Stev. 28 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v sredo 2. februarja 1921 Posamezna Številka 20 stotink Letnik XIVI izhaja — IzvzemM ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Aslskega štev. 20, L nadstropje. — Dopis! naj se pošiljajo ured-liištvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu tn okolici po 20 stotink. — Oglasi sc rsuunaj> V širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stal, osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, ogtesl denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 23 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno uprav! Edinosii, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega žtev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Oh aneksijskih svečanostih Ko je v maju 1. 1915. stopila Italija v vojno ob strani zaveznikov, s katerimi je sklenila kupčijsko pogodbo v obliki londonskega pakta, pač niso mislili ita* lijanski državniki, da bo trajala vojna tako dolgo, in da bodo njene človeške in gmotne žrtve tako ogromne. Toda z idealnega narodnostnega stališ šča se je vojna Italiji vkljub temu izplačala, ker je vključila v svoje meje še ono peščico svojih soplemenj akov, ki so živeli doslej pod habsburškim go* spodstvom. Seveda če bi vzeli v roke kramarsko merilo, bi prišli do drugačne* ga zaključka, vendar idealnim vredno* tam ne postavljamo cene. Da je šla Italija preko tega idealnega cilja ter zahtevala in tudi dobila ozem* I j a, na katerih prebivajo neitalijanska ljudstva, ter stopila tako v vrsto držav ekspanzivno imperialističnih stremljenj, ni nič nenavadnega v zgodovini naro* do v. Marsikateri tlačeni narod je stremel za svojim osvobojenjem, toda v tistem <-renotku. ko je dosegel ta idealni smoter, je postal imperialističen, t. j. m se ustavil na svoji etnografski meji, ampak sezal je s poželjivo roko po tuji lastnini. Zgodovina nam tudi i^pn* čuje, da s bile imperialistične težnje močnejših držav glavni vzrok skoraj vsem vojnam. Tudi najbolj krvavo in najobsežnejšo vojno vseh vojn t. j. pred kratkim dokončano svetovno voj* no so povzročili pred vsem raznovrstni imperializmi gospodarskega in politič* nega značaja. Dasi pravijo, da je zgodo? vina učiteljica narodov, vendar moramo tudi po najnovejših izkušnjah dvomiti o tem, ali velja pa tudi to za vse narode. In tako se je zgodilo, da so Italiji po* trebne nekatere slovanske pokrajine iz strategičnih in drugih ozirov. Strategični račun zmagovite Italije smo prav drago plačali Slovenci. Po številu smo najmanjši evropski na* rod, ki se zaveda svoje bitnosti. Naše kulturno življenje je visoko razvito, a kar je še bolj važno, ta kultura je enakomerno razdeljena na vse plasti na* šega naroda, ki je po svoji večini kmet* skega stanu. Duševna enotnost in zavest skupnosti je pri nas razvita kakor pri malokaterem narodu, ki sc deli v stro* go ločene kaste* Zato nas je ločitev od naših bratov po novi državni meji, ki nas je presekla skozi živo meso, silno zadela. Ta žrtev je sama na sebi tako ogrom* na, da bi jo morali naši novi gospodarji upoštevati ter z vso obzirnostjo in do* brohotnim razumevanjem velikega ka* valirja ugoditi vsem našim narodnim zahtevam in potrebam in nam dati vsaj tisto svobodo, ki jo uživajo državljani italijanskega jezika. Danes, ko se bližajo za Italijo slav* nostni dnevi aneksije novih pokrajin, med katerimi so všteta tudi slovenska ozemlja, moramo z obžalovanjem ugo* toviti, da je postopala Italija z nami, od; kar gospodari v naših krajih, kar se da nekulturno. Dobro bo, če napra* vimo nekoliko bilanco o italijanskem go* spodstvu na naši zemlji in nad našim ljudstvom. Bilo je novembra 1. 1918., ko so prišli v deželo sedanji gospodarji: lepo počesa* ni, sladkega obraza in parfumirani. Nji* hova usta so bila namazana z medom, iz njih so se kar sipale sijajne obljube. Slovencem, ki so od pamti veka lačni in žejni pravice, se je obetala zlata doba. Italija ne bo samo pustila Slovencem tis ste mrvice pravice, ki jim jo je vrgla avstrijska mačeha, ampak bo dodala iz svoje velike zaloge še veliko več. Tako so govorili gospodje in komaj so sc nekoliko ozrli po naših krajih, so ze začeli izpolnjevati svoje obljube. T*» tedaj se nam je začela deliti pra* vfc* H* nikdar takšne. Dasi poznamo vsi prav dobro te litanije pravičnih de* janj, je vendar potrebno, da obudimo našim novim gospodom njihov spomin. Italijanska pravičnost se je izražala in očitovala tako*le: Zapirali so naše ra* zumništvo. internirali množice našega ljudstva, zatvorili šole slovenskega kmeta in delavca, razpuščali občinske za? stope, nastavljali civilne komisarje in gerente, ki so bili nevešči našemu jeziku, tuji našemu ljudstvu, prezirali in zani* Cevali so našo govorico, prepovedali raz* obešanje naših narodnih zastav, pretepali so nas, ubijali naše ljudi, požigali in uni* čevali naše hiše. Tako smo v dobrih dveh letih »svobo* de^ napravili vseh 14 postaj križevega pota. Temu se pravi v Italiji pravičnost. Ako vzamemo, da so vsa gori navedena dejanja zgolj izrazi pravičnosti, je jasno, da se nam v Italiji ne more nikdar in nikoli dogoditi prav nobena krivica. V teh, za Italijane tako svečanostnih dneh, se nam krči od ogorčenja srce, da vsmo izročeni na milost in nemilost naro* eki, ki se je izkazal do sedaj nevrednega gospodovati nad nami. Odgovornost za vsa omenjena in druga slična dejanja nosijo vsi činitelji itali* janstva v naših krajih. Predvsem dolžimo javna objastva, vo* jašk£ in civilna, da so postopala proti nam približno tako, kakor postopajo evropski gospodje z domačim prebival* s tvom afriških kolonli. Oblast va so oo* kazala tako brezobzirnost in nevednost v občevanju z našim ljudstvom, da se to ljudstvo, kjer je le mogoče izogiba ob* čevanju z oblastvi. Ta brezobzirnost se kaže zlasti na upravnem in šolskem po* Iju. Na najbolj važna in odgovorna me* sta se imenujejo nesposobni ljudje, ki pogostoma ne razumejo niti besedice ljudske govorice. V tem se kaže zaniče* vanje našega jezika, naših običajev in našega narodnega ponosa. O gospodar* ski škodi, ki jo trpe vsled nesposobne? ga gospodarstva občinskih gerentov na* še občine, niti ne govorimo. Toda če bi hoteli naštevati vse grehe javnih obla* stev, bi morali napisati cel leksikon. Oglejmo si le, kaj je zakrivil velevažni faktor našega itafljanstva, t. j. časo* pisje. Časopisje je vendar izraz mišljenja, želja in hotenje javnosti. Pisava itali* janskega časopisja pa je v naših pokra* jinah tako ogabna, da moramo včasih zares dvomiti, da je*li to izraz javnega mnenja. Že od početka je to časopisje hu j skalo italijansko javnost in oblast va proti našemu narodu. Naš narod je opi* salo kot izmeček nekulturnega divjaške* ga plemena, ki se da primerjati zamor? skim narodom. Tako so mogli opravičiti vsako še tako podlo dejanje proti nam. .Nikdar se ni beseda »ščavo« tolikokrat rabila kakor v zadnjih dveh letih- Ob vsakem zločinu, ki ga je izvršil človek našega jezika, so kazali s prstom na ves naš narod: evo, takšni so naši ščavi. Na* slovi: »Briganti slavi alla sbarra,« »Fero* cia slava,« »Ladri slavi« itd. pričajo o podlih namenih tega časopisja, ki bruha svoj smrad na naš ubogi narodič. Kako se je obnašalo to časopisje povodom vandalskega uničevanja in požiganja na* šega imetja in naših domov meseca ju* lija lanskega leta, ne bomo izlepa poza* bili: pred požigi primerna priprava in poziv na zločine, po izvršenem dejanju pa zavijanje resnice, opravičevanje zlo* činov, obrekovanje našega mirnega ljudstva, ki je s krvavečim srcem pri* sos tvor a l o novi ^kulturni pridobitvi«. To je več kakor »balkansko« barbar* stvo, gospoda! Končno še nekaj besed italijanski javnosti. Pod tem imenom mislimo pred vsem na italijansko razumništvo in na tiste sloje, ki tvorijo najboljši, najzaved* nejši del naroda. To italijansko javnost dolžimo, da je soodgovorna za vse krivice in vsa na* silja, ki so nam jih storili. Ta javnost je namreč odobravala, ali pa brezbrižno prezirala vse naše trpljenje. Nihče se ni oglasil v obrambo naših pravic, nihče ni nastopil proti obrekovanju nam sovraž? nega časopisja, niliče ni nastopil1 proti vandalskim nasiljem ob času naših naj? težjih dni. Ogromna množica, ki je s ploskanjem in kričanjem gledala, kako je gorel naš »Narodni Dom«, ali pa s sa? distično radovednostjo opazovala pre? tresljive krvave prizore, je del tiste jav* nosti, ki jo dolžimo. In še danes more peščica fašistov izvršiti katerisibodi zlo* čin nad nami, ne da bi ta javnost z me? zincem genila. Ko govorimo o italijanski javnosti, ne moremo prezreti niti obnašanja sociali* stov, naših takozvanih internacionalcev. Čitali smo sicer nekaj platoničnih član* kov, v katerih so različni Oberdorferji, Pasigtiji, Bonnesi in drugi ugibali o re* štvi jugoslovanskega vprašanja v Julij* ski Benečiji, vendar je primorska inter? nacionala v najtežjih dnevih naše zgodo? vine mirno in brezbrižno gledala na naše gorje. Naj odločnejše moramo obsoditi postopanje socialistov' zadnjih dni. Ko so vsled spora v italijanski socialistični stranki zasedli komunisti »Lavoratore«, so sc naenkrat rdečkarji zavedli, da se tudi oni delijo v Italijane in Slovence, in navalili vso krivdo na naš narod. Slo* venci so postali po njih mnenju komu? nisti iz zadrege in iz sovraštva do Ita* lije. To pisanje se sklada popolnoma s protislovensko časopisno gonjo vseh nacionalističnih struj. Tako sta se zopet enkrat združila v pregrešnem objemu oba skrajna tečaja italijanskega poli? tienega življenja proti »skupnemu so* vražniku«. Rdeča obleka italijanske internaciona* le je tako prozorna, da ne more več za? kri vati zeleno * belo * rdeče srajce pod j njo. Zadnji slučaj dokazuje* da pride | našim »pri j atelje mkc vsako sredstvo v; prid, da le morejo planiti po našem* ljudstvu. Za danes naj zadostuje. Evo vam, go* spoda, ogledalo vašega delovanja, odkar nam gospodujete! Kmalu boste slavili aneksijo. Mi je ne bomo. Z ogorčenjem v srcu bomo premišljevali o krivici, ki se vrši nad jugoslovenskim ljudstvom. POZOR VOLIVCI! Poživljamo jugo* slovenske volivce, naj se v vsaki občini nemudoma sestanejo in izvolijo za v s as ko občino krajevni volivnl odbor, sestoječ iz treh do petih oseb. Imena čla* nov tega odbora naj se naznanijo poli« tičnemu društvu »Edinost« v Trstu naj* dalje do 10. februarja 1.1. IZ JUGOSLAVIJE Jugoslovenski klub položil prisego LJUBLJANA, 1. V imenu Jugosloven? skega kluba je podal poslanec Stjepan Barič v ustavotvorni skupščini izjavo, v kateri je med drugim naglasih »Ko se je konstituanta sestala, smo protestirali proti začasnemu poslovniku, ki ga je vsilila vlada gospoda Vesniča nezakoni? tim potom brez sodelovanja bivšega na? rodnega predstavništva, Žalibog je ostal ta poslovnik neizpremenjen. Odločili smo se vendar, da položimo prisego in siccr iz sledečih razlogov: Prvič si hoče? mo s tem omogočiti parlamentarno borbo, v kateri hočemo dokazati upravi? čenost našega stališča. Drugič se zaveda? mo, da bi morali drugače opustiti vsako sodelovanje v ustavotvorni skupščini in bi ne tako izvršili volje onega dela na* roda, ki nas poslal sem, da branimo nje? gove politične pravice in interese. Naj misli večina o svoji sedanji večini, kar hoče, enega ne more in ne sme pozabiti: Danes more samo taka ustava jamčiti konsolidacijo našega notranjega držav? nega življenja in njegovo odporno silo na zunaj, ki je plod sporazuma ali vsaj pametnega kompromisa, sklenjenega med vsemi političnimi strankami, ki stoje na stališču državnega edinstva. in državne nedeljivosti države Srbov, Hrvatov in Slovencev-, katero želimo urediti na te* melju popolne bratske in iskrene ravno* pravnosti vseh treh plemen našega tro? imenega naroda.«____ Iz Češkoslovaške Pogajanja med državami ? naslednicami v Portorose PRAGA, 30. Kakor je že znano, se bo* do vršila v Portorose pogajanja med dr? žavami * naslednicami. Teh pogajanj se udeleži tudi Italija. Delegati imenovanih držav bodo zborovali v Palače Hotelu. Čaka jih rešitev mnogih vprašani, zlasti vprašanja, kako bi se pomagalo Avstriji in kako bi se konsolidirala srednja Evro? pa. »Narodni Listy« poročajo, da se bo* do vršile razprave po sledečem sporedu: Razdelitev železniškega parka in bro* dovja, ki sta bila nekdaj last avstro * ogr? ske monarhije. Razdelitev premoga, ki se pridobiva v srednji Evropi; ta premog se bo razdelil po načrtu, ki ga bodo izde? lali v Parizu. Ureditev donavske plovbe. Pospeševanje blagovnega prometa. Ure* ditev poštnega in brzojavnega prometa. Ureditev odnosajev med praško emisij? sko banko in dunajsko emisijsko banko, kar se tiče tehniških vprašanj. Pospeše* vanje denarnega prometa med Češko? slovaško in Avstrijo. Konečno je na dnevnem redu vprašanje finančnega nadzorovanj a Avstrij e. Češkoslovaška ratificira irianonsko pogodbo PRAGA, 30. Zbornica je ratificirala pogodbi z Ogrsko in Bolgarsko in spora* zum glede meja- Proti so bili samo Nem* ci in komunisti. Kramar obžaluje, da ni uspela njegova ruska politika, kar je imelo za posledico sedanji negotovi po* ložaj. Socialni demokrat Nemec pripo* roča v svojem govoru zbližanje z Nem? čijo. Na vprašanje nemškega socailno* demokratičnega poslanca Czecha, ali je češkoslovaška vlada pri ogrski vladi kaj ukrenila v.prilog ljudskim komisarjem, ki so biH na smrt obsojeni, je odgovoril minister Beneš, da je vlada v tej stvari že dvakrat intervenirala pri ogrski vladi in da je pripravljena, še enkrat interve? nirati. _ Po pariiki konferenci Angleški listi o uspehih pariške konference LONDON, 31. »Pall Mali Gazzette« pravi o sklepih pariške konference v članku, ki ga posvečuje vprašanju po* vračil: Spravljiva rešitev tega vprašanja se zdi povoljna, pravična in praktična. Določeni letni obroki odgovarjajo pla? čilni moči Nemčije in bodo zanjo breme, ki ga bo v stanu nositi, »Nemci so mislili, da lahko izpremenijo pol Evrope v pu* ščavo in da se jim ni treba bati kazni. Sedaj pa jim je dano videti, da je med? narodna pravica še živa. »Evening Standard« piše: Povračila bodo stala Nemčijo ogromnih žrtev v denarju, toda ne smemo pozabiti žrtev v denarju in življenju, katere je Nemčija izsilila dru* gim narodom. Ti narodi zahtevajo se* daj od Nemčije račune. »Westminster Gazette« trdi, da odškodnina, ki je bila odmerjena v Parizu, ni nikakor v stanu popraviti nesrečo, ki jo je zakrivil zločin iz 1. 1914. Toda list dvomi, da bo mogo* če iztirjati te svote od Nemčije. Poraba prisilnih sredstev, ki se predvidevajo, pa bi lahko bila vzrok novih težkoč in za? pletljajev. _____ Angleži ne zaupajo Kemal paši LONDON. 1. Vest o zahtevah Kemal paše, katero je objavila Reuterjeva agen? cija, ni nikakor iznenadila zavezniških diplomatskih krogov. Kemalovo zadrža* nje ni teh krogov nikakor zajčudilo. Ne* kateri krogi sodijo, da Kemal paša ne pride v London. Drugi krogi se vprašu? jejo, v kakem položaji« bi se nahajala konferenca, ako bi Kemal paša zahteval, da se morajo povabiti tudi boljševiki, s katerimi ima tesne zveze, Splošen vtisk, je, da se ne more od turških nacionali? stov ničesar pričakovati. Kemal ni stavil turški vladi nikaklh pogojev PARIZ, 1. Listi objavljajo sledeče po* ročilo: Kemalistovski dopisni v/ad v Pa? rizu priobčuje noto, v kateri z/.nika vesti, da bi bil Kemal paša poslal v Carigrad svojega zastopnika z nalogo, da naznani vladi sledeče pogoje: Smirna naj posta? ne avtonomna kakor Dardanele, sulta* nat in kalifat naj bi se odpravila in ne? katere določbe trgoviQske narave v se? vreski pogodbi paj bi se izpremenile. Tc zahteve — dostavlja nota —< ne odgovar? jajo niti od daleč programu, ki ga je sprejela narodna skupščina v Angori. TurSka 5e ni sprejela vabila na londonsko konierenco PARIZ, 1. Carigradska vlada ni 5e -poslala uradnega odgovora na vabilo, na} pošlje svoje zastopnike na londonska konferenco. Radi tega so vesti, da bi bila turška vlada zahtevala, da bodi v odposlanstvu zastopana socijalistična stranka, neresnične. Položaj na Karkazu RIM, 1. Gmzinski konzulat sporoča listom: Pojavilo so se vesti o vojaških pripravah Gruzije proti sovjetski republiki. Te vesti niao točne. Gruzija nima sovražnih namenov. Takšne vesti imajo svoj izvor najbrže v neznatnih spetih med Gruzijo m eosedno azerbejdžans,ko sovjetsko republiko, ka* tera ni hotela izvršiti nekaterih obvez trgovske narave. Na drugi strani ?e sovjetska vlada umek-nila svoje čete, ki so bile ob gruzinski meju Sedaj jc na meji le nekoliko eskdronov konjikov. Amerika in sestanek v Portorose VVASHINGTON, 1. Listi poročajo, da ni bilo šo nič skl*snjenof ali se bodo Zedmjene države udeležile sestanka v Portorose pri Trstu ali ne. Listi nag Lajaj o, da bi ZedLnjene države vpričo važnih vprašanj, ki s.e bodo obdelovala na tem sestanku, morale biti zakopane. To bi se lahko godilo- na isti način, kakor se jo vlada Zedinjenih držav dajala zastopati na medzavczniSkih sestankih v Parizu. Trgovski krogi v Ncw - Vcrku trdijo, da je Amerika .prizadeta v vprašanjih o uredbi tarif naslednjih držav s velikimi prekemorskuni pristani -či. Volitve na Reki odložene REKA, 1. Volitv e v ustavodajno skup* ščino, ki so biLe določene za dan 28. februarja, so bile odložene v z m i slu vo* lilnega zakona, ki je bil včeraj razglašen. Italijanska zbornica Rim, 31. jan. 1(>21. Na današnji seji se je zbornica bavi la z notranjepolitičnim položajem, ki je postal zelo kritičen- Za socialistično stranko in njene ustanove so prišli hudi časi. Uničevanje njihovega imetja ter preganjanje njihovih voditeljev, — tudi parlamentarci niso izvzeti —• je zavzelo tak obseg, da se je bati krvavega odpora; zato se mora zbor. pečati z vso resnost* jo s tem vprašanjem. Krušni zakon, ki je tako veliko važnosti za državne finance Italije, jo stopil spet v ozadje. Današnja seja je bila precej živahna. K dnevnemu redu sta govorila dva poslanca eden so* cialist, drugi liberalec, ki sta v svojih govorih napadla vlado, seveda vsak v svojem zmislu. V razpravo sta posegla bivši ministrski predsednik Nitti, ker ga je eden govornikov napadel1, in Giolitti. Parlamentarna komisija, katere nalo* ga je bila poizvedovati o izgredih v Bo* lonji o priliki znane slovesne otvoritve* ne občinske seje, je dokončala svoje delo in izročila predsedstvu svoje poro? čilo, ki se je natisnilo in tudi razdelilo. O priliki se še povrnemu k temu poro* čilu. Sejo otvori predsednik De Nicola ob 15. Vlada odgovori na nekatere interpe* lacije iz prejšnjih sej, nakar preide zbornica k motrivanju notranjepolitičnega položaja. Prvi govornik Matteotti (socialist) iz* vaja: Socialistična stranka se zaveda, od* kod ima fašizem svoj izvor in kakšnemu namenu služi. Naš namen jc povedati čisto resnico o zadnjih dogodkih. Socia* listična stranka ne zahteva vladne za* ščite, kakor se je napačno izjavil pred dnevi predstavnik vlade. Graja pristranost meščanskega časo* pisja, ki izrablja vsak slučaj nasilj, ki izpade slabo za fašiste, v to, da vzpod* buja k novim nasiljem proti socialistom. Nasilna dejanja fašizma odgovarjajo in* teresom kapitalistov. Ugotavlja, da noče nobena stranka sprejeti odgovornosti za protizakonita dejanja fašistov. Meščan* sko časopisje smeši socialistične poslan; ce, kadar se ne upirajo nasilju, a jih pita z izzivači, kadar odgovarjajo na nasilja z nasiljem. Fašistovsko gibanje stremi za tem, da iztrga proletariatu njegove novejše £o* spodarske pridobitve* zlasti pridobitve med kmetskim stanom. Fašizem je tudi naperjen proti občinskim in deželnim upravam, ki so prešla v socialistično posest. Ugotavlja sokrivdo vlade na teh nasil* nih dogodkih in izjavlja, da socialistična stranka ne zahteva ničesar od vlade, ker veruje v njeno nepristranost. Kadarkoli zagreši delavstvo nasilno dejanje, posto* pajo sodnijska in politična oblastva z največjo strogostjo; ko gre pa za faši* stovska nasilja; se to nikdar ne dogodi. Večkrat se je pripetilo, da so varnostni organi ščitili fašistovske izgrednike. Govornik ničesar ne prosi, le to pove, da bo znalo delavstvo nd vse to primerno odgovoriti. Vlada in gospodujoči sloji naj pomislijo na gospodarske posledice, ki bi utegnile nastati za državo vsled morebitnega odpora delavstva. Vodite* lji so doslej še pomirjevalno mogli vpli* vati na množice. Sarrocchi (liberalec). Več kakor iz da dašnjih govorov, bo zbornica spoznala položaj dežele iz dokumentov, ki jih jc zbrala poizvedovalna komisija za bos lonjske dogodke. Ne smemo se ustaviti pri zadnjih dogodkih, temveč moramo pogledati globlje, kjer leže pravi vzroki našega današnjega težkega položaja. Govornikov a stranka spoštuje sociali stične ideje, vendar pa jc proti propo vedovanju sovraštva in nasilja, s katc rim so demagogi v volilne namene ziu strupljevali množice. Priznava pravico stav kanja in ni proti nobeni postopni izpremembi na gospodarskem polju; toda gospodarski boji sc morajo vršiti brez tistega nasilja, s katc* rim so se bojevale socialistične organizacije v Emiliji. Ta nasilja so povzročila tudi zadnje izgrede. Organizirani boj* koti, zlasti -na deželi, proti nasprotnim strankam so najboljši primer teh nasil stev. Proti nekaterim oblikam, teh na* siistev so fašisti z uspehom nastopili, ker se vlada še za Nittijevih časov ni upala nastopiti proti socialistom. Tudi seda* nja vlada se je- izkazala slabotna, zlasti o priliki zasedbe kovinarskih tvornic. Na te besede odgovarja Giolitti: Pustil sem zasesti tvornice, ker bi bil siccr pri* moran uporabiti vse varnostne čete za obrambo tvornic ene industrije, in ker sem sc hotel izogniti prelivanju krvi. — Sarrocchi priznava, da je bil položaj te* daj težaven, vendar bi bila morala po* kazati vlada več energije. Obžaluje na* pade na zastopnike naroda, vendar pa ne smemo pozabiti vdove odvetnika Giordanija, ki jc bil ubit v mestni zbo* rovalnici v Bolonji. Na govornikova očitanja odgovarja Nitti, da je postopal politično previdno, vendar na strahopetno. Ko je on nastopil vlado, jc imel na razpolago lc majhno število orožnikov, a disciplina v armadi je bila izpodkopana. Podvojil je število orožnikov ter ustanovil novo stražo. ,Na* pravil jc svojo dolžnost, kolikor je pač mogel s tistimi sredstvi, ki jih je imel na razpolago. —- Seja se jc zaključila ob 19 in pol. Politične vesti Zanimivi spomini iz Bresta Litovskega. Brest Litovsk je nekdanja močna ru* ska trdnjava ob reki Bugu. Zc v sv etov* ni vojni pred rusko revolucijo jc igrala ta trdnjava važno ulogo. Ravno tako tudi v zadnji vojni med Poljsko in so* vjetsko Rusijo. Znamenit za vselej pa ostane Brest Litovski radi tega, ker so se pogajanja med Nemčijo in Rusijo, ki so dovedla do slovitega brestlitovskega miru, vršila baš v tem mestu. Pariška revija >>Grande Rcvue« posve* ča podrobnostim s teh pogajanj celo razpravo, ki jc tem zanimivejša, ker iz* virajop odatki neposredno od očividca, g. Motislavskega, ki je bil sam član bolj* ševiškega mirovnega odposlanstva. V odposlanstvu sta bila razen Motislavske* ga še boljševika Joffe in Kamenev, daleril, j-a zadenejo vse posledice in se ne bo mog;.! izgovarjati, da ni dobil osebnega poziva, ki ga predvidevata §§ 204 in 138 davčnega zakona. V »lučaju, da bi se kdo ne odzval temu razglasu, se nu odmeri davek po §§ 205 iu 142 z, o. d. v kon tumacijL — Osebe, ki postanejo Šele med- davčnim 1+Gin tIa.vC.nocb vezne, bedisi ker so se nastanile ..le med davčnim letom na ozemlju, v katerem velja zaken, bodisi ker so nastopile šele med davčnim letem službo a plačo itd., mr.r&jo lo v smislu ^ 228 z. o. d. javiti pristojnemu oblastvu tekom ] 4 dni in obenem naznaniti na predpisanem v zor -*u, koliki- znašajo njihovi dehodai. — IT. Nazns,-litev plač in mezd. Obenem pe poživljajo vsi iclodajalci (uradi, družb-,.-, trgovska in < brtna podjetja itd.}, da naznanijo, koliko znašajo plače in mezde vsi:h njihovih nastavljenccv'. V peštev pa yridejr i p'ačc in :iKzdc, ki so višje od 1600 iir na leto. — V teh naznanilih se morajo navesti ■Ime, primek in r tanCca naslov nastavl^nčcv, kdaj je vstcpil / lužbo, oziroma izstopil iz i.!uibe, kolike znašajo njegovi prejemki (stalni, nestalni, aezda), razen tega, koliko sc mu morebiti od pre-semkov t dbija. — Kdcr ne naznani plač in mezd točno in natančno, ali jih sploh ne naznani, se bc kaznoval po Jj§ 230-244 p. o. d. — III. S ta. n o -vanjski izkazi. Krnečao se poživlja jo vsi hišni lasiniki in upravitelji, da predložijo v gcrfeut,'. ved enem roku običajne stanovanjske izkaze, iu ■ i-c- iio biti izpolnjeni po stanu od 1. jan. 1921. — Krč mar ji so < d to clcižncsti oprošč^rd glede ccv, ki pri njih prenočujejo, toda samo tedaj, ako ne pr-.n. . čujejo pri njih r.ctretrgoma več ko 3 me- ece. — Kdor nc naznari tečao, ali spkrh ne na-•n:ins svojih najemnikov, se bo kaznoval po § 247 p. c. d. — Trst, v januarju 1921. — Finančni podpredsednik In ravnatelj Vidulich, Današnje prireditve Zabavni večer v svetoivanskem Narodnem domu'. K< .or že objavljeno, bo nocoj v avetoivan-^kem »ttarednein demu , zabavni večer, imenovan ^Vodnikov ,ečer«, s sledečim v.poreuom: Kratko predavanje o Vodniku, pev=ko točke; dvospevi in tber, koscem pa enode-janka: :Zapirajte vrata«. — Ves ■d' -biček gre v korist slovenskemu otroškemu vrtcu. — Zadetek ob 7 zvečer. — Vstopnina. 3 L. N« Svetnico k Lovcu! K šolski prireditvi »e va-l j j v prvi vriti Racolci, poteti tudi vsi Loojerci in Katinarcr, ki so v nedeljo ali zamudili ali ni&o mogli dobiti prostora. Pridite v obilnem številu, da se poradujete s svojimi otroci in da — obenem pomagate dobri in koristni stvari. 94 Jakoba, Dar.es cb 4. uri se bode vršila v dvorani delavskega kensumnega društva pri 5v. Jakobu prireditev, pri kateri bodo sodelovali gojenci otroškega vrtca; med dejanji bo svirala iz prijaznosti mandolmistična skupina - Viktor Parma.a — Od 7. ure zvečer do 11 se bo v isti dvorani vršil pri katerem bo istotako sodeloval orkester »Viktor Parma«. — Čisti dohodek obeh prireditev gre v kcrisL šentjakobske pcdružnice CMD; zato ni nobenegž. dve-ma, da se bodo Šentjakob-čani, kakor tudi drugi tržaški Slovenci polnošte-vilno udeležili teh prireditev. iz tržaškega živlienia Nesrečen Miha. 53leten Anton Miha, stanujoč v ulici Stazione št. 17, jc uslužbea pri tvrdki Exncr kot kočijaž. Včeraj popoldne je prevažal hišno o-pravo na Greti. Ko je dc-končal svoje delo, je vstopil v gostilno in si naročil pol Etra vina. Sam pri sebi si je mislil; »Kaj jc pol Htra vina za takega moža, kakor sem jaz.« Naročil si je še pol litra aladkega vinca ter ga po malem vlival v se. Vinsko moč je kmalu občutil. Pri sebi je govoril: xPočasi Miha, da ne padeš! Nc bom padel nc, saj nisem pijan... « V tem času stopi v gostilno njegov tovariš ter mu reče: »Oho Tone, ali si se ga nalezu?« »Molči France in sedi. še ga bova,« »Tcne bodi pameten in nikar ne razgrajaj. Za meno ne naroči ničesar, ker jaz ne bom piL Sedaj se pa takoj spravi iz gostilne. Ura je že osem,« Miha je res ubogal tovariša ter šel iz gostilne. Zunaj pred vrati gostilne ga je čakal Exnerjev voz ia kenja. S težavo je priplezal na visokega kozla. Tam gori je pa izgubil ravnotežje in se prekucnil na konja. Konja, ki nista pričakovala takega obiska, sta začela brcali. Njegovi tovariši so ga komaj izvlekli izpod »konjev. Pozvali so zdravnika rešilne postaje, ki ga je dal odpeljati v mestno bolnišnico. Kc ga je zdravnik preiskal, jo ugotovil, da ima večjo rano na levi nogi in roki. Okradena raiekarica. 511etna mlckarica Ana Kcdrič, stanujoča na Trstcaiku št. 553, je peljala včeraj pO ulici Ccronco dvokele£.cn voziček, na katerem sta se nahajala dva vrča mleka. Ko je j-rišla do hiše št. 10 iste ulice, se je ustavila, odšla ter pustila vez in mleko brez nadzorstva. To priliko so porabili trije mestni postopači ter odpeljali Kodričin vezioek. Ko se je povrnila ndekaric^ na raj, vozička ni bilo več. Ni ji kazalo drugega, kot naznaniti tatvino policiji Ob zid je padeL Včeraj okoli 12. ure so pripeljali z vezem rešilne postaje v tukajšnjo mestno bolnišnico 14letnega Marijana Gustinčiča, stanujoče fa pri sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 659. Omenjani deček 5*c bil splezal na vrh zida, s katerega jc padci in si zlomil piščal leve noge. Mali tatinski dnevnik. Preteklo neč so vdrli nc-zru ni tatovi na južnem kolodvora v razprodajalnico Časopisov, ki je last Marka Tuizi, in odnesli 12C0 lir v denarju in folografičen aparat v vrednosti 600 lir. Lastnik je javil tatvino policiji. — Isto noč eo odprli tatovi na južni postaji vagon ter hoteli odnesti eno balo tkanine. Ali sreča jim ni bila mila; ropet, ki so ga bili povzročili, so slikali stiažniki, ki so tatove razgnali. Predrzen žepar — aretiran. Pretekli večer okoli 17 ure sin čakala dva mladeniča na Ooldonijevem trgu tramvaj, da fci se z njim peljala k sv. Ivanu. Med čakanjem sta videla sledeči prizor: K gospej, ki je stopila na drug tramvaj, se je bil približal možakar ter ji strgal iz rok rečno torbico. V tej struki jc bil tako izvežban, da gospa ni prav ni-če£L,r opazila. 2»l!adeniča sta z veliko radovednostjo zasledovala predrznega žeparja. Ko jc prišel možakar na sredo trga, se je ustavil ter pregledoval ukradtno torbico. Iz nje jc potegnil li-itaic»> ter 70 skrbno shranil v žep. Prazno torbico jc pa vrgel na tla. Mladeniča 6ta jo pobrala ter zasledovala mcJakarja. Medpctoma sta srečala dva stražnika ter jima povedala dogodek. Ko je bil zapazil že-par, da ga zasledujeta stražnika, se je spustil v beg. Ves preplašeci jc priletel na ulico Ginnastica ter se hotel odpeljali z javnim avtomobilom. Ali stražnika, ki sta imela hitre noge, sta ga prijela in aretirala. Odpeljala sta ga na policijski kemisariat v ulici dei Bachi, kjer je bil zaslišan. Možakar, ki ec piše Viktcr Joli, star 33 let, stanujoč v ulici dei Giu'iani št. 22, je trdil, da o ukradeni torbici ničesar ne ve. Ko so ga preiskali, so pa našli pri njem ves denar. Joli počiva sedaj v zaporu v ulici Coroneo. Okradcnka dobi denar na geriomenjenem komi-sariatu. poznemu obisku. Toda »orožniki* se niso dali motiti, prebrskali so vse fn tako našli slednjič ključ od skrinje, kjer je imela žena svoj denar in svojo zla-tenino. Vzeli so ji več tisoč kron in čez 2000 lir in veliko zlatenine. Zatrdili &o ji, da lahko pride v Kanal po denar. Ko jc videla tudi njena hčerka, je začeta kričati na pomoč, a tatje so med tem že odšli. — Hitro za tem so obiskali v Britofu posestnika Zniderčiča Jožefa ter mu na isti način ukradli 500 lir in več dragocenosti. A niso imeli še dcvclj. Pri Idriji so obiskali ti preoblečeni *ka-rabinerji« še posestnika Bemrka ter mu vzeli uro, — Pripominjam, da se jc to zgodilo vse v eni noči, med deseto uro zvečer in, 1 zjutraj. »Orožniki« so bili seveda debro oboroženi. Govcrili so najlepšo italijanščino. — Prej smo imeli orožnike v Kostanjevici in tudi tinančne stražnike, ki so včasih preganjali tihotapce. Sedaj pa so oblasti osredotočile vse v Kanalu. In tudi tu se ti varnostni organi včasih brigajo rajši za druge stvari, kot pa za svoje službene dolžnosti. — O tatovih še nobenega sledu. Vesti iz Notranjske Iz Idrije, Naša aprovizacija je slabša od dne do dne. Pred rapallsko pogodbo je še šlo za silo, sedaj se bo nam pa kmalu tako godilo kot v notranji Italiji. Po dolgem časti smo zopet dobili nekaj krušne moke, črno in plesnjive, o beli moki pa že dolgo nismo ničesar slišali. Gorje mu, ki boleha ra želodcu. Kruh join-o kot iz ccmenta. Tistim prepirljivim bratom onkraj demarkacijske črte, ki so presiti belega in maslenega kruha ter vsled tega nevredni zlate svobode, bi prav privoščili, da bi bili vsaj za kratek ča« deležni naše aprovizacjje. Prepričani smo, da bi ob povratku domov imeti kar čimprej pod streho poslovnik in ustavo. Iz Idrije. Baje po zaslugi idrijskega občinskega komisarja debi Idrija okrajno gIavarstvo( civ. ko-misarijat} po izpraznitvi Logatca,. kot se govori, nekako marca meseca. Koliko je na tem resnice, je težko uganiti, vo ae le toliko, da je rudniško ravnateljstvo na ukaz iz Logatca, oziroma kasneje iz Trsta odpovedalo vsem strankam, ki imaio sedaj v najem eraričai hotel ^Pri črnem orlu«, in sicer na en me-pcc. Ako -je to poslopje določeno za uradne .prostore civ. kcuiisaiijata, apeliramo že Oti-nes na vse kompetentne faktorje, da to preprečijo. Nprimernejšcga prostora za okrajno glavarstvo kot je ta hotel na glavnem trgu in v sredini mesta, si ne moremo misliti. Treba bi bilo prezi-dati vsa poslopje, ki so določena za hotel. Ali nu bi bilo škoda dobrih kleti, lepega vrta, velikega dvorišča in edinega primernega hleva v Idriji? Kje so čuvarji rudnika, kje zastopnik občine, da nc protestirajo? Rudnik ima toliko drugih primernejših stavb za tak urad, ki bi se dale primemo a^aj-tirati, da se nam zdi prav pravcat: greh v »a namen porabiti hotelsko poslopje, ki ni za drugo, ket za restavracijo in društveni dom. Samo cve dvorani za društvene prireditve imamo v Idriji, in še cd teh naj se nam ena odvzame brez potrebe?! Gospodarstvo Nova papirnica v Jugoslaviji. S kapitalom 4 milije nov kron se je osnovala v Zagrebu tvornica »Jugoslavijaj d. cL za izdelavo papirja in papirnatih izdelkov. Glavnica je razdeljena na delnicc po 400 krcn. Družba bo postavila svojo te-vamo v Karlovcu. Pri podjetju je udeležena frgovoko-obrtna banka v Zagrebu in več trgovskih ia rndustrtjsftih interesentov v Sarajevu. Novo tranportno podjetje ▼ Jugoslavijo V Zagrebu se je stancvljeno društvo priredifci na Svečnico i£ro z zabavo. Mlado drnitvo stopi to pot prvič na dan in želimo, da tudi v bodoče ae zapusti poti, ki jo pel;o potom poštene zabavo do kulture ia napredka. Iz Kanalskega okraja. Kakor vsepovsod, tako «0 tudi v našem okraju na dnevnem redu tatvine in ropi. Dne 24. !. so prišli v hišo Marije Dre-konja iz Filjev v orožnike preoblečeni mciki ter so se predstavili ubogi ženi, ki ee je ravno pripravljala k počitku, da p pregledajo omare, češ da hrani ponarejen denar. Seveda se je Žena začudila temu Za tiskovni sklad „Edinosti" V pačeščenje špenuna pok. Svetka Martelanc daruje Anton Martelanc, stavbni podjetnik, 200 L. Dosedaj izkazanih L 34.802 20; v današnjem izkazu L 200"—. Skupno L 35.002 20. DAROVI Gospodična. V. Kosir daruj o 15 L za svetoivanski otroški vrtec. V isti namen daruie Ana Škrap 5 L. Denar hrani blagajničarka. V počobčeaj« spomina g. Matije Lavrenčič-a, brata in »trica, daruje rodbina Josip Lavrcnčjlč, Postojna, 50 L za mfanbko CM pcsdružaico. Denar hrani upravnistvo, V počastitev opomina pokojnega g. Matija Lav-renčič-a, brata in strica, daruje rodbina Josipina Kraigher, Postojna, 50 L za CM podružnico v Ro-janu. Denar hrani uparavadštvo. V tpeče-ščcajo spomina pob. Josipa Cerkven ič darujejo sestre dr. Abramove 30 L za dijaško podporno dmštvo v Trstu. Denar hrani blagajnik. V pečeščenje spomina pok. Svetka. Martelanc daruje družina dr. Pertoiova 30 L za Cirii-Met. družijo. Denar hrani upravništvo. Mimica Gec Anton Eržen poštni adjunlit poročena Maribor {118) Senožeče Stavbeno podjetje I. MARTELANC Sc DR. naznanja tužno vesf, da je njen sotrudnik In tehnični vodja SVETKO MARTELANC iun. mestni stavbenik preminul po kratki bolezni 31. I 1921. Pogreb se vrši danes, 2. t. ni., ob 3.30 pop. iz hiše žalosti Barkov je 35. Občekortstna stavbna in stanovanjska zadruga »NAŠ DOM« v Trstu naznanja svojim udom tuino vest, da je 31. jan. 1921. premiaul vrli elan njenega načcL= ništva gospod arhitekt Po-greb pokojnika bo dne 2. svečana 1921. ob 3X x pop. v Barkovljah. TRST, dne 1. svečana 1921. Zahvala. Podpisani sc tem potom v svojem in v imenu ostalih sorodnikov najiskrcneje zahvaljujemo vsem onim, ki so našega nepozabnega očeta spremili k večnemu počitku. Trst s Ljubljana s Postojna, 1. II. 1921. Žalujoče družine Lavrenčič, Fortič, Kumar. NALI OGLUŠI se računajo po Z* slctink beseda. — Najnanjla pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stctick beseda Najmanjša pristojbina L 4___ Kcor ilče sl^ibo plača polovična ceno. VELIKA ZALOGA papirja razne vrste ter papir-naiih vrečic Gaatone Dollinar — Trst, nahaja sc v uL Via dei Bacili 5. 180 ObriniisKo društvo u BorKoulJah vknjižena zadruga z neomejeno iavezo VABILO na SOBICA za eno osebo sc odda v Via Centi 24, a-rata 4. 181 PRIDNA, poštena služkinja dobi takoj službo v Narodnem domu pri Sv, Ivanu, 177 ČEVLJARSKI STROJ, nov, prodani. Via Ruggtro Mana 3, priti. 178 ; OPREMO spalne sobe in kuhinje prodam-, Via U-dine 28, vogal Tcrq'.uitto Tasso, mizar. 179 MASLO sveže kupi v&ako mnežino Piesničar V., ul. GitiJia, trgovina jeitvin, 180 ŽENSKA, vešča vseh hišnih del, dobi stalno službo pri zakonskih. Naslov pove upravništvo. 176 VESELICA s plesom se vrSi v Dutovljah 3. februarja na dan semnja, sv. Blaža. 137 DETELJNA, travna in vsa zelenjadna semena prodaja tvrdka Sever & Komp., ul, Machiavelli 13. 86 FOTOGRAF ANTON JERXIČ, TRST, ulica Roma (poštna ulicaj 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) št. 3o priporoča se svojim sorojakom, (35 ki se bo vršil v sredo, dne 16. februarja ob 7 uri zvečer v društvenih prostorih DNEVNI RED: J. Otvoritev zborovanja. 2. Poročilo tajnika. 3. Odobritev računov. 4. Razni predlogi. 3. Volitev načelnistva in pregl. računov. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. V slučaju nesklepčnosti občnega zbos ra, se isti vrši pol ure pozneje ob nav-» zočnosti vsakega števila članov. =1 KRONE plača vedno pfsr cent. več nego vsak drugi kupec, edmole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaidi št. 3. te>e£. 3-29 (prej trg BarieraJ NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem pMeg delavnice odprla tudi salon za Ugotovljene zimske obleke in letae plašče ter razco\rstne obleke. Priporočam sc ra obilen obisk. A. 7»Ier-molja Rieger, ulica Conunerciale 3. 586 BRINJEVE jagode, rudeče v poljubnih množinah ima na prodaj J. Sandalj, Lupogiava, Istra. (47 POROČNA soba, nova, se proda za 2000 L, ali pa posamezni kosi. Campo Belvcdere 1. Semolich. 159 Ztato in srebrne Krone plačam več kot drugi kupci. Albert Paun, ur«, Hozzlnl 46 (9) (v bližini drvenega trga) Pozor trtorejd! (84) Doferoznana turška — Trst — ul. TorrelJiflncG 22, tsl. 18-01 uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je zopet začela trgovati z raznovrstnimi vini, likerji in sploh z vsakovrstnimi opojnimi pijačami na debelo. Priporoča se najtopleje udani A. FERFOLJfl. (124 Imam na predaj še neka] tisoč cepljenih trt črne in bele vrste na raznih amerikanskih podlagah. — Cene po dogovoru. Pipan Josip, Preserje 16 pri Komnu« A. De Masi & G. Sferza Mavricija Wackvltza nasledil ki Trst, uL Torre bisnea 32. Telefon 29-83 Velika izbira majoličnili ia železnih peči znamke „Premier", ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. (24 Spefii Kmmi j fršouec z vinom, HKerj! in opojnim! pijačami <12S) se topio priporoča slav. občinstvu. Zaloga na Katinari pri Trstu (Stara šrusiga) lisic, dihurjev, kun, vider kupujem, tei jih plačujem po najvižjih cenah. D. Windspach, Trst, Via Battistl p?) (Stadion) št 10, 11. nastr. ^^iiSSHBaiHBIIIIHaCimi! ■ 1 AhRA Ski CU A DAMI^II al Beograd, Celje, Mrnm, Kotor, Kranj, Llufc- ■ JMmKK 1^1 W%>M DHllIlH ■ i Učna, Maribor, Hefkouić, Opatijo, Sarajevo, sprejema uloge na hranilne Knjižice, žiro in Uruše »lose pod najusodnejšimi pogoji. I Mft toiK. Zadar, Zasrelt, Trst, Wien. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji I Poslovne zveze z vsemi oefjlml kroji u tu- In ino2em$tou MU II IIHB II99BS II «■111