Karikatura Anton Buzeti Financiranje manjšin Sredstva odslej mimo občinskih proračunov? Spremembe sprejemljive za manjšino Stran 2 Revizija v Občini Ljutomer »Občina je bila slab gospodar« Po besedah ljutomerske županje Olge Karba so nekateri izsledki revizije pokazali katastrofalno sliko Stran 3 Cene sladkorja rastejo Žal nam bo za domačo žličko sladkorja Mešetarjenje s sladkornimi kvotami Stran 5 BARVA CM'K datum: 1/. 03. 2011 Vrtec v Apačah Enakovredne razmere za vse otroke Naložba bo stala 2,1 milijona evrov Stran 7 VESTNIK Kmetijstvo S klasičnim kmetovanjem na majhnih kmetijah ni dohodka Stran 31-40 MURSKA SOBOTA, LETO LNXILI, ŠT. 11, ODGOVORNA UREDNICA MAJDA HORVAT, CENA 1,80 € 17. MARCA 2011 Dijak Gimnazije Murska Sobota Mitja Gorza postal državni prvak iz znanja nemščine OMV Štirje iz istega razreda najvišje Mentorica Marusja Uhernik je ponosna na svoje dijake, predvsem fante v drugem letniku Gimnazija Murska Sobota se lahko v teh popočitniških dneh pohvali s kar nekaj lepimi dosežki svojih dijakov iz znanja logike, nemščine in angleščine. Letošnjega šolskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje se je udeležilo 48 dijakov, kjer jih je 22 prejelo brona- sto priznanje, na regijsko tekmovanje se je uvrstilo deset dijakov, na držav- no pa Sandra Terplan iz 1. d in Nina Fekonja, 4. b, ki sta dobili srebrno pri- znanje (mentorica obeh je profesori- ca Danica Muhič), tekmovali pa so še Nejc Kuzmič iz 4. b, Anja Tratnjek iz 1. b ter Melanija Lang, 2. c. Na državnem tekmovanju iz logike je tekmovalo pet dijakov, še posebno uspešni sta bili Na- talija Rebrica iz 1. š-razreda (mentorica mag. Jasna Čer Titan) in Monika Malok iz 2. d (mentorica Valerija Režonja), ki sta dobili zlati priznanji, Saša Harkai iz 4. d (mentorica Nadja Ivanc Miloševič) pa srebrno priznanje. Na državnem tekmovanju iz angleščine za dijake drugih letnikov so učenci 2. d-razreda, Jernej Počič, Nuša Klepec in Oskar Di- mec, dobili srebrno priznanje s svojim videom Some of my animals (mento- rica Cvetka Jošar - Matič). Državnega tekmovanja v znanju angleščine, ki bo še ta mesec v Ljubljani, se bo udeležila učenka 3. c-razreda Anja Poredoš. Po končnih rezultatih državnega tekmovanja iz znanja nemškega jezika za dijake drugih in tretjih letnikov so bili soboški gimnazijci zelo zadovoljni: devet sodelujočih je dobilo eno zlato in osem srebrnih priznanj. Kar štirje dijaki iz istega razreda so se pod men- torstvom Marusje Uhernik uvrstili najvišje: Mitja Gorza je z 89 točkami postal državni prvak in je dobil zlato priznanje, Aleksander Cifer je zasedel četrto, Gregor Kalamar sedmo in Matic Panič 12. mesto. Bernarda B. Peček Fotografija Nataša Juhnov Da znajo biti fantje uspešni ne le na športnih tekmovanjih, ampak tudi pri znanju tujega jezika, so dokazili gimnazijci 2. b-razreda Gimnazije Murska Sobota. Mitja Gorza priznava, da ga je nemščina že od nekdaj zanimala; pravzaprav mu je nemščina drugi tuji jezik, saj je na DOŠ Prosenjakovci zanj bil prvi tuji jezik madžarščina. Osnov se je naučil ob gledanju avstrijskega televizijskega programa. In življenjski cilj novopečenega državnega prvaka: študij na AGRFT. Že do zdaj je uspešno nastopal kot igralec v osnovnošolski gledališki skupini in kot gimnazijec v mednarodnem gledališkem projektu Goethejevega instituta. Fotografija fantov iz 2. b je nastala v toplem pomladnem dnevu ob gimnazijski stavbi, po vrsti pa so Matic Panič, Mitja Gorza, Aleksander Cifer in Gregor Kalamar. V premislek DALEČ JE POPOLNO MESTO Majda Horvat isem mestni človek, vendar brez N mesta ne morem. V njem iščem atribute, v katerih lahko bolj ja- sno kot na podeželju razpoznavam pri- hodnost. To pa raje vidim v prijaznih in manj v neprijaznih odtenkih. Enako kot meščani imam pred seboj idealistič- no podobo mesta, za katero načrtovalci ob trčenju različnih interesov, ki se kri- žajo v vsakem mestu, sledijo predvsem človekoljubju. Da je dovolj prostorno za bivanje, da ima svež zrak, zelene in jav- ne površine za srečevanja ljudi ter dovolj živahnega utripa, predvsem pa, da je mesto z ljudmi in dejavnostmi središče porajanja nečesa novega. Pa je teh načel v Murski Soboti malo za meščane in enako malo za podežela- ne. Podobo mesta občinska uprava in mestni svetniki običajno načrtujejo po delih, ne da bi videli mesto kot celoto ali mesto kot celovit organizem. V tem meščanskem sindromu ozkoglednosti vsakodnevni obiskovalci mesta nismo deležniki odločitev. Tudi zdaj ne, ko so mestni svetniki razpravljali o gradnji poslovno-parkirnega objekta. Nihče se ni ozrl po ljudeh, ki ustvarjajo glavnino osebnega motornega prometa v središču mestu, da bi jih upoštevali pri proce- sih odločanja, pa je seveda iluzorno pri- čakovati. Svetniki mestne občine so se tako, čeprav morda istega mnenja z ob- činsko upravo, da mesto potrebuje par- kirišča, spotaknili predvsem ob denar. O katerem pa si je vendarle treba priti na jasno, iz čigavega žepa bo šel v čigav žep. Čeprav nisem mestni človek, brez mesta in parkirišča pa tudi ne morem, si vendarle ne želim, da mi jemljejo iz žepa bolj, kot bi bilo pošteno, in prav tako ne, da bi ceno za nespametno odločitev in z zapravljanjem javnega denarja plačeval mestni proračun. Nepreslišano Anton Štihec s tožbo nad državo Ob dobro ime med preiskavo zaradi aeronavtičnega muzeja Soboški župan zahteva pet tisoč evrov, ker mu Je bilo med policijskimi postopki poseženo v čast »Očitno ste tožbeni zahtevek zgradili na laži,« je po več kot štirih urah prav- danja v sodni dvorani številka 26 tu- kajšnjega okrajnega sodišča mursko- soboškemu županu Antonu Štihcu zabrusila vidno nejevoljna sodnica Ta- tjana Sotlar. Župan Štihec od države namreč zah- teva, da mu plača pet tisoč evrov od- škodnine, ker mu je bilo neutemeljeno poseženo v čast in dobro ime ter kr- šena osnovna pravica obveščanja jav- nosti, ko so ga 9. marca mediji s poro- čanjem o kriminalističnih preiskavah zaradi prenosa kmetijskih zemljišč Mestne občine Murska Sobota za na- men letalskega muzeja označili kot osumljenca. Nadaljevanje na 1l. strani Naročnik ISSN 0351-6407 JJ 7035164001 stran 1 pa | Vestnik | 17. marca 2011 aktualno BARVA CM'K datum: 1/. 03. 2011 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Financiranje občinskih manjšinskih organizacij Sredstva manjšincem odslej mimo občinskih proračunov Predlagane spremembe sprejemljive za manjšino, za župane narodnostno mešanih občin nekoliko manj V petih prekmurskih občinah na na- rodnostno mešanem območju deluje- jo poleg krovne Pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti tudi občinske narodnostne organiza- cije, katerih financiranje je bilo že več- krat kamen spotike. Doslej je financi- šinsko organizacijo. Po spremembah, ki se pripravljajo, naj bi odslej finan- ciranje potekalo tako, da bi občinske manjšinske organizacije sredstva do- bivale neposredno od urada za naro- dnosti, v občinske proračune pa bi se stekala samo še sredstva za dvojezič- V občinskih manjšinskih organizacijah naklonjeni spremembi ... Za mnenje o predlaganih spremem- bah smo povprašali tudi predsednike občinskih manjšinskih organizacij. »Ve- AT Slovesnost ob madžarskem narodnem prazniku Osrednja pomurska prireditev ob madžarskem narodnem prazniku, ki ga na Madžarskem praznujejo 15. marca v spomin na madžarsko revolucijo in boj za svobodo 1948/49, je potekala pred Szechenyijevo in Kossuthovo spominsko ploščo v Lendavi, kjer sta bila slavnostna govornika državni sekretar ministrstva za nacionalne vire Republike Madžarske Janos Halasz in predsednik sveta Madžarske samoupravne skupnosti Občine Lendava dr. Albert Halasz. Po polaganju vencev je bila kulturna prireditev v lendavski gledališki in koncertni dvorani, kjer je bil slavnostni govornik predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath. Praznik so s prireditvami zaznamovali tudi v občinah Hodoš, Moravske Toplice in Šalovci, v soboto pa bo še prireditev v Dobrovniku. Več fotografij na Pomurje.si. ranje občinskih organizacij potekalo na način, da so občine od Urada Vla- de RS za narodnosti prejele sredstva, ki so jih v določenem razmerju (od- visno od občine) delile med občino (kot sredstva za dvojezično poslova- nje občin) in občinskimi manjšinski- mi organizacijami. Kot smo v Vestni- ku že poročali, so se ta sredstva včasih porabljala tudi za namene, ki so bili drugačni od predvidenih, domnevna netransparentna poraba pa je povzro- čila tudi nekaj hude krvi med posa- meznimi občinskimi in krovno manj- no poslovanje občin. Financiranje naj bi urejal nov krovni manjšinski zakon, vendar zaenkrat vse podrobnosti še niso znane. »Ravno zaradi postopka priprave spremembe načina financi- ranja občinskih samoupravnih naro- dnih skupnosti, ki še poteka, vam v tem trenutku ne moremo dati nobe- nih konkretnih informacij. Spremem- be bodo, kajti v uradu si prizadevamo in pozdravljamo vsakršne novosti za lažje delovanje občinskih samouprav- nih narodnih skupnosti,« so sporoči- li iz urada. čina predsednikov občinskih narodno- stnih skupnosti ne vidi razloga, da ne bi mogli biti financirani neposredno, ker sedaj prihaja do nepotrebnih zapletov. Razlike so v razmerju delitve, pa tudi ko občina ne sprejeme proračuna pravo- časno, imamo težave z izvajanjem svo- jih programov,« nam je povedal predse- dnik madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava Albert Ha- lasz. Podobno meni tudi Boris Abra- ham (Hodoš): »Glede na to, da se v ne- katerih občinah pojavljajo problemi, menim, da je to boljša rešitev. Istoča- sno se pojavljajo vprašanja drugih stro- škov. Ker bomo imeli ves čas neposre- den pregled nad finančnimi sredstvi, je to za nas boljša rešitev od trenutno ve- ljavne.« S predlogom soglaša tudi Anna Car (Dobrovnik), vendar mora biti po njenem mnenju vnaprej natančno do- Tri prijave V ponedeljek je bil končan raz- pis za mesto direktorja Zavoda za informativno dejavnost madžar- ske narodnosti, potem ko je zara- di nezdružljivosti funkcij odstopil dosedanji predsednik Ferenc Hor- vath, ki je zasedel mesto predse- dnika Pomurske madžarske sa- moupravne narodne skupnosti. Po besedah vršilke dolžnosti di- rektorja zavoda Jutke M. Kiraly so prispele na razpis tri prijave. sredstev,« so sporočili iz urada župana Občine Lendava. »Menimo, da je lahko še naprej v veljavi priliv sredstev v ob- činski proračun, ki bi jih potem pošte- no delili na podlagi sklenjene pogodbe med MNSS-jem in občino po dogovor- jenem in v pogodbi omenjenem raz- Prejeta sredstva in delitev v letih 2009 in 2010 Občina Razmerje za delitev prejetih sredstev Prejeta sredstva leta 2010 (enaki zneski tudi v letu 2009) Lendava 1/3 občina 2/3 manjšina" 301.080 Dobrovnik 33,33 % občina 66,67 % manjšina 156.360 Moravske Toplice V letu 2009: 41 % manjšina 13 % občina 46 % za potrebe naselij in društev na narodnostnem območju V letu 2010: 43 % manjšina 13 % občina 44 % za potrebe naselij in društev na narodnostnem območju 152.940 Šalovci 30 % občina 70 % manjšina 68.940 Hodoš 50"" % občina 50 % manjšina 68.520 " V tabeli s tem izrazom označujemo občinsko madžarsko samoupravno narodno skupnost. % " Kot so sporočili iz Občine Hodoš, je bila realizacija v letih 2009 in 2010 bistveno manjša v škodo manj- šinske organizacije. V prihodnje naj bi si v dogovoru z MNSS sredstva delili v razmerju 70 : 30 v korist manj- šinske organizacije. ločeno razmerje: »Podali smo predloga 80 : 20 in 75: 25, ki sta za nas oba spre- jemljiva. Menim, da sredstva niso bila netransparentno porabljena, saj sva z županom doslej vedno našla skupni je- zik. Da je sprememba dobra, meni tudi Zsuzsi Vugrinec (Moravske Toplice): »Skupnost bo tako lažje delovala, ker dobi denar takoj.« Enakega mnenja je tudi Emerik Jakoša (Šalovci): »Če bo tako, bo dobro, saj bomo imeli pregled nad celotno vsoto sredstev.« ... Župani nekoliko manj Svoje mnenje o predlaganih spre- membah pa imajo tudi župani občin na narodnostno mešanih območjih. »Ide- ja o neposrednem financiranju občin- ske narodne skupnosti se je pojavila že pred več leti. Tokrat je znova aktu- alizirana. Po našem mnenju ima svoje pozitivne in negativne plati. V vsakem primeru ostaja odgovornost v uradu za narodnosti, ki nadzira porabo teh merju. Nimamo pa tudi nič proti ne- posrednemu financiranju manjšinskih organizacij, vendar bo potem treba ustrezno pripraviti pogodbo za uvelja- vljanje zahtevkov za dvojezično poslo- vanje občine, pa tudi zahtevek za druge upravičene stroške,« sporočajo iz Obči- ne Hodoš. »Menim, da je dosedanji na- čin financiranja prek občinskega pro- računa primeren, ne nasprotujem pa predlogu neposrednega financiranja,« je odgovoril župan Občine Šalovci Iz- tok Fartek. »V novem zakonu, ki se pri- pravlja glede financiranja dvojezičnega poslovanja, menimo, da je dobro, da se že na začetku določita način in višina financiranja, vendar mora biti predpo- goj program dela in na koncu poročilo o izvedenih delih,« pravi župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar. Iz Občine Moravske Toplice so sporočili le, da je odločitev o spremembah financiranja v pristojnosti vlade oz. državnega zbora. Timotej Milanov Sojenje pedofilu Želel le uiti Pobeg bodo rekonstruirali Pedofilije obsojeni Goran Šubinski, ki za rešetkami zapora na Dobu prestaja 14-le- tno zaporno kazen, je znova sedel na za- tožno klop, ker je višje sodišče razve- ljavilo razsodbo tukajšnjega okrožnega sodišča. Marca lani je bil namreč profe- sor razrednega pouka obsojen na še do- datnih devet let in pol zapora, ker je 12. marca 2005, ko je v priporu čakal na od- hod v zapor, napadel in poškodoval pra- vosodna policista in skušal pobegniti. So- jenje se bo nadaljevalo prihodnjo sredo, ko bodo opravili rekonstrukcijo pobega. Šubinski pravi, da je želel le uiti. A.B. Ustavno sodišče odločilo, da bodo o pokojninski reformi odločali volivci Lahko bi privarčevali štiri m ulijone evrov Semolič pravi, da se bo s sedanjo vladno pogajalsko ekipo težko pogovarjati o nadaljnji usodi pokojninske reforme Dan po odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da ni ovir za re- ferendum o pokojninski reformi, so se v Murski Soboti mudili predstav- niki Zveze svobodnih sindikatov Slo- venije (ZSSS). Razlog obiska je bil po- vezan z referendumom o Zakonu o malem delu, kljub temu pa so po- komentirali tudi aktualne dogodke okrog referenduma o pokojninski reformi. Kot je za naš časopis povedal Dušan Semolič, predsednik ZSSS, so zado- voljni z odzivom ljudi, ki so s podpi- si podprli oba referenduma. Na vpra- šanje, zakaj je vlada sploh predlagala ustavno presojo, saj se zdi, da ustavno sodišče niti ni moglo drugače odločiti, kot je, pa pravi, da je vlada s to pote- zo najverjetneje želela preprečiti sku- pno izvedbo referendumov. »V vladi so ocenili, da imajo več možnosti, če referendum o malem delu in referen- dum o pokojninski reformi razbije- jo. Uspeli so ju razbiti, cena pa je štiri milijone evrov, toliko namreč davko- plačevalce stane en referendum,« do- daja Semolič. Protislovno se mu tudi zdi, da je vlada že večkrat dala ljudem možnost, da na referendumih odloča- jo o stvareh, ki se jih ne dotikajo pov- sem, kot je bil na primer referendum o meji s Hrvaško, tukaj, kjer se stvari dotikajo vseh ljudi, pa tega niso ho- teli dovoliti. Na vprašanje, ali bo odlaganje po- kojninske reforme vplivalo na to, da bo vsaka naslednja reforma še bolj zaostrovala pogoje za upokojitev, kar tudi poudarjajo vlada in nekate- ri ekonomisti, pa odgovarja: »To je grožnja, ki je neutemeljena. Ob tem se sprašujem, zakaj mora biti vsaka reforma izpeljana tako, da najkrajše potegnejo prav delavci.« Če referen- dum uspe in bo pokojninska refor- ma zavrnjena, si sindikati želijo ta- kojšnjih pogajanj o novih rešitvah, vendar, kot dodaja Semolič, bo to s sedanjo pogajalsko ekipo na vladni strani zelo težko doseči. C.K. stran 2 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si aktualno BARVA CM'K datum: 1/. 03. 2011 VESTNIK 17. marca 2011 | Vestnik | 3 Ugotovitve revizije poslovanja Občine Ljutomer »Občina je bila slab gospodar« Ljutomerska županja Karba želela ugotoviti stanje poslovanja minulega mandata - Po njenih besedah so nekateri izsledki revizije pokazali katastrofalno sliko — Med predlogi rešitev tudi pomoč gospodarstvenikom Namen revizije, pravi ljutomerska žu- panja Olga Karba, je bil ugotoviti stanje poslovanja občine. Preveriti, kako učin- kovito in pravno korektno ter usklaje- no z zakonskimi predpisi je v minulem mandatu delala Občina Ljutomer. Revi- zijo, ki jo je opravljala revizijska druž- ba ABC Revizija iz Ljubljane, je Karba z enim stavkom opisala: »Ugotovili so negospodarno ravnanje občine.« be plač. Splošne ugotovitve revizorjev so, da ljutomerska občina pri pripravi proračuna za leto 2010 ni realno načr- tovala prihodkov in odhodkov. Zato je imela občina konec oktobra 2010 več kot 570 tisoč evrov neporavnanih ob- veznosti. Problem je tudi, ker so obve- znosti evidentirali šele ob plačilu, ne pa že ob njihovem nastanku. Negospo- darno ravnanje občine pa je revizija Razlika med načrtovanimi in uresničenimi prihodki je med letoma 2008 in 2010 več kot tri milijone evrov. Županja Olga Karba: »To je grozljiv podatek. Kaj vse so revidirali Pregledali so prihodke in odhodke, obveznosti dobaviteljem, stanje kre- ditov, poslovanje rezervnega in stano- vanjskega sklada, nekatere investicije, prodajo zemljišč in pravilnosti preved- zaznala tudi pri nerealno pričakovanih prihodkih, ki so posledično pomenili nerealno načrtovane odhodke. Tako je razlika med načrtovanimi in ure- sničenimi prihodki med letoma 2008 in 2010 več kot tri milijone. Županja Splošne ugotovitve revizorjev so, da ljutomerska občina pri pripravi proračuna za leto 2010 ni realno načrtovala. a ak. Z o RR Olga Karba: »To je grozljiv podatek.« V letih 2009 in 2010 je občina tudi ne- namensko porabila denarna sredstva stanovanjskega sklada, upravljavec pa je bil v poslovnem razmerju z občino na podlagi neveljavnih pogodb, kar so Fotografija Vida Toš po besedah županje že takoj, ko jihje revizija na to opozorila, uredili. ŠIC Ljutomer potrebuje soglasje Ministrstva za finance Najemna pogodba za Športno-izo- braževalni center Ljutomer je - kar je ves čas trdila, kot pravi Karbova, - po svoji vsebini finančni najem, zato re- vizija pravi, da bi morala občina dobiti za obseg zadolževanja v višini letnega zneska najemnine soglasje finančnega ministrstva. Stavbna pravica za ome- njeni center je bila tudi prenesena na lizinško hišo Finor, občina pa najemni- no plačuje Gradisu GP Gradnje Ptuj, ki ima finančne težave. Županja je tudi povedala, da je preverila, kako se naje- mnine stekajo k Finor Leasingu, in di- rektor podjetja ji je povedal, da jim je Gradis že dolžan štiri najemnine. Zato, pravi Karbova, obstaja nevarnost, da po zadnjem obroku nepremičnina ne bo prosta bremen in bo imela občina dodatne stroške: »Tveganje moramo minimizirati in se dogovoriti za nepo- sredno plačevanje Finor Leasingu ter pridobiti pravno mnenje glede usode centra, če bi šel ptujski Gradis v stečaj ali prisilno poravnavo.« Zadovoljna z revizijo Olga Karba: »Sem zadovoljna z re- vizijo. Zdaj pa nas čaka, da izpeljemo vsa priporočila in ukrepe ter odpra- vimo nepravilnosti, ki so jih revizorji opazili. Nekatere kršitve smo odpra- vljali že sproti.« Dodala je, da bodo morali biti pri novem proračunu re- alnejši ter da bodo odpovedali neka- tere projekte, ki niso finančno realni. Med njimi je omenila Zadružni dom Cven, v leto 2012 pa naj bi premakni- li tudi gradnjo ljutomerskega Špor- tno-rekreacijskega centra. Prav tako je treba po županjinih besedah poma- gati gospodarstvu, kjer je slika grozlji- va. Stroški, ki jih imajo gospodarske družbe v Ljutomeru, so namreč dva- kratni v primerjavi z Mursko Soboto. Vida Toš Mestni svetniki še drugič o parkirni hiši v Murski Soboti Gre za znake gospodarskega kriminala? Gradnjo parkirne hiše bi morala spremljati posebna komisija - Štihec pravi, da gre za zavajanje javnosti in nezaupanje v delo občinske uprave - Svetniki niso dali soglasja h kreditu v višini 3,2 milijona evrov Da gre pri projektu gradnje parkir- ne hiše v Murski Soboti za prelivanje občinskega denarja v javno-zasebno sfero, kar lahko kaže za znake gospo- darskega kriminala, menijo nekateri mestni svetniki. To je bil verjetno tudi glavni razlog, da na torkovi seji Mestne občine Murska Sobota, tudi po drugi obravnavi te teme, mestni svetniki še niso dali zelene luči za njeno gradnjo. Mestna občina se je že pred časom odločila, da je treba v mestu Murska Sobota rešiti problem mirujočega pro- meta oz. parkiranja, ki je nedvomno velik. Zato naj bi začeli graditi parkir- no hišo in postopoma uvedli plačljiv način parkiranja na modrih conah v mestu. Parkirno hišo s poslovnim de- lom naj bi postavili v Kocljevi ulici, v garažnem delu pa naj bi bilo okrog 170 parkirnih mest. Vrednost investicije je skoraj štiri milijone evrov, investitor pa je javno-zasebno podjetje Sobo- ta-center, v katerem ima 60-odstotni delež murskosoboška mestna občina, 40-odstotnega pa podjetje Imo-Real. Prav to pa je tudi razlog, v katerem nekateri svetniki vidijo problem. Najizčrpnejši pregled elaborata o ekonomski analizi projekta, ki se od prve do današnje obravnave ni veli- ko spremenil, je podal Dušan Bencik, svetnik Socialnih demokratov (SD). Kot pravi, naj bi parkirna hiša dol- goročno ustvarjala izgubo. Še bolj pa bode v oči, da naj bi parkirno hišo, ki bo last javno-zasebnega podjetja, v najem vzelo podjetje, ki bo v stood- stotni lasti mestne občine. Slednje bi z najemnino plačevalo investicijsko vrednost hiše, in to z denarjem, pri- dobljenim s pobiranjem parkirnin na modrih conah, ki se bo uvedlo pred- vidoma poleti. To in še nekatera dru- ga dejstva po mnenju Bencika kaže- jo na namero prelivanja občinskega denarja v javno-zasebne sfere. Ker se pri tem kažejo znaki gospodarskega kriminala, v njegovi svetniški skupi- ni nočejo prevzeti soodgovornosti za izvedbo tega projekta. Zato predlaga- jo ustanovitev posebne komisije, ki bi spremljala in nadzirala izgradnjo. Trditev o izgubah in prelivanju ob- činskega denarja v javno-zasebne sfere sta zanikala tako predstavnik podjetja Sobota-center kot tudi mur- skosoboški župan Anton Štihec. Sle- dnji pravi, da so trditve zavajanje, saj gre pri pobiranju parkirnin v modrih conah za denar, ki ga plačajo občani za določene storitve, kar ni javni de- nar. Kar se tiče ustanovitve posebne komisije, v kateri bodo sedeli svetniki, pa se župan sprašuje, ali bo takšna ko- misija bolj strokovna kot pripravljavci projekta in ali mestni svetniki ne zau- pajo več delu občinske uprave. Razprava na tej točki se je razširila v strokovne vode, svetniki pa na kon- cu niso podprli sklepa o potrditvi gra- dnje poslovno-parkirane hiše oz. dali soglasja h kreditu v višini 3,2 milijo- na evrov, za katerega je zaprosil inve- stitor. C.K. Potres Katastrofa brez primere? Se potresi, cunamiji in vul- kani dotaknejo tudi nas? Po potresu na Japonskem - bi lahko re- kli - nikoli več ne bo, kot je bilo. Bilje na- mreč tako silovit, da je skrajšal dan. Pred potresom in po njem je razlika v dolži- ni dneva 1,6 mikrosekunde, saj je trese- nje tal po izračunih ameriške vesoljske agencije Nasa pospešilo vrtenje Zemlje. Število žrtev potresa je preseglo 1300 in še narašča, prav tako naraščajo številke pogrešanih. Nekaj vasi je dobesedno od- plavilo. Ker je Svet globalna vas, so slike in podatki z vzhoda preplavili tudi nas. In nas prizadeli. Ali smo se »katastrof« že navadili in nas sploh več ne pretresejo? Simona Hauko, diplomirana inže- nirka tekstilstva: »Ob prvih infor- macijah o kata- strofalnih posle- dicah potresa na Japonskem me je najprej spreletel srh. V prsih sem imela občutek, kot da me duši. Zadrže- vala sem solze, a so tekle kar same od sebe. Resnično me je prizadelo, kajti do- bila sem občutek, da se pravzaprav okrog vseh nas že lep čas dogaja nekakšen »ko- nec sveta«. Temu podobne naravne ka- tastrofe se tudi sama bojim preizkusiti na lastni koži. Nikoli pa ne vemo, kaj nas čaka, zato se zahvaljujmo za vsak trenu- tek dneva v našem življenju. Le tako se bomo zavedali njegove vrednosti.« Renato Lukač, doktor fizike in profesor: »Novice o katastro- fi na Japonskem redno spremljam. Zelo so me prese- netile težave z je- drskimi elektrar- nami. Kot fizik sem bil prepričan o visoki stopnji varnosti tega tipa elektrarn. Eksplozije te dni in sploh poročila o težavah na več lokacijah s hla- jenjem pa kažejo na to, da je bilo poza- bljeno na specifičen problem, ki ga imajo tam zaradi možnosti cunamija. Upam, da se bo stanje čim prej normaliziralo.« 4 x - Zlatka Murtič, diplomirana medi- cinska sestra: »Čeprav je narav- nih katastrof ve- liko, me vsa- ka vedno znova spodbudi k razmi- šljanju o življenju, naravi in človeštvu nasploh. Osebno se nagibam k temu, da poskušam najti odgovore na pomembna življenjska vprašanja in s tem tudi smi- sel vsega, kar se dogaja okrog nas. Naj- brž nas narava vsake toliko časa poziva k preudarnosti. Naravne nesreče, izgu- be najbližjih in navsezadnje material- nih dobrin nas lahko spomnijo na edi- ne prave življenjske vrednote.« Matjaž Korenjak, obramboslovec: »Spet nekaj za na- slovnice, za prvih deset minut poro- čil, polnih »by the way« emocij, soču- stvovanj, sožalnih pisem, ki se pri- zadetih sploh ne dotaknejo. Trenutno preštevajo mrtve, sledili bodo ekonomisti in začeli bodo izračunavati gospodarsko škodo. Kmalu bo vse samo še statistika, a globoke rane bodo ostale. Za nas, ki vse to spremlja- mo od daleč, pa bo kmalu spet vse kot prej - do naslednje katastrofe in novih deset minut poročil ...« Vida Toš Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Na- slov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.300 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnikOp-inf.si, Venera: venera9p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnikOp-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. stran 3 4 | Vestnik | 17. marca 2011 BARVA CM'K datum: 1/. 03. 2011 gospodarstvo VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Arcont, d. d., bo zaradi povečanih naročil zaposlil 124 novih delavcev Arcontove bolnišnice za Zdravnike brez meja v Pakistanu in na Haitiju Eno redkih podjetij v Sloveniji, ki se kljub kriznemu času lahko pohvali z dobrimi poslovnimi rezultati, milijonom evrov dobička, povečanjem naročil ter dodatnim zaposlovanjem kovinarjev, strojnikov, mizarjev in varilcev Delniška družba Arcont Gornja Rad- gona (lastnik je avstrijsko podjetje Containex) zaposluje 551 ljudi, od tega kar 440 za nedoločen čas. Zaradi veli- kega povečanja naročil za kontejner- je ali bivalne enote bodo v prihodnjih dneh zaposlili 124 novih delavcev. Branko Kurbus, predsednik uprave Arconta, je vesel, da se k njim vračajo delavci, ki so pred časom odšli k druge- mu delodajalcu, saj so ugotovili, da so delovne razmere in prihodki v Arcon- tu boljši kot drugod. »Lani smo izdelali in prodali 10.666 bivalnih enot in imeli 42,8 milijona evrov realizacije, kar je 17 odstotkov več kot leto prej, pohva- limo pa se lahko tudi z nekaj več kot milijonom evrov dobička. Povprečna plača zaposlenih v Arcontu v letu 2010 je bila 1214 evrov. Mi smo krizo izkori- stili za še večje izboljšanje notranje or- ganiziranosti in povečanje učinkovito- sti. Ponosni smo predvsem na odlično bonitetno oceno, saj res prav vse raču- ne plačujemo v zakonsko določenem roku. To pa lahko naredimo zato, ker nam tudi Containex plačuje pravoča- sno. Čeprav so naše površine okrog proizvodnih hal popolnoma zasede- ne z okrog tisoč izdelanimi bivalnimi enotami, pa jih je kar 970 že prodanih in v lasti Containexa,« je pojasnil Bran- ko Kurbus. Te dni so naložili še zadnje, ki bodo odpotovali na Haiti, kjer sesta- vljajo bolnišnico iz 267 bivalnih enot za potrebe organizacije Zdravniki brez meja. Podobna bolnišnica je postavlje- na in že deluje tudi v Pakistanu. Vse- kakor pa se bivalne enote Arconta vse redkeje pojavljajo kot samostojne eno- te - na primer prostor za pisarno na gradbišču. Skoraj v vseh evropskih dr- Žavah ugotavljajo, da se želijo investi- torji hitro odzvati na potrebe na trgu in v zelo kratkem času sestaviti cenej- še (in ne zidane) objekte iz sestavljivih modulov, ki jih bo mogoče enako hitro in brez težav tudi odstraniti. Mag. Rudi Šadl, vodja tehnične pri- prave dela v Arcontu, je priznal, da je sestavljanje bivalnih enot Arconta če- dalje bolj podobno zlaganju kock, le da se s tem pri njih ukvarjajo strokovnja- ki in projektanti, ki iščejo vedno nove možnosti. Ena takih novosti je tudi se- stava stopniščnih enot (zabojniki z že vgrajenimi stopnicami), mnoge šole, bolnice, vrtci in tudi hoteli v Avstriji, Prvi mož družbe Arcont Branko Kurbus (levo): »Lani smo izdelali in prodali 10.666 bivalnih enot ter zabeležili 42,8 milijona evrov realizacije, kar je 17 odstotkov več kot leto prej, pohvalimo pa se lahko tudi z nekaj več kot milijonom evrov dobička.« Mag. Rudi Šadl, vodja tehnične priprave dela, je povedal, da je sestavljanje bivalnih enot Arconta čedalje bolj podobno sestavljanju kock. ZE oa — PODJETJE 5 | Bojana Gjerkeš, svetovalka za kadre v Arcontu: »Čim prej bi potrebovali 124 novih delavcev. Še vedno so najbolj iskani kovinarji, strojni tehniki, mizarji, montažerji in varilci.« Fotografije Bernarda B. Peček ures! V začetku tedna so nalagali še zadnje kose modularnih celic, iz katerih bo zgrajena bolnišnica za Zdravnike brez meja na Haitiju. Švici in Nemčiji pa so deležni številnih pohval. »Iščemo vedno nove možno- sti, pravzaprav razvijamo rešitve siste- matično, saj želimo istočasno razvijati nove družine izdelkov. Vsak izdelek pa mora biti prilagojen vsebini in lokalnim značilnostim. Zaradi naše izjemno do- bre tehnične opremljenosti in zares vr- hunskih strokovnjakov nam ni problem ugoditi kakršni koli želji. Prednost gra- dnje z modularnimi celicami je, da mi vse »finaliziramo« že v podjetju, na te- renu je treba pripraviti le temelje, po- skrbeti še za dvigalo in poslati ekipo montažerjev,« je mag. Šadl pohvalil so- delavce. Tudi marsikateri veliki objek- ti (npr. športni stadioni in dvorane) bi stali veliko manj, če bi na primer spre- mljajoče prostore (sanitarije, gardero- be) sestavili iz takšnih že pripravljenih celic. Zanimivo je tudi, da se na Duna- ju in Zurichu odločajo za šole in vrtce iz Arcontovih zabojnikov, medtem pa v Sloveniji marsikje ne morejo izpeljati (pre)dragih šolskih investicij. Dober delodajalec Bojana Gjerkeš: »Naše predno- sti so prav gotovo zelo dobre de- lovne razmere, odlična tehnična opremljenost, dobri medsebojni odnosi in dobro plačilo. Plača je v povprečju 20 odstotkov višja od določene s kolektivno pogodbo. Pri nas nimamo minimalne pla- če, ampak je najnižja plača 800 evrov, nadure so plačane 175-od- stotno, povprečna mesečna sti- mulacija je 12,8-odstotna, delav- ci prejmejo tudi po 600 evrov za stalnost na delovnem mestu, iz- evee regres in vse druge dodatke.« V Arcontu so imeli pred leti že 800 zaposlenih, lani marca, v času najhuj- še krize, pa 470. Prav zaradi tega, ker imajo zelo dobre specializirane delav- ce, niso na veliko odpuščali. Tudi se- daj, ko bodo dodatno zaposlili 124 de- lavcev, so o tem najprej obvestili vse, ki so že delali pri njih, tako da tujcev naj- verjetneje ne bodo zaposlovali. Bernarda B. Peček a ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 100 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v storitvah, gostinstvu in gradbeništvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: mesar - 10, osnovnošolska izobraz- ba - 9, natakar - 5, kuhar - 4, zidar - 4, delavec brez poklica - 2, univ. dipl. pravnik - 2. Iščejo se tudi: inž. elektrotehnike - 1, inž. gradbeni- štva - 1, profesor športne vzgoje - 1, univ. dipl. inž. gradbeništva - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. Društvo seniorjev Pomurja zanima uresničevanje zakona o razvojni podpori regiji Zaskrbljeni nad razmeran li v regiji Upokojeni pomurski menedžerji se želijo vključevati v reševanje težkih razmer v domačem okolju Upokojeni pomurski menedžerji se tudi po koncu aktivne kariere ne pre- puščajo malodušju, saj so svoje bo- gate izkušnje in znanje pripravljeni prenašati na svoje naslednike. S tem namenom so ustanovili tudi Društvo seniorjev Pomurja, ki deluje že du- cat let in šteje 42 članov iz vseh šti- rih pomurskih upravnih enot. Zave- dajo se, da so moralno odgovorni, da spremljajo razvoj regije in njene te- Žave, zato so temu cilju priredili tudi svoje aktivnosti. V zadnjih letih se je društvo ve- liko ukvarjalo s težavami v pomur- skih gospodarskih družbah, člani pa ugotavljajo, da je reševanje marsikje potekalo prepočasi, odgovorni v teh družbah pa tudi niso kazali pretira- nega zanimanja za pomoč in sodelo- vanje pri njihovem razreševanju. Iz poročila o delu društva v letu 2010 je razbrati, da so bile aktivnosti tudi lani usmerjene v spremljanje aktual- nih gospodarskih in političnih raz- mer v okolju, kjer delujejo. Ker je bilo volilno leto, so posa- mezni člani posebno pozornost na- menili tem aktivnostim, društvo pa je sklenilo, da ne bo dajalo podpore nobeni politični opciji. Člani društva so tudi lani nadaljevali obiske in po- govore v občinah, vendar so od na- črtovanih opravili le obisk v Občini Tišini, posamezni člani so sodelovali v razpravi o pokojninski reformi, še posebej pa so zainteresirani za ure- sničevanje zakona o razvojni podpo- ri Pomurju. V društvu ugotavljajo, da se tudi z izvajanjem zakona težavne gospodar- ske razmere v regiji prepočasi popra- vljajo, zato bo tudi letos posebna po- zornost društva namenjena izvajanju tega zakona. Nadaljevali bodo obiske v posa- meznih občinah in gospodarskih družbah, organizirali pa bodo tudi pogovore in srečanja s pomurskimi poslanci o pomembnih zakonih, ki bodo v parlamentarni proceduri. V Murski Soboti so pripravili predava- nje dr. Jožefa P. Damijana o aktualnih razmerah v gospodarstvu Slovenije in kako iz krize, načrtujejo pa še sre- čanje s kmetijskim ministrom mag. Dejanom Židanom in tudi z drugimi. Dobro sodelujejo s sorodnima dru- štvoma v Novi Gorici in Celju, spo- mladi pričakujejo obisk seniorjev iz Sombotela, društvo pa bo tudi v pri- hodnje organiziralo družabna sreča- nja in izlete za svoje člane. Ludvik Kovač stran 4 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM'K datum: 1/. 03. 2011 gospodarstvo VESTNIK 17. marca 2011 | Vestnik | 5 Cene sladkorja vrtoglavo rastejo Žal nam bo za domačo žličko sladkorja Evropski koncerni mešetarijo s sladkornimi kvotami in z izvozom na zunajevropske trge ustvarjajo pomanjkanje sladkorja Sladkor je naenkrat postal strateška su- rovina, ki je na trgu primanjkuje, cene pa vrtoglavo rastejo. Ob sprejemanju evropske finančne perspektive za ob- dobje 2007-2013 je bil eden od večjih problemov Evropske unije in je doži- vel najbolj radikalen rez z uveljavitvijo sladkorne reforme. Pred dvema letoma, ko so prve rasti cen strateških poljščin in mleka dosegle vrhunec, so evropski birokrati ugotavljali, da je zaradi sta- bilnih cen sladkorja sladkorna reforma uspela, kar naj bi zagotavljalo tudi sta- bilen trg tega strateškega živila. Mnogi sedanje pomanjkanje in strmo rast cen sladkorja ponovno povezujejo z neugodnimi vremenskimi razmera- mi v ključnih svetovnih proizvajalkah, to pa ne vzdrži, saj Brazilija, Indija in Evropa, tri največje proizvajalke slad- korja, niso bile izpostavljene hudim vremenskim stresom. Visoke cene in pomanjkanje sladkorja v Evropi so po- sledica nedomišljene reforme, ki je ni narekoval primarni sektor (prideloval- ci sladkorne pese), ampak je potekala po diktatu industrije (velikih evropskih sladkornih koncernov in tudi multina- cionalk, vezanih na sladkor kot proi- zvodno surovino). Ta je s prestrukturi- ranjem in zapiranjem majhnih tovarn Visoke cene in pomanjkanje sladkorja v Evropi so posledica nedomišljene reforme, ki je ni narekoval primarni sektor (pridelovalci sladkorne pese), ampak je potekala po diktatu industrije (velikih evropskih sladkornih koncernov in tudi multinacionalk, vezanih na sladkor kot proizvodno surovino). dosegla, da so velik del predvsem izvo- znih subvencij spravili v svoje blagajne. Po podatkih EU in evropskega sladkor- nega združenja ima EU 15-odstotni de- lež svetovne proizvodnje sladkorja ozi- roma od 19 do 20 milijonov ton letne proizvodnje, porabi pa ga od 15 do 16 milijonov ton ali 13 odstotkov svetovne porabe. Izvozi ga od pet do sedem in uvozi od dva do tri milijone ton. Pred programom prestrukturiranja proizvo- dnje sladkorja v EU je bila ta solidno urejena. Vzpostavljen je bil tržni redin dodeljene kvote posameznim državam pridelovalkam, med katerimi je bila ta- krat še Slovenija. Pridobila je kvoto za proizvodnjo 72 tisoč ton sladkorja, kar je sicer Ti tisoč ton manj od popolne sa- mooskrbe (83 tisoč ton). V okviru kvo- te je imela še eno ugodnost, da je imela ob 53 tonah proizvedenega sladkorja iz pese možnost predelati 19.700 ton su- rovega trsnega sladkorja. Po vstopu v EU predelava surovega trsnega sladkor- ja za ormoško tovarno ni bila več tako donosna, je pa bila pomembna pri do- polnjevanju samooskrbe. Razmerja na svetovnem trgu med pridelovalci in proizvajalci so močno v prid proizvajalcem sladkorja iz sladkor- nega trsa, iz katerega proizvedejo pri- bližno 95 milijonov, iz sladkorne pese pa 40 milijonov ton. Brazilija in Avstra- lija, z njima pa tudi Svetovna trgovinska organizacija (WTO) so močno pritisnile na evropski tržni red z zahtevo po po- polni liberalizaciji, saj je Evropa izdatno subvencionirala izvoz sladkorja v drža- ve zunaj EU. Močan pritisk pa so izvaja- le tudi multinacionalke, ki so kot velik porabnik sladkorja pritiskale na libera- lizacijo. Svet Evrope se je tako z dvema uredbama odločil za prestrukturira- nje pridelave in proizvodnje sladkorja, Evropska komisija pa se je ob soglas- ju Združenja evropskih proizvajalcev sladkorja (CESF) odločila, da zmanjša proizvodnjo za šest milijonov ton in zniža cene sladkorja za 36 odstotkov, odkupne cene sladkorne pese pa za 39 odstotkov. To je manjše države spravi- lo v povsem nekonkurenčen položaj in jih prisililo v ukinitev lastne pridelave pese. Brez lastnega sladkorja je ostalo pet držav, in sicer Slovenija, Bolgarija, Latvija, Irska in Portugalska, ki pa se oskrbuje z lastnim sladkorjem z Azor- skih otokov. Eden od argumentov za ukinitev je bil tudi prispevek v sklad za Sladkor je strateška surovina, ki je na trgu primanjkuje, cene pa vrtoglavo rastejo. Šele zdaj se je pokazalo, kaj je domača predelovalna industrija izgubila s sladkorno tovarno v Ormožu. Če bi se malo razgledali po svetu, bi zlahka ugotovili, kako pomembna strateška samooskrbna surovina je sladkor. prestrukturiranje, ki naj bi za Slovenijo znašal v treh letih 22 milijonov evrov. Ob sedanjih cenah bi ta riziko brez te- žav prevzela, kmetje pa bi dolgoročno dosegali enake dohodke od te poljščine, kot jo dosegajo zdaj v omejenem času. Pridelava pese je namreč zaradi zniža- nja cen subvencionira. Po letu 2013 kvot tako ali tako ne bo več, subvencije pa bodo verjetno ostale in so, kot je ugo- tovila dr. Terezija Štefančič, zdaj enake nadomestilom, ki jih dobijo naši kmetje za ukinitev pridelave. Za Slovenijo in njeno samooskrbo s sladkorjem je pomembna še tako ime- novana balkanska kvota. Pretežni del tovarn sladkorja na Hrvaškem in v Voj- vodini lastniško obvladujejo velike slad- korne tovarne, ki jim je bilo v interesu, da EU sklene sporazum o brezcarin- skem uvozu določenih količin sladkor- ja iz teh držav. Hkrati ti giganti spretno izkoriščajo sistem subvencij. Tako je že leta 2009 New York Times na spletni strani objavil članek o poti sladkorja in obračunavanju subvencij za kvote c. Ugotavljali so, da je sladkorna raztopi- na, ki je bila namenjena za predelavo na Hrvaško, potovala najprej v ruski Kali- ningrad, kjer so jo evidentirali kot uvoz in potem poslali na Hrvaško, od koder se je vrnila v okviru brezcarinske bal- kanske kvote na evropski trg. K temu še podatek, da proizvodnja sladkorja v Evropi realno ni padla. Po podatkih CEFS-a je bilo lani proizve- denih 17 milijonov ton sladkorja, in to kljub reformi. Kdo torej izkorišča me- hanizme reformne politike EU? Eden od razlogov je izogibanje plačevanju proizvodnih dajatev, kar je že sprožilo postopke pred evropskim sodiščem. Šele zdaj se je pokazalo, kaj je doma- ča predelovalna industrija izgubila s sladkorno tovarno v Ormožu. Če bi se malo razgledali po svetu, bi zlahka ugo- tovili, kako pomembna strateška samo- oskrbna surovina je sladkor. Niti najbolj liberalna ekonomija na svetu ZDA tega živila ne prepušča popolni liberalizaciji. Ob sedanjih visokih cenah sladkorja ni problem v proizvodnji, ki še vedno pre- sega evropske potrebe, ampak v iskanju profita evropskih sladkornih tovarn na svetovnih trgih - delno zaradi izpada proizvodnje zaradi naravnih ujm, velik del pa lahko pripišemo preusmeritvi proizvajalcev sladkorja iz sladkornega trsa v bioetanol. J. Votek Segrap Ljutomer v težavah zaradi drugih Plače prejeli v dveh delih in z odlogom V Segrapu še vedno 160 zaposlenih Miran Blagovič, direktor podjetja Se- grap je na naše vprašanje, ali zaposleni res niso dobili plač, odgovoril, da so jih, vendar v dveh delih in z odlogom. Tako kot vsi podjetniki se v tem kriznem času ukvarjajo s pomanjkanjem denarja ozi- roma neplačanimi računi za opravljeno delo, največ težav pa so jim povzročili stečaji treh velikih gradbenih podjetjih SCT, Cestnega podjetja Maribor in Gra- disa Celje ter blokirani računi sedmih drugih gradbenih podjetij. Skupno jim dolgujejo za okrog 1,5 milijona evrov, poleg tega pa še vedno pričakujejo mi- lijon evrov, ki jim jih mora nakazati go- spodarsko ministrstvo po primopredaji največje turistične naložbe v Slovenskih goricah. »Lahko smo veseli, da smo tu, kjer smo, in da smo si lahko pomagali z Biotermami - v njih bomo do začetka sezone zaposlili 20 dodatnih delavcev, spomladi pa se za nas gradbenike zač- nejo tudi večja gradbena dela. Niti v sa- njah pa nismo v takih težavah kot drugi in do zdaj nikogar nismo odpuščali, ra- zen dveh problematičnih delavcev. Tudi blokiranih računov nimamo, hipotekar- na posojila pa smo morali najeti zaradi investicije v Bioterme. Segrap še vedno dobro posluje in je minimalno zadol- žen. Finančne težave nam povzročajo, tako kot mnogim, dolžniki,« je povedal Blagovič. B. B.P. Povečana prodaja sladkorja le v severovzhodni Sloveniji Motenj In omejitev pri oskrbi s sladkorjem ni, trdijo trgovci Prodajalci so menda dobili navodila, koliko sladkorja lahko prodajo posamezniku Zaenkrat naj tega potrošniki ne bi ob- čutili, saj imajo trgovske verige s proda- jalnami po vsej Sloveniji še dovolj zalog, res pa je, da imajo tudi dobavitelje z raz- ličnih koncev sveta. Pomanjkanja slad- korja v trgovinah v osrednji Sloveniji še niso zaznali, določeno povečanje pro- daje zaradi kupcev iz Madžarske pa so že opazili v Pomurju. Odgovornim v En- grotušu, d. d., smo postavili vprašanja, ali so opazili porast prodaje, zvišali cene ali sprejeli kakšne omejitve. Anja Mar- jetič nam je poslala naslednji odgovor: »Dobava sladkorja poteka v naših trgo- vinah popolnoma nemoteno. Dviga pov- praševanja v tej blagovni skupini, razen občasnega povečanega povpraševanja v vzhodni Sloveniji, nismo zaznali, glede na običajno povpraševanje pa naše zalo- ge za zdaj povsem zadostujejo. Uvedba omejitev nakupov ni potrebna. Od doba- viteljev že nekaj časa prejemamo različ- ne napovedi o novih spremembah cen, ki so že ali pa še bodo vidne v spremem- bah cen izdelkov.« Tanja Durin iz družbe Mercator je po- slala podoben odgovor in prav tako za- nika, da so sprejeli omejitve: »Motenj v preskrbi s sladkorjem v Mercatorju ni. Imamo zagotovljene zadostne količine za nakupe gospodinjstev. Nekoliko po- večane nakupe sladkorja zaznavamo v severovzhodni Sloveniji zaradi kupcev iz Madžarske, kjer sladkorja res primanj- kuje oziroma je precej dražji kot pri nas. Tudi glede cen se, kot običajno, poga- jamo z vsakim dobaviteljem, ki napove spremembe cen. Cene čilskega sladkorja blagovne znamke Mercator ohranjamo enake kljub podražitvam dobaviteljev z nižanjem naše marže.« Tudi iz družbe Spar Slovenije nam je Petra Thaler odgo- vorila, da se cene sladkorja postopoma povečujejo: »Najave dviga cen se nada- ljujejo. V naših trgovinah nismo zaznali porasta prodaje sladkorja. Cene sladkor- ja v naših trgovinah povečujemo manj kot se povečujejo vhodne cene. Omeji- tev količine kupljenega sladkorja za po- sameznike v naših trgovinah ni.« B. B.P. Fotografija Nataša Juhnov stran 5 6 | Vestnik | 17. marca 2011 lokalizirano BARVA CM'K datum: 1/. 03. 2011 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Ji G $) f ii a J Meščanke in meščani Ljutomera si močno želijo, da bi dobil Glavni trg ime po osebi, ki je mestu dala pečat. Nekdanje združenje pridelovalcev sladkorne pese in gasilska društva naj bi že posredovala predlog osebe, po kateri bi ga imenovali, vendar imena še niso pripravljena izdati. V Kuzmi so se po otoplitvi ta teden začela pripravljalna dela za ureditev pločnikov ob glavni vaški cesti. Gradnja bo potekala etapno. Tako naj bi se začelo najprej z gradnjo steze, pa ne kolesarske, ampak za rolkarje, in sicer od občine do šole. V znamenitih Termah 3000 so glede obiska še kar zadovoljni. Nekoliko zmede povzroča le to, da velikega »zaljubljenca« v Prekmurje Bohoriča še ni bilo niti na kolesarjenje, pa tudi na golfskem igrišču ga še niso opazili. Na Gorenjskem pa se vse pogosteje sliši, da se bo znamenita blagovna znamka Sava Hotels 8. Resorts začela prazniti. Prvi naj bi jo izpraznil panonski paket. Na občini v Puconcih naj bi bilo zaukazano, da se streže samo lipov čaj. Mednarodni posvet Avtonomija učitelja na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Menda je v osnovnih šolah več raziskovalnega dela kot v gimnazijah Avtonomija učiteljev ob podpori ravnatelja - Predavatelji iz Nemčije, Hrvaške in Srbije - Mednarodnega posveta so se udeležili učitelji, pedagoški delavci in ravnatelji le iz desetih pomurskih šol OŠ Franceta Prešerna v Črenšovcih je gostila posvet, ki se ga je udeležilo 54 predavateljev in 97 slušateljev. Najprej je dr. Bogomir Novak s Pedagoškega inšti- tuta Ljubljana predaval o sodelovanju v šoli; poudaril je pomen sodelovalne kul- ture in nasploh dobre klime v razredu in v celotni šoli, kjer naj bo prijaznost povezana z zahtevnostjo. Vsekakor drži, da slaba klima daje slabe rezultate, in ni dovolj, da je šola le zahtevna in teme- lji na količini podanega znanja, ampak mora biti tudi ustvarjalna, učenci pa se morajo naučiti razmišljati, je poudaril dr. Novak. Zanimiva je njegova ugoto- vitev, da je v osnovnih šolah vseeno več raziskovalnega dela kot na primer v gi- mnazijah. Tudi čustvena inteligenca po- staja v šolah čedalje pomembnejša, za ustvarjanje ustrezne razredne in šolske klime pa sta pomembna sodelovalna kultura in skupinsko delo. Irena Kumer, predstojnica Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota, je spre- govorila o ravnateljevi vlogi pri spre- mljanju in usmerjanju vzgojno-izobra- ževalnega dela kot podpori avtonomiji učitelja, kajti prav ravnatelj je ključna oseba pri spodbujanju razvoja, vnaša- nju sprememb in novosti, prispevek učiteljev pa je ključ do uspeha vsake šole. Ravnatelj bi moral poskrbeti za učiteljev razvoj, ne pa ga opazovati pri delu in nadzorovati le zaradi iskanja Mag. Marija Horvat, ravnateljica OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, in dr. Bogomir Novak s Pedagoškega inštituta Ljubljana sta prepričana, da imajo učitelji kljub vsem birokratskim oviram dovolj možnosti in izzivov, da so učitelji v pravem pomenu besede - taki, ki bodo postali učencem vzor in se jih bodo z veseljem spominjali tudi čez mnogo let. Fotografija Bernarda B. Peček napak. Kumrova je predstavila tudi po- mursko mentorsko mrežo za ravnatelje z naslovom Učenje učenja, v katero je vključenih 25 pomurskih ravnateljev. Bernarda Novak iz OŠ dr. Ivana Nova- ka Macinec na Hrvaškem je predstavila dobro prakso avtonomije učitelja v po- vezavi z razvijanjem partnerskega od- nosa s starši, dr. Angela Enders iz nem- ške univerze v Regensburgu je govorila o avtonomiji učitelja kot o priložnosti za inkluzijo in vključevanje otrok s po- sebnimi potrebami, Jelena Markovič iz OŠ Vuka Karadžiča Surčin v Srbiji pa o avtonomiji učitelja med možnostmi in izzivi. Dr. Natalija Komljanc z Zavoda RS za šolstvo (ki je redna udeleženka posveta in s tem izkazuje črenšovski šoli priznanje za izjemno kakovostno delo), je pripravila predavanje Samo- obnavljanje - samoobnovitveni sistem inovativne družbe, dr. Martin Kramar s Filozofske fakultete Maribor paje govo- ril o dilemi učitelja, ki je vpet med kon- ceptom šole in avtonomijo. Tudi letos se je posveta udeležil Tibor Penzes iz Monosštra, ki je govoril o uveljavljanju učiteljeve avtonomije v Združenem monoštrskem vzgojno-izobraževalnem zavodu, dr. Ivan Ferbežer z Inštituta za razvijanje nadarjenosti pa je predstavil posledice zgodnje samoučinkovitosti nadarjenih. Bernarda B. Peček V soboto bo veselo na Cankovi. Krajani bodo počastili občinskega in farnega zavetnika sv. Jožefa. V ta namen je postavljen tudi šotor. Tega bodo segrevali z geotermalno vodo iz korovskega gejzirja. Vojaki iz soboške vojašnice bodo, kot kaže, namesto nove vojašnice dobili drugo možnost za umik iz sedanjih kasarn. Odprla naj bi se poletna vojaška rezidenca, in sicer v znamenitem domu v Vidoncih. Tega so nekoč rezervisti že uporabljali za vojaško urjenje. Radenska občina želi prodati del stanovanjskega fonda na Kapli. Če bo prodaja neuspešna, bodo ustanovili zadrugo. Zaenkrat se še ne ve, ali bo samo stanovanjska ali tudi vrtičkarska. V Beltincih je nekoč društvo Slavček slovelo po dostojnem praznovanju godu sv. Gregorja. Letos naj bi praznovanje še popestrili v spomin na znane rokodelce iz tega kraja s spuščanjem svetlečih ladjic po Črncu. Toda vse ladjice so nasedle na kanalizacijski gošči. Dokaj neugodne vremenske razmere v minuli zimi so načele belo barvo na klopcah za počitek in razgled v polanski občini. Neuradno se je izvedelo, da iščejo odpornejšo in tudi bolj svetlečo barvo za ponovno barvanje teh, kot jim nekateri pravijo, že prepoznavnih »biserov« občine. Reševalno vozilo v ZD Murska Sobota Preplačano in neustrezno opremljeno? Polovica pogodbenega zneska plačana pred dejansko dobavo avtomobila - Je torej šlo za avansiranje? Del ozadja z nakupom reševalnega vo- zila smo že razgrnili ob pomoči pre- verjenih dejstev. Dodatno pridobljena dokumentacija pa kaže na to, da nas je pooblaščenec ZDMS za javno naro- čilo zavedel, če se že ni zlagal. Sektor za investicije in javna naro- čila pri ministrstvu za zdravje nam je posredoval pisni odgovor, ki zgodbo o nakupu vozila postavlja v drugačno luč, kot smo jo lahko razkrili po do zdaj dostopnih podatkih. Ministrstvo je izvedlo skupno javno naročilo na podlagi sklepov posameznih javnih zavodov. Vsi, vključeni v javno naro- čilo, so posredovali popise tehničnih zahtev za reševalno vozilo in opre- mo, ki jo želijo: »Vozilo, ki ga je zah- teval ZD Murska Sobota in ga je sam v sklepu o začetku postopka ocenil z davkom na dodano vrednost (DDV) na 135 tisoč evrov.« Iz tega lahko skle- pamo, da je imel ZD MS v letnem na- črtu ta sredstva predvidena. Ponuje- no novo vozilo domačega dobavitelja Medicopa je izpolnjevalo vse zahte- ve iz tehničnega dela razpisne doku- mentacije (Mapa 2 - sklop 1, vozilo 2,1) ZD Murska Sobota. Vozilo brez DDV- ja je stalo 123.177,95 evra, z DDV-jem 147.813,54 evra, ocenjen strošek vzdr- ževanja ob 60-mesečni garanciji paje znašal nekaj čez 2.300 evrov. Pogodbe je po pravnomočnosti javnega naroči- la z dobaviteljem sklepal vsak naroč- nik posebej. Dober mesec po pravno- močnosti javnega naročila 22. oktobra je ZD Murska Sobota obvestil ministr- stvo, da odstopa od nakupa vozila, in hkrati objavil javno naročilo za nakup rabljenega vozila. Sektor za investicije in javna naročila je zahteval pojasni- lo, saj je bila cena izbranega ponudni- ka višja le za slabih deset odstotkov od sredstev, ki jih je imel na razpo- lago ZD. S tem so odprli možnost za neposredna pogajanja med izbranim ponudnikom in ZD. Zdravstveni dom pojasnila še ni posredoval, postopek pa so končali, ker je vozilo pod enaki- mi pogoji prevzel drug zavod. Soboški Medicop je v tej zgodbi nepomemben igralec, ker zaradi odpovedi naročila ni utrpel neposredne materialne ško- de, ki pa bi jo lahko, če vozila ne bi prevzel drug javni zavod. V sektorju za investicije in javna naročila MZ so opozorili, da je nenavadno tudi to, da je bil izbrani ponudnik obveščen, da ZD Murska Sobota odstopa od nabave tri dni po objavi javnega naročila za nakup rabljenega avtomobila, in po- trdili, da je Ministrstvo za zdravje svoj del obveznosti za nakup reševalnega vozila v okviru zneska v občinskem proračunu Mestne občine Murska So- bota poravnalo konec decembra lani. Prav tako so nam z MO Murska Sobo- ta potrdili, da je bila finančna postav- ka za nakup reševalnega vozila nujne medicinske pomoči realizirana v dveh delih, in sicer 24. in 29. decembra lan- skega leta. Pogodba o dobavi vozila Pogodba o dobavi je bila sklenje- na 17. novembra lani. V njej je opre- deljen tip vozila in dogovorjeno pla- čilo polovice pogodbenega zneska 49.770,00 evrov pet dni po podpisu pogodbe - torej je šlo za avansira- nje nakupa, ki pa je zakonsko spor- no -, preostanek pa da bo ZD plačal v šestih enakih brezobrestnih obro- kih. Hkrati je v pogodbi zapisano, da kakovost mora ustrezati obstoječim standardom in deklarirani kakovosti na spremljajočih dokumentih. Ti so Vprašljiva je tudi moč vozila. Zahtevana je bila minimalna 128-kilovatna, moč dobavljeneg vozila pa je 96 kilovatov. sestavni del pogodbe o dobavi vozi- la. Zdaj pa poglejmo, kaj je bilo gle- de na ohlapno naročilo ponujeno za pogodbeno ceno in kaj je dejansko v avtomobilu. Namesto barve RAL 1016 (rumena) je vozilo belo, nima elek- tropaketa, zadnja vrata se odpirajo za samo 180 namesto 270 stopinj, na- mesto avtomatske klimatske naprave ima ročno, nima aerodinamične za- snove strehe, saj prostor zavzemajo navadne »blitz« luči in ne led svetlob- ni viri, kotje bilo ponujeno. Namesto električnega sistema Can bus ima na- vaden električni sistem, namesto po- nujene izvlečne mize System Strobel z nosili Stryker M1 je nameščena na- vadna navozna ploščad brez možno- sti bočnega pomika in brez omenje- nih nosil. Avto je brez dveh jeklenk. Namesto kompresorskega hladilnega predala je nameščen navaden elek- trični, priključen na hladilno telo. V ponudbi se ponovno srečamo z nosi- li Ferno, čeprav brez opredelitve, ali gre za glavna ali pomožna nosila, de- jansko pa so v avtomobilu dotrajana nosila Stollenwerk. Prav tako v vozi- lu ni bilo obljubljenega transportne- ga stola Stryker. Čeprav je v javnem naročilu objavljena zahteva po izpol- njevanju standarda EN 1789-2007, pa za zdaj ni mogoče ugotoviti, ali vozi- lo temu ustreza, ker je prevzemni za- pisnik izredno ohlapen in ni specifi- ciran po posameznih postavkah, prav tako zapisniku niso priloženi zahte- vani atesti. Zato je vprašanje, ali so bili z vozilom opravljeni vsi potrebni testi (Annex A, B in C). Vprašljiva pa je tudi moč vozila. Zahtevana je bila minimalna 128-ki- lovatna, moč dobavljena vozila pa je 96 kilovatov. Gre sicer za suhoparno navajanje tehničnih podatkov, vendar je to edi- na pot za ponazoritev dejanskega sta- nja kupljenega vozila. Ves čas se vrti- mo okrog cene vozila, ki je vprašljiva. Za pridobitev oz. potrditev homolo- gacijskih listin mora neposredni ku- pec, v tem primeru Meditra, predloži- ti račun o plačilu avtomobila tujemu dobavitelju in iz tega računa je raz- vidna nabavna cena vozila, ki je bila plačana dejanskemu prodajalcu vozi- la v tujini. Ker gre za zasebno družbo, ta podatek ni javno dostopen, bi ga pa lahko pridobil ZD kot prizadeta stran- ka. Dokopali smo se namreč do foto- grafije avtomobila in tehničnih podat- kov, ki naj bi ga ponudila Meditra ZD Murska Sobota. Gre za leto staro vo- zilo s prevoženimi 2500 kilometri in ustrezno opremo, katerega neto cena je 100, oziroma z DDV-jem 120 tisoč evrov. To vozilo pa ni bilo ponujeno samo ZD MS, ampak tudi enemu od drugih slovenskih zdravstvenih do- mov, ki ga je zavrnil zaradi preslabe- ga motorja, saj ima le 103 kilovate. Kako je zašel v prevzemno pogodbo ZD Murska Sobota povsem drug av- tomobil, pa ni jasno. Več na www.pomurje.si. J. Votek stran 6 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM'K datum: 1/. 03. lokalizirano 2011 VESTNIK 17. marca 2011 | Vestnik | 7 V Apačah bodo zgradili nizkoenergetski vrtec Enakovredne razmere za vse otroke Naložba bo stala 2,1 milijona evrov, od tega bo 950 tisoč evrov nepovratnih sredstev Malčki apaškega otroškega vrtca zdaj gostujejo na dveh lokacijah, že jeseni pa naj bi se preselili v nove prostore, ki jih bodo zgradili v neposredni bližini seda- njega vrtca. Zgradba, kjer poteka pred- šolska vzgoja, je stara več kot sto let, je dotrajana in zato neprimerna za tovr- stno dejavnost. Ideja o gradnji novega vrtca, ki je tudi letošnja največja nalož- ba v apaški občini, sega že v leto 2009, temeljni kamen za novi vrtec so položi- li lani jeseni, občina je med tem uspe- la na razpisu in pridobila skoraj 950 ti- soč evrov nepovratnih sredstev za razvoj regij, v začetku tega tedna pa sta župan Franc Pižmoht in predstavnik SGP Pom- grad Boris Sapač podpisala pogodbo o gradnji nizkoenergetskega vrtca. Na razpis za gradnjo vrtca so prispele štiri ponudbe, vendar je le SGP Pomgrad ustrezal razpisnim pogojem, za ceno pa so bila potrebna pogajanja. Gradnja no- vega vrtca v Apačah znaša 2,1 milijona evrov, vanjo pa so ob gradnji objekta vključeni še oprema prostorov ter ure- ditev in oprema okolice. V novih prostorih vrtca bo na 1.132 kvadratnih metrih sedem oddelkov s pripadajočimi površinami in ustrezni- mi igralnimi površinami na prostem, z njimi pa bodo zagotovili enakovredne razmere za vse otroke. Otroci, starši in zaposleni v vrtcu bodo tako dobili pri- jazen vrtec, ki bo zagotavljal kakovo- sten vzgojni proces, vrtec pa bo tudi energetsko varčen, saj bodo dosegli minimalno porabo toplotne energije za ogrevanje. Novi vrtec bo v varstvo lah- ko vključil več predšolskih otrok, dvaj- setim že zaposlenim pa se bo pridružilo še osem novih. Gradbena dela bodo začeli v priho- dnjih dneh, pri SGP Pomgrad pa so zago- tovili, da bo novi nizkoenergetski vrtec v Apačah nared do začetka novega šolske- ga leta, ko se bodo vanj lahko preselili najmlajši prebivalci apaške občine. Ludvik Kovač Gradnja stanovanjskega blokavG. Petrovcih Sodišče oprostilo Župana Francu Šlihthuberju so očitali goljufijo, ker v dogovorjenem času ni poravnal obveznosti Tričlanski senat tukajšnjega okrožne- ga sodišča, ki mu je načeloval sodnik Stanislav Jug, je župana Občine Gor- nje Petrovci Franca Šlihthuberja opro- stil očitka poslovne goljufije, ker obči- na v predvidenem roku ni poravnala pogodbenih obveznosti gradbenemu podjetju Gomboc, ki je zgradilo sta- novanjski blok. Na zatožno klop je žu- pana posadil tožilec Drago Farič. »Ob- toženec je leta 2004 sklenil pogodbo za 560 tisoč evrov, čeprav je vedel, da občina računov ne bo mogla plačeva- ti,« je poudaril tožilec. Šlihthuber je v zagovor povedal, da gradbenemu podjetju pogodbenih ob- veznosti niso uspeli plačevati v dogo- vorjenem roku, ker je »občina postala žrtev državnega financiranja, saj je po zakonodaji za njen razvoj na voljo ve- dno manj denarja«. Obtoženi župan je dodal, da je Jožeta Gomboca večkrat prosil za odlog plačila računov, ven- dar »nisem naletel na posluh«. Podje- tnik je vztrajal, da jih je župan ves čas zavajal z obljubami, da bo dolg porav- nan. Dolg Gombočevemu podjetju je bil nato v letu 2010 v celoti poravnan z obrestmi vred. Sodni senat je odločil, da sledi pre- dlogu županovega zagovornika Silva Belca in je Šlihthuberju izrekel opro- stilno sodbo s pojasnilom, da mu med kazenskim postopkom ni bil dokazan Župan Franc Šlihthuber je v zagovor povedal, da gradbenemu podjetju pogodbenih obveznosti niso uspeli plačevati v dogovorjenem roku, ker je »občina postala žrtev državnega financiranja, saj je po zakonodaji za njen razvoj na voljo vedno manj denarja«. goljufiv naklep oziroma da je šlo med občino in gradbenim podjetjem za ci- vilno-pravno razmerje z elementi po- slovnega tveganja. Andrej Bedek Pravila Vestnika ob referendumu o Zakonu o malem delu V skladu z Zakonom o volilni in refe- rendumski kampanji Vestnik objavlja pravila, ki bodo upoštevana v kampa- nji za zakonodajni referendum o Zako- nu o malem delu, ki bo 10. aprila 2011. V skladu s programskimi zasnovami, ki medij opredeljujejo kot neodvisen in nevtralen, bo medij informativno in problemsko spremljal referendumsko dogajanje tako, da nobena od strani ne bo v privilegiranem ali kakršnem koli neenakopravnem položaju. Selekcija spremljanja dogodkov ter izbor refe- rendumskih tem in sogovornikov bo v presoji uredništva oziroma odgovorne urednice medija. Nenovinarskih član- kov, ki so povezani z referendumom, z izjemo popravkov oziroma odgovorov, ki smo jih dolžni objavljati po Zakonu o medijih, ne bomo objavljali. Pri od- govorih bomo vztrajali, da se ne smejo zlorabljati za referendumsko kampa- njo, med njo tudi ne bomo objavlja- li pisem bralcev z očitno opredeljeno vsebino o referendumskem odločanju. Oglase, ki morajo biti v skladu z zahte- vami Zakona o volilni in referendum- ski kampanji, bomo objavljali v skladu s cenikom oglasnega prostora. Uredništvo Vestnika Fotografija Natalija Juhnov Malčki, ki zdaj obiskujejo vrtec v Apačah, ki več ne izpolnjuje pogojev za delovanje, se bodo z novim šolskim letom preselili v nove prostore. že prepričala! Hoferjeva pralna sredstva me prepričajo pri vsakem pranju. Tako kot več kot 1.000.000" drugih Hoferjevih kupcev v Sloveniji mesečno. Mene je razlika Detergent super- koncentrat «za belo perilo ali » za barvno perilo za 28 pranj, | x približno število mesečnih nakupov pri Hoferju Rumena paprika podolgovata, razred I, 500 g ni Paradižnik razred I,1kg razred ,1kg Ponudba sadja in zelenjave velja od 14.03. do 19.03.2011 oz. do razprodaje zalog. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične in so predlogi za serviranje. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Za napake v tisku ne odgovarjamo. o] VISA ei Več kot teri (IB Jabolka Idared razred I, 2 kg gi d zami stran 7 Fotografija Ludvik Kovač 8 | Vestnik | 17. marca 2011 (iz)brano BARVA CM'K datum: 1/. 03. 2011 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si barometer

—nennen s. ba ' «4 MN - i mmm aii ./ Mal sm | h Me Z (es IZR d; »a ,' 4! že ga < a S kmetovanjem na tradicionalen način bodo lahko preživele le velike kmetije, na manjših je treba iskati druge možnosti. Kisilakovi iz Serdice so se usmerili v čebelarstvo in ga povezali s turizmom. potrebe čebelarstva ter trgovina, kjer je mogoče čebelje pridelke in izdelke tudi kupiti. Kisilakovi zdaj čebelarijo s 65 čebe- ljimi družinami v treh naseljenih če- belnjakih, čebelarijo pa na mestu, saj čebel ne vozijo na pašo. Herman pra- vi, da je tod vse leto na voljo dovolj paše za čebele, med in drugi čebelji pridelki, ki jih naberejo čebele v tako rekoč neokrnjeni naravi, pa so zdra- vi in tudi boljše kakovosti. Imajo eko- loško čebelarstvo, kakovost goričke- ga medu pa potrjujejo tudi odličja, ki so jih Kisilakovi prejeli na mednaro- dnem ocenjevanju ekološkega medu BiolMiel na Siciliji. V ocenitev so po- slali dva vzorca medu in med 154 eko- loškimi vzorci za oba prejeli zlati me- dalji. Kostanj-lipov med je bil ocenjen z 92,8 točke (od 100 možnih), akaci- jev med pa z 91,2 točke, med petimi vzorci iz Slovenije pa sta bila ocenje- na najbolje. To je dokaz, da čebele na Goričkem nabirajo svoje pridelke v neokrnjeni naravi, vendar tega še ne vemo dovolj ceniti in izkoristiti. V istem okolju nabirajo med tudi dru- ge čebele, zato se ne razlikuje od nji- hovega, žal pa je njihovo čebelarstvo edino na tem območju, ki je vključe- no v ekološko čebelarjenje. Finančnih koristi od tega sicer nimajo, čebelarijo pa iz prepričanja, saj želijo dokazati, da je tod še okolje, ki ni onesnaženo s pesticidi ali drugimi škodljivimi snov- mi. Po njihovem medu že povprašu- jejo ekološke trgovine iz Ljubljane in Celja, vendar so količine premajhne, da bi zadovoljili vse potrebe, saj ve- čino medu prodajo svojim obiskoval- cem in gostom. Del njihove ponudbe so tudi medenjaki, ki jih sami pečejo. Poudarek na mladih gostih Dejavnost v Čebeljem gradiču zdaj že prevzema sin Andrej, ki jo vedno bolj povezuje s turizmom. Čebelar- stvo, ki je del kmetijske dejavnosti, in turizem morata iti z roko v roki, saj je le tako mogoče priti tudi do višje dodane vrednosti. Pri apartmajskih gostih daje poudarek mladim druži- nam z otroki, zato je ob gradiču ure- dil pravi mali živalski vrt, kjer lahko Krave, ki izginjajo z Goričkega, lahko marsikje nadomesti drobnica, prva gorička mlekarna s sirarno pa je dokaz, da iznajdljivost posameznikov lahko prispeva k ohranitvi in razvoju širšega okolja. otroci pridejo v neposreden stik z ži- valmi. Tu lahko srečajo zajce različ- nih pasem, ovce, ponija, osla, kokoši, tu gnezdijo različni ptiči, v manjšem ribniku plavajo ribe, vse pa otroci lah- ko tudi krmijo. Lani je obiskalo Čebe- lji gradič več kot 1.100 obiskovalcev, ki so med ogledom lahko spoznali tudi življenje čebel, med obiskovalci je ve- liko šolskih skupin, ki tu pripravljajo naravoslovne dneve, žal pa jih je več z drugih koncev Slovenije kot iz oko- liških šol. Dobro sodelujejo tudi s sre- dnjo biotehniško šolo v Rakičanu in mariborsko kmetijsko fakulteto. S klasičnim kmetovanjem ali čebe- larjenjem na majhnih goričkih kme- tijah ni mogoče ustvarjati dohodka, ki bi kmetom zagotavljal dostojno ži- vljenje, zato je treba iskati nove pro- grame in tržne niše, ki jih je veliko, potrebne so le ideje in iznajdljivost. Kisilakovim iz Serdice to uspeva, nji- hovemu zgledu pa naj sledijo tudi drugi. Vsakršna pomoč, tudi kmetij- ske svetovalne službe, bi bila pri tem še kako dobrodošla. Ludvik Kovač Fotografija Nataša Juhnov stran 31 32 | Vestnik | 17. marca 2011 kmetijstvo BARVA CM "K datum: 1/. 03. 2011 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Neutrudni opraševalci Čmrlji opra VNA šijo, kar čebele izpustijo Podobno kot čebele se tudi čmrlji danes spoprijemajo s številnimi težavami, zato jih je vedno manj - Poskrbimo za njihovo ohranitev Ko govorimo o opraševanju, skoraj vedno pomislimo na medonosno če- belo. Ta upravičeno velja za najpo- membnejšega opraševalca kmetijskih rastlin. Vendar pa njeno vlogo dopol- njuje še cela vrsta »divjih« opraševal- cev. Ste vedeli, da je bilo v Sloveniji do sedaj najdenih kar 557 vrst divjih čebel? Med divje čebele spadajo tudi čmr- lji. Te debelušne obiskovalce cvetov imajo mnogi za lenuhe. Resda so vi- deti okorni, vendar, če jih opazujemo, hitro vidimo, da so neverjetno urni, okretni in marljivi. V času najdaljše- ga dneva so dejavni že pred peto uro zjutraj in vse do teme. Ker so zelo do- bri letalci, lahko oprašujejo tudi v ve- tru. Njihova posebnost je tudi sposob- nost letanja pri nizkih temperaturah. Medtem ko čebela potrebuje vsaj de- set stopinj Celzija, čmrlji lahko letajo celo pri temperaturah okoli ledišča. V primerjavi s čebelami imajo tudi dalj- ši jeziček, zato lahko pijejo medičino tudi iz cvetov z daljšim cvetnim vra- tom. Pomočniki vrtnarjev Zaradi naštetih lastnosti so čmrlji nenadomestljivi opraševalci. Neka- terih rastlin nihče ne opraši tako do- bro kot oni, zato so jih pred dobrima dvema desetletjema začeli množično gojiti za potrebe vrtnarjev. Najprej so jih uporabljali za opraševanje paradi- žnika, potem pa tudi za opraševanje buč, melon, stročnic, sadnega drevja ... Ugotovili so, da se na cvetovih, ki so jih oprašili čmrlji, razvijejo lepši in ve- čji plodovi. Danes s čmrlji oprašujejo več kot 40.000 hektarjev paradižnika, katerega vrednost pridelkov znaša 12 milijard evrov. Gojene čmrlje uporabljajo pred- vsem za opraševanje v rastlinjakih. Na Čmrlji so pomembni opraševalci kmetijskih rastlin. Fotografiji Danilo Bevk Gnezdo rjavega čmrlja prostem se moramo zanašati na divje populacije in skrbeti, da bodo dovolj močne. Podobno kot medonosna če- bela se tudi čmrlji danes spoprijema- jo s številnimi težavami, zato jih je žal vedno manj. Za lažje razumevanje ogroženosti čmrljev si najprej poglejmo, kako ži- vijo. Živijo v skupnostih - družinah, ki pa v nasprotju s čebeljo trajajo le ne- kaj mesecev in štejejo le nekaj deset ali nekaj sto osebkov. Zimo preživijo le v preteklem letu izlegle matice. Te postanejo dejavne spomladi ob prvi otoplitvi in pripravijo gnezdo. To je lahko pod zemljo v opuščenem gnez- du glodavcev ali ga naredijo na povr- šini tal v šopu mahu in trave. Ko se izleže prva generacija delavk, te pre- vzamejo skrb za gnezdo in nabiranje hrane (medičine in cvetnega prahu). Število delavk nato narašča in konč- no se razvijejo še nove matice in tro- ti, gnezdo pa prične počasi propada- ti. Matice se po parjenju pripravijo na prezimovanje, vsi drugi člani družine pa propadejo. Pomagajmo jim Biti čmrlj danes sploh ni enostav- no, zlasti na območjih z intenzivnim kmetijstvom. Prva težava, s katero se spomladi spoprijemajo matice, je naj- ti primerno mesto za gnezdenje. Ker je živih mej vedno manj, je to vedno težje. Prisiljene so gnezditi na odpr- tih površinah, kjer pa njihova gnezda skoraj gotovo poteptajo stroji. Tudi če gnezdo vseeno uspejo narediti, težav še zdaleč ni konec. Nekoč bujno cvetoči in pozno koše- ni travniki, ki so dajali hrano vse leto, so se spremenili v njive ali intenzivne zgodaj in pogosto košene travnike, ki so za čmrlje zelena puščava brez hra- ne. Dva tedna obilja ob cvetenju re- grata sta daleč premalo za uspešen razvoj družine. Seveda čmrlje ogroža tudi uporaba fitofarmacevtskih sred- stev. V Sloveniji čmrljev množično ne vzreja nihče, zato jih za potrebe na- ših pridelovalcev zelenjave uvažajo, kar pa za naše čmrlje predstavlja do- datno grožnjo. Obstaja namreč nevar- nost križanja uvoženih in avtohtonih čmrljev. Še večji problem so lahko bo- lezni. Transport na velike razdalje je idealen za vnos novih bolezni, proti katerim naše populacije čmrljev niso odporne. Da je prenos bolezni resen problem, lahko vidimo pri zajedavski pršici varoji. Ta se je iz Azije razširila skoraj po vsem svetu, k nam pred tre- mi desetletji, in je eden največjih pro- blemov v čebelarstvu. Ponudimo »gnezdilnice« Z ohranjanjem mejic jim zagota- vljamo varen prostor za gnezdenje. V živih mejah lahko najdejo tudi cveto- če rastline, na katerih se hranijo. Lah- ko jim ponudimo tudi »gnezdilnice«. Najenostavneje jo je narediti iz škatle od čevljev, ki jo do polovice napolni- mo s sesekljanim posušenim mahom, spredaj pa naredimo luknjo za vhod. Škatlo zgodaj spomladi, takoj ko opa- zimo prve matice, postavimo na suho mesto. Z nekaj sreče bomo gostili dru- žino čmrljev. Ker so čmrlji zelo miro- ljubni, ni nevarnosti, da bi nas pičili. Koristilo jim bo tudi ohranjanje pisa- nih travnikov, pa tudi gojenje cveto- čih rastlin na vrtu. Seveda le, če jih ne bomo škropili. Pri škropljenju kme- tijskih rastlin natančno upoštevajmo navodila in škropimo šele pozno zve- čer, ko niso več dejavni. Vse to nam bodo poplačali z neutrudnim opraše- vanjem rastlin. Danilo Bevk Razgibajmo podeželje Šola za ohranjanje in razvoj kmetijstva V okviru Instituta za razvoj podeželja Biotehniške šole Rakičan razvijajo raziskovalne principe v kmetijstvu ter snujejo podjetniške ideje in tržne priložnosti, ki so podlaga za uspešno poklicno pot - Izobraževanja izvajajo in vodijo usposobljeni predavatelji Kmetijstvo je ena osnovnih in prvo- tnih človekovih dejavnosti, s katero je človek začel spreminjati naravo po svojih željah in potrebah. Je najzah- tevnejša gospodarska dejavnost, po- membna v slovenskem in evropskem prostoru. Pogoj za ohranjanje in ra- zvoj kmetijstva, razvoj podeželja in iz- vajanje dejavnosti na podeželju pa so izobraženi in usposobljeni ljudje. Nekoč pridobljena znanja in spre- tnosti hitro zastarevajo. Vseživljenj- sko učenje postaja ključ za kakovo- stno življenje in učinkovito delo. V današnjem času vsakodnevnih novih odkritij je namreč nemogoče člove- ku posredovati znanje, izobrazbo in spretnosti, ki bodo zadoščali vse ži- vljenje. Napredek v znanosti in teh- nologiji nas vsak dan zasuje z novimi informacijami, zato potrebujemo sve- že znanje, pridobljeno v procesu izo- braževanja in v medsebojni komuni- kaciji, da jih znamo ustrezno kritično ovrednotiti. V pomurski regiji, ki je pretežno kmetijska in po večini kazalnikov za- seda slabše mesto v Sloveniji, bomo z novim znanjem razmišljali podjetno, se lažje odzivali na težnje trga in se spopadali z novimi izzivi, kot so pod- nebne spremembe, gospodarjenje z vodami, energija iz biomase in dru- go. Bolje izkoristiti naravne danosti Na Biotehniški šoli Rakičan, kjer že več kot 70 let izobražujemo strokovne kadre v kmetijstvu, ki so pomembne- je vplivali na razvoj in dosežke kme- tijstva v regiji in širše, menimo, da so premalo izkoriščane dane naravne možnosti in priložnosti, ki jih ponuja podeželje. Šola si na različne načine prizadeva povečati interes tako mla- dih kot odraslih za vpis v izobraževal- ne programe in tečaje, ki bi opogumili udeležence izobraževanj za ustvarja- nje podjetniških idej na podeželju. V okviru Inštituta za razvoj podeželja, ki deluje pod okriljem šole od leta 2006, razvijamo raziskovalne principe v kmetijstvu ter snujemo podjetniške ideje in tržne priložnosti, ki so podla- ga za uspešno poklicno pot. Ker želimo še več prispevati k razvo- ju naše regije, smo z letošnjim kole- darskim letom pripravili projekt »Raz- gibajmo podeželje«. V okviru projekta smo zasnovali več izobraževalnih pro- gramov za odrasle, od 12- do 30-urnih, pa tudi krajših, s katerimi želimo po- sredovati dodatna znanja in spretno- sti udeležencem izobraževanj za: « kakovostnejše življenje, delo, in prosti čas; . lažje prepoznavanje lastnih poten- cialov in možnosti podeželskega okolja z namenom izboljšanja svo- jega ekonomskega in socialnega po- ložaja; « izvajanje dejavnosti na podeželju, kot so osebno dopolnilno delo ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji in « trajnostni razvoj podeželja. Programi za vse zainteresirane Izobraževalne programe za odra- sle smo razdelili na tri področja - 1. osebna rast in prosti čas, 2. informati- ka in ekonomika, 3. strokovna podro- čja iz kmetijstva in kmetovanja. Vse vedoželjne, ki se zanimajo za razvoj socialnih veščin in spretnosti komu- niciranja, zdravje, vitalnost in krea- tivno izrabo prostega časa, uporabo računalnika, podjetništvo na pode- želju, nova strokovna znanja s po- dročij kmetijstva, vrtnarstva, gozdar- stva, kmetijske mehanizacije, urejanja krajine, kulinarike ipd., vabimo, da se nam pridružijo na tečajih, delavni- cah, skupinskih diskusijah, ekskurzi- jah ipd. Programi so namenjeni vsem zainteresiranim, še posebej pa kme- tom, kmeticam, gospodinjam in sta- rejšim ljudem. Izobraževanja izvajajo in vodijo usposobljeni predavatelji Biotehniške šole Rakičan v sodelovanju z zunanji- mi strokovnjaki. Izobraževanje pote- ka na šoli, po dogovoru oziroma v pri- meru večjih skupin pa tudi na terenu. Vsakemu, ki v svojem kraju zbere sku- pino od desetih do 12 udeležencev za enega od izobraževalnih programov, eno izobraževanje podarimo. Za izobraževanje odraslih so se v okviru novih izobraževalnih progra- mov prve odločile članice Društva po- deželskih žena Gornja Radgona, ki na šoli pridobivajo nova znanja iz kulina- rike. V februarju, na javni predstavitvi izobraževalnih programov za odrasle v okviru projekta »Razgibajmo pode- želje«, smo pripravili tudi brezplačno krajše predavanje na temo uspešne- ga trženja na kmetiji s podjetnikom in predavateljem Evgenom Gecem, dogodek pa popestrili z razgibalnimi vajami učitelja joge Alojza Ruhitelja. Vedno se trudimo biti drugačni. Le ob večji zavzetosti in zanimanju za nova znanja tako odraslih kot mla- dine bomo uspeli premakniti in izko- ristiti dane razvojne priložnosti. Ste pripravljeni na izzive časa? Mi smo. Za več informacij pokličite po te- lefonu na številko 051 372 200, piše- te lahko na naslov lidija.goltnikegu- est.arnes.si, podrobnejša predstavitev programov pa je na spletni strani šole www.solarakican.si. Lidija Goltnik, dipl. ekon., projektna menedžerka stran 32 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si kmetijstvo BARVA CM "K datum: 1/. 03. 2011 VESTNIK 17. marca 2011 | Vestnik | 33 Živalski svet naših vrtov Narava škodljivega in koristnega ne pozna Če bomo v vrtove privabili živali, ki jih uvrščamo med zaželene goste, bomo veliko pripomogli k zdravemu načinu vrtnarjenja Vrtovi predstavljajo svojstvena ži- vljenjska okolja za številne živali. Ne- katere nam s svojimi navadami pov- zročajo težave in jih uvrščamo med neprijetne oziroma nezaželene, med- tem ko so druge pomočnice pri vr- tnarjenju - bodisi kot opraševalci cve- tja, lahko pa tudi kot plenilske vrste, ki številčno uravnavajo živali, ki jim tekne naš pridelek. Razmerje med pr- vimi in drugimi mora biti ravno pra- všnje, kar v praksi pomeni, da bodo gosenice zgolj hrana drugim vrstam. Ne bodo pa dosegle tistega števila, ki bi prekoračilo prag škodljivosti, zato jih običajno še opazili ne bomo. Ljudje delimo živali na koristne in škodljive. Izraza sta napisana na kožo nam, gle- dano z vidika sožitja z naravo pa seve- da ne vzdržita, saj narava škodljivega in koristnega ne priznava. Z vrtom ravnajmo gospodarno Okolje je najbolj samouravnalno takrat, ko v njem najde svoj prostor kar se da široka paleta živalskih vrst. Vrtovi pri tem niso izjema. Če bomo privabili vanje živali, ki jih uvrščamo med zaželene goste, bomo veliko pri- pomogli k zdravemu načinu vrtnarje- nja brez vsake rabe pesticidov. Vrtovi pa so ponekod marsikdaj pravcati po- ligoni za preizkušanje kemijskih sred- stev. Nemalokrat se v njih dogajajo prave drame, o katerih se ne govori in ne piše, vsi pa kažemo s prstom na velike kmetovalce kot največje porab- nike pesticidov. Površina, ki jo pred- Mladič lesne sovke stavljajo vrtovi v naši državi, šteje na tisoče hektarjev. To pomeni, da moza- ično razdrobljen svet ni zanemarljivo majhen in zato tudi ni vseeno, kako ravnamo z njim. V zdravem okolju se kajpada ne počutijo dobro samo živa- li in seveda mi sami, tudi zelenjava iz takšnih vrtov gre zdrava na mizo. Bodimo »eko« in »bio« tudi z dejanji S preprostimi dejanji lahko privabi- mo v svojo bližino živali, ki jih uvršča- GEAL, d. o. o., trgovina in servis AKCIJSKI IZDELKI Puconci 77 | tel.: 545 11 22 e pnevmatika za traktor Seha 6,00 x 16 6PR 42,50 euR e motor Kohler CH 395, 9,5 KM, za proizvode Gorenje Muta, BCS 379,80 euR e akumulator 100 Ah, 12 V Dynamic 99,90 euR — 10 % ob nakupu rabljeno za novo < 89,91 euR e akumulator 100 Ah, 12 V Topla 108,90 euR - 12,76 % ob nakupu rabljeno za novo < 95 EUR e pnevmatski sedež za traktor 389 EUR « sedež za traktor IMT, TD 69,90 euR - 15 % - 59,41 euR e hidravlična poteznica 2. kategorije, 570-790 mm, s priključnimi cevmi, verigo in kroglo 189,90 euR - 11 % < 169 euR Navedeni popusti veljajo samo pri gotovinskem plačilu do prodaje zalog. V cene je vključen DDV. Podjetje Geal -| servisira in ŠA popravlja H traktorje vseh A vrst. V trgovini H dobite rezervne dele za traktorje Zetor, Torpedo, IMT, Ursus, Štore, BCS in druge po naročilu; ležaje, oljna tesnila, gume, akumulatorje in stekla za traktorske kabine. mo med pomembne, to pa pomeni, da številčno uravnavajo druge vrste, so pomembne opraševalke ali pa nas preprosto razveseljujejo s svojo samo- umevnostjo. V neprijaznem okolju bomo nanje seveda zaman čakali, v zdravem pa jih ne bo manjkalo, zato so tudi kot bio- indikatorji. Ena takšnih skupin so sa- motarske čebele, ki jih živi v Sloveniji več kot 500 vrst. Res je, da nas ne bodo oskrbovale z medom, kot nas medonosne čebele, Velika sinica bodo pa zapolnile vrzel, kjer slednjih manjka, pri opraševanju. S preprosti- mi gnezdilnicami jih bomo privabili v našo bližino in kaj kmalu se bomo strinjali, da prav nič ne zaostajajo za medonosnimi čebelami. Te čebele nas ne bodo nikoli opikale, ker nimajo žel, zato so otroci na vrtu varni pred njimi. Seveda pa nas bo lahko krep- ko zaskrbelo, če bomo na njihov obisk zaman čakali ... Posebej samotarskim čebelam sem v zadnjih letih utrl pot na marsikateri vrt, številni bralci mo- jih knjig pa me navdušeno obveščajo o njihovem pojavljanju in naseljeva- nju gnezdilnic. Z netopirji nad komarje in jabolčnega zavijača Med pomembne živali v vrtnem okolju spadajo netopirji, ki jih je bilo v Sloveniji do zdaj odkritih 30 vrst. Vsi so žužkojedi, to pa pomeni, da bodo lovili komarje in drugo nadlogo, sad- jarji pa se jih bodo razveselili zato, ker so glavni plenilci metuljčkov jabolč- Listorezka nega zavijača, ki letajo izključno samo ponoči. Netopirje lahko privabimo z netopirnicami. Če jih odkrijemo v kleti, na podstrešju ali za opažem, ka- mor se tudi radi zatečejo, jih kajpada ne vznemirjamo, temveč jih pustimo pri miru. V preteklosti pa tudi danes jim ljudska vraževernost pripisuje po- vezanost z mračnimi silami, kar je se- veda popolnoma nezrelo razmišljanje nevednih ljudi. Z nameščanjem gnez- dilnic za ptice bomo naše nasade re- ševali pred žuželčjo nadlogo bistveno bolj in temeljiteje kot vsak strup. Par Dvoosne prikolice www.farmtech.eu Fotografije Ivan Esenko velike sinice, ki hrani mladiče, v enem dnevu opravi tudi do 600 obiskov s hrano v kljunu. Kaj jim najbolj tekne, zgovorno prikazuje fotografija. Tudi druge vrste ne zaostajajo za sinica- mi, vštevši vrabce, poljske in doma- če. Škorci so pravi mojstri v lovu na bramorje, posebno pa jim teknejo goli polži, za katerimi stikajo predvsem zjutraj, ko je trava rosna, ali v dežju. Tudi navadna krastača požre zelo ve- liko golih polžev. V eni noči lahko po- spravi količino, ki preseže celo njeno lastno telesno težo, zato ni čudno, da spada med pomembne vrtnarjeve za- veznike. V Veliki Britaniji je že okrog dve stoletji zelo razširjeno postavlja- nje krastačjih hišic na vrtovih, angle- ški vrtnarji te živali celo prezimujejo v kleteh. Ni odveč, če povemo, da v teh vrtovih ne uporabljajo pesticidov, ki bi krastačo ubili v trenutku, saj ima zelo občutljivo kožo. Dokažimo, da smo »eko« in »bio« z dejanji, ne samo besedami, in spo- znajmo živi svet, ki nas obdaja. Ivan Esenko Farmtech d.o.o. Prešernova ulica 40, SI-9240 Ljutomer Tel.: (02) 584 91 00, Fax: (02) 584 91 01 E-mail: infocofarmtech.si 4 "ode. % No, APN Aa za sod ' st: Požini m bebe — Triosne prikolice stran 33 34 | Vestnik | 17. marca 2011 BARVA CM "K datum: 1/. 03. 2011 kmetijstvo VESTNIK stran 34 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Kako gospodariti Kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji Ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja ima na kmetijah čedalje večji pomen - Po eni strani bi radi kmetje sami ugotovili probleme pri gospodarjenju, po drugi strani pa morajo mnoge kmetije poročati državi — Kmetovalca najbolj zanima, kakšen Je gospodarski položaj kmetije in na kakšen način priti do informacij, kako gospodariti, da bi ta položaj lahko izboljšal V začetku devetdesetih let smo se v Sloveniji odločili uvesti metodologijo FADN - Farm Accountancy Data Net- work oz. mrežo knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev. Za to knjigo- vodstvo smo se odločili predvsem zara- di tega, ker smo hoteli dobiti podatke o kmetijah, kasneje pa smo se z vstopom v Evropsko unijo zavezali, da bomo na le- tni ravni zagotovili 900 reprezentativnih vzorčnih kmetij. Kmetijska gospodarstva se izbirajo glede na velikost in proizvo- dni tip kmetije, na območje z omejenimi dejavniki in na regijo. Če kmetija ustre- za, jo povabijo k enoletnemu sodelova- nju. Kmetije, ki so se prijavile na javne razpise in v okviru teh pridobile nepo- vratna sredstva, morajo ostati v sistemu FADN vsaj pet let od zadnjega izplačila sredstev. FADN-knjigovodstvo daje predvsem informacije o kmetiji kot celoti in splo- šno sliko o ekonomskem položaju kme- tije. Metodologija FADN je uveljavljena v vseh članicah Evropske unije in je osnova za usmerjanje kmetijske politike. Je ura- dno priznan informacijski sistem znotraj kmetijske politike, ki ga v celoti podpira EUROSTAT. FADN nam omogoča popol- no primerljivost kazalnikov gospodarske uspešnosti na ravni kmetije, obenem pa nam omogoča tudi analize na nacional- ni in meddržavni ravni v Evropski uniji, primerjavo kmetije s podobnimi kmeti- jami ter ugotavljanje problemov na kme- tiji. Idejne zasnove so bile postavljene že v ustanovni listini Evropske gospodarske skupnosti. Metodologija FADN je poeno- Zakaj sej ka. Ob natančnem vodenju FADN-knjigovodstva dajejo zbrani podatki možnost za resno ekonomsko analizo kmetije. stavljen način spremljanja dohodkovne- ga položaja in ne zajema vseh elementov knjigovodstva, kot jih predpisujejo pravi- la računovodskih standardov. Kmetije, ki so vključene v FADN-knji- govodstvo, morajo v začetku leta izpol- niti popisni list. Vanj vpišemo osnov- ne podatke o kmetiji, splošne podatke o kmetiji, razdelimo splošne stroške in vpišemo kmetijska zemljišča v upora- bi. Poleg tega naštejemo delovno silo na kmetiji in povprečno opravljene de- lovne ure v preteklem letu. Kmetije, ki vodijo FADN-knjigovodstvo že več let, vpišejo samo spremembe pri gospodar- skih poslopjih, mehanizaciji in trajnih nasadih. Na koncu leta vpišemo še zalo- ge kupljenega materiala ter zneske ne- ati koruzo Agrosaat? ZATO KER: 1. imamo izbor vrhunskih žlahtniteljev z vrhunskimi hibridi, 2. hibridi za zrnje dosegajo visoke pridelke z dobrim sproščanjem vlage jeseni — visoka ekonomičnost, 3. pri silažnih hibridih dajemo velik poudarek pridelku in kakovosti silaže, 4. hibridi so visoko tolerantni za prisotnost toksinov in dosegajo večjo ješčnost pri živalih, 5. širok sortiment dodatno tretiranih hibridov. TOP 5 ZRNJE - dobri, boljši, najboljši posrednih izravnalnih plačil in prejetih investicijskih podpor za preteklo leto. Ta popis se dela enkrat letno, popis pa opravi kmetovalec skupaj s terenskim svetovalcem. Mesečno je treba pisati dve poročili, in sicer denarno poročilo ter poročilo o pridelkih, živini in delovni sili. V denar- no poročilo vpisujemo vse prihodke in Fotografija Damjan Jerič FADN a Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA odhodke, ki se nanašajo na kmetijsko proizvodnjo. V poročilo o pridelkih, ži- vini in delovni sili pa vpisujemo gibanje živine po kategorijah, opravljene ure za delo na kmetiji ter pridelano in pora- bljeno količino pridelkov za krmljenje živine. Ko določeno žival ali pridelek proda- mo, mora biti denarno poročilo uskla- jeno s poročilom o pridelkih, živini in delovni sili. Količina pridelkov oz. šte- vilo živali mora biti v obeh poročilih enako. Ključnega pomena je, da so po- datki v poročilih pravilni, kar posledič- no pomeni tudi realno obdelavo teh. Na podlagi obdelanih podatkov je možno svetovati kmetiji, saj je iz zbranih po- datkov mogoče razbrati probleme in po- manjkljivosti na njej. Tak način sveto- vanja omogoča kmetovalcu, da hitreje odpravi nepravilnosti, predvsem pa, da se posveti tistemu delu kmetijske proi- zvodnje, ki to najbolj potrebuje. Ob natančnem vodenju FADN-knji- govodstva predstavljajo zbrani podat- ki možnost za resno ekonomsko anali- zo kmetije. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota se ukvarjamo s to vr- sto knjigovodstva že nekaj let. Vodenje knjigovodstev nam je zaupalo že več kot 300 kmetij. Za več informacij pokličite Aleksan- dra Lazarja po telefonu, št. je 02 539 14 44, ali pišite po elektronski pošti na naslov: aleksander.lazar9gov.si ali aleksan.lazarOgmail.com. Aleksander Lazar siliranje zrnja Hibrid Tip zrna Fao Namen uporabe Naše priporočilo LG 30.290 Nove! Ž 290 sušenje zrnja Nova LG 23.06, primerna za izredno sušna območja. LG 33.30 Z 300 sušenje zrnja Vaša prava odločitev za pridelavo zrnja na vseh tipih tal. siliranje zrnja DKC 4372 Novo! Z 320 sušenje zrnja Številka 1 za pridelavo suhega zmja. siliranje zrnja Izredno intenziven hibrid. LG 33.50 Noe! Z 350 sušenje zrnja Nova zvezda za prihodnost v pridelavi zrnja. siliranje zrnja DKC 4608 Nove! Z 360 sušenje zrnja Hibrid, ki ruši pridelke zrnja tudi v FAO-skupini 400. TOP 5 SILAŽA - dobri, boljši, najboljši ES FORTRESS |; TZ 320 silaža Zelo primeren hibrid za setev po prvi košnji mnogocvetne ljuljke oz. DTM. LG 33.87 Nove! Z 380 silaža LGAN - hibrid, ki postavlja nova merila v prebavljivosti vlaknine. Novost na področju silažne koruze. SAXX00O Z 390 siliranje zrnja Zelo velik pridelek zrnja, primeren za vse tipe tal. silaža DKC 4888 Z 400 siliranje zrnja Izreden potencial za pridelek zrnja in silaža zelene mase, odlično toleranten za sušo. PIXXIA Z 410 silaža Robustna silažna koruza, rekorderka za težji tip tal! bioplin Zanesljivi, ekonomični, poceni NEXXOS PT 290 sušenje zrnja Kakovost brez konkurence. siliranje zrnja LG 23.06 TZ 300 sušenje zrnja Specialist za lažje tipe tal. siliranje zrnja BURTON Z 390 silaža Velik pridelek silaže, tudi na manj rodovitnih tleh. bioplin Agrosaat zastopa v Sloveniji štiri svetovno znane žlahtnitelj- ske hiše: DEKALB, LIMAGRAIN, RAGT in EUREALIS. Agrosaatova prednost je, da sodeluje z več različnimi žlah- tnitelji in da od vsakega izbere najboljše hibride za naše pridelovalne razmere. Prav tako v Agrosaatu izvajamo vsako leto več demonstra- cijskih poskusov s koruzo in drugimi poljščinami, kot so npr. žita, krompir, travinje, metuljnice, oljnice itd. Vsekakor je najpomembnejša poljščina koruza, ki ji med našimi po- skusi posvečamo največjo pozornost. Del poskusov opra- vimo tudi v sklopu KSS in drugih podobnih ustanov (kombi- nati, kmetijske šole, Kmetijski inštitut Slovenije ...). Rezultati poskusov nedvomno kažejo, da je naš izbor hi- bridov zelo primeren za naše območje. V Pomurju je vse več tržnih pridelovalcev koruze za zrnje. To so tisti, ki zrnje prodajajo z njive ali ga sušijo. Za te pri- delovalce je ključnega pomena dober pridelek zrnja z niz- ko vlago ob spravilu. Tem priporočamo predvsem »TOP 5 zrnje« izredno rodnih hibridov FAO 300 tipa zobanke, ki so opisani v preglednici. Ti hibridi so namenjeni predvsem za sušenje zrnja, pride- lovalci pa jih lahko uporabijo tudi za siliranje zrnja ali cele rastline pri poznejših setvah. Agrosaal ... Zaupanje. Prihodnost. Zanesljivost. Za govedorejce, ki namenjajo koruzo silaži cele rastline, priporočamo paket »TOP 5 silaža«, kjer so vključeni hibridi zrelostne skupine FAO 320 do 410. Novost na tržišču je hibrid LG 33.87 »Animal Nutrition« (LGAN), ki označuje seme, ki zagotavlja pridelek najboljše silaže v Evropi. Limagrain je edino semenarsko podjetje, ki s pečatom na vreči semena jamči za visoko kakovost svojih silažnih hibridov. Prednosti, ki jih prinašajo hibridi LGAN, izhajajo iz hranilne vrednosti silaže, ki ima visoko vsebnost škroba in boljšo prebavljivost vlaknine kot drugi hibridi, kar se na koncu iz- kaže z večjim dobičkom pri reji živali. Pomembno pozornost v Agrosaatu dajemo vključno z na- šimi žlahtnitelji prisotnosti plesni - fuzarija, to pa je v za- dnjem času najbolj razširjena koruzna bolezen. Ta lahko s presnovnimi produkti toksini povzroči precejšnjo škodo v živinoreji. To se najpogosteje odraža z motnjami plodnosti, pogini in slabšo ješčnostjo živali. Vsi podatki, ki jih spremljamo v poskusih (pridelki in ka- kovost), so res popolna informacija, ki jo pridelovalcem posredujemo vsako leto pred novo setvijo koruze. Več in- formacij najdete v Agrosaatovem »GOSPODARJEVEM PRIROČNIKU 2011«, na spletu ali nas pokličete. PE POMURJE tel.: (02) 545 94 16, 041 383 321 PE ŠTAJERSKA tel.: (02) 795 08 80 PE OSREDNJA SLOVENIJA tel.: (01) 514 00 70 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM "K datum: 1/. 03. 2011 kmetijstvo VESTNIK 17. marca 2011 | Vestnik | 35 Mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita Povezovalna vloga Panvite v kmetijstvu Razdrobljenost ne prinaša napredka - Potrebujemo velikega igralca, ki bo ob sebi združil manjše in poskrbel za skupen nastop na trgu Skupina Panvita predstavlja osrednji ste- ber pomurskega kmetijstva in je zato po- memben nosilec nadaljnjega razvoja na tem območju. Povezuje podjetja primar- ne kmetijske pridelave, mesne predelave in trgovine, vedno pomembnejšo vlogo pa prevzema tudi na področju sodelo- vanja s kmeti, zlasti tam, kjer je zadru- žništvo propadlo. Zunaj Skupine Panvita ostaja še vedno dobršen del pomurskega kmetijstva, o njeni vlogi v tem prostoru pa smo se pogovarjali s predsednikom uprave mag. Petrom Polaničem. O tem, da bi v sistem povezovali tudi druge kmetijske in živilskopredeloval- ne dejavnosti v Pomurju ali Prekmur- ju, v tem trenutku ne razmišljamo. Ta podjetja, ki so zunaj Skupine Panvita, imajo svoje znane lastnike, lastništvo je skoncentrirano in prepričan sem, da so s potjo, za katero so se odločili, zado- voljni. Strinjam pa se z ugotovitvijo, da si Skupina Panvita že nekaj let prizade- va, da bi postala povezovalec kmetijsko- živilskih dejavnosti na tem območju in pri tem je tudi dokaj uspešna. Prepri- čan sem, da kmetijstvo v tem prostoru ne more temeljiti le na velikih sistemih, kot je Panvita, pa tudi ne le na malih kmetih, saj takšno stanje ne zagotavlja razvoja. Zato je potrebno sodelovanje, Panvita in kmetje morajo hoditi z roko v roki, saj le na ta način lahko pomurske- mu in tudi slovenskemu kmetijstvu za- gotovimo prihodnost, potrošnikom pa kakovostno in varno hrano. Takšno usmeritev smo si zastavili že v preteklosti, v lanskem letu pa smo jo še nadgradili tako, da smo združili dve naši družbi Panvita Proizvodnja krme in Panvita Zrnovit oz. kmetijsko trgovino v enovito družbo Panvita Kmetijstvo, ki je s tem prevzela vlogo povezovalca po- murskega kmetijstva. Vse dejavnosti, ki jih vodimo z našimi kooperanti, so tako zdaj združene v tem podjetju. Med osnovne kmetijske dejavnosti sodi tudi prašičereja. Kakšen je njen status v novi organiziranosti? Prašičereja ostaja še naprej samostoj- na družba, nadaljevali pa bomo seveda aktivnosti, da bi vse naše primarne de- javnosti združili v skupno družbo. Žal so v naši prašičereji še vedno nekate- re znane težave in dokler obvladovanja tehnologije ne bomo spravili na raven, ki nas bo zadovoljila, tega združevanja ne bo. V družbo Panvita Kmetijstvo pa smo prenesli vse naše partnerske reje, torej kooperante, ki se ukvarjajo s pra- šičerejo. V pomurskem kmetijstvu je še veliko neizkoriščenih možnosti, vendar pra- ksa potrjuje, da kmetje nekih novih idej nimajo oziroma so takšni z inova- tivnimi idejami redki. Panvita uvaja v lastno poljedelsko pridelavo nekatere nove kulture. Bi kazalo k takšni pride- lavi pritegniti tudi manjše kmetije? Zame obstajata dve vrsti bioplinarn. Naše sodijo med tiste, ki za surovino uporabljajo odpadke, ki nastajajo v mesni industriji, in hlevski gnoj, ki nastaja pri reji piščancev in prašičev. Dejstvo je, da manjše kmetije z ne- kaj hektarji zemlje s pridelavo klasič- nih poljščin, kot sta koruza ali pšenica, dolgoročno ne bodo mogle preživeti. Če bodo želele še naprej kmetovati, se bodo morale odločiti za pridelavo, ki je delovno intenzivna in na manjših povr- šinah zagotavlja višji dohodek. Panvita izobraževanje kmetovalcev 18. 3. 2011: dvorana KGZS Murska So- bota, ob 9.00, predavanje KOP - IVR, Predstavitev novosti tehnoloških na- vodil za integrirano vrtnarstvo, Naj- pogostejše težave pri pridelovanju so- latnic in njihovo preprečevanje, Pojav novih škodljivih organizmov na zele- njadnicah v Sloveniji, Na kakšnih tleh v Sloveniji pridelujemo zelenjavo? 18. 3. 2011: Gostilna Smej, Kobilje, ob 14.00, ne velja za KOP, Vinarstvo - Ocenjevanje vin DV Kobilje (DV Bel- tinci). 22. 3. 2011: Vinogradniški center Go- ričko, Ivanovci 3, ob 9.00, ne velja za KOP, Vinarstvo - Ocenjevanje vin DV Goričko. 23. 3. 2011: dvorana KGZS Murska Sobota, ob 16.00, ne velja za KOP, Ob- novitveni tečaj zdravstvenega varstva rastlin. 24. 3. 2011: dvorana Vinske kleti Ka- pela, Paričjak 22 a, ob 14.00, ne velja za KOP, Vinarstvo - Ocenjevanje vin DV in prijateljev vina Kapela. mehanizacijo » tehnične plošče in umetno usnje Trgovina z avtodeli za vse vrste osebnih vozil AVTOMATERJAL de.s. Ulica Anteja Trstenjaka 17, PE Prešernova ul. 25, 9240 Ljutomer, tel. 02 583 12 10, 584 14 00 » vse vrste gum za traktorje in kmetijsko ter gradbeno » klinasti in ploščati jermeni » različni izdelki iz gume » izdelava ploščatih jermenov po meri » različne vrste ležajev in olja GOTOVINSKI POPUST VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si jim je pri tem lahko v pomoč z idejami, s tehnologijo in pa seveda pri prodaji nji- hovih pridelkov. S tem mislim predvsem na povrtninarstvo, ki se ga v Panviti že lotevamo, k sodelovanju pa želimo pri- tegniti tudi kmete, ki jih takšna pridela- va zanima. Zavedamo se, da uspeha na tem področju ne bomo dosegli v enem letu, to je dolgoročni projekt in prepri- čan sem, da s povrtninarstvom ali zeli- ščarstvom manjše kmetije lahko pridejo do spodobnega dohodka. V mislih imate torej povezovanje lastne pridelave in pridelave pri kmetih? Seveda. V okviru Panvite se že ukvar- jamo s povrtninarstvom, prihodek, ki ga s tem ustvarjamo, pa se iz leta v leto po- večuje. S to proizvodnjo smo lani ustva- rili blizu 400 tisoč evrov prihodkov, le- tos je realizacija že presegla pol milijona evrov, vsako leto pa uvajamo v povrtni- narstvo nove kulture. Začeli smo z jago- dami, imamo šparglje, zdaj na 15 hek- tarjih pridelujemo še mak, pridelovali bomo lubenice in sladko koruzo, papri- ko in še kaj. Fotografija arhiv Panvite Mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita: »Panvita mora odigrati povezovalno vlogo v pomurskem kmetijstvu. Pomembno je, da imamo v tem prostoru velikega igralca, ki zna povezati in organizirati majhne igralce. Velikokrat sicer slišimo očitke, da kmete izkoriščamo in v sodelovanju z njimi vidimo le svoj interes. Res je, da tega ne delamo zastonj, vendar če bi bili res tako izkoriščevalski, potem nam ne bi zaupalo več kot tisoč družinskih kmetij, s katerimi dobro sodelujemo.« Kaj pa buče? Tudi buče so zanimive, vendar ne sodi- jo ravno v povrtninarsko pridelavo, pač pa v industrijsko proizvodnjo. V Panviti buče že pridelujemo, lani smo jih imeli na več kot 65 hektarjih in pridelovali jih bomo tudi v prihodnje. Pri tem pa je pomemb- no, da se vse ne konča le pri pridelavi, pač pa je treba narediti korak naprej. Pridel- ke je treba dodelati, jih ustrezno embali- rati in dati na trg z dodano vrednostjo. Na tem področju bo Panvita lahko kmetom pomemben partner, saj mi želimo to de- javnost razvijati v tej smeri. Še letos bomo zgradili manjšo sušilnico, kjer bomo buč- na semena lahko posušili, jih primerno obdelali in dali na trg. Kmetje si lahko od takšnega sodelovanja veliko obetajo, saj ima Panvita na tem področju že določene prednosti, ves čas se izpopolnjujemo, išče- mo nove tehnologije in vse to lahko pre- našamo tudi na kmete. Najpomembnejše pri vsem pa je, da mi od kmetov pridelke tudi odkupimo in zanje poiščemo kupce. Pomembno vlogo na tem področju bi moralo odigrati zadružništvo, ki pa ga Oglasno sporočilo zlasti v prekmurskem delu ni. A zdaj to vlogo prevzema Panvita, čeprav to ne- kako ne spada v njen okvir delovanja. Panvita je vendarle profitna organiza- cija, medtem ko naj bi bile zadruge ne- profitne organizacije kmetov. Morda zveni nekoliko nenavadno, vendar Panvito vidim tudi v funkciji nekakšne zadruge. Ne sicer kot klasič- no obliko zadruge, v katero bi se zdru- ževali kmetje in v njej tudi odločali, pač pa kot zadrugo v tem smislu, da zdru- žuje manjše proizvajalce in skrbi za nji- hov skupni in enotni nastop na trgu. S Panvito dobiva kmet resnega partner- ja, ki mu bo zagotavljal odkup pridel- kov in tudi njihovo plačilo. Če nam bo to uspelo, to ne bo le naš uspeh, pač pa uspeh, od katerega bo imelo koristi ce- lotno kmetijstvo. Osnovni cilj kmetijstva je zagotavlja- nje hrane za ljudi, nato zagotavljanje hrane za živali in šele nato zagotavlja- nje surovin za vse drugo. V razmerah, ko je postala samooskrba s hrano že skrb vzbujajoča, se postavlja vprašanje smiselnosti gradnje bioplinskih postaj za proizvodnjo električne energije. V Pomurju jih imamo že nekaj, v okviru Skupine Panvite obratujeta dve bioe- lektrarni, gradite pa že tretjo. S takšno ugotovitvijo se strinjam, ven- dar moram povedati, da zame obstajata dve vrsti bioplinarn. Takšne, ki za proi- zvodnjo električne energije uporabljajo izključno kmetijske pridelke, in takšne, ki za proizvodnjo uporabljajo odpadke, ki nastajajo v kmetijstvu in živilski in- dustriji, delež kmetijskih pridelkov pa je majhen. Naše sodijo med tiste, ki za surovino uporabljajo odpadke, ki nasta- jajo v mesni industriji, in hlevski gnoj, ki nastaja pri reji piščancev in prašičev. Koruzna silaža je le od 30 do 40 odstot- kov surovine, pa še ta je tako imenova- ni drugi posevek, ki je zrasel na poljih, s katerih smo že pospravili glavni pri- delek. Novost v liniji produktov Milkvit Krmilo Milki CalFix? Za podjetje Trouw Nutrition Deutschland GmbH iz Burgheima v Nemčiji, ki je bolj zna- no po svoji blagovni znamki Milkivit, je bila letošnja udeležba na največjem živilskem sejmu v svetovnem merilu Eurotier v Han- novru zelo uspešna, saj smo prejeli dve na- gradi za inovacije. Za novost med produkti Milki CalFix? smo prejeli DLG srebrno medaljo. Tako je podjetje po letu 2006 že drugič ponosen lastnik zelo zaželene nagra- de za inovacije, ki se podeljuje posebej ino- vativnim izdelkom le vsaki dve leti. Izdelek Milki CalFix? je v kategoriji kr- mil nemško kmetijsko združenje razglasilo za »novost v letu 2011«. Tudi ta nagrada se podeljuje le vsaki dve leti, in sicer jo pode- ljuje petnajst priznanih evropskih strokovnih novinarjev s področja kmetijstva. Tudi to na- grado smo v Milkvitu prejeli že drugič (prvič leta 2000). Novo dietno dopolnilno krmilo za krave molznice Milki CalFix? se uporablja proti mlečni mrzlici - pogostemu presnovnemu obolenju. To obolenje se pogosto in v različ- no intenzivnih oblikah pojavi pri kravah mok znicah ob telitvi ter vodi v zdravstveno priza- detost živali in povzroča tudi gospodarsko škodo pri reji krav molznic. Vzrok obolenja Milki CalFix" Oglasno sporočilo je neprilagojena in pretirana preskrba živali s kalcijem pred telitvijo. Dopolnilo Milki CalFix? omogoča nov in enostavnejši način preprečevanja mleč- nomrzlične profilakse. Gre za nov, patenti- ran postopek, pri katerem se odvečen kalcij veže in izloča s pomočjo riževih otrobov. Na podlagi tega je hormonski sistem za regu- liranje kalcija v telesu stimuliran že pred te- litvijo. Posledica je, da krave molznice lažje in hitreje telijo, živali pa so po telitvi v bolj- ši kondiciji. Okusno dopolnilno krmilo Mil- ki CalFix? ponudimo kravam 14 do 21 dni pred telitvijo. Praunl27) dd Vodik "zi « Izboljšuje izmenjavo 4. kalcija « Povečuje vnos hrane « Znanstveno dokazano K MariVita | NutriVita d.o.o., Nemčavci 25, 9000 Murska Sobota T:051 300 791, 051 300 792, F:02 536 17 75, E:nutrivitaesiol.net NI stran 35 36 | Vestnik | 17. marca 2011 BARVA CM "K datum: 1/. 03. 2011 VESTNIK stran 36 kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Novi panji za Čebelarstvo Kavaš iz Odranec Prodajajo čebelje družine, ki jih izvažajo tudi v Francijo in Italijo V družini Kavaš ima čebelarstvo že dolgoletno tradicijo - Temeljita obnova panjev Mlada čebelarja Milena in Roman Ka- vaš, ki to poslanstvo nadaljujeta in se ukvarjata s pridobivanjem medu ter vzrejo čebeljih matic in čebeljih dru- žin, sta se odločila za temeljito pre- novo panjev, ki so nameščeni na pre- voznem tovornem vozilu. Stari čebelji panji so dotrajali, zato je Milenin oče naredil nove. Na vozilu je 120 čebeljih panjev, načrtujejo pa, da bodo doda- tno namestili še dvakrat po 36 pa- njev. | PREMI Kavaševi čebelarji pridobivajo več vrst medu: cvetlični, akacijev, hojin, kostanjev, med oljne repice in goz- dni med. Čebelarka Milena se ukvarja tudi s prodajo čebeljih družin in ma- tic. Družine izvažajo v Francijo in Ita- lijo. Čebelje panje vozijo na pašo po celotnem Pomurju, v Kostanjevico na Krki jih odpeljejo med cvetenjem ko- stanja, na Veliki in Mali Gori, na Do- lenjskem in Gorenjskem pa so njiho- ve čebele na paši, ko medi hoja. Letno pridobijo od 11 do 14 ton kakovostne- ga medu. Imajo svojo prevozno točil- nico medu in registrirano polnilnico medu, ki ga polnijo v različne okrasne kozarce in steklenice. Mlada čebelarja si želita, da kme- tje med cvetenjem ne bi uporabljali pesticidov, saj je takrat največja ne- varnost za zastrupitev čebel in njihov množični pogin. Oba sta aktivna člana Čebelarske družine Črenšovci. Jože Žerdin NOVO PIONEER program za vas Posebna ponudba Premium seme" programa za pridelovalce, ki kupite vsaj 16 vreč 25 MK semena koruze iz tega programa Premium semef: e izbrani hibridi najvišje kvalitete, preizkušeni v Sloveniji Tretirani po najsodobnejših metodah in tehnikah Maksimalna garancija na vznik in razvoj rastline Maksimalna zaščita pred strunami, švedsko mušico in pticami Primerno za setev na območjih preprečevanja širjenja koruznega hrošča e Zagotovilo za vaš uspeh na njivi z garancijo ponovne setve, če pride do izpada sklopa zaradi dejavnikov, ki jih pokriva garancija. > me PIONEER je dogovor sPIC im zm Dih a IE EM V VE a m AA KUPITE 8 VREČ 25 MK KORUZE PIONEER IN KOMBINEZON JE VAŠ KOLIČINSKI POPUST | Ob nakupu 16 vreč in več dobite še poseben popust in sicer 1,0 EUR za vsako vrečo. Pioneer Semena Holding GmbH, Parndorf,PSH poslovno svetovanje Podružnica Murska Sobota Markišavska cesta 10, 9000 Murska Sobota, tel. 02 521 36 20, faks 02 521 36 29 http://slovenia.pioneer.com Fotografija Jože Žerdin Roman Kavaš je ponosen na nove čebelje panje. PIONEER. A DUPONT BUSINESS Najboljši hibridi Pioneer za setev v Pomurju Za setev v letu 2011 vam ponujamo najboljše in izbrane hibride koruze. Vsi naši hibridi so testi- rani na različnih področjih in v različnih pridelo- valnih razmerah po celotnem Pomurju. Vsi hibridi so preizkušeni na velikem številu poskusov (na več kot 130 v letu 2010). Vsi po- skusi in naše delovanje imajo certifikat za ka- kovost ISO 9001:2008. Smo edino podjetje v Slovenji, ki že 14 let analizira poskuse za silažo. Vsi podatki o pre- bavljivosti, neto energiji laktacije in potencialni količini mleka so vam dostopni v naših katalo- gih ali pri vašem Pioneerjevem promotorju. Naše seme je tretirano z najsodobnejšimi na- pravami in tehnologijami, zato je izjemne kako- vosti in varno za uporabo. V ponudbi so izbrani hibridi za vas: šampioni Pioneer za setev 2011 P9400 FAO 340 - novo za silažo in zrnje P9494 FAO 370 - rekorder v suši PR38A79 FAO 330 - brez konkurence PR37K92 FAO 370 - najrodnejši v 2010 PR37N01 FAO 390 - absolutni zmagovalec PR37D25 FAO 400 - dolgoletni rekorder PR36K67 FAO 450 - brez konkurence PR33Y74 FAO 600 - NOVA zvezda elitni hibridi Pioneer PR38N86 FAO 320 - izjemna ekonomičnost PR38H20 FAO 340 - odlična silaža PR37H24 FAO 370 - dolgoletni zmagovalec PR37M34 FAO 410 - dolgoletna stabilnost PR38A24 FAO 380 - dolgoletni šampion PR37F73 FAO 410 - izjemen v suši in silaži PR38B12 FAO 300 - najnižja vlaga PR39B29 FAO 180 - najranejši hibrid PR34N43 FAO 580 - za Primorsko PR38F70 FAO 330 - št. 1 med poltrdinkami Za druge hibride Pioneer vprašajte v vaši trgovini. UGODNO: Izjemno ugodna možnost naročila semena, dodatno tretiranega s fitofarmacevtskim sredstvom Mesurol in dodatno tretiranega s sredstvoma Poncho t Mesurol. Znanost in servis za vaš uspeh!" Za več informacij vprašajte v vaši trgovini ali pri našem promotorju in na http://slovenia.pioneer.com/ NI www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si kmetijstvo BARVA CM'K datum: 1/. 03. 2011 VESTNIK 17. marca 2011 | Vestnik | 37 Setev jarih žit Zaradi deževne jeseni letos več jarih MV ML! ZI Za setev posameznih vrst izberemo primerna tla, ki morajo biti dobro pripravljena - Upoštevati je treba rok setve Razmere za setev ozimne pšenice v letu 2010 so bile bolj slabe kot dobre. Dolgo je bilo vlažno, mokro, koruzo so kmetje pospravljali s težavo. In še več proble- mov so imeli, ko so hoteli posejati ozi- mna žita, saj je bilo preveč mokro, da bi se podali na njivske površine. Zato pri- čakujemo, da bo obseg pridelovanja ja- rih žit nekoliko večji kot prejšnja leta. Med jarimi žiti ali kratko jarinami pose- jemo največ jarega ječmena, ki ga upo- rabimo za krmo, jare pšenice in ovsa. Ja- rin se poseje manj tudi zato, ker se ne dosegajo tako visoki pridelki kot pri ozi- mnih žitih in ker tudi pridelki jarih žit nihajo precej bolj kot ozimnih žit. Vsako žito ni za vsako njivo Ko se odločamo, katero jaro žito bomo sejali, je dobro vedeti, da vsa jara žita ne sodijo na vse njive. Najboljša so srednje težka do težka tla z urejenim vodno- zračnim režimom (ilovnatopeščena do peščenoilovnata tekstura). Jari ječmen še lahko pridelujemo na peščenih tleh, medtem ko je za jaro pšenico in oves lah- ko precej tvegana pridelava. Ječmen zač- ne hitro rasti in izkoristi zimske zaloge vlage v tleh, ima najkrajšo rastno dobo in se izogne morebitnim sušam in vročin- skim udarom. Če imamo težka ilovnata tla, lahko pridelujemo jara žita, vendar ob pogoju, da smo jih jeseni preorali. Za ječmen so najugodnejša nevtralna do ra- hlo bazična tla (kisla nikakor), pšenici pa ustrezajo rahlo kisla do bazična tla. Oves lahko pridelujejo na kislih do rahlo ba- zičnih tleh. Potrebno pa je tudi, da je v tleh dovolj organske snovi (dovolj humu- sa), in sicer naj vsebujejo tla 1,6 do dva odstotka humusa. Upoštevajmo tri- do štiriletni kolobar. Prehitro vračanje na isto njivo znižuje pridelek in povečuje napadenost ra- stlin z boleznimi. Najboljša predposev- ka sta oljna ogrščica in zrnate stročnice, ki ugodno vplivajo na strukturo tal. Kot predposevek so ustrezni tudi krompir, nekatere vrtnine, travno-deteljne me- šanice, lucerna, detelje, krmne koševi- ne, koruza za silažo in koruza za zrnje. Slama mora biti dobro zaorana, da se ne prenašajo bolezni (fuzarioze in z njimi povezani mikotoksini). Priprava tal in gnojenje Tla morajo biti dobro pripravljena, treba je upoštevati rok setve in ne čakati predolgo (seveda, če vreme dopušča). V tleh moramo pripraviti ugodne razme- re za rast in razvoj rastline, za kalitev, za vznik. Najbolje je, če lahko njive preorje- mo jeseni. V spomladanskem času mora- mo orati vsaj teden dni pred setvijo, da so tla dobro uležana. Po oranju obdela- mo zemljišče s krožno brano in predse- tvenikom, da omogočimo hiter in enako- meren vznik ter nadaljnjo rast. Hlevskega gnoja ne uporabljamo, če že, potem dobro uležanega. Običajno upora- bimo mineralna gnojila. Pred obdelavo pognojimo s 30 kilogrami dušika ter 80- 120 kilogrami kalija in fosforja na hektar, odvisno od založenosti in potreb žit po hranilih. V začetku kolenčenja dognoji- mo s 40-50 kilogrami dušika na hektar (150-200 kg KAN-a). Količino dušika pri- lagajamo stanju posevka. Ko se odločamo o sorti, moramo upoštevati višino in ka- kovost pridelka ter odpornost proti bo- leznim in škodljivcem ter poleganju. Po- Njive za setev jarih žit je najbolje pripraviti že jeseni. membna je čim bolj zgodnja setev, takoj ko vremenske razmere dopuščajo. Naj- prej sejemo pšenico in oves, ječmen lah- ko še v začetku meseca aprila. Globina se- tve naj bo tri do pet centimetrov, odvisno od vrste tal in vlažnosti. Pri pšenici upo- rabimo od 180 do 240 kilogramov seme- na na hektar, pri ječmenu od 180 do 200 kilogramov in pri ovsu od 130 do 160 ki- logramov. Večje količine semena uporabi- mo pri pozni setvi in slabši pripravi tal. Priporočene sorte jarih žit JARA PŠENICA: XENOS (bela golica, vi- soka slama, srednje pozna do pozna gle- Fotografija Nataša Juhnov de dozorevanja, 380-430 kalivih zrn na kvadratni meter, srednji pridelek zrnja ter srednja odpornost proti poleganju in boleznim), MICHAEL (bela golica, sre- dnje visoka slama, srednje zgodnja gle- de dozorevanja, 400-420 kalivih zrn na kvadratni meter, velik pridelek zrnja ter dobra odpornost proti poleganju in bole- znim), SW KADRILJ (bela golica, srednje visoka slama, srednje zgodnja glede do- zorevanja, 450 kalivih zrn na kvadratni meter, velik pridelek zrnja ter dobra od- pornost proti poleganju in boleznim). JARI JEČMEN: TOCADA (dvoredec, srednje nizka slama, srednje pozna sor- ta, 350-420 kalivih zrn na kvadratni meter, velik pridelek zrnja, dobra od- pornost proti boleznim in zelo dobra odpornost proti poleganju), FELICITAS (dvoredec, srednje nizka slama, srednje pozna sorta, 350-420 kalivih zrn na kva- dratni meter, velik pridelek zrnja, dobra odpornost proti boleznim in zelo dobra odpornost proti poleganju). OVES: TYPHON (srednje visoka sla- ma, srednje zgodnja sorta, 380-450 ka- livih zrn na kvadratni meter, srednje velik pridelek zrnja, dobra odpornost proti boleznim in srednje dobra odpor- nost proti poleganju), EFENOS (srednje visoka slama, srednje zgodnja sorta, 380-450 kalivih zrn na kvadratni me- ter, srednje velik pridelek zrnja, dobra odpornost proti boleznim in srednje do- bra odpornost proti poleganju), NONI (visoka slama, srednje zgodnja sorta, 380-450 kalivih zrn na kvadratni me- ter, srednje velik pridelek zrnja, dobra odpornost proti boleznim in srednje do- bra odpornost proti poleganju). Metka Barbarič, KGZS, Zavod MS SELEKTIVNI KONTAKTNO-SISTEMIČNI HERBICID V OBLIKI MOČLJIVIH ZRNC (WG) ZA ZATIRANJE ENOLETNEGA IN VEČLETNEGA ŠIROKOLISTNEGA PLEVELA V OZIMNIH IN JARIH ŽITIH (PŠENICI, JEČMENU) TER V KORUZI. ARRATOB odlikujejo: » širok spekter delovanja — zatira najpomembnejše širokolistne plevele « dve aktivni snovi (tritosulfuron in dikamba) — dva mehanizma delovanja « hitro delovanje — prvi simptomi delovanja so vidni že po 1—3 dneh « nizek odmerek: 0,2 kg/ha » enostavna uporaba Zaradi izboljšanja delovanja priporočamo dodajanje močila BREAK THRUP S 240 v odmerku 0,25 l/ha. stran 3/ 38 | Vestnik | 17. marca 2011 BARVA CM "K datum: 1/. 03. 2011 kmetijstvo VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Carina, žganjekuha in trošarine Prodaja žganja le s trošarinskim dovoljenjem Cariniki mobilnega oddelka carinskega urada začenjajo preverjanje na terenu - Cilj je predvsem informiranje in ne kaznovanje V drugi polovici prejšnjega leta je prišlo v carinski upravi Republike Slovenije do določenih organizacijskih sprememb, ki se nanašajo predvsem na področje or- ganizacije in delovanja mobilnih od- delkov (MO) oziroma prejšnjih refera- tov za zatiranje tihotapstva (RZT)). Že sprememba imena nakazuje vsebinsko spremembo na področju delovanja od- delkov, ki so bili do uveljavitve spre- memb organizacijsko del generalnega carinskega urada, od takrat naprej pa so v sestavi carinskih uradov. RZT-ji so se prej ukvarjali pretežno s prepreče- vanjem tihotapstva z uporabo poseb- nih metod dela in tehničnih pripomoč- kov. Pod okriljem carinskih uradov pa prevzemajo mobilni oddelki na tere- nu tudi ključno vlogo nadzora spošto- vanja predpisov, za katere je pristojna carinska služba. Čeprav MO ohranjajo pristojnost delovanja na celotnem ob- močju RS, so aktivnosti MO Carinske- ga urada Murska Sobota usmerjene na področje petih upravnih enot (Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava, Murska Sobota, Ormož), za katere je krajevno pristojen ta urad. Eno od področij delo- vanja je tudi trošarinska zakonodaja, to- rej tudi področje proizvodnje alkohola in alkoholnih pijač - žganjekuha. Zakonodaja Na osnovi prvega odstavka 45. člena Zakona o trošarinah je fizična oseba, ki ne proizvaja alkohola in alkoholnih pijač v okviru dejavnosti, registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske druž- be, ali v okviru dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu in ne more pri- dobiti trošarinskega dovoljenja, ima pa v lasti oziroma uporabi opremo za proi- zvodnjo žganja, katere zmogljivost pre- sega minimalno določeno, plačnik troša- rine ter obračunava in plačuje trošarino. Trošarina za vsak kotel s prostornino 40 do 100 litrov znaša 12,50 evra na leto, za vsak kotel s prostornino nad 100 litrov pa 25,00 evrov na leto. Na osnovi zakona Mali proizvajalec žganje lahko proizvaja le za lastne potrebe in ga ne sme prodajati. je mali proizvajalec žganja fizična oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več in letno ne proizvede več kakor 500 litrov žganja. Za žganje se štejejo na- ravna žganja, dobljena z destilacijo alko- holno prevretega soka, drozge, tropin ali pikeja iz sadja, grozdja, gozdnih plodov ali alkoholno prevrete melase iz sladkor- ne pese, žit, krompirja in drugih kmetij- skih rastlin ter brez dodanega sladkor- ja, škrobnega sirupa ali surovin na bazi škroba, surovega in rafiniranega etilne- ga alkohola ter brez umetnih barvil in arome. Tako v skladu s prvim odstavkom 45. člena Zakona o trošarinah fizična ose- ba s statusom samostojnega podjetni- ka posameznika ne izpolnjuje pogojev za malega proizvajalca žganja, ker opra- ( Lahkouspešnomaximalno' Fotografija Nataša Juhnov vlja proizvodnjo alkohola in alkoholnih pijač v okviru dejavnosti, registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo gospodar- ske družbe; poleg tega se tudi fizična oseba, ki ima pri upravni enoti v skla- du z Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji registrirano dopolnilno de- javnost (predelava kmetijskih pridel- kov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih asorti- mentov; pijače - žgane pijače), ne šteje za malega proizvajalca, ker opravlja pro- izvodnjo alkohola in alkoholnih pijač v okviru dejavnosti, registrirane v skladu s predpisi o kmetijstvu. Pomembno je vedeti Če se proizvedeno žganje ne upora- blja za lastne potrebe (se prodaja, po- darja), če se žganjekuha opravlja dru- gim osebam (ne za lastne potrebe), če se žganjekuha opravlja v okviru dejav- nosti, registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ali v okvi- ru dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu in če se letno proizvede več kot 500 litrov žganja, zavezanec ne iz- polnjuje pogojev za registracijo kot mali proizvajalec žganja, ampak se je dolžan registrirati kot »proizvajalec alkohol- nih izdelkov«, obračunavati trošarino mesečno ter plačevati trošarino v viši- ni 10,00 evrov za liter 100 volumnih od- stotkov alkohola. Torej, če vsebuje pri- delano žganje 40 odstotkov alkohola, je za liter pridelanega žganja treba plačati štiri evre trošarine. V praksi se srečujemo s primeri, ko po turističnih kmetijah, na tržnici, sejmih, doma ... žganje prodajajo fizične osebe - mali proizvajalci žganja, ki nimajo re- gistrirane ustrezne dopolnilne dejavno- sti po predpisih o kmetijstvu - torej ni bila izdana odločba za opravljanje do- polnilne dejavnosti pri upravni enoti - predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sade- žev, gob in gozdnih sortimentov; pija- če - žgane pijače. Ob odkritju dogodka, da fizična oseba, ki ima status malega proizvajalca žganja, prodaja svoje žga- nje na tržnici, sejmu ipd., se ugotovi, da ta oseba ne izpolnjuje pogojev za male- ga proizvajalca žganja, zato se izvedejo postopki v skladu z Zakonom o trošarini in procesnimi zakoni. Fizična oseba se mora pri carinskem organu registrirati kot trošarinski zave- zanec in obračunavati ter plačevati tro- šarino. Na območju petih upravnih enot, za katere je pristojen Carinski urad Mur- ska Sobota, se registracija opravi na tem uradu na oddelku za trošarine v Mur- ski Soboti, kjer bodo uslužbenci oddel- ka tudi svetovali, kako izpolniti vlogo in vlagati obračune. Če nima registrirane ustrezne dopol- nilne dejavnosti, se obvestijo organi, ki so pristojni za nadzor nad izpolnjeva- njem pogojev in izvedbo formalnosti v zvezi z registracijo ustrezne dopolnilne dejavnosti (Davčna uprava RS, Kmetij- ska inšpekcija, Tržni inšpektorat RS). Ugotovitev dejstva, da fizična oseba prodaja svoje žganje na tržnici, sejmu ipd., je dovolj za sklep, da ta oseba ne izpolnjuje pogoja za malega proizvajal- ca žganja. V začetku letošnjega leta so cariniki Mobilnega oddelka Carinskega urada Murska Sobota začeli aktivnosti, kate- rih cilj je predvsem informiranje in ne kaznovanje proizvajalcev alkoholnih pijač. Prve ugotovitve kažejo, da ima- mo v naših koncih odlične pridelovalce žganja, ki bolj slabo poznajo trošarin- sko zakonodajo. Zaradi tega ocenjuje- mo, da so te aktivnosti (ena od njih je tudi ta članek) več kot dobrodošle in da bomo na ta način skupaj z drugimi služ- bami ter stanovskimi združenji in pred izrekanjem kazni prispevali k ureditvi tega področja kmetijske dejavnosti, ki velikokrat dopolnjuje odlično kulinarič- no ponudbo na naših turističnih kmeti- jah, ki predstavljajo velik potencial za razvoj regije. Bojan Cifer Električna energija iz obnovljivih virov Spremenjena uredba prizadela sedanje investitorje Na kmetijskem ministrstvu trdijo, da je prednostna pridelava hrane za ljudi in živali S 1. januarjem je začela veljati spreme- njena uredba o podporah električni energiji iz obnovljivih virov, na kate- ro je bilo izrečenih že veliko pripomb zaradi spremenjenega načina dajanja podpor bioplinarjem. Ti trdijo, da je uredba s svojimi spremembami priza- dela predvsem sedanje investitorje, saj so na osnovi zagotovil in obljub drža- ve gradnjo začeli v veliko ugodnejših razmerah. V odprtem pismu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu je bilo zato vpra- šanje, zakaj takšna odločitev. Na kmetijskem ministrstvu so v od- govoru zapisali, da spodbujajo rabo obnovljivih virov energije skladno s prioritetami kmetijske politike. Stali- šče ministrstva glede uporabe kmetij- skih rastlin v energetske namene je, da jo je treba postaviti v kontekst te- meljnih ciljev kmetijstva, kjer je na pr- vem mestu pridelava zadostnih količin kakovostne, varne in cenovno dosto- pne hrane. Iz tega sledi, da so kmetij- ske površine prvenstveno namenjene pridelavi hrane, nato krme za živali in potem uporabi za energetske name- ne. Minister mag. Dejan Židan je zato z namenom, da bi preveril pravilnost dosedanjega pristopa, ustanovil stro- kovno skupino, ki bo pripravila izho- dišča za razpravo o strateških usme- ritvah na tem področju. Pri tem bo treba odgovoriti tudi na vprašanje, ka- kšne in koliko bioplinarn graditi v pri- hodnje. Nova strategija »zelene ener- gije« v kmetijstvu bo podprla kmetije in ne prodajalce tehnologij. Glede vprašanja prioritet pri zago- tavljanju energije iz obnovljivih vi- rov je stališče ministrstva zelo jasno. Politiko zagotavljanja energije je tre- ba predvsem usmeriti v naravne vire, kot so vodna, vetrna, sončna in geo- termalna energija, ki so na razpolago kot naravna danost. Podatki o ener- getskih objektih na tem področju ka- žejo, da so možnosti za učinkovitejše izkoriščanje omenjenih potencialov še precejšnje. Naslednji pomemben vir je lesna biomasa in v zadnjem obdobju so bili narejeni nekateri koraki, ven- dar bi jo bilo mogoče izkoriščati še v večjem obsegu. Izraba kmetijskih su- rovin za energetske namene naj teme- lji predvsem na stranskih kmetijskih proizvodih in biomasi, ki ni neposre- dno primerna za hrano ali krmo. L. Kovač stran 38 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM K datum: kmetijstvo 17. 03. 2011 VESTNIK 17. marca 2011 | Vestnik | 39 Sadjarska kmetija Trstenjak iz Stročje vasi Po zdravo hrano v Špajzo Špajza, Zdrava mal ca, Bio dan, naravni sok.si pa še jabolkomati - vse to so novosti, ki so jih Trstenjakovi že do zdaj ponudili strankam, ki želijo uživati zdravo hrano »Mi vsi smo nori na jabolka, vsak dan jih pojemo po nekaj kilogramov. Tudi narav- ne sokove zelo radi pijemo vsi trije otroci in midva z ženo,« je v enem stavku raz- odel bistvo usmeritve sadjarske kmetije Trstenjak iz Stročje vasi Janez, ki v isti sapi doda, da je vesel, da ima ob sebi Na- tašo, saj se nanjo vedno lahko zanese. So- proga Nataša ni le mama, gospodinja in desna roka gospodarja, ampak izobraže- na vzgojiteljica. In ker je Nataša po rodu iz Ljubljane, bosta podobno prodajalno kot v Stročji vasi odprla tudi v Vrečarjevi ulici na Lavrici pri Ljubljani. Spajza Ko se pripeljete na dvorišče kmetije Trstenjak v Stročji vasi 46, vas presene- ti ne le ime, ampak tudi domiselna ure- jenost prodajalne z zdravimi domačimi izdelki. V njej ne boste našli uvoženih ekoizdelkov, saj je osnovno pravilo Ja- neza Trstenjaka, da prodaja zgolj doma- če pridelke. Na policah trgovin je bilo vedno več izbire, a vedno manj doma- če. Opustil je sicer prvotno zamisel, da bi prodajali to, kar lahko nekdo pripelje do njih na kolesu, kljub temu pa še ve- dno vztraja pri prodaji najbližjih zdra- vih sezonskih pridelkov in je k sodelo- vanju povabil sosednje kmetije. »Zelo dobro se je obneslo, ljudje so se nava- dili prinašati sem presežek pridelkov z vrta in kmetij,« je pohvalil Janez svoje sosede. V prodajalni so ločene police z ekoizdelki in drugimi naravnimi izdelki, med katerimi prav gotovo prevladuje- jo sokovi iz Trstenjakovih sadovnjakov, saj je njihova osnovna dejavnost prede- lava sadja. Skupno imajo deset hektar- jev površin vinogradov in sadovnjakov, v tem letu pa bo kmetija po štirih letih preusmerjanja prejela ekocertifikat. Pri začetni investiciji in preusmeritvi kme- tije so jim pomagala nepovratna sred- stva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. In kar je še všeč njihovim strankam - to je sosednji prostor trgovine, kjer si lahko sami naberejo različne sorte ja- bolk po enotni ceni. Nova embalaža in spletna prodaja Mnoge je presenetil nov pristop k tr- ženju in pakiranju izdelkov, toda vse to le dokazuje, da se je Janez Trstenjak na predelavo sadja v sokove pripravljal zelo dolgo. Že 1998. leta se je začel ukvarjati s predelavo sadja, vendar bolj zase (za očeta, priznanega vinogradnika, ki je bil dvakrat slovenski prvak v kletarje- nju, takšna sinova želja ni bila preveč sprejemljiva). Nato je veliko časa preži- vel na avstrijskih kmetijah, kjer je spo- znaval vse skrivnosti ekokmetovanja in predelave sadja, 2004. leta pa je re- gistriral dopolnilno dejavnost. »Zadnji dve ali tri leta je povpraševanje močno naraslo, predelujemo tudi grozdje, rde- čo peso, višnje. Obnavljamo integrirane nasade, sadimo pa tudi stare sorte, ima- mo velik nasad sliv, zasaditi pa namera- vam tudi aronije. To pa predvsem zara- di sokov, ki so zelo iskani. Naša kmetija ima tudi družinsko podjetje Bio dan, ki ima večji nasad jabolk v integrirani pridelavi - saj si tako zagotavljamo za- služek, kajti samo z ekološko predela- vo družine še vedno ni mogoče prežive- Fotografije Bernarda B. Peček DI ee — MM Takšna kvadratna embalaža je v svetu že dokaj uveljavljena, na našem trgu pa je novost — v njej ponujata tri-, pet- in desetlitrske količine stoodstotnega naravnega soka. ti,« je odkrit Janez. Mineva četrto leto, odkar je kmetija preusmerjena v ekolo- ško kmetovanje. Jabolka za sok iz viso- kodebelnih sadovnjakov odkupujejo z okoliških kmetij. Zaenkrat je tega sad- ja dovolj, čeprav ga ob slabi letini lah- ko tudi zmanjka. Ta sadna drevesa na- mreč običajno rodijo vsako drugo leto. Posebne embalaže kvadratne oblike, ki prenesejo vroče polnjenje, v svetu niso nič posebnega, nas pouči Janez; Schollo- va embalaža ima pipico, prednost je ta, da jo lažje sam napolni, kakovost soka se kljub točenju ne spremeni, saj ne pri- de v stik z zrakom. Tako embaliran sok je po šolah in vrtcih v Ljubljani zelo do- bro sprejet. Jabolkomat Podjetje Bio dan ima avtomate za prodajo jabolk, ki jih imenujejo kar ja- bolkomati. V njem so na voljo različne sorte jabolk, ki ostanejo sveža, ohlaje- na in čista in jih lahko stranke kupijo za primerno ceno. Ti avtomati v javnih prostorih, kot so zdravstveni domovi, bolnice, železniške ali avtobusne posta- je ipd., so vsekakor primernejši za hitre in zdrave prigrizke kot avtomati s slad- karijami - če bi imeli na šolah zares po- sluh za zdravo hrano, bi to bila vsekakor primernejša rešitev kot drugi avtomati. Kmetija Trstenjak pa skupaj s kmetijo Mulej iz Sela pri Bledu že leto in pol po- nuja v posebnih avtomatih tudi pakira- Že zdaj imajo kar nekaj ekoloških izdelkov blagovne znamke Svit in Pribinovina, vendar je prav v severovzhodni Sloveniji ekoloških kmetij zelo malo. Nataša in Janez Trstenjak pred Špajzo, kjer prodajata le domače prekmurske in prleške izdelke in pridelke. ne prigrizke z imenom Zdrava mal! ca. Zakaj z Gorenjcem in ne z domačim kmetovalcem, je bilo logično vprašanje: »Saj smo poskušali, pa ni šlo. Ko je tre- ba dati neki vložek, se vse ustavi. Pred- vsem pa so tukaj vsi bolj pesimistični, strah jih je tvegati in vložiti v nekaj, kar še ni dokazano, da bo šlo,« je opisal svo- jo izkušnjo Janez. Ti zdravi prigrizki so se v Ljubljani zelo uveljavili: v enem pa- ketu malice so različni mlečni izdelki z Mulejeve kmetije pa razni Trstenjakovi sokovi, suho sadje, jabolčni zavitek, ki ga za njih pečejo v Rogljičku, pa sirove štručke in »klecenbrot« ali sadni kruh. Aparate polnijo trikrat na teden, posta- vljeni pa so ob mlekomatih na Gorenj- skem, na pediatrični kliniki in železni- ški postaji. Naravnisok.si Tudi na domačiji Natašine babice v Ljubljani, kjer zaenkrat prodajata le la- stne domače izdelke, nameravata nare- diti kopijo trgovine Špajza iz Stročje vasi, kajti glavni trg je vsekakor veliko mesto, kjer so takšni izdelki in pridelki zelo is- kani. Največja težava, s katero se prav zdaj ukvarjata, pa je pomanjkanje do- mačega slovenskega blaga. Janez pove: »V tem zimskem času enostavno ni ze- lenjave, niti solat. Iz uvoza se vse ponu- ja, domačega pa ni. V začetku sem želel, da bi v trgovini prodajal tisto, kar bi se lahko pripeljalo s kolesom, torej v raz- dalji 15 kilometrov. Toda tukaj ni blaga. Uvoženega pa ne bom prodajal, pri tem bom vztrajal. Dobro sodelujemo s pr- leškim ekološkim društvom, društvom Svit pa Koreniko in Pribinovino. Imava že nekaj stalnih strank, tudi take kupce iz Ljubljane, ki že jeseni naročijo in ku- pijo pridelke in bodo med letom prišli pogledat, kako se skrbi za njihovo zele- njavo ali sadje.« V minuli sezoni so na Trstenjakovi kmetiji naredili kar 200 ti- soč litrov soka, precej seveda za zunanje stranke, torej so predelali njihova jabol- ka. Ponosni so na zlata priznanja za ja- bolčni, grozdni in pesni sok na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Zelo težko je narediti okusen pesni sok, zato so na svojo uspešno pogruntavščino še pose- bej ponosni: sok rdeče pese se dela s po- močjo sladkorja, pri Trstenjakovih pa so ga nadomestili s sokom »mošančike«, ki uravna Ph in mu daje harmoničen okus. S ponosom povesta, da imata stranke, ki pripotujejo celo 200 kilometrov daleč prav po pesni sok. Pred dnevi sta pod- pisala pogodbo za dostavo, tako se bo v prihodnje verjetno povečala tudi proda- ja po spletni strani www.naravnisok.si. Bernarda B. Peček pa so varni in zdravi. Osnovni surovini - Družba Mlinopek dobiva leto za letom zlata priznanja na vsakoletnem ocenjevanju peko- vskih izdelkov pri GZS Slovenije. Do zdaj pre- jetih 31 zlatih priznanj dokazuje, da zaposle- ni v družbi vlagajo znanje v osnovno domačo surovino in skrbijo za kakovost, njihovi izdelki pšenica in rž - sta v glav- nem pridelek z domačih pomurskih polj. Družba iz osrčja Pomurja si vsa leta prizadeva odkupiti čim več domače surovine. Ceprav so bile zadnja tri leta slabe letine zaradi veliko pa- MLINOPEK, d. d. davin med žetvijo, se sodelovanje z domačimi pridelovalci uspešno krepi. Sodelovanje s pridelovalci žit smo v letu 2010 dopolnili z vlaganjem v pridelavo kako- vostnejših sort pšenice ter setvijo najkakovo- stnejših sort s skupnim vložkom. Dobro sodelovanje s pridelovalci kakovostne surovine zagotavlja odlične mlevske in peko- vske izdelke ter s tem ponudbo neoporeč- nega kruha in krušnih izdelkov s sloganom KUPUJMO DOMAČE POMURSKO. Indistrijska ul. 11, Murska Sobota stran 39 40 | Vestnik | 17. marca 2011 BARVA CM "K datum: 1/. 03. 2011 kmetijstvo VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Na obisku v Hiši penin Frangež v Hercegovščaku Ob domačem vse bolj osvajajo tudi tuje trge Razvoj dejavnosti so zastavili ambiciozno, tradicija vinogradništva in vinarstva pa se bo pri njih nadaljevala - Nasledstvo je zagotovljeno Frangeževi iz Gornje Radgone so danes znani po kakovostni žlahtni penini, saj se njihova Hiša penin uvršča med tri največje tovrstne kleti v Sloveniji, tradi- cija vinogradništva in vinarstva pa sega pri njih že daleč v preteklost. So pod- jetje v osrčju Radgonsko-Kapelskih go- ric, gospodar Jernej pa pravi, da je ime- lo vinogradništvo in vinarstvo v njihovi družini vedno pomembno mesto. Profe- sionalno se je s to dejavnostjo ukvarjal že oče, ki je bil po vojni direktor dana- šnjih Radgonskih goric in je bil takrat zraven pri prvih polnitvah penin v rad- gonski kleti. Oče je posvetil svoje življe- nje poklicu vinogradnika in vinarja, saj je to dejavnost nadaljeval doma tudi po upokojitvi, pri 87 letih pa je še obrezoval trto v svojem vinogradu. Očetovo pot zdaj nadaljuje Jernej, ki je bil prav tako zaposlen v Radgon- skih goricah kot geodet, vendar je pred dvajsetimi leti službo v podjetju pustil in se odločil za samostojno opravljanje geodetskih storitev. Ta poklic opravlja še zdaj, vendar se vedno bolj usmerja v vinogradništvo in vinarstvo, ob tem pa pravi, da pravzaprav ne ve prav dobro, kaj mu je hobi in kaj poklic. V Hiši penin zori do 250 tisoč steklenic zlate penine Frangeževi zdaj obdelujejo sedem hektarjev vinogradov, ki so jih sami za- sadili, v njih zorijo šardone, sovinjon, modri pinot, kerner, laški rizling, šipon in zeleni silvanec, Jernej pa je ustano- vil tudi zadrugo, ki se ukvarja z odku- pom grozdja ter polnjenjem penin in vina. V lastnih vinogradih pridelajo le- tno grozdje za 40 do 50 tisoč litrov vina, približno toliko pa ga še odkupijo od stalnih dobaviteljev. Začeli so prodaja- ti odprta in buteljčna vina, proizvodnja penine pa sega v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ljubiteljsko se je s tem ukvarjal že Jernejev oče, vendar zgolj za lastne potrebe, Jernej pa se je dela lotil profesionalno. Prvi dve zlati medalji za penino so dobili na vinskem sejmu v Ljubljani že leta 1991 in na tem sejmu sta bili to tudi edini zlati medalji za penine. Proizvodnjo penine so iz leta v leto povečevali, zdaj zanjo namenijo že 90 odstotkov vseh vin in le desetina je mirnih vin. S proizvodnjo penine so začeli v domači kleti v Gornji Radgoni, v Orehovcih so imeli v najemu halo, ki pa ni bila primerna, zato so se odloči- li za gradnjo novih prostorov. V Herce- govščaku, kjer so že imeli vinograd, so kupili propadajočo kmetijo in zgradili Hišo penin Frangež, kjer že nekaj časa zori zlata Frangeževa penina. Zlato pro- izvajajo po klasični metodi, saj vino naj- prej zori v hrastovih sodih in nato v ste- klenicah, v kleti pa je prostora za 200 do 250 tisoč steklenic te penine. Srebr- no penino, ki jo pripravljajo po postop- ku charmat, polnijo v polnilnici in zanjo imajo v kleti dodatne zmogljivosti. H , h 4% JI zhe K 2 . ., ' h K b—. x m ii (ai Po klasični metodi nastaja pri Frangeževih zlata penina. Glavni enolog v kleti je gospodar Jernej, ki spretno in hitro obrača steklenice. Po metodi charmat izdelujejo tudi srebrno penino. Proizvodnjo so Frangeževi preselili v Hišo penin v Hercegovščak. Za proizvodnjo klasične penine na- menjajo šardone, modri pinot in trami- nec, za srebrno penino, ki jo izdelujejo po metodi charmat, mešajo različne sor- te vin, po klasični metodi pa nastajajo še penine z manjšo vsebnostjo alkoho- la za nočne lokale. Ob prodaji na doma- čem trgu se Frangeževi vse bolj ozira- jo tudi po tujih trgih, po njihovi penini pa že posegajo kupci v Avstriji in Itali- ji, predlani so prvih deset tisoč stekle- nic prodali v Švico, manjše količine pa so izvozili tudi na Japonsko in v Združe- ne države Amerike. Po zlati Frangeževi penini povprašujejo tudi Angleži, k če- mur je veliko prispevala bronasta meda- lja, ki so jo za penino iz traminca prejeli na mednarodnem vinskem sejmu IWSC v Londonu. Čeprav je bila srebrna, je ta meda- lja za Jerneja posebno priznanje, saj je bila na tem sejmu podeljena le ena zla- ta medalja. Udeležujejo se tudi sejmov in ocenjevanj v Ljubljani, Zagrebu, Spli- tu in Gornji Radgoni, kjer pobirajo naj- višja odličja. Fotografiji Ludvik Kovač Valerija se v prostem času posveča delu v Hiši penin, kjer zdaj na degustacije sprejemajo le napovedane skupine. Ker imajo registriran vinotoč, bodo že konec marca ob koncu tedna gostili tudi nenajavljene obiskovalce. Gostje prihajajo od vsepovsod V Hiši penin Frangež je na voljo 2.500 kvadratnih metrov delovnih površin, v glavnem za proizvodnjo, v eni etaži pa so prostori, kjer je pokušnja njihovih penin in vin za organizirane skupine. Trenu- tno lahko sprejmejo in postrežejo 60 go- stov, ko bodo prostore dokončno uredi- li, pa bodo lahko gostili 120 obiskovalcev. Kot pravi Jernejeva življenjska sopotnica Valerija, ki je še zaposlena, po službi pa se predaja delu v Hiši penin Frangež, je butična degustacijska klet na višjem ni- voju, k njim pa prihajajo različni gostje. Lani za martinovo so gostili vinske vite- ze, ob takšnih priložnostih pa Jernej po- vabi k sodelovanju znanega kuharskega mojstra Matjaža Pozderca, ki poskrbi za dobro hrano. Veliko obiskovalcev priha- ja iz Zdravilišča Radenska, odkrili pa so jih tudi gostje term iz avstrijske Radgo- ne. Goste zdaj sprejemajo le po predho- dni najavi, ker so registrirali vinotoč, pa bodo že od konca tega meseca začeli ob koncih tedna sprejemati tudi nenajavlje- ne skupine. Sob za nastanitev gostov ni- majo, ni pa izključeno, da jih v prihodno- sti ne bi uredili, pravi Jernej, ki pa najprej načrtuje dograditev objekta in nato še gradnjo skladiščnih prostorov. Gradnja Hiše penin je bil za Frangeže- ve velik zalogaj, saj za to niso dobili ne- povratnih sredstev in jo gradijo s posoji- li, dobili pa so nekaj evropskih sredstev za opremo polnilnice. Večino opreme so izdelali v lastni režiji, saj je med osmi- mi zaposlenimi tudi sodar, ki je izdelal tudi stavbno in drugo pohištvo za opre- mo objekta. Glavni enolog v kleti je Jer- nej sam, kletar pa je Jože Vogrinec. Frangeževi so začeli razvoj dejavnosti ambiciozno, tradicija vinogradništva in vinarstva pa se bo pri njih gotovo nada- ljevala, saj sta Valerija in Jernej poskrbela za naslednike. Sin Valens obiskuje ljuto- mersko gimnazijo in razmišlja o poklicu geodeta, vendar ga privlači tudi vinogra- dništvo. Že v osnovni šoli se je navdušil za čebelarjenje, zato so mu ob Hiši penin postavili čebelnjak v dvanajstimi panji, hčerki pa sta ljubiteljici živali. Meta, ki obiskuje deveti razred osnovne šole, se navdušuje nad konji, Tinkara, ki je v še- stem razredu, pa je ljubiteljica psov. Ob Hiši penin v Hercegovščaku tako ob če- belah lahko vidimo konje in pse, s tem pa Frangeževa mlade spodbujata, da pri- hajajo v ta kraj in si pridobivajo delov- ne navade. Ludvik Kovač 90 let družbe Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo Prepoznaven pridelovalec kakovostnih in vrhunskih vin Visoko obletnico bodo zaznamovali s številnimi prireditvami in dogodki - Prvi kulinarični dogodek bo že 25. marca na Ljubljanskem gradu Družba Kapela, Vinogradništvo in vinar- stvo praznuje letos 90 let delovanja. Nje- ni začetki segajo v leto 1921, ko je bilo po podržavljenju vinogradov na tem obmo- čju ustanovljeno banovinsko posestvo, ki je bilo znano tudi po trsnici in dreve- snici. Z ustanovitvijo Vinogradniškega gospodarstva Kapela je po drugi svetov- ni vojni posestvo ostalo v državni lasti, leta 1953 pa je gospodarilo s 120 hektar- ji vinogradov. Pomembno prelomnico v razvoju podjetja predstavlja leto 1959, ko deset kleti v zidanicah po okoliških vinogradih ni več zadostovalo za skladi- ščenje vseh količin vina, zato so v Pari- čjaku zgradili moderno okroglo vinsko klet, ki so jo leta 1974 dogradili in je nje- na zmogljivost 1,3 milijona litrov vina. V sedanjo organizacijsko obliko, v del- niško družbo Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo, se je podjetje preoblikova- lo leta 1997, novo vodstvo družbe pa je v letu 2008 izoblikovalo novo poslovno politiko in vizijo družbe, saj želijo posta- ti eden najbolj prepoznavnih prideloval- cev naravnih kakovostnih in vrhunskih vin v Sloveniji, kot nišni ponudnik pa se želijo pojaviti tudi na tujih trgih. Letos, ko družba praznuje 90 let de- lovanja, bodo pripravili več prireditev, saj želijo tudi na ta način povečati svojo prepoznavnost in kapelska vina pribli- Žati porabnikom. Prvi takšen kulinarič- ni dogodek bo že 25. marca na Ljubljan- skem gradu, 1. aprila pa pripravljajo na Kapeli prireditev Mladi, kulinarika in vino. V osrednjem delu prireditve se bodo v debatnem tekmovanju pomeri- le ekipe srednjih šol, tema pa bo name- njena vinogradništvu in vinarstvu. Vino, strast in vrtnice so poimenovali prire- ditev, ki jo bodo pripravili 27. maja, ko bodo predstavili Kapelo nekoliko dru- gače, obiskovalci pa bodo lahko uživali v izvirni argentinski kulinariki. Že tradi- cionalna je prireditev Praznik traminca in dvig klopotca, ki bo 13. in 14. avgu- sta. Prvi dan prireditve bodo organizi- rali strokovni posvet o tramincih, ki bo v kongresni dvorani hotela Radin v Ra- dencih, sočasno pa bo v kapelski kleti ocenjevanje tramincev iz Slovenije, Ita- lije, Madžarske in Hrvaške. Naslednji dan bodo na Kapeli pripravili osrednjo slovesnost, na kateri se bodo spomnili 90-letnice delovanja, razglasili bodo re- zultate ocenjevanja tramincev, pripravi- li razstavo tramincev, popoldne pa bodo postavili klopotec. Ludvik Kovač stran 40