proračunih za leto 1951, iz vračil proračunskih sredstev, ki izvirajo iz proračuna za leto 1951, iz presežkov investicijskih sredstev iz leta 195) ter iz sredstev republiškega računa za likvidacijo obveznosti.
5.	člen
Odobravajo se izvršena prekoračenja kreditov po okrajnem proračunu za leto 1951, ki so nastala zaradi izrednih ukrepov vlade FLRJ in vlade LRS ob prehodu na nov gospodarski sistem.
6.	člen
Okrajni zaključni račun za leto 1951 skupno z obračunom poravnanih obveznosti po okrajnem proračunu za leto 1951 je sestavni del tega odloka.
.	7. člen
Ta odlok velja od dneva, ko je bil sprejet.
Št. Pov 34/2
Nova Gorica, dne 12. februarja 1953.
Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r.
38.
Na podlagi 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih izdaja Okrajni ljudski odbor Kranj na svoji seji 12. II. 1953
ODLOK
o zaključnem računu Okrajnega ljudskega odbora za leto 1951
1.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki znašajo v proračunskem letu 1951 po proračunu:
Dohodki	92,057.757 din
Izdatki	92,057.757 din
2.	člen
Okrajni zaključni račun za leto 1931 obsega dosežene dohodke in izvršene izdatke po proračunu za leto 1951.
3.	člen
Odobrava se okrajni zaključni račun za leto 1951, sestavljen po predpisih temeljnega zakona o proračunu in uredbe o izvajanju proračuna.
4.	člen
Okrajni zaključni račun je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva, ko ga je sprejel Okrajni ljudski odbor Kranj.
Št. 773/1-1233/1
Kranj, dne 12. februarja 1953.
Predsednik OLO:
Miran Košmelj 1. r
39.
Na podlagi 15. In 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in v zvezi s 4. členom uredbe o ustanovitvi skladov za obnovo gozdov (Uradni list LRS, št. 2/9-53) izdaja Okrajni ljudski odbor Kranj na predlog gospodarskega sveta na svoji seji 27. II. 1953,
ODLOK
o razvrstitvi katastrskih občin v vrednostne razrede
1.	člen
Za plačevanje prispevka v sklad za obnovo gozdov se razvrstijo katastrske občine okraja Kranj v vrednostne razrede takole:
I.	razred: Drulovka, Huje, Kranj, Primskovo, Rupa,
Struževo, Čirčiče, Klanc, Stražišče, Breg ob Savi, Strahinj, Pivka, Naklo. Duplje, Žeje, Okroglo, Predoslje, Britof, Kokrica, Hrastje, Visoko, Godešič, Reteče, Stari dvor. Suha, Tržič, Bitnje (sp. del), Žabnica, (sp. del), Dorfarje.
II.	razred: Tenetiše, Jama, Praše, Mavčiče, Podbrez-
je, Udni boršt 1. In II., Suha pri Predosljah, Luže, Šenčur, Draga, Puštal (del), Škofja Loka (del), Bistrica (sp. del), Križe (sp. del), Žiganja vas, Bitnje (gornji del), Žabnica (gor. del), Pevno.
HI. razred: Sv. Jošt, Sp. Besnica, Cerklje, Češnje vek. Zg. Besnica, Zalog (del), Laboviče, Sp. Brnik, Zg. Brnik, Velesovo, Golnik, Goriče, Podreča, Tupaliče, Hraše, Moše, Smlednik, Trboje, Zapoge, Voglje, Škofja Loka (del), Lubnik, Puštal (del), Senično, Kovor, Leše, (sp. del), Zvirče, Zminec.
IV.	razred: Nemilje (sp.' del), Grad, Pšata, Šmartno,
Dobrava, Zalog (del), Dol. Dobrava, Gorenja vas, Hotavlje, Lučine, Srednja vas-Goriče (sp. del), Babni vrt (sp. del). Visoko pri Poljanah, Dobje, Dolenje brdo, Podo-beno, Dolenčice, Bela (niž. del), Breg (del), Bukovica, Dolenja vas, Selca, Olševek, Sveta Barbara, Leše (gorski del), Križe (gorski del), Bistrica pri Tržiču (gorski del), Kovski vrh, Sopotnica, Staniče, Sv. Ožbolt, Križna gora, Žiri, Dobračeva, Opale, Vrsnik II, žirovski vrh, Sv. Nikolaj, Studeno, Železniki.
V.	razred: Nemilje (goi«wji del), šenturška gora, Šte-
fanja gora, Gor. Novaki, Leskovica, Trebija, Sred. vas-Goriče (gorski del), Babni vrt (gorski del), Sp. Jezersko, Zg. Jezersko, Gorenja ravin, Podvrh, Bela (gorski del),
Zg. Luša, Kališe, Javorjev dol, Koprivnik, Lanišče, Podjelovo brdo, Stara Oselica, Ledinica, Sv. Katarina, Sv. Ana, Danje, Davča, Sorica, Zali log, Leskovica (del). Sv. Križ.
2.	člen
Meja med posameznimi deli katastrskih občin, ki so uvrščeni v različne vrednostne razrede, je razvidna
iz pregledne karte okraja Kranj, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok velja od 1. januarja 1933.
St. 1617/-53
Kranj, dne 2?. februarja 1953.
Predsednik OLO: Miran Košmelj k r.
40.
Na podlagi prvega odstavka Ib. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih je sprejel Okrajni ljudski odbor Ljutomer na skupnem zasedanju obeh zborov dne 16. februarja 1953
ODLOK
o družbenem planu okraja Ljutomer za leto 1953
1.	člen
Potrjuje se družbeni plan okraja Ljutomer za 1953; glasi se:
I.	poglavje
DRUŽBENI BRUTO PRODUKT PO GOSPODARSKIH PANOGAH IN STROKAH Skupni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen v letu 1953, znaša skupno v tisočih 2,044.949 din.
Od skupnega družbenega produkta bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah in strokah družbeni bruto produkt v tehle zneskih in strukturi: (v 1000 dinarjev)
Gospodarska panoga in stroka										Družbeni bruto produkt	Amortiza- cija	Struktura Potrošniški sklad	Akumuiacila In skladi
Gospodarstvo okraja Ljutomer skupaj					#	r*	f«7		r*'	2,044.949	199.857	1,203.620	641.472
Industrija in rudarstvo										265.543	28.500	64.823	172.220
Stroka 11 — proizvodnja in razdeljevanje električne													
energije ....										59.055	12.500	3.180	43.375
Stroka 112 — proizvodnja in predelovanje premoga										3.896	350	1.612	1.934
Stroka 117 — kovinska	industrija									3.900	300	1.800	1.800
Stroka 121 — industrija gradbenega materiala								•.	•	54.145	5.156	22.808	26.181
Stroka 122 — lesna industrija .			•	.	.		i .		!•	16.268	2.208	4951	9.109
Stroka 124 — tekstilna industrija			,	a			f«	r«	r»	9.397	500	4.044	4.853
Stroka 125 — Industrija usnja in obutve						• r		«		69.750	1.650	3.700	64.400
Stroka 127 — živilska industrija										49.132	5.836	22.728	20.568
Kmetijstvo ....	#	« > •		f*1	r*	r«	rv.	fi	>	1,373.485	118.770	957.137	297.578
državni sektor . .	.	••	r»>		'•7	(•7	'•		>		107.491	10.375	56.120	40.996
zadružni sektor .	.	(•,	r*l !•!	[•	1«.		!•'		r»	>!	147.194	12.120	77.467	57.607
privatni sektor .	,	.										1,118.800	96.275	823.550	193.975
Gradbeništvo	.	.	r«	•• •:	(•	CV	r«;		£•1		r«1	97.670	2.400	59.185	56.082
državni sektor .	w	:•		>1	S	•7	>1	Til	fil	til	97.670	2.400	39.185	56.082
Promet . . . v w			rv		T*7		>1	r*-	r*	82.654	36.448	20.100	26.106
železniški promet	r,3					/•I	•	r*	r»		55.754	29.548	10.725	15.481
poštni promet .	.	(•1			r«			r*	i •’	'•	26.900	6.900	9.375	10.625
Trgovina . . . r. r*	rv	r« r*i	rc	r«	;«			.	r«	65.843	3.499	32.914	29.450
državni sektor .	. r.		:•]			• :	•	v	r»	’•	26.220	1.556	13.194	11.430
zadružni sektor .	.	'•i	>1 *1	r*	r»	'«	r«	;•		!•	59.623	1.903	19.720	18.000
Turizem in gostinstvo	M	v			'•1	• i	•1	•		32.729	• 2.245	13.255	17.229
državni sektor .	.	.	V	• •*	v,	r*7	'•J		#		,	19.162	1.484	8.243	9.435
zadružni sektor • ..	m	[•: •	<:•.	(•	<•:					3.748	361	1.164	2.223
privatni sektor , . r.	v	v ■*		r«'	'•1	r«		•		9.819	400	3.848	5.571
Obrt	•	•		r«' f*i	r«:		r#	•			I«	127.025	7.995	76.203	42.827
državni sektor . . w	'•>	r*T '»t		»7	•3	#		r*	r«	47.996	2.714	23.955	21.327
zadružni sektor . .		'’m'	/• ,	• 3							2.802	193	1.368	1.241
privatni sektor .	.	.										76.227	5.088	50.880	20.259
Opomba: V masi akumulacije in skladov po gospodarskih panogah in strokah je zajet tudi prometni davek od vseh sektorjev v znesku 140.032.
H. poglavje
Formiranje sredstev na območju okraja Ljutomer
Na območju okraja Ljutomer se bodo formirala v letu 1953 tale sredstva
akumulacija in skladi državnih podjetij ....	276.445
prometni davek ................................. 140.032
dohodnina vseh oblik . . . ..................... 169.875
drugi dohodki ...	k.	.............. 13.000
Skupaj 599.352
276.445
242.397
13.285
22.362
206.550
137.562
68.988
lil. poglavje
Razdelitev sredstev, ki se formirajo na območju okraja Ljutomer Sredstva, ki se formirajo na območju okraja se v skladu z zakonom o družbenem planu LR Slovenije takole razdelijo:
1.	Akumulacija državnega sektorja	...	&	& $ M
od tega za razdelitev .	.	.	/.	r.	/.•	.	,.i
Del akumulacije za samostojno razpolaganje
podjetij...........................j	..	i.i
10 % prispevek za zdravstveno	zaščito	t.	j.
ostanek za delitev na zvezne sklade .« l 66 % prispevek za zvezne sklade	. .
ostanek za delitev na republiške sklade .. t.
38.7 % prispevek za socialno zavarovanje . r.
57.5% prispevek za republiške investicijske sklade ostanek za razdelitev za republiški in okrajni sklad 50 % za republiški proračun .	. j.,
ostanek za proračun okraja . „ >■	.
2.	Dohodnina kmečkih gospodarstev .	.	.	.
50 % prispevek za republiški proračun .
ostanek za okrajni proračun................
dohodnina obrtnikov za okrajni proračun dohodnina zadrug za okrajni proračun . druga dohodnina za okrajni proračun .	.
prometni davek ........................ .
53 % prispevek za republiški proračun .	.
47 % ostanek za okrajni proračun .	.	,
drugi dohodki za okrajni proračun .
3.	Dopolnilna sredstva okraja
26-698
39.668
del akumulacije za samostojno razpolaganje
podjetij ...................................
od tega se uporabi za potrebe delovnih kolektivov 60 % v znesku..............................
ostanek 40 % za potrebe ljudskih odborov .	.
zaradi višjih stopenj akumulacije in skladov je presežen znesek akumulacije in skladov, predviden v republiškem družbenem planu kot absolutna obveznost okraja, za .	.	.
od tega se uporabi za potrebe delovnih kolektivov 50 % v znesku..............................
ostanek 50 % za potrebe ljudskega odbora v znesku ....
2.622
1.311
156.475
46.942.5
140.052
74.217
1.311'
109.532.5
7.200
3.000
V200
65.815
13.000
13.285
7.971
34.048
17.024
5.314
17.024
Skupna sredstva okraja za leto 1953
225.396.5
IV. poglavje
Razdelitev okrajnih sredstev 1 2 3 4 * 6
Sredstva razpoložljiva na območju okraja se takole razdelijo:
1.	Skupna sredstva...................,	225.396.5
2.	Razdelitev
a)	družbeni skladi skupaj	.	,	.	.	,,	215.744
prosveta in kultura............................................. 53.722
socialno skrbstvo...........................................   41.207.5
ljudsko zdravstvo ..............................................  3.532
državna uprava in sodstvo .	.	.	.	.	.	.	96.662.6
investicije gospodarske delavnosti	.	.	.	>	16.400
rezerva .......................................... 4.219.9
b)	investicije gospodarske delavnosti .	.	9.652.5
V. poglavje
Skupna vrednost investicijskih graditev znaša	36.0525
Od tega : investicije v gospodarstvu ....	9.652.5
investicije za družbeni standard. .	16.400
Najvažnejši objekti investicijske graditve v gospodarstvu bodo tile:
1.	okrajni premogovnik Ljuiomer ....	5.000	dovršitev	1953	povečanje proizvodnje	za 60001
2.	zdravilišče Slatina Radenci................ 2.000	„	1953	instalacija vodovoda
3.	regulacija Plitvice ........	1.000	„	1957	začetna dela
4.	zobna ambulanta	Ljutomer............... 800	„	1953 nabava	strojev
3.	Žica Ljutomer.............................. 602.5	„	1954 nabava	strojev
6.	Kino Križevci .	. ................. 250	„	1953 oprema
Najvažnejši objekti izgradnje družbenega standarda bodo tile: 1. šola K.og .	.	.	...	.	• b-000 dovršitev (955 novogradnja
2.	šola Sv. Tomaž . .. . . . ,.	2.000
3.	šola Murščak.................... .. 5.. .	900
4.	vajenska	šola Ljutomer . .	.■	..j	i.«	.i	.	1.000
5.	kmetijska	šola Gor. Radgona	.)	.>	>5	.	1.	2.500
6.	oprema	    •>	«•	vt	•	.	1000
7.	stanovanjski fond . i.j 1.	v	(.1	ir	t.	3.000
VI.	poglavje
Stopnja akumulacije in družbenih skladov po
.	posameznih podjetjih
Glede na temeljne proporce družbenega plana
LRS se določijo za podjetja na območju okraja Ljutomer tele stopnje akumulacije in skladov:
Industrija in rudarstvo
Stroka 111 — proizvodnja in razdeljevanje
električne energije...................1364
Stroka 112 — proizvodnja in predelava premoga	. . . . i.............. 120
Stroka 117— kovinska industrija
.	Žica • okrajno podjetje Ljutomer 100
Stroka (21 — industrija gradbenega materiala
Križevske opekarne Križevci	125
Gornjeradgonsko opekarniško podjetje Gor. Radgona ....	129
Okrajna opekarna Ljutomer .	.	61
Stroka 122 — lesna industrija
Lesni industrijski obrat Ljutomer—Gor. Radgona ....	178
Žaga Črnci .	. ,.j 1.. 1.1	1.	215
Žaga Logarovci . r.i r.-» t. 215
Stroka 124 — tekstilna industrija
Konfekcija — okrajno podjetje Ljutomer ........................  .	120
Stroka 125 — industrija usnja in obutve
Tovarna usnja Ljutomer . ,. .. 1200
Stroka 127 — živilska industrija
Mlekopromet Ljutomer ....	60
Slatinsko podjetje Slatina Radenci 100
Kmetijstvo .	. o (. .. ...................55
Gradnje ... r.■. r.*	..	g-... ... .,f.. t.-. 100
Trgovina Okrajno podjetje za odkup živine in poljedelskih proizvodov Ljutomer ...........................................65
Trgovsko podjetje OZZ Ljutomer v Gor. Radgoni	.	.	65
Druga trgovska podjetja	r. 60
Turizem in	gostinstvo .	    55
Obrt
Stroka 711 — proizvodna obrt
Mestna mizarska delavnica Ljutomer ..............................75
Občinska	mizarska	delavnica
Apače.............................  60
Občinska	mizarska	delavnica
Razkrižje ..........................60
Občinska	mizarska	delavnica
Sv. Miklavž.........................60
Občinsko tesarsko podjetje Križevci ..............................60
Občinska žaga Ivanjci „ L,. t. 60
„	1953	2	učilnici
„	1953	2	učilnici
„	1955	2	učilnici
„	1953	3	učilnice in oprema
„	1953 oprema 4 matičnih uradov
„	1953 4 družinska stanovanja
Občinska žaga Sv. Tomaž	60
Vse čevljarske delavnice .	.	r.	55
Mestna krojaška delavnica Ljutomer ...............................60
Občinska krojaška delavnica Gor. Radgona .......	55
druge krojaške delavnice ...	50
Kruh, pecivo Ljutomer ....	80
Občinska pekarna Gor. Radgona	70
Občinska pekarna Slat. Radenci	70
KZ pekarna Gor. Radgona d 70 druge pekarne .	.	.	.	t.i	to	50
Občinski mlin Cezanjevci .	. ro 75
Občinski mlin Grabe in Radoslave! ■, o to to t. . r. j. ..	70
drugi mlini •. ....................  60
Občinska kolarska delavnica Razkrižje .	. •.	.	50
vse klavnice in mesnice ...	70
Mehanična delavnica Gornja
Radgona .............................80
Kleparska in inštalaterska delavnica Gor. Radgona .	.	...	60
Občinsko pečarstvo Križevci .	.	50
Občinska oljarna Cezanjevci ,.	157
Stroka 712 — storitvena obrt
Slikoplesk Ljutomer .- r.	60
Elektro-radio Ljutomer .	. r.	70
Elektro-radio Gor. Radgona . ..	70
vsa druga podjetja ......	50
Razen akumulacije in skladov po stopnjah,	dolo-
čenih v tem planu, plačujejo vsa podjetja še prometni davek, kolikor je predpisan za posamezne proizvode oziroma delavnosti.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva, ko sta ga sprejela oba zbora OLO Ljutomer, uporablja pa se od 1. januarja 1953.
Št. 280/12-53.
Ljutomer, dne 16. marca 1953.
Predsednik OLO.
Bogo Verdev I. r.
41.
Na podlagi prvega odstavka 17. člena ter 3. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih izdaja Okrajni ljudski odbor Ljutomer na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 16. februarja 1953
ODLOK
o proračunu okraja Ljutomer za leto 1953
1.	člen
Okrajni proračun za leto 1953 s posebnimi prilogami obsega:
L Okrajni proračun:
dohodki v znesku ................. 173,340.000 din
In izdatki v znesku . ... .	... 173,340.000 din
II. predračune ustanov s samostojnim finansiranjem:
z dohodki v znesku . . . ...	.. 18,361.776 din
in z izdatki v znesku /.	.. 20,937.776 din
in s presežkom izdatkov .	. ^	2,576.000 din
2.	člen
Primanjkljaji v predračunih ustanov s samostojnim finansiranjem, ki znašajo skupaj 2,576.000 din, se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna.
3.	člen
Samo v pristojnost OLO spada razdeljevanje iz datkov, ki so v proračunu OLO Ljutomer določeni za razne organe državne uprave, ki se po potrebi na novo ustanovijo, in da določi njihove predračune, kakor tudi, da ob odpravi, spojitvi ali spremembi okrajnih organov enako ravna s sredstvi, ki so določena v njihovih predračunih.
To pravico izvaja okrajni ljudski odbor po 2. odstavku 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih.
-j	4. člen
Svet za gospodarstvo OLO Ljutomer je pooblaščen, da sme pregledati osebne in materialne izdatke v predračunih okrajnih organov in zavodov ter kontrolirati uporabo dotacij iz okrajnega proračuna.
5.	člen
Kolikor še ni izdana dokončna odločba v sistematizaciji, se sme število uslužbenskih mest v okrajni upravi in ustanovah povečati samo s potrditvijo državnega sekretariata za proračun in državno administracijo. Nove postavitve so dovoljene samo v mejah potrjene sistematizacije, če so v ta namen zagotovljena v proračunu potrebna finančna sredstva.
6.	člen
Svet za gospodarstvo OLO Ljutomer lahko ustavi izplačevanje osebnih Izdatkov, ki niso v skladu z zakonitimi predpisi.
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem, ko se objavi v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se že od 1. januarja 1953.
Št. 940/1-53.
Ljutomer, dne 16. februarja 1953.
Predsednik OLO: Bogo Verdev 1. r.
42.
Na podlagi prvega odstavka 17. člena ter 3. točke 64. člena in v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih izdaja Okrajni ljudski odbor Ljutomer na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev ‘Ine 16. februarja 1953
ODLOK
o sklepnem računu o izvršitvi proračuna okraja Ljutomer za leto 1951
1.	člen
Dohodki in izdatki po proračunu OLO in KLO za leto 1951 znašajo:
dohodki .	.	. ■ . ci r.i r. ,. 43,902.485 din
izdatki .	.	.	. p.5 g.t ,p., f. 43,688.626 din
presežek dohodkov t.j,.* l.* M 213.859 din
2.	člen
Zaključni račun OLO Ljutomer za leto 1951 obsega dohodke in izdatke po proračunu OLO in proračunih KLO, in sicer:
a)	po proračunu OLO:
dohodki	. . .	*. .. 33,964.449 din
izdatki .	.	.....	...	,.	33,846.626	din
presežek dohodkov M ..j /.	116.823 din
b)	po proračunih KLO:
dohodki . . ..	u ,.	9,938.036 din
izdatki ,	. '.	.v,	/•	o;	9,841.000	din
presežek dohodkov ,. (.	.	.	,.	97.036	din
3.	člen
Ta odlok velja od dneva, ko ga je sprejel okrajni ljudski odbor Ljutomer.
Št. 940/1-53.
Ljutomer, dne 16. februarja 1953.
Predsednik OLO: Bogo Verdev 1. r.
43.
Na podlagi 9. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) razglaša predsednik Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto odlok o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja, ki je bil sprejet na skupni seji odbornikov obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto dne 6. II. 1953 na podlagi 15 in 1. točke 69. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 7. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52) in ki se glasi:
ODLOK
o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okrajnega ljudskega odbora Novo mesto
1
Dnevnica za službena potovanja uslužbencev in delavcev državnih organov in zavodov v mejah okraja znaša:
1.	za uslužbence od IV. plačilnega razreda navzgor 525 din;
2.	za uslužbence od IX. do V. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 450 din;
3.	za druge uslužbence in delavce 375 din.
2
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 10. XII. 1952.
Št. 1-870/1-53
Novo mesto, dne 6. februarja 1953.
Predsednik OLO: Viktor Zupančič L. r.
44.
Na podlagi 7. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih izdaja Okrajni ljudski odbor Ptuj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. H. 1953
ODLOK
o odpravi odloka o nazivih in plačah v logarski službi 1. člen
Z uveljavitvijo pravilnika o nazivih in plačah uslužbencev pomožne tehnične gozdarske službe (Uradni list FLRJ, št. 33-416/52), ki ga je predpisal
predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ, je postal odlok št. 1-240-2/52 o nazivih in plačah v logarski službi, ki ga je sprejel Okrajni ljudski odbor Ptuj na svoji seji dne 31. V. 1952, brezpredmeten in se zato odpravi.
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem
listu LRS«.
Št. I 996/1
Ptuj, dne 28. februarja 1953.
Predsednik OLO: Janez Petrovič 1. r.
45.
Na podlagi 15. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 5. odstavka 7. člena ter 28. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52) izdaja Okrajni ljudski odbor Ptuj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. II. 1953
ODLOK
o višini dnevnic za službena potovanja in o višini povračila za terensko delo na območju okraja Ptuj
1.	člen
Za službena potovanja In terensko delo v mejah okraja Ptuj se določijo za uslužbence in delavce organov in zavodov Okrajnega ljudskega odbora Ptuj, občinskih ljudskih odborov in ljudskih odborov mestnih občin okraja Ptuj, ter za uslužbence tistih uradov in ustanov, katerih delo je omejeno na območje okraja Ptuj, ne glede na to, ali gre za zvezne ali pa republiške urade in ustanove oziroma zavode, tele dnevnice:
a)	za uslužbence, ki so razporejeni od IV. plačilnega razreda navzgor v znesku 490 din;
b)	za uslužbence, ki so razporejeni od X. plačilnega razreda do V. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce v znesku 420 din;
c)	za uslužbence, ki so razporejeni od X. plačilnega razreda navzdol in za vse druge delavce v znesku 350 din.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem
listu LRS«.
Št. I 995/1-53
Ptuj, dne 28. februarja 1953.
Predsednik OLO: Janez Petrovič 1. r.
46.
Na podlagi 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) izdaja Okrajni ljudski odbor Ptuj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. II. 1953 ODLOK
o odpravi odloka o plačevanju prispevka od javnih veselic
1.	člen
Odpravi se odlok št. P 4/2-51 o plačevanju prispevka od javnih veselic, ki ga je izdal Okrajni ljudski odbor Ptuj na svoji seji dne 24. X. 1951.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem lastu LRS«.
Št. I 997/1-53
Ptuj, dne 28. februarja 1953.
Predsednik OLO: Janez Petrovič 1. r.
4?.
Okrajni ljudski odbor Šoštanj je na III. seji zbora proizvajalcev dne 17. III. 1953 sprejel na podlagi 13. in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 19-89/52) tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. A 5, za volitve v zbor proizvajalcev, ki obsega državno posestvo Ravne, ker je prenehal mandat Jakliču Alojzu, odborniku zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Nadomestne volitve bodo v nedeljo dne 26. aprila 1953.
2.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS«, na razglasni deski Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj in na krajevno običajni način v volilni enoti A 5.
Št. 882/1-53
Šoštanj, dne 17. marca 1953.
Predsednik OLO: Tone Ulrih 1 r.
48.
Okrajni ljudski odbor Šoštanj je na seji okrajnega zbora dne 17. III. 1953 v Šoštanju sprejel na podlagi 13. in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS. št. 19-89/52) tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 1, ki obsega naselja Velenje, Novo Velenje in. Stara vas, ker je prenehal mandat Pogorelčniku Juriju, odborniku okrajnega zbora Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo dne 26. aprila 1953.
2.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS«, na razglasni deski Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj in na krajevno običajni način.
Št. 881/1-53
Šoštanj, dne 17. marca 1953.
Predsednik OLO: Tone Ulrih 1. r.
43.
Na podlagi 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) v zvezi z določbo
7.	člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59/52) izdaja Okrajni ljudski odbor Šo štanj na svoji II. redni seji dne 10. februarja 1953
ODLOK
o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja
1. člen
Dnevnica za službena potovanja v območju OLO Šoštanj znaša:
1. za uslužbence od IV. plačilnega razreda navzgor 525 din,
2.	za uslužbence od IX do V. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 450 din,
3.	za vse druge uslužbence in delavce 375 din. Honorarnim uslužbencem se določi dnevnica po
višini honorarja v skladu z gornjimi določbami.
2. člen
Ta odlok velja za službena potovanja uslužbencev vseh uradov in zavodov, katerih delo je omejeno na območje okraja.
3.	člen
Odlok velja takoj.
Št. Po v 63/4-53
Šoštanj, dne 10. februarja 1953.
Predsednik OLO: Tone Ulrih L r.
42.
Ljudski odbor mestne občine v Murski Soboti je na podlagi 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin na 4. seji dne 5. septembra 1952 izdal
ODLOK
o pokopališkem redu mestnih pokopališč v Murski Soboti
1.	člen
Pokopališča na območju Murske Sobote so mestna pokopališča pod upravo Mestnega pogrebnega zavoda in so namenjena za pokopavanje umrlih ne glede na veroizpoved.
Na mestnem pokopališču se pokopu jejo:
a)	vsi, ki umrejo na območju mestne občine Murska Sobota,
b)	vsi, ki ne umrejo na območju mestne občine Murska Sobota, pa izda pristojni okrajni oziroma mestni ljudski odbor dovoljenje za prevoz mrličev zaradi pokopa v Murski Soboti.
2.	člen
Ureditev pokopališča
Pokopališča so razdeljena na polja in vrste, vrste pa na grobove.
Polja so označena s črkami, vrste z rimskimi, grobovi pa z arabskimi številkami. S temi označbami se vpisujejo vsi grobovi in grobnice v kartoteko grobov. Za situacijo grobov je odločilen načrt razdelitve, ki ga potrdi svet za komunalne zadeve ljudskega odbora mestne občine.
Grobovi so:
a)	navadni ali vrstni grobovi, to so grobovi za eno osebo za dobo 25 let;
b)	otroški grobovi za dobo 15 let;
c)	rodbinski grobovi za eno, dve ali več oseb za dobo 25 let;
č) grobnice za dve, štiri, šest oseb za dobo 50 let.
3.	člen
Umrli se pokopujejo po vrstnem redu grobov, razen pri obstoječih grobovih.
Ob glavi vseh vrst grobov se mora vidno označiti po situacijskem načrtu določena številka.
4 člen
Podrobna ureditev grobov
Grobovi so:
a) navadni oziroma vrstni grobovi so dolgi 200 cm in široki 100 cm,
b)	otroški vrstni grobovi so dolgi 100 cm in široki 60 cm,
c)	rodbinski grobovi so dolgi 250 cm, širok! za eno osebo 125 cm, za dve osebi 250 cm, za tri osebe 375 cm.
Krsto mora pokrivati najmanj 140 cm zemlje, napraviti se mora nagrobni hribček v višini 25 cm in se mora v tej višini tudi vzdrževati.
č) Grobnice so dolge 380 cm, široke pa po velikosti grobnice za dve, štiri ali šest oseb od 180 do 300 cm, globoke pa 280 cm.
Grobnice morajo biti napravljene trpežno in po gradbenih predpisih. Ob glavi, kjer je določen prostor za obmejni zid in za spomenik, se mora napraviti fundament, na katerega se postavi obmejni zid. Sam obmejni zid mora biti iz cementa, visok 190 cm in debel 30 cm. Obmejni zid se mora pokriti s kamenitim! ploščami. Grobnica se zapre s kamenitim pokrovom, ki se mora hermetično zapirati Stari grobovi, ki ne ustrezajo predpisanim meram ali vrstam, se morajo ob morebitnem novem pokopu prilagoditi navedenim meram in vrstam.
5.	člen
Grobnice se lahko kupujejo za posamezne osebe, cele družine ali za osebe, ki jih kupec posebej označi, čeprav niso člani njegove družine. Tozadevne izjave mora kupec izročiti upravi pokopališča pri nakupu grobnice. Kupec more pozneje določiti še druge osebe, ki naj bodo pokopane v tej njegovi grobnici; o tem mora obvestiti upravo pokopališča. Brez dovoljenja kupca ali njegovih pravnih naslednikov se ne sme pokopati v grobnici noben mrlič.
Pravni nasledniki upravičenca do groba ali grob-> niče so:
1.	zakonski drug,
2.	pokojnikovi otroci,
3.	pokojnikovi bratje in sestre,
4.	drugi testamentarni ali zakoniti dediči, ki postanejo dejansko dediči zapustnikovega premoženja.
Drugi daljni sorodniki nimajo pravice do grobov in grobnic, tudi če podaljšajo najemno razmerje glede groba ali grobnice.
Nakup grobov vnaprej se ne dovoljuje.
6.	člen
V	grobnici se smejo pokopavati mrliči le, če so položeni v kovinaste vložke (rakve), ki morajo biti hermetično zacinjeni.
V	druge grobove je dovoljen pokop v navadnih rakvah. Za grobove, v katere se pokopljejo mrliči v rakvah iz trdega lesa, se pobira vedno pristojbina za dobo 25 let.
7.	člen
Ponovno pokopavanje v grobove in odpiranje grobov
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po 25 letih, pri otroških grobovih pa po 15 letih.
V	grobnici je pokop neomejen do števila rakev, ki jih grobnica lahko sprejme.
Ko potečejo navedeni roki, se smejo grobovi po vrsti zopet uporabljati za pokopavanje mrličev. Postavljeni spomeniki se morajo pri zopetnem pokopavanju začasno odstraniti zaradi varnosti, da se preprečijo morebitne nezgode, za to mora poskrbeti stranka sama.
Odpiranje grobov pred potekom kadenčne dobe je dovoljeno le z oblastnim dovoljenjem; za to posreduje uprava pokopališča oz. Mestni pogrebni zavod.
8.	člen
Podaljšanje najemnega razmerja glede grobov
Podaljšanje najemnega razmerja za 25 let je dovoljeno le, če se pred potekom navedene dobe ponovno vplača določena pristojbina in če je bil grob v redu vzdrževan.
Najemno razmerje glede grobov, ki so v redu vzdrževani, se lahko izjemoma podaljša tudi še v prvih treh letih po poteku navedenega roka, vendar mora plačati zamudnik dvojno pristojbino Če pa se najemno razmerje tudi v treh letih po poteku navedenega roka ne podaljša, lahko uprava pokopališča prosto razpolaga z grobom in spomenikom.
9.	člen
Ugasnitev najemnega razmerja glede grobov in grobnic pred potekom v 7. členu navedenih dob
Če grobovi ali pripadajoči spomeniki, kljub temu da jih je posestnik dolžan vzdrževati v redu, tako propadajo, da je ogrožena varnost oseb ali sosednih grobov, ali če se s tem občutno kvari dostojna zunanjost pokopališča, se šteje, da je grob zapuščen. V takih primerih se spomenik na račun stranke odstrani in postavi na posebej določeno mesto. Če se lastnik spomenika ali njegovi pravni naslednik; v enem letu ne javijo, zapadeta grob in spomenik upravi pokopališča, ki lahko z njima prosto razpolaga.
Posestnikom grobnic se pošlje, če je mogoče, opomin z dvomesečnim rokom in se v njem navede potrebno popravilo grobnice ali spomenika. Če se v tem roku popravilo ne izvrši, odloči o nadaljnji usodi propadajoče grobnice ali spomenika svet za komunalne zadeve ljudskega odbora mestne občine ali pokopališka uprava.
Zaradi pravne ureditve se kupcu groba ali grobnice že pri naročilu pogreba predloži sprejemni list, s katerim se naroči pogreb, na njem je že natisnjena tudi klavzula »z naročilom se ne strinjam. Grob (grobnica) zapade dne.... in tudi prej, če ga ne bom v redu vzdrževal. Prav tako zapade nagrobnik, če najema glede groba (grobnice) pravočasno ne podaljšam.«	I0 ,51en
Okrasitev grobov in grobnic
Navadni ali rodbinski grobovi se lahko v 2 letih po pokopu obdajo z nagrobno ograjo in postavi spomenik. Grobna ograja mora biti tako velika, kot je predpisano za tisto vrsto groba v 4. členu. Izdelana mora biti iz trdega materiala (cementa, granita, mar-mora). Pokopališki upravi se mora predložiti v potrditev načrt spomenikov posebne ali izredne izdelave, in sicer preden se postavijo. Spomeniki, ograje in drugi okraski ne smejo segati preko mej lastnega groba ali grobnice. Napisi na nagrobnih spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta jugoslovanskih narodov.
Grmičevje ali drevesa se smejo nasaditi ob grobovih le tako, da ne ovirajo dohoda do grobov.
Prepovedano je saditi gozdna ali sadna drevesa, prav tako grmičevje, ki močno raste. Pri grobnicah se drevesa sploh ne smejo saditi.
11. člen
Za evidenco grobov in grobnic se vodi posebna kartoteka. Ta se vodi v dveh izvodih, en izvod je pri mestnem pogrebnem zavodu, drugi izvod pa na pokopališču samem pri pazniku pokopališča.
Stranke imajo pravico do vpogleda v kartoteko grobov in lahko vedno zahtevajo pojasnila.
12.	člen
Nakazilo grobov in grobnic
Pri naročilu pogreba za umrle osebe izbere stranka vrsto groba ali pa določi pokop v že obstoječi grob. Pri naročilu se morajo upoštevati vse okolnosti, ki so v zvezi s sanitarno-zdravstvenimi predpisi, in se zaračunajo vse določene pristojbine.
13.	člen
Pristojbine za grobove so:
a)	za navadni oziroma vrstni grob za dobo 25 let za 1 osebo 200—2500 din,
b)	za otroški grob za dobo 15 let za 1 otroka 200—2500 din,
c)	za grobnice za dobo 50 let 10.000 din.
Pri pogrebih, ki so naročeni, se pobira razen tega tudi pokopališka pristojbina (pristojbina za pokop) po vsakokratni veljavni pogrebni tarifi
Vsi dohodki mestnih pokopališč se smejo po
5.	členu uredbe o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 34/49) uporabiti samo za vzdrževanje in ureditev pokopališč.
14.	člen
Dolžnosti pokopališkega paznika in grobarjev
Pokopališki paznik in grobarji so uslužbenci Mestnega pogrebnega zavoda; ta jim določa delo in dolžnosti, ki jih morajo opravljati. Njihovo vedenje proti strankam mora biti vljudno in spodobno. Dajati morajo strankam vsa zaželena pojasnila, ki se nanašajo na grobove, na njih ureditev in vzdrževanje. Stranke lahko poverijo grobarjem skrb za vzdrževanje, okrasitev In razsvetljavo grobov ter jim plačajo dogovorjene zneske.
15.	člen
Red na pokopališčih
Vsakdo, ki obišče pokopališče, mora opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto in dostojanstvo kraja. Prepovedano je zlasti jemanje dvokoles in psov na pokopališče, vse vožnje s kakršnimi koli vozili po pokopališčih, vsako poškodovanje pokopaliških naprav, nasadov in grobov, odlaganje smeti in odpadkov, razen v določene smetišnice, ter vsako nespodobno vedenje.
16.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«.
Št. 494/1
Murska Sobota, dne 4. marca 1953.
Predsednik LO MO:
Jožef Velnar 1. r.
POPRAVEK
Pri primerjanju besedila ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, objavljenega v Uradnem listu LRS, št. 3-13/1953 z izvirnikom tega zakona, se je ugotovilo, da sta se v 93. členu vrinili dve tiskovni napaki in se prvi stavek prvega odstavka tega 'člena pravilno glasi:
»Pri opravljanju upravnih zadev iz republiške pristojnosti svet lahko izdaja pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje republiških uredb; za izvrševanje zakona ali zvezne uredbe sme izdajati te predpise samo, če je z zakonom ali zvezno uredbo za to pooblaščen.«	Uredništvo
Izdaja »Uradni list LES« — Direktor in odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik — tiska .iskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 540 din — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica 11, poštni predal 336 — Telefon uprave 23-579 —
Čekovni račun: 601-»T«-157