Posamezna številka 6 vinarjev. SlBV. 136. Izven Ljubljane 8 vin. v Ljubljani, v temen. 18. junija »14. Leto XLII es Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1-70 = Sobotna izdaja: = za celo leto........ 1'— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12-— Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat...... 15 ,, za trikrat......13 „ za večkrat primeren po past. Poročna oznanili, zrinile, osmrtnice lil.: enostolpna petltvrsta po 24 vin. ^^^ Poslano: 1 enostolpna petltvrsta po 40 vin Izhaja vsak dan, lzvzemšl ne del je in praznike, ob 5. nrl pop, Redna letna priloga Toznl red ter Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IU. Bokopisi se ne vraoajo; neirankirana pisma se ne o sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol it. 6. — Hačnn poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. ar Današnja številka obsega 8 strani. Škandalozno ljubljansko mestno gospodarstvo. Pod gornjim naslovom smo priobčili pretekli" teden posnetek iz uradnega poročila revizijske komisije deželnega odbora o reviziji ljubljanskega mestnega gospodarstva, ker smo se, kakor hitro je deželeni odbornik dr. Pegan kot. občinski referent položil na mizo deželnega odbora poročilo revizijske komisije, čutili dolžne, takoj poročati javnosti v glavnih potezah, kak uspeh je imela ta revizija, nad katero se je narodno-napredno časopisje neprenehoma spodtikalo z očitkom, da zasleduje deželni odbor ž njo zgolj strankarske namene. Kakor rečeno, smo v svojem poročilu prinesli le posnetke iz izvirnega uradnega revizijskega poročila i n smo navedli lc suha dejstva. Podrobnih navedb izvirnega revizijskega poročila v našem poročilu ni, ker drugače bi naše poročilo še danes ne bilo zaključeno. Naglašali pa smo, da obsega uradno poročilo nad 300 strani. Na naše poročilo, ki torej nima podrobnih navedb revizijskega poročila, je župan dr. Ivan Tavčar pričel obširno odgovarjati v »Slov. Narodu«, in sicer na način, kakor da bi bilo naše poročilo celotno in doslovno poročilo revizijske komisije. Da. se stvar pojasni in izvedo tudi podrobnosti, odgovarjamo županu dr. Ivanu Tavčarju in komentiramo, v kolikor je treba, svoje prvo poročilo. Na gotove ljubeznjivosti pa, s kojimi garnira ljubljanski župan svoja, stvarno zelo šepava izvajanja, ne bomo odgovarjali, ker bi s tem le trpela resnost cele zadeve. Tu se ne gre za strankar-sko-politično prerekanje, temveč za resno stvar, ki utegne imeti zelo resne posledice — znabiti mnogo bolj resne, kot se ljubljanskemu županu sanja. Zadevo bodo odločila uradno dog-nana dejstva, ne bodo pa prav nič odločevali krepki in »ljubeznjivi« izrazi, preko katerih prehajamo mi hladnokrvno na dnevni red. I. Računi, proračuni in zaračumbn. Ivonstatujemo, da napredni župan sedaj vidi, da sta knjigovodstvo in za-račumba pri mestni občini zastarela in da tako knjigovodstvo in zaračum-ba več ne spada v sedanjo dobo. Kon-štatujemo pa tudi, da je župan imel dovolj prilike priti do tega spoznanja že prej in ne šele v času, ko so se pričeli v občinskem svetu zastopniki S. L. S. spodtikati nad računi, češ, da so nejasni in nepregledni. Konstatujemo nadalje, da revizijska komisija ni imela dokazati, du se je vsled stare šablone pri knjigovodstvu in zaračumbi kaj denarja defrav-diralo ali da so sc dogodile nepoštenosti, ker kaj takega nismo nikdar trdili. Revizija je pa jiač imela dokazati, ali so res računi nejasni in nepregledni in ali je res, da so se denarji protipostavno uporabljali za druge, nego določene namene, ker to oboje se je po pritožbah občinskih svetovalcev Ivana Kregarja in Ivana štežeta povdarjalo in sc jc o tem zahtevala preiskava. Revizijska komisija je na. tem temelju stvar preiskala in nato izrekla mnenje, katero je v bistvu glede računov in z a r a č u m b e župan sam prisiljen p r i z n at i kot pravilno. Kar se tiče zaračunjevanja raznih izrednih stroškov, pa navajamo v nastopnem dobesedno vse, kar je v tem ozirn poročala revizijska komisija v svojem uradnem poročilu. Dotični del poročila sc glasi: »Računi posameznih zakladov kažejo mnogo nedostatkov v tem pogledu, da sc posamezni dohodki in stroški istega izvora ne z a r a č u n j a j o dosledno pri odgovarjajočih naslovih, temveč enkrat pri tem, drugikrat pri drugem naslovu. Glede mestnega zaklada se v tem oziru navajata nastopna vzgleda: 1. Stroški. Pri Prešernovem spomeniku je bilo napraviti ograjo in sc je delo oddalo tvrdki Zabkar. Od dotičnih stroškov se je zaračunal: leta 1905. znesek 183 K, na posebni naslov: »Prešernova s 1 a v n o s t, leta 1906 znesek 134 K 75 h, na posebni naslov: Uravnava Marijinega trga okoli Prešernovega spomenika in leta 1908. znesek 500 K na naslov: Razni izredni izdatki. — Pravilno bi se vsi ti delni zneski morali zaračunati na naslov: Uravnava Marijinega trga okoli Prešernovega spomenika. 2. Dohodki. Mesto je prejelo v lotu 1909., 1910., 1911. in 1912. iz stavbnega zaklada za osuševanje barja na interkalarnih obrestih od v letu 1908. in 1909. plačanega mestnega prispevka za osuševanje barja, in sicer: leta 1909. vsoto 3981 K IG h; lota 1910. vsoto 9418 K 53 h; leta 1911. vsoto 14.355 lv 55 h; leta 1912. vsoto 11.172 Iv 38 h. — Ti prejemki so sc v letu 190., 1910. in 1911. zaračunali in izkazali pod naslovom: posojilo za osuševanja barja, leta 1912. pa pod naslovom: razni izredni preje m k i. Pravilno bi se bili morali zaračunati in izkazati ti prejemki vsa leta le pod naslovom: interkalarne obresti od mestnega prispevka za osuševanje barja. Posebno veliko nedostatkov se jc našlo pri z a r a č u n j e v a n j u stroškov za zgradbe in naprave ter razne druge posebne n a-rn ene, za katere je imela občina na razpolago posebno kritje. Od teh stroškov so sc posamezni zneski večkrat, zaračunali pri mestnem zakladu na naslov: Drugi izredni stroški, clasi bi sc bili imeli zaračunati na dotičnem odgovarjajočem naslovu. Na naslovu: »Drugi izredni stroški« so bili na ta način zaračuujeni med drugimi tudi sledeči stroški: za ž u p n išče p r i S v. Jako b u v letu 1900. 800 K; za l j u d s k o k o p c I j v lefu 1903. 3333 K 38 h, v lotu 1905. 673 K 94 h, v letu 1906. 1825 K, skupaj 5832 K 32 h; za zgradbo cesarja Franca Jožefa mostu v 1. 1903. 9489 K 15 h; za mestno višjo dekliško šolo v letu 1909. 600 K; za nakup d c 1 n i c ljubljanske plinarne v letu 1909. 2283 K, v letu 1910. 7801 K 50 h, skupaj 10.084 K 50 b; za c. k i*, d r ž a v n o obrtno šolo v letu 1900. 1200 K, v letu 1906. 1932 K, skupaj 3132 K. — Ta zaračumba je bila napačna in je očividno imela namen prikriti večje stroške. Naslov: »Drugi izredni stroški« se sploh zlorablja tudi drugače in se za-računjajo semkaj najrazličnejši stroški, ki bi se sicer morali izkazati samo- stojno ali pa na drugih stalnih naslovih. (Dalje.) Napredek na Bledu in liberalni zabavljati. (Dopis.) V teku mnogo let je Bled, ta z nadnaravnimi krasotami bogato obdarovani »kinč nebeški«, vendar dospel brez zaslug nekdanjega večletnega neplodo-nosnega županstva »treh botrov« vsaj tako daleč, da je vendar kazalo premišljevati, ako bi ne bilo dobro Bled, katerega deli so v gotovih letnih časih brez vsake vode, preskrbeti z dobro pitno vodo, boljšo od jezerske. Mogoče bi tudi ne škodovalo žalostno brleče in drage petrolejke zamenjati z električnimi lučkami. Za kratek čas je pred leti ta pametna, misel iz neznanega vzroka šinila v liberalne možgane. Liberalni starašine so kar za stavo kupovali mlakuže v blejski okolici, meneč, da je vsaka luža dobra za vodovod. Ali od teli mlakuž ni hotelo biti vodovoda in poznejši občinski odbor, ki jc žalostno liberalno dedščino prevzel, je imel čast od liberalnih starešin kupljene, pa ne plačane, ničvredne mlakuže plačati. Tako sc je nekaj tisočakov proč vrglo in se vodovod za ta znesek po nepotrebnem podražil. Davno bi bil imel Bled lahko električno luč, a liberalno koristolovstvo je znalo to zabraniti. V nadi, da napravijo bogato kupčijo, so kupovali v okolici vodice kot vodne moči eminentne važnosti, da bi jih potem občini obesili za drag denar v svrlio naprave električne razsvetljave. Ali tudi iz tc moke ni hotelo biti kruha. Liberalni voziček se je prevrnil in naslednikom je ostala žalostna dedščina, dolg in nič premoženja. Marsikatera g.-.ivko vasica je v teku teh let poslala moderno opremljeno letovišče, Bled pa je gineval v liberalno-napredni temi. Pred zadnjimi volitvami sta dva liberalna kolovodja prosila za glasove po gostilnah in hišah županstva, udrihajoč po zdravi pitni vodi in električni luči tako prepričevalno, da so nekateri takoj sklenili žc vpeljano plinovo luč odstraniti in se zopet povrniti v srečno dobo smrdljivca. Bog pa se je končno Bleda, v katerem vendar še biva dosti pametnih ljudi, usmilil in na čelo ob- LISTEK. Josip Vandot: Razor. Slika iz davnih dni. (Dalje.) Glej, dolge dneve jc živel na vojski, ki mu jc dajala tolažbe, da je vsaj nekoliko pozabil na svojo nesrečo. Z mladci sc jc bil podil za bežečimi Obri. Daleč tani onkraj šumeče Drave so jih bili zasačili. In tedaj ni ušel niti eden pasjeglavec pravični smrti. Mladci pa so postali razigrani. Drvili so naprej v tujo deželo, kjer so še stanovali Slo-veni — robi divjih Obrov. In nahuj-skali so jih mladci k uporu. Pridružili so se jim Sloveni, pa so udarili po krutih trinogih. Zbrala se jc cela vojska pasjeglavcev, da bi z biči pokorili svoje pse — talčane. A zmotili so se. Pobili so jih Sloveni na prostranem polju, in pasjeglavci so bežali daleč, daleč v močvirnate ogrske ravnine. Z bogatini plenom so sc vrnili Sloveni in so se ra-dostili noč in dan ob veselili gostijah. Toda tudi sedaj niso mirovali mladci. Obrnili so sc proti severu, da poizkusijo tudi tam svoje roke. Nenadoma so naleteli na močno četo nemških vojnikov, ki so šli proti jugu jarmi! mirne Slovene z železno roko. Za-vrisnili so mladci, ko so jih zagledali, in so se navalili nanje; na čelu vsem pa je dirjal Borut. Vzpenjal se je njegov vranec in bele pene so brizgale kroginkrog. Dasi jc bilo krivogledih Nemcev še enkrat toliko kot Slovenov, so vendar podlegli vihri mladcev. Vsi so popadali na črno zemljo. In mladci so se obrnili tedaj, pa so po,jezdili, glasno pevajoč, proti dragemu domu. Jesen je prihajala v deželo; zato pa so hiteli, da jih nc zaloti mrzla zima. Ovenčani z veliko slavo in z bogatim plenom so se vrnili domov, kjer so jih pozdravljali starši, bratje, sestrice in neveste. Vse je vriskalo radosti; le Borut je po-vešal otožno glavo. Saj on ni imel doma, saj 011 ni imel nikogar, ki bi sc veselil njegove vrnitve. A vendar se je on proslavil najbolj in so vsi kazali nanj, kot na hrabrega junaka, ki je rešil starešini Volčanu življenje. V boju mu jc bil zagorel obraz; njegovi udi so so okrepili na težavni vojni, da se jc človek čudil, ako jc slišal, da je ta mladec doživel šele osemnajst spomladi. Gledali so ga z začudenjem vsi in so mu stiskali roko. Naposled je ostal sam in ni vedel, kam bi se obrnil. A tedaj je pristopil k n jemu visok in krepak mladec, ki jc bil nekaj let. starejši nego Borut. Bil jc Gojmir, sin Vclimirjev iz scla Bistrice onstran Drave. Prijatelja sta bila postala med vojnim pohodom in sta si delila plen kakor brata. In Gojmir ga je povabil, naj pojezdi z njim na njegov doni. Radosten je vzprcjcl Borut to uo- vabiio. Sedla sta na konje, pa sta po-jezdila preko planjave tja doli, kjer se jc bleščala v solnčnih žarkih bistra Drava. Neumorno sta jezdila, ker sc jc mudilo Gojmiru domov. Sloveni po selili so se ustavljali, pa so ju gledali, ko sta brzela mimo na svojih obrskih konjih. Gledali so ju, ko sta se bližala in so se prestrašili za hip, ker so spoznali obrske konje. »Pasjeglavca sta,« so pomislili. »Že zopet, so prišli ropat in po-žigat.« — Toda ko sta pridirjala bliže, so spoznali, da sta slovenska mladca. »Hej, naša sokoliča sta.« so zaklicali. »Iz vojne se vračata, pa sta ugrabila pasjeglavcem konje. Hej, sokoliča!« Povsod so ju pozdravljali z velikim veseljem. Kmetje, ki so delali na polju, so prenehali z delom, pa so jima migali z rokami. A Borut in Gojmir sla jezdila naglo naprej. Ze sta došla v kraje, ki so jih bili poleti opustošili Obri. Tuintam se je dvigalo žalostno, ožgano tramovje požganega sela. Kroginkrog jc bilo polje poteptano in opu-stošeno. Žive duše ni bilo videti nikjer. Le tuintam sta zagledala iz daljave človeško postavo, ki je naglo bežala preko polja in se je potuhnila v grmovje, ko je zaslišala peketanje konjskih kopit. Žalost je navdala mladca, ko sta videla to grozno opustošenje. Molčala sta in sta vzpodbodla konja, da sta bežala kakor dve ptici preko razvalin. Prejezdila .sta mračen «ozd in sta dospela na parobek. Pred sabo sta zagledala prijazno selo, ki je stalo sredi bogatega polja. Do sem še niso bili dosegli Obri. Ampak pred gozdom so so bili obrnili na desno in so šotorili na planjavi, kjer so jih bili posekali Sloveni. Ko je zagledal Gojmir selo, je za-vriskal na glas. »To je Bistrica — to je moj dom,« jc zaklical Borutu, pa je vzpodbodel konja, da se jc vzpel hrza-joč na zadnje noge. Potem pa je šinil kakor blisk po pobočju. Borut jc dirjal za njim, in v nekaj trenutkih sta se že ustavila pred prostornini domom Veli-mirjevim. Tedaj je prihitel na prag sam Veli-mir. Močan Sloven je bil, z dolgo, vi-hrajočo brado. Za njim se je prikazala žena in mlada deklica. Gojmir jc skočil s konja in je pričel stiskati svojcem roke. Radost sc jc smejala na Velimir-jevem obrazu, ko je pozdravljal svojega mladca. Mati se ga kar nagledati ni mogla, dočim se je smehljala sestrica venomer in je sklepala z rokami. Borut je stopil s konja, pa je gledal ta prizor. Hudo mu je bilo, ko je videl, s kakim veseljem in s kako radostjo so vsprejeli njegovega tovariša doma. A kdo naj vsprejme njega — prognanca, ki nima več doma, ki nima duše, da bi se ga razveselila, ko se ic vrnil iz slavnega boja? i/ulje.) čine so prišli možje, kateri so znali presoditi potrebe časa; neustrašeno in resno so šli na delo ter se je sedanjemu občinskemu odboru posrečilo s pomočjo vrlih zastopnikov S. L. S. in posebno s pomočjo poslanca Pibra doseči toliko, da nas bode v nekaj tednih že krep-čala mrzla studenčica iz Radovne in nam prijazno svetile električne lučice. Kakor pred vsakim velikim delom, stoje liberalci tudi pred to izvršitvijo osramočeni. Druge zasluge pri teh napravah nimajo kakor zavest, da vsa njih zvitost in hudoba ni mogla teh velikih del zabraniti. Zato jih razganja zavist in jad. Star pregovor pravi, da je dobrota sirota in se uresničuje tudi pri marljivem našem poslancu Pibru. V »Slov. Narodu« z dne 20. maja t. 1. se je pod »Blejski vodovod ali gorje, kdor zaupa klerikalnemu poslancu«, spravil zopet blejski liberalni dopisnik nad poslanca Pibra, nad blejskega župnika in nad občinske odbornike iz Bleda in okolice. Ta dopisnik uvodoma zdihuje, da se liberalna upanja in želje glede tujskega prometa na Bledu niso uresničila. Liberalna upanja in želeje so morale biti pač čudne kakovosti, ker dopisnik čisto odkrito trdi, da sta za Bled elektrika in vodovod popolnoma nepotrebna! In vendar se na Bledu ne povprašuje danes po nobenem stanovanju, če ni zraven vodovoda in električne razsvetljave. In kdor ni od strasti že popolnoma zaslepljen, mora v suhih poletnih mesecih vendar videti, kako morajo blejski občani v sodčekih dovažati vodo iz jezera za pitno vodo in splošno uporabo. To je pač škandalozna reklama za že do 50 let staro letovišče Bled. Človek, kateri tako umeva ptujski promet, je pač nesreča časa in kraja. Prav imate, da ste storili preveč, pa le nepotrebnega in škodljivega. Samo s tem, da se hiše zidajo, se tujski promet nikakor še ne pospešuje. Če kdo brez premisleka in preveč zida, jc to njegova krivda in nima klerikalni poslanec pri tem ničesar opraviti. Za ponesrečene špekulacije ni nikdo odgovoren. Dotič-nik mora vedeti, da morajo biti za vsako podjetje dani predpogoji, in ako teh ni, podjetje po večini propade. Samo lepota kraja še ne zadostuje, treba je zraven teh naravnih prednosti tudi šc trezne glave in pridnih rok, katere znajo poskrbeti za vse dandanes nerazdruž-ljivo s tujskim prometom zvezane udobnosti. K vsemu temu pa je tudi krvavo potrebna štedljivost in ne razkošnost, kakršno je liberalna gospoda na Bledu v pogubo ljudstva vpeljala. Velik del blejskega prebivalstva je že davno prepričan, da sta za napredek in obstoj Bleda neobhodno potrebna električna razsvetljava in vodovod, kar so v polni meri dokazale zadnje občinske volitve. Odbor, katerega si je prebivalstvo pri zadnjih volitvah izbralo, je svojo nalogo tudi častno rešil in s pomočjo vrlih naših zastopnikov, v prvi vrsti s pomočjo našega neumorno delavnega poslanca Pibra dosegel, da bo-deta v kratkem dovršena elektrika in vodovod. V tem vidijo pametni in pridni Blejci napredek in boljšo bodočnost. Take rešitve pa, da bi se posameznim lahkomišljencem dajala brezobrestna posojila in se jim mogoče iz državnih sredstev polnili prazni žepi, pa mi nismo nikdar pričakovali in jc tudi ne zahtevamo. Ako so se razni ljudje na Bledu po zaslugi vaših priganjačev nepremišljeno zadolžili, jc vaša dolžnost, da jim pomagate, ker so v veliki meri vaše barve. Vzemite za to potrebne zneske iz zaklada, katerega ste imeli pripravljenega za nakup blejskega gracla in vse bode rešeno. Kot davkoplačevalec in dopisnik imenitnih slovenskih liberalnih listov bi se pa vendar lahko potrudili, da bi vsaj vedeli visokost doklad blejske občine. To je velika zanikrnost! Imate pa še drugo ne lepo lastnost, ta je nevošč-ljivost. Ali vas tako zelo boli, ker je dobil blejski župnik vitežki križec Fran Josipovega reda? Kaj ne, kislo je grozdje! Pomislite, da je ta mož postavil najlepšo stavbo na Bledu. Mož je pokazal, da ima za umetnost in napredek smisla, katerega vam in vaši tovaršiji opravičeno odrekamo. Vedite, da je tudi tu božji hram za moderno letovišče potreben. To dokazuje obili poset tujcev in tudi domačini, razun onih vaše mere, ki se Boga in vere sramujejo, prav pridno v to svetišče zahajajo iskat pomoči in tolažbe. Tudi Vam bi prav nič ne škodovalo, ko bi se včasih zatekli v cerkev sv. Martina ter poprosili za zdravo pamet. Zelo čudno, da niste bili z najvišjega mesta vprašani, ako je odlikovanje opravičeno. Gotovo bi se bili priporočilno izjavili, kajti za 50.000 M, kakor Vi pišete, tako stavbo postaviti, je tudi umetnost, Da ne bodete tavali v zmoti tudi glede zdraviške komisije, Vam moram povedati, da je že 16. novembra 1903 blejski občinski odbor sklenil, da občina prevzame garancijo za 88.000 kron, kateri znesek je takratni zdrav, komisija najela pri Kranjski hran. v Ljubljani. Dolžno pismo pa so za občino podpisali: J. 1'eternel, Bürgermeister m. p., Anton Ropret, Ausschussmitglied m. p., Anton Vovk, Ausschussmitglied m. p., Janez Dolar, občinski odbornik m. p. Občina je postala s tem poi*ok in plačnik; pridobila je hudo dolžnost, pa nobene pravice, zdraviška komisija je lahko gospodarila po svoje, občina pa je morala molče gledati. Ministrstvo je pa zahtevalo, da se pri zdraviski komisiji ustvarijo razmere, ki bodo obstoj zasi-gurale, ako se to ne izvrši, ni od ministrstva pričakovati nobene podpore več. Vse to pa se je zamoglo doseči le, ako se zdraviška komisija razide ter njeno imetje in neimetje preide v last občine. To se je doseglo in občina nima le dolžnosti, ampak tudi pravice. Hvalite Boga, liberalni gospodje, da se vam vse, kar ste prejšnja leta zagrešili, tako lepo uredi, in boste, če bi imeli po nesrečni usodi priti zopet na krmilo, lahko gospodarili. Dalje se liberalni modrijan huduje radi instalacije elektrike za občinske potrebe, češ, sami bodemo morali te stroške pokriti, vrhu tega pa še luč drago plačevati. Za vsakega pametnega človeka je to čisto samo po sebi umevno, da stroške za uporabo udobnosti vsak sam pokriva, pa bil posameznik ali občina. Povejte nam vendar, kje pa je ta srečni kraj, da se to dobi zastonj, takoj se hočemo te ugodne prilike po-služiti, mogoče potom blejskega prometnega društva. Zato ste namenoma že leto dni tulili, da se elektrika ne bo rentirala; na ta način gotovo ne, ako bodo tok zastonj vpeljavali in luž brezplačno oddajali. Glavna točka lažnjivega liberalnega dopisa pa je blejski vodovod. To je orožje, s katerim so se spravili blejski liberalci nad gosp. poslanca Pibra in nad občinski odbor blejski, belski in gorjanski. Da bodemo na jasnem, vam takoj povemo, da smo bili na te vrste napade že davno pripravljeni, še pred-no smo spravili vodovod na dnevni red. Mi čisto dobro vemo, da je pri vas vse za nič, kar mi naredimo; mi pa pravimo, da je vse za nič, kar vi naredite. Razlika je le ta, da se bodo blagodejni uspehi naših del šele in gotovo pokazali, pogubne posledice vašega koristo-lovstva pa žalibog Bled že več let bridko občuti. Liberalni gospodje trdite, da smo na vas glede vodovoda pritiskali. To je laž! Da smo mogli gradbo vodovoda na noge postaviti, smo se pač morali zateči k drugim ljudem in med temi je bil v prvi vrsti poslanec Piber, in sicer s polnim uspehom in za vedno bode pričal naš vodovod o njegovem marljivem in požrtvovalnem delovanju. Na liberalce se pa ni nobeden obračal. Vse pa delajo naši možje brez provizij, o katerih ste nesramno in izzivalno v »Narodu« govorili. Leto dni je že minulo, kar se je v javni občinski seji sklenilo, da se začno z gradbo vodovoda takoj, predno so še izposlovani prispevki, kateri se običajno, rekel bi, zakonito pri tako važnih javnih napravah dovoljujejo. Čudno, da je ta važni občinski sklep šele sedaj prišel do vaših ušes. Vi ste popolnoma prepričani, da jc v tem slučaju odbor pametno postopal, in ste tudi prepričani, da bodo prispevki, o katerih se je pri sklepanju v resnici govorilo, brez-dvomno dovoljeni, ali sovraštvo in zavist vas tako mori, da nas na najostud-nejši način neopravičeno napadate. Nikdo ni na nikogar pritiskal glede vodovoda in vsakemu je bilo dano na prosto glasovati za ali proti. Vsak pa je imel pravico razložiti svoje mnenje in ako so se posamezniki poslužili te zakonite pravice, se to ne more imenovati pritisk. Ako sc je povabilo gosp. poslanca Pibra, da nam glede te zadeve blagovoli svetovati in nas po svojih močeh podpirati, to tudi ni pintisk. Da bode prispevala država 70 odstotkov, o tem niti govora ni bilo, ker za take neumnosti so zmožni le vaši možgani, ne pa »klerikalni« občinski odborniki, katerih zasluga je, da se zgradba vodovoda bliža dovršitvi. Vsak otrok skoraj ve, da država daje k takim gradbam običajno po 40 odstotkov prispevka, ne glede na ta prispevek se je nam iz epi-demijskega zaklada dovolilo 10 odstotkov že lansko leto; potem pride še deželni prispevek, tako da pride po računu razsodnega človeka na občine (Bled, Ribno, Gorje) v najslabšem slučaju 30, v najboljšem pa 20 odstotkov, ako pa vzamemo sredino, pa 25 odstotkov. Zopet pa je jasno ko beli dan, da brez prispevka občine tako delo, ki služi le ob- čini, ni mogoče izvršiti. Kako pa bodemo mi te prispevke dosegli, to je pa naša stvar, ali bolje l-ečeno; stvar deželnega odbora in naših zastopnikov. Z neomejenim zaupanjem v naše krepko ozadje smo delo začeli in ga bodemo tudi srečno dokončali v korist in zado-voljnost prebivalstva, v čast in ponos lepega Bleda. Kadar pišete številke, se prepričajte tudi o resničnosti podatkov, to zahteva poštenje vsakega človeka, tudi če je liberalec. Za hudobneže in bedake so vaše farbarije dobre, za trezne in poštene ljudi pa ne drže. To je vaše pripravljanje na prihodnje volitve, obžalovati je ie, da ne dobite boljših si'ed-stev. Bled potrebuje mirnega dela in ne obrekovanj in razdora. Ako mislite, da bodete na ta način kaj stalnega dosegli in se tujcem prikupili, ste v zmoti. Nečastno je tujce nadlegovati z obrekovanji in lažmi o svojih soobčanih. Žalostno je bilo lani čuti, da načelnik liberalnega prometnega društva brusi okoli tuje gospode pete z neresnično novico, cla so vsa električna dela ustavljena in je padla »klerikalna elektrika« v vodo. Osramočen pa bode moral letos gledati, kako se bodo zrcalile lepe električne lučice v kristalni vodi ra-dovnskega Zmrzleka1, o katei*i tudi pripoveduje, da se letos še ne bode pretakala po Bledu. Wiedove Cele poražene. V boju za Drač je pozval knez Viljem proti vstašem na pomoč katoliške Malisore in Miridite. Miriditi so deloma katoličani, deloma mohamedanci. Velesile razven Avstrije so nasprotovale, da bi Miriditi posegli v boj, ker so se bale, da se vsled tega verski boj v Albaniji še bolj razvname. Po došlih poročilih so pa bili Malisori in Miriditi poraženi. Knez Viljem po tako hudih porazih pač ne bo mogel dolgo ostati v Albaniji. O bojih samih so došla sledeča poročila: »Neue Freie Presse« piše: Torek ob 10. uri dopoldne, ko je bil boj z vstaši na vrhuncu, je knez naprosil avstro-ogrsko poslaništvo, naj mu da na razpolago dve torpedovki, s katerima se bodo povelja razposlala, ker mu italijansko poslaništvo noče te pomoči podeliti. Ob 11. uri sta se že avstrijski torpedovki odpeljali. Ena torpedovka se je peljala s častnikom v Valono, ki je nesel povelje ondi nastanjeni glavni sili albanskih orožnikov, da naj po kopnem proti Draču prodirajo. Orožniki Še marširajo. Druga torpedovka se je z drugim častnikom odpeljala v Me-duo, ker so bili pri Lešu zbrani Miriditi. Po Thomsonovem načrtu naj bi se vstaši istočasno na štirih straneh napadli. Četrti oddelek za skupni napad naj bi bili tvorili Miriditi, kateri so imeli prodirati iz Leša v Krojo. Majorju Kroonu v Skadru je Thomson ukazal, da naj to operacijo vodi. Ko je s tem poveljem šel k angleškemu polkovniku Philipsu, poveljniku mednarodnega oddelka v Skadru. je Philips prepovedal Miriditom prodirati. Ko je Kroon nato Thomsona vprašal, kaj mu je storiti, mu je ta ukazal, naj prodira ne glede na Pliilipsov ugovor. Kroon se je podal v Leš in je nameraval takoj prodirati, a ni imel dovolj živeža za svojih tisoč Miriditov. Le tej okoliščini se mora pripisati, da so bili Miriditi, ko je došla avstrijska torpedovka s kneževini poveljem v Meduo, Miriditi še v Medui navzoči. Kmalu nato je pri-plul »Lloydov« parnik »Gorizia«, ki je na kneževo prošnjo prepeljal Miridite v Drač. Spremljala sta Miridite dva albanska škofa. Miriditi so se takoj podali v svoje postojanke. Kroon je prevzel kot najstarejši častnik višje poveljstvo v Draču. »Neue Freie Presse« je dobila 17. t. m. ob pol 12. uri opoldne sledečo brzojavko: Ob 10. uri dopoldne so pričeli Miriditi in Malisori prodirati na cesti proti Šijaku. Prodiranje je podpirala na griču postavljena baterija. Knez je odjezdil, da zasleduje bitko. Zjutraj 17. t. m. je bil nameravan izpad s topovi, da se očistijo griči pri Rašbulu, a izpad se ni mogel izvesti, ker so se Malisori in Miriditi prepozno zbrali in njihovi voditelji niso posebno za boj sposobni. — »Agenzia Štefani« je 17. t. m. ob 1. uri 30 minut popoldne poročala: Vstaši so nenadoma napadli mesto, ko so se nahajali Miriditi v severni smeri proti Šijaku. Boje se, da vstaši vsak trenutek v večjem številu ne vderejo v mesto. Malisori se umikajo, a obramba dela na to, da se mesto reši in pridobi čas, da pridejo ojačenja s severa. Ob 7. uri 15 minut zvečer 17. t. m. je poročala 1 Zmrzlek je studenec v Radovni, ki daje vodo za vodovod. »Agenzia Štefani«: EKspedicijski zbor približno 1000 Miriditov in Mallsorov so vstaši obkolili in decemirall. »Avstrijski korespondenčni urad« poroča danes, da je včeraj 1200 Mallsorov z dvema topovoma napadlo postojanke vstašev na gričih pri Rašbulu. Ogenj s puškami je podpiral ogenj s topovi, — »Agenzia Štefani« je poročala ob 6. url zvečer, da so bili Miriditi na gričih Raš-bul popolnoma poraženi. Poveljstvo mednarodnega brodovja v Draču je prevzel angleški admiral Troubridge. XXX To so jako alarmantne vesti. Vidi se zlasti, da Lahi, kar le morejo, delajo proti Avstriji. Mi smo za Wieda, Malisore in Miridite, Lahi pa za mohame-dance. »Vstaši« se pa oblegovalci Drača pravzaprav ne morejo imenovati, ker je Wied deželi kot vladar vsiljen in ga albanski rodovi nikakor niso obvezani priznati kot legitimno oblast. KaKo so šli celovški Nemci varovat 14. tonila vojvoflski stol. To, kar bodemo zdaj pisali, bo sicer podobno stari pravljici, toda v koroškem vilajetu se lake pravljice v resnici dogajajo. Zgodila se je stvar tako-le: Fantje iz slovenskega delavskega društva v Celovcu gredo vsako nedeljo kam na izpre-hod. Za nedeljo 14. junija so se domenili, da gredo romat v Gospo Sveto, kjer bodo imeli skupno sv. mašo, in da bodo šli tudi na Magdalensko goro, ki je znana zaradi lepega razgleda; ker pelje cesta mimo vojvodskega stola, so dejali fantje: »Oglejmo si ta stol, o katerem se toliko govori.« Povabili so še druge Slovence, prijatelje društva, da naj se izleta udeleže, kakor se to zgodi vsako leto. V »Miru« je bila en teden prej nedolžna notica o tem izletu, in kaj se zgodi? Ta notica je spravila ves celovški Babilon pokoncu. »Freie Stimmen« so prinesle hujskajoč članek ter govorijo o »slowenisch-klerikaler Vorstoß«. Razburjenje po Celovcu je bilo tako, kakor enkrat v Rimu, ko se jc razlegal klic: Hanibal ante portas, »Hanibal je pred vratmi«. V soboto so se nakrat začeli deliti listki po Celovcu s sledečo vsebino: »Nemški narodnjaki! V nedeljo, dne 14. junija se priredi narodni pohod k voj-vodskemu prestolu pri Göspi Sveti. Odhod ali z vlakom ob 6. uri 50 minut ali z električno železnico do Trnjevasi, tako da vsi udeleženci pridejo vsaj med 8. in četrt na 9. uro do vojvodskega stola. Nemški Korošcil Pridite v masah in pomagajte varovati svoj vojvod s k i stol.« Tak je bil oklic na celovške Nemce. Ti letaki so romali med celovško fakinažo okoli. Kakor biki, katerim se kaže rdeča cunja, so planili ti ljudje pokoncu ter se oborožili z raznimi palicami in se podali na vojsko. Zanimivo je bilo, da se je nahajalo med njimi precej dijakov, kajti letaki so se delili tudi v gimnaziji. Celo go-sposvets.ko polje je bilo alarmirano. Nemški hajlovci so namreč razvpili, da pride na stotine Kranjcev, Ob 7. uri zjutraj se je raznesla govorica, da pride 1000 Kranjcev, ob pol 8. uri jih je bilo 2000 in ob 8. uri že 3000. Cerkev v Gospi Sveti je bila prazna, vse ljudstvo je hotelo videti, kaj se bo zgodilo pri vojvodskem stolu. V Gospo Sveto je prišla brzojavka, da mora požarna bramba »venrukat«, da varuje voj-vodski stol. Ta se je zavedala svoje važne naloge in je bržkone takoj pripravila vse brizgalne, da vojvodski stol s hajlovci in Kranjci vred pošteno nabrizga. Krožilo je namreč vabilo, da pride bratska požarna bramba iz Celovca k vojvodskemu stolu in da povabi tudi gosposveško pož. brambo! Ti ljudje še nikdar niso hodili na izlet k vojvodskemu stolu in so migali in majali z ramami in z glavami: Kakšen šment je danes pri vojvodskem stolul — V Gospo Sveto se je poslala žendarmerija iz cele okolice. Govorilo se je o 50 žendarjih, v resnici pa jih je bilo vendar »Ie« 10. V Gospi Sveti od 11. stoletja še ni bilo takega razburjenja. Ob četrt na 8. uro pride celovški vlak v Gospo Sveto. Napetost je bila velikanska. Nakrat prileti na vas neko dekle ter zakriči: Kranjci že pridejo: ena gruča jo je primahala kar peš čez hrib iz Celovca!« Ljudje letijo ven! Tam na kolodvoru pa izstopi okrog 30 celovških hajlovcev najrazličnejšega kalibra. Med njimi je bil tudi pisar Huber od deželne vlade. Ti otročaji se napotijo z vso resnobo dol proti vojvodskemu stolu. Cela Gospa Sveta in vse okoliške vasi so napeto pričakovale, kaj bo. Nakrat se raznese govorica: »Enega so že zabodli!« Namreč Kranjci! Vse je namreč bilo do dna duše prepričano, da bodo Kranjci klali. Na cesti, na polju, na gričih stojijo posamezne gruče ljudi ter gledajo proti prestolu. Vsi stopijo na prste, da bi boljše videli. Vse je priprav, ijeno. Samo Kranjcev ni. — Nakrat nastane govorica: Ob pol 9. uri pride po-, sebni vlak s 4 0 0 0 Kranjci! Toda Kranj- cev pač ni in ni! — Deževalo jc prccej. — Pri vojvodskem stolu so stali hajlovci, nekaj možicelnov požarne brambe in vse pojno žandarjev. Popolnoma resno se jc kolportirala novica, da hočejo Kranjci odnesti vojvodski stol na ramah čez Karavanke! Nek kondukter na železnici jc pojasnil nekemu tujcu, ki ga jc vprašal, zakaj se .vozi danes toliko orožnikov na železnici, zadevo s tcrn-le: »Kranjci so hoteli priti in premakniti kranjsko mejo iz Karavank na onostran vojvodskega stola.« V resnici so vojvodski stol, ki je itak zagrajen, še od vseh strani obdali z žico, da bi ga Kranjci ne ukradli. Hajlovci, orožniki in junaki požarne brambe so stali v dežju pri vojvodskem stolu ter niso vedeli kaj početi. Na ta izlet se bodo požarne brambe šc dolgo spominjale. Končala se je ta stvar tam, kjer se vsaka nemčurska glorija konča: v gostilni! Šli so gasit svojo žejo! Pri koncu smo: dostavimo še eno: Iz Celovca sta šla dva slovenska izletnika v Gospo sveto. Nek Kranjc je priromal peš ob 6. uri v Gospo sveto, je opravil svojo pobožnost ter si je šel ogledat stol, prej ko so prišli nemčurji. Posvetil je vojvodski stol s tem, da je vrgel slovenski znak čez ograjo. Kronika ne pove, ali so nemčurji zapazili to strašno oskrunjenje. Drugi celovški Slovenci so pa ostali doma, ker je neprestano deževalo! Silno jih je pa veselilo, da so se celovški nacionalci tako zgodaj dvignili iz pernic. Sicer bi itak vse spalo do 9. ure. Vsaj vemo, kako vzbuditi Celovčane! Cela stvar je v resnici neizrečeno «mesna in trezni ljudje se prijemajo za glavo, kam privede nemška revolvcr-žurnalistika in politika koroško ljudstvo! Kar tako naprej! Zadnji Slovencc sc bo zbudil iz dolgoletnega spanja in Vam se imamo zahvaliti, da se jugoslovansko gibanje v resnici širi! Zdaj torej trka to vprašanje že na severna celovška vrata. Vladi in Avstriji pa kličemo: Ne čudite se, da ne moremo izhajati z nemškimi liberalci: ti nas vendar čakajo s koli in palicami in z bajoneti pri onem vojvodskem stolu, ki je bil enkrat središče naše stare slovenske pravde: Oni nas podijo na jug; dobro: šli bomo, naj se nam le da trializem! ŠKANDALI V ČEŠKEM SVOBODOMISELNEM TABORU. »Čas« objavlja izpoved dr. Švihc, ki jo jc podal v Portorose Klofaču, ki .io je dal na razpolago Masaryku. Dr. Šviha govori o treh fazah glede na svoje zveze z državno policijo. Prva faza se je odigrala leta 1910. in 1911. Šlo se je za upravne zadeve narodnosocialne stranke. Drugo fazo imenuje dr. Šviha za politično. Šlo sc jc izključno za zvezo z dr. Klimo, da bi dobili o narodno-soci-alni stranki boljše mnenje v najvišjih krogih, osobito v Konopištu. Hotel jc tudi privesti do preosnovc strankinega programa za pozitivno politiko in sc približati dr. Kramafovemu naziranju. Tretja faza pa jc bila, ko jc prišel na sled nekemu neznanemu konfidentu v narodno-socialni stranki. Od takrat jc svoje zveze z dr. Klimo za to izrabljal, da je paraleliziral konfidentovo delovanje. Dne 2. julija je razpisana sodna obravnava v tožbi, ki jo jc vložil dunajski dopisnik »Češkega Slova« Emil Šimck proti odgovornemu uredniku »Narodnih listov« dr. Ilellerju, ki mu je očital, da sc je pogajal z vlado, da za 350.000 kron odkupi češko radikalno obstrukcijo. Kot priča je povabljen tudi ministrski predsednik grof Stiirghk. GRŠKO-TURŠKI SPOR OMILJEN. Ko jc odpotoval ruski car iz Kon-itance, je zboroval rumunski ministrski svet. Zunanji minister Porumliaro je izjavil nekemu poročevalcu: Carjev obislc jc znamenje, da car odobrava ru-munsko politiko med balkansko krizo. Vse se jc posrečilo, kar jo sklenila mirovna konferenca v Bukareštu. Po carjevem obisku je rumunsko mirovno delo postalo ne le nerazrušljivo, marveč se je tudi iznova ojačilo. Z Dunaja se pa poroča: Če bi sc Bulgarija. odkrito zavzela za Turčijo, bi to Rumunija smatrala za kršitev bukariškega miru in bi vrgla na tehtnico svojo besedo. V zvezi s tem je, kar se danes iz Aten poroča: Ker preganjanje Grkov v Mali Aziji pojenjuje, se je kriza med Tu/čijo in Grčijo omilila. ALI OBSTOJA VOJNA MORNARIŠKA KONVENCIJA MED ANGLIJO IN RUSIJO? Javna tajnost jc, da si liočc Rusija h Ženitna ponudba. I x*> t® • L% Mlada trgovka s prav dobro idočo trgovino, v večjem kraju na Kranj-skem, se želi poročiti s trgovcem ali > pridnim trgovskim pomočnikom. ■ Glavni pogoj pridnost in neomade- ^ rjfs— m . • v: »JW!---------1—.............. (v ževana preteklost. Starost ne čez 40 let. & '¡i Dopise je nasloviti pod šifro: „Srečna —bodočnost 2034" na upravništvo „Slo-venca». — Za strogo tajnost se jamči. 'T - iJ T m-r 'fk dober delavec, se sprejme takoj pri IVANU TRILLER NA BLEDU. St. 7848. Razpis. Ustanove za umetnostne in glasbene zavode. Deželni zbor kranjski je deželni odbor pooblastil, da na podlagi javnega razpisa podeljuje gojencem raznih umetnostnih zavodov za normalno učno dobo 10 ustanov, in sicer 5 ustanov po 400 K, 5 ustanov po 600 K ter dve potovalni ustanovi po 500 K, dalje gojencem raznih glasbenih zavodov za normalno učno dobo 5 ustanov, in sicer 3 ustanove po 400 K, 2 ustanovi pa po 600 K. Te podpore se bodo nakazovale v četrtletnih obrokih dne 15. septembra, 15. decembra, 15. marca in 15. junija vsakega leta. Prosilci za jedno teh ustanov predlože naj svoje prošnjo 2037 do 1. avgusta 1914 podpisanemu deželnemu odboru. Prošnje morajo biti opremljene s krstnim in domovinskim listom ter z dokazili o dosedanjih splošnih in strokovnih študijah. V prošnji je navesti, za kateri zavod želi dobiti prosilec ustanovo in koliko časa trajajo redne študije na tem zavodu. Prosilci za potovalno ustanovo morajo predložiti tudi program o nameravanem potovanju. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 8. junija 1914. iiuimimuimiimimnmuinnnmuMiiumiimmmiiimiHiHiiiiiiiHiiniHiiiuiw ¡PRVA SLOVENSKA IZDELOVALNICA HARMONIJEV j po ameriškem sistemu. Izdelujejo se vsako vrste HARMONIJI za f cerkve, šole, pevska društva, zasebnike itd. SPREJEMAJO SE PO- f £ PRAVILA STARIH HARMONIJEV. Harmoniji se oddajo tudi na j | obroke od 15 kron naprej. CENIK GRATIS IN FRANKO. i j IVAN KACIN, LJUBLJANA, SV. PETE A CESTA 51. J riiiiiiPiiHiiimiiiiiHiiiiiiiuiiiiMiiiiiHimiiiiuiiiiHmiiiiimiiiiHH^ Razpis. Pri podružni cerkvi sv. Volbenka v župniji Poljane nad Škofjo Loko se razpisujejo dela za novo pokritje obeh cerkvenih stolpov. Proračunjena so : 1. Tesarska dela na 4400 K. 2. Pokritje s pločevino 1600 K. Zmanjševaina dražba se vrši dne 30. junija ob 9. uri dopoldne v župnišču v Poljanah, kjer so tudi vsak dan na razpolago načrti in proračun onim, ki nameravajo delo prevzeti. Sprejemajo se tudi pismene ponudbe. Kdor delo prevzame, položi 10 odstotkov varščine. Župni urad v Poljanah nad Škofjo Loko dne 16. junija 1914. Jernej Ramoveš, župnik. s posebnim vlakom Začetek romanja dne 12. avgusta! Romanje bo trajalo: skupina A) 14 dni, skupina B) 16 dni. 2017 Romarski skupini potujeta: A) Ljubljana, Ponteba, Verona, Milan, Vinte-mille, Marseilles, L ur d, Marseilles, Lyon, Genf, Maria Einsiedeln (Švica), Inomost, Franzensfeste, Ljubljana. — B) do L ur d a kot skupina A, nazaj skozi Bordeaux, Paris, Basel, Zürich, Inomost, Bad G ¡istein, Ljubljana. Programi se dobe pri preč. gosp. Ant. HRIBAR-ju v Zalem logu pri Železnikih, in pri g. Lamb. MALLY-ju, trgovcu, Medija-lzlake pri Zagorju. Vseobolelosfi sopilnih organov oslovski kašelj,navadni kašelj.prehlajenjejnfluencam SSJSS- S1ROLIN "ROCHE ' Dobi see K. v vseh lekarnah. mmmmmmmmmmmimmmmmmmmMA