pavšalni vraitKO v državi SKS. _1€6. Ilev. (shaja ratccs p r,nvelie št. 7. Liubliana. dne -J. inmia 1920. Občevanie naših oficirjev s katoliškim duhovništvom in narodom. — Komandant 4. armiiske h d^ooslal le s nov. Adi. št. 732 °d 8 umiia t. h: Ministrstvo voine in mornarice donoslalo ie s nov. F- Di. st. 1756 z dne 26. maia 1920 sledeče: V več slučajih se ie doeaialo. da so katoliški duhovniki iavno razela-(>a>i svojo mržnio bodisi v be?°dah. bodisi v delih nroti Srbom in Pravo-s.avki. Te noiave so oonaiveč opazovali en bi nai bil ustanovitev znanstve-^°'Politične in politično-vzgoine lite-^Uirc. nien končni cili na izobliko-r.e nckakega jugoslovanskega tipa ^°ciia!izina. Iz tega vidika smo brez-An^oino tudi odklotiiii. da bi nosila .ptica pečat katerekoli politične f'r^c. ker smo se zavedali, da mo-n .. .‘Jtica korakati kakor baklia pred .°bt:čnimi strankami. Kakor hitro io S()režemo v službo kake politične ■lanke, io že s tem co inso ubit nien n^men. gv. Na tem programu nas ie torej pe-ci?c.a Pi iiatcliev ustanovila Slov. So-0 Matico, na tem programu smo talitete. ki ie odsroien v temi neznanja in stiženstva. ki so mu skozi stoletla umetno in sistematično nteoali mrž-nio Proti vsemu, kar se imenuie srp-sko ali pravoslavno in kar soominia na Srbe. vsi ti lindle se ne morelo preko rvsči pretvoriti v dobre seda-niim razmeram odeovariaioče Jugo-slovene. a naimanl se zamore to doseči z žalieniem in brutalnimi sredstvi v obče. Moie prepričanje ie. da bi za ie-dinstveno stvar bilo naibolie. če bi v tozadevnem občevaniu s katoliškim živliem posnemali taktiko angleških upravnikov. — Plemenitost in široka velikopoteznost v nodagoeiki — to so naiboliša in naisigurneiša sredstva privlačnosti i oridobivania nekulturne mase i lažiinteligance z nejasnimi nazori o svetu in živlieniu. In za take Hudi ere v našem slučaiu. Zato Vas ponovno orosim, da izvolite dati navodila ee. oficiriem. da vobče nostonaio io občuieio s katoli-gldm duhovništvom in katoliškim narodom v vsakem slučaiu s čim nai- j večiim taktom i;i velikopoteznostjo. I hevščina. Kaiti naša voiska le v vseh krajih naše prostrane domovine in zalo zamore s taktičnim obnašanjem raz-merno naivec doprinesti, da se raz-orše usodni predsodki oroti popolnemu narodnemu stuolieniu. ki le eden flavnih predpoeoiev naše državne veličine in moči in ki nam obeča skorajšnjo bodočnost«. To se obiavl ia na znanie z nalogom. da se priobči vsem oficiriem na podpis i o tem obvesti ta komanda._ Komandant: General K. Smilianič. Zdi se nam. da ie jezuitsko klerikalno duhovništvo v tem uradnem dokumentu nrav dobro karakterizi-rano. Celo uradnim orcanom se čudno zdi. kako bi se modi naši klerikalci kar čez noč iz avstrijskih patriotov spremeniti v dobre Jugoslovane... Nam pa. ki poznamo »rimskokatoliško duhovščino iz stare rimske papistovske šole« pa se to ne zui prav nič čudno. ____ Naziv nevedne in nekulturne mase na. o katerih gg. ministri m soldati v oredležečem poveHti govore, pa odklaniamo. ker ie naš narod pac boljši kakor niesova klerikalna du- Pismo iz Belgrada. Narodno predstavništvo. 16. iuliia 1920. Včerai se ie začelo drugo čitanie volilnega zakona. Ore počasi, ker 1'očs skoro vsakdo govoriti. Seveda so splitski docodki vzeli eno uro. ker so se Priglasili štirie Dalmatinci —- in to pop S*anko Banič, stari Biankini. Angielinovič in Orisogono—da vprašalo predsednika: ka? misli storiti z ozirom na doeodke v Splitu. Predsednik le oderovnri! tako kot eovore liudie. ki covore zato. da nič ne oo-veio Seia ie končala, ne da bi dovršila 5 1 volilnega reda. Sociialni demokrati? in republikanci zahtevalo glasovanie po imenu za ^ izpre-memb. Pr' ^ 1 zahtevajo sledeče besedilo po prvem stavku: »Izvolitve poslancev veliaio do tedai. dokler ne izvrši konstituanta svoieea dela Konstituanta ne more biti niti odgodena niti razpuščena — otia ie suvereni izraz narodove volie« Danes bo o tem predlogu poimensko elasovanie Narodni klub ie izia-vil. da ob glasoval oroti. — iz srovora ministra Pribičeviča ie sklepati, da bo večina demokratskega kluba glasovala nroti — Četudi ie demokratski posl. Vulovič nlediral za to besedo. Finančni odsek zboruic že od srede. Sodr. Anton Kristan ie v današnji odsekovi seii predložil izpremembo dosedanjega načina razpravliania fi-nančega zakona in budffeta sploh. češ. nai se za enkrat razoravlia zgoli o glavnih dohodkih, ki iih zahteva finančni minister. Mogoče se najde pot. ki pripelje odsek iz zatrate. — Pred-loe se le odobril. — Stvar ie ta-le: Finančni odsek ima pred seboi celo vrsto iisodepolnili finančnih predlo-eov. ki nai izprešaio iz prebivalstva Jueoslaviie 4 milifarde dinarjev. — Upehati se hoČeio novi davki, in sicer: invalidski davek, ki bo znašal povprečno okroc 15 % na vse davke, obrtni prometni davek, ki nai obdavči obrtnika, treovca in vsako oodiet-ie po prometu z 1% ali 2 ,o\ srbski monoool nai se upelie tudi v »osvobojene kraie«. Srbi imaio monopol na oetrolel. užteaUce. cigaretni papir sol in tobak — vse to nai bo monopol tudi za »osvoboiene kraie« in stari srbski zakoni nai se uoelveio oziroma raztecneio tudi na vse krate, kier ze imaio mnogo mederneiše zakone... Na premog nai bo 10 /o konzumnega davka itd- itd. — ob Dr,lfKi b°m več o' tem napisal, za sedai nai si zapomni vsak to-le: Finančni muustet hoče izpresati 4 mMiiarde in nleeovi referenti so poiskali vse stare davke uh povečali in pomnožili s 4 ali z 0. spremenili krone v dinarie — J* so- katere nove davke so voeltah f rancozj in Nemci. Belgijci- teni ali Avstnici ter konstatirali. da mora v 1. L'_0,21 dati začeli nabirati člane in delati. V nai-kraišem času smo zbrali v naši Matici leoo število zadružnikov (70 s 150 deleži) in vkliub izredno težkim razmeram. ki so vladale v oni dobi (govorim namreč o dobi od ustanovitve. 27. decembra 1917 do 1.,rednega občnega zbora dne 13. marca 1919), ima Matica zaznamovati nailepše usnehe. Redno ie izdaiala revijo »Demokracija« ter založila tudi par oubliVacii. med katerimi nai omenim zlasti Abdimsove »Probleme malega naroda«, ki iih ie kritika sprejela zelo laskavo. Tudi denarno stanie zadruge ie bi. Io v tem prvem letu nieneea obstanka vsekakor ugodno, sai izkaznic celo 171 K čistega dobička, kar ic pri značaiu naše zadruge vsekakor več kakor razveseljivo. Z eno besedo lahko rečemo, da se ic naša Matica v prvem letu svojega obstanka v polni meri zavedala svo-iih nalosr in iih tudi pošteno vršila, če le nekohko upoštevamo tedanie težavne in burne razmere. Bila Je na nailepšem potn. da zavzame važno in odlično mesto med našimi prvimi kulturnimi institucijami vsak Jugoslovan ekrog 340 dinarjev davka na osebo, seve eden več druel mani .. Razprave o pokraiinskih vladah v ministrskem svetu se vlečelo kot morske kače. Ni rezultata. Knkrat zavlačuje Protič drucričKorošec. tretjič Drinkovič — skratka: ne gre in ne gre naprej. Padikalno-narodno-klerikalna večina »vleče« demokrate. Demokratie so v neugodnem oolo-žaiu. ker so v centralni vladi in iasno ie. da bi morali dobiti primerna zastopstva tudi v pokraiinskih ... Kako bo. bodete že kmalu zvedeli iz ofici-ielnih poročil. 17. iuliia. Današnja seia Narodneea Predstavništva ie bila več ali mani pod vplivom soc. dem. eovorov zelo raz-buriena. Sodr. Bulišee ie na početku seie — ko so se izvršli »uoiti« radi Trsta na katere ie min. predsednik Vesnič odgovarjal tako kot pač govore diplomati — stavil vprašanje na min notraniih del: zakai so v Zacre-bu razveljavili komunistične mandate. Min. Liuba Davidovič ie odgovoril. da se to ni zgodilo v dobi njegovega ministrovania. Ban Laainia. ki ie kot poslanec navzoč pri seiah narodnega perdstavništva. le hotel — v imenu vlade govorili. Predsednik dr. Ribar je povsem pravilno zavrnil Matka Laginio. da v parlamentu govore v imenu vlade samo ministri, ban ic za nieea le poslanec, če ie poslanec in nič več. Vnela se ie huda kontroverza tako. da ie moral predsednik na 10 minut prekiniti seio. — Soc. demokratie so očitali Laginii. da si prisvaia diktatorsko oblast na Mr-vafskem in duši svobodo— denio-kratie so se posmehovali Matku I. itd. Bili so burni orizori. ki so se nadaljevali še po kuloariib. Ko se ie seia zopet začela, ie dobil besedo k točki 1. volilnega reda sodr. V. Korač. ki ie plediral za zpremem-bo § 1. pri tem pa ostro kritiziral ad hoc politiko meščanskih strank, ki sc takrat, ko so v vladi, delaio centralistične. takrat pa. ko so v opoziciii. so pa za avtonomiio. za republiko itd. Govor sodr. Korača ie izzval silen vihar v vrstah Narodnega kluba — ali Koračcve besede so bile tako temeljite ia prepričevalne, da ie ves uror gospodov okrog bana Laginle bil zaman... Zbornica ie pozorno poslušala s. Korača. § 1 volilnega reda ie bil sprejet neizpremenien. Gospod Protič ie zaukazal vladni večini biti proti suverenosti konstituante in združeni demokrate in radikalci so leoo ubogali. 18. iuliia. V današnji seii ie sodr. Korač stavil vprašamo na ministra polieiie. zakai se še ne smeio vršiti neovirano zborovanja oo Hrvatski. Kolikor m« ie znano, ie min. svet že sklenil da ie sloboda sestaiania in zborovanja zopet dovoljena — in da gosp. ban dr. Laginia ne uboga osrednje vlade. Minister ie odgovarial da ie vse uredil in ukrenil, da bodo na Hrvat-skem lahko neovirano zborovali- V današnji seii ie večina odbila vse izoreminievalne predloge. Sociialni demokratie in republikanci so stavili izoromembe: 1. da se voli na vsakih 25 000 prebivalcev en poslanec v konstituanto. ker ie potreba, da ie ustavotvorna skupščina velka in ima značai manifestaciiskcsra zbora — odbito — 2.) da se črtaio določbe elede kvalificiranih poskneev. Pri tei točki ie tudi nekai srbskih kmetov govorilo in se pridružilo našemu predlogu, ki tra Te utemelievaf Jaša Prodanovič, Ali večina ie pred-log odbila. Zgodil na se ie incident, ki ie pokazal rafiniranost Protičevih radikalcev. Predloci sociialistov in radi-kalcev imaio dvalset podpisov — Pri elasovaniu oa ie nekai podoisancev manikalo. ker so morali v soboto popoldne radi shodov odpotovati. Vstal ie radikalec Miletič in zahteval, da se z ozirom na deistvo. da ni vseh podoisan'h poslancev navzočih, ne glasuie uo imenih. Predsednik ie oroti protestu naših sodrugov in republikancev odobril stališče radikalca Miletiča In tako se ie zgodilo, da nag izoremlnkvalni predlo?. Ul zahteva (udi za ženske vellno rravieo ni orišel do izrazi*' "a elasovania Slovenski klerikalci niso vložili nobenega tozadevnega predloga in so kot en mož glasovali za vladin nredloe ki daie le »muškarcem« volilno pravico. Glede volilne pravice Nemcev, Madžarov in drugih neslovanskih narodnosti so socialisti vložili dva predloga, o čemur poročamo oose-bei. Kdo nai ima pasivno volilno pravico. o tem ie bil hud boi — ki še n! končan. Kakor sem poročal zgoral, so radikalci nastopili proti sociialistično-republikanskim izpreminievalnim oredbgoni in to oo eni strani s sumničenjem. češ. da hočejo sociialisti in republikanci obstruirati. na drugi strani oa so zahtevali od predsednika. tla se ne elasuie več no imenih, ker niso vsi tisti posianci tu. ki tako clasovanie zahtevajo. Posl. Prodanovič v imenu rekubli-* kancev, sodr A. Kristan v imenu soc. demokratov sta proti temu protestirala. Sodr. Anton Kristan ie izjavil: V imenu svoie stranke si dovoliu-'em podati z ozirom na na so že stoletia naselienl v teh kraiih in niti ne mislilo na to da bi se izselili ali ootirali za kako dr«go državo. Potem na ie zlasti z ozirom na razmere na Koroškem le nrav. če se ta oara^af iznremeni. Tam imamo v ka»kem plebiscit. Ako v našem volilnem zakonu proglasimo, da n. pr. Nemci na slovenskem Koroškem ali v Kočeviu. k*er že stoletia prebivalo, tiimaio volilne pravice, bo to iako slabo un'ivalo na izid plebiscita, ako že ne mislite, da bodo take določbe slabo vplivale na ves civilizirani svet. Zato predlagam, in orosim, da se v § 9 zacinil' odstavek popolnoma črta. Sodrug Lončar ie stavil dodaten predlog, za slučai. ako se odkloni predlog s. Kristana, Utemeljeval ga ie tako le: Gospode poslanci! Za slučai. da bi propadel predlog poslanca Kristana, sem stavil kompromisni predlog, v katerem delim državliane v dve vrsti : v one. ki so dobili pri nas domovinsko pravico do 1. ianuariu 1890. in v one. ki so dobili domovinsko pravico pred 1. ianuariem 1890. Za-kai pri nas imamo prebivalce, ki so v svoiib sedaniih bivališčih naselieni že od 14. stoletia. n. or. Kočevarje, ki iim niti na misel ne pride da bi se izselili, ker se ne tnorcio izseliti, kot ie to že povedal posl. Kristan. Oni tvoriio nekak narodnostni (etnografski) otok sredi slovenskega morla in iim ni mogoče, da bi se izselili, in tudi nimaio nikakeea namena da bi se izselili. Ne bilo bi pravično, če bi tem starim, od 14. stoletia pri nas bivajočim naselienčern odrekali volilno pravico. ko moraio druge drža Titanske dolžnosti natančno izoolnovati. Zato stavim kompromisni predlog. da oni naselfencl. ki so se naselili po 1. Ianuariu 1890.. izgube volilno oravico. oni pa. ki so se naselili pred 1. Ianuariem 1890.. ne izgube volane Drav'ce amoak so ooHnoorav-ni naši državUani. Ali večina ie gdbila oba izpremi-nievalna predloga. Klerikalci so glasovali proti obema .. Manifest poljskih socijal s ov Poliska socijalistična stranka ie naslovila na vse delavske organizacije cele&a »veta poslanico, v kateri skuša opravičiti svoj nastop proti boljševiškim armadam. Med drugim pravi, da so bili Poljakom vsi boji od novembra 1918. naprej usiljeni hi da je spravila zadnja vojna poljski proletariat v tak položaj, ko inora z orotjem v rokah nastopiti proti sovražnikom, da ob-varate nacionalno In državno neodvisnost Poljske. Poljski proletarijat sl je svest, da Je izpolnjeval vedno svoje dolžnosti do mednarodne socialistične solidarnosti In do očetniave. Nato nadaljuje: »Ce nismo mogli svoje vlade pripraviti do tega, da M se odtegnila vpliva vaših imperialistov, tndi vi niste bili v stanu preprečiti versaltieske mirovne pogodbe in podporo svojih vlad raznim reakcijonartrim tolpam Denjikina, Koičaka ta Juderviča, do-čim smo mi vsaj dosegli, da se ni zvezala Poljska z reakcljonamo Rusko. Danes je »ai položaj tak, da se valijo ruske čete, ki tim poveljujejo caristlčni generali in bivši poveljniki belih gard, proti poljskim mejam, da bi Rat&knftl rusko zastavo na razvalinah Varfiave, kakor sami grozijo. Sodrugii Ni družabna nevolnelja, kaT trka na naše duri, ne rdeči prapor, ki plapola četam generala Brusiiova! Ruski bajoneti so namerjeni proti naši narodni neodvisnosti, Budije-nijevi kozaki nam prinašajo smrt, nasilje Iti pogubo. Voditelji sovjetske Ruske so sedaj robovi vojaškega Imperijaltema. Ml smo torej primorani, da d damo kakor belgijski, francoski, angleški sodrugl začetkom sve- tovne voine. Ker tudi na branimo sedaj našo domovino ki svobodo poljskega delavstva in kmetskega razreda. Povejte voditeljem sovjetske Ruske, da bodo ruski bajoneti zadeli ob prsi pevskega proletariata Pojasnite jim, da hočemo v naši hiši sami gospodariti, in da mislimo tora tirie pomoči urediti našo državo v socialističnem duhu Obvestite jih, da ne strpimo od carističnih poveljnikov uvedenega socializma Sodrugil Poljski delavci In kmetje so započell boj, da rešijo neodvisnost Poljske. Započeli smo ga v trenutku, ko smo mislili, da pritegnemo državno oblast nase. Ne gubivamo upanja, da |e možen pravičen mir ta da se novi potop, ki ne ogroža samo Pol jeke, ampak celo Evropo, Ob pravem času eajezl. Od vas. sodrugi, zahtevamo pravičnega pojmovanja naše stvari. Pomnite, da sc maščuje od vas proglašeni bojkot ne nad našimi imperialisti, ampak nad delavstvom in da uničuje njegov aadSorveški trud za rešitev domovine. ProtipoHska agitacija ne pomaga ruskim revolucionarjem, ampak skrivnim načrtom Brosiiova. Mi ve-rttjemo neomajno v mednarodno solidarnost, sedal pa, ko ie ogroženo naše nacionalno življenje, moramo detati po gleslu: Živel sorijalirem! Živela Poljska ia neodvisnost narodovi ittaHel Šrttal = NAPREJ = •dliil socijallat dnevnik slovenski. jato. da pripade vladna oblast njim. Stranka desničarskih socialističnih revolucionarjev pa je imela že ves čas pred oktobrskim prevratom možnost, da si vzame to vladna oblast. Kljub temu se ie ta stranka vladi odtegnila in odstopila svoj glavni delež na moči liberalni bnržoazijl, inSiiii .vsled tega je — ravno v trenotku, ko ji je številčna sestava konstitu^nte formalno naložila dolžnost, da tvori vlado — izgubila zadnji preostanek svojega kredita pri najrevoluei-jonarnejših delih ljudstva. Delavski razred bi istočasno ž njim tudi rdeča garda sta bila stranki desničarjev socialističnih revoloci-Joaarjev zelo sovražna. Pretežna večina I armade je podpirala boljževike, revohicijo-rtaml elementi na deželi pa so delili svoje simpatije med levičarske socialistične revolucionarje in boljževike. Mornarji, ki so v dogodkih revolucije igrali tako pomembno ul:>go, so sledili skoro izključno vsi naši stranki. Desničarji socialističnih revolucionarjev so bili prisiljeni, Izstopiti ie Iz onih sovjetov, ki so si že v oktobru, t. |. pred sklicanjem konstituanto, osvojili oblast. Kdo pa naj bi bil potem podpiral ministrstvo, sestavljeno od večine konstKuaiitnega zbora? Za seboj bi to ministrstvo imelo mogočnike z dežele, intelektualce in uradnike, % desne pa bi je senitertja podpirala buržo-azija. Taka vlada pa bi bila popolnoma brez mterijclnega vladnega aparata. V koncentracijskih točkah političnega življenja, kakor }e n. pr. Petrograd, bi taka vlada takoj, že od vsega početka zadela na nepremagljiv« zapreke. Ce bi biki sovjeti pod temi okoliščinami — podredlvši so formata! logiki demokratičnih Institucij — prepustili vlado stranki Kerenskega In Cernova, bi bila ta vladi, ki je bila kompromitirana hi slabotna povzročila v političnem življenju dežele zgoU začasno zmešnjavo in bi potem to vlado nekaj tednov počnete vrgla kaka druga nova vstaja. Sovjeti pa so sklenili, reducirati ta zakasneli historični eksperiment na minimum, in so razpustil koustitu-antni zbor še isti dan, ko se ie sestal. To ie bii povod mnogih in hudih abdol-žitev napram naši stranki. Razpust konsti-tuantnega zbora je nedvomno neugodno vplival tudi na vodilne kroge zapadno-evropskih socialističnih strank, ki so smatrali ta neizogibni in trnjui akt za strankino samovoljnost, za nekako tiranijo. V celi vrsti razprav je K ant s k y s svojo, sebi lastno pedantnostjo, obrazlagal vzajemne odnošaje med socialistično-revolucijonaru-iml nalogami proletarijata in režimom politične demokracije. Dokazoval je, da ie delovnemu razredu koncem konca vedno le v korist, če se drži temeljev demokratične stvaritve. To je v celoti seveda popolnoma pravilno. Toda Kautsky Je to historično resnico degradiral do pravcate profesorske banalnosti. Ce le že slednjič za proletarijat boljše, da uravna svoj razredni boj In celo svojo diktaturo v okvir demokratičnih Institucij, to še nikakor ne pomeni, da zgodovina proletarijatu tako kombinacijo v edn’o omogoča, Iz marksistične teorije Še nikakor Politični pregled. L+ Pojasnilo. Prejeli smo naslednje pojasnilo: Z ozirom na članek v »NapreJu« z dne 18. julija 1920, pod zaglavjem »Klerikalno gaženje občinske avtonomije«, kjer se trdi, da je bil razlog, da je razveljavila deželna vlada avtonomijo Celja in Ptuja ta, »da se napredno zlasti pa socialistično občinstvo oropa volilne pravice« prinašamo z merodajne strani to-le Informacijo: Deželna vlada ie sklenila, da prideli nekatere posle mestne občine ptujske in celjske okrajnima glavarstvoma v Ptuju In Celju. To je storila na predlog 5n sklep občinskih sosvetov, ki sta utemeljevala svoje predloge s skrajno neugodnimi finančnimi razmerami mestnih občin in z velikimi težavami, ki jih imata obe mestni upravi v sedanjih časih. Do tega koraka je bila deželna Vlada upravičena v smislu § 49. občinskega statuta za mesti Celje in Ptuj z dne 21. januarja 1367, dež. zak. štev. 7, oziroma z dne 4. oktobra 1887, dež. zak. štev. 45, ki se glasi: »Vlada lahko te posle popolnoma ali delno upravlja po svojih organih.« Enako na-redbo je n. pr.'izdelala za mesto Maribor 2e prejšnja 'vlada. — (Ne dvomimo o pravici, ali zdi se nam kljub temu krivično, če s® zmanjšuje avtonomija občin, ker smo na stališču, da treba dati občinam sploli več pravic. Tudi ne verujemo radi, da bi za tem aktom ne bilo nič političnih motivov. Opomba uredn.) + Stavka v Sebastopolu. V Sebasto-polu je izbruhnila splošna stavka. Delavci zahtevajo, da se proglasi sovjetska repu blilca. Uporniki s strojnicami so preplavili vso deželo in napadajo iz zasede čete ce-trerala Wrangla. LDU, -I- Poljska socljalistična stranka je izdala na delavstvo manifest, v kojem pravit Takrat, ko so bili ruski bajoneti obraten! proti nam, tedaj smo rekli; branite domovino in koristi tem ruskim revoUacijonar-jem. In šli ste ter pobili Brusiiova In njegove. Danes pa z bojem pomagate Brustlovu In ne podpirate revotecijonarlev Zato nehajte e vojno, ki le nismo nikdar marali. Manifest zaključuje poziv na pravičen nflr (Olej tudi na drutem mestu!) + Boljševiki so 120 km oddaljeni od Varšave. Dasi menda ni za Varšavo nobenih nevarnosti, jo vendar varuje danes nad 600.000 Hudi. + Anglija In Rusija. Reuterjev urad poroča iz Londona: Angleška vlada bo odgovorila na noto sovjetske Rusije. Ako boljševiki vdrejo na Poljskb, se prekinejj gospodarska pogajanja z Rusija + Nemčija slede Poljske nevtralna. Naredba nemškega deželnega predsednika določa, da je Nemčija nevtralna v vojnem zapletljaju med poljsko republiko in rusko sovjetsko republiko ter naglaša, da je vsak Nemec v državi in v inozemstvu dolžan, vzdržavati se vsakega dejanja, ki bi nasprotovalo nemški nevtralnostL -1- Mednarodna strokovna zveza proti reakcionarni Nemčiji. Po brzojavki, ki jo je dobila »Freilieit* iz Stockholma. zvani »fašisti«, uorizoril! velike kravale. Razbili so nekaj kavarniškega inventaria. NEMIRI V RIMU. Rim. 21. Po večdnevni stavki so včera* zlutral uslužbenci tramvajske železnice zooet hoteli nastopiti službo. Vsi iutranii vozovi so bili okra-, šeni z rdečimi venci in rdečimi zastavami. To priliko ie porabilo naci-* kmalističtio meščanstvo za velike demonstracije in izgrede. Nastoniti je moralo vniaštvo. posebno kavale-riia. Buržoaziia ie vzklikala na vojno in nanadla sociialistično tiskarno »Avantiia«. Tekom večera so se ne-1 miri polegli. Delavstvo namerava v znak nrotesta nroelasiti sDlošno delavsko stavko. Bilo ie več ranjenih, BOJI V ALBANUI. Trst. 21. Po nainoveiših poročilih' italianskih listov ie došlo v Albanill do italManske ofenzive orotl albanskim uDornikom. Boii traiaio že dva dnj. Italiianska mornarica ori Valon! obstreliuie nostoianke tmornikov sedai brez usneha. DELAVSKO GIBANJE V ČEŠKO* SIOVASKI. Iz Prage doznavamo, da ie bilo v Reichenbertru proglašena za 20. t splošna stavka. Nle vzroki tičiin V nezadostnem orehranievalnem oolo-žalu delavstva, v odntiščaniu delavstva. vsled zadnie eosnodarske krize in v odteirovaniu Dodnor nezaposlenim delavcem. — Tudi v Teštnu ia veliko razburienle. ANGLEŠKE OPERACIJE V MEZOPOTAMIJI. London. 18. Reuterev urad poroča Iz Bagdada: V Mezonotamiii se na-didiuieio voiaške oneracie Zveza med Basoro in Samaro ie upostav-liena in sicer, deloma z okloonin^ vlaki, deloma z oboroženimi parniki-ki podniraio čete V okolici Satil* vlada veliko razburienie NEMŠKI RUDARJI IN NEDELJSKO DELO. Amsterdam. 20. Tekom neke seje so sklenili odposlanci rudariev iz Er-sena in Ruhrske kotline, da b«>do zahtevali 100 odstotni povišek plače za nedeljsko delo. SPLOŠNA STAVKA V KČNIGS-RFpOU. V Konigsber^u ie izbruhni’a pred par dnevi generalna stavka, ki se ie udeležuje nad 22.000 delavcev. Več velikih obratov ie odpustilo svoje nameščence in delavce. Novice. nim očitkom pridlgovati iproletarijatn o prednostih la koristih demokracije zb stvar razrednega boja. Zgodovina je stavila vprašanje tniiOEO konkretnejše ta jasnejše. Konstituantni zbor je moral torej z ozirom na svojo večino poveriti vlado sfcnpini Ceruova, Kerenske** In ZereteHlja. Ali pa je bila ta zmožna vaditi revolucijo? A1< ** opreti na oni raered. ki ie h*l h en vriuefle? Ne- R«™*na vscblna revoluci^, kakršna |e v resnici bila, na nobeu način ni moela več strpeti še nadalje v demokra- l tični posodi. Izkipela ie. In že s tem je bila usoda konstituaate zapečatenal Njen razpust je bila edina možna, kirurgična rešitev, — edini izhod iz nasprotja, ki ga nismo vstvarili mi, temveč ves potek predidočih dogodkov. Mirovna pogajanja. Na nočn! seji drugega vseruskega kongresa sovjetov, ki ostane za vedno zapisana v zgodovini, je bil sprejet mirovni dekret. Tisti čas se je sovjetska vlada Sele utrjevala v najvažnejših krajih dežele; število onih pa, ki so v Inozemstvu verovali v njeno moč, je bilo sila neznatno. Na seji smo dekret soglasno sprejeli; to pa se je mnogim zdelo le kot politična demonstracija. Posredovalci so okoli vseh hišnih oglov kričali, češ da od naše revolucije ni pričakovati praktlCnSi rezultatov, ker nas na eni strnul lmmriinilsti jjc bodo pr‘mali — Mednaroden rudarski kongres se bo vršil od 3.—5. avgusta v Ženevi, pod predsedstvom R./berta Smiileja, tajnika rudarske federacije. Kongresa se udeleži med drugim! nad 200 angleških delegatov, generalni tajnik zveze nemških radarjev Hue i« francoski odposlanci, ki bodo podali načrt nacionalizacije vseh rudnikov. — Sovjetska vlada kupuje lokomotivo. Poročevalec »Ekonomista« v ‘Stockholmu piše, da so prevzeli sovjetski odposlanci kontrolo nad največjo švedsko tvoroJco lokomotiv v TrolHiatlanu, ki je tast družb® »N.vdgirst aud Holm* in sicer s tem; da j® plačali za družblne akcije 4 milijone kroa in 3 milijone kot predplačilo za Izročitev lokomotiv. — Študijska delegacija češkoslovaške socijalne demokracije odide čez tri dni y Rusijo Odpotovali bodo: za pol org. sodt. Ed. Burian iu dr. Houser, za strok org. P* sodrug Vojt Dandr. Sodrug hoče delati sa« v raznih industrijskih podjetjih, da spozna delavec pogoje pod sedanjim režim©111. Ostali bodo v Rusiji 3 In se ne bodo hoteli z nami drugi strani pa, da nam bi ententa, ker smo uvedli sU. pogajanja. Dočto storili mi prvi šati taka pror^ sWenitvc splošnega demo- krltienega miru. Dekret je bil sprejet dne 26. oktobra, ko sta Kerenski in Krasnov bila tik pred vratmi Petrograda; že dne 7. novembra smo se radio-telegrafičnim potoni obrnili da naših zaveznikov, kakoc tudi do naših nasprotnikov s predlogom splošnega mirovnega sklepa. V odgovor n* to so se ententne vlade obrnile potom svojih vojaških agentov do takratnega vrhovnega armadnega poveljnika, generala Du* honina in izjavile, da bi vsi nadajjni korald v svrho uvedb separatnih mirovnih podajanj pomenili najhujše posledice. Na ta proj I test z dne 11. dovembra smo odgovoril! 1 ml s »pozivom na vse delavcc, vojake m kmete«. V tem pozivu smo Izjavili, da nikakor ne dopuščamo, da bi naša vlada pod knuto inozemske buržoazije še nada.j« prelivala kri. Odklonili smo grožnje imperialistov zapadne Evrope in smo prevzeli odgovornost za mirovno politiko pred očmi celokupnega mednarodnega delavskega raz* reda Predvsem pa smo ozjavili, izpolnjujoč s\pje načelne obljube, tajne pogodbe in Iz* jvviii, da prekolnemo vse, kar se profvi .p .sieau ljudskih nm vseh dežela. -t—' (Dalje prih-)., * i.. 4 ■ a I... — Nezaposlenih Je po statistiki od 15. Junija t. L v Nemčiji 221.123 mož In 67.935 žena, skup. 289.058 oseb. Vsi ti so prejemali brezposelno podporo. — Za ministra »Narodne Obrambe« na Češkoslovaškem je bil Imenovan slovaški sodrug dr. Markovič. — Kandidaturo za predsednika Zedini, držav je sprejel od delavske stranke znani veliki protivnik vojske senator Lafayette — Delavska Akademija v Pragi je razpisala nagrade za delavsko himno. Rok poteče koncem avgusta. — V olomuškem okraju na Moravskem Je pobila toča slcoro vso žetev. Razen tega se je utrgal oblak In je naliv povzročil ogromno škodo. — Samomor zagovornika komunista Hfilza. Zagovornik nemškega komunista fiolza, dr. Abel, je ubežal iz Nemčije na Cehoslovaško. »Pravu Lidu« mu je očital, da je Holzu izsilil za zagovor 37.000 mark. ttr. Ahel, ki je bil socijalni demokrat, je bil vsled te obdolžitve tako užaljen, da se je v Pragi ustrelil. Kon*res turških komunistov pod n , stv°m Fuad paše, se bo sešel v DaKu i. avgusta t J. f Velik požar vsled treska. Dne 20 olle 'nif V ®a,*lmoru treščilo v tanke ta , ,e se J'e užgalo ter se razlilo po uii-mesta Olje le gorelo po vsem mestu P menom do 200 m visoko. LDU. , ~ y*p morilca na debelo. V Berlinu sc e dni vršila senzacijonelna sodna obrav-3va zoper nekega ključavničarja Schu-®a«na iz Falkenhagna pri Berlinu Obtožen I t naen^rat sedem umorov, enajstov poskusov umora, štirih slučajev posiljevanja . _ • P°žara in večih ropov. Zanimiv je zagovor morilcev. Popolnoma mimo je fiznava! in opisoval svoje zločine, za vzrok svojih dejanj pa je navajal tole: en-rat ie umoril nekega tz Jeze, ker Je videl sprehajajoče se pare moških in žensk, rugič iz lovske strasti, ogorčenja nad tem. Je videl žensko, ki ie gledala skozi1 0 nr> itd. Sodnijski psihiatri so zločinca Preiskal I glede na njegovo duševno sta-? ' k,'nstatirali so sicer, da ie v njem »ne epileptičen element«, da pa le izvršil klanja pri poitii zavesti in namenoma. Ob ezeru Faikenhagen si Je zločinec n. pr. It-opal veliko jamo, kjer le prebival In od-v°der le pazil na svoje žrtve. Ko sta se nekoč izprehajala dva ljubezenska para ob lezeru. je oba moška od zadaj ustrelil, žen s 1 odpeljal v jamo, ju posilil, potem pa nifrn^h Sestra *toCIn£eva ie menila, da ie n...1,orst ^dedoval zločinsko razpoloženje SSL"««* Sodišče ie Schumanna dosmrt Se ernl S®** zavzemajo tični k » sai™> Zž» dostojen poli-tia usesk Yraga! Slovencu povemo vetno in ’sm mi vse t0 prav dobro vpra3aniu tuV obeta tankih o tem 10 ravni sedaftr^11- zaliai l,0Še- st°ien lini Rrinr -^ikalci imeti do-ve da niv S ^ klerikalne liste, Poštene R?h m -1 Vodii° najne-na neS b(?KNa neštete potvorbe, j štete očitke lažnjivosti se še do „ nes.nis° opravičili. In če bi hoteli rii/?nt' 0 nepoštenem zavijanju kle-časopisja, bi lahko napisali kin!'i i ®e' ^or pa mislil, da se enkalci v tem oziru poboljšajo, bi se korenito motil. Stvar je taka: Kle-ikalci imajo v politiki in upravi danes precej veliko besedo. Ker pa napravijo večkrat kaj takega, kar javnosti ne more biti všeč in je očitno v korist le buržiiaziii in kanitalistom ne glede na „socijalno pravičnost", ?> radi, da bi se o njih neznačaju ln njih škodljivih dejanjih ne pisalo; tudi ne marajo, da bi se pisalo sicer o njihovem dvoživkarskem patrijo-^zmu, ker s tem izgubljajo na resnost1 in ugledu. To je namen ..dostojne- Političnega boja. ne pa ljubezen «0 liberalcev ali ljubezen do dostojne polemike. * Iz dežja pod kap Je prišlo delavstvo v Podjetju zaloge Gdssovega piva v Spodnji IŠkI, kjer se šopiri sedaj neki g. Sitar. Kot nekdanji avstrijski častnik pač ne more ali n°^e razumeti, da Je treba z delavstvom ^ oliko drugače ravnati, kakor Je navada rekruti. Najmanj mu ugaja osemurni de-avnik ln le resnost zaupnika S. J. ga Je doi^a do tega, da se Je podvrgel Jednaklm 0 kostim napram delavstvu kakor druel podjetniki. Tudi rjuhe, ld so Jih Imeli hlapci za časa bivanja Q5ssa v Ljubljani, so izginile, da morajo sedaj hlapci na umazanih posteljah spati. Smatra 11 g Sitar hlapce tako malovrednim, da Jim niti rjuh ne privošči? Tudi soba, v kateri so prej stanovali hlapci je ta človekoljubnež oddal nekemu bančnemu uradniku v najem, hlapce pa spodil v hlev, kjer naj v prahu- in smradu vžlvajo svoj odmor. Toraj tudi v tem oziru je prekosil najemnik g. Sitar nekdanjega gospodarja. Toraj, g. Sitar, le tako naprej in gotovo dosežete svetovni rekord, kar se tiče surovega ravnanja z delavstvom. Državna posredovalnica za delo naznanja, da je otvorila dne 15. t. m. svojo podružnico v Murski Soboti za Prekmurie. Namen te podružnice, je zlasti posredovanje kmetskih delavcev, delavk in poslov. Opozarjamo nanjo iz tega vzroka v prvi vrsti kmečke posestnike, ki bodo odslej lahko dobivali s pomočjo te podružnice za-žeijene delavske moči. Oglasiti se ilm je pismeno ali ustno pri eni izmed podružnic. »Državne posredovalnice za delom, ki se nahajajo seda) v Ljubljani, Ptuju, Mariboru. Celju (začasno zaprta) in Murski Soboti. Glede podražitve premoga smo prejeli še notico, ki pravi, da je bilo podraženje potrebno vsled zvišanja cen materijala. ki ga obrat zahteva. Družba je predložila za to dokaze in Izjavlja, da ie koncem leta z ozirom na eventualno padajočo tendenco cen za obratni materija! — pripravljena, da se podvrže kontroli in se morebitni preostanek upošteva pri bodoči kalkulaciji. Fantazije Ljubljančanov. V tej poletni vročini je tudi fantazija Ljubljančanov zelo razgreta. Večna pot je samo gnezdo vele-razbojnikov, ki slačijo poštenega človeki. Baje so zopet nekoga slekli v nedeljo popoldne ter ga privezali k drevesu. 2alibog policiji o tem ni nič znanega. Potovanje v Inozemstvo. Za potovanje v Inozemstvo treba Izpolniti nastopne formalnosti: Za poti) vanje v Dansko: Za daljše bivanje v Danski je treba imeti posebno dovoljenje od kraljeve danske vlade, za potovanje radi trgovine pa Je potreben vizum tukajšnjega konzulata. Za potovanje v čeho-slovaško republiko tu ns Poljsko ali za prehod preko njih ne obstajajo druge formalnosti, kakor samo vizum potnih'listov s strani čehoslovaSkih ali poljskih konzulatov ali diplomatskih zastopstev v našem kraljestvu. Isto velja tudi za potovanVe -v Ru-munljo. Kdor pa hoče dalle časa ostati v Rumuniji, mora dobiti posebno dovoljenje od rumnnske vlade. Vse osebe, ki žele potovati v Avstrijo ali preko nje v kako drugo državo, morajo imeti potne liste z vizumom diplomatskih zastopnikov Avstrije. Diplomatski zastopnik v Belgradu daje vi-*um za državljane iz Srbifo Srema ln Vol-vodine; gržaviianom iz Hrvatske. Slavonije ln Medjimurla pa daje vizum pisarna za Izdajanje potnih listov v Zagrebu; za Slovenijo Izdaja vizum avstrijska komunalna pisarna v Ljubljani; pisarna za izdajanje potnih listov v Sarajevu izdaja potne liste za državljane Iz Bosne, Hercegovine 'u Črne gore. — CHede * potovanja v Ameriko velja nastopno: Osebe, ki žele iti v Ameriko, morajo imeti potni list, na katerem mora biti njihova slika hi pečat občine, ki Jim dovoljuje pot v Ameriko. (Na enem potnem listu se moralo navesti oče* mati, m< 1 in žena,ptrocl moškega Spola pod 16 leti. r ttr je regentu P-dal obšrno poročilo o politični situaciji in o vzrokih dernlslje Vesntčtvega kabineta. Dr. Rihar meni. da niti tr.a politična lupina nima večine v parlamentu in da mora biti nova vlada zopet koncentracijska. V političnih krogih se trdi, da ie regent istega mnema o potrebi koncentracijske vlade. Dr. Ribar je predlagal regentu, da poveri sestavo kabineta dr. Vesniču. Avdiienca pri prestolonasledniku Je trajala celo uro. Belgrad, 20. Dr. Vesnič je bil po posetu dr. Ribara ponovno povabljen k prestolonasledniku, kateremu je razložil notranlo In zunanjo politično situacijo. Potem je regent poveril dr. Vesniču sestavo koncentracijskega kabineta z željo, da bi bil s tem čim prej gotov. Vesnič Je ta mandat sprejel In Izjavil, da se bo posvetoval s svojimi prijatelji ln načelniki posameznih strank, ali je mogoče sestaviti novo koncentracijsko vlado Danes je regent zahteval, da posamezni parlamentarni krogi predložijo svoje pogoje za vprašanje koncentracijske vlade. Ravno-tako bodo stranke v parlamentu podale svoje mnenje v vseh spornih vprašanjih, o katerih se Jo mnogo razpravljalo na ministrskih sejah v poslednjih dveh mesecih. Posamezne skupine bodo tudi precizirale svoje stališče glede rešitve vprašanja pokrajinskih vlad, izvoza, načrta za novo ustavo, nameščenja uradnikov, proračuna novega finančnega zakona Itd. Popoldne le v političnih krogih levice in desnice prevladovalo mišljenje, da bo ir, Vesnič vsej priliki Imel uspeli pri aestavi koncentracijske vlade, ki bo prejkone obstajala Iz istih oseb kakor dosedanji kabinet, ali pa se bodo izvršile le neznatne izpremembe. (Vesti LDU.) DEMIS1.JA BELGRA.JSKE VLADE SPREJETA. Belerrad. 20. Presbiro iavlia: Člani kabineta so se včerai sestali v oiedsedstvu ministrskega sveta na kratko seio. Vzeli so na znanie. da ie ministrski nredsednik v ozirom na izid elasovania o členu 15. volilnega zakona v narodnem predstavništvu oodal ostavko celokuonetra kaibneta. Reeent ie spreiel ministrskega predsednika in danes onoldne v?ei na znanie ostavko ter hkrati m»rr.;si! vlado, nai do sestave novesra kabineta vodi dalle državne oosle Z ODPRAVO OSEMURNEGA DELAVNIKA NE BO NIC Belerrad. 20. Presbiro iavlia: Po slednie dni so erotovi listi zače' c>b-iavltati vest. da ministrstvo za ^oc’ ialno skrbstvo namerava razveljaviti naredho o osemurnem de'avn’. ku. Kakor doznavgtno s orstoim-strani. ministrstvo za scci1ainr> skihstvo niti ni nameravalo, niti rf namera va odstooiti od načela osemurnega delavnika PREGANJANJE TUOOSLOVVNOV V ZASEDENEM OZEMLJU. Zagreb. 20. »Domov ra« rnreča iz Bakra: Beetmci s:-ela*no »rioo veduieio. da so se na otokih n< ,ia kontmeenlu nanovo začel* internacije našttra naroda Tudi <1 '<< **k h lietruncev se doznava da so ftaliia-ni v Pazinu oočenlali vse isto kakor v Trstu in Puliu. Pogoni Hrvatov so na dnevnem redu. ! IZ DALMACIJE. Split, 20. Kakor se doznava iz Zadra, je italijanski admiral M Ule imenoval bivšega predsednika senata preiskovalnega sodišča na Dunaju Žoharja za predsednika višjega deželnega sodišča. Kakor se govori v Zadru, se to leto ne bo v mestu otvorila niti ena hrvatska Sola. Split. 20. V Šibeniku so Italijani tožili občinske uradnike Jugoslove-ne. da niso bili v službi, ko so italijanske zastave visele oa pol droga v znak žalosti za padlim fregatnim kapitanom GuHijem. Vsled tega so v$e uradnike odpustili iz službe. Split, 20. V Split prihaja vsak dan mnogo beguncev iz Zadra in Šibenika. Mnogo naših ljudi mora bežati iz zasedeega dela Dalmacije. PROGRAM NOVE MADŽARSKE VLADE. Budimpešta. 21. Včeraj se je predstavil stranki vlade novi kabinet. Ministrski predsednik grof Teleky ie v kratkih besedah obrazložil program svoje vlade. Med drugim ie izjavil tudi naslednje: Prva naloga vlade bo. da omogoči v državi red. Druga glavna točka našega programa obstaja v sanaciji našega finačnega položaja. Tretje vprašanje zadeva rešitev poljske reforme, četrto vprašanje pa se tiče urtditve vprašanja javnih nameščencev, zdravnikov in državih pravdnikov. Udejstvili bomo socijalni program, ki bo služil zahtevam in smerem krščansko-nacional-ne stranke. Nameravamo voditi energično zunanjo politiko, pod katero razumem jaz v prvi vrsti rešitev boj-kotnega vprašanja in vseh onin vprašanj, ki so s tem v zvezi, namreč zadevo Bele Kuna. Glede Avstrre na? pribijem, da se mi ne zdi potrebno postaviti se na stališče, na podlagi katerega avstrijska vlada noče imeti odgovornosti v zadevi bojkota, kakor tudi glede izpustitve Bele Kuna na svobodo. (Živahno pritrjevanje. Vprašanje bojkota in izpustitev Bele Kuna sta med seboj v tesni zvezi in kot minister za zunanje zadeve sem imel že prilike pokazati inozemstva to zvezo. Ta pojav le pa tudi v zvezi z ruskim prodiranjem. Vrši se boj med dvema smerema v vsej Evropi, med internacijonalizmom in nacionalizmom. Ta boj moramo izvojevati, ker to je naša dolžnost napram samim sebi, kakor tudi napram vsej Evropi. Torej zahtevamo, da bi nas, ki igramo to veliko vlogo, v tej zadevi vsestransko podpirali ter nas preskrbeli z vsemi sredstvi, ki so potrebna, da zmagamo v tem boju, BELA KUN V MOSKVI. Dunaj, 21. Listi posnemajo po moskovski „Pravdi“. da so na čast tjakaj dospelemu Beli Kunu priredili veliko slavnost, tekom katere je LJe-uiu Doveličaval Kuna ia uaglašal nje- gove zasluge za svetovno revolucijo. S privoljenjem sovjetov so Beli Kunu poverili važno mesto v Moskvi« NACIONALISTIČNE DEMONSTRACIJE V RIMU. Trst, 21. Listi poročajo iz Rima o včerajšnjih spopadih med nameščenci cestne železnice in občinstvom. Dopoldne se je po večdnevni splošni stavki zopet vzpostavil promet n^ progah cestne železnice. Sprevodniki so na vozovih razvesiii rdeče zastavice. Občinstvo je smatralo to kot žalitev in je jelo napadati sprevodnike. Vdrli so v vozove in pretepali nameščence. Mnogo uslužbencev je bilo pri tem rajenih, tako da so jih morali prenesti v bolnice, vsled česar so električni vozovi ostali na sredi ceste. Kasneie so nacionalisti priredili demonstracijo po mestu in so hoteli demonstrirati pred tiskarno soci-jalističnega lista „Avanti“ kar Da ie redarstvo preprečilo. Pozneie na da je buržua ter da se je potikal v po zakotnih gostilnah, izginil z odra. L-rovalci so se po shodu povsem tnim0 razšli. Izdajatelj: Ivan Mlinar Odgovorni urednik: Jak Vehovec.