gtasilo SZDL Ijubljana center PRILOGA OSNUTEK STATUT KRAJEVNE SKUPNOSTI PravilnikO pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Center Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center OBJAVLJA NATEČAJ ZA PRIDOBITEV DRUŽBENIH STANOVANJ, S KATERIMI RAZPOLAGA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST 2 / dogovorl - prlloga Statut krajevne skupnosti...... I. UVODNA DOLOČILA I.člen Krajevna skupnost.................................. (v nadaljnjem besedilu: krajevna skupnost) je temeljna sa-moupravna skupnost delovnih Ijudi in občanov, v kateri de-lovni Ijudje in občani sami in skupaj z delovnimi Ijudmi in občani v drugih krajevnih skupnostih, v temeljnih organizaci-jah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih neposre-dno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih neposrednih skupnih zadev, sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in pri odločanju o vseh tistih vprašanjih neposrednega skupnega pomena, ki jih ne morejo reševati in odločati o njih v drugih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih in ki so določeni z ustavo, tem statutom in z drugimi splošnimi akti. 2. člen S tem statutom delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti opredeljujejo skupne potrebe, interese in naloge na posamez-nih področjih skupnega življenja in dela v skladu z ustavo, statutom občine Ljubljana Center in z zakonom. 3. člen V krajevni skupnosti se povezujejo delovni Ijudje in občani, ki živijo in delajo na območju, ki ga označuje mejna črta: .... 4. člen Krajevns skupnost je pravna oseba. Sedež krajevne skup- nosti je v..........Žig krajevne skupnosti je okrogle oblike s premerom 25 mm in z dvojnim robom, ob katerem je besedilo »Krajevna skupnost ..................Ljubljana. Krajevno skupnost kot pravno osebo predstavlja in zastopa predsednik skupščine krajevne skupnosti, med njegovo od-sotnostjo pa ga nadomešča podpredsednik skupščine kra-jevne skupnosti. 5. člen Praznik mesta Ljubljane in občine LjubljanaCenter-9. maj, je tudi praznik krajevne skupnosti....................... 6. člen Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev in možnosti za svoje življenje in delo se lahko delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti trajneje povezujejo in sodelujejo z delovnimi Ijudmi in občani drugih krajevnih skupnosti. V ta namen lahko usklajujejo stališča in dejavnost na po-dročjih, ki so pomembna za krajevne skupnosti, zlasti pa združujejo sredstva, organizirajo in vodijo skupne organe in dejavnosti, načrtujejo in izvajajo skupne ukrepe za varstvo okolja, za uspešno delovanje Ijudske obrambe in družbene samozaščite ter skrbijo za informiranje o dejavnostih in pro-blemih krajevne skupnosti. Za uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev in potreb lahko delovni Ijudje in občani krajevne skupnosti z delovnimi Ijudmi in občani druge ali drugih krajevnih skupnosti obliku-jejo skupnost krajevnih skupnosti. Ta se ustanovi na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo delovni Ijudje in občani teh krajevnih skupnosti potem, ko so bili ugotovljeni skupni cilji in potrebe pa tudi način njihove uresničitve. Sklep 6 pristopu v skupnost krajevnih skupnosti sprejme skupščina krajevne skupnosti in pooblasti podpisnika samou-pravnega sporazuma. 7. člen Krajevna skupnost ali njen del se lahko združi z drugo krajevno skupnostjo ali.njenim delom, lahko pa se tudi raz-druži v več samostojnih krajevnih skupnosti, oziroma se lahko del krajevne skupnosti izdvoji na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji socialistične zveze delov-nega Ijudstva. Pobudo za razdružitev, izdvojitev ali združitev iz prejšnjega odstavka lahko podajo zbori deiovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti, skupščina delegatov krajevne skupnosti, krajevna ali terenska organizacija socialistične zveze delov-nega Ijudstva. Pobudo za združitev krajevne skupnosti ali njenega dela z drugo krajevno skupnostjo oziroma njenim delom morajo podpreti tudi delovni Ijudje in občani z ob-močjadruge krajevne skupnosti, ki naj se združi ali razdruži. O pobudi mora krajevna oziroma terenske organizacije socialistične zveze delovnega Ijudstva izvesti javno razpravo. če je na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovorov v organizacijah socialistične zveze delovnega Ijudstva ter javne razprave sprejet predlog za združitev, izdvojitev oziroma raz-družitev, odločajo o njem delovni Ijudje in občani z referendu-mom. 8. člen Delo skupščine, sveta skupščine, delegacij v družbenopoli-tičnih in samoupravnih skupnostih in v drugih organih in telesih krajevne skupnosti je javno, razen, če z zakonom ali s tem statutom ni drugače določeno. II. TEMEUNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI OELOVNIH UUDI IN OBČANOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI TER NAČIN URESNIČEVANJA SKUPNIH INTERESOV IN ZADOVOUEVANJA SKUPNIH POTREB V KRAJEVNI SKUPNOSTI 9. člen Delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo ter uresničujejo svoje skupne potrebe in interese na področ-jih: - gospodarjenja s prostorom, urbanističnega načrtovanja, urejanja naselij in varstva človekovega okolja ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov; - otroškega in zdravstvenega varstva ter socialnega skrbstva; - vzgoje in izobraževanja; - prosvete in kulture, telesne kulture in rekreacije; - stanovanjske politike in upravljanja s stanovanjskimi hi-šami; - komunalnih dejavnosti; - varstva' interesov potrošriikov in uporabnikov dobrin in storitev; - Ijudsko obrambo. 10. člen Na področju gospodarjenja s prostorom, urbanističnega načrtovanja, urejanja naselij in varstva človekovega okoljater kulturnih in zgodovinskih spomenikov delovni Ijudje in ob-čani zlasti: - skrbijo za racionalno izkoriščanje zemljišč in stanovanj pri urbanističnem programiranju ter zaradi tega sodelujejo z organi občine, mesta Ljubljane in republike; - pripravljajo elemente za prostorski del družbenega plana občine in sodelujejo pri oblikovanju zasnove namenske rabe prostora za območje krajevne skupnosti ; - skrtoijo za tako gradnjo stanovanjskih naselij, da bo v njih zagotovljeno zadovoljevanje skupnih interesov in potreb de-lovnih Ijudi in občanov; - soodločajo o zazidavi nezazidanih površin v krajevni skupnosti ter spremljajo način in izvajanje zazidave; - obravnavajo prometni režim v krajevni skupnosti in da-jejo predloge strokovnim službam in drugim organom za čim bolj smotrno ureditev gibanja oziroma pretoka prometa v krajevni skupnosti; - na vseh področjih bivanja in dela v krajevni skupnosti spremljajo in ugotavljajo spremembe v življenjskem okolju, posebno glede onesneženosti zraka in vode ter hrupa in drugih škodtjivih emisij, o tem razpravljajo in dajejo pobude za strokovne meritve in analize ter znanstvenostrokovne razi-skave ter predlagajo na osnovi teh ugotovitev potrebne ukrepe, kontrolirajo njihovo izvajanje ter drugače skrbijo za varstvo okolja; skrbijo za varstvo in ohranitev naravniti znamenitosti in redkosti ter kultumih zgodovinskih spomenikov, posebno še spomenikov iz NOB. Ii.člen Na področju otroškega in zdravstvenega varstva ter social-nega skrbstva delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti zlasti: - skrfoijo skupno z organi socialnega skrbstva v občini za družbeno varstvo socialno ogroženih delovnih Ijudi in obča-nov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti; - predlgajo pristojnim organom ukrepe s področja živilske, komunalne in šolske higiene ter skrbijo za higieno na javnih mestih; - pomagajo organizacijam Zveze borcev NOV pri reševanju socialnih problemov borcev; - predlagajo pomoč socialno ogroženim družinam; - predlagajo v sodelovanju z organi socialnega skrbstva ter otroikega varstva v občini skrbnike in rejnike za socialno ogrožene otroke in odrasle osebe in skrbijo za vključevanje oseb, ki se vračajo v družbeno okolje po prestajanju kazni; - v sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami in z zdravstvenimi organizacijami spremljajo stanje mladine in predlagajo ukrepe za izboljšanje tega stanja, - v sodelovanju z organi socialnega skrbstva v občini rešu-jejo probleme mladoletnih in drugih prestopnikov in zdravlje-nja alkoholikov in jim pomagajo pri vključevanju v družbeno življenje in delo; - proučujejo potrebo o varstvu dojenčkov in predlagajo ukrepe za reševanje materialnih vprašanj varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok in skrbijo za to, da so otroci v organiziranem varstvu in vzgoji, pri čemer imajo prednost socialno in vzgojno ogroženi otroci; - pomagajo mladini s posredovanjem pri dodeljevanju raz-nih štipendij in socialnih pomoči za šolanje, pri pomoči s šolsko prehrano ter pri zaposlovanju mladih. 12. člen Na področiu vzgoje in izobraževanja delovni Ijudje in ob-čani v krajevni skupnosti zlasti; - sodelujejo s šolami in z drugimi vzgojno-izobraževalnimi in vzgojno-varstvenimi organizacijami na območju krajevne skupnosti pri programiranju in pri uresničevanju posameznih nalog s tega področja; - sodelujejo z delavsko univerzo in z drugimi samouprav-nimi in družbenimi organizacijami pri organiziranju tečajev, seminarjev, predavanj in drugih oblik izobraževanja odraslih ter pri pokltcnem posvetovanju in poklicnem usmerjanju; 13. člen Na področju prosvete in kulture, telesrve kulture in rekrea-cije delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti zlasti: - razpravljajo o kultumih programih; - skrbijo, da se mladina in drugi delovni Ijudje in občani čimbolj množično vključujejo v razne oblike telesnokulturne in druge rekrsativne dejavnosti in ustvarjajo možnosti za tako vključevanje; - sodelujejo pri načrtovanju prograroov in financiranja prosvetnokultumih in telesno-kulturnih objektov in naprav pri njihovem upravljanju; - ustanavljajo oziroma dajejo pobude za ustanovitev dru-štev, klubov, sekcij in drugih organizacij s tega področja; - sodelujejo pri organizaciji prosvetno-kulturnih in tele-sno-kulturnih prireditev. 14. člen Na področju stanovanjske politike in upravljanja s stano-vanjskimi hišami delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti zlasti: - skrbijo za dobro gospodarjenje s stanovanji in s stano-vanjskimi hišami in bivalnim okoljem; - sodeiujejo pri odločanju o investicijskem in tekočem vzdrževanju ter drugim gospodarjenjem s stanovanjskimi hi-šami v družbeni lastnini ter sprejema programe vzdrževanja stanovanjskih hiš; - oblikujejo stališča in predloge v zvezi s solidarnostno pomočjo pri uresničevanju stanovanjskih interesov in potreb delovnih Ijudi in občanov; - skrbijo za uspešno delovanje in nudijo pomoč samou-pravnim organom na stanovanjskem področju. 15. člen Na področju upravljanja in razpolaganja z družbenimi sred-stvi ter na področju komunalnih dejavnosti delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti zlasti: - upravljajo družbena sredstva, ki jih uporabljajo: - sodelujejo pri planiranju gradnje in vzdrževanja objektov, pri vzdrževanju čistoče in videza naselij, javnih nasadov, zele-nic, igrišč in nezazidanih površin; - predlagajo ukrepe in sodelujejo pri programiranju komu-nalne ureditve ter proučujejo možnosti lokacij za objekte družbenega in komunalnega standarda ter dajejo ustrezne predloge; - spremljajo gospodarska gibanja raznih dejavnosti na svojem območju, predvsem razvoja obrti in drugih storitvenih ter družbenih dejavnosti ter vzpodbujajo in pomagajo pri razvoju teh dejavnosti in vplivajo na oblikovanja davčne poli-tike. 16. člen Pri varstvu interesov potrošnikov in uporabnikov dobrin in stpritev delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti zlasti: - ugotavljajo in določajo ukrepe za varstvo interesov de-lovnih Ijudi in občanov kot potrošnikov; - kot organizirani potrošniki medsebojno usklajujejo lastne interese z interesi proizvajalcev blaga in storitev za široko porabo; - sodelujejo pri samoupravnem sporazumevanju o stabilni preskrbi in cenah proizvodov in storitev; - z opozorili, informacijami, pobudami in prijavami sodetu-jejo z inšpekcijskimi in drugimi organi v občini in v mestu, ki vplivajo na odnose med potrošniki in proizvajalci; - zagotavljajo izobraževanje in obveščanje potrošnikov o kvaliteti proizvodov in storitev, rezultatih testiranja, standar-dih in drugih pomembnih podatkih; - sodelujejo s samoupravnimi organi organizacij združe-nega dela, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo za zado-voljevanje vsakodnevnih potreb; - na drug način vplivajo na razvoj proizvodnje in prometa blaga in storitev v krajevni skupnosti. 17. člen Delovni Ijudje in občani uresničujejo v krajevni skupnosti, njenih organih ter organizacijah na njenem območju zlasti naslednje pravice in dolžnosti s področja Ijudske obrambe: - skrbijo za idejnopolitično in obrambno vzgojo ter prj-pravljenost; - določajo obrambni načrt krajevne skupnosti in ga uskla-jujejo z obrambnim načrtom občine; - oblikujejo, opremljajo in strokovno usposabljajo enoto teritorialne obrambe in izvajajo druge priprave za vodenje oboroženega boja; - sodelujejo pri načrtovanju in pripravljanju ukrepov za pripravljenost; - organizirajo in pripravljajo štabe in enote civilne zaščite ter skrbijo za priprave in izvajanje ukrepov samozaščite ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah; - organizirajo zbiranje podatkov, ki so pomembni za Ijud-sko obrambo in varnost ter jih takoj sporočajo centru za obveščanje in alarmiranje; - po svojih načrtih in možnostih pripravljajo materialno osnovo za preskrbo prebivalstva, enot oboroženih sil in dru-gih dejavnikov Ijudske obrambe v vojni; - organizirajo informativno-propagandno dejavnost in ob-veščanje prebivalstva; - izvajajo varstvene in zaščitne ukrepe pri pripravah Ijud-ske obrambe in pri izvrševanju nalog splošnega Ijudskega odpora; - organizirajo in izvajajo druge naloge v pripravah krajevne skupnosti na splošni Ijudski odpor. Ob neposredni vojni nevarnosti delovni Ijudje in občani krajevne skupnosti opravljajo ukrepeza pripravljenost, vvojni pa organizirajo in vodijo splošni Ijudski odpor ter skrbijo, da se v oborožen boj in druge oblike vključijo vse zmogljivosti krajevne skupnosti. Delovni Ijudje in občani uresničujejo družbeno samozaščito kot svojo pravico in dolžnost v krajevni skupnosti s tem, da: - varujejo pridobitve narodnoosvobodilne borbe in sociali-stične samoupravne odnose ter druge družbene odnose, ki temeljijo na družbeni lastnini in samoupravljanju delovnih Ijudi; - neposredno ali v sodelovanju z organl za notranje zadeve in drugimi pristojnimi organi varujejo neodvisnost in nedotak-Ijivost države, oblast delovnega Ijudstva ter samoupravne in gospodarske temelje socialistlčnih družbenih odnosov, so-cialistično samoupravno demokracijo, bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoalavije ter prepre-čuje dejavnost, ki to ogrožajo; - varujejo družbeno lastnino, ki jo upravljajo in z njo go-spodarijo ter druge družbene in naravne dobrine pred obli-kami neupravičenega odtujevanja in prisvajanja oziroma zlo-rabljanja, uničenja in propadanja zaradi malomarnosti, nedis-cipline in nevestnega gospodarjenja, pred požarom ter pred vsemi drugimi škodljivimi dejanji; - zagotavljajo osebno in premoženjsko varnost ter poma-gajo, če je ogroženo življenje in varnost človeka oziroma družbeno ali zasebno premoženje in obvestijo o tem pristojne organe; - se seznanijo z vsebino in oblikami sovražnega in dru-gega, družbeno škodljivega delovanja ocenjujejo varnostne razmere v okolju, kjer žive in delajo ter v skladu s tem dolo-čajo varnostne ukrepe; - organizirajo narodno zaščlto In sodelujejo v njenl enotl; - določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovorno-sti, način ter ukrepe za uresnlčevanje družbene samozaščite v programu samozaščitnih dejavnosti in varnostnih ukrepov in v drugih samoupravnih aktih ter s samoupravnim sporazume-vanjem in družbenim dogovarjanjem; - izvajajo ukrepe in dejavnosti, v sistemu družbene samo-zaščite kot najširšem temelju varnosti države, s katero se urasničuje in izgrajuje celotni vernostni in obrambni siatem naše družbe. Poleg pravice in dolžnosti navedenih v členih od 10 do 17 tega statuta delovni Ijudje in organi: - sodelujejo pri spremljanju gospodarskega razvoja naob-močju KS in pomagajo pri razvoju posameznih, predvsem družbenih dejavnosti; - sodelujejo s samoupravnimi organi TQZD in z družbeno-političnimi organizacijami na območju KS. III.ORQANIZACIJA,NALOQEINNAČINDELAORQANOVK8 A. OBLIKE 8AMOUPRAVUAN JA OELOVNIH UUDIIN OBČANOV a)Javnarazprava 1fl č|en Podlaga vsakemu sprejemanju odločitev v krajevni skupno-sti je poprejšnja pravilna vsestranska in podrobna seznanltav z vsemi vidiki vprašanja, o katerem naj se odloča. Poprejšnja obravnava o vprašanjih, o katerih naj delovnl Ijudje in krajani odločajo z osebnim Izjavljanjem, se pravlloma opravi z organizirano javno razpravo. Sklep o načinu izvedbe poprejšnje obravnave sprejme skupština krajevne skupnosti potem, ko pridobi mnenje kra-jevne organizacije socialistične zveze delovnega Ijudstva. 19. člen V javni razpravi izražajo delovnl Ijudje in krajanl svoja mne-nja in dajejo predloge za urejanje določenih skupnlh vpraianj in interesov. Javno razpravo praviloma organizira in vodi krajevna konferenca socialistične zveze delovnega Ijudstva. 20. člen Javna razprava mora biti organizirana pred sprejetjem: - statuta krajevne skupnosti ter predpisov in splošnih ak-tov občine in mesta, za katere je tako določeno v statutih družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravnih sporazumih in v drugih samoupravnih splošnih aktih samoupravnih orga-nizacijah in skupnosti, s katerimi delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti prevzemajo pomembnejše materialne ob-veznosti; - plana krajevne skupnosti in planskih aktov občine, mesta in republike; - prostorskega dela družbenega plana občine in mesta; - urbanističnega in zazidalnega načrta za območje kra-jevne skupnosti; - odločitve o predlogu za združitev, izdvojitev oziroma razdružitev krajevne skupnosti; - vseh drugih aktov, za katere tako določajo zakon, statut občine in mesta. 21. člen Predlagatelj javne razprave je dolžan: - zagotovlti, da so delovni Ijudje In občani pravočasno In v zadostni meri seznanjeni z vsebino gradiva za javno razpravo; - navestl družbene In druge morebitne razloge, ki so po-membni za aprejem predloga; - določiti rok za javno razpravo in zagotoviti za to potrebna sredstva - zagotoviti zbiranje in obdelavo mnenj in predlogov iz javne razprave In jlh ob sprejeman)u odločltve predložitl or-ganu, ki odloča o aktu all predlogu, ki je bll obravnavan v javni razpravl., - obvestltl delovne Ijudl in občane o stalličlh predlagatelja in o odločltvi o aktu oztroma predlogu, ki je bil v javni razpravi. 22. filen Če nl drugače določeno lahko delovnl Ijudje in občanl izražajo svoja mnenja o vpraianjih skupnega pomena tudl z anketo all z izjavljanjem preko plsmenlh lz|av oziroma s pl-smenim pristopom k taklm izjavam ter na javnih trlbunah. 23. eiena Delovnl l|ud)e in obfianl v krajevni skupnosti odločajo z O8ebnim izjavljanjem na referendumu, na zborlh delovnlh tjudl in občanov, s podplsovanjem oziroma pismenimi Izja-vaml ter z druglml oblikaml osebnega Izjavljanja, kl jih določa zakon, ta statut all samoupravnl sporazum. b) Ftefarandum 24. filen Z referendumom odločajo delovnl Ijudje In obfianl neposre-dno o vpratanjlh, kl so za KS ali za del KS posebnega po-mena. 26. 6l«n Referendum ae razplae v primerlh, ko delovnl Ijudje In občanl z oeebnlm Izjavljanjem odločajo o: - uvedbi krajevnega aamoprlspevka, - spremembl obmoftja krajevne skupnostl in - zadevah, za katere tako sklenejo delovnl Ijudje In obfianl na svojlh zborih all na m|I skupifilno KS. 26. 6len Razpls refsrenduma lahko predlaga: - najmanj 10% delovnlh Ijudl In obfianov z območ|a, za katerega ie referendum predlaga, - krajevna konferenca SZDL, - svet krajevne skupnoatl. 27. Clen Za razpl« In Izvsdbo rvfcrenduma w upomhlinh- <<..... ' ' zakonaoreferendumu IndruglhrNii- !>¦ " ¦ ' c) Zbor delovnih Ijudi In občanov 28. člen Zbor delovnih Ijudi in občanov sestavljajo vsi delovni Ijudje in občani, ki prebivajo na območju KS in delovni Ijudje zdru-ženi v TOZD ter druge samoupravne organizacije in skupno-sti, ki imajo sedež na območju krajevne skupnosti. Delovni Ijudje, združeni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki delujejo na območju krajevne skupnosti, se lahko udeležu-jejo zbora in na njem odločajo prek svojih delegatov. 29. člen Zbor se lahko skliče za celotno območje krajevne skupnosti navedeno v 3. členu tega statuta ali za njene posamezne dele in to: 30. člen Na svojih zborih delovni Ijudje in občani obravnavajo vpra-šanja, ki so pomembna za življenje in delo na območju kra-jevne skupnosti ter v družbenopolitični skupnosti ter spreje-majo predloge za reševanje teh vprašanj. 31člen Delovni Ijudje in občani obravnavajo in sklepajo na zborih o vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo v krajevni skupnosti ter v družbenopolitičnih in samoupravnih intere-snih skupnostih s pogojem, da je bila za pomembnejša, s tem statutom določena vprašanja. predhodno opravljena javna razprava. Na zborih delovni Ijudje in zlasti: - volijo oziroma odpokličejo delegate v skupščino, v svet potrošnikov in porabnikov dobrin in uslug ter predsednika in člane poravnalnega sveta na predlog krajevne konference SZDL, - obravnavajo in glasujejo o kandidatnih listah za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, ki jo predlaga krajevna konferenca SZDL po predhodno opravljenem kandidacijskem postopku, - v skladu z določili 47. člena tega statuta glasujejo o odpoklicu delegatov, ki so bili izvoljeni na podlagi potrjenih kandidatnih list na zborih, kakor tudi člane potrošniškega in poravnalnega sveta krajevne skupnosti, - obravnavajo predlog statuta krajevne skupnosti in njhove spremembe in dopolnitve, - obravnavajo predlog statuta občine Ljubljana Center in predloge statutov samoupravnih interesnih skupnosti, če je tako določeno v predlogih teh statutov, - obravnavajo predloge o razdelitvi, izločitvi ali pripojitvi krajevne skupnosti ali njenega dela k drugi krajevni skupnosti, - obravnavajo finančne načrte in zaključne račune kra-jevne skupnosti, - obravnavajo predloge letnih, srednjeročnih in dolgoroč-nih planov razvoja krajevne skupnosti, - dajejo pobude skupščini za ustanovitev servisnih dejav-nosti malega gospodarstva na območju krajevne skupnosti in širše, - obravnavajo predloge prostorskih in zazidalnih načrtov na območju krajevne skupnosti, - ocenjujejo delo skupščine in njenih organov, delegacij družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena, - obravnavajo in sklepajo tudi o tistih vprašanjih, ki jih žboru predlaga skupščina, njen svet ali delegacije družbeno-političnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter delovni Ijudje in občani. 32. člen Delovne Ijudi in občane seznanjata na njihovih zborih z delom skupščine krajevnih skupnosti, sveta krajevne skupno-sti in drugih organov ter delovnih teles krajevne skupnosti, predsednik skupščine krajevne skupnosti in predsednik sveta krajevne skupnosti. Ce delovni Ijudje in občani zahtevajo, mora posamezne zadeve pojasniti tudi predstavnik skupščine družbenopoli-tične skupnosti. samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, zlasti tiste, ki opravljajo dejav-nost posebnega družbenega pomena. 33. člen Zbor se skliče po potrebi, obvezno pa za obravnavo in odločanje o vprašanjih iz 21. člena tega statuta. Zbor skliče predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti. Predsednik mora sklicati zbor tedaj, če s pismeno vlogo to zahteva delegacija krajevne skupnosti za delegiranje delega-tov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samouprav-nih interesnih skupnosti, krajevna organizacija socialistične zveze delovnega Ijudstva ali izvršni svet občinske skupščine. Če predsednik skupščine krajevne skupnosti v roku enega meseca od prejema zahteve ne skliče zbora, ga lahko skliče tisti, ki je sklicevanje zahteval 34. člen Sklicatelj zbora delovnih Ijudi in občanov mora objaviti sklep o sklicu najmanj pet dni pred zborom na oglasni deski krajevne skupnosti ali na drug krajevno običajen način. Sklep o sklicu zbora se lahko objavi tudi v sredstvih obve-ščanja. Sklic zbora delovnih Ijudi in občanov mora vsebovati na-vedbo, na čigavo pobudo se zbor sklicuje, čas in kraj zbora ter predlog dnevnega reda zbora. Čas in kraj zbora delovnih Ijudi in občanov se določita tako, da se ga lahko udeleži največ delovnih Ijudi in občanov. Če se na zboru delovnih Ijudi in občanov obravnavajo zadeve o katerih občani ne morejo odločati brez ustreznega gradiva, se mora delovnim Ijudem in občanom hkrati z vabi-lom na zbor dostaviti tudi ustrezno gradivo. 35. člen Zbor delovnih Ijudi in občanov sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti z javnim glasovanjem, sprejeta pa je tista odloči-tev, za katero glasuje večina navzočih udeležencev zbora. 36. člen Zbor vodi delovno predsedstvo, ki ga izvolijo udeleženci zbora. Do izvolitve delovnega predsedstva vodi zbor predse-dnik skupščine ali kak drug član skupščine, ki ga za to pooblasti predsednik skupščine. O poteku zbora se vodi zapisnik, ki ga piše zapisnikar, overita pa ga dva overovitelja, ki ju določi zbor. d) Podplsovanje in posebne pismene izjave 37. člen O vseh vprašanjih iz pristojnosti krajevne skupnosti, ki glede obravnavanja in odločanja niso z zakonom, statutom občine ali s tem statutom pridržana drugi obliki odločanja z osebnim izjavljanjem, lahko delovni Ijudje in občani odločajo s podpisovanjem ali posebnimi pismenimi izjavami. Sklep, da se pristopi k odločanju v smislu prejšnjega od-stavka, sprejme skupščina krajevne skupnosti. 38. člen Če se odloča o posameznem vprašanju s podpisovanjem oziroma s pismenimi izjavami, je odločitev sprejeta, če se je s svojimi podpisi oziroma pismenimi izjavami zanjo izrekla ve-čina deiovnih Ijudi in občanov, ki imajo pravico odločati v krajevni skupnosti. Za izvedbo postopka osebnega izjavljanja s podpisovanjem oziroma s pismenimi izjavami, je odločitev sprejeta, če se je s svojimi podpisi oziroma pismenimi izjavami zanjo izrekla ve-čina delovnih Ijudi in občanov, ki imajo pravico odtočati v krajevni skupnosti. Za izvedbo postopka osebrtega izjavljanja s podpisovanjem in posebnimi pismenimi izjavami, se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o izvedbi referenduma. e) Anketa 39. člen Oelovni Ijudje in občani izražajo svoja mnenja o vprašanjih skupnega pomena tudi z anketo. Svet krajevne skupnosti mora izvesti anketiranje, če tako določijo delovni Ijudje in občani na svojih zborih ali na skupščini krajevne skupnosti. Mnenja večine na podlagi ankete obvezuje nosilca anketira-nja, da ga upošteva. 40. člen Določene skupne interese in potrebe uresničujejo delovni Ijudje in občani preko demokratično izvoljenih samoupravnih organov in izvršilnih organov ter delovnih teles v krajevni skupnosti. B. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI a) Skupščina delegatov delovnlh Ijudl in občanov v kra|evni skupnosti 41. člen Skupščina delegatov delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skup-ščina) je osrednji samoupravni organ v krajevni skupnosti. Skupščina samostojno odloča o vseh zadevah, ki so ji preverjene s tem statutom in s sklepi zborov. Skupščina obravnava in usklajuje dejavnost vseh družbenih dejavnikov v krajevni skupnosti ter sprejema stališča za reši-tev tistih vprašanj o katerih zbori niso bili enotnega mnenja in so usklajevanje poverili skupSčini. 42. člen Skupščina opravlja naslednje naloge: - voli, razreši ali odpokliče predsednika. podpredsednika in člane sveta skupščine, - po predhodni javni obravnavi jn po uskladitvi predloga na zborih, sprejme in objavi statut krajevneskupnosti, kakortudi njegove spremembe in dopolnitve, - sklepa o razpisu referenduma, sprejema samoupravne splošne akte krajevne skupnosti in obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejemajo skupščine družbenopolitičnih skupno-sti in samoupravnih interesnih skupnosti, po predhodni javni obravnavi na zborih, - imenuje komite za SLO in družbeno samozaščito - sklepa o ustanovitvi servisov in drugih obratov, ki jih ustanavlja krajevna skupnost ali sodeluje pri njihovem usta-navljanju na podlagi mnenja delovnih Ijudi in občanov na zborih, - sprejema in objavlja vsakoletni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti na predlog sveta skupščine, - po predhodni javni obravnavi na zborih in po opravlje-nem usklajevalnem postopku po določilih zakona o družbe-nem planiranju, sprejme seamoupravni sporazum o temeljih plana na njegovi osnovi pa srednjeročni plan in letne plane, - obravnava in sprejema predloge in sklepe v zvezi z vpra-šanji in problematiko samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in samoupravnih interesnih skupnosti proizvodnje posebnega družbenega pomena, kakor tudi or-ganizacij združenega dela posebnega družbenega pomena, v katero delegira krajevna skupnost svoje delegate - upravlja z družbeno lastnino, ki je v upravi krajevne skupnosti, - obravnava in sprejema stališča do družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki zadevajo interese delovnih Ijudi in občani krajevne skupnosti, - obravnava in sprejema stališča do predlogov proračunov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, - obravnava predloge statutov družbenopolitičnih skupno-sti in samoupravnih interesnih skupnosti in jim posreduje sprejeta stališča in predloge, - obravnava delo sveta skupščine, delegatov krajevne skupnosti v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organov krajevne skupnosti, - obravnava in sprejema stališča o predlogih prostorskega in urbanističnega programiranja na območju krajevne skup-nosti in širše po predhodni javni obravnavi in jih posreduje pristojnim organom družbenopolitičnih skupnosti, - obravnava in sprejema predloge, mnenja in stališča kra-jevne konference SZDL o vprašanjih razvoja samoupravnih odnosov ter dela in življenja v krajevni skupnosti in sprejema sklepe za njihovo uresničevanje, - sodeluje z občinsko in mestno skupščino v zadevah, ki jih določa statut občine in mesta, - sodeluje s skupščinami sosednjih krajevnih skupnosti v zadevah širšega družbenega pomena, - opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po tem statutu in po sklepih zborov. Če se v primeru vojne skupščine ne more sestati, odloča o zadevah iz njene pristojnosti svet skupščine, ki je dolžan vse sprejete samoupravne in druge akte predložiti skupščini v potrditev takoj, ko se ta lahko sestane. 43. člen Skupščina šteje ... delegatov, ki jih izvolijo po ključu, ki ga dolpči skupščina: - občani organizirani v zbore po kraju prebivanja - sose-skah ... delegatov, t. j. po ... iz vsake soseske, - delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in samoupravnih ter delovnih skupnosti, ki imajo svoj sedež na območju krajevne skupnosti ... delegatov, - delovni Ijudje in občani organizirani vdružbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti ... delegatov, - delovni Ijudje in občani, organizirani v družbenih organi-zacijah in društvih na območju krajevne skupnosti ... delega-to«v. - obrtniki, svobodni umetniki, odvetniki 44. člen Mandat delegatov skupščine traja 4 leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za delegata skupščine. V skupščino ne more biti izvoljen nihče, ki je član sveta skupščine, kakor tudi ne delavec, ki je zaposlen v delovni skupnosti krajevne skupnosti. 45. člen Kandidacijski postopek za delegate skupščine, ki jih volijo zbori sosesk in za delegate, ki jih delegirajo družbenopoii-tične ter družbene organizacije in društva, vodi krajevna kon-ferenca SZDL, za delegate, ki jih delegirajo organizacije zdru-ženega dela, samoupravnih ter delovnih skupnostih pa nji-hove osnovne organizacije sindikata. Volitve delegatov skupščine, ki jih volijo zbori soseske so javne^ Izvoljeni so kandidati, za katere glasuje 2/3 na posa-meznem zboru navzočih delovnih Ijudi in krajanov. Volitve delegatov skupščine, ki jih delegirajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne ter de-lovne skupnosti se vršijo v skladu z njihovimi statuti. Volitve delegatov skupščine, ki jih delegirajo družbenopoli-tične in družbene organizacije in društva se vršijo v skladu z njihovimi pravili. 46. člen Izvoljeni delegat skupščine, družbenopolitične skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti se lahko odpokliče pred iztekom mandatne dobe. za katero je bil izvoljen, če ne oprav-Ija ali malomarno opravlja svojo delegatsko funkcijo. Postopek za odpoklic delegata se opravi v skladu z zako-nom. 47. člen Izvoljenemu delegatu skupščine, družbenopolitične skup-nosti ali samoupravne interesne skupnosti preneha mandat pred iztekom mandatne dobe, če se izseli z območja krajevne skupnosti, če umre ali fie zaradi hude bolezni ni zmožen opravljati delegatske funkcije. Če je število delegatov, ki jim preneha mandat iz 1. odstavka tega člena v posamezni delegaciji tolikšno, da ogroža nor-malno delo, razpiše skupšČina nadomestne volitve. 48. člen Skupščina opravlja svoje naloge na sejah, ki jih sklicuje njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa njen podpredsednik. Skupščina je sklepčna, če je na seji navzoča večina vseh delegatov, sklepa pa sprejema z večino glasov navzočih dele-gatov. Oelo skupščine ureja poslovnik, ki ga sprejme skupščina. 49. člen Skupščina ima predsednika in podpredsednika. Predse-dnika in podpredsednika izvoli skupščina na prvi seji, ko se. konstituira. Predsednik in podpredsednik se volita za 2 leti. Po preteku te dobe sta lahko ponovno imenovana, vendar največ še za eno mandatno obdobje. b) Svet akupičlna krajavna skupnoatl 50. člen Svet skupžčlne krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedllu: svet) je njen kolektlvni izvršilni organ skupščine. Svet ima predsednika, podpredsednika in ... članov, ki jih izvoli skupščina na svoji konstituivnl sejl na podlagi kandi-datne liste, ki jo je sprejela krajevna konferenca SZDL. V svet skupščine se volljo delovnl Ijudje In občani z ob-močja krajevne skupnosti, ki niso delegati skupščine. Mandat sveta skupščine traja 2 leti. Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo. 51. eien Svet samostojno odloča o zadevah, za katere je pooblašč-šen s tem statutom ali s sklepi skupšfilne. Za svoje delo je svet neposredno odgovoren skupščlnl. Svet opravlja naslednje naloge: - imenuje in razrešuje čiane stalnih in občasnih komislj sveta skupščine na predlog krajevne konference SZDL, - imenuje In razrešuje člane štaba za civilno zaSčito na predlog krajevne konference S2DL, - na predlog krajevne konference SZDL In v soglasju z obtinsklm komttejem za Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito občine Ljubljana Center Imenuje in razrešuje načel-nika narodne zaščite v krajevni skupnostl, - ustanavlja specializirane enote civilne zaščlte v krajevnl skupnostl in splošne enote civilne zaščite v večjlh stanovanj-sklh hiSah, - v sodelovanju s komitejem za Ijudsko obrambo in druž-beno samozaščlto krajevne skupnosti organizira enoto naro-dne zaščite in imenuje potrebno število pomočnikov načel-nika enote za narodno zaščito, - sklepa samoupravne sporazume o vključevanju teme^nih in drugih organizacij združenega dela o vključevanju njihovih delavcev v enoto narodne zaščite v krajevne skupnosti, če zaradi majhnega števila nimajo pogojev za ustanavljanje lastne enote za narodno zaščito, - predlaga v sodelovanju s krajevno konferenco SZDL na-justreznejšega kandidata za tajnlka krajevne skupnosti, - pripravlja osnutke statuta in drugih normativnih aktov ter jih po opravljenem usklajevalnem postopku predlaga v spre-jem skupščini, - pripravlja predloge temeljev srednjeročnih in dolgoroč-nih planov razvoja krajevne skupnosti in jih po končanem usklajevalnem postopku predlaga v sprejem skupščini, - pripravlja predlog Samoupravnega sporazuma o temeljih plana, srednjeročnega plana in letnih planov razvoja krajevne skupnosti in jih po opravljeni javni razpravi in usklajevanju postopkov predlaga v sprejem skupščini, - pripravlja predloge letnih finančnih načrtov in zaključnih računov in jih po opravljeni javni razpravi predlaga v sprejem skupščini, - v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medse-bojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med krajevno skupnostjo in delovno skupnostjo krajevnih skupnosti v ob-čini Ljubljana Center pripravi letni plan potreb po storitvah delovne skupnosti za opravljanje del in nalog v krajevni skup-nosti in višino sredstev v skladu z zakonom o svobodni rrie-njavi dela in zakona o združenem delu in ga predlaga skup-ščini v sprejem, - pripravlja vsa druga gradiva za seje skupščine in določi poročevalce izmed čanov sveta, - uresničuje finančni načrt krajevne skupnosti, o tem po-roča skupščini in predlaga morebitni rebalans ali rebalans finančnega načrta, - daje predloge in stališča delegacijam krajevne skupnosti in skrbi za primerne delovne pogoje delegacijam in drugim organom krajevne skupnosti, - predlaga skupščini ustanovitev servisov in sodeluje v procesu ustanavljanja družbenih in zasebnih obratov malega gospodarstva na območju krajevne skupnosti, - opravi druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. 52. člen Svet deluje na sejah, ki so javne. Svet skupščine je sklep-čen, če je na seji navzoča večina vseh članov in sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. 53. člen Predsednik sveta opravlja zlastl naslednje naloge: - sklicuje in vodi seje sveta skupščine, - usklajuje in vodi seje sveta skupščine, - neposredno odgovarja, da se sklepi skupščine, zborov in sveta skupščine uresničujejo in jih o tem seznanja, - podpisuje finančno-materialne listine krajevne skupnosti in je odredboda|alec za Izvajanje finančnih načrtov krajevne skupnosti, - opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s tem statutom ali s sklepi skupščine. Za svoje delo je neposredno odgovoren skupščini. V pri-meru odsotnosti predsednika, opravlja njegove dolžnosti in naloge podpredsednik sveta. Za uspešno delo na posameznih delovnih področjih ime-nuje svet skupščine naslednje stalne komisije npr.: . - za programiranje In planiranje razvoja krajevnih skupno-stl, - za urbanizem, komunalo in gospodarstvo in varstvo oko- Ija, - za stanovanjsko gospodarstvo in razvoj samoupravljanja na tem področju, - za varstvo otrok, vzgoje in izobraževanja, - za telesno kulturo in rekreacljo, - za kulturo, prosveto in varstvo kulturnih spomenikov - za varnost prometa, - za priznanja in odllkovanja, - za gospodarstvo in finančno materialno poslovanje, - za statutarno pravna vprašanja. 55. člen število članov stalnih komisij določi svet skupščine glede na pomembnost delovnega področja posameznih komisij. Predsednike komisij imenuje svet izmed svojih članov, člane komisij pa izmed delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupno-sti. 56. Predsedniki in člani stalnih komisij pripravijo svojedelovne programe, ki jih po potrebi dopolnjujejo. Delovne programe stalnih komisij sprejme svet skupščine na seji. Predsedniki stalnih komisij redno poročajo svetu skupščine o uresničeva-nju svojih programov in so mu za svoje delo odgovorni. 57. Za posebne in občasne naloge lahko imenuje svet skup-ščine občasne komisije in odbore. S sklepom o imenovanju občasnih komisij ali odborov določi svet skupščine njihove naloge, obseg delovanja, število in sestavo članov ter njihove predsednike. c) Svet potroinlkov in porabnlkov dobrin In storitev 58. člen Za varstvo interesov delovnih Ijudi in občanov kot uporab-nikov in potrošnikov dobrin in storitev, izvolijo zbori, ki tvorijo skupnost potrošnikov in porabnikov dobrin in storitev kra-jevne skupnosti, svoje delegate v svet potrošnikov in porabni-kov dobrin in storitev (v nadaljnjem besedilu: svet potrošni-kov). 59. člen Svet potrošnikov sestavljajo delegati delovnih Ijudi in obča-nov v krajevni skupnosti in delegati, ki jih delegirajo organiza-cije združenega dela, ki na območju krajevne skupnosti opravljajo trgovinske, gostinske in druge storitvene dejavno-sti. Kandidacijski postopek za izvolitev delegatov sveta po-trošnikov izmed delovnih Ijudi in občanov krajevne skupnosti opravi krajevna konferenca SZDL, pri čemer upošteva ustrezno zastopanost delegatov po območjih krajevne skup-nosti - soseskah. Predsednika sveta potrošnikov in njegovega namestnika izvolijo delegati sveta izmed sebe na prvi konstitutivni seji, ki jo skliče predsedhik skupščine. Svet potrošnikov ima___delegatov, in sicer:___delegatov, ki so jih izvolili zbori,___delegatov, ki jih delegirajo organiza- cije združenega dela, ki na območju krajevne skupnosti opravljajo trgovinsko, gostinsko ali druge storitvene dejavno-sti in delegat, ki ga delegira organ tržne inšpekcije. Predsednik sveta potrošnikov in njegov namestnik se izvo-lita izmed delegatov, ki so jih izvolili zbori krajevne skupnosti. 60. člen Mandatna doba sveta potrošnikov traja 4 leta. Po poteku mandatne dobe so delegati potrošniškega sveta lahko po-novno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo. 61. člen Naloge sveta potrošnikov so konkretno opredeljene v po-slovniku, ki ga sprejme svet potrošnikov na svoji seji. Predlog poslovnika sveta potrošnikov izdela statutarnopravna komi-sija pri svetu skupščine. 62. člen Svet potrošnikov se sestaja po potrebi, vendar pa najmanj enkrat mesečno. Na seji se vodi zapisnik, ki ga podpisuje predsednik sveta potrošnikov, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. 63. člen Pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka in krajana, ki prebiva na območju krajevne skupnosti, da posreduje svetu potrošnikov preko krajevne pisarne sproti vse nepravilnosti, ki jih ugotovi v trgovinskih, gostinskih in storitvenih obratih na območju krajevne skupnosti glede cen in kvaiitete dobrin in storitev, neprimernega odnosa prodajnega in storitvenega osebja do potrošnikov in porabnikov, glede nehigienskih ra-zmer v obratih, prikrivanja dobrin in podobno, da bi svet potrošnikov lahko neposredno opozoril kršitelje in pristojno tržno inšpekcijo. 64. člen Svet potrošnikov je dolžan najmanj enkrat letno poročati skupščini o svojem delu, zborom, ki so ga izvolili pa najmanj dvakrat letno. d) poravnalnl svet 65. člen Krajevna skupnost ima poravnalni svet, ki v enotnem si-stemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh deiovnih Ijudi posreduje pri sporazumnem reševanju sporov in razvija dobre odnose nried strankami v sporu in samouprav-nimi organizacijami ter skupnostmi na območju krajevne skupnosti. Če se stranke sporazumejo, poravnalni svet tudi odloča o sporu. 66. člen Poravnalni svet sestavljajo predsednik, namestnik predse- dnika in___članov. Predsednika in člane poravnalnegasveta izvoli skupščina izmed kandidatov, ki imajo potrebne izkušnje in so moralno politično primerni za opravljanje te funkcije. Kandidacijski postopek za člane poravnalnega sveta opravi krajevna konferenca S2DL. Skupščina določi čtana poravnal-nega sveta, ki nadomešča predsednika poravnalnega sveta v njegovi odsotnosti. Predsednik in člani poravnalnega sveta se volijo za dobo 4 let in so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ dvakrat zapo redoma. 67. člen Poravnalni sttet deluje v senatu treh članov. Predsednik poravnalnega sveta določi predsednika senata poravnalnega sveta za obravnavanje posamezne zadeve. 68. člen Skupščina lahko skladno z zakonom o samoupravnih sodi-ščih razreši predsednika in člane poravnalnega sveta še pred potekom dobe, za katero so bili izvoljeni. 69. člen Poravnalni svet vodi evidenco o svojem delu ter mora naj-manj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini. 70. ftlen Krajevna skupnost z letnim finančnim načrtom zagotavlja materialna sredstva za delovanje poravnalnega sveta. Administrativno tehnična opravila za poravnalni svet oprav-Ija enota delovne skupnosti v KS. 71.člen Pri svojem delu uporablja poravnalni svet dotočila zakona o samoupravnih sodišfiih in določila zakona o pravdnem po-stopku. «.)Sv«t stanovalcev KS 72. «en Za uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti stano-valcev krajevne skupnosti pri delu samoupravne stanovanjske skupnosti in za uresničevanje drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva v krajevni skupnosti in v Sirših družbenopolitičnih skupnostih, se oblikuje v kra-jevni skupnosti svet stanovalcev pri KS. 73. člen Svet stanovalcev krajevne skupnosti je delegatsko sestav-Ijen samoupravnj organ, v katerega volijo po enega delegata stanovalci na svojih zborih v tistih stanovanjskih hišah v krajevni skupnosti. v kateri je organizirana stanovanjska sa-mouprava v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodar-stvu. 74. eien Volitve delegatov v svet stanovalcev krajevne skupnosti so javne. Svet stanovalcev skliče na prvo sejo predsednik skup-ščine KS. Svet stanovalcev na prvi seji izvoli izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika. 75. člen Mandat delegatov v svetu stanovalcev krajevne skupnosti traja 4 leta. Mandat delegata v svetu stanovalcev krajevne skupnosti preneha, če mu preneha status stanovalca stanovanjske hiše iz 31. člena tega statuta. Zbor stanovalcev stanovanjske hiše oziroma stanovalcev soseske lahko odpokliče svojega delegata v svetu stanovalcev krajevne skupnosti. če le-ta ne opravtja ali matomarno oprav-Ija svojo dolznost. 76. člen Pravice in dolžnosti sveta stanovalcev krajevne skupnosti so: - pripravijasmernicezadelegatevskupščinisamcHipravne stanovanjske skupnosti - obravnava poročilo delegatov v samoupravni stanovanj-ski skupnosti in poročila o delu Samoupravne stanovanjske skupnosti ter daje k tem poročitom svoje pripombe, mnenja in predloge - obravnava splošno problematiko stanovanjskega gospo-darstva in seznanja s svojimi stališči stanovalce, skupSčino in svet, samoupravno stanovanjsko skupnost, občinsko skup-ščino, druge organe in samoupravne organizacije - obravnava delo skupnosti starvovalcev in predloge za tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš - opravlja druge zadeve v zvezi z gospodarjenjem s stano-vajstanovanjskimi hišami, kl jih določa zakon o stanovanj-skem gospodarstvu in na njegovi podlagi izdani predpisi. samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stano-vanjske skupnosti in drugi splošni akti samoupravne stano-vanjske skupnosti. 77. &len Svet stanovalcev se pri opravljanju zadev iz prejSnjega člena povezuje in sodeluje s skupščino, svetom KS in njego-vimi organi ter delegacijami v skupščinah družbenopolitiCnih in samoupravnih interesnih skupnosti. f. Movna skupnost krajmnlh akupnoMI 78. Oen Krajevne skupnosti ustanovijo delovno skupnost za oprav-Ijanje strokovnih, administrativnih, tohnifinih in drugih opra- vil. Medsebojne odnošemed krajevno skupnostjo in delovno skupnostjo ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pra-vicah, obveznostih in odgovornostih. Samoupravni sporazum o ustanovitvi delovne skupnosti sprejmejo skupščine krajevnih skupnosti občine Ljubljana Center. 79. člen Delovna skupnost krajevne skupnosti izvaja in izvršuje sklepe svetov krajevnih skupnosti, sklepe skupščine, sklepe komisij in odborov, opravlja administrativno-tehnične posle za organe krajevnih skupnosti in opravlja vse zadeve v zvezi s shranjevanjem dokumentacije krajevnih skupnosti, skrbi, da je gospodarjenje s stvarmi in pravicami, s katerimi upravljajo in razpolagajo krajevne skupnosti v skladu s pozitivnimi pred-pisi, organizira finančno in materialno poslovanje krajevne skupnosti ter skrbi za ustrezen pretok informacij. 80. člen Administrativno-tehnična opravila za posamezno krajevno skupnost opravlja del delovne skupnosti. Tajnik je pomožni odredbodajalec za izdatke svoje krajevne skupnosti. Poobla-stila in naloge v zvezi s tem mu podrobneje določi posamezen svet krajevne skupnosti. 81. člen Tajnik opravlja naloge, ki so določene s tem statutom, in podrobneje opredeljene v ustreznem samoupravnem sploš-nem aktu o sistemizaciji delovnih mest delovne skupnosti. Tajnik je vodja dela delovne skupnosti in organizira in usklajuje delo dela delovne skupnosti za posamezno krajevno skupnostjo in je osebno odgovoren, da delavci v enoti de-lovne skupnosti zakonito in vestno opravljajo svoje delo. 82. člen Delovna skupnost krajevnih skupnosti opravlja zadeve s svojega področja samostojno, v mejah zakonov in drugih predpisov v skladu s smernicami skupščin in svetov krajevnih skupnosti in je odgovorna skupščinam in svetom krajevnih skupnosti. (g.) Delegacije 83. člen Zaradi neposrednega uresničevanja ustavnih in samou-pravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij družbenopolitičnih skupno-sti, oblikujejo in izvolijo delovni Ijudje in krajani v krajevni skupnosti svoje delegacije. Delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo s skupščinami družbenopolitičnih skup-nosti preko svojih delegatov. Delovni Ijudje in občani pošiljajo vse svoje predloge in pobude skupščinam družbenopolitičnih skupnosti preko svoje delegacije, oziroma delegatov, ali preko samoupravnih organov krajevne skupnosti. 84. člen 1. Doiegacija krajevne skupnosti šteje... članov. Sestav delegacije krajevne skupnosti mora ustrezati sestavi prebivalstva in zagotoviti ustrezno zastopanost posameznih področij družbenega dela in posameznih območij krajevne skupnosti - sosesk. Sestav delegacije mora biti tak, da bodo delegati lahko odgovomo razpravljali in odločali o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu skupščin družbenopolitičnih skupnosti. 85. člen Kandidate za delegate delegacije krajevne skupnosti pred-lagajo delovni Ijudje in občani v krajevni konferenci SZDL. Kandidacijski postopek vodi krajevna konferenca SZDL. 86. člen Prvo zasedanje delegacije skliče predsednik skupščine, na kakaterem izvoli delegacija izmed svojih članovvodjodelega-cije in njegovega namestnika. Vodja delegacije sklicuje in vodi seje delegacije, podpisuje akte delegacije in skrbi za sodelovanje delegacije z organi krajevne skupnosti in z dele-gacijami sosednjih krajevnih skupnosti. O sejah delegacije se piše zapisnik. Delegacija sprejme svoj poslovnik. Tajniške posle delegacije vodijo za to usposobljeni delavci v krajevni skupnosti, ki urejajo in hranijo zapisnike in celotno skupščinsko gradivo in drugo strokovno gradivo za potrebe delegacije. Vodja delegacije krajevne skupnosti mora sklicati delega-cijo, ko prejme vabilo za zasedanje skupščine, in sicer tako, da je možno pravočasno proučiti gradivo in se glede skup-nega stališča dogovoriti z organi krajevne skupnosti, po po-trebi pa tudi z zbori in drugimi delegacijami oziroma delegati. Vodja delegacije je dolžan, da skupaj z vabilom na sejo priloži tudi ustrezno gradivo, da bo delegacija lahko zavzela enotna stališča do obravnavanih vprašanj. 87. člen Delegacija krajevne skupnosti določi na svoji seji iz svojega sestava glede na vprašanja, ki bodo obravnavana, delegate za sklicano zasedanje skupščine. 88. člen Število delegatov, ki jih delegacija krajevne skupnosti do-loči v zbor krajevne skupnosti občinske skupščine Ljubljana Center, je določeno s statutom občine Ljubljana Center. 89. člen Delegacija krajevne skupnosti obravnava vprašanja za ka-tera ima krajevna skupnost interes in so predmet obravnave v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Za vprašanja, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščinah, se morajo delegati potem, ko je delegacija zavzela svoje stališče, spora-zumevati z drugimi delegacijami krajevnih skupnosti, zaradi oblikovanja skupnega stališča. Delegacija krajevne skupnosti lahko daje inciativo za sklic skupne seje z delegacijami drugih krajevnih skupnosti na območju občine Ljubljana Cener zaradi usklajevanja skupnih stališč. 90. člen Če na seji delegacije krajevne skupnosii ni doseženo o konkretnem vprašanju enotno stališče, skuša vodja delega-cije uskladiti različna mnenja in doseči sporazum med vsemi delegati. Če sporazuma ni mogočedoseči, obravnava delega-cija sporno vprašanje skupaj s skupščino. Če tudi tako ni mogoče doseči soglasja, odloči delegacija o spornem vpraša-nju z večino glasov vseh delegatov krajevne skupnosti. 91. člen Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini družbenopolitične skupnosti, ravnajo delegati v skladu s splošnimi interesi delovnih Ijudi in občanov krajevne skupnosti in s temeljnimi stališči delegacije krajevne skupno-sti ter v skladu s skupnimi in širšimi interesi družbe in so pri opredeljevanju ter glasovanju samostojni. 92. člen Delegacija je dolžna obveščati o svojetn delu in o delu delegatov skupščino in svet na njihovih sejah terdelovne Ijudi in občane na njihovih zborih. Delegacija hkrati obvešča oba organa in zbore tudi o pobudah in predlogih, ki so jih dale delegacije oziroma delegati drugih krajevnih skupnosti. Na zborih poroča delegacija obvezno o vprašanjih, o kate-rih je sprejela in posredovala svoja stališča skupščinam druž-benopolitičnih skupnosti. Delegat je dolžan o svojem delu na zasedanju skupščin družbenopolitičnih skupnosti poročati delegaciji krajevne skupnosti, skupšdini in svetu skupščine ter zborom in jim je tudi odgovoren za svoje delo. 93. člen Delegacija krajevne skupnosti je dolžna pred obravnavo in odločanjem na zasedanjih skupščin družbenopolitičnih skup-nosti predložiti v obravnavo zborom: - predlog statuta mesta Ljubljane in občine LjubljanaCen-ter, kakor tudi njegove spremembe in dopolnitve, - predlog temeljev plana planov mesta Ljubljane in občine Ljubljana Center, - predlog proračuna in rebalansa proračuna mesta Ljub-Ijane in občine Ljubljana Center, - druga vprašanja, ki so posebnega pomena za delovne Ijudl In občane v krajevni skupnosti In v širšlh družbenopoli-tičnih skupnostih. 94. člen S tem stautom se pooblašča skupščina, da s svojim skle-pom določl vprafianja, ki jih mora delegaclja krajevne skupno-sti predložiti v obravnavo skupščini ali svetu skupščine. 95. člen Delegacija krajevne skupnostt in vsak njen član imajo pra-vlco dati odstavko. Delovni Ijudje in občani v krajevni skupno-sti lahko odpokličejo delegacijo ali posameznega delegata pred iztekom mandatne dobe, na način !n postopku kot ga določazakon o volltvah delegacij in delegiranju delegatov v skupSAine družbenopolltlčne skupnosti. (2.) delegaclja krajevn« •kupnoatl v skupičlnah samoupravnlh Intareanih skupnostl 96. člen Zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih osebnlh in skupnih potreb na področju vzgoje In izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega in socialnega varstva ter so-clalnega skrbstva, komunalnih dejavnosti, raziskovalne dejav-nosti In drugih družbenih dejavnosti materialnih dejavnostl posebnega družbenega pomena, se delovni Ijudje in občani združujejo in ustanavljajo samoupravne Interesne skupnostl. 97. člen Delovni Ijudje in občani izvolijo v krajevni skupnosti, zaradl neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti In odgo-vornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkclj skupsčin samoupravnih Interesnih skupnosti, svoje posebne in združene delegacije. 98. člen Delovni Ijudje in krajani v krajevni skupnosti sodelujejo in odločajo v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti preko svojih delegatov, ki jih za vsako zasedanje skupščlne posamezne samoupravne interesne skupnosti določi po-sebna, oziroma združena delegacija v skladu z določbaml tega statuta in statuta posamezne samoupravne Interesne skupnosti. Delovni Ijudje in občani pošlljajo svoje predloge in pobude skupSčinam samoupravnih interesnih skupnosti in odločajo preko svoje posebne ali združene delegacije, oziroma delega-tov ob pomoči in sodelovanju samoupravnih organov kra-jevne skupnosti. 99. člen Posebne delegacije krajevne skupnosti za skupščine sa-moupravnih interesnih skupnosti štejejo po: delegatov, več kot 5 združene delegacije krajevne skupnosti za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa od_____do_____ delegatov: 100. člen Sestav posebnih in združenih delegacij krajevne skupnosti mora ustrezati sestavi prebivalstva in zagotoviti ustrezno za-stopanost posameznih področij družbenega dela in posamez-nih območij krajevne skupnosti - sosesk. Sestav posebnih in združenih delegacij mora biti tak, da bodo delegati sposobni in tudi odgovorni za razpravljanje in odločanje o vseh vpraša-njih, ki so na dnevnem redu zasedanj skupščin posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. 101.6ten Za postopek kandidiranja, volitev in odpoklica delegatov ali delegacij krajevne skupnosti za skupščine samoupravnih in-teresnih skupnosti, se uporabljajo določbe tega statuta, ki veljajo za delegacijo krajevne skupnosti za skuplčine družbe-nopolitičnih skupnosti. 102. člen Pri opravljanju svoje funkcije imajo delegati splošnih in združenih delegacij krajevne skupnosti enake pravice, dolž-nosti in odgovornosti, kot veljajo po določbah tega statuta za delegate delegacije krajevne skupnosti za skupščine družbe-nopolitične skupnosti. 103. 6len Posebne In zdruiene delegacije krajevne skupnosti so dolžne pred obravnavo in odločanjem nazasedanjih skupščin samoupravnih interesnih skupnostl predložiti v obravnavo in odločanje zborom: -predlog statuta posamezne samoupravne interesne skupnosti, kakor tudi njegove dopolnitve In spremembe. - predlog letnih in srednjeročnih planov in temeljev planov posamezne samoupravne interesne skupnosti, - predlog finančnega načrta in zaključnega računa in reba-lansov posamezne samoupravne interesne skupnosti, - predloge normativnih aktov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, s katerimi se nalagajo delovnim Ijudem in občanom materialne obveznosti, - druga vprašanja, ki so posebnega pomena za delovne Ijudl in občane v krajevn! skupnosti s področja posamezne samoupravne interesne skupnosti. O vseh navedenih vprašanjlh v tem členu mora poprej razpravljati skupščina, da lahko pravočasno sprejme sklep o sklicu zborov delovnih Ijudi in občanov 104. člen Delovnl IJudje in občanl v krajevni skupnostl izvolljo po-sebne delegacije za skupščine sledečlh samoupravnlh intere-snih skupnostl: - za stanovanjsko gospodarstvo, k! šteje . . članov; - za socialno skrbstvo, ki šteje . . članov; - za otroško varstvo, ki šteje . . članov; - za zaposlovanje, ki šteje . . članov; - za zdravstvo, ki šteje . . članov; - za invalidsko In pokojninsko zavarovanje, k! šteje . . članov; . - za vzgojo In izobraževanje, ki šteje . . članov; - za telesno kulturo, kl šteje . . članov; - raziskovalno dejavnost, k! šteje . . članov; - za kulturo, ki šteje . . članov. Združena delegacija za skupščine SIS materialne proizvod-n)e šteje......članov; varianta (posamezne delegacije se lahko združijo v zdru-žene delegacije na podlagi sprejetih statutarnlh sklepov) (3.) druga dalegateka razmerja 105. člen S temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi, ki delujejo na območju krajevneskup-nosti, sodeluje krajevna skupnost preko skupščine krajevne skupnosti in njenih organov oziroma preko delegatov teh organizacij in skupnosti v skupščine krajevne skupnosti. 106. člen Za posamezna vprašanja, ki zadevajo delovne Ijudi in ob-čane, ki delajo ali prebivajo na območju krajevne skupnosti, se organizirajo razgovori ali posvetovanja med delovnimi Ijudmi in občani ter člani njihovih organizacij oziroma dele-gati. V teh primerih mora svet krajevne skupnosti, družbeno-političnih in drugih organizacij ter jih posredovati delegaci-jam ozrioma delegatom, da se lahko nanje pripravijo. 107. člen Delovni Ijudje in občani lahko v krajevni skupnosti na dele-gatski osnovi ustanavljajo tudi druge organe za obravnavanje specifičnih vprašanj njihovih skupnih interesov, kot so npr. zbori uporabnikov komunalnih in drugih storitev itd: IV. SPLOŠNA UUOSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 108. člen V krajevni skupnosti delovni Ijudje in občani organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samou-pravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah in društvih, uresničujejo politiko Ijudske obrambe in se neposredno organlzirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in za druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesre-čah ter v drugih izrednih primerih, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti in s tem statutom in z obrambnim načrtom krajevne skupnosti in občine. 1. Komtte za sptošno Ijudsko obrambo In družbeno samozaščito 109. člen V soseskah, oziroma stanovanjskih hišah opravljajo naloge s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samoza-ščite, hišni sveti in drugi organi hišne samouprave. Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni Ijudski odpor in odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti, če se le-ti ne morejo sestati. Če se komite ne more sestati sprejme neodložljive ukrepe predsednik komiteja, ki pa jih mora dati v potrditev komiteju takoj, ko se le-ta lahko sestane. 110. člen Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito ima predsednika, podpredsednika in .........članov. Komite za spfošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito in njegovega predsednika imenuje skupščina krajevne skupnosti. Predsednik komiteja je sekretar osnovne organizacije ali sveta zveze komunistov, njegovi člani pa so predsedniki vod-stev družbenopolitičnih organizacij, predsednik skupščine in predsednik sveta krajevne skupnosti ter drugi delovni Ijudje in občani, ki opravljajo posamezne naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito je za svoje delo odgovoren skupščini krajevne skupno-sti, zvezi komunistov in občinskemu komiteju za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. m.člen Komite za sploSno Ijudsko obrambo in družbeno zamoza-ščito v krajevni skupnosti: - tekoče spremlja in ocenjuje politične varnostne in obrambne razmere v KS, - usmerja, usklajuje in vodi obrambno in samozaščitno delovanje v skladu s sprejetimi usmeritvami razvoja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v KS, - skrbi za usklajevanje, pripravo obrambnih in varnostnih načrtov in sodeluje pri njihovem sprejemu; - skrbi za pripravljanje in usposabljanje delovnih Ijudi in občanov za naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, - v vojni vodi splošni Ijudski odpor na področju krajevne skupnosti. 112. člen V planskih aktih krajevne skupnosti in v programih dela njenih organov morajo biti predvidena materialna in druga sredstva za izvajanje nalog splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite, za varstvo in reševanje Ijudi in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izjemnih razmerah. V obrambnih pripravah krajevne skupnosti sodelujejo vse temeljne in druge organizacije združenega dela, samou-pravne interesne skupnosti, druge samouprane organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije z območja krajevne skupnosti. S samoupravnim sporazumom med svetom in organi uprav-Ijanja organizacij in skupnosti iz prejšnjega odstavka se dolo-čijo naloge s področja splošne Ijudske obrambe, ki so skup-nega pomena ter se zagotovijo sredstva za njihovo izvajanje. 2. Terttorialna obramba 113. Clen Teritorialna obramba je del splošne Ijudske obrambe in širša oblika pripravljanja in organiziranja delovnih Ijudi in občanov, njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, za oborožen odpor ter za odpravljanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč in drugih izrednih razmer. V krajevni skupnosti je teritorialna obramba sestavljena iz enote in štaba. 114. člen Enota teritorialne obrambe v krajevni skupnosti se organi-zira in pripravlja v miru, aktivira pa se ob.neposredni vojni nevarnosti, v vojni in v drugih nevarnostih za državo, ob naravnih in drugih hudih nesrečah, kakortudi zaradi izvajanja vojaških vaj. 115. člen V krajevni skupnosti se ustanovi štab za teritorialno obrambo. Ustanovi ga svet krajevne skupnosti po poprejš-njem soglasju sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. ' Komandanta teritorialne obrambe krajevne skupnosti ime-nuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe občine na predlog sveta krajevne skupnosti ter s soglasjem sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. Komandanta teritorialne obrambe krajevne skupnosti ime-nuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe občine na predlog sveta krajevne skupnosti ter s soglasjem sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. Za organiziranje in pripravljanje enote teritorialne obrambe v krajevni skupnosti je komandant teritorialne obrambe odgo-voren komandantu teritorialne obrambe občine in v miru komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito krajevne skupnosti, ob neposredni vojni nevarnosti in vojni, pa svetu in skupščini krajevne skupnosti. 116. člen Štab za teritorialno obrambo krajevne skupnosti vodi enoto teritorialne obrambe na območju krajevne skupnosti ter opravlja zlasti naslednje naloge: - skrtoi za mobilizacijo in vojno pripravljenost na območju krajevne skupnosti, - pripravlja načrt za uporabo teritorialne obrambe, prou-čuje okolje in možnost za njeno delovanje ter oblike, načine oziroma taktiko boja v različnih vojnih razmerah, - organizira in izvaja pouk pripadnikov teritorialne obrambe v soglasju s pristojnim občinskim štabom za terito-rialno obrambo, - opravlja naloge v zvezi z oboroževanjem, opremljanjem, prehrano in drugo preskrbo ter zdravstvenim varstvom enote teritorialne obrambe. - skrbi za varnostno vzgojo in izvajanje varnostnih ukrepov v teritorialni obrambi krajevne skupnosti, - opravlja druge naloge, ki mu jih odrejata nadrejeni štab za teritorialno obrambo ali komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti. 3. Civilna zaščtta 117. člen Civilna zaščita je del splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite ter pomeni najširšo obliko priprav in udeležbo delovnih Ijudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah»ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter ob drugih izrednih razmerah. 118. člen Civilna zaščita temelji na samozaščiti delovnih Ijudi in ob-čanov ter na njihovi pripravljenosti, da po načelu vzajemnosti in solidarnosti pomagajo drug drugemu, pomagajo ter rešu-jejo svoje ter družbene materialne dobrine ter druge vrednote. Zahtevnejše zaščitne in reševalne akcije ter ukrepe civilne zaščite opravljajo enote civilne zaščite. 119. člen Enote civilne zaščite so posebno organiziran ter tehnično \n strokovno usposobljen del civilne zaščite namenjen zaščiti in reševanju ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih huditi nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. 120. člen Enote civilne zaščite ustanovi v skladu z načrti civilne zaščite krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti. V sose-. skah in stanovanjskih hišah hišni sveti po potrebi ustanovijo enote civilne zaščite in štab za civilno zaščito krajevne skup-nosti v skladu z načrtom civilne zaščite krajevne skupnosti. 121. člen Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih Ijudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovi štab za civilno zaščito krajevne skupnosti. Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti deluje kot ope-rativno strokovni organ komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. . 122. člen ' Štab za civilno zaščito ima poveljnika, načelnika štaba in... članov. ki jih imenuje svet krajevnih skupnosti. Poveljnik štaba, načelnik štaba ter člani štaba imajo namestnika ozi-roma pomočnika. Štab dela v plenumu, ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razrnerah v operativni sestavi. 123. člen Štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren komiteju za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito kra-jevne skupnosti, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa svetu skupščine krajevne skupnosti. Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti izdela načrte civilne zaščite, usmerja organiziranje in izvajanje ukrepov civilne zaščite, skrbi za usposabljanje in pripravljenost prebi-valstva za samozaščito in za usposabljanje enot civilne za-ščite ter vodi reševalne akcije. Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti ob reševalnih akcijah sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih krajevnih skupnostih. 4. Oružbena samozaščtta 124. člen Za izvajanje nalog s področja družbene samozaščite v kra-jevni skupnosti skrbi komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. 125. člen Korhite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito opravlja na področju družbene samozaščite zlasti na-slednje naloge: - spremlja varnostne razmere, stanje in uresničevanje družbene samozaščite v krajevni skupnosti, - sprejme in dopolnjuje načrt samozaščitnih varnostnih ukrepov ter skrbi za njegovo izvajanje, - spremlja delo enote narodne zaščite, - sodeluje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, s pristoj-nimi organi občinske skupščine, temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi organi in organizacijami, zaradi usklajevanja določenih dejavnosti družbene samozaščite, - spremlja, spodbuja in usklajuje dejavnosti in ukrepe na področjii samozaščite, - skrbi za usposabljanje in vzgojo delovnih Ijudi in obča-nov, - poroča svetu krajevne skupnosti o svojem delu in sploš-nem stanju družbene samozaščite, - opravlja druge naloge s področja družbene samdzaščite. Za izvajanje ukrepov in dejavnosti družbene samozaščite sprejme komite za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi smemic in staližč sveta krajevne skupnosti načrt samozaščitnih varnostnih ukrepov. 126. člen V soseskah in stanovanjških hišah v krajevni skupnosti opravljajo naloge s področja družbene samozaščite hišni svet in drugi organi hišne samouprave. 5. Narodna zaščtta 127. čten Delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja. V neposredni vojni nevamosti in v vojni izvaja enota narodne zaščite tudi določena naloge v okviru splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. 128. člen Naloge narodne zaščite opravljajo delovni Ijudje ii i obeani v enoti narodne zaščite. Enoto narodne zaščite ustanovi svet krajevne skupnosti. V enoti narodne zaščite sodelujejo delovni Ijudje in občani-po razporedu, ki ga sprejme komite za spiosno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti. Enota narodne zaščite deluje po posebnem načrtu. ki ga v skladu z varnostnim načrtom sprejme komite za spiosno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito Ta načri nna več stopenj glede na oblike, obseg in potrebe zavarovanje v mirnem obdobju, v izrednem razmerah, v neposredni vojni nevarnosti ali vojni. 129. člen Enoto narodne zaščite vodi načelnik, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti v soglasju s pristojnim občinskim komitG-jem za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozr.ščito. Načelnik enote narodne zaščite je odgovoren za svoje delo in za delo enote svetu krajevne skupnošti in komiu-ju za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito lanko na predlog načelnika enote narodne zaščite imenuje er.cya a!i več pomočnikov za opravljanje določenih nalog v cnot; mrc-dne zaščite. 130. člen Po dogovoru med komitejem za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti in kornitojorn za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v tomeljni organizaciji združenega dela lahko v krajevni skupnosti opravljajo glede na potrebe določeni delavci temeljne organi-zacije združenega dela, ki bivajo na območju krajevne skup-nosti, dolžnosti narodne zaščite v enoti narodne zaščiio kra-jevne skupnosti. V okviru krajevne skupnosti se lahko delavci manjših temeljnih organizacij združenega dela dogovorijc za ustanovitev skupne enote narodne zaščite oziroma se vklju-čijo v enote narodne zaščite krajevne skupnosti. V. VLOGA DRUŽBENOPOLITIČNIH IN DRUŽBENIH ORGANIZACM TER DRUŠTEV V KRAJEVNI SKUPNOSTI 1. Soctalistlčna zveza delovnega l|udstva 131. člen Socialistična zveza delovnega Ijudstva, kot enotna fronta organiziranih socialističnih sil v krajevni skupnosti, združenih družbenopolitičnih organizacij, s svojim političnim dolom spodbuja in idejnopolitično usmerja samoupravno dogovarja-nje in odločanje delovnih Ijudi in krajanov, delovanje njihovin skupnosti in organizacij, samoupravnih organov in drugih teles krajevne skupnosti in na ta način omogoča neposredno izražanje in uresničevanje interesov delovnih Ijudi in krajanov ter stem zagotavlja uresničevanje zgodovinskih inteic-?:ov ne-lavskega razreda in drugih delovnih Ijudi. Člani in organizacije zveze komunistov v okviru r.ociuli-stične zveze so s svojim usmerjevalnim, idejnim in poiitičnim delom glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti ?h var-stvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije in sarnouprav-nih socialističnih odnosov, posebej za razvijanje in krepitev socialistične zavesti pri uresničevanju solidarnosti cielovnih Ijudi in krajanov ter bratstva in enotnosti. 132. člen Socialistična zveza delovnega Ijudstva opravlja v krajevni skupnosti zlasti naslednje družbenopolitične dejavnoi,ti: - organizira. usmerja in vcxli politične aktivnosti di^lovnih Ijudi in občanov na vseh področjih življenja in dela v krajevni skupnosti, - organizira in vodi javne razprave o vseh pomemr.nejčih družbenih vprašanjih ter daje politične pobude in oblikuje mnenja in stališča za njihovo reševanje, - uresničuje družbena merila za demokratično predlaganjo in določanje kandidatov za člane delegacij in sarntvjpravnih organov, ter kandidatov za samoupravne, javne in dn mo di už-bene funkcije in vodi kandidacijski postopok ter pn!iii(*no pripravo za volitve v organe krajevne skupncsti, dru?fv-:.or>o-litičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, - spremlja in ocenjuje delo detegatov in delegacij Kutjc-vnc skupnosti, organov krajevne skupnosti ir> vcdatev d> ¦ '¦^¦rit- organizacij in društev v krajevne skupnosti - zagotavlja vsestransko in objektivno obveščanje delovnih Ijudi in obdanov vseh družbenih vprašanjlh, - razvija čfoveške odnose med Ijudmi in njfhovo sociall-stično zavest pri utrjevanju socialističnih samoupravnih odnosov in pri odpravljanju družbeno škodljivih pojavov v krajevni skupnosti, opozarja na pomanjkljivosti in jih pomaga odpravljati, - ustvarja pogoje za vsestransko udeležbo mladine In njene organizacije v družbenem in političnem življenju v krajevni skupnosti. - skrbi za ustrezno kadrovsko sestavo vodstev družbenih organizactj in društev v krajevnih skupnostih, ocenjuje njl-hovo delo ter skrbi za idejnopolitično raven članstva v teh organizacijah, - opravlja druge naloge v skladu z ustavnimi opredelitvaml in pravili SZDL. Skrbi za povezovanje KS z OZD deiuje v KS koordinacljsk! odbor sindikata pri KK SZDL. 2. Družbene organlzaclje 133. člen V krajevni skupnosti deluje osnovna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin, ki v skladu 3 svojlmi pravili oprav-Ija naslednje naloge: - skrbi za nenehno idejnopolltično in strokovno izpopolnje-vanje svojega članstva, - pomaga s strokovniml nasveti organom krajevne skupno-sti, ki so odgovorni za izvajanje programov za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito in sodeluje pri usposablja-nju delovnih Ijudi !n krajanov na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, - skrbijo za aktivnost svojih članov v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih v krajevni skupnosti, - predlagajo svoje delegate v krajevno konferenco SZDL in v skupščino krajevne skupnosti ter predlagajo svoje kandi-date za izvolitev v delegacije družbenopolitične in sajnou-pravne interesne skupnosti in v druge organe krajevne skup-nosti, - poroča o svojem delu krajevni konferenci SZDL. 134. člen ,. Osnovna organrzacija Rdečega križa opravlja v skladu s svojimi pravili naslednje naloge: - skrbi za nenehno idejnopolitično in strokovno izpopolnje-vanje svojega članstva na področju nudenja prve pomoči v primeru hudih naravnih nesreč in v vojni, kakor tudi pri organiziranju in usposabljanju svojega članstva za nego in pomoč starejšim občanom na domu, - organizira in izvaja akcije zbiranja denarne in materialne pomoči za pomoč v naravpih nesrečah in vojnah prizadetih Ijudi v domovini in v tujini, - sodeluje s svojim članstvom pri oblikovanju enot za prvo pomoč v civilni zaščiti v krajevni skupnosti, - sodeluje s svojimi člani v ustreznih komisijah za socialno varstvo in socialno skrbstvo v krajevni skupnosti, - organizira poljudna predavanja za dviganje ravni zdrav-stvene kulture prebivalstva v krajevni skupnosti, - delegira svoje delegate v krajevno konferenco SZDL in skupščino krajevne skupnosti ter predlaga kandidate izmed izmed svojih članov za izvolitev v družbenopolitične in sa-moupravne interesne skupnosti ter v druge organe krajevne skupnosti, - poroča o svojem delu krajevni konferenci SZDL. • 3. Društva 135. člen Na območju krajevne skupnosti delujejo naslednja društva, ki v skladu s svojimi pravili opravljajo svoje humanitarne, socialne, vzgojnovarstvene, telesno-kulturne, športne in druge interesne dejavnosti npr. Društvo upokojencev, Druš-tvo civilnih invalidov, Društvo prijateljev mladine, Telesnovz-gojno društvo Partizan, Društvo jamarjev in Društvo taborni-kov. Tudi ta društva se poleg svoje interesne dejavnosti vklju-čujejo v družbenopolitično in samoupravno dejavnost kra-jevne skupnosti, delegirajo svoje delegate v krajevno konfe-renco SZDL in skupščino krajevne skupnosti, predlagajo kan-didate izmed svojih članov za izvolitevvdelegacijodružbeno- polltlftnlh In samoupravnih Interesnlh skupnosti in v druge samoupravne organe krajevne skupnosti. VI. DRUŽBENO PLANIRANJE RAZVOJA KRAJEVNE 8KUPNOSTI 136. 4len Podlaga za uspešno uresničevanje pravic, dolžnosti In od-govornostl, ki jih imajo delovni Ijudje In občani v krajevnl skupnosti po zakonu o družbenem planiranju in po tem sta-tutu, je družbeno planiranje temelječe na sklepanju samou-pravnih sporazumov o temeljih planov organlzacij zdruie-nega dela in druglh samoupravnlh organizaci] ter skupnostl In na dogovoru o temeljlh plana občine Ljubljana Canter. 137. člen Samoupravnl sporazum o temeljlh plana krajevne skupno-stl sklene|o: - temeljne organlzaclje združenega dela In druge samou-pravne organlzacije in skupnostl, k! imajo svoj sedež na območju krajevne skupnosti, kakor tudi tiste organizaclje združenega dela, kl aicer nimajo svojega sedeža na območju krajevne skupnosti, vendar s svojo dejavnostjo močno vpll-vajo na razvoj krajevne skupnostl, - samoupravne interesne skupnosti, katerlh delovno po-dročje je območje krajevne skupnosti, - svet skupščlne krajevne skupnostl. 138. člen Temel|i plana krajevne skupnostl vsebujejo okvirne cilje in naloge za uresničevanje skupnih interesov in solidarnega zadovollevanja skupnih potreb, o-katerih je bilo s samouprav-nim sporazumom o temeljih plana krajevne skupnosti dose-ženo soglasje vseh v 121. filenu navedenih udeleženoev. Te-mefji plana se sprejemajo za obdobje petih let. 139. člen Temeljnl plan razvoja krajevne skupnosti je srednjeročni plan, ki se sprejme za obdobje petih let po načellh sočasnega in kontlnuiranega planiranja vseh udetežencev oziroma njiho-vih nosilcev, in sicer po usklajevalnem postopku in smernicah dogovora o temeljlh družbenega plana občine LjubljanaCen-ter. Srednjeročni plan krajevne skupnosti vsebuje cilje in na-loge, medsebojne obveznosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana ter sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na področju urejanja naselja, stanovanjskem področju, po-dročju komunainega gospodarstva, socialnega skrbstva, otrožkega in zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, varstva potrošnikov, varstva in zboljševanje življenjskega okolja, Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela ter družbenih zadev skupnega pomena, ki jih delovni Ijudje in občani urejajo preko samoupravnih interesnih skupnosti v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih, kakor tudi naloge s področja prostorskega razvoja in razmestitve proi-zvajalnih sil. 140. člen Nosilec srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti je svet skupščine, pooblaščen za podpis dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center in samoupravnega sporazuma o temeljih p/ana razvoja krajevne skupnosti pa je predsednik sveta skupščine. 141.člen Sklep o pripravi srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti in njegovih temeljev šprejme skupščina, ki določi tudi rok, v katerem mora svet skupščine predložiti predlog temeljev in srednjeročnega plana razvoja kra/evne skupnosti v javno razpravo delovnim Ijudem in občanom v krajevni skupnosti. 142. člen Svet skupščine določi delovni program svoji komisiji za pripravo planskih dokumentov, usklajuje delo vseh organov v postopku priprave plana, zagotavlja pravočasno sporazume-vanje o temeljih plana z vsemi udeleženci in sodeluje v uskla- jevalnem postopku sočasnega planiranja na ravni krajevne skupnosti in občine Ljubljana Center. 143. člen Svet skupščine je dolžan predložiti predlog srednjeročnega plana tudi skupščini občine Ljubljana Center, samoupravnim interesnim skupnostim občine Ljubljana Center in vsem te-meljnim organizacijam združenega dela in drugim samou-pravnim organizacijam in skupnostim na območju krajevne skupnosti. 144. člen Ko je srednjeročni plan razvoja krajevne skupnosti sprejet, ga svet skupščine v najkrajšem možnem času objavi v občin-skem glasilu SZDL »DOGOVORI«. 145. člen Svet skupščine je nosilec uresničevanja srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti in je zato dolžan nenehno spremljati in analizirati izvrševanje z njim določenih nalog in o tem najmanj enkrat letno poročati skupščini in v primeru neuresničevanja predlagati skupščini ukrepe za morebitne spremembe in dopolnitve. 146. člen Za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje letnih planov razvoja krajevne skupnosti v srednjeročnem obdobju, se smi-selno uporabljajo določbe tega statuta, ki veljajo za srednje-ročni plan. VII. PRIDOBIVANJE PRIHOOKOV ZA ZADOVOLJEVANJE POTREB V KRAJEVNI SKUPNOSTI IN ODLOČANJE O NJIHOVI UPORABI 147 člen Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih po-treb in interesov ter za opravljanje z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določenih samoupravnih funkcij, pridobiva krajevna skupnost potrebni prihodek na naslednji način: - s samoprispevkom za določene namene, za katere se odločijo delovni Ijudje in občani - z območja krajevne skup-nosti z referendumom, - s svobodno in neposredno menjavo dela s temeljnim in drugimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi or-ganizacijami in skupnostmi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v skladu s sprejetimi plani in programi, - s proračunsko dotacijo občine Ljubljana Center za funk-cionalne in materialne izdatke za uresničevanje delegatskega sistema in funkcioniranje krajevne samoupravne na vseh po-dročjih dejavnosti v krajevni skupnosti, - s proračunsko dotacijo občine Ljubljana Center za ure-sničevanje programa krajevne skuphosti. na področju Ijudske obrambe in družbene samozaščite, - s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti za posebej določene namene, - s sredstvi, zbranimi z darili, volili in zapi/ščinami posa-meznikov, - z drugimi prihodki. 148. člen Krajevna skupnost lahko najema tudi posojila pri poslovnlh bankah. O najetju posojila odloča s sklepom skupščina na predlog sveta skupščine. Pogodbo za najetje posojila s po-slovno banko sklene in podpiše predsednik sveta skupščine po pooblastilu skupščine. Najeto posojilo odplačuje krajevna skupnost iz svojih prihodkov. 149. člen Krajevna skupnost razpolaga s svojira prihodkom samo-stojno ter jih z letnim finančnim načrtom razporeja in uporab-Ija z zakonitimi predpisi. Vsi pravni subjekti, ki prispevajo finančna sredstva za ure-sničitev sprejetih programov, imajo vsak čas pravico vpo-gleda v porabo teh sredstev in jih lahko vsak čas odtegnejo, če ugotovijo, da se po krivdi organov krajevne skupnosti ne uporabljajo smotrno in v namene, za katere so po sprejetih programih predvidena. 150. člen Za del prihodkov, ki jih namenja krajevna skupnost za sofinanciranje dejavnosti družbenopolitičnih in družbenih or-ganizacij ter društev, so te dolžne predlagati svetu skupščine svoje delovne programe v roku, ki ga ta določi za pripravo letnega finančnega načrta. 151.člen Sredstva posameznih skladov in namenska sredstva se vo-dijo ločeni in tako, da je vsak čas možen vpogled v višino in način porabe teh sredstev. Za družbeni nadzor nad razpola-ganjem prihodkov krajevne skupnosti, imenuje skupščina izmed svojih delegatov tričlansko komisijo, ki je dolžna naj-manj enkrat letno poročati skupščini o svojih ugotovitvah. 152. člen Svet skupščine izvaja neposreden nadzor nad delom delav-cev delovne skupnosti krajevnih skupnosti občine Ljubljana Center, ki opravljajo za krajevno skupnost računovodska in blagajniška opravila in jim daje naloge in napotila v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med krajevno skupnostjo in delovno skupnostjo krajevnih skupnosti občine Ljubljana Center. VIII. JAVNOST DELA IN ODGOVORNOST 153. člen Zaradi zagotovitve javnosti dela in posamezne ter kolek-tivne odgovornosti v krajevni skupnosti pri opravljanju skup-nih in posameznih nalog, so vsi samoupravni organi, delovna telesa, delegacije in delegati ter nosilci družbenih funkcij dolžni: - pravočasno in sproti obveščati in seznanjati delovne Ijudi in občane o vseh problemih in o stanju na posameznih po-dročjih svojega dela ter o vseh predlogih za odločitve, ki jih sprejmejo delovni Ijudje in krajani, - seznanjati delovne Ijudi in občane z vsemi sklepi samou-pravnih in drugih organov ter s stališči delegacij oziroma deleg&.ov krajevne skupnosti, - najmanj enkrat letno celovito poročati delovnim Ijudem in občanom o svojem delu, - zagotavljati javnost dela posameznih in kolektivnih orga-nov delegatov in delegacij v krajevni skupnosti. Samoupravpi in drugi organi ter delegacije krajevne skup-nosti zagotavljajo javnost svojega dela z objavami v občin-skem glasilu SZDL Ljubljana Center in v drugih sredstvih javnega obveščanja, z neposrednimi pismenimi obvestili, s poročanjem delovnim Ijudem in občanom na njihovih zborih, preko hišnih svetov in organov upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter z drugimi krajevno običajnimi načini obvešča-nja. 154. člen O delu organov za Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito v krajevni skupnosti se zagotavlja javnost dela v skladu s pravilnikom o zaščiti zaupnih podatkov na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. 155. člen Da bi bile vse informacije aktivni, objektivni in ustvarjalni pobudnik vseh družbenih procesov v krajevni skupnosti, or-ganizira krajevna konferenca SZDL komisijo za informiranje in propagando, ki jo sestavljajo člani družbenopolitičnih or-ganizacij in samoupravnih organov krajevne skupnosti ter drugi javni delavci. Naloga te komisije je, da skrbi za objektivno in pravočasno obveščanje delovnih Ijudi in krajanov krajevne skupnosti, da ureja informacije, ki jih krajevna skupnost pošilja sredstvom javnega obveščanja in da opravlja funkcijo uredništva za občasni ali informativrti bilten krajevne skupnosti. IX. POSTOPEK ZA SPREMEMBE IN OOPOLNITVE STATUTA 156. člen Pobudo za spremembe in dopolnitve statuta lahko dajo: - delovni Ijudje in občani na svojih zborih, - skupščina krajevne skupnosti, - svet krajevne skupnosti, - temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti z območja krajevne skupnosti - družbenopolitične in družbene organizacije ter društva v krajevni skupnosti. 157. Clen O pobudi, da se začne postopek za spremembe in dopolni-tvo statuta razpravlja svet krajevne skupnosti in jo s svojim stali^čem predloži skupščini krajevne skupnosti. O uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statuta odloča skupiJčinj krajevne skupnosti. 158. člen Na pocilagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spre-membo in oopolnitev statuta pripravi svet krajevne skupnosti osnutek sprememb in dopolnitev statuta in ga predloži kra-jevni konferenci socialistične zveze delovnega Ijudstva, da o njem organizira in vodi javno razpravo. Po končani javni razpravi svet krajevne skupnosti na pod-lagi pripomb, stališč in mnenj iz javne razprave pripravi pred-log sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti, ki ga sprejme skupščina krajevne skupnosti po poprejšnji obrav-navi na zborih delovnih Ijudi in občanov. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če zanj glasuje najmanj dve tretjini delegatov skupščine krajevne skupnosti. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 159. člen Skupščina krajevne skupnosti je dolžna sprejeti vse splošne akte predvidene po tem statutu v roku enega leta od dne, ko prične ta statut veljati. 160. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi. Štev.: V Ljubljani, dne SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI BELEŽKE: Na podlagi Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljub-Ijana Center v skladu z 38. členom spodaj objavljenega pravilnika, ki ga je sprejela skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubliana Center na 2. sejl dne 24. 6.1982, objavlja: Pravilniko pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Center I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom opredeljuje Stanovanjska skupnost ob-ftine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu. stanovanjska skupnost) pogoje in merila za dodeljevanje družbenih stano-vanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost in sicer: - sklad stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skup-nost ter vire f inanciranja za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj; - kategorijo upravičencev za dodelitev stanovanj; - splošne in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za dodetitev stanovanj; - oblikovanje prednostnega vrstnega reda; - merila za sestavo prednostnega vrstnega reda; - lastna udeležba ob pridobitvi stanovanja; - stanovanjske standarde; - zamenjavo stanovanj; - izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj. II. SKLAO STANOVANJ, S KATERIMI RAZPOLA6A STANOVANJSKA SKUPNOST TER VIRI FINANCIRANJA ZA GRADNJO OZIROMA NAKUP ORUŽBENIH STANOVANJ 2. člen Kot sklad stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, štejejo vsa stanovanja, s katerimi razpolaga stano-vanjska skupnost. 3. člen Viri financiranja za gradnjo oziroma nakup družbenih sta-novanj so: - prosta sredstva odpravljenega občinskega stanovanj-skega sklada; - sredstva lastne udeležbe upravičencev do družbenih sta-novanj; - sredstva amortizacije iz stanarin, ki jo v okviru stanovanj-ske skupnosti združijo skupnosti stanovalcev in namenijo za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj; - sredstva, pridobljena s plačilom razlike pri zamenjavi novih družbenih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji; - namenska kreditna sredstva temeljnih bank. 4. člen Sredstva, namenjena po prejšnjem členu tega pravilnika za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj, se uporabijo tudi: - za vračilo kreditov, najetih za gradnjo oziroma za nakup družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skup-nost, ter za vračila kreditov za stanovanja, namenjena borcem NOV; - za vračilo lastne udeležbe občanom, ki so pridobili druž-beno štanovanje po tem pravilniku. III. KATEGORiJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV DBUŽ3ENIH STANOVANJ 5. člen Upravičenci za dodelitev družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupgost, so: - občani in družine z nižjim mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine od povprečnega osebnega do-hodka v SR Sloveniji; - upokojenci in invalidi; - borci NOV; - delavci, zaposleni v delovnih skupnostih in zavodih s področja šolstva, otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva, socialnega skrbstva, kulture ter drugih družbenih dejavnosti; - delavci milice; - za delo nesposobni občani. IV. SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI ZA 0O0ELITEV ORUŽBENEGA STANOVANJA 6. člen Vsi upravičenci za dodelitev družbenega stanovanja morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: - da upravičenec za stanovanje oziroma kateri izmed čla-nov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice do ustreznega stanovanja ali lastnik primernega vseljivega sta-novanja; - da upravičenec do stanovanja stalno biva na območju občine Ljubljana Center; - da upravičenec oziroma njegova družina doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja; - da upravičenec ali za delo sposoben član ožje družine ni neopravičeno zaposlen. 7. filen Posebni pogoji za dodelitev družbenega stanovanja so: a) za občane in družinez nižjim povprečnim čistim osebnim dohodkom na člana družine: - da skupni čisti dohodek na člana družine v letu pred sprejemom prednostnega vrstnega reda ne presega popreč-nega OD v SR Sloveniji, kot ga izračuna Zavod SR Slovenije za statistiko. b) za upokojence in invalide: - da skupni dohodek na člana družine ne presega mejnega zneska, določenega v okviru skupnosti socialnega varstva v letu pred sprejemom prednostnega vrstnega reda, razen za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov, ki se jim dodeli družbeno stanovanje, kupljeno iz sredstv SPIZ v SR Sloveniji. V. Oblikovanje prednostnega vrstnega reda 8. člen Stanovanjska skupnost zbira vloge za dodeiitev družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga, (1 mesec) na leto. Natečaj se javno objavi v občinskem glasilu. Prednostna lista se obnovi vsako drugo leto. 9. člen Upravičenci, ki želijo pridobiti družbeno stanovanje, vložijo utemeljeno vlogo, opremljeno z ustreznimi dokazili na odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti. 10. člen Vloga za dodelitev družbenega stanovanja mora vsebovati: - osebne podatke o upravičencu in članih njegove družine; - podatke o času bivanja v občini in čakalni dobi na pri-merno stanovanje; - opis socialnega in materialnega položaja upravičenca in članov njegove družine; - uradno overjena dokazila o osebnem dohodku, pokojnini ali invalidnini za upravičenca in zaposlene člane družine; - morebitna potrdila o težjih boleznih upravičenca in čla-nih njegove družine. H.člen Navedbe v vlogi iz prejšnjega člena tega pravilnika mora overiti temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost, center za socialno delo, društvo upokojencev, ob-činski odbor ZZB NOV, oziroma krajevna skupnost, upošte-vaje status prosilca. 12. člen Vse prejete vloge za dodelitev družbenega stanovanja pre-veri komisija odbora za solidarnost stanovanjske skupnosti, predvsem na podlagi komisijskega ogleda stanovanjskih ra-zmer ter podrobne proučitve socialnega in materialnega po-ložaja upravičenca. Komisija odbora za solidarnost sestavi po opravljenem ko-misijskem ogledu in proučitvi celotne dokumentacije zapi-snik, ki ga posreduje v obravnavo odboru za solidarnost stanovanjske skupnosti. Odbor za soiidarnost stanovanjske skupnosti oblikuje osnutek prednostnega vrstnega reda za dodelitev družbenih stanovanj na seji, na katero so vabljeni tudi člani komisij odbora, po potrebi pa tudi drugi zainteresirani predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti iz 11 člena tega pravil-nika. 13. člen Osnutek prednostnega vrstnega reda se javno objavi v glasilu Občinske konference SZOL skupaj s pozivom na javno razpravo ter naslovom odbora za solidarnost stano-vanjske skupnosti, ki je nosilec javne razprave. Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega redatraja 30dni. 14. člen Po končani javni razpravi odbor za solidarnost stanovanj-ske skupnosti na seji obravnava vse pripombe, prispele v odprtem roku za javno razpravo, zavzame do pripomb svoje stališče ter oblikuje predlog prednostnega vrstnega reda za dodelitev družbenih stanovanj in ga posreduje v obravnavo in potrditev zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupno-sti. Odbor za solidarnost seznani zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tudi s podatki o občanih, katerih vloge je odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti zavrnil kot neutemeljene ter o razlogih za zavrnitev njihovih vlog. 15.člen Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko pred dokon6no potrditvijo prednostnega vrstnega reda na podlagi ustrezno dokumentiranega predloga, o katerem je zavzel poprejšnje stališče tudi odbor za solidarnost, izloči posameznega občana iz prednostnega vrstnega reda oziroma vključi posameznega občana v prednostni vrstni red, kolikor so izpolnjeni vsi pogoji po tem pravilniku. 16. člen Po potrditvi prednostnega vrstnega reda na zboru uporab-nikov skupščine stanovanjske skupnosti se le-ta objavi v glasilu Občinske konference SZDL. 17. člen Odločbe o dodelitvi družbenih stanovan} izda predsednik odbora za solidarnost stanovanjske skupnosti. Odločbe morajo biti obrazložene in morajo vsebovati pouk o pravnem sredstvu. VI. Merlla za sestavo prednostnega vrstnega reda 18. člen Stanovanjska skupnost upošteva za sestavo prednostnega vrstnega reda zlasti naslednje osnove in merila: - oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in nje-gova družina; - socialni in materialni položaj občana in njegove družine; - delovni prispevek; - skupno delovno dobo občana; - zdravstveno stanje občana in njegove družine; - udeležbo v NOV; - čas bivanja v občini 19. člen Osnove in merila iz prejšnjega člena tega pravilnika ovre-dnoti stanovanjska skupnost z naslednjim številom točk: V ¦ . A. OCENA STANOVANJSKIH RAZMER 1. Stanovanjski status a) nima stanovanja (sam stanuje v samskem domu. oziroma z družino stanuje pri starših ali sorodnikih v stanovanju, ki po stanovanjskih normativih odgo-varja le za potrebe staršev oziroma sorcdnikov ali je podnajemnik) se točkuje s 150 točk Za vsako leto bivanja v samskem domu oziroma pri starših (sorodnikih) oziroma kot podnajemnik se število točk poveča za 10, vendar ne več kot za 100 točk. b) Stanuje v stanovanju VI. oziroma VII. kategorije, provizoriju a1i baraki 120 točk Za vsako leto bivanja v teh pogojih se število točk poveča za 10, vendar skupaj največ za 100 točk. c) Stanuje kot sostanovalec (ima odgovarjajočo od- ločbo) 100 točk Bivanje pri starših se ne točkuje pod točko c. Za vsako leto bivanja v teh pogojih se število točk poveča za 5, vendar skupaj največ za 50 točk č) Imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju 50 točk Za vsako leto bivanja v neprimernem stanovanju se število točk poveča za 5, vendar največ skupaj do 50 točk. Opomba: za stanovanja, navedena pod b) se lahko točkuje tudi ena od možnosti pod c) ali č), ne more pa se točkovati bivanje v neprimernem stanovanju, ki se dodatno lahko točkuje še: - bivanje v vlažnem - mračnem, kletnem ali pod-strešnem stanovanju 100 točk - bivanje y vlažnem stanovanju 80 točk - bivanje v kletnem ali podstrešnem stanovanju 60 točk 2. Stanovanjska površlna, ki odpade na enega člana gospodinjstva: - do 4 m2 100 točk - od4-10m2 ' 80točk - od 10-14 m2 60 točk - od 14-18 m2 40 točk - nad 18 m2 20 točk 3. Stanovanje brez posameznih delov ozlroma njihova souporaba: a) stanovanje brez kuhinje 40 točk b) souporaba kuhinje 20 točk c) souporaba spalnice 20 točk d) souporaba WC (če vsi uporabniki niso družinski člani) 10 točk e) souporaba WC (če je v hiši, vendar izven stanova- nja) 20 točk f) souporaba WC (WC izven hiše) 30 točk g) stanovanje brez kopalnice 20 točk h) souporaba kopalnice (če vsi uporabniki niso družinski člani) 10točk i) v stavbi ni vodovoda 20 točk j) v stanovanju ni vodovoda 10 točk k) utesnjenost v primernem stanovanju -dvedruži- ni v istem stanovanju 40 točk - tri družine v istem stanovanju 60 točk Opomba: se točkuje samo ena od možnosti utes-njenosti v primernem stanovanju 4. Funkcionalnost stanovanja: - visoki stropovi 10 točk - vhod v stanovanjski prostor iz hodnika, k'i je v souporabi 20 točk - vhod v posamezni stanovanjski prostor je iz dvo- rišča 30 točk - slaba sončnost (majhna okna) 20 točk - stanovanje je nefunkcionalno (preveliko) 30 točk Točkovanje po zadnji alinei velja za zelo stara sta-novanja. B. SOCIALNO MATERIALNI POLOŽAJ 1. Upravičenca a) zdravstveno stanje: - težja invalidnost aii duševna obolelost 60 točl< - ostala trajna obolenja na katera vpliva neprimer- no stanovanje 40 točk b) samohranilka (samohranilec) 40 točk Opomba: status samohranilke se opredeli po »pra- vilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči«, ki ga je sprejela Zveza skupnosti otroške-ga varstva SRS, Ur. list SRS št. 1/79 (člen 12) . c) upravičenec do stalne družbene pomoči 50 točV č) doba bivanja v občini, kjer ima prosilec stalno bivališče: za vsako leto nad 5 let bivanja se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj do 100 točk d) skupna delovna doba prosilca: za vsako nad 5 let delovne dobe se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj do 100 točk. 2. Socialno materlalni položaj druilne prosilca: oziroma članov njegovega gospodinjstva a) zdravstveno stanje otrok: - duševna oziroma telesna prizadetost otrok (vrste bolezni se upoštevajo le po 11. členu prav. naved. v B1.-b 60točk - trajanje ali ponavljajoče se bolezni dihal 40 točk - ostala trajna ali ponavljajoCa se obolenja 20 točk b) zdravstveno stanje ostalih odraslih članov druži-ne se točkuje kot je navedeno v B/1-a c) ločeno življenje staršev in otrok (se točkuje le v primerih ko center za socialno delo v občini potrdi, da bodo starši po preselitvi vzeli otroka v domačo vzgojo in oskrbo) 30 točk č) za vsakega od odraslih članov družine - ki je za delo nezmožen (delovno nezmožnost ugotovi cen- ter za socialno delo v občini) 50 točk Posebno težki socialno materialni pogoji, ki niso zajeti v točkovanju pod B, se na posebnem predlogu občinskega centra za socialno delo točkujejo z dodatnimi točkami, in sicer od 10 do 50 točk glede na težino teh pogojev. Pri enakem številu točk ima prednost pri dodelitvi družbe-nega stanovanja, ki dalj časa biva v neustreznem stanovanju in ki je dalj časa zaposlen na območju občine Lj. Center. Ne " glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena ima pre-dnost pri dodelitvi družbenega stanovanja pri enakem številu točk udeleženec NOV. VII. LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI DRUŽBENEGA STANOVANJA 20. člen Vsakdo, ki se mu dodeli družbeno stanovanje na podlagi tega pravilnika mora prispevati lastna sredstva glede na vre-dnost stanovanja in v skladu s svojim socialnim in zdravstve-nim stanjem ter ekonomskimi možnostmi. Lastno udeležbo mora občan, ki pridobi stanovanjsko pra-vico vplačati pred vselitvijo oziroma preselitvijo. Lastna udeležba se izračuna v odstotku od pogodbene vrednosti za novo družbeno stanovanje oziroma revalorizi-rane vrednosti za starejše stanovanje. 21. člen Višina lastne udeležbe je odvisna od poprečnega skupnega čistega dohodka na člana družine v letu pred dodelitvijo družbenega stanovanja po tem pravilniku. 22. člen V osnovo za izračun poprečnega skupnega čistega do-hodka na člana družine se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po zakonu o davkih občanov predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. 23. člen V posebnih primerih, ko stanovanjska skupnost ocenjuje, da družina živi v težjih razmerah, pridobi stanovanjska skup-nost pred določitvijo višine lastne udeležbe mnenje centra za socialno delo. Skladno s tem mnenjem lahko stanovanjska skupnost ob-čana, ki mu je dodeljeno družbeno stanovanje tudi popol-noma oprosti plačila lastne udeležbe, kolikor občan živi v izredno težkih socialnih razmerah. Šteje se, da so socialne razmere občana izredno težke v naslednjih primerih: - če prejema občan stalno družbeno denarno pomoč; - če je kateri od otrok občana duševno aii telesno prizadet (upoštevajo se bolezni navedene v 11. členu pravilnika o pogojih za pridobitev pravic do denarnih pomoči - Ur. list St. 1/79); - če je v družini dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev. 24. člen Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju po tem pravilniku tudi ni dolžan pri-spevati občan, kolikor izpolnjuje pogoje za oprostitev lastne udeležbe po 33. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81). 25. člen Stanovanjska skupnost določi višino lastne udoležbe za pridobitev stanovanjske pravice skladno z naslednjo tabelo: skupni poprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v odstotku na poprečni mesečni osebni % udeležbe občana na dohodek v SRS v preteklem nabavno vrednost letu stanovanja Za družine z dvema in več Za samske občane % člani nad40do45 nad 55 do 60 6 nad 45 do 50 nad 60 do 65 7 nad50do55 nad65do70 8 nad 55 do 60 nad 70 do 75 9 nad60do65 nad75do80 10 nad 65 do 70 nad 80 do 85 11 nad70do75 nad85do90 ' 12 nad 75 do 80 nad 90 do 95 13 nad80do85 nad95do100 14 nad85do90 nad100do105 ¦ 16 nad90do95 nad105do110 18 nad95do100 ____ nad110do115 20 26. člen Višino lastne udeležbe po tem pravilniku določi posamez-nemu občanu, ki mu je dodeljeno družbeno stanovanje odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti, ki sklene z občanom pogodbo o lastni udeležbi. 27. člen Denarna sredstva lastne udeležbe za družbena stanovanja po tem pravilniku se vplačujejo na poseben račun stanovanj-ske skupnosti za sredstva solidarnosti. Stanovanjska skupnost je dolžna občanu vrniti lastno ude-ležbo po 10 letih v enkratnem znesku s 3% obrestno mero. 28. člen Občani in družine v težjem gmotnem položaju, ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, iahko vplačajo lastno udeležbo tudi po vselitvi v stanovanje s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo ter v ta namen dovolijo administrativno prepoved na osebni doho-dek. Rok za kasnejše oziroma obročno vplačilo lastne udeležbe po prejšnjem odstavku tega člena določi odbor za solidar-nost. Višina lastne udeležbe je v tem primeru določena v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj vplačila lastne udeležbe. VIII. STANOVANJSKI STANOARDI 29. člen Stanovanjska skupnost upošteva pri dodeljevanju družbe-nih stanovanj po tem pravilniku naslednje površinske stan-darde: Šteyilo družinskih Stanovanjska površina do članov v m2 1 32 2 45 3 58 4______________________________ 70___________ Za vsakega nadaljnjega družinskega čiana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. 30. člen Stanovanjska skupnost lahko pri dodelitvi družbenega sta-novanja upošteva tudi izjemne razmere v družini, ki terjajo odstopanje od površinskih standardov po tem pravilniku in sicer: - tri generacije v družini; - bolezen v daižini, ki terja trajno nego. IX Zamenfava stanovanj 31.člen Zarnenjava družbenih stanovanj se izvaja v skladu z določili zakona o stanovanjskih razmerjih. 32. člen Zamenjave stanovanj po tem pravilniku odobrava odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti, upoštevaje določila za-kona o stanovanjskih razmerjih, s tem, da enkrat na leto predloži zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupno-sti poročilo o zamenjavah stanovanj X. Izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj 33. člen V primeru reševanja izredno nujnega stanovanjskega vpra-šanja, nastalega v primeru požara, povodnji, drugih elemen-tarnih nesreč in podobno, lahko odbor za solidamost dodeli upravičencem stanovanje le za določen čas, s tem, da se med stanovanjsko skupnostjo in zainteresiranimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi naknadno uredi dokončna reši-tev stanovanjskega vprašanja urpavičenca. XI. Prehodne in končne določbe 34. člen Družbena stanovanja, ki se dodeljujejo upravičencem na podlagi tega pravilnika, se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti le upravičencem iz 5. člena tega pravilnika 35. člen Družbeno stanovanje, dodeljeno na podlagi dolodil tega pravilnika, sme uporabljati ie imetnik stanovanjske pravice, skupaj s člani gospodinjstva, in ga ne sme zamenjati cziroma kako drugače z njim razpolagati brez poprejšnjega sogtasja stanovanjske škupnosti. 36. člen Za člana gospodinjstva po tem pravilniku štejejo imetnik stanovanjske pravice in druge osebe, ki skupaj z njim stanu-jejo, v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih. 37. člen Z dnevom uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravil-nik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stano-vanjska skupnost občine Ljubljana Center, sprejet na 7. seji skupščine dne 28. 2. 1978. 38. čleo Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v občinskem glasilu DOGOVORI. Predsednik Zbcra uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občtne Ljubljana Center V Ljubljani, dne 24. junija 1982 Jasna Fišer Obrazložitev: Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center je na svoji 2. seji dne 24. 6. 1982 sprejela Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stano-vanj. s katerimi razpolaga Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Center. Oelovni osnutek smo sicer prejeli od Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, vendar je bil v javni razpravi dopolnjen s specifičnimi določili o stanovanjski problematiki, ki je v občini Ljubljana Center mnogo bolj pereča kot v drugih Ijubljanskih občinah. Bistvepa novost pravilnika je, da mora vsak upravičenec, ki pridobi stanovanje po tem pravilniku, plačati v skladu ssvojim soctalnim in zdravstvenim stanjem ter ekonomskimi mož-nostmi, lastno udeležbo, kar je bilo uveljavljeno z uveljavitvijo zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRSšt. 3/81) ter podrobneje opredetjeno z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih druž-beno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega go-spodarstva v SRS (Ur. I. SRS št. 15/81). Ta načela so v pravilniku opredeljena v 7. poglavju Lastna udeležba se izračuna v odstotku od pogodbene vrednosti za novo stanovanje oziroma od revalorizirane vre-dnosti za staro stanovanje v skladu z dohodkom družine. V posameznih primerih, ko se ugotovi, da družina živi v izjemno težkih socialnih ali zdravstvenih razmerah, se na predlog Centra za socialno delo tako družino lahko popol-noma oprosti plačila lastne udeležbe. Ta pravilnik je usklajen tudi že z zakonom o stanovanjskih razmerjih, ki je bil sprejet letos z veljavnostjo 11. 11. 1982 in objavljen v Uradnem listu SRS št. 35/82. Strokovna služba Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center objavlja natečaj ZA PRIDOBITEV DRUŽBENIH STANOVANJ, S KATERIMI RAZPOLAGA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST 1. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV DRUŽBENIH STANOVANJ -občani in družine z nižjim skupnim čistim mesečnim do-hodkom na člana družine od povprečnega osebnega do-hodka v SR Sloveniji; - upokojenci in invalidi; - borci NOV; - delavci, zaposleni v delovnih skupnostih in zavodih s področja šolstva, otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva, sociainega skrbstva, kulture ter drugih družbenih dejavnosti; - delavci milice; - za delo upravičeno nesposobni občani. 2. SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI Vsi upravičenci za dodelitev družbenega stanovanja morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: - da upravičenec za stanovanje oziroma kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice na primer-nem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja; - da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju občine Ljubljana Center; - da upravičenec oziroma njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; - da upravičenec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno zaposlen. 3. POSEBNI POGOJI a) Za občane in družine z nižjim povprečnim čistim osebnim dohodkom na člana družine: - da skupni čisti dohodek na člana družine v letu pred sprejemom prednostnega vrstnega reda ne presega povpreč-nega OD v SR Sloveniji, kot ga izračuna Zavod SR Slovenije za statistiko. b) za upokojence in invalide: - da skupni dohodek na člana družine ne presega mejnega zneska, določenega v okviru Skupnosti socialnega varstva v letu pred sprejemom prednostnega vrstnega reda, razen za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov, ki se jim dodeli družbeno stanovanje, kupljeno iz sredstev SPIS v Sloveniji. 4. OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Stanovanjska skupnost zbira vloge za dodelitev družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga, 30 dni. Upravičenci, ki želijo pridobiti družbeno stanovanje, vložijo utemeljeno vlogo na predpisanem obrazcu z ustreznimi do-kazili na odbor za solidarnost Stanovanjske skupnosti. Vloga za dodelitev družbneega stanovanja mora vsebovati: - osebne podatke o upravičencu in članih njegove družine; - podatke o času bivanja v občini; - uradno overjena dokazila o osebnem dohodku, pokojnini ali invalidnini za upravičenca in zaposlene člane družine; - morebitna potrdila o težjih boleznih upravičenca in čla-nov njegove družine; Navedbe v vlogi, ki vsebujejo zgoraj zahtevane podatke, mora overiti temeljna organizacija združenega dela ali de-lovna skupnost, Center za socialno delo, društvo upokojen-cev, občinski odbor ZZB NOV oziroma krajevna skupnost upoštevaje status prosilca. Upravičenci morajo predložiti potrdilo o osebnem dohodku ali pokojnini za celo leto 1982. Vse prejete vloge za dodelitev družbenega stanovanja pre-veri komisija za solidarnost stanovanjske skuponosti, predv-sem na podlagi komisijskega ogledastanovanjskih razmerter podrobne proučitve socialnega in materialnega položaja upravičenca. Komisija odbora za solidarnost sestavi po opravljenem ko-misijskem ogledu in proučitvi celotne dokumentacije zapi-snik, ki ga posreduje v obravnavo odboru za solidarnost stanovanjske skupnosti. Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti oblikuje osnutek prednostnega vrstnega reda za dodelitev družbenih stanovanj na seji, na katero so vabljeni tudi člani komisij odbora, po potrebi pa tudi drugi zainteresirani predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti iz 11. člena pravilnika. Osnutek prednostnega vrstnega reda se javno objavi v glasilu občinske konference SZDL, skupaj s pozivom na javno razpravo ter naslovom odbora za solidarnost stanovanjske skupnosti, ki je nosilec javne razprave. Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega reda traja 30 dni. Po končani javni razpravi odbor za solidarnost stanovanj-ske skupnosti na seji obravnava vse pripombe, prispele v odprtem roku za javno razpravo, zavzame do pripomb svoje stališče ter oblikuje predlog prednostnega vrstnega reda za dodelitev družbenih stanovanj in ga posreduje v obravnavo in potrditev zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupno-sti. Odbor za solidarnost seznani zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tudi s podatki o občanih, katerih vloge je odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti zavrnil kot neutemeljene ter o razlogih za zavrnitev njihovih vlog. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko pred dokončno potrditvijo prednostnega vrstnega reda na podlagi ustrezno dokumentiranega predloga, o katerem je zavzel poprejšnje stališče tudi odbor za solidarnost, izloči posameznega občana iz prednostnega vrstnega reda oziroma vključi posameznega občana v prednostni vrstni red, če so izpolnjeni vsi pogoji po tem pravilniku. Po potrditvi prednostnega vrstnega reda na zboru uporab-nikov skupščine stanovanjske skupnosti se le-ta objavi v glasilu občinske konference SZDL Ljubljana Center. Vsi tisti občani, ki so oddali vloge za dodelitev stanovanja po 30. 6. 1978 do objave tega natečaja in ki niso bile ugodno reSehe, morajo svojo vlogo obnoviti po pogojih tega natečaja, slcer se ne bodo obravnavale. Vsl tisti občani, ki bodo pridobili pravico do pridobitve stanovanja po tem natečaju, bodo morali pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje plačati lastno udeležbo v višini do 20 odstotkov vrednostl dodeljenega stanovanja. 5. ZBIRANJE VLOG Vse vloge se bodo zbirale 30 dni in sicer se bodo predpisani obrazci izdajali od 1. 1. 1983 do vključno 31.1.1983. Predpi-sani obrazci bodo na vOljo na sedežu Stanovanjske skupnostl Ljubljana Center, Gregorčičeva 7, na Centru za socialno delo občine Ljubljana Center ter v tajništvih krajevnih skupnostih: Ajdovičlna, Kidričeva 9, Gradiiče, Rimska št. 24, Jože Praš-nlkar, Trubarjeva št. 24, Kolodvor, MošePijadeja 22, Ledina, Kotnikova št. 2, Poljane, Zarnikova št. 3, Nove Poljane, Po-Ijanska št. 77, Prule, Prijateljeva 2, Stara Ljubljana, Stari trg št. 2, Starl vodmat, Grablovičeva št. 28, Tabor, Rozmanova št 12 in Trg osvobodltve, Židovska steza št. 2. Vloge prispete po končanem natečaju to je po 31. 1. 1983, bomo zavračali kot prepozno oddane. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST UUBUANA CENTER Gregorčičeva 7