272. številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. novembra 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI ram labjga mak dan sveeor, icimai nadeli« in praznike, ter velja po polti prejeman ta avstro-ogerske deiele ea vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., ea jeden •mm I gld 40 kr. — Za Ljnbljr.no kres pošiljanja na dom ta vie leto 13 gld., ia Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ta četrt leta — Za tnje deiele toliko veo, kolikor poštnina anaaa Za oinaaila plac oje se od Miriatopne petit-vrste po 6 kr., če se osnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., to te dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se i t vole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drestailtvo in npravniitvo je aa Kongresnem trgn ftt. l*. u pravni Itvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vae administrativne stvari. Zmaga. Veselja, ki je bilo savladalo v klerikalnem tabora, ko so zmagali v vseh šestnajstih kmetskih volilnih okrajih se je gotovo precej poleglo po današnji volit vi v mestih in trgih. Vsa pozornost se je obračala posebno v Kranj in Loko, kjer je kandidoval ljubljenec našega knezo-škofa dr. Šusteršič. Kakšen je ta moi, smo že v zadnjem listu dovolj povedali in vsak okraj bi se ga gotovo odločno branil imeti za poslanca. Vse klerikalne moči so delovale zanj s vsemi mogočimi poštenimi in nepoštenimi sredstvi. Lagalo se je, da še ne z lepa kje pri kaki volitvi tako. Trosila se je laž, da Kranj zgubi gimnazijo, ako voli kandidata narodne stranke. Vse to pa ni nič pomagalo, razsodni kranjski meščani so dobro stvar premislili, da bi gimnazija prišla v nevarnost samo, ko bi volili dr. Šusteršiča. Ca bi namreč klerikalci dobili večino, bi gotovo osnovali katoliško gimnazijo v Ljubljani. Na to škofijsko gimnazijo bi pa gotovo vzprejemali tudi učence iz Gorenjske in s tem bi gimnazija v Kranju zgubila mnogo učencev in zopet prišla v nevarnost, posebno ker bi tudi duhovščina po deželi agitovala za obisk katoliške gimnazije. Poraz gospoda Šusteršiča v Kranju se mora smatrati aa poraz ne le klerikalne stranke temveč aa posredni poraz samega knezoškofa. Ta poraz je tem pomenljivejši, ker v mestih volijo zavedni ljudje, ki vedo, zakaj se gre, in se ne dajo zape-Ijavati od agitatorjev. Kmetski volilci so pač volili klerikalce, a ti tako dobro politike naše klerikalne stranke ne poznajo, ker se nimajo časa toliko baviti s politiko, in se dajo slepiti z lažmi klerikalnih agitatorjev in klerikalnih glasil. Da bi ljudje ne izvedeli resnice, so pa duhovniki povsod preganjali »Narod" in »Rodoljuba*, da tako ljudje ne slišijo tudi druzega glasu. Klerikalci so pa jako zvito in tajno postopali. Tako so do zadnjega skrivali svoja kandidata za Ljubljano in pa sa Tršič-Kamnik. Gospod Velkovrh je bil dosedaj član narodne stranke. Iz same časti-h'epnosti je prevzel kandidaturo in zatajil dosedanje svoje somišljenike in nekatere baje celo s tem slepil, da pristopi narodni stranki ako bode voljen sa deželni zbor. Pollak je pa ie dolgo pristaš Na tujem ognjišči. t Novela Sergej a Pronskega. Ia rn&ciue prevel I. 1. Kogej.) VI. — To dobro vem . , . Vas poražuje moj odgovor s svojo samozavestjo, ni-li res? — Nasprotno, on me veseli, ker mi dokazuje še jedenkrat vso odkritost vašegs značaja. — Vsaj jedenkrat ste mi pravični . . . — Aglaja Petrovnal — Oprostite, Svetov! Tada — jaz čutim, z vso svojo dušo priznavam, da vi, uprav vi, me »iste razumeli ... Pa me tudi nikdar ne razumete \ — Razumem, da ste vi najbolj mila, najbolj očarovalna ženska, katero sem sploh kdaj videli Tako sta prišla do klopi, stoječe k sreči na moji strani drevoreda, in sedla nanjo. Jaz sem »v gnil v vrt na desno stran brata, nalašč nekoliko dalje od zoprne mi Aglaje ter okamenel ne mestu. — Najbolj očarovalna, to je vse . . . dejala je Ljub avina. — Sam ste sedaj odgovorili na svoje vp'a*anje, zakaj ne morem več ostati v Kostelnicah ! katoliške stranke, koliko sposobnosti pa ima za poslanstvo, je pač pokazala volitev v Tržiču, kjer je dobil samo 3 glasove. Tržičanje najbolje poznajo svo jpga rojaka. Sicer sta pa ta dva moža bogata kapita-sta. Značilno je pač, da je katoliška stranka, ki tako rada zabavlja proti kapitalizmu, taka dva moža iz brala za kandidata. Vidi se, da jej ni resno z njenim krščansko socijalnim programom. Stranka ki tako postopa, se je ie sama sodila. Zitorej mi zaradi prve klerikalne zmage nismo potrti. Treba je samo, da kmetu v pravi luči pokažemo našo katoliško stranko, pa jej bodo čez Šest let na kmetih pokazali vrata, kakor so jih danes v mestih. Državni zbor. Na Donaji, 23. novembra. Tudi današnja seja je bila precej burna. Uzrok je bilo zahtevanje, naj se dovoli sodno postopanje proti znanemu protisemitskemu poslancu Schnei-derju in sicer zaradi — razžaljenja Židov. To je prvi slučaj, da se v Avstriji hoče kak poslanec ob soditi radi razžaljenja zidov. Ni dvoma, da hoče Baednijevo ministerstvo na ta način dokazati, da je vzelo specijelno židovski element pod svojo okrilje. Začetkom seje je posl. Steinvvender zahteval, naj se skličejo načelniki klubov na posvetovanje glede premembe hišnega reda, kateri se je jako poostril, na kar je predsednik Chlumecky pripovedoval, da so nekateri poslanci zlorabili pravico, upeljavati znance na zbornično galerijo, sicer pa da se bo o priliki ozrl na Stein vvenderjevo željo. Potem se je zbornica bavila s predlogo o naknadnem kreditu za upravno sodišče, pri kateri priliki je posl. Vaša t y povita r jal, da se novoimenovani predsednik grof Scbonborn kot sodnik ne more meriti s svojimi predniki. Scbonborn je sicer doktor prava, a sodnega izpita nima, kateri pa bi po zakonu o uredbi upravnega sodišča moral imeti. Nje govo imenovanje je sad v tej državi nemogočnostij vladajočega nepotizma. Ko so se rešile nekatere predloge, začela se je razprava glede poročila imunitetnega odseka, naj se dovoli sodno postopanje proti posl. Schneiderju. Okrožno sodišče v Korneuburgu je zahtevalo to dovoljenje, ker je Schneider na raznih shodih trdil, — Izrazite se, za Boga! Danes mi dajete uganke, a jaz jih ne morem rešiti! — Kake uganke I . . . Jaz sem brhka ženska, no, vi tudi gledate na-me kakor na tako! — Mari vi ne vidite, da vas ljubim, da bi dal za van vse drago mi, da bi vas le pobliže spoznal, da mi bode dolgčas, ko vas več ne bode? dejal je goreče Sergej. — Dolgčas, ko imate vender razvedrilo pri rokah! Kaj pa Tanja? Ona pač tudi lahko nazvedri vašo večno otožnost! — Tanja? ponovil je z nekako neverjetnostjo. Ona me ne more razvedriti . . . Ona ... Tu se je zapel, iskaje besed, a ni jih našel. — Aha! sedaj vidite, zagovorili ste se! je rekla Ljubavina smeje se z nekakim hudobnim smehom. — Tanja vas ne more razvedriti! Vi je ne smete uporabljati za igračo! Proti njej se vedete z nekakim spoštovanjem . . . — Aglaja Petrovna, prosim vas . . . — Ne, poslušajte me do konca! To hočem, to zahtevam! Mari mislite, da jaz ne vidim, s kakimi očmi gledate na me? Kako ulogo hočete, da hi jaz it/r-H ■ v va^em življenji? A te uloge jaz re da židje nič ne delajo, da samo sleparijo, da so kristjani njih sužnji in zmatrajo kristjane za pse i. t. d. Posl. Schneider se je sam zagovarjal. Dokazoval je, da to, kar je rekel, je že starodavna resnica, katera je bila povod, da so židje v vseh državah sitoma odločili od drugega prebivalstva, ker so bili nevarni splošni blaginji. Židje niso nikdar delali, vedno in tudi sedaj, po njih emancipaciji, le mešetarijo in sleparijo. Pogubni upliv Židov se opazuje povsod in tudi vse revolucije so prouzročili židje sebi na korist. Govornik je obširno pojasnjeval verske nauke Židov, tndi da porabljajo kristijaniko kri in zaključil svoje zanimive navedbe z zatrdilom, da mu gre le za resnico in da ni nikdar nameraval litijska ti. Posl. dr. (Je hm m a n u je trdil, da se je iz političnih uzrokov zahtevalo sodno postopanje proti Schneiderju. Posl. dr. Byk je kot žid opiral židovsko pleme in očital protisemitom, da zlorabljajo poslansko imuniteto, da hujskajo zoper žide. Posl. dr. Kronavvetter je rekel, da gre trt za tendenčno pravdo, zato da bo glasoval prot dovoljenju, potem pa pripovedoval, da kristjani niso nič boljši od Židov. Posl. dr. Lueger se je čudil, zakaj Scbnei-derja ne toži dunajsko, nego korneuburško državno pravdništvo, Češ, najbrž ker dunajski porotniki niso zanesljivi. Šiba) je na to levičarje in Poljake kot pokrovitelje zidov in končal z zatrdilom, da tudi grof Hude ni ne bo mogel zatreti krščanskega duha v prebivalstvu. Glasovalo se je imenoma in se je dovolilo sodno postopanje proti Schneiderju s 132 proti 52 glasom. Vi's Hohenwartov klub, vštevši slovenske člane, je glasoval za to, da se dovoli sodno postopanje. Po tej točki je prišla na vrsto druga zahteva za dovoljenje, nodno postopati proti Schneiderju in sicer to pot radi žaljenja časti. Posl. dr. Lueger je ostro kritikoval imunitetni odsek, da predlaga, naj se dovoli sodno postopanje proti Schneiderju. Jedini dokaz za Schnei-derjevo krivdo je vseskoz lažnjivi dunajski „Tag-blatt'. Imunitetni odsek je pristransk. < J lede Schnei- WSatSHS*u ii ■ wi—miihimi i i u i—i T---1--i----1----TiMifi i ni prevzamem (njen glas je zatrepetal); jaz vas ljubim, Svčtov, zato bežim od vas . . . Bojim se . . . sama sebe se bojim . . . Potem kdaj spoznaste, kako ste se motili . . . kako ste užalili najčistejše, najsvetejšo žensko čuvstvo . . . Toda Bog vam odpusti ! — Sergej se je nagnil k njej in prijel jo za obe roki. — Aglaja, ti si moj klevetnik! Jaz nisem tak . . . Jaz te spoštujem in ljubim . . . — Dokažite to, Svetov, tedaj šele vam verjamem ! zašepetala je tiho iu nežno ter naslonila svojo glavo na njegove prsi. Meni se je zdelo, da ko se ga je dotaknila, je mraz pretresel vse njegovo telo ... in kakor omamljen jej je odgovoril: — Kaj naj pa stotim, da bi mi verjela, da bi postala moja? — Prisezi mi, da me ljubiš . . . Saj veš, da sva oba svobodna . . . Tedaj, šele tedaj bodem verjela ... je zašepetala jedva slišno, kakor vetriča pihljaj. Strasten, goreč odgovor je zadonel v n- fini tišini: — Radost z vsem, vsem se stri . . . derja predlaga, naj se dovoli sodno postopanje, glede barona Kolsberga, ki je obdolžen prav takega pregreska kakor Schneider pa predlaga , naj se sodno postopanje ne dovoli. Vidi se, da ima imunitetni odsek dvojno mero, s katero meri pravico drugače za člane večine, drugače za člane opozicije. Ko so v istem zmslu govorili če nekateri drugi poslanci se je dovolilo sodno dostopanje s 156 proti 27 glasom. Prihodnja seja bo v sredo. V I JiihIJtiiil, 25 novembra. Katoliška ljudska stranka se v narodnem oziru postavlja popolnoma na stališče nekdanjih liberalcev. V listih, ki so glasilo te stranke, se naglasi stroga pravičnost proti vsem, a vender nemško narodno mišljenje, narodna jednakopravnost z varovanjem potrebnih ozirov na državo. Tako so govorili vtdno usttvoverci. Nikdar niso naravnost ugovarjali narodni jednakopravnosti, še v ustavo so jo vzpre-jeli, a izvesti je pa niso hoteli, češ, da zahteva državni interen prvenstvo nemštva v Avstriji. Tako bole tudi katoliška ljudska stranka pod krinko državnih koii.stij zagovarjala nemško prvenstvo in ponemčevanje. Na jednakom stališču je že stal tudi dvorni svetnik Lienbaclier. Vse to nam potrjuje, kar smo že večkrat trdili, da nemški konservativci niso nič pravičnejši v narodnem oziru kakor liberalci iu da iz t -ga, če je kdo katolišk, še ne sledi, da je tuli pravičen v 08rodnem oziru Slovenski poslanci zatorej nemški!] konservativcev ne smejo brezpogojno podpirati, temveč le proti temu, da se zavežejo, da bodo Slovence podpirali v narodnem oziru. Volitev na Češkem Tuli mestne volitve so ugodno izpale za Mladoiehe. Voltih je 37 Mlado-čehov, 1 Staročeh in 1 Če3kJ radikabc, ki pa pristopita gotovo luladočo.škemu klubu. Dosedaj so v mestih imeli v čeških okrajih Sturočelii večino, letos so pa popolnoma pogoreli. V jeduem okraji je ožja volitev mej Mladočehom in klerikalcem. V nemških okrajih je pa voljenih 8 liberalcev, 8 nemških na-cijonalcov in 1 klerikalec. Nemški nacijonalci so že pripravljeni stopiti v skupni nemški klub, če se jim dovoli, da bode posebna skupina v njem in da se bode na nje oziralo pri volitvah v odsek. Pred vo-Utvaml so se nadejali, da jih pride veliko število v ) zbor, da bodo kar pomeli liberalce in so zatorej mislili na samostojni klub, a sedaj so ee pa pre-mislili, videč, da naroda ie nimajo za seboj. Čeiki j N^mci bodo zopet jedini v boju proti Oelioru, na- j sprotno bodo pa sedaj tu J i Čehi j-edini, ker Staro-Čehov ne bode več v zboru Seveda večino bode o lločevaio veleposestvo, ki ima neprimerno veliko mandatov. Dr. Luegei*. Kdor ima nesrečo, mu za s.a- ' moto ni skrbeti. Za dunajske protisemite jo jako ! hud udarec, da dr. Lueger ni potrjen. Aliogi, ki ao poprej še ž njimi sirapatizovali, se s-daj še od njdi odvračajo. Dosedaj so veljali za dobro katoliško stranko, a sedaj pa že katobški cerkveni listi proti njim zabavljajo, kakor so vajeni zabavljati proti liberalcem. Posebno je se laj kanonik dr. L n kitvvicz v Ivovskem cerkvenem listu priobčil hud Članek proti krščanskim socijalistom. Ag^nževani j agitator ni mogel postati upravitelj in predstavitelj prestolnice Nepotrjenje je lo osebna stvar, ki nima • Niztdržnim, z nekakim zamolklim, čudnim, j nečloveškim šepetom so mi je iztrgalo iz prsij: — Ne! ne! Kar groza me je bilo svojega glasu in kakor j okamenel sem, ko sem videl utis svojili besed. Sergej je skočil po konci — bilo ga ju strašno Videti (mesec je priplaval izza oblakov, iu njega svit je padal naravnost nanj); ves bled, z blod« ti : i (čin: se je ve« tresel in zamolklo zahripal; — Ne, nisem te pozabil . . . oprosti mi . . . Jas sem bedak ... In ne da bi odgovoril na prestrašeno vprašaje Ljubavine, spustil se je strmoglavo po dr.-v. reda in izginil v globini vrta. NekoI;ko tr.-nutkov sem stal omamljen na mestu , ne da bi vedel , kaj se je prigo-dil). Sergej je gotovo slišal moje besede .. . Toda, kaj je bilo v njib? S Čem bi si razjasnil njegovo grozo in strah? Tudi Lj obavim je bila vidno poražena. R izprostrla je roke, počakala še nekoliko, potem pa zlobuo udarila v zemljo, ustala in šli v grad. Ko je izginila, sol sem tudi jaz domov. Drugo jutro sem izvedel od poslov, da je brat ob šestdi zjutraj odpotoval na postajo, pošlovivši 08 samo od tete. (Daljo pna.) s stranko nič opraviti. Ko so protisemitje postavili Luegerja na mesto svojega programa, ne more noben katolik več ž njimi simpatizovati. Dosedaj je je njih geslo bil boj proti Židom, sedaj se je to geslo obrabilo in se zamenilo z geslom boj za dra. Luegerja. S tem se je pa le pokazalo, da za župana ni le dr. Lueger, temveč tudi noben njegovih pristašev. S svojim surovim postopanjem so vsi od Steinerja do kneza Liechtensteina zgubili zaupanje vseh zmernih in mirnih ljudij. Vse se z gnusom obrača od te stranke in le čuditi se je, da more še kak katoliški duhovnik biti v tem taboru. Tako piše katoliški list in s tem pač najbolje dokazuje, da duhovščini še nikdar ni bilo resno za krščanski socijalizem, vsaj večini ni. Turška vojska. Sedaj, ko se zopet vse giblje v orijentu, je pač zanimivo vedeti, kakšna je sedanja turška vojska. Po zanesljivih poročilih vojska od zadnje vojne z Rusijo ni napredovala, temveč le nazadovala. Organizacija je sedaj morda nekoliko boljša, kot je bila poprej. Nemški Častniki, ki so bili poklicani v turško službo, so v tem oziru marsikaj storili. Koliko je vredno njih delo, mora se pa še v vojni pokazati. Posebnega zaupanja za svoje delovanje v Turčiji pa nemški častniki sami nimajo, kajti drugače bi Golz paša pač sedaj ne zapustil turške državne službe, ki se ima praktično pokazati uyp h njegovega delovanja. Kaj pa tudi pomaga najboljša organizacija, ako pa niso vojaki izvežbani. Pod prejšnjim sultanom so bile velike vojaške vaje, a pod Abdul Hamidom jih več ni, kajti sultan se boji vsacega večjega zbiranja vojakov, da bi mnrd i častniki ne uprizorili kake ustaje proti njemu. Še rednih strelnih vaj ni več, V Carigradu pa sploh tacih vaj ni. Vojak, ki je služil štiri leta, gre na dopust, ne da bi bil jedeukrat ustrelil. Ravno to ve'ja o topničarjih. Konjica je pa še slabše izvežbina. Zi preskrbo vanje vojske je si .bo preskrbljeno. Nahaja se le jeden vozniški bataljon, pa še ta je v slabem stanu. Orožja za rezerviste in deželno brani bo ni zadosti. O sodelovanju turškega brodovja se še govoriti ne more. Skandal v madridskem mestnem svetu. Sin generala Nobinala, uradnik finančne uprave mar-»1'iis de C.ibrinana, je zasledil pri pariški mestni upravi velike sleparije, pri katerih je prizadetih 18 občinskih svetnikov. Časopisi zahtevajo, da se proti tem goljuf m tak .j začne preiskava. Dne 11). novembra so ob 10. uri zvečer trije možje streljali na ulici na markisa deCibrinana, a ga k sreči niso ranili. Policija je bila prihitela, pa ni mogla ve' dobiti napadov o i cev. Sjdi se pa, da so omenjeoi goljufi sami hoteli murjuisa s sveta spraviti, ali so pa bili koga najeli. Objinski svet je potem že imel jedno jako burno sejo, v kateri 8e je razpravljalo o omenjeni goljufiji. 1'iidi pa niso do nobenega uspeha. Obdolženi občinski svetniki so se seveda na vso moč opirali, pa ne s posebnim uspebom. Volilno gibanje. V zadnji uri, v soboto zvečer se je klerikalna stranka upala razglasiti imena svojih kandidatov /.a mesta in trge V Ljubljani je postavita za kandidata g. Ivana Velkavrha, c. kr. nadporočnika v p. in obč. svetnika; za Idrijo g. Srečka Steg-narja, c. kr. učitelja; za Tržič, Kamnik in Ridov-Ijico g, Karola 1'ollaka, tovarnarja; za Novo me sto, Višnjo goro, Črnomelj, Metliko, Višnjogoro in Krško g. dra. Josipa viteza Savinschegga. Za skupino Postoj ma-Lož-Vrhnika si klerikalna stranka sploh ni upala postaviti kandidata. Z i Ljubljano jo iz začetka hotela postaviti dva kandidata, a ve-doč, da bi potem prav gotovo propadla, si je premislila in kandidovali g. Ivana Velkovrha, katerega je narodna stranka poslala v občinski svet, ki je sedaj član kluba narodnih občinskih svetnikov. G. Velkavrb je s svojo kandidaturo nepremišljeno rušil disciplino in bo moral iz tega izvajati konsekvence. Gosp. Velkavrb je v svojem srcu naroden in svobodomiseln, zato nam je žal, da je storil ta korak, s katerim se je ločil od narodne stranke in postal v javnem življenju nemogoč. Klerikalne stranke agitatorji so hodili včeraj od hiše do hiše, od vo-lilca do volile i in priporočali, naj volijo poleg jednoga narodnega kandidata še Velkavrha, a bilo je brez uspeha. * lz Novega mesta se nam piše 21. t. m.: Od 105 volilcev je 9iJ volilcev glasovalo za Pfai-ferja. Mej volilei je bilo kakih 20 duhovnikov. Ti so stali okoli kmetskih volilcev kakor trden m visok zid. Marsikateri kmetskih volilcev je proti svojemu boljšemu prepričanju glasoval za Pfeiferja, lahko se celo reče, da je bila večina prepričana, da ne voli zastopuika kmetov. Pfeifer je plačal volilcem obed. Njegovi agitatorji niso vedeli kaj prida o njem povedati, ali mej živahnim napivanjem so rotili kmetske volilce, naj ga prihodnje leto zopet volijo v drž. zbor. Doživeli bodemo torej še jedenkrat, da bo ta genijalni ekonom zastopal mej Kulpo in Savo stanujoče kmete. Pa pojde, saj bi tudi šlo, ko bi klerikalci na kmetih postavili sa kandidata strgan škorenj. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. novembra. — (Oklio hiinim posestnikom ljubljanskim) Po inicijativi pomožnega odseka mestnega zbora razposlal je mestni magistrat sledeči oklic: Dobro vedoč, da s dosedanjimi nepovratnimi podporami in brezobrestno ponapredščino države velikej večini hišnih posestnikov ljubljanskih, tudi če se vzame v poštev privatni kredit, ki ga zamorejo deležni postati, ne bode pomagano, volil je občinski svet v svojej seji dne 31. oktobra t I. poseben odsek, kateremu je naročil sestaviti in predložiti načrt peticije do vlade in državnega zbora za novo nepovratno podporo in brezobrestno ponapredščino onim hišnim posestnikom, ki so vsled nedostatne dosedanje podpore potrebni in vredni nove. Da bode mogoče to peticijo dobro utemeljiti in s številkami podpreti, treba je pa poizvedeti, koliko so posamezni hišni posestniki prvotno naznanili svoje škode, j koliko so prosili ter koliko zagotovljene dobili j državne nepovratne podpore in brezobrestne pona-| predščine. Občinskemu svetu je dobro znano, da so j se v mnogih hišah že potem, ko so prve prošnje oddane bile, pri popravah pokazale mnogo večje poškodbe kakor se je prej mislilo in da so nekatera poslopja, o katerih se je sodilo, da se bodo popraviti dala, vsled poznejših komisijonelnih ogledov bila določena za popolno porušenje. Vse take slučaje treba je v novih prošnjah izrecno navesti ter s pri* logami — izgotovljenimi po stavbinskih veŠčakih — dokazati, za koliko se je vsled tega škoda povečala. ; Konečno pa naj hišni posestniki v svojih prošnjah j ozirajo bo tudi na ono 3°/»nQ posojilo jednega mili-i jona goldinarjev, katero je pooblastil državni zbor j vlado, da sme v slučaju potrebe izposoditi hišnim i posestnikom ljubljanskim za popravo po potresu po-i škodovanih poslopij. Ker je opravičeno upanje, da i se za to posojilo dovolijo večletni obroki in da se 1 za-nje ne bode zahtevala sirotinska varnost, bode ' tudi z njim izdatno pomagano hišnim posestnikom j in naj zato blagovoli* v svojih prošnjah naznaniti, I po koliko si ga želo, pri čemur pa naj se i z-; ogibajo vsakemu pretiravanju. Prošnje v ! smis u tega oklica sprejemal bode mestni magistrat i najkasneje do 10. decembra 189.') in sicer ■ le, ako bodo spisane na tiskanih obrazcih, ki se dobivajo brezplačno v mestnem ekspeditu. — (Gostovanje ravnatelja gospoda Adama Mandrovića.) Dramatičnemu društvu se je posrečilo pridobiti za dvakratno gostovanje najznamenitejšega hrvatskega dramatičnega umetnika, ravnatelja zagrebškega gledališča gospoda Adama Mandrovića. Gospod Mindrović bo nastopil v igrah „Ludovik XI.tt in „F remont ml. in Riesler st.u Kaj več o tem znamenitem umetniku izprego-vorimo jutri v listku. — (Slovensko gledališče) Navada je sicer, da se o vsaki igri pove najprej nje vsebina in da se na podlagi tega preiskuje, jeli snov zanimiva ali ne in jeli igra spisana po pravilih dramatične umetnosti. To je takozvana objektivna kritika. To veljaj morda za dramatična dela resne vsebine in ra veseloigre, v katerih se smešijo društvene nerodnosti, ne more pa veljati za igro, katera nima drugega namena, kakor gledalce zabavati. Zabavalo pa se je občinstvo pri sobotni predstavi izvrstno. Smehu ni bilo konca. Iz malenkostne dogodbe se razvijejo vsakovrstne zmešnjave in nastanejo velekomične zapletke. Značaji sicer niso novi, ali po šabloni niso opisani in vrh tega jako drastični. Dijalog je dovtipen in duhovit, vsa igra pa v tehničnem oziru p sana izvrstno, le konec ni prav srečen, dasi pisatelja vozla nista presekala, kakor je sicer slaba navada francoskih dramatičnih avtorjev, nego razvozlala. Takih finih, gracijoznih iger uspeh je vedno odvisen od igralcev in prvi pogoj je, da zna vsak igralec svojo ulogo na pamet, sicer se poizguLe pointe in se zavleče dijalog. Pri sobotni predstavi nam je najbolje ugajala gospč. Ter ševa. Govorila je in igrala priprosto, gracijozno in v prizoru, ko se dela pijano, s hvalevredno diskretnostjo in finim razumevanjem svoje uloge. Gospa Danilova je bila jako karakteristična »huda žena". Gosp. lne- tu a n n je dobrosrčnega, duševno omejenega lekarnarja igral s pravim humorjem. Prav toplo moramo pohvaliti tndi gg. Stoj ko vi d a in Danila, kista evoji ologi igrala s pravim temperamentom in jako eleganto, pohvaliti je tudi gospč. Nigrinovo in g. VerovSka. Sufleza se je malo preveč čula. — (Moški zbor „Glasbene Matice") Tenor ima ta teden skušnjo v torek, ker je v sredo slovenska gledališka predstava. — (Sneg) Po prvem neuspelem snežnem poskusu, ki smo ga imeli pred več nego mesecem dni in po dolgi vrsti uprav lepih jesenskih dni, je nastal hipoma suh mraz. Danes ponoči pa je zapadel sneg precej izdatno in je medlo skoro ves dan prav krepko. Ker je zemlja suha in zmrzla, se je sneg prav dobro prijel. Zanimivo je, da so bile lani popolno jednake razmere in je drugi obilnejši sneg padel tudi na na dan 25. novembra — (Iz Planine) se nam javlja, da bo voda ondu v nekaterih dneh zopet v normalnem stanji in da sta cesti na Rikek m na železnično postajališče že od 23. t. m. zopet odprti. — (Železnica Novomesto-Brežice) Piše se: Neki inženir F.iber ima že več časa dopuščenje, da dela načrte, kako bi se izpeljala železnica iz Novega mesta na Brežice ali preko Samobora v dosego zveze z južno železnico. Da je železnica od Novega mesta dalje proti Zigrebu potrebna, o tem je svet že davno prepričan: 1. se dolenjska železnica nikakor ne sme v Novemim-stu končati, ker se ta proga premalo izplača, 2. treba je Se krajše zveze z Zagrebom na Ljubljano in obratno. Baš ta železniška zveza čez Novomesto bi pa bila za kacih d--set milj krajša, nego je sedanja čez Zidani most. Tudi je druge zveze mej roma mestoma že radi tega ieleti, ker je proga Zidani most-Ljubljana vča sih radi elementarnih nezgod (snežni in zemeljski plazovi) za kolikor toliko časa neporabna. Kadar se pa bo gradila železna cesta od Novega mesta po krški dolini na krško polje, išče naj se zveza z južno železnico v bližini postaje Krško-Videm, in to iz sledečih razlog >v: 1. je Sava pri Krškem najožja, torej bode tu železni most dosti krajši; 2. v bližini Brežic sta dokaj strm klanec in hrib pri "Čatežu, kar bi ieleznico mnogo podražila; 3. utegne na ta način izpeljana železnica veliko manj mostov rabiti, in se vendar dotikati več ljudnatih krajev n. pr. St. Jarneja, Kostanjevice, Krškega, Vidina. Ker se namerava v Novemmestu čez Krko nov železni most delati in ker bode takega v kratkem tudi v Krškem treba, (sedanji leseni že precej peša) zato bi se znabiti vprašanje o tej železni in o novih potrebnih železnih mostili moglo skupno rešiti. To zadevo priporočamo posebno dolenjskim poslancem v kranjskem deželnem zboru. — (Zaveza slovenskih posojilnic) bode imela v četrtek, 5. decembra t. 1. svoj občni zbor v Celju. — („Triglavova" dvajsetletnica) Iz Gradca so nam piše: Ze dvajset let združuje akad. tehn. Oroštvo „Triglav" s ovenske dijake na graškem vseučilišču. J.»ko burne čase je moralo preživeti, mnogo ovir premagati, da je od svojega obstanka do sedaj — skozi 40 tečajev — z m i raj častno zastopalo slovenski Živelj na graškem vseučilišču in pred graškim občinstvom. Mnogo hrabrih boriteljev odposlalo je v tem času med slovenski narod kojega pravice za-govarj ijo in branijo z neustrašenim pogumom. Gotovo pa se še vsi g. Triglavani z veseljem spominjajo na čase, ko so bivali v veseli dijaški družbi. Mogoče se nekateri od tistega Časa, ko so se ločili od vseučilišča, niso več videli. Da si po dolgi ločitvi lopet pod Triglavovo zastavo stisnejo prija teljski roko, zato nudi se jim sedaj, ko „Triglav" proslavlja svojo dvajsetletnico, najlepša prilika. Društvo si bode štelo v veliko čast, ako bo pozdravilo na slavnostnem komornu dne 4. decembra t. I. večje število svojih — starih hiš — bivših gg. Triglavanov. Vabila so se že razposlala. Ker pa nam natančni naslovi na gg. niso vsi znani, naj dotični, ki ne bi morda dobili vabila, smatrajo to, izjavo ob jed nem kot vab lo. — (Desetletnica slovenskega kluba na Đunaju) Piae se nam: V slov. klubu se je letos pričelo prav živahno gibanje. Slovenska družba je bila precej številna ob prvem večeru 19. oktobra; predavauje g. dra Murka h lo je velezanimivo. Več kot celo uro jo govoril odlični govornik o zgo dovini iu pomenu češke narodopisne razstave, o kateri je dr. Murko pred kratkim govori! tudi v nemškem društvu „Anthropologische Gesel-BOhaft* z uprav sijajnim uspehom. Drugi večer slov. kluba, pa je privabil toliko starih in mladih na Dunaju živečih Slovencev, da vfii niti prostora niso dobdi — nekateri so morali oditi. Pevci akad. društva „Slovenije" peli so prekrasno mnogo slovenskih pesnij; že mnogo let ni bilo slišati tako iz-bornega petja mej dunajskimi Slovenci. Prelepo petje očaralo je vse navzoče. Gospića Marija Lu-zarjeva je izborno igrala na citrah. Po vseh točkah bila je burno pohvaljena in morala je zopet in zopet igrati. Starosta družbe nazdravil je gg. pevcem „Slovenije" zahvalivši se za požrtovalro sodelovanje pri zadnjih večerih slov. kluba, posebno pa ta večer, ko je slov. klub dovršil deseto leto svojega obstanka. Razni govorniki so pozdravljali starosto g. N a v r a t i 1 a, ki je, akoravno že čez 70 let star, jeden najmarljivejših članov te slovenske družbe na Dunaju. Poslednji je nazdravil g. Puklu, ki je slov. klub in podporno društvo za slov. velikošolce na Daniju ustanovil. G. Borštnik je nazdravil navzočim damam, mej temi češki dr. Priinožičevi, ki ima toliko simpatij za Slovence, da je celo pristopila k podpornemu društvu za revne slovenske visokošolce; tej dami so od vseh strani doneli živio klici. Naposled je Še g. J. Pukl zahvalil se vsem onim damam in gospodom, ki so v pre-tečenih desetih letih pridobili si zaslug zato slovensko družbo, kateri je glavni namen slovenska zabava, podpiranje ubogih slovenskih visokošolcev in drugih slovenskih namenov. V prvi vrsti je imenovati gg. prof Stritarja in odvetnika dr. Seshuna ; nadalje gospo Pavlino Pajkovo, gospici Snegarjevo in Švigeljevo, gg. dr. Streklja, dra Murka, dra. Se-deja, dra. J. Pajka, dra. Simončiča, dra. Mantua-nija, dvornega svetnika Šukljeta, dra. H »mina, gg. Vavpotiča, Svetica, Ciperla, Jereba, Hooigmana. Pevci si. akad. društva so vedno radi razveseljevali s prelepim .slovenskim petjem to družbo. G. starosta Navratil pozdravil je tudi zastopnike društva „Danice" in vrle slovenske učitelje g. ravnatelja Miroslava Šijanca, in gg. Jos. Cizeka in Franceta Eterlich, ki so danes prvič prišli v slov. klub. Na Dunaju je mnogo učiteljev slovenskega rodu, pa se žalibog boje udeleževati se večerov slov. kluba. — Desetletnica slov. klubi ostaja dolgo časa v spominu vseh navzočih. Obžalovalo se je le, da je vladala v dvorani tolika vročina zarad preobilne udeležbe, in da klubovi večeri niso po večkrat na mesec. * (Živa zgorela.) Pariška igralka Blanche Franchet se js zaročila z igralom L »fontaiueom. V proslavo svoje zaroke sta priredila m al obed, h kateremu sta povabila tudi svojega prijatelja. Igralka je jedila sama priredila. Kulidi je ni aparatu, v katerem se kuri s petrolejem. Ta aparat je eksplodiral in hipoma je bila igralkina obleka v ognju. Kričaje je nesrečnica begala po sobi Nje zaročenec in njega prijatelj sta skušala udušiti ogenj, a nesrečna igralka se jima je izstrgala iz rok in hotela skočiti, blazna groznih bolečin, skozi okno Prav v trsnotku, ko je skočila, jo je zgrabil nje tovariš. Ogenj mu je žgal roke, a on ni izpustil neveste, jo potegnil nazaj v sobo in udušil ogenj. Mladi igralki ni bilo pomoči. Zgorela je v pravem pomenu besede, pa t n Ji nje ženinu se je morala roka odrez.iti. * (Francoski porotniki.) V Cbartresu je tedni pred porotniki stala mlada odgojiteljica gospč. Mehtnija A Hoiteau, obtožena poskušenega umora. Priznala je, da je ustrelila dvakrat z revolverjem na svojega bivšega učitelja, ker jo je ta zapeljal. Žena njegova je vedela, da jo je zapeljal, da ima od njigi dvoje otrok, pa se je norčevala iz nje. Ker nje zapeljivec ni hotel nič storiti za otroka, dasi ga je opetovano na to opominjala, je sklenila usmrtiti njega in njegovo ženo iu to poskusila sto riti. Porotniki so tuli v tem slučaju storili, kar je v takih slučajih na Francoskem običijno, oprcntili so obtoženko. * (Nepravi Arton.) Sedaj, ko je pravi Arton na Angleškem v ječi, je povabljen k pariškemu sodišču nekak Arton II. Ta je potomec neke pariške bankirske rodbine, in je bil naslednik pri njegovi ljubimki Suzani Nery. Potoval je ž njo okolu sveta-Dva policijska uradnika sta mu sledila, trdno prepričana, da je pravi Arton, ker potuje z zvesto Suzano. V Honkongu so prijeli tega Dreuxi, tako je pravo ime tega Artona 11. Dreux se je seveda branil časti, da bi bil Arton. Sedaj so se menjale brzojavke mej angleškim konzulatom kateremu so bili I)reuxi izročili, in raznimi francoskimi oblastvi. Brzojavke so stale 1800 ranko v in konec temu je bil, da so Dre0X t izpustili, ker so se prepričali, da ni pravi Arton. Potoval je potem z lepo Suzano preko Amerike nazaj v Pariz. Tukaj pa pride policijsko sodišče, ker je bil pred odpotovanjam bil seboj vzel nekaj obleke, o kateri neki Giraud trdi, da je bila njegova. * (Grehi bivšega londonskega župana) Navadno je, kadar poteče doba londonskemu županu in odstopi, da mu mestni zbor izreče zahvalo. Od 1847. I. ni bilo župana, kateremu bi zbor bil odrekel to zahvalo. To se je bilo zgodilo ko je potekla poslovna doba Josipu Renalsu. Mestni zbor misli, da se ni vedel kakor se londonskemu županu (lord majorju) spodobi. Zamerile so se mu posebno tri reči. Kmalu, ko je nastopil, se je bil dal voliti za predsednika neki zavarovalni družbi za krčmarje. Potoval je bil v Francijo in potem izjavil, da je iz zanesljivega vira izvedel, da predsednik francoske republike obišče London. Pokazalo se je pa, da je to župan čital v nekem franconskem listu in da ni nič res. Priredil je bil banket bogatemu posestniku rudnika Barnatu, ki ni posebno na dobrem glasu. To so tri stvari, zaradi katerih je žup tn moral oditi brez vsake zihvale in priznanja od strani mestnega zastopa. Sicer mu je pa županstvo prineslo baroustvo in častniški križ častne legije. I -~ Davila i Slovenskemu podpornemu društvu na Dunaju poslal je iz Brežic tamošji rodoljub g. Janez Munda, c. kr. okr. živinozdravnik, 20 gld., katere so darovali gospodje: Fra ice Gerec, trgovec v Pi-šecah l gld ; Ivan Gerjovič, veleposestnik na Do • bovi 1 gld.; France Gregorevčič, veleposetnik v Malem vrhu 50 novč.; France Podvinski, kmetovalec v Globokem 50 novč.; nadalje sledeči gg. v Brežicah: Leopold Schvventner, knjigotrž -c 2 gld. ; Josip Šetinc, od v. konci pijent 1 gld ; Tone Mat-ković, trgovski popotnik 50 novč. ; Jožef Agreš, uradnik 1 gld. ; Jožef Sitter, c. kr. sodni pristav 8 gld.; dr. Gvido Srebre, odvetnik 3 gld.; dr. France Firbas, c. kr. notar in društveni ustanovnik 2 g'd.; Andrej Levak, veleposestnik 1 gld.; Tone Špindlor, c. kr. knjigovodja 1 gld.; Janez Munda, c kr. okrajni živinozdravnik 2 gld. 50 novč. Iskrena bodi hvala gosp. nabiratelju in vsem gospodom, ki so kaj darovali. Da bi te vrle rodoljube mnogi posnemali! Dal nje darove sprejema: Vč. gd. dr. Fr. Sed«j, c. in kr. dvorni kapelan in ravnatelj v Avguštineju, na Dunaju I. Augustinerstrasse 7. JDaaes ob 8. ari sestanek narodne dražbe „pri Slonu". Dezelnozborske volitve. Vsled klerikalne agitacije je bila udeležbi pri današnji volitvi velikanska. Dobili so: Hribar 707 glasov, Grasselli G92, Velkavrb 17 5, dr. Gregorič 4, Klein 1 glas. Ko je opoludne volilna komisija ustavila delovanje svoje, se je košarica, v kateri so bile glasovnice, zapečatila iu zapečatila so se tudi vrata. Kanonik dr. Elbert pa ni zaupal ko-mišji, nego je vrata še s svojim pečatom zapečatil. Kakor se vidi, je ta gospod hudo nezaupljiv. Iz drugih krajev smo dobili naslednja brzojavna poročila: Kranj: G lo bočni k je dobil 10 9 glasov, Susteršič II). Na dušenost nepopisna. Škofja Loka: Globočnik dobil 41 glasov, Susteršič 58. Idrija: Preaijajno zmagali. Dr. Majaron dobil 138 glasov, Stegna r 39 glasov. Živela zavedna Idrija! Novo mesto: Dr. Tavčar dobil 106 glasov, Sawin8chegg 32. Višnjagora: Dr. Tavčar izvoljen soglasno. Kostanjevica: Oddanih je bilo 2 0 glasov; dr. Ta ve" ar dobil ll, Sawinschegg 9 glasov. Krško: Dr. Tavčar dobil 57, Sawin-schegg 3, M ar gh eri l glas. Črnomelj: Dr. Tavčar dobil 58 glasov, Sav/inschegg 16. Metlika: Dr. Tavčar dobil 59, Sa-Vfinschegg 04 glasov. Radovljica: Od 84 volilcev jih je prišla volit 7f>. Murni k je dobil 58 glasov, Pollak 4, razveljavljeni st bili trije, jeden je bil nepopisan Tržič: M urni k je dobil 45, Pollak 3, /.upnik Špemlal 3, Janez Pollak 1 glas. Kamnik: M urnik je dobil 75 glasov, nasprotni kandidat 63. Vrhnika: Lenarčič je bil izvoljen soglasno. Lož: Lenarčič je bil izvoljen soglasno. Postojna: Lenarčič voljen soglasno. .13X2503 SlTTfeO- Dun aj 25. novembra. Poročila javljajo, da je grof Taatle še vedno v največji nevarnosti. Dunaj 25. novembra. Veliko suizacijo obuja, da je vlaaa vpokojila klerikalnega poslanca okrajnega glavarja dr. Schorna. Pravi se, da zato, ker je v drž, zboru glasoval za Luegerja. Dunaj 25. novembra. Cesar je privolil, da se dopusti ženskam studirati medicino in farmacijo, Dunaj 26. novembra. Vodstvo južne železnice javlja, da je mej Trnovem in Kiiov-čami burja prevrnila 18 vagonov tovo/neja vlaka. Proga št. Peter-Reka je zaprta. Ni znano, je-li kdo ponesrečil. Zahvala. Slavni odbor „Slovenska Matic«" ▼ Ljubljani daroval je »Kmetijskemu bralnemu društvu* v Krčevini pri Ptnji 18 različnih seh'« zanimivih in poačljivih knjig. Za ta blagodatni dar izrtkata }>oC —o-.vr pr. m.vzh. moč. vzh. oblačno oblačno 0-0 » 9, zvečer 781*0 +o 3°r m.vzhod oblačno 25. a 7. zjntraj 2, popol. 784*6 788*7 —ot°c 4-0-4°C z. m svzli. sr zahod sneSeno oblačno 0-6 Srednja temperatura sobote in nedelje —W in —05', ozirnmn za 4'8° in 2-2° pod normalom. IDvLr3.©0sicsi borza Skupni državni dolg v notah..... W gld. 85 Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4*/0 • • • Ogenika zlata renta 4° „..... Ogerska kronska renta 4" „ Avstro-ogernke bančne delnice . . Kreditne delnice.........368 London vista.......... . Ne ra k ki dri. bankovci za 100 mark . . 20 mark............ 20 frankov........... Italij iriHki bankovci........ C. kr. cekini........... 4' 0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 18H4 po 100 gld.. Dunava r**g. srečke f)°/0 po lof) gld. . . Zemlj. obč avstr. 4' ,° u zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfu ve srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 g'd. . Trauway-drubt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj......... kr. 98 m 95 • 120 m — « 99 ■ 95 • 119 n 90 • 97 ■ 95 • 1011 • — 368 ■ 50 • 120 • 95 • 59 n 02'/, m 11 ■ 81 m 9 n 59 a 44 fi 60 m f» 70 146 gld. — kr. 197 ■ 50 ■ 130 — ■ 118 t 60 ■ 196 ■ — 23 • — ■ 23 • — ■ 161 n 50 • 498 n — ■ 1 ■ Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega Bočntja povodom smrti mojega ljubljenega sodelovalca, gospoda Alojzija Kos-a Zri mnoge darovane vence, za spremstvo do poslednjega počivališča, kakor tudi za prekrasno petje pevskega društva „Ljubljane" izrekam svojo najpriHrčnei&o zahvalo (1542) V Ljubljani, dne 25. novembra 1895. Friderik Sdss. Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze presrčnega sočutja sorodnikov, prijateljev in znancev ob smrti našega nepozabnega sina, oziroma soproga in očeta, gospoda Josipa Mazi-ja za obilno spremstvo ni njega zadnji poti, izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od b izu in daleč, sosebno preč duho-fičini, slavni domači požarni b ram bi za ves nje trud in polnofitevilno Častno udeležiti'v, gg. pevcem za ginljive nagrob-niče in vsem darovateljem prekrasnih vencev svojo najiskrenejšo zahvalo (1539; žalujoči ostali. Dolenji Logatec, 21. novembra 1895. m zastopniki se vzprejemljejo povsod. Opravilo je prav lahko in um iisknuer tudi v prostih urah. Stalna plača in provizija. Nekoliko znanja se zahteva. — Poi.udbe naj se poliljajo pod naslovom: vV. H.isl«*»s, Praga 1SS4/II. 1541-1) C. lf. glavno ravnateljstvo a? mr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda . vxa.e»ar«a. =>cv 1. oktobra 25 SaalOBO« omenjeni prihajaj "1 ta otibajalnl eaal niMiu »u Odkod Ia I«JublJan« jui. kol.) ■'** tS mri A BlS) pe) w« ot.hu I »lea * IVbit. Pottlebel, Heljat O« loeao, huHMhtK, UJubuo, um Sol a tli»] * Auu<«, teohl. Omar-*«•. Bolnaa-rad, Ste/r, Lino. »udejeTi PUeuJ, Marijine vare, Iltb, Strlo»e »»r«, rrtn ,ut« vara Prago, Lilptk. >, Dunaj vla Aniitetleu. O* mri IO mir*. mjmtnnj mnt.nl vlak * Ki»ue>,«t Nun metlo OS T. mri tO mit*. ij%4tr.tj oaebol ritk v Trhla, Pomahal, Ualjak O* tat M, Frenaeiiafeit«, U)abuo, Dunaj, rat Keltlliat » Holiiograđ, Dunaj -la Amaiellea. >oc Rnqkdtn, Iiohl, Hoila-Jerice, PleenJ, Marijina vare, lleb, Pitaeo o rare, Karlove vare' Prmgv, I.lpefco, Dana) t ia Atnateltau OS 7. mH HO miti. iie>w mekani vlak t Knoatit, Noto mati o SUaiin teffa ob nedeljah Id praanlkth ob 3. mri J*« tetina*/ popoludn* oaobal vlak v L>*to*-RI«d. Prffcođ v/ LJubljano (ju*, kol.) S. -ri A V tet t et. e^Haera)! ooabni vlak a Dunaja rta aVmetotta« Lip tkK»a Prage, PraaeoTlb Varov, KarlotUi raror, Ilcba, Marijialh earo«, .'lauia, Badajtrlo, Boluoifrada, Llnoa, Hie/r», (imuodeaa, Itchla, Ana •aa«, Ll'ibna, Oaloa^a, Beljaka. Fraoeanafaeta, TrbUa * tat-4 10 let Ha. t)%*traj meaanl vlak ta Kooee;a, Nu«t|t majata. II a>e4 IM aneee. ttojrotuHt*, oeabnl vlak a Dmitli tla Aautetteu Llpekega Prage, l*t*aoo*th »trur, Kareh*Mn+ oaobnl vlak • I>uuaja, l>|obaa, Haltlhala, Ral)aka, Oalovoa, Vrauaeutfeate, Pontabla, Trbtea OS 0. mrl M tettte. ev»xv»r meaanl vlah la Ko6evja, Norega Metu O. mri 4 miti. wwm*rr oeahnl vlak a Dnuaja prako Am.iBii.ua le LOoboaga, Hal laka. Oelovea. Pontabla, Trbiaa OS o* o« os Odhod lm LJubljane (dr*., kui > r Kamnik ter« »a ajtiea tfutroj r 9 m 03 , pof joeatttta« . . g O- p 30 ai PrlUod w Lajabajavno Mrl OS O. mri ČO tate ta. ajtttroj U Eao ilkt . II. . 13 . alopolejaliee . .. •- .. 00 .. kol.). V Kranji, na Glavnem trgu št. 132 ss odda ■ dnem a. deeembra i. 1. (1516-2> lepo stanovanje B a ejobeTeml, knhln|f» In |«dllno shrsnibo. Mizarsko delo odda Posojilnica V Olji pri stavbi .Narodnega doma". M«>rK, pogoji in uzorci so na ogled pri Poro ilnici v Olji. Ponudb« n« vzprejemajo do lOa fCrillll.lt fllOeSe (1532—2> Preselitev prodajalnice. /nh v al j u 'nt. se najlepše za dozdaj mi izkazano zaupanje, prosim, da se mi hlagovoli isto ohraniti tudi v novi moji prodajalnici na Dunajski cesti št. 7 Trudil se hodem vedno, da postrežem kar n aj točne je-p. n. odjemnike in priporoćam ob jednera za sv. Miklavža in za božične praznike svoje bogMto založeno skladišče obeskov sa boiiono drovo, kakor rasna čajna in namizna peoiva in msAo- njake. Blago razpošiljam tudi na detelo. S odličnim spoštovan cm Teodor Novotny (l533-2> lectar in slaščičar V novozgrajeni hiši na Tržaški cesti u«1«ImJv se 8 1. decembrom Ar naslednja stanovanja: V III. nadstropji: 1 stanovanje s 4 sobami in drugimi prostori. V I. nadstropji: 1 stanovanje s 4 sobami in dragimi prostori. Vpraša naj se pri Filipu Mii|»»ii«*l£-u »4%. Kimala I orati Al. I«. U377-&), (5-272 Preselitev. Vsled demoliranja Btarega stanova na v Gradlsdt it«v. 9. javljam p. n. naročnikom v prijazno znanje, da sem odprla pisarno za posredovanje služb na Dunajski cesti štev. 7 in prosim p. n. občinstvo za mnogobrojna naročila, katero bodem skuhala najvestneje izvršiti. S spoštovanjem Tereza \ o volu.v pisarna za posredovanje služb. Ii6e s« hišnik za neko tukajšnjo vilo. Prednost imajo prosilci bres otrok. (1534—2) V /.mislil 8 in \'2 postave z dne 23. junija 1892, st :'»5 dež. zak , rasptsoje podpisani zdravstveni okrožni odbor službo okrožnega zdravnika xn /diavk.1 veno okrofje ormoško I., obsegajoče politične občine; 1. trgovsko, 2. franjkovsko, 3. ormoško, 4. hardečko, 5 humsko, t!. litmerAko, 7. velikonedeljsko, 8. podgorsko, 9. šardinjsko, 10. sodinsko, 11. cvetkovsko in 12. pušnisko, z letno plačo Kiti. a%. v, Razven tega in privatne prakse zvezuni so s to službo dohodki za ogled mrličev in pa dohodki od okrajne bolniške blagajnice ormoške. Prošnje za to mesto z dokazi, predpisanimi v §. 15. gori naveden« postave, vložijo se naj VMHj tlo llcccilil»m IMBft pri podpisa- in-m okiožnem odboru. Odbor zdravstvenega okrožja ormoškega I. dne 17. aovembra 1895. (iM—2; Načelnik: Hanželič 1. r. Preselitev prodajalnice. Dotlej, da bode dodelana nova zgradba kupčijeke hiče v Spi-talskih ulicah St. 10, se nahaja moja 1 trgovina s papirjem in pisalnim blagom ►^j ml danes naprej v nalaač v to svrho (1538—1) na D070 zgrajeni baraki ua Kongresnem trgu za barako firme J. C. Mayer pred nunsko cerkvijo. Ljubljana, 23. nov. 1805. K «11* OI Tilla Naznanilo in svarilo. Naznanjam s tem, da je moj popotnik gospod ^^.lojzlj Eržen, z današnjim dnem iz 111 oje službe odpuščen in nima nobene pravice več za mene sklepati kupčije. Posebno poudarjam pa, da ni imel nikdar pravice sprejemati denarje in ne pri poznam taci h plačil. (15*3 -3» prva in najstarejša kranjska zaloga šivalnih in kmetijskih strojev v IJiiI.IJhiiI. Stari trm *«• *• <«<<<<<<<<♦>»> 1882. 1885. Glavna 1870. aloga priznano n.aj'boljč'lli pristnlli. ruskih peterburških Qumastib oaloš, snežotli m telo vaflskili čevljev v nSjvečJi ix"b«^ri pri (uh-4) Ferd. Bilini & Kasch-u v v Ljubljani, Židovske ulice št. 1. idajatalj ►* «iaro«Mr»»; nrorlnik J O N i r.- M II) LaHtntna in 1\hI „Narodne Tiskar«****1 6H 11