WNIw ph^uui v lofflvtuL Leto IX., št. 16. („jutko" xix., Si. s« a) Ljubljana, torek If. aprila 1938 Cena 2 Din Upravmstvo ujubijana. Knafljeva t> — Telefon it 3122 3123. 3124, »126 3126 Inaeratnt oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova ul. — Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Cel te Kocenova ulica 2. — Telefon it. 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvora «t 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska eesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v biSl dr. Baum-esrtnerfa Ponedeljska izdaja oživljen je in svet44 DredmStvo: Ljubljana, Knafljeva ul. B. Telefon it_ 3122. 3123 3124. 3125 m 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroda se posebej m velja po poŠti prejemana Din 4,- po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St- 7. Telefon ftt 2440. Celje. StrossmayerJeva »L L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. PODPIS SPORAZUMA MED ITALIJO IN ANGLIJO Novi sporazum, ki je bil podpisan v soboto zvečer v Rimu, bo uveljavljen, čim bo Italija odpoklicala svoje prostovoljce iz Španije, ker je prejšnja ureditev španskega vprašanja glavni pogoj Anglije Rim, 18 aprila d. Zunanji minister Ciano tn angleški poslanik Perth sta v soboto ob 18 30 podpisala v palači Chigi italijan-»iko-angleški sporazum Gre za obsežen do-kumet, ki obstoja iz treb defov: 1 protokola, 2. izmenjave pisem. 3. dogovora o dobrem sosedstvu med Egiptom in Italijo. Protokol o sporazuma Protokol o sporazumu določa da stopi v veljavo. kakor hitro bosta obe vladi določili rok. naslednjih osem izjav: 1. Potrdilo izjave od 2 januarja 1937 o statusu quo na Sredozemskem morju ter not, izmenjanih 3! decembra o ohranitvi statusa quo na zapadnem Sredozemskem morju. 2. Dogovor o izmenjavi vojaških informacij, po katerem se bosta obe stranki od časa do časa obveščali o svojih vojnih silah na Sredozemskem in Rdečem morju, v Adenskero zalivu, Egiptu, Sudanu, italijanski vzhodni Afriki, angleški Somaliji. Keniji. Ugandi in severnem delu Taganjike, kakor tudi o graditvi novih pomorskih ali letalskih oporišč na Sredozemskem morju vzhodno od 19 dolžinske stopnje, na Rdečem morju in na potih, ki vodijo vanj. 3. Po dogovoru o gotovih področiih bližnjega vzhoda se zavezujeta obe stranki, da bosta spoštovali integralnost in neodvisnost Saudijeve Arabije ter Jemena. Giede aden-skega protektorata izjavlja Itaiija, da ne bo skušala izvajati nobenega političnega vpliva na njegovem področju. Anglija pa ne bo ničesar pod vzela, kar bi ograialo integralnost Saudijeve Arabije ali Jemena Prav tako ne bo skušala nobena stranka artek tirati otokov na Rdečem morju ali pa graditi utrdbe na njih. 4 Nobena stranka ne bo proti drugi izvajala propagande, ki bi ji mogla škodovati in bi ne bila v skladu z dobrimi odno-i&jl 5. Kar se tiče Tanskega jezera, obnavlja italijanska vlada zagotovila od 3. aprila 1936. po kateri bo spoštovala angleške interese. ki so ž njim v zvezi. 6. Italijanska vlada ponavlja zagotovilu Društva narodov od 29. julija 1936, da ne bo silila domačinov v vzhodni Afriki v vojaško službo in da jih bo uporabljala samo za policijsko službo. 8. Angleški državljani v Italijanska vzhodni Afriki smejo svobodno izvrševati svoje verske obveznosti. 9. Angleška m italijanska vlad« bosta spoštovali določbe o Sueškem prekopu od 29 oktobra 1888. po katerih je plovba po njem dovoljena vsem državam v miru ali vojni. Protokol določa, da se bodo po uveljav-Ijenju teh izjav in dogovorov pričela pogajanja med italijansko in egiptsko vlado ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo Egipta. Razen tega se bodo čim prej pričela pogajanja med Anglijo in Italijo za ureditev gospodarskih odnošajev med italijansko vzhodno Afriko in angleškim imperijem. Libija, londonska pomorska pogodba, šnanija in Abesinija Drugi del sporazuma obsega razna izmenjana pisma- 1. V teh pismih ugotavlja italijanska v'čda, da je odredila zmanjšanje italijanskih vojnih sil v Libiji m da se je že priče! odooklic po 1000 voiakov na teden. 2. Italijanska vlada namerava pristopiti k londonskemu pomorskemu sporazumu Iz 1. 1936 z njegovim uveljavijenjem 3. Italijanski vlada potrjuje da je pristala na angleški predlog o proporčnem umiku tujih prostovoljcev iz Španije ter se zavezuje, da bo ta umik izvrgla v času in pod pogoji, ki jih bo določil odbor za nevmešavanje. Vsi italijanski prostovoljci bodo še pred koncem državljanske voine odpoklicani. prav tako pa bodo umaknjene tudi vse italijanske vojne potrebščine. Italija n.tma nobenih teritorialnih ali političnih ciljev v Španiji ter ne zahteva nobenega privilegiranega stališča v Snaniji. Ba-learih. špan«ki prekmorski posesti ali v španskem Ma.roku. Prav tako nima nobenega namena, vzdrževati na teh področjih oborožene snle Angleška vlada sprejema te izjave na znanje ter pojavlja pri tej nrili-ki. da je ureditev špamskega vprašanja po-goi za uveliavljenje angleškega-italijanske-ga sporazuma 4 Kar se tiče Abesinije izjavlja angleška vlada, da bo na prihodnjem zasedanju sveta DN v Ženevi podvzel* korake za razčiščen je stališča članic DN glede italilanske suverenosti v Abesiniji. ker želi odstraniti ovire ki onemogočajo njihovo priznanje te suverenosti 5 Dogovor o dobrem sosedstvu med Italijo in Egiptom je določen za prehod"^ dobo dokler ne bo uveljavljen glavni ~ -a-zum in ne bodo končana pogaja-i a ki se tičejo posebnih vzhodnoafriških problemov. Gre tu med drugim za izvrševanje zakonov proti suženjstvu in sprejemanju domačinov v vojaške formacije Dogovor o dobrem »osedstvu vsebuje nadalje po- I trdilo, da je egiptska vlada sprejela aa en«-' j nj« angieške-itailij&aakc dogovor«. i Izmeniava brzojavk med Mnssolinijem in Cham-berlalnom Ob koncu se objavljata brzojavki, ki sta jih izmenjala Chamberlain in Mussolini. Chamberiainova brzojavka se glasi: Z zadovoljstvom sem sprejel na znanje sporočilo lorda Pertha o ugodnem poteku razgovorov med našima vladama. Zagotavljam. do izredno cenim dobro voljo in sodelovanje, ki ste jo pokazali Vaša eksce ienca, grof Ciano in vsi udeleženci na ita lijanski strani v naših razgovorih. Odkritosrčno *em zadovoljen, kar »te gotovo tu di vi. ker je bil dosežen tako obširen spo razum med nami Upam da bo ta spora zum. ko bo uveljavljen, odstranil tudi vsa druga nesoglasja med nami. ter pričakujem z gotovostjo, da se bodo potem odnošaji med našima dvema državama zopet razvija 11 v zaupanju in prijateljstvu, ki je toliko časa obstojalo v preteklosti. Mussolinijev odgovor se glasi: Iskreno se vam zahvaljujem za vaše sporočilo. Res sem vc*el, ker so se angleško-italijanski razgovori tako srečno končali in ker me doseženi sporazum kakor vas v celoti zadovoljuje tako po svojem obsegu kakor tudi po duhu. v katerem je bil sklenjen. Zadovoljen sem, ker vam morem zagotoviti, da v polni meri cenim dobro voljo m prisrčno zahvalo, ki ste ju izkazali. Prav tako tudi cenim delo ki so ga izvršili lord Perth in vsi ki so pripomogli k uresničenju sporazuma. S tem. da so brla vsa med nami nerešena vprašanja tako odkrito in popolnoma urejena, bodo odnošaji med Anglijo in Italijo postavljeni na solidno in trajno podlago Prepričan sem, da se bo sedaj pričela nova doba zaupanja in prijateljstva med našima državama, kar želite vi in jaz in kar je v skladu z našimi tradicionalnimi odnošaji. sporazumom k miru Prezldent dr. Beneš o osnovnih pogojih češkoslovaške notranje in zunanje politike Praga, 18. aprila, d. Kakor vsako leto so tudi preteklo soboto v okviru proslave češkoslovaškega Rdečega križa v poslanski zbornici proglasili velikonočno premirje Ob tej priliki je imel predsednik republike dr Beneš govor, v katerem je opisal položaj češkoslovaške republike glede na novonastale mednarodne razmere ter •določil program za češkoslovaško zunanjo in notranjo politiko Dr Beneš je v svojem govoru poudarjal, da se revolucionarni proces, ki se pojavlja v Evropi, kaže v vsaki državi drugače. V Češkoslovaški *e Izraža v narodnostnem problemu, vendar pa v sedanjih razmerah težkoče češkoslovaške republike niso ničesar nenormalnega, temveč so samo del današnje evropske krize Predsednik dr. Beneš je nadaljeval* Odstraniti te posebne težkoče pomeni prav toliko, kakor prispevati za evropski mir, evropsko sodelovanje in celotni razvoj Evrope Želim, da bi to razumeli pri nas vsi v tem smislu. Ne gre nikakor le za stare doslej še neodstranjene in deloma malenkostne narodnostne spore, nikakor zgolj za premaganje psiholoških občutljivosti med Cehi in Nemci in za poravnavo njihovih gotovo resnih lokalnih političnih nesoglasij ter rešitev vprašanj češkoslovaške narodnostne politike To igra vsekakor svojo vlogo, kar pa se mora sedaj rešiti Gre še za mnogo več. Naša skupna domovina, ki vztraja v skladu s svojo tradicijo, svojo notranjo strukturo in kulturni pogoji neomajno na svoji demokratski in splošno evropski politični smeri, ne bo s tem reš*la na pravičen način samo svojih lokalnih narodnostnih vprašanj, temveč bo predvsem Drinomogla k rešitvi današnje splošne moralne, social- ne in evropske politične krize ter k ohranitvi splošnega evropskega miru. V tem vidim dolžnost, ki jo imamo danes napram Evropi Zato želim, da bi se vsa ta vprašanja med Cehoslovaki in našimi narodnostmi, posebno med Cehi in Nemci, proučila objektivno in da bi se poiskala na prijateljski ln razumen način za obe stranki sprejemljiva spravna iu kompromisna rešitev. Sem za to, da se prične reševati ta stvar z vso resnostjo in vso odkritosrčnostjo ter zlasti y duhu današnje proslave, v duhu miru/oobre volje, objektivnosti, spravljivosti, medsebojnega spoštovanja in enakosti, predvsem pa v duhu poštenosti in dostojnosti na obeh straneh. Strasti, razburjenja in zlohotnosti ne bodo dovedle do nobenega uspeha Cehoslovaki so prav tako kakor Nemci v Češkoslovaški zreli nosilci evropske kulture, ki imajo dolžnost, da podajo pred vso Evropo dober zgled, kako naj se rešujejo narodnostne težkoče v interesu stoletja stare skupne domovine ns odkritosrčen in pameten način. Prepričan sem, da morejo priti do pravilne in pametne rešitve. Sam bom pomagal v interesu vseh narodnosti in predvsem v interesu države požrtvovalno in odkritosrčno. Obraftam se na naše državljane brez razlike strankarske pripadnosti, Cehe in Slovake, Nemce in Madžare, Ukrajince in Poljake, ker imamo vsi enake dolžnosti za splošen mir. Povejmo si, da hočemo 201etno proslavo republike praznovati v pravi spravljivosti in sodelovanju. v odkritosrčnem stremljenju, reševati tudi vse bodoče spore z dobro voljo v duhu resnice, spravljivosti in v intoresu evropskega pomirjenja ter miru. cova vojska prodrla skega morja Zavzela fe važni Inki Vinaroz in Benicarlo ter povsem pretrgala zvezo med Barcelono in Valencijo po kopnem Burgos, 18. aprila, d. Francova vojska je v petek proti večeru prodrla do obale Sredozemskega morja ter zavzela važno pristanišče V naroz. S tem je povsem prekinila železniško zvezo med Valencijo in Barcelono. Na svojem pohodu proti Vinarozu je zasedla že prej kraje L.a Cenia. San Rafael del Rio in San Jorgo. Na ta način je prišla cesta, ki vodi iz Vinaroza proti severu pod ogenj Frankovega topništva ter je bil odrezan umik republikanskih čet proti severu. Frankova vojska je prispela do obale 37. dan po pričetku ofenzive proti vzhodu ter v tem ča^u prehodila 250 km iz Sara-gose preko Alcaniza, Caspeja n Morelle. V pristanišču Vinaroza je zaplenila največjo špansko ladjo ter mnogo manjših parnikov, na katere so se ukrcali pristaši republikanskega režima, da bi pobegnili. Prodor do obale je bil izvršen v najožjem sodelovanju kolon generalov Arande, Valina. Escaneza in raznih legionarskih formacij. Leg'onarji so prodrli po očiščenju zapadno od Tortose lc isčega pogorja skozi najjužnejši kot pokrajine Tarragone na cesti Tortosa—Vfnarca ter so zasedli 16 km južno od Tortose kraj Ulldo cono. kolone generala Aranie pa so zasedle na poti k obali več drugih krajev. Prodiranje Francove vojske proti Castellonu in Tortosi Saragosa 18. aprila, d. Kolone generalov Valina. Alonsa E-eameza in Arande nada liuieio svo* prodiranje in $irer v iužni smeri proti CastpMonu. oddaljenem t zračni črti nO km od Ren; rasi a. is ▼ severni smeri proti Torto«. Čete, ki, operirajo na severu od Vinaroza, to očistile v južnam kotu po- i krajine Tarragone ležeče gorovje Monteijo ter dosegle 20 km južno Tortose pristanišče San Carlos in prispele tak-j v delto reke Ebr» Na cesti Valencva—Torioaa so zavzele več kraj*v ki «o oddaljeni le n*»ksj kilometrov od Tortose, med njimi La Galwo. Republikanske čete na levem bregu Ebra pri Tortosi so ogrožene od severa, zapuda in juga. Ce'e generala Arande. ki prodirajo iz Vinaroza proti jugu. so že dosegle pogorje Alcaie. Boji pred Tortoso Saragosa, 18. aprila. AA. (Štefani) Po neki vesti iz Gandese je odpor Španskih republ kanskih čet pri Tortosi vedno večji Precej vojske so republikanci pritegnili z ostalih bojišč. Proti Tortosi prodirajo od zahoda legionarji. na iužni strani pa čete, ki jim poveljuje general Garcia. Te čete so zavzele Freg nales, ki je 14 km pred Tortoso. Te čete so davi prispele že do Carlos de la Lablche. Čete generala Garcie Imajo nalogo, da zavzamejo most prt Am poste na reki Ebro. S tem naj bi onemogočile sovražniku umik. Legionar-sko letalstvo nadaljuje svojo s'lovito ofenzivo ob vsej sredozemski Španski obali. Sarae«*sa. 18. aprila. AA. Čete ki jim po veljuie general Valino so doooldne zavzeli mesti Amposto in Maso* de Barborans. Zavzetje mesta Amooste ie velike važnosti za nadal in ii razvoi voinih opomeij iužno od reke Ebra Po teh bojih jc bilo nekaj rspu blikanskih divizij potisnjenih k reki Ebnj. Vsi mostov' ▼ odseku med Ampo*>o in Tor-fGiomale d* Italia*. prinaša članek Virginija Gavde. ki pravi, da se v Evropi poieg važne osi Rim-Berlin in drugih italijanskih prijateljskih zvez, med katerimi je treba posebno poudariti prijateljstvo z Jugoslavijo in Japonsko, ustvarja nov sistem urejenih držav, ki so opredeljene po svojih pravih interesih. Odnošaji med Italijo in Veliko Britanijo so urejeni na pfidlagi popolne enakopravno- sti To velja posebno za odnošaje na Rdečem morju. S tem sporazumom so bili odstranjeni vsi vzroki za nezaupanje med Anglijo in Italijo. Ce bo Italija tudi še v bodoče obdržala nekaj vojske v Libiji, bo to storila edino zaradi nalog, ki jo čakajo še nerešene v tej pokrajini. Na koncu poudarja Gayda, da bo itali jansko-angleški sporazum končno stopil v veljavo po umiku italijanskih prostovoljcev iz Španije. Ta čas se vedno bolj približuje zaradi mnogih zmag. ki si jih je priboril general Franco v zadnjem času. Ovire za ta sporazum so bile odstranjene tudi s tem, ker je Velika Britanija pripravljena priznati italijanski imperij. Tudi do tega bo kmalu prišlo. »Messaggero« piše, da je itali jansko-angleški sporazum nov dokaz, da je sistem dvostranskih pogodb najboljši način za pomirjenje sveta. Vsa diplomacija se mora končno vrniti nazaj k temu sistemu, ki je osnovan na konkretnih interesih. List tudi poudarja, da dobiva os Rim-Berlin s tem sporazumom še večjo vrednost, ter v zvezi s tem navaja Mussolinijeve besede, da je os Rim-Berlin temeljni kamen dela, pri katerem se bodo zbrale vse države, ki jim je v resnici za to, da se ohrani mir. Glede Velike Britanije piše omenjeni list, da je sedaj rešena dosedanjih skrbi na Sredozemskem morju ter da se more vrniti nazaj k svoji tradicionalni vlogi regulatorja, ki vzdržuj0 ravnotežje med veles.lami. Velika letalska nesreča pri Podsredi Na potu iz Italije v Rumonijo se je ponesrečilo romunsko letalo — Vsi trije letalci so mrtvi Rajhenburg, 18. aprila. Vasica Pok i »k v občini Podsredi je bila danes pozorišče velike letalske nesreče, ki je razburila prebivalstvo daleč naokoli. Kakor izpovedujejo priče, ki so nesrečo videle, sta okoli pol 14. ure letela nad Pod-klekom dva aviona. Med tem ko je eden nadaljeval pot naprej, je v drugem nastala eksplozija in razbito letalo je padlo čez nekaj trenutkov blizu Pokleka na tla v gozdu skoraj 10 metrov od neke kmečke hiSe. Da je letalo eksplodiralo, pričajo tui-di kosi aviona, ki so jih pozneje našli celo štiri kilometre oddaljene od kraja nesreče. Ko so prihiteli ljudje k ponesrečenemu letalu, po dobili v njem zogljenelo truplo, kakih 500 metrov narazen pa še dve trupli Pri teh dveh so bili dokumenti še nepoškodovani, tako da so lahko dognati njih identiteto, med tem ko Je bilo truplo tretjega potnika čisto zogljenelo Ure, ki so jih dobili pri potnikih, so kazale 13.38. Torej se je nesreča zgodila natančno v tem času. Kakor se da sklepati po letanju, je moral pilot, ki je vodil letalo, opaziti napako v motorju in je skušal nekje pristati. Pa ga je nesreča prehitela, kar je bilo usodno za avion in nie«?ove potnike. Kakšen Je bil avion, potJiišk1 ali voiaški. se ni dalo dognati iz zgorelih ruševin, ki so bile razmetane daleč na okoli Propeler je le>al kakih 50 m. a motor 10 m proč od aviona. Motor ni zgorel. Na Icra" nesreče so se pripeljali orožniki s Senovega pod vodstvom komandirja g. Brinskoleta in so ugotovili dejansko stanje. Pilot, ki je vodil letalo, je po potnem listu kapetan rumunske vojske Eugen Du-mitrescu, star 33 let. Njegova spremljevalca sta bila Italijana, mehanika. Eden se je pisal Luigi Merizzi, star 34 let Identitete tretjega ponesrečenca pa niso mogli ugotoviti, k«r je zgorel z vsemi dokumenti vred. Sodi se, da je rumunski oficir prevzel v neld italijanski tvornici letalo, da ga prepelje v Runriunijo. Njegova sopotnika pa sta mu menda bila dodeljena kot tehnična spremljevalca. To so samo domneve in bo šele sporočilo iz Italije, od-nosno Rumuniie razjasnilo te podrobnosti. Ostanke letala so orožniki zbrali in Jih pustili na licu mesta. Prav tako so položili k avionu trupla žrtev strašne nesreče in jih pokrili s konci padal, ki se bila osmojena, vendar niso zgorela Truplo Dumitresca je grozno razbito in čisto deformirano, tako da ga ne bi bilo mogoče prepoznati drugače kakor po listinah, ki jih je imel s seboj. Ostali trupli, tudi zogljenelo, nista tako razmesarjeni. Na kraj nesreče so prihajale vse popoldne trume ljudi, tudi od daleč. Bližni prebivalci so pripovedovali kako se jim Je zdelo sumljivo gibanje ponesrečenega letala malo pred katastrofo. Prav tako jim je bilo sumljivo nenadno čudno'ropotanie motorja, kar bi torej kazalo na to. da je nesrečo zakrivila napaka v motorju. železna garda v Rumuniji je pripravljala vstajo Aretacija voditelja Codreana ter 200 podrejenih mu poveljnikov legij »Železne garde" Bukarešta, 13. aprila d. Policija Je včeraj aretirala Kornelija Codreana. bivšega voditelja razpuščene »Železne garde«, ter okoli 200 voditeljev posamezjiit oddelkov te organizacije. Notranji minister Je objavil poročilo, po katerem je policija odkrila velike priprave članov razpuščene »Železne garde« za vstajo. Zaplenila je tudi pismo Codreana. poslano posameznim poveljnikom legij »Železne garde«, v katerem pravi, da je sicer ustavil za gotov čas vsako delavnost stranke, vendar pa so legije še ostale in se bo vzdrževal stik med njihovimi poveljniki samo z osebnim občevanjem. Legionarji se morajo zapriseči, da ne bodo odnehali, kadar jim bo od poveljnika izdan ukaz za borbo. Razen tega Je Co-dreanu poslal vsem podrejenim voditeljem svoje organizacije pismo, ki vsebuje obtožbe proti patriarhu Mironu V nekem pismu se pozivajo, naj zbirajo orožje, kjerkoli ga dobe, in naj čakajo na ukaz za morebitni pohod v Bukarešto V Crnovicah so pri preiskavi v stanovanju legionarja Ovida Daina. tajnika okrožne organizacije »Železna garde« in dopisnika »Cuventula* našli proglas, ki poziva k vstaji, pa tudi seznam prispevkov za organizacijo s približno vsoto milijon lejev. Ta odkritja so izzvala veliko senzacijo po vsej državi Prvi ukrep vlade je bila ustavitev lista »Cuventul«, ker je bil njegov glavni urednik eden izmed sotrudnl-kov Codreana ter je še nadalje širil v jav: nosti ideologijo pokreta »Železne garde« Snoči je bilo objavljeno naslednje poročilo: Policijski ln orožniški organi so zaplenili v zadnjem Času precej propagandnega gradiva, ki so ga rarglrjali gotovi pristali blvle organlradje »Vse za domovino«. Pri osumljencih so nafll tudi orožje ln munieija. 2m sama kakovost tega za- plenjenega orožja, med katerim so našli tudi strojnice, karabinke in bombe, dokazuje, da ni šlo samo za obrambo posameznikov. V zvezi s tem odkritjem je notranji minister izdal odlok, da se izvrši preiskava v stanovanjih vseh voditeljev omenjene bivše politične organizacije. Ta preiskava je bila ponoči 1R. t. m. in je potekla brez incidentov. Uspeh preiskave je popolnoma potrdil domneve, ki so jih imele oblasti Vse osebe ki so nosile in hranile prepovedano orožje, so zaprli in izročili pristojnim sodiščem v postopek. Treba pa je poudariti, da to prevratni ško gibanje ni prekoračilo kroga poklicnih agitatorjev in da je prebivalstvo, ki si želi miru in dela. ostalo popolnoma indifirent-no nasproti tem profesionalnim agitator- Saljaoinov pogreb Pariz, 18. aprila. AA Davi so pokopali silovitega pevca in filmskega igralca Fedor-ja Saljapina ob navzočnosti pokojnikove soproge, sina Borisa Saljanina, ki je slikar, io hčerke. Verski obred je bil o pol 10. v ruski oerkvi, kjer je pel zbor ruske opere Šaljapina so pokopali na pokopališču BatignoL Smrten padec s kolesa Ptui. 18 aprila. Komaj 18-letni kočarjev sin Jožef Rojko z Rogoznice, občina Sv Rupert v Slov. goricah, je bil te dni na dnini pri Sv Lenartu. Ko se je zVečcr vračal v družbi s tremi mladimi fanti domov, je na cesti nenadno padel s kolesa, pri čemer je dobil smrtno nevarne notranje poškodbe Ranjenega so zapeljali v bolnišnico^ kjer pa je vsa zdrav-atika pomoč bila prepozna, in je ndkgj ur pozneje uaui za fotitodboan^ »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 2 * Torek, 19. IV. 1938. GRETA GARBO IN CHARLES BOYER kot grofica Walewska in cesar Napoleon v velefilmn GROFICA WALEWSKA KINO MATICA, 21-24. Rezervirajte si vstopnice! Velikonočno vrvenje In njenih gostov - amm ^ tf ^____ ^Preseljevanje narodov" z vlaki — Za zaključek tudi malo snega Prijazno, nasmejano vreme, ki nam ga je bilo nebo naklonilo v prvi polovici aprila, nas je navdajalo z živim upanjem, da bomo deležni tudi pomladno lepe in tople velike noči. Se v soboto so kazala najboljša znamenja, in kakor je že od nekdaj za velikonočne praznike navada, se je dobršen del Ljubljane odpravil zdoma. Zlasti vlaki proti Gorenjski so bili drug za drugim prenatrpano polni. Množici izletnikov, ki so se bili že preonentirali na letno turistiko, so se pridružili tudi številni smučarji, ki so se podvizali, da ujamejo še poslednjo trohico užitka, ki ga nudi takozvana bela opojnost. Poživljen pa je bil tudi promet na vseh drugih progah, proti Mariboru, Zagrebu in Dolenjski, čeprav ni v kdo ve kakšni men prekosil običajne nedelje. Zlasti nerodno vreme, ki je začelo že v nedeljo popoldne kremžiti obraz —snoči so padle prve redke kaple dežja, danes dopoldne pa je pošteno pritisnil mraz in pričelo je na gosto snežiti, čeprav sneg ni dosegel tal — je mnoge zamudnike, ki so si velikonočni ponedeljek rezervirali za sprehod iz mesta, zadržalo doma druge pa pripravilo do tega, da so se podvizali s povratkom. Z današnjim popoldanskim brzcem se je vračala proti Miinchenu in Hamburgu tudi večja skupina Nemcev, ki so praznike prebili pri nas Garnitura večernega mariborskega vlaka je prišla v Ljubljano podvojena, prav tako pa so morali za presežek potnikov, ki se je na Zidanem mostu nabral iz ljubljanske in mariborske smeri, tudi proti Zagrebu pripraviti drugi večerni vlak. V splošnem pa je treba reči, da so imele naše železnice po krivdi neugodnega vremena mnogo manj dela, kakor so ga pričakovale. Posebno živahen promet smo za praznike doživeli med Ljubljano in Italijo. V soboto je prispel v Ljubljano poseben vlak naših goriških rojakov, da prebijejo praznike med prijatelji in znanci in mimogrede opravijo, kar je treba. Z vlakom je prišlo kakšnih 300 ljudi, po cestah pa je prihitelo ž njimi 30 motoristov in dobrega pol ducata avtomobillstov. V obratni smeri je danes ob 10.30 odpeljal iz Ljubljane poseben vlak. s katerim je pod okriljem Glasbene Matice in v Put-nikovem aranžmaju poromalo blizu 560 Ljubljančanov na obisk Postojnske jame. VOLNA 130 cm Sir. V VSEH NOVIH MODNIH BASiVAH oršpe ray£ 56 e-oršpe bouclš 70 * -cršoe fasone 100'» MANUFAKTURA SOUVAN F. KS. MESTNI TRG 24 Izletniki v Postojno so brez dvoma imeli še največ sreče, čeprav jih je v Ljubljani sneg pozdravljal za slovo. V varnem zavetju pred neprijaznim vremenom so se lahko nemoteno naužili čarobnih lepot Postojnske jame, koncert zbora GM jim }e bil navržen. Z avtobusi pa je Putnik popeljal nekaj večjih skupin v Trst, Gorico, Benetke, Opatijo, Reko, ena skupina pa je pohitela celo v Rim, Napoli in na Capri Izleti v Italijo so se med našim občinstvom zadnji čas vobče izredno priljubili, saj je v resnici že naša najbližja soseščina onkraj meje s Postojno in Gorico polna mamljivih naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti, obenem pa tudi trpkih spominov na grozote svetovne vojne, ki vabijo tujce. Življenje je v Italiji v splošnem mnogo cenejše ko pri nas Putnikovi vodniki pa zmerom poskrbe za najudob-nejšo vožnjo ln bivanje. Poleg nekaterih drugih izletniških skupin je pod okriljem Okornove pisarne tudi večje število naših Idrijčanov za praznike obiskalo svoje rodno mesto. A kar je Ljubljančanov ostalo doma, so se potrudili k procesijam, ki so pa zaradi neugodnega vremena prav tako do neke mere trpele na svojem tradicionalnem sijaju. V cerkvah se je na oba praznika trlo ljudi, nabito polne pa so bile tudi kavarne, restavracije in kinematografi. Prav vremenu gre zasluga, da je tudi Narodno gledališče imelo v obeh svojih hišah včeraj in danes prav živahen obisk in sta bili deležni številnega odziva tudi obe današnji popoldanski predstavi. Čez praznike se je zgodilo več nesreč Prazniki so potekli brez razburljivih dogodkov. Ne policija, ne sprejemni urad v splošni bolnici, dva najbolj zanesljiva barometra za fluktuacijo življenja, nista zabeležila kakšnih večjih presenečenj. Promet, ki se za vsake praznike razgiba na cestah, pa je tudi tokrat zahteval nekaj žrtev. Pri Mednem se je včeraj popoldne ponesrečila ga Ivana Bizjakova, soproga pe-karnarja z Gosposvetske ceste. Vračala se je s kolesom proti mestu, pa se Ji je pripetila nezgoda, da je morala skočiti na tla. Tik za njo je vozil tržiški avtobus, ki je gospo podrl in ji prizadejal precej hude poškodbe, da so jo morali reševalci prepeljati na kirurški oddelek. V soboto popoldne je neki avtomobilist na cesti ob Zelem jami podrl upokojeno delavko tobačne tovarne Ivanko Oblakovo in ji zlomil nogo; dopoldne pa je zaseb-nica Alojzija Ojsterškova z Zaloške ceste v Stritarjevi ulici padla pod tramvaj. Obe ranjenki so morali reševalci pripeljati v bolnico. Na kirurškem oddelku pa so morali iskati pomoči tudi 151etni dijak A. E., stanujoč Pod hribom, ki ga je nekdo z nožem nevarno ranil na vratu, železniški ključavničar Ignac Stembal, ki mu je na gorenjskem kolodvoru tračnica padla na nogo in pa komaj leto dni stara Nada Purkatova, ehči šoferja z Zabjeka, ki se je materi med pestovanjem izvila iz rok, padla na tla in dobila precej nerodne poškodbe. Kako je Maribor preživel praznike Na Bledu rekorden obisk tujcev, zlasti Nemcev „Pri vas je življenje čudovito poceni" Bled, 18. aprila Povsem nepričakovano se je na Bledu razvilo v tei pred sezonski dobi izredno živahno življenje, kakršnega že nekaj let ni bilo zaznamovati. Zadnja dva tedna so posebno velike hotele domala preplavili Nemci iz rajha, ki so prihajali v manjših družbah Lri velikih skupinah, katere so posredovali potovalni uradi. Do prazniko>v je Bled sprejel skupno blizu 800 tujcev. Hoteli po večini niso bili pripravljeni na tolik obisk in v pomanjkanju priprav, posebno potrebnega kuriva so morali goste sicer neradi, toda po sli poMlkti pod druge strehe, kjer so imedi več potrebnih zalog. Največji naval je bil seveda z& praznike in neki vodilni hotel je doživel za to dobo posebnost, da je pod svojo streho oddal vse razpoložljive postelje. S številčno premočjo 6o seve Nemci dali letoviškemu življenju posebno barvo, saj so med njimi prav izginjali redki gostje iz drugih držav. Težko so se poleg njih uve-J.iavPali tudi obiskovalci iz naše države. Sicer je aa Bledu normalen pojav, da imajo ZErodaj pomladi in v pozni jeseni med letovi-ščarji večino Nemci, povečini ljudje iz srednjega stanu, ki si v tem času jemlje svotje redne počitnice, toda doslei se ni zgodilo, da bi prihajali v tolikem številu. Kljub nestalnim vremenskim prilikam te letne dobe in velikim političnim doeodikom, ki so v zadnjem času slehernega Nemca živo vezali ca domovino, je bila poenostavijenost mej raed raihoni Ln našo državo z njenimi letovišči na Goren:skem posebno pa še za nem ške ooime dokaj nižje cene življenjskim in cetalim potrebščinam, vendarle tako močna vaba. da se je njih zanimanje za naša letovišča v primeri s prejšnjimi leti rekordno zvečalo. Dasi jim vreme baš ni prikladno, ker s t. jAm ovirani izleti v blejsko okolico, na gorske očake in smučarske terene, vendar vztr«. jaio ob bregu Blejskega jezera. V zameno za izlete se tembolj temeljito posvečajo družabnemu življenju za štirimi stenami, pa naj bodo to stene vodilnih letoviških lokailov ali pa skromnih gostiilnic. Prvič, odkar se Bled ponaša z zabavišči velikomestnega formata, ae je zcodilo. da so bili ti lok«1i te dm že pred otvoritvijo glavne sezone spravljeni v pogan Na papoldanritOi čajankah ia večernih zabavah igrajo orkestri netrtnjdSji-vo plesne melodije, pestra družba neugoano raja po plesnem parketu, v odmorih pa se krepko zalaga i vsemi ješčimi in pitnimi bogastvi tega sveta, saj ji je vse tako čudovito poceni. Blejski hotelirji in restavraterji so zadovoljni. V navdušenju nad nizkimi cenami Setoviščarjj na vseh krajih praznijo denarnice, na svoie domove pa odhajajo iz blejskega raja povsem suhi in enodušno zatrjujejo, da jim praznega žepa nikakor ni žal. Na svai račun pa ne prihajajo le veliki podjetniki, temveč tudi mali ljudje, tako zlasti prodajalci spominskih drobnarij in razglednic, ki so šle te dni v promet v neomejenih množinah. Dolgoprstneži Ivanjkovci, 18. aprila. Vlomilska tolpa, o kateri smo poročali v »Jutru«, je bila v četrlek zjutraj prive dena na sresko sodišče v Ormožu, z ve-Č3rnim vlakom pa so jih spravili v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Preiskava je pojasnila vse večje tatvine, ki so bile izvršene v okolici v zadnjih mesecih. Mnogo pokradenih predmetov so že našli. Aretirani so bili tukajšnji trgovec Cernezel Ivan, Grašič Janez, Mo-lari iz Zerovincev, Zidarič Martin, čevljar iz Veličan, Grmič Anton, viničar iz Lit-merka; brata Tomažiča Anton in Martin, delavca iz Brezovnika, in Zemljič Franc, posestnik iz Zerovincev. Vodja družbe je bil Grašič Janez, ki Je bil že večkrat kaznovan. Med drugim je odsedel dve leti robije. Cernezel se je pa tako daleč izpozabil, da je ukradeno blago kupoval in dalje prodajal. Pri njem so dobili mnogo pokradenega blaga. VSE VAŠE SKRBI, ki jih imate pri eelitv1, prevzame nase tvrdka ŠPEDICIJA T U R R LJUBLJANA. MASARYKOVA 9. Tele/on 21-57. " Maribor, 18. aprila Vremenske prilike na praznike niso dopuščale izvedbe izletmh načrtov.^ Na veliko eoboto probi mraku je začelo deževati, tako da se je vstajenjska procesija v stolnici morala vršiti v cerkvi, uied tem ko sta biLi pri frančiškanih in v magdiiileoski župniji na prostem Prvi velikonočni praznik je bilo nebo zastrto z oblaki Ln proti večeru se je ozračje shladilo Mariborčani eo se spričo takšnega vremena pretežno držali doma. Ponoči jc začeilo spet deževati in davi so se Mariborčani prebudili v snežno belem jutru. Snežinke so naletavale dopoldne in popoldne precej na gosto in pobelile mariborske 6trehe in manj prometne ulice. Zaradi slabega vremena ni bilo danes pro-menadnega koncerta v mestnem parku. Bilo pa je v Mariboru za praznike precej tujcev. ki so že včeraj prišli obiskat svojce. Premiera »Slehernika" V polno zasedenem narodnem gledališču je bila sinoči premiera HoffnunnMhalovcga in za slovenski odea- od Otona Zupančiča prirejenega misterija »Slehernika«. Predstava ie billa dobro pripravljena in je uspela. Jože Kovič je vse režijske probleme vešče rešil pa tudi vsi ostali sodelujoči so se potrudili, da je predstava čim lepše uspela. Učinkovitost predstave so dvignili glasbeni vložki, ki jih je priredil vojaški kapelnik Josip Jiranek. Počastitev Antona Tomšiča Ob 70 letnici »Slovenskega naroda« so mariborski narodnjaki počastili spomin prvega urednika »Slovenskega naroda« Antona Tom. šiča io eo na njegov grob položili šopek rdečih nageljnov z narodno trobojnico. - 1 Nesrečno streljanje Letošnji velikonočni prazniki so zahtevala dvoje žrtev V Rušah se je razpočil možnar ter eo se železni drotci zarili v levo nogo 19 letnega dninarja J ust nika Ruperta. V Studencih pa je postal žrtev letošnjega streljanja z možnar j i 32-letni trgovski pomočnik Huber Maks Lz Obrežne uilice, ki je poškodovan po obrazu, rokah in nogah. Oba ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo spložoo bolnišnico. Voz se je prevrnil v Dogošah ter pokopal pod seboj 38-letne-ga posestnika Franca Lešnika. Domači eo ga s hudimi notranjimi poškodbama izvlekli izpod voza ter ga prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Nož je zapel svojo pesem na velikonočno nedeljo v Spodnjem itadva-nju. Ko sta se vračala proti domu 26-lelni posestnik Franc Orešnik in njegov brat Raj-ko, ju je v bJižini černčičeve hiše dohitel neznan moški. Najprej je zamahnil z nožean proti mlajšemu bratu Rajku in mu ga zaea-dil v ievo ranno. V istem trenutku se mu je postavifl v t-ran starejši brat, boteč svojeea brata braniti. Neznanec pa ie zamahnil nato z nožem proti starejšemu bratu Francu in mu zasadil nož v pleSa in levico. Z veliko rano se je napadeni zgrudil na tla. Ker eo je ves dogodek odigral v bližini Orešn kove domačije, so na klice prihiteli domači na pomoč ter odpravili oba v tukajšnjo apiušuo bolnišnico Napadalec je po izvrženem napa-du izeinil v noč. MATINEJA S Nepreklicno zadnjikrat ob 14*15 uri Ne zamudite najlepšega češkega velefilma usode in ljubezni M a p j š a KINO MATICA Cene Din 3.50—6.50 Žrtev planin izročena materi zemlji Ponesrečeni nemški državljan Artur SchopS začasno pokopan v Srednji vasi -* H Bohinj, 18. aprila Truplo nemSkegii državljana Arturja ScbApfa, ki ee je smr no ponesrečil na Kom-m. o čemer smo že poročali, je bilo v četr-tek prepeljano od Savice v mrtvašnico v Srednji %.isi. Prevoz v domovino so odgoliJ na poznejši 軫 Pokojnika smo položili v petek popoldne na srednjevaško p -top-ali-šče k večjemu počitk Tragična s:nrt ljubitelja belih planin je prasnila vse okoličane, zato so se polnoštevitar udeležSi pogreba. Njegovi rojaki, ki biv o začasno po naših planinskih postojankah <50 mu prinesli gorskega zelenja in cvetja v prerani grob. Avto OPATIJA (Abt»azia)s Riviera en vogue BRIONI: polo, golf, yachting„ 6HAOE2 (Gracio): morska plaža, k are z morsko vodo. PORTOROSE: termalno kopališie, plaZa. TRST: Lirična filmska predvajanja v gradu sv. Justa (Castello San Giusto). Obiščite Postojnsko farno! Lirična sezija v areni v Pulju (Pola). Informacije: ENIT, Petra Kočiča br. 6, Beograd in vse zdraviliške uprave posameznih kopališč (Azienda di Cura). iz Bohin jske Bistrice je pripeljan evangeličanskega svečenika, banovio-vkega zdravnika dr. Petriča in pokoj .osebna prijatelja g. Trom-mlerja in 9oprogo. V zadnji pozdrav so prinesli s seboj venec pokojnikove matere in sestre ter venec zakoncev Trommlerjev z napisom: »Sladko spavaj v svojih gorah«. Lep venec so da"iii tudi zastopniki smučarskega kluba »Bohnja«, ki so se udeležili pogreba v smučarskih dresih. H krsti so položili venec rdečega re>sja zastopniki Tuj-6koprome1r.ega društva za notranji Bohinj. PogTeba 90 se udeležili zastopniki podružnice SPD in dosti Bohinjcev. Po duhovnem opravilu v mrtvašnici se je žalni sprevod otožno pomikal h grobu. Pp opravljenih molitvah mu je ob odprtem srrobu izpregovoril poslovilne besede duhovnik, nato pa so mu njegovi rojaki izkazali zadnjo čast. Ganljiv je bil prizor, ko 60 se njegovi rojaki posamezno poslavljali in mu zasuli krsto v grobu s pomladnim cvetjem. Državna zastava 9 kljukastim križem je šla z njim v grob. Poslovilne besede je izpregovoril ervojemu smučarskemu tovarišu tudi predsednik Smučar, skega kluba »Bohinja« Tomaž Godec, kot zastopnik Bohinjskih društev. Grob ao obložili s številnimi venci in zasadili vanj križ iz starih smučk, ki eo mu ga prijatelji prinesli iz Komne. Z dvignjenimi rokami m solznih oči so šli tovariši <; pokopailišoa. Žalosten bo nju-liov povratek v domovino, kjer tuguje za sinom edincem njegova mati. Lahka bodi pokojnilku slovenska zemlja ob vznožju Triglavskih gora! Nevaren požar poleg litijskega hotela »Poste" Neznan klatež je na velikonočno jutro zažgal Hribarjevo gospodarsko poslopje Litija, 18. aprila. Včeraj okrog 5 zjutraj so predramili prebivalce gasilski rogovi in plat zvona. Ljudje so planili k oknom in videli, da je bil hotel »Pošta«, last g. Sribarja, zavit v dim. Litijski gasilci so bili z motorko in ročno brizgalno kmalu pri požarišču. Kratko nato so prispeli tudi šmarski gasilci. Na pomoč so prišli še litijski skavti in se lotili reševanja. Njim gre zahvala, da so oteli nov luksuzen avtomobil, katerega je prejšnji večer shranil v Slibarjevo garažo g. Premrov s Sušaka, ki je bil dospel v Zasavje na lov na divje peteline. Prav tako so rešili tudi domači avto. Ogenj sta opazila najprej železniški čuvaj g. Simončič in prometni uradnik g. Drago Jordan. Imela sta nočno službo. Prav ko je pasiral postajo vlak. sta oba moža opazila, da se vali iz gospodarskega poslopja hotela »Pošte« najbližjega poslopja poleg postaje, visok steber dima. Alarmirala sta ljudi, predvsem Sribar-jevega hlapca, ki je brezskrbno spal v sobici poleg gorečega hleva. Nekaj minut nato so bili na nogah že številni reševalci. Ko je začela črpati litijska motorka vodo iz Save in jo bljuvati na goreče poslopje, se je združenim naporom posrečilo, da so preprečili razširjenje ognja na sosedna poslopja, zlasti na sam hotel, ki je le nekaj korakov oddaljen od kombiniranega Sribarjevega gospodarskega poslopja. Kljub vestnemu prizadevanju je gospodarju Sribarju uničil požar hlev, svinjake in skladišče za oglje, v njem pa vagon oglja, ki je bilo namenjeno za Jesemce. Zgoreli so tudi ledenica, klavnica, pralnica .drvarnica In skladišče za ramo blago, v katerem je imel ?n«nod*r shranien vagon parketov. NadaU« *ta zgorali shramba za seno in avtomobilska garaža. Vsa škoda znaša vsaj okrog 100.000 din; lastnik pa je bil zavarovan le za 17.000 dinarjev. G. Šribar je bil na poziv zavarovalnega agenta pripravljen, da bo zavaroval maja poslopje na zvišano ceno. Pa ga je prehitel požar. Seveda je v poslopju pogorelo tudi precej inventarja, med drugim slamoreznica in razno orodje. Živino so izvlekli iz gorečega poslopja že v poslednjih trenotkih. Več kokoši pa je zgorelo. Na kraj nesreče so prišli tudi litijski orožniki. Začeli so poizvedovati. Sumijiv požiga je neki postopač, ki se je prejšnji večer klatil po Litiji. Prišel je tudi v restavracijo na »Pošto«, kjer je bilo zbranih več gostov. Postopač je nadlegoval omizja in beračil za denar. Hlinil je brezposelnost, pri tem pa ni mogel zatajiti, da se je že nabral alkohola nad neobičajno mero. Zato ga je moral lastnik g. Šribar dvakrat pozvati, naj zapusti lokal in naj ne nadleguje gostov Ko so nadležnika potisnili čez prag, je z vzdignjeno roko zagrozil: »Za tole pa me boste pomnili.. « Nekaj ur na to pa je začelo goreti. Od silne vročine so na sosednem poslopju, kjer so hotel z več stanovanji, državna pošta, financa in drugo, popokale šipe in se stalile. Sreča v nesreči je, da je bilo jutro brez vetra, sicer bi bilo težavno rešiti sosedne zgradbe. S hudo prizadetim g. Sribarjem. znanim kot voditeljem gostilničarskega stanu in lesnim trgovcem, doma iz Savinjske doline, sočustvujejo vsi. a— Lepe In dobre mn«kr obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. JLuoc, Ljubljana, Qo»po»ka aL V Nacionalni borec dr. Ferdo Lašič f Maribor, 18. aprila! N ve il-ot očno f»»<*e1> ob po' 14. je prenehalo biti zlato slovansko srce znanega narodnega borca, neomajnega Jugoslovana odvetnika dr. Ferda Lašiča. Vcst, ki j® š.i ' o Mariboru od usi do ust, je globoko pretresla vse, ki so poznali pokojnika. S Ferdom Lašičem odhaja s pozornice javnega življenja markantna osebnost iz vrst tiste junaške predvojne nacionalne generacije, k' je bila vsak trenutek pripravljena, da z življenjem in eksistenco brani svoboščine in pravice Slovencev in Jugoslovenov. Tudi dr. Ferdo Lašič je moral v svojem življenju skozi trpko dobo preganjanja, dokler nam ni ob prelomu zgodovine 1. 1918. zasijalo lepše, toplejše sonce, v katero je veroval v! vsej svoji mladostL Dr. Ferdo Lašič se je rbdil 27. maja 1. 1879 v Koračlcah pri Sv. Tomažu pri Ormožu Ze v rani mladosti je kazal izredno nadarjenost, zaradi česar so ga starši poslali študirat v Maribor, kjer je dovršil gimnazijo, že kot dijak se je pridružil struji narodno radikalno usmerjenega dijaštva in in se je v tej nacionalno revolucionarni smeri uveljavljal tudi pozneje v Gradcu, kjer je študiral pravo. Odločil se je prvotno za sodno službo. Bil je avskultant v Mariboru, kjer pa je kmalu prišel pod ko'o avstrijsko nemškega vala. Nekaj 'njegovih izjav je dalo povod predpostavljenim, da so ga začeli preganjatL Bil je premeščen v Kamnik, nazadnje pa odpuščen. Ferdo Lašič ie tokrat prvič začutil ostrino nacionalne borbe, ki pa jo je junaško prestal. Odločil se je, da se posveti odvetniškemu poklicu. Življenjska pot ga je vodila v Ptuj, kjer je bil kon-cipient pri dr. Horvatu in kjer se je živahno udejstvoval v naprednih nacionalnih vrstah in pri Sokolu. Svojo odvetniško kariero je začel zatem v Ormožu. Moral je v svetovno vojno, kjer je bil v zloglasnem seznamu p. v., po prevratu pa se je vrnil v Ormož, kjer je bil prvi slovenski gerent ob pre%Tatu in kjer si je stekel tudi mnogo zaslug kot starosta ta^ mošnjega Sokola. Leta 1923. se je s svojo rodbino, ki ji je bil vzoren glavar in oče, preselil v obmejni Maribor, kjer je nadaljeval svoje nacionalno delovanje, ki ga ja tukaj osredotočil predvsem na narodno-obrambnem torišču kot neutrudni predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda. Ni Je bilo večje nacionalne iniciative, kjer ne bi bil sodeloval dr. Lašič. Pod njegovim vodstvom je izvrš la podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru v zadnjih letih velike naloge, med drugim postavitev nove Cirilmetodove narodne šole v obmejnem Gradišču. Povsod, kamor je prišel, je dr. Lašič vzpodbujal z ognjevito besedo k nacionalni zavesti in opozarjal na potrebo poglobljenega narodnoobramb-nega dela. številnim odlikam duha, volje in srca ki jih je pokojnik združeval v sebi. so se spoštljivo klanjali vsi, ki so ga poznali in cenili. Spadal je tudi v vrsto najzaved-nejših članov tukajšnjega matičnega Sokola. Udeleževal se je vseh mariborskih m obmejnih sokolskih prireditev ter strumno korakal ob slavnostnih prilikah v vr -stah mariborskega sokolstva. Bil je dol zadnjega aktiven telovadec v vrsti starejših bratov. Kot zaveden nacionalist Ln na-prednjak se je priključil vrstam Jugoslovenske nacionalne stranke, katere neustrašen pobom i k je bii do zadnjega. Bil je predsednik krajevne organizacije za drugi mestni okraj. Vest o Lašičevi smrti je zadela mariborske nacionalne vrste tem huje, ker je prišla tako iznenada. še nedavno je bil v priiateliskem krogu ves veder in dobro volje. Nenaden prehlad, ki je imel za no-sledico pljučn;co, pa je postal usoden. Mesec dni pred 60letnico ga je pokosila -e-iznrosna smrt. Obmejni Maribor bo moža, čigar spomin bo zmerom svetel, štev'1 no spremil na njegovi zadnji poti v torek 19. t. m. ob 16. iz mestne mrtve šnW na no-breškem pokopališču. Slava in čast delu in življenju dr. Lašiča. njegovim globoko užaloščenim svojcem pa naše iskreno sočutje! Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. (>«1 reg S bf M. «8^/55 V smrt s svojima dvema otrokoma B!ed, 18. april« V Gorjah pri Bledu se je odigrala žalo-igra, ki je pretresla prebivafcitvo daleč na okoli. Žena tvorniškega delavca, zaposlje-nega na Jesenicah, se je te dni nekaj sprla z možem hn v obupu zastrupila s ciatukalijem svoja dva, štiri m sedem let stara otroka in samo sebe. Vsi trije so bili po z u ž it ju sitramega strupa takoj mrtvi. O b last va preiskujejo ozadje žaloigre. Zas-lišani mož ni hotel povedati, kaj je bil vzrok prepira. ^fotoamateficm $a t>e$vcl bomo razvijali filme ln kopirali slike v treh urah, torej kdor prinese ali pošlje film do 9. ure dop v našo trgovino, dobi istega ža ob 12. uri s slikami vred gotovega. Po deveti uri prineseni filmi pa so gotovi še isti dan ob 6. uri zvečer. — Fotoamaterjem izven Ljubljane razvijamo in kopiramo poštno-obratno — to je, da isti dan odpošljemo, ko prejmemo. Za prvovrstno izdelavo jamči FOTO TOURIST Lojze Smuč LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 8 Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Občutno mrzleje v vsej državi, posebno v severni polovici. Oblačno z dežjem po vs?j državi, po planinah bo snežilo, nakar se bo počasi zjasnilo. V severnih pokrajinah bodo noči zelo mrzle. Lep dar: Zgodbe brez grozo »JUTRO«, ponečelj&a tefaj* 3 K TvrtU, 19. IV. 193S, } Nogomet je težka Igra To so videli »Ljubljančani" na svojih tleh v nedeljo, ko jih fe enajstorica „Pro Gorizie" zasluženo odpravila s 4 :2 (1:1)— Takšni porazi so našemu ligašu nepotrebni Na velikonočno nedeljo je prišlo nenavadno veliko število nogometne publike gledat revanšo med gornjima akterjema. Za Božič so belo-zeleni gostovali v Gorici in izgubili 1:3 Vrnili so se v Liubljano z mnogimi izgovori na sodnika, enajstke tuj ambient itd itd Velikonočni 2 4 pa so morali zabeležiti v seznam svojih »uspehov« brez izgovorov na sodnika na enajstke in na ambient A mnogoštevilni gledalci so šli z igrišča vse prej kakor veselo razpoloženi Odzvali so se vabilu na po-set še posebno pod vtisom poslednjih dobrih nastopov pomlajenega moštva v Ljubljani in v Splitu, a mesto razpoloženega, velikonočno razposajenega nogometa so morah gledati nogometni ričet precej dvomljive kvalitete F^o Gorizia je postavila enaistorico: Vi-sintin II — Blason Cumer — Pgova formacija Je bil napadalni kvintet, naislabša točka pa levi krilec, medtem ko sta bila ostala krilca brez dvoma najboljSa igralca na terenu. Ožja obrambe zaradi pregrupacdj v mo- svoje skromne pozicije, ki jo zavzemajo. , Ali pokazali so nekaj, česar našemu moštvu povsem primanjkuje: veliko borbenost in zavest, da nekoga reprezentirajo in ni vseeno kakšen bo rezultat Nasprotniku so vsilili svoj sistem, nagle, visoke igre, ki jim gotovo boljše »leži« kot igra po tleh Za tako igro imajo ludi vse pogoje: so hitri, okretni, odločni v startu; imajo precej tehnike, napad je pred golom zelo odločen in ne izbira sredstev: iz vsake pozicije strelja naglo, sunkovito Sicer je moštvo precej uglajeno in nima posebnih vrzeli. Vendar bi bilo med njimi posebej omeniti vratarja, ki je držal nekaj prav težkih žog, levega branilca zaradi odločnega starta in lepega odbojnega udarca, desno krilo ki je naglo prenašalo situacije v drugo polovico igrišča in pametno centriralo, vodjo napada zaradi primernega vodstva in strumnega ostvarjanja. Belo-zeleni so skoro na vsej črti razočarali. Krparenje z odsluženimi veličinami se nI obneslo niti v prvem niti v drugem polčasu Moštvo ni nastopilo točno v postavi iz zadnjih tekem in že to je povzročilo med ljudmi precei nerazpoloženia Enega človeka je manikalo v napadu in že se je vsei petorici poznalo da ni vse v redu Spočetka je vsaj ozadje nekoliko držalo korak, ki pa je v drugem polčasu izostal Pupo, je bila videti ogromna vrzel sredi moštva, ki se je enako poznala napadu kakor obrambi V prvem polčasu je leva stran napada bila dobra, a malo zaposlena. desna stran je bil v napadu in v srednji liniji že ve« čas manj vredna Pri vsei mizeriji je bil napad razmeroma še na.iboliši del moštva, v krilcih ie bil dober do konca mali Vodišek. obramba pa je imela v celoti mnogo šibkih trenotkov. Sodil je g. Vrhovnik. štvu še ni vigrana, podala pa Je zelo koristno igro. Težišče Železničarja je bilo v krilski vrsti in ožji obrambi, kjer pa je bil zelo nesiguren mladi vratar, pa tudi levi branilec si je dovolil nekoliko »kikserjev«, ki so pa ostali brez hujših posledic Več ali manj odpovedal je skoraj ves napad. V prvem polčasu sta bila nasprotnika enakovredna, v drugem polčasu pa je polagoma dobil premoč Maribor. Razmerje kotov je bilo sicer visoko v prid Železničarja, kar pa Je bolj posledica taktične igre nasprotne obratr.be, kakor terenske premoči nasprotnika. Glavno iz poteka Početni udarec Ima Maribor Igra prehaja s polja v polje, vratar Železničarja ponovno posreduje zelo nesigurno Po njegovi krivdi doseže tudi desna zveza M — novinec v moštvu — v 5 min vodilni gol. 1:0 za M. Takoj nato več prostih udarcev proti M., pa brez efekta V 12. min udari Pavlin idealen center z.glavo preko vratarja, ki je zapustil vrata V 14 in 15 min dva kota proti M., ostaneta neizkoriščena V 20. min. ustvari kritično situacijo pred vrati Z Antolčičev »kikser«, a Dušan zastrelja. V 25 min se vrne lovo krilo Z.. V 30 min reši vratar M težko žogo Pavlina Igra postaja ostrejša, prosti streli in opomini se množijo. V 35. min Pavlin po lepem pasu z leve izenači. 1:1. V 43. min. vratar M. s težavo reši v kot takoj nato odmor. Opatija (Abbazia) Nov zdraviliščni dom dr. I^akatos Na murski otnli. P« učna kuhinu Tople morske io merlicinalne noreli Kura i mrzlo »odo. Zmerne pen sionskr cene Pa»5alnf >ent za kure. Drugi polčas se prične v znamenju tako mizerne igre. da je vse presenečeno. Prvi večji dogodek je Dušanov gol v 9 min., ki ga sodnik zaradi offsida pravilno ne prizna M dobiva na terenu; v 18 min Vesnaver iz čiste pozicije zastrelja V 20 min Dušan lepo preigra Miloša, ki pa za-otrelja. V 24. min hud nesporazum med vratarjem in branMcem M., kar bi kmalu povzročilo gol V 29 min spet incident! Desna zve za M poda žogo na krilo, ko je žoga še daleč od njega, ga branilec Frangeš surovo udari s pestjo Udarjeni igralec obleži, sodnik prekine igro ter na iziavo stranskega «ndn!ka. ki ie dogodek videl iz bliižne, izključi igralca. Frangeš noče zapustiti igrišča temveč dejansko napade stranskega sodnika, nakar sodnik za-kliuči tekmo. V splošnem neredu so nekateri neodgovorni elementi hoteli napasti tudi sodnika, vendar je policija kmalu napravila red. Sodil ie g. Deržaj iz LJubljane. V predtekmi ie rezerva Železničarja porazila rezervo Maribora s 7:0 (2:0). Sodil je g. Jančič. Celje: Kranj 2:2 (2:0) V nedeljski prvenstveni tekmi so Celjani skoraj odnesli obe točki domačim na njihovem igrišču. — Kranjčani so po odmoru prevzeli iniciativo in tik pred koncem izenačili rezultat Tekmo je sodil g Vrhovnik iz Ljubljane. (Podrobno poročilo bomo objavili v redni izdaji). nogomet doma in drugod V nedeljo Zagreb: Reprezentanca Zagreba : Zlde-nice (Brno) 5:2 (3-1), Beograd: Jugoslavija : Bata (Borovo) 1:1 (1:0). Split: Hajduk : Anconitana (Jakin) 3:2 (1:0), Novi Sad: Gradjanski (Zagreb) ; NAK 7:2 (5:1), Novi Vrbas: Jedinstvo : Dulds 2:2 (1:0). Praga: Sparta : Tennis-Borussia (Berlin) 8:0 (6:0)!, Budimpešta: Slavija (Praga) : Hungaria 3:1 (2:0), Ujpest : BSK 3:2 (2:2). Zmagonos-ni gol za Madžare je padel iz neupravičeno prisojene enajstmetrovke. 10.000 gledalcev. Carigrad: Vienna : reprezentanca Carigrada 3:1. Murska Sobota: Mura : Hašk komb. 3:3 (3:2). Veliko zanimanje; okoli 1500 gledalcev. Igra je bila precej napeta. Gostje so predvajali svoj kombinacijski sistem. V prvem polčasu je bila v premoči Mura, ppzneje pa. so bile moči zenačene. Sodil je g. Turk zadovoljivo. V ponedeljek Celje: Mars (Ljubljana) : Jugoslavija 5:5 (2:2) Povprečen nogomet Mars je bil z juniorji tehnično boljše moStvo, domači pa so zaigrali z elanom. Zagreb: Hašk : Zidenice (Brno) 2:0 (1:0). Novi Sad: Gradjanski : Vojvodina 5:1 (5:1). Budimpešta: BSK : Hungaria 2:2 (1:0). BSK si je s tem neodločenim rezultatom priboril tretje mesto na jubilejnem turnirju Hungarije, ki je zasedla zadnje mesto. Velikonočni sneg na štajerskem • Celje, 18. aprila Kakor lanska je tudi letošnja velika noč za pinanke prinesla sneg, samo da se ga leto« ni nihče nadeial. Nedelja je bila še dosti topla in brez dežja davi pa je začelo zju-trai nainrej deževati, kmalu pa se ie dei spremeni! v sneg. Snežilo je do prvih popoldanski ur Čeprav je bila zemlja še razmeroma lop!a. ni moala »neua sproti topiti, tako da je zlasti po hribih in po gornjih delih Savinjske doline popolnoma pobelil tla in obležal na nekaterih mef»tib po deoimeter na debelo. Ljudje s strahom čakajo jutrišnjega jutra, ker lahko prehuda slana povzroči zlasti na f^dneni dreviju fn vinr-rrndrih zelo veliko škodo. REGULATOR Vašega organizma -je koža ki se mora pred vetrom, soncem in mrazom varovati. Aktivni lecitin v Solea milu krepi tudi spodnji sloj kože, a kole-sterin Solea kreme ji daje hrano. Zalo j« uspeh tako presenet-Ijiv. Obiave Sokot Matfca v Mariboru »poroča članstvu žalostno vest, da je na veliko noč umrl zvesti in dragi brat dr. Ferdo LaAič, odvetnik v Mariboru, do zadnjih dni svojega življenja aktiven telovadec v vrsti starejših bratov Pozivamo vse članstvo, da izkaže preminilemu bratu poslednjo čast m ga sprejme polnoštevilno na njegovi zadnji poti v torek 19. L m ob 16 na Pobrežju, ! in sicer društvena deputacija v slavnost-■ nem kroju s praporom ostalo članstvo pa ; v civilu z znakom. Zbirališče na pokopa-: liscu na Pobrežju ob tričetrt na 16. Sokol v Ribnici priredi jutri v kinematografski dvorani predavanje o Češkoslovaški. Predaval bo predavatelj ZKD gosp. Vekoslav Bučar. Predavanje boro spremljali filmi o prirodnih lepotah CSR, o njenih dveh prezidentih, vojski, Sokolstvu in drugem. Zadruga Dom učiteljic vabi tovarlSlce na velikonočni sestanek, ki bo v četrtek 21. t. m. ob 9. dopoldne na šentjakobski Soli v Ljubljani. Na dnevnem redu bo razgovor o delu, uspehih in načrtih zadruge. Dobrodošle vse tovarišice! Ljubljanska podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva priredi drugo strokovno vodstvo po ljubljanskih vrtovih r sredo po veliki noči 20. t. m ob 16., in sicer po vrtovih na Prulah. Vodil bo višji sadiarski nadzornik g. .Tosip fttr«v»»n. ^ stanek pred šolo na Prulah. Vabljeni čla»» ni, gostje dobrodošli. Jubilejni turnir LŠK Madžarski šahovski prvak Szabo vodi po sedmem kolu s šestimi točkami Ljubljana, 18. aprila Ljubljanski turnir ima zelo močno zasedbo. Značilno je namreč, da od mojstrov, ki so se udeležili tudi turnirja v Lodžu, do vključno 5. kola v Ljubljani nihče ni mogel doseči več kakor pol točke, čeprav sta med njimi s Pircem in dr. Tartako-vverjem celo pivi in drugi zmagovalec. To kaže, da se še niso opomogli od naporov komaj končanega turnirja, in da zato ne morejo nuditi igre, ki bi jo sicer prav gotovo. To je tudi glavni vzrok, da je toliko remijev in da je celo dobljene partije težko dobiti. Mojstri, ki so imeli pred ljubljanskim turnirjem dovolj odmora so zato v prednosti pred onimi, ki so Igrali v Lodžu in nam sedanji turnir zaradi tega žal ne bo mogel pokazati pravega stanja moči. V sobotnem 6. kolu sta prva končala dr. Vidmar in Kostič. Po zamenjavi dam je nastala končnica trdnjav in dveh skakačev. ki je obetala še zanimive zapletke, a sta mojstra že v 20. potezi sklenila premirje, vsekakor predčasno. Furlani in Sorti sta igrala meranko, ki Je bila po 27 potezah remis. fiorli Je s tem dobil prve pol točke. Zelo mirna je bila partija med Fo!tysom ln Broderfcm po Retti-Nimco-vičevtm načinu. Kmalu sta pospravila z deske figure in si po 21 potezah delila točko. Pire je prvi med udeleženci v Lodžu prekinil serijo remijev. V holandski partiji je kot beli prišel v središnjici nasproti Totu v odločilno prednost, ki mu je zagotovila prvo celo točko. Dr. AstaloS je v Aljehinovi obrambi priSel nasproti Nedeljkoviču do strahovitega napada in ie moral črni v brezupnem položaju kloniti. Ostale partije v popoldanskem zasedanju še niso bile končane. Dr. Tartako-wer je igral z dr. Trifunovlčem italijansko varijanto dunajske partije zelo originalno in je zavil v dobljeno končnico s kmetom več. Pri večernem nadaUevanlu pa poliski velemojster nI naflel najboljših notez in se je Trifunoviču. ki je Igral končnico brez nanake, posrečilo rešiti pol točke. Zelo zanimiva Je bila indilska par-tiia med PrHnfalkom Jn Steiner Jem. Ste'ner je kot črni prišel do nanada ln Je v mnoe-o obetajočem položalu žrtvoval figuro. žrtev pa menda ni bila korektna, kaiti beli 1e obdržal nasnrotl trdnlavi dve lahki feruri. Zvečer partija 8e nI bila končana. Preinfalk ni nadaljeval nafboMe In se ie Stelnerhi posrečilo znatno IzboMšatl svoi ooložaj. Iera je b"a prekinlena ln bo madžarski mo*st<»r bržkone zmagral. Vidmar ml. ie ?7"vrgtno lerral damski gambit nasnrot' s kmetom več je zavit v rtnMteno kon*n'co ln ko se mu 1e pri večernem na^plievanlii posrečilo up^nbiti Se ene*** kmeta. 1e nartUn za Szabo-ia IzombHena. V or"o^ilTipm trenutku pa 1e beli nanmv'1 nnnnko. ki to Je črni ta-Vo1 l»Vnr*stn ln rtob'1 km^ta. Cenrav Je imel V^mar fif> rrriprom kmeta več par-tii" n' moc^c dobiti In se 1e moral radovolft.i z remHem. Madžarski nrvak <»nt remis. nri nadalieva-niu na Je zaradi hu** nanake ee'n iaenhfl. Turnir se Je nada'Ws1 t«4J C*« praz-ilke. V nedAMo 1e b"o 7. kolo. Kur trije -v< o-i« t H 1tV>»-»H otvnrt tmr Ko. io JUTRO«, ponedeljdca b8aja Torek, 19. IV. 1838. čez drn In stim ŠTORKLJA ZA BEŽIGRADOM Naša farna štorklja se je krepko poboljšala. Ze smo imeli pripravljeno krepko pridigo zanjo, da bi jo pomnila, pa se je le pridige tako ustrašila, da se je rajši takoj poboljšala in dosegla prvi rekord. Čestitamo jil Toda pripravljena naj pa bo, da pridiga ne bo izostala, če bi se hotela zopet pole niti. Danes je čas, ko moramo vsi delati Tudi štorklja. (»Mi Bežigrajci«, uradno glasilo župnije sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, za april.) Da, tako je prav — tudi štorkljo Je treba za ušesa, če bi se hotela čmerno potuhniti v kot, da se izogne dolžnostim svojega poslanstva Samo tisto zvezo med pojmom dela in štorkljo bi morali »Mi Bežigrajci« kako podrobneje pojasniti Če je čas namreč v resnici resen in težak, da moramo vsi delati, bi bilo za štorkljo bolje, da si malo oddahne Štorklja namreč zmerom prinaša nekai zmede v hišo. zmerom za nekaj čara odvaja delovne moči. V resnici je to precej svojeglava, muhasta ptica. Najbolj je namreč po navadi delovaa takrat, kadar očetje brez posla posedajo doma Prav po najbednejših družinah rada nasipa največje kupe otrok. Mi pa bomo z »Nami Bežigrajci« vendarle rajši verjeli narobe: da je plodnost štorklje zmerom le dobro znamenje rastoče prosperitete. In da ne pozabimo, kar ni od muh: da štorklja zmerom tudi cerkvi odrajta, kar cerkvi gre. FRANCOSKA DILEMA Seja širšega glavnega odbora socialistične rtranke je trajala skoraj celo noč.. Za predlog Severaca, ki je brezkompromisen, ao glasovali č'ani, ki imajo okoli 2600 gla-tov. Za nepomirljivi predlog, ki sta da stavila Zyromski in Marceau Pivert m ki zahteva. da je treba iti med narod, in ki odločno obsoja poskuse za sestavo vlad narodne koncentracije, so glasovali člani, ki imajo skupno 1650 glasov. (»Ponedeljski Slove-nec«. 11. IV.) Dogodki v Franciji, ki smo jim priča, so skorajda brez primere v zgodovini Tako na nož je posta\'ljen razvoj reči, da padajo na sejah in zborovanjih najtežje odločitve: delegat je morajo glasovati kratko malo za enega dveh predlogov, izmed katerih je prvi brezkompromisen, drugi pa ne-pomirl jiv. SLOVENŠČINA ZA SLOVENCE Najprej štedljivostl Gibbs nudi vsakemu. kateri se brije tri rešen ja: Milno kremo ugodno rešen je. Kremo za hitro britje (brez vode in ščetke): hitro rešen je. Milo za britje: poceni rešen je... 150 brijanj za 10 dinarjev. (»Slovenec«, 13. IV.) NAROBE IN PRAV Okoliščine so bile ugodne za morskega volka, kajti medtem je nastajala oseka in morje je odnašalo čoln od obale. Zver pa je splavala pod čoln in si je s tem sama uničila svobodno gibanje. Tako Jo je mogel Caldweli potegniti še bliže. Som se je na videz vdal. Deset minut pozneje je bilo videti, da se bo začel boj znova, som te postal živahen. Toda Caldvvell je v svo-je začudenje opazil, da hoče riba plavati na videz narobe, z repom spredai in z glavo nazaj. To je za morskega volka popolnoma nemogoče in dogajati se je moralo nekaj nepravilnega. Čez nekoliko sekund je potem Caldwell spoznal, da je stvar vendarle jyravilna: v somov rep se je bil zagrizel namreč ogromen krokodil in ta je ■okušal ribo zavleči proti obali. (»Jutro«, 13. IV.) Samo majhen error in persona — težko bo človek razbral, za čigavo tragedijo prav za prav gre, za tragedijo morskega volka ali soma. Le kako se je mogla mnogo spoštovanemu mistru Caldwellu zdeti stvar vendarle pravilna, ko je razbral, da se je ogromen krokodil zagrizel v somov rep? USODA STRELOV Trikrat je streljal na svojo ločeno ženo ruski emigrant Ivan Sokoiov iz Beograda. Pa nobenkrat ni zadel .. Izročil ji je maj-hen 7 a preden ga ?e žena odprla, je počil s~>l, ki pa je zgrešil cilj. V hipu so pobegnile iz sobe vse druge šivilje in poklicale ljudi na pomoč Padla sta še dva strela, a sta obadva končala tako kakor prvi. (»Slovenski dom«, 14. IV.) Takole ima človek priliko razmisliti o tem, da prav za prav tudi krogla iz morilčevega revolverja preživlja svojo usodo. Če zadene cilj. če človeku prebije lobanjo, tako rekoč harmonično izpolni svoje poslanstvo, a če zgreši, žalostno konča, kakršen je tako pogostokrat tudi delež človeških usod. KRIMINALNI STIL " l Ko sta pogrtmtala prave barve bankovca, sta šla na delo. Le vodeni tisk jima je delal preglavice. Pa tudr to uganko je rešil fotograf, ki je povedal Vidakoviču, kako «0 vodeni tisk prenaša na paptr. Se preden pa sta spravila v promet prve ponarejene tisočake, ju je zasegla oblast. (»Slovenski dom«, 15. IV.) ... ju je zasegla ob tast. Da, čemu bi človek v resnici tratil čas in sile z različnimi nazivi za corpora delicti in zločince, če bi se vendarle lahko zmerom reklo na kratko: policija je zaplenila atentatorja in bombo. V smrt zaradi brezposelnosti Ubog prekmurski delavec se |e zastrupil, ker ni mogel dobiti dela Nesrečnež se je zastrupil « obupa, ker na mogel dobiti dela. Truplo so Dokopali na pokopališču na Rogoznict Ptuj, 18. aprila. Na železniški progi blizu Hajdlne so v petek zvečer našli nezavestnega nekega moškega, zraven njega pa prazno steklenico dišečo po lizolu. Ker je neznanec še kazal življenjske znake, so ga takoj naložili na neki tovorni avto, ki je prav teda; pri vozil mimo, ter ga takoj zapeljali v bolnišnico. - Zdravniška pomoč pa mu ni mogla več rešiti življemja. Dognalo se je. da je neznanec 30-letni delavec Gaberšek Prane doma iz Gorice, občina Puconci v Prekmurju. Naša gledališče drama Sreda, 20.: Pokojnik. Red sreda. OPEKA Torek, 19.: zaprto. Sreda 20.: La Boheme. Gostovala bo Zlata Gjungjenčeva. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. AGRARNA SKUPNOST SREDNJA VAS V BOHINJU bo oddala dražbo lovišča na sreskem načelstvu v Radovljici v sredo, dne 20. IV. 1938. ob 10.30 url LOVIŠČE Konjščica na planini oddaljeno 3 ure ter ima gamse, peteline, srne itd. Zdravje kupujete, ako zahtevate samo »OLLA« kot dokazano najboljše in najzanesljivejše. Pri imitacijah je morda zaslužek prodajalca večji nego pri najbolj znane svetovne znamke. Vsaka solidna trgovina te stroke Vam bo izročila original »OLLA«, ako v interesu svojega zdravja zahtevate Izrecno »OLLA« in manj vredne Imitacije zavrnete. i INSEEIRAJTE V „JUTRU"! | /O" -'C • /i. •» . Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustila naša draga in dobra žena, mama, stara mama, teta in tašča, gospa PAVLA SEF1M roj. FELDKIRCHNER SOPROGA DRŽ. URADNIKA V POK. Pogreb blagopokojne bo v sredo 20. aprila ob pol 3. pop. iz hiše žalosti, Ljubljana VII, Podmiljščakova ul. 29, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljeno pokojnico priporočamo v blag spomini LJUBLJANA, 18. aprila 1938. Žalujoči soprog, otroci in sorodnik! Zapustila nas je za vedno naša srčno tj bljena sestra, svakinja in teta, gospodična Ivanka crec previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabne bo v ponedeljek 20. aprila ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Zvezdarska ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v cer.-cvi sv. Jakoba 28. aprila ob 7. zjutraj. LJUBLJANA, 18. aprila 1938. Rodbini GEEGORF.C—KLEŠNIK Vsemogočni Je odpoklical k Sebi ljubljenega očeta ln soproga dr. Ferda Hašiša ODVETNIKA V MARIBORU Na njegovi zadnj; poti ga bomo spremljali v torek 19. t. m. ob 16. url iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maša zadušnica bo v sredo ob pol devetih v frančiškanski cerkvi. MARIBOR, 17. aprila 1938. Žalujoča žena, otroka tn sorodnlkL Mali oglasi jimzuj.j Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din NaJmanJ-6l anesek 17 Din Žensko moč mlado. i-kušena ln reprezentativno za proda jalno predmetov hišne Industrije v Splitu, t znanjem srbohrv nem Silne ln francoščine — sprejmemo. Ponudbe na Split, pošt. pretina*- 112 9740 1 Frizerko dobro verzlrano v stroko spndaječem delu — sprelmemo v stalno službo Ponudbe na oel. odd Jutra pod »14 Ljubljanac. 9588 1 Vsaka beseda 50 par, davek 3 Dm. za turo alt dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Samostojna kuharica ki je že službo, aia pri bolj-hiSab iiče službe. Ponudbe pod i.ho »KJo bo lic kuha« na ogl. odd. Jutra. 1000J 2 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aU dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Dobroidočo gostilno oddam v najem. Brod 14. Dol. Logitec. Pojasnila dale Ignac Debevc, gostilničar. Stara Vrhnika. 9955-n Beseda 1 D'.n. davek 3 Din za šifro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Vogalna parcela Langusova ulica poceni na proda). Čer mak. Knžerm-ika ulica 10. 10004-20 Večje Itevilo parcel (ompirksuv, puses*ev, jo 'do* trgosskih m »tano •aniskib hii tei rti. im» ru piodai gradoea. »tiokovno iiohr«*." "".rerinvalec Kunaver Ludvik i e»ta 19 .,ktobra 6. lele 'on J7 ii P..oblalagO. iW0 Šofer Seli službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Zmožen kavcije do 20.000. Po- T>»seda 1 Din. davek 3 nudbe pod -Šoler 22« na oln ^ §jfro aij dajanje ogl. odd. Jutra. naslova 5 Din. NaJmanJ-10005-2 j, znesek 17 Din. Milostiva! ! VaS krzneni plaSč Vam če* ' poletje shranm.j. ..benem u »rJimo potreonj popravila 't polovično ceno Piačlnvo !elr leseni oo prevzemu L. ROT, Ltubliana. Mestni tr* 5, Tele'on 20-05 172 JO mmm SAN PELEGRINO Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO je priporočljiv preparat za otroke, ker prepreči bljuvanje, ki ga povzroči preobtežen želodec ali vretje želodca. — Zadostuje vsebina kavne žličke, da se dete iztrebi. Zahtevajte znamko 8. PELEGRINO preko katere je podpis tvrdke ProdeL Prodaja se v lekarnah v Škatlicah vsebujočih eno dozo, z ali brez vonja po janežu. Prodajna cena din 8.—* L S. br. 2728i-2J/X 193) L Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali daianje naslova 5 Din Najmanj % znesek 17 Din. Za din 2.5t»0 zaslužite mi-5-cno I ono du Dopise »A NOS M.ribo Oiožnrva 6. — (»fiioiti. znamlte. i r- gt \£2i.. .'A.« ••« nformacijc Informacije Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslov? 5 Din Naimonj-Si znesek 17 Din. Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova er«ta 40 kup- ta k ji te plača nai bol te hrance. booe. srečke, delnice itd. valutt vseh dr;a*. Plodna srečk državn« BI redne loterije. 174-16 Kolesa Kolesa najr>ovej?i modeli v veliki izberi od D.n 550 dalje. Na zalogi imam tudi otroška dvokolesa. Nova trgovina, Liubljana, Tyrirva c. ib. nasproti Gospodarske zveze »44 II crgovake m privatne, po mvedovanja Itd vrši I jtrftRO diskretno Informacijski zavod LJublja oa. Kolodvorska 41 8536 31 i ragocenrfsti Vsakovrstno naiu kupuje po najvišjih cenafi CERNE — juvellr. Ljubljana VVolfova ui Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti al) barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralmcs — cvet!o!ikalma i?osebne novosti, j vseh oblačil, spori camgarn, obleke. |l>umparice, perilo 11 L d najceneje PRESKER, i Sv Petra a. 14 HlUic vas več ne moti, ne po dnevi ne po noči, ako vzamete MIROPLAST, Mehke, plastične kroglic« za zapiranje ušes. 6 krat jačji kot vata. Dobi se v lekarnah. prejema »MCRANAcr Tisoče zahval GALVANSKA OPREMA m poniklanje, kromanje, kad mira nje, pobakrovanje ter opreme za brušenje in poliranje. EGON HAAS, Zagreb Mesnička nI. 13, telefon 24-0-75 gen. rastopstvo t- t. Langbein-Planhauser-Werke, Wien — Leipzig t:. ZAHVALA Ob težki, nenadomestljivi izgubi našega nadvse ljubljenega bratca, oziroma sina OSKARČKA Izrekamo vsem, za i2raze iskrenega sočustvovanja: Bog plačaj! V 19. letu svojega življenja nas je zapustil Prav posebno se zahvaljujemo dr. Tavčarju, primariju in dr. Klincu, zdravniku ▼ bolnici, za njun nepoplačljiv trud, da bi nam rešila edinega bratca. Najlepše se moramo tudi zahvaliti duhovščini za tolažbo našemu bratcu Oskarčku ob tej hudi bolezni. Nadalje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Izrekamo Vam: Bog plačaj! V LJUBLJANI, 16. aprila 1938. Žalujoči družini FRITSCHEVA, BRtlFOCHOVA; sestre: MARY, BERTA, OLGA, HELENCA *rJ Urejuje Davorin ftavjjeo. — Izdaja sa konzonaj »Jutra« Adoli Kibnikar, — Za Narodne uskarno d. d, kot liskaraarja Fran Jeraa, — Za inseratai del je odgovoren Alojz Novak, — Vat f Ljubljani.