Leto LVII. ftevflRn 198. V UuMlonl, v soboto 30. oviusto 1924. Ceno Din. rso. ishala vuk dan popoldne, lavsemaM aodol|« ln pralne. — Iiiuiitl: do 30 petit U D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji intenii petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D. — Popust po dogovoru. — InseratnJ davek posebej. — „•! o venski Narod" velja letno v Jogoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Upravni*tvo: Enallova ulica i tov. S. pritličje. — Telelon št a v. 304. UrodaUtro: Enallova ulica it. 5, L nadstropje. — Telefon stav. 34. Poštnina plačana v gotovini. Razgovor z italijanskim poslanikom Bodrerom. O razmejitvi pri Planini. — Italijanski kapital v Jugoslaviji. — Dekret o obmejni lastnini v Julijski Benečiji. — Načrti italijanskega generala. — Še enkrat razmejitev pri Planini. ^Ljubljana, 29. avgusta. Danes ob 10. dopoldne je sprejel italijanski minister na našem dvoru, general Bodrero, člana našega uredni* štva iu se ž njim razgovarjal o vpra* šanjih. ki zanimajo našo politično jav* nost ter kroge v Sloveniji še posebej. General Bodrero je na vprašanja na* šega poročevalca odgovarjal, z veliko iskrenostjo in ljubeznijo, pri čemur se je naš poročevalec uveril. da ima pred sabo pravega italijanskega diplomata, ki se zaveda svoje zbliževalne misije med Italijo in Jugoslavijo in ki je se* daj, vsaj po besedah, pripravljen to misijo izvesti tudi na konkretnem polju razmejitve v Sloveniji, ki tangira nepo* sredno naše obmejne kraje ter čustva slovenskega prebivalstva jugoslovenske države. General Bodrero je opetovano izrazil svoje veselje nad splošno zelo ugodnim sprejemom, ki ga je našel tako splošno v Jugoslaviji, kakor tudi v Sloveniji. Razgovor je takoj od za? četka krenil na vprašanje razmejitve, ki ga je naš poročevalec postavil v sledeči obliki: »Kako misli, gospod minister, Italija rešiti preostalo vprašanje razmejitve v Sloveniji, posebno tisto, ki se tiče dvo-lastnikov pri Cerknici, Planini, Rakeku in Hotederšici?« »Na to Vam morem odgovoriti, da se je v splošnem dosegel sporazum med obema vladama. Vprašanje razmejitve je sedaj v rokah obojestranskih topo* grafov, ki bodo določevali mejo na licu mesta. Obe vladi sta se med tem že sporazumeli, da bosta vplivali na topo« grafično komisijo, da iste izvrši raz* mejitev v pravem koncili j antnem duhu. Stvari, za katere se te komisije ne bodo mogle zjediniti, pa bodo kočnoveljavno reševale vlade same. Saj veste, da so topografi sila natančni ljudje, kar je v ostalem dobro, in da je razumljivo, ako se v kakem vprašanju ne doseže sporazum. Stvar je torej v rokah topo* grafov, ki pa bodo rešili tozadevna dela po mojem prepričanju na splošno zadovoljnost.ee »Gosp. minister, Vi se trudite za pravo zbližanje med obema državama. Tu pa se je v zadnjem času v Italiji izdal dekret o lastninah v obmejnih krajih, ki tangira deloma naše držav* Ijane, posestnike v lialiji. deloma pa naše ljudstvo, v katerem je ta dekret zelo slabo odjeknil, kar ne more biti v interesu Vaše visoke misije.« »Tu ni nobene nevarnosti! Lahko Vam zadostuje dejstvo, da je Italija objavila ta dekret v času, ko so bila trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo v polnem tiru, kar bi ne bila storila, ako bi s tem dekretom kas korkoli tangirala prava jugoslovenskih državljanov. To je v ostalem potrdila Vaša vlada sama, ki je trgovinsko po* godbo in ostale dogovore sprejela, ne da bi bila oponirala glede tega dekreta. V ostalem vprašanje tega dekreta še ni popolnoma rešeno in dekret sam še ni v veljavi. Pripravlja se poseben pra* vilnik, ki bo odpravil sleherno nezado* volj nost to* in onstran meje.« »Ali imate, gosp. minister, že kake smernice za Vaše bodoče delovanje?« »Čim uredimo preostale sporne srva* ri, bomo skušali pojačiti medsebojne trgovinske odnošaje ter uresničiti ve* like zamisli naših dosedanjih trudov. Zamišljam si intenzivno penetracijo z obeh strani. Vaša država ima veliko količino predmetov in surovin, zlasti rad. živine, žita in drugih predmetov, ki jih potrebujemo v Italiji, dočim ima* mo mi stvari, katere nujno potrebujete, kakor tkanine, blaga, tekstilne predmete pa sploh. Vse to se bo moralo v pra* vem koncilijantnem duhu učvrstiti in sistematizirati.« »Ali mislite, gosp. minister, da so se že storili konkretni koraki glede investicij italijanskih kapitalov v Jugoslaviji?^ »Vsekako! Tu so že neke bančne skupine, ki se trudijo v tej smeri. V ostalem pa je že itak v Jugoslaviji mno* go italijanskega kapitala. Saj veste, to gre tako pod roko. Trgovci med sabo in banke med sabo. preko obeh vlad, kar je v trgovskem življenju običajna stvar. Industrijalci sami se zbližujejo in iščejo medsebojno pomoč. Vidite, na mizi imam posetnice nekih Vaših ugled* nih trgovcev, kar Vam lahko zadostuje, da se tudi že ekonomsko konkretno zbližujemo.« »Kaj pa je, gosp. minister s kulturnim zbliževanjem? Ali ne mislite v tem oziru podvzeti v bodoče nikakih ko* rakov?« »Vidite, sedaj ste se dotaknili moje srčne želje, ki jo delim z našim ministr* skim predsednikom Mussolinijem. Stvar je organizatoricno nekoliko težje na* rave. Poskušal bom organizirati posete Vaših dijakov v Italiji, kar se mi vidi, da bi bilo zelo koristno za Vaš narod. Vi ste zelo talentirani in Vaši duševni prirodi se bi prilegalo življenje in ži* vahnost italijanskega značaja. Od te strani pričakujem resnične oploditve naših medsebojnih kulturnih odnosa* je v. Mislim, da potrebuje človek poleg telesne gimnastike, še duševno, ki se jo dosega z medsebojnimi poseti. Mi* slimo tudi prirediti medsebojne novinarske posete, nadalje posete političnih osebnosti, skratka izmeno kultur* nih in političnih posetov. Vsem novi* narjem. ki so se doslej obrnili name, sem ugodil vse mogoče olajšave za potovanje v Italijo.« »Mi ne dvomimo v te Vaše lepe nas črte, gosp. minister. Ali pa tudi mislite, da bi v Trstu sprejeli recimo zagrebški elitni pevski zbor s tako lojalnimi, samoumetniškimi vidiki, kakor bi mi pozdravili koncertiranje Vašega Tosca* ninija v Ljubljani?« »Brez dvoma! Veste, kultura je ne* kaj drugega, kakor ta nesrečna poli* tika.« »Dovolite, gosp. minister, da se še enkrat vračam na predstoječo razmer jitev v Sloveniji. Ali se Vam vse to sporno vprašanje ne vidi malenkostno in s strategičnega stališča za Italijo popolnoma brezpredmetno? Sedaj imate, g. minister priliko, da izkažete Vašo široko, koncilijantno naturo, Vašo ŠU roko kulturo duha v tem, dejanjsko malenkostnem, v resnici za naše prebi* valstvo socijalno vendarle velevažnem vprašanju.« »Na to Vam moram izjaviti, da se doslej še nisem pečal s tem vprašanjem in da je bilo v rokah posebnih komisij. Jaz kot vojnik vem najbolje, da nimajo ta vprašanja nobenega strategičnega pomena. Kajti večji eskadrt zračnih letal, ki bi prekoračila državno mejo, kakor je na tem mestu, bi ta meja sploh ne bila vidna, razven, ako bi se približala zemlji do 200 m. Po dolgo* trajnih pogajanjih splošnega politične* ga in trgovinskega značaja, upam, da bom rešil v koncilijantnem duhu tudi to geografično vprašanje. Vlade bodo naložile obojestranskim topografortu da urede razmejitev v popolnoma pri* jateljskem smislu,« Naš urednik se je nato poslovil od prijaznega generala Bodrera, katerega je še prosil, da osebno intervenira pri italijanskih topografih. da se plemenite besede o zbližanju med Italijo in Jugo* slavijo izpremene v dejanja. FRANCOSKA DELEGACIJA V ŽENEVI. — Pariz 28. avg. (Izv.) Ministrski svet je določil za člane franoosKe delegacije na jesenskem zasedanju Društva narodov Leona Bourgeoisa. Brianda In Paula Bonjou. ra. Namestnik! eo: Lrucher. de Jouvenel in Mauriee Sarraut. Delegaciji se pridružijo še Jouhaus, Bomiet in Cassin kot zastopniki vojnih Invalidov. Finančne težkoče v politiki sedanje vlade. Prihodnji letni proračun izkaže za eno in pol — Beograd. 29. avgusta. (Izv.) Absolutno nikakega političnega dogodka v Beogradu. Vsa javnost obrača svojo pozornost velikim svečanostim v Peči in sestanku zunanjih ministrov v Ljubljani. Tu vlada pravo zatišje. Posamnt v Beogradu navzoči ministri rešujejo tekoče zadeve. Živahno je v finančnem ministrstvu, kjer povzroča finančnemu ministru dr. Spahu mnogo skrbi sestava letnega proračuna za 1924/25. Ta proračun bi moral biti že v celoti skoraj sestavljen, toda nekatera ministrstva še niso dokončala svojih proračunov, kakor tudi nekateri posarnni finančni oddelki ne. Finančnemu ministrstvu se stav-Ijajo na pot velike težkoče in je sklepati, da se bodo pojavile nepremostljive težkoče, če bo vlada vstrajala na tem. da izvede to. kar je v svoji deklaraciji obljubila. Finančni krogi že sedaj računajo, da bo proračun 24/25 moral zaključiti z znatnim deficitom. V tem oziru je zelo značilen današnji Članek ^Po~ deficit. — Povišanje izdatkov milijarde. lirike«-, ki ima dobre zveze s finančnimi politiki. Članek omenja: Že sedaj se lahko reče. da se bo imela nova vlada borit? skoraj z nepremagljivimi te ž kočami v oziru uravnoteženja novega hudgeta. ker, če oni Izpolni vse one obljube, ki jih ie cte'» pismeno raznih uradniškim organizacijam, če res hoče izplačati inval?đoi-j dolžno invalidsko podporo in redne invalidske zahtevke, bo morala, kakor ie videti, če hoče dalje se izplačati anuitete doseđaniega neurejenega dolga, izvršiti v novem hudgetu ogromno povišanje. Po mnenju strokovnjakov bodo ta povišanja znašala okoli ene m pot milijarde. Če vDoštevamo vladin namen, da ukine 500 davčno doklado. za tem. da zmanjša gotove carinske oostavke m takse, da ne išče novih virov, ki jih je celo nemogoče najti, tedai je deficit v proračunu neizogiben! To se končno vidi tudi iz novih načrtov nroračunn posamnih ministrstev, ki zahtevajo znatno večje prispevke, nec:^ preteklo leto. Vlada, uradniki in upokojenci. Obljube, ki jih vlada ne namerava izpolniti. — Uradniki pozor ! — Beograd. 29. avgusta. (Tzv.) Nedavno tega so se mudile deputacije drž. vpokojencev v Beogradu, da pose ti Jo razne ministre in se zavzamejo pri njih za takojšnje zboljšanje obupnega položaja drž. vpokojencev. Nekateri ministri so deputacijo sprejeli in ji vse mogoče — obljubili, drugi pa so ji naravnost zatvorili vrata. Izmed onih, ki so deputacijo sprejeli, je bil finančni minister dr. Spaho, ki ji je slovesno obljubil, da se vpokojencem izplačajo drag. doklade dne 1. septembra L 1. Kakor je sedaj vaš poročevalec izvedeli iz najzanesljivejšega vira, ne namerava vlada za enkrat v tem oziru prav ničesar ukreniti, predvsem pa ne izplačati že obljubljenih dokiad. Zato tudi ni doslej sklicala finančnega odbora, ki je edini kompetenten v tem vprašanju odločati. V krogih drž. vpo- kojencev ie ta vladni ukrep izzval nepopisno ogorčenje in silno razburjenje. — Beograd, 29. avg. (Izv.) Iz zelo dobrega vira smo izvedeli, da je imenovana komisija v Beogradu, ki naj revidira službeno pragrnatfko in preved-bene predpise, — da pa sta v to ho-misijo zopet poklicana baš ona dva činitelja, ki sta v glavnen? zagrešila, da ie bilo toliko uradnikov zapostavljenih, osobito iz nižjih vrst. Menda nI treba šele praviti, da bosta stara referenta skušala svoje ponesrečene odredbe (osobito o stalnosti) rešit! in da je vsaka globlja remedura storjenih krivic iluzorna, če ne pridejo v konrisljlo sami možje pametnih nazorov! Upajmo, da nam bodo naše uradniške organizacije za to opozoritev — hvaležne. Zganite se, dokler je čas! Svečano ustoličenje pravoslavnega patrijarha v Peci. Ob velikem sijaju in cerkveni slovesnosti je kralj s kraljico prisostvoval svečanemu ustoličenju- Kraljeva diploma patrijarhu. — Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Iz staroslavne Peči prihajajo poročila o veličastniah svečanostih, ki so včeraj zaključile slovesno ustoličenje pravo- slavnega patrijarha Dimitrije. Svečanosti so končane. Bilo je ustoličenje neobičajno svečano in v polnem sijaju. Vzpostavitev najvišje pravoslavne cerkvene avtoritete je bila izvršena v vsem historičnem sijaju in po starih cerkvenih obredih, kakor so se ustoli-čevah* arhiepiskopi in patrijarhi v srednjem veku. Za te južne kraje je bila velepo-membna tudi udeležba oborožene sile pri teh svečanostih, ki je napravila na priprosti narod največji dojem. Vladar je zapustil med narodom, ki je vedno moral preživljati težke boje in zadnje čase neprestano nevarnost pred od-metniki. najboljše spomine m vtise. Te svečanosti bodo zelo pripomogle, da se naši južni kraji pomire in da vzklije tam mir, blagostanje in zadovoljstvo. Ta moment kraljevega prihoda v Peč je najvažnejši. Sijajna revija čet je napravila na mnogoštevilni narod, ki je s ponosom gledal na naše strumne in junaške čete, tak vtis, da se ie povsod divil dobri organizaciji vojske. Zjutraj ob 5. so zvonovi velike cerkve naznanjali prrčetek slovesnega ustoličenja. Zagrmeli so tudi topovi. Mesto je postalo mahoma živahno in zbral se ie narod iz vseh bližnjih in oddaljenejših krajev Južne Srbije, celo iz črne gore. od koder so prišle mnoge deputacije v pestrih narodnih nošah. Bila je res slika zgodovinskega pomena. Ob 7.30 je podal patrijarh Dimitrije narodu blagoslov. Ob 8.30 :e patrijarh vstopil v cerkev v spremstvu me-tropolitov in svečenikov. V tem Času so zazvonili zvonovi in zvonili vse dopoldne. Ob 10. dopoldne je bil naznanjen slovesen prihod Nj. Vel. kralla Aleksandra I. in kraljice Marije. Vojaštvo je napravilo impozanten špalir. Po ulicah so stali kraljeva garda, kombiniran pehotni polk. artilerija in konjenica. Narod jima ie oduševljeno vzklikal. Slovesno ustoličenje patrijarha se je nato ob 11. dopoldne izvršilo po določenem programu in zato predpisanih cerkvenih obredih. Ustoličenju so prisostvovali člani kraljevske vlade, civilni in vojaški dostojanstveniki ter razne korporacije m kulturna društva. Ko je kraljevska dvojica prestopila cerkveni prag. so ju pozdravili štirje episkopi, dajoč kralju in kraljici sveti evangelij v poljub. Patrijarh je nato med pevanjem staroslovanskih cerkvenih himen pozdravil Nj. Vel. kralja in kraljico kot pokrovitelja pravoslavne cerkve. Nato se je pričel pravi akt ustoličenja. Svečeništvo je zapelo globoki kanon »Na goro Sion*. Dva škofa sta privedla skozi carska vrata patrijarha k prestolu, kjer mu je podat roko kralj in z njegovo pomočjo je zasedel patrijarh prestol. Ob globokem ginjenju navzočih je po dolgih stoletjih patrijarh prvikrat s tega važnega mesta blagoslovil kralja in domovino. Po ministrskem predsedniku Ljubi Davidoviću je dal kralj nato prečrtat! »povelje« (diplomo) o ustoličenju ter obenem izročil patrijarhu dragoceno zlato vratno verižico kot zunanji znak patrijarhove cerkvene moči. Diploma se glasi: »Mi Aleksander /.. po milostt božji in volji naroda kralj Srbov, Hr\>atov in Slovencev iz vsega srca hvaležni Vse Najvišjemu Bogu. ker je nas določil, da bomo voditelj in kralj onim pokoljenjem našega naroda, ki so ne: ustrašeno šla v dolgo, mučno in krva vo borbo za .krst častni in slobodo zlato' in iz borbe izšla kot divni znia-go\a!ci. Mi s priznanjem cenimo velike za* sluge stare srbske cerkve in njenih pro^ svetiteljev iz svečeništva svete lozc Nemanjičev, kraljev našega naroda za našo staro slavno veličino. Dajemo dostojno spoštovanje onemu delu pravoslavne cerkve, ki je očuvala narodne svetinje za časa dolgega in težkega to* bovanja! V s\-csfi si tega smo ml VSf, ki smo iu. svedoJki delu pravoslavne cerkve, ki je prinesla težke žrtve in podpirala sile našega naroda, da pride do tega osvobojen j a i n u j edi njen j a. Dospe\'ši do tega cilja, smo z osobito radostjo in hvaležnostjo sprejeli predlog o ujedinjenju vseh pravoslavnih cerkev v kralic\'ini ter sledeč korakom naših davnih slavnih prednikom, proglasili za naše vlade in narodnih zastopnikoi* vzpostavitev srbske pravo-sla\'ne patrijarhije. fNadaljevanja na dmpri strani.') Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG. T rami m cm te. ir. meja den 420. bi. 140; remelini polovičan; 35/70, I. II. III dobro obrobljeni, fr. meja den. 69*. M.730: deske III 25, 35, 40, 55 mm, fr. mej a den. 545. bi. 56H; oslic vilanp 1 prov. Slm-., ir. me:a den. 122: drva suha Bukova I m doli. fr. meia, 2 v a £. den. 28, bi. 29, zakli. 28: ŽITNI TRG. plenica domača, fr. slov. postaja den. J80j plenica bačka, rar. Ljubljana bi. 430; plenica bačka, ir Bačka postaja bi. 965; kr> iuza bačka la, nar. Ljubtiana bi. 345: koruza defektna, pn vzorcu, fr. Ljubljana bi. 325: koruza činkvanrin, par. Ljubljana bi 375; oves bački, stari. par. Ljubljana h] 595; oves bački. novi. par. Ljubljana M 350; OSTALO BLAGO. suhe gobe po kakovosti den. 48—54; pšenična moka >0 . bačka, cladka. par. 1 |ub-rjana bi. 625; krompir, fr. nakl. postaja cd 10. sept, 3 vac. den. 81, bt. 84. zaklL 81; laneno seme po vzorcu, par Ljubljana bi 690: jabolka, prebrana zimska, alla rinfu-sa den. 225: seno prešano, sladko, la, par. Ljubljana den. 70: vino bela dol., hrvat staj., fr. nakl. postaja den. 610. EFEKTI. 2%% drž. renta za vojno škodo 119.5, Ljubljanska kreditna 220, Merkamilna banka 117.5, Prva hrv. šted. 916, Slavenska banka 105, Celjska poF. 200. Strojne tov. In liv. 165. Trboveljska premog:. 475—500, Združb, ne papirnice Vevče 12H—l^n. 4 i; kom. Rad. dež. banke 93. Zagrebška borza. Dne 29. avgusta. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 14.85—14,95. Pariz 427.50—432.50, Praga 236.50—239.50. London 332.90 355.90. Milan 347.879—350.875. Onnai 0. 1102—0.1122. Valute: dolar 771 / —781 / . EFEKTI. 7% inv pos. 1921 63.50—65. 2fc% d \ renta za ratnu štetu 113—115, Liubljanska kreditna 225—240, Centralna banka 53—34. Hrv. esk. banka 120—122. Kred. banka Zzb 122—123. Hip. banka 62—63. Ju&obanka 114—115. Praštediona 915—917, Slavenska banka 105—106. Eksploatacija 115. Šećerana Osijek 960—970. Is i s d. d. 58—62.50, Nihaš 94—96, Gutman 1200 -1230, Slavonija 86—S9, Strojne tov. 150, Trboveljska 480—500. Vevče 135. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 29. avgusta. Današnja borza: Beograd 6.70, Praga 15.90, Newyork 531.75, London 23.85, Pariz 28.80. Milan 23.50. Dunaj 0.0074S. —Trst. 29. avgusta. Predborza: Beograd 28.60—28.65. London 101.40—101.60. Pariz 121.90—122.40. Newyork 22.55—22.65 Cnrih 425—42*. Pariz 28.60—28.65, Dunaj 0.0317—0.0320. Fraga 67.75—6820. — Dunaj, 28. avgrista. Devize: Beograd 895—900, London 318.50—319.500. Milan 3154—3166. Newyork 70.935—71.185. Pa. riz 3842—3858, Praga 2127—2137. Curih 13.335—13.385. Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 895—901, lira 3160—3180, čc.^ka krona 2112 —2128. Stev. 193. Potrjujemo radi tega Izvolitev V a* %e Svetosti za srbskega patrijarha, pr* ve ga po letu 1776. Odlikujoč Vašo Svetost smo s tem fioteli dati dostojno zahvalo vsej pra* voslavrd cerkvi in njenim Južabnikom za nje zasluge. V dopolnitev svojega čina, ki smo ga končali v Svoji presto* lici, Mi danes, ki se nahajamo na tej sveti zemlji in na tem svetem mestu, hočemo dvigniti Vašo Svetost na ta prestol naših starih arhiepiskopov in patrijarhov, da tako obnovimo staro slavo pravoslavne cerkve v naši stari patrijarhiji, ki je tako dolgo Čakala na ta zbor in svečani čin. Pred starim patrijarhovim presto* lom se Mi zahvaljujemo Bogu za mU losi in pomoč, ki jo je izkazal nam, našemu narodu, domovini in cerkvi. S tega prestola Vaša Svetost blago* slovite nas, naš narod, kralja, našo ju* naško vojsko in kraljevski dom.« Patrijarh je za tem imel kratek cerkveni govor, v katerem je navajal zasluge pravoslavne cerkve na kulturnem in prosvetnem polju, želeč, da bi i nadalje pravoslavno svečeništvo vršilo vztrajno in miroljubno svojo misijo. Po končanih obredih ustoličenja se je razvila sijajna procesija. Pod baldahinom so stopali patrijarh v spremstvu kralja in kraljice. Za tem je sledila naravnost vzorna in veličastna revija čet Na ravnini pri Peći so se postavili v vojni opremi oddelki naše vojske. Polk kraljeve gar-de, kombiniran polk pehote, artflerija in konjenica. Čete so defilirale mimo kralja, kraljice, vlade, ostalih dostojanstvenikov in v prisotnosti ze*> številnega naroda najvzornejše ter se je vsak divil strumnosti in pripravljenosti vojske. Velik je bil splošni dojem in vtis na narod. Med parado so krožili v zraku naši vojni aeroplani, kar je še povečalo sijajno sliko. Popoldne se je svečanost razvila v ljudsko veselico. Prirejene so bile razne igre. Skopbansko gledališče je priredilo igro »Zidanje Ravanice«. Kralj je v dnevnem povelju nato izrazil vse priznanje naši vojski. Kralj in kraljica sta zvečer odpotovala v samostan Dečane, kjer sta prenočila. Danes dopoldne sta se napotila preko Prizrena v Beograd, kamor prispeta v soboto dopoldne. Tega dne se vrnejo v Beograd tudi vsi člani vlade. Pose! kraljevske dvojice v Parizu. — Beograd, 29. avg. Hzv.) Kakor poroča vladin organ »Pravda«, namerava zunanji minister 'dr. Voja Marin-fcović po posetih pri Macdonaldu in Herriotu, s katerima bo obravnaval gotova medsebojna vprašanja, okoli 10. leptembra zapustiti Ženevo ter odpotovati v Pariz, da srx>razumno z me-rodajnimi faktorji oficijelno določi datum poseta naše kraljevske dvojice v Parizu. Ta poset ima biti v drugi polovici meseca oktobra. Vaš dopisnik doznava Iz gotoviK, dobro informiranih krogov, da je ne-sumljvo in točno, da se pripravlja sklenitev formalne pogodbe o prijateljstvu s Francijo, slični oni, ki jo je Francija sklenila s Češkoslovaško republiko. Kakor hitro se ta pogodba podpiše, ima slediti poset Nj. Vel. kralja Aleksandra L in kraljice Marije predsedniku francoske republike. Na drugi strani nekaterf flsrl objavljajo izjavo zun. ministra, da še ni govora o formalni zvezi s Francijo. To vprašanje ni nujna S Francijo se je treba najpreje sporazumeti glede skupne politike ter si na ta način zagotoviti prijateljsko podporo Francije v vseh naših vprašanjih. POVRATEK KRALJA V BEOGRAD. — Beograd, 29. avg. (Izv.) Danes sta Nj. Vel. kralj Aleksander L in kraljica Marija zapustila samostan Dečane. Člani vlade so odpotovali iz Peči. Kralj in vlada prispe v Beograd jutri popoldne. Drugi teden se prično redni politični posli. Protest socijallstov proti komunističnemu terorju. — Beograd, 29. avg. (Izv.) Voditelja socijalistične stranke Jugoslavije Vitomir Korač in dr. Zivko Topa-1 o v i ć sta naslovila na javnost protest radi komunističnega terorja, ki so ga komunisti vprizorili proti belgijskemu socijalistu Vanderveldu. Protest pravi: V naši sredi biva že nekaj dni predsednik socijalistične internacijona-le Emil Vandervelde. Komunisti so smatrali za umestno in dopustno, da napadejo zbor, ki ga je imel Vander-velde v socialističnem domu v Beogradu. Komunisti so hoteli osebno napasti Vandervelda. Protest obsoja te poskuse in protestira proti sistemu terorja, ki ga komunisti izvajajo širom naše države proti socijalistični stranki, s pripombo, da taka stranka izgublja vsako moralno pravo, da se toži nad nasilji, ki se izvajajo proti njej, ker sama vporablja teror. RAZMEJITVENO VPRAŠANJE SE REŠI V BENETKAH. — Beograd, 29. avg. (Izv.) Definitivno je določen sestanek naše in italijanske delegacije v Benetkah za 15. septembra. Na tem sestanku se rešijo še vsa obstoječa sporna vprašanja, ki izvirajo iz rimskega pakta o prijateljstvu in iz sporazuma o Reki. V Benetkah, se definitivno reši tudi razmejitveni spor, ker je tendenca zun. ministra, da razmejitveni spor čim preje likvidira in mirno reši. RADIĆ POSTANE NAS POSLANIK V MOSKVI? — Moskva, 28. avgusta. »Izvesti-ja« pišejo, da v Moskvi smatrajo, da bo v slučaju priznanja sovjetske vlade od strani Jugoslavije imenovan za lu-goslovenskega poslanika Stjepan R a-dić. Vest je senzacij onalnegr značaja. DANSKA ODPRAVI MORNARICO IN VOJSKO. — Berlin, 29. avgusta (Izv.) Kakor javlja »Vossische Zeltung«, Je danski vojni minister Radmusen predlagal odpravltev mornarice ln vojske, ker je to za Dansko predraga igrača. 80.000 mož stane dansko državno blagajno na leto 50 milijonov dan. skih kron. Mesto redne vojske ln mornarice namerava Danska vpeljati kopno ln morsko policijo. VELIKANSKA EKSPLOZIJA V ATENAH. — London, 29. avg. (Izv.) Po poročilih lz Aten je tam v sredo popoldne nastala v skladiščih smodnika, nahajajočlh se v bližini arzenala, strahovita eksplozija, ki Je zahtevala tndi človeške žrtve. Eksplozija Je trajala do 6. zjutraj drugega dne. Več oseb je bilo vežko ranjenih. Nevihte in poplave. — KristijanIJa, 27. avgusta. Kakor javljajo »Berlingske Tldende«, so nastale vsled neprestanega deževja velike poplave v različnih krajih Norveške. Bati se je ponovitve katastrofalne poplave, kakorftna je bila v letu 1860. V nekaterih vaseh bo hiše pod vodo. — Newyork, 28. avgusta (H a vas) Na obrežja Atlantskega oceana divja vihar. NewyorSka luka je prenapolnjena z ladjami, ki bo iskale zavetja pred viharjem. Megla In dež ovirajo promet. Dogodile so se številne avtomobilske nesreče s smrtnimi izidi. — London, 27. avgusta. Iz Newyorka Javljajo, da vlada v osrednji Kitajski izredna suša, kakoršne Se ne pomnijo nad 50 let. Skoda znaša okoli 25 milj. peso*. Sestanek zunanjih ministrov v Ljubljani. Razmejitev napram Italiji, — Konferenca s posl. Bodrerom, — Prihod romunskega poslanika Duce v Ljubljano. Zunanji minister dr. Voja Marin-ković je včeraj popoldne sprejel, kakor smo že kratko omenili, zastopnike notranjskih občin. Sprejel je iud zastopnika mestne občine vladnega komisarja dr. L. Perica. Deputacija notranjskih občin je zun. ministru kratko tolmačila veliko razburjenje prebivalstva, ko je iz časopisja doznalo, da se ima v Ljubljani na sestanku z italijanskim poslanikom podpisati nekak razmejitveni sporazum. Te vesti je najprej e namreč razširilo zagrebško časopisje. Zunanji minister je kratko de-mentiral te vesti rekoč, da so netočne in da se v Ljubljani ne bo podpisal ni-kak sporazum, ker se bodo nadaljevala pogajanja za končno rešitev razmejitvenega vprašanja. Depuatcija je nato* kakor je bilo omenjeno, poj^bnila kratko nevzdržiji-vi položaj prebivalstva, ker leži nad 65—SO % nepremičnin našega prebivalstva preko sedanje provizorične rneje. Zunanji minister je na j p reje pripomnil, da popolnoma razume neprilike prebivalstva, uvideva, da bi bila nepovoljna razmejitev za naše obmejno prebivalstvo ^iova. propast, ker bi jim bilo odrezano vse, kar je potrebno za njih gospodarsko življenje. Občina Planina je zun. ministra opozorila v posebni vlogi na vitalne interese, ki jih ima Planina na tem, da se razmejitev izvede na podlagi katastrske mape. Občina bi bila v slučaju, da se meja potegne po načrtu rapallske pogodbe celo odrezana od svojega vodovoda, kar bi bilo občini v neprecenljivo škodo! Zunanji minister je deputaciji izjavil, da prizna važnost tega vprašanja in bo vlada vse poskusila, da se to vprašanje reši v korist prebivalstva. Skušala bo doseči vse, kar je še mogoče. Minister je končno izrazil nado, da to zadevo uspešno reši v toliko, v kolikor se ne spremeni splošni značaj meje. Dati bo treba gotove koncesije. Deputacija je končno opozorila zun. ministra, naj naša vlada stori vse, kar je v njeni moči, da se branijo interesi našega prebivalstva in naj bi v skrajnem slučaju apelirala na švicarskega predsednika. Zunanji minister je deputaciji kratko pojasnil neumestnost takega apela na švicarskega predsednika ter ji tudi navedel razloge. Deputacija je z zadovoljstvom vzela izjavo zun. ministra na znanje. Prebivalstvo upa. da se bo obmejni spor med Italijo in našo kraljevino rešil na lojalen in miren način, gotovo pa je, da bo Italija za to zahtevala raznih koncesij na drugem polju. Italijanski poslanik in pooblaščeni minister na našem dvoru general B o-drero je včeraj ob 11.50 prispel z br-zovlakom v Ljubljano ter se je nastanil v apartmanih hotela ^Union«. Zu- nanji minister dr. Voja Marinko-vič je povabil poslanika na obed, ki je bil v palači ljubljanske oblasti. Po obedu je trajal med zun. ministrom in poslanikom dajši razgovor glede razmejitve in sestanka naše in italijanske delegacije v Benetkah, ki imata rešiti še nekatera med obema državama tekoča sporna vprašanja. Oba. zun. minister dr. Marinkovič m poslanik Bo-drero. sta bila z rezultati razgovorov zelo zadovoljna, naglasu j oČ, da obstoja na obeh straneh dobra volja ter je upati na končni sporazum. Poslanik Bcdrero odpotuje danes zvečer v Rim, da poroča min. predsedniku Alussoiiniju o sestanku v Ljubljani. Predsednik naše razmejitvene komisije polkovnik DraŠkić je včeraj obširno poročal zun. ministru o mejnem položaju na Notranjskem. Na podlagi načrtov je pojasnjeval vse sporne točke in geografski položaj občin, ki so najbolj prizadete po sedanji provi-zorični razmejitvi. Kakor se je polkovnik DraŠkić izjavil posebnemu poročevalcu »Jutra«, smo pri Cerknici dosegli vse, kar je zahtevalo naše prebivalstvo. Dobili smo 2 km več. nego nam daje rapallska pogodba. Cerkniško jezero je popolnoma v naših rokah ,dasi so bile prej nekatere odprtine (požiralniki) v italijanskih rokah. (Mišljeni so požiralniki pod Javorni-kom.) PRIHOD DIPLOMATOV V LJUBLJANO. Z Bleda, kjer biva na letovišču, je včeraj popoldne z avtomobilom prispel v Ljubljano romunski poslanik na našem dvoru gg. E m a n d i. Posetil je takoj zun. ministra dr. Vojo Marink o-viča. Nastanil se je v hotelu »Union«. Nujno je bil poklican v Ljubljano naš poslanik v Bukarešti Čolak -Antić, ki je včeraj prispel semkaj, ter je popoldne poročal zun. ministru o položaju na Romunskem. Njegov prihod je v zvezi s konferenco dr. M a-rinković-Duca. Zunanji minister D u c a je snoči ob 23.16 z orijentekspresom prispel v Ljubljano. Na kolodvoru je poslanika pozdravil zun. minister dr. Marinkovič, ki sta nato odšla v čakalnico, kjer sta ostala v krajšem razgovoru nakar se je g. Duca odpeljal v hotel »Union«. Na kolodvoru so romunskega zun. ministra pozdravili poslanik Emandi, poslanik Cola k-A n t i č, šef kabineta Radovan Šumenković, šef protokola Novakovi ć. V spremstvu g. Duce se nahaja njegov kabinetni šef Constantinescu, Danes dopoldne se pričnejo v salonu oblastne palače na Bleiweisovi cesti razgovori med obema zunanjima ministroma, ki se tičejo problemov za-devajočih skupščino Društva narodov in onih obeh držav. Politične vesti. = Besede In dejanja slovenskih I sko v bodoče ne smel presegati pov- klerlkalcev! »Ljudski Tednik« piše: SLS je v volilni agitaciji dosegla največje uspehe s tem, da je nastopala proti prevelikim izdatkom za vojaštvo in sploh proti oboroževanju. Znano Je, da je z vnemo proglašala načelo, da oboroževanje tako majhne države, kakor je Jugoslavija, nima pomena, ker jo kljub temu lahko za duše večje države. Kako pa nastopa SLS, kadar ima tudi sama govoriti in odločevati o vojaških zadevah? Društvo narodov se je obrnilo na vse države s prošnjo, naj se izjavijo, ali se pridružujejo predlogu, po katerem bi državni proračun za voj- precnih izdatkov zadnjih dveh let. V sedanji jugoslovanski vladi sede ministri Jugoslovanskega kluba, ki je Po pisavi lastnega tiska nastopal v parlamentu proti oboroževanju, ki da požira mnogo denarja. In ta vlada je sedaj odgovorila društvu narodov, da se ne more pridružiti njegovemu predlogu glede omejitve oboroževanja, To se je zgodilo, ko se vsak dan pojavljajo v vladnih listih krilatice o pacifizmu in ko so sedeli dr. Korošec, dr. Kulovec, profesorja Sušnik in Vesenjak v vladi. Ugotavljamo to dejstvo zato, da vidijo naši čitatelji razliko med besedami ln dejanji. Kadar bodo zopet govorili o svojem pacifizmu in proti izdatkom za vojsko, jih bo treba samo spomniti, kako so ta svoja načela zastopali v vladi. Da, da! Hujskati je lahko, obljubo vati tudi, izpolniti svoje obljube pa je našim političnim voditeljem stvar nemo-gočnosti. Ce bi spričo vsega tega vsaj povedali, kdaj se vrnejo slovenski fantje iz Macedonije domov? = Idealna država in nepopisno srečni državljani, kakršnih še ni videl svet. smo Jugosloveni. Gremo z vflirt-jočimi prapori v novo razdobje, kjer bomo delali samo za zabavo, jedli in uživali rajsko veselje pa kolikor bo duša in telo zaželelo. »Slovenec« je prepričan, da ni pod solncem vlade, ki bi znala postlati vsem državljanom tako mehko posteljo, kakor današnja vlada Ljube Davidoviča. »Ne hvali dneva pred večerom*, pravi slovenska prislo-vica. Druga prslovica pravi: da vsak berač svojo malho hvali. Prepričani smo, da ne bo treba čakati večera, da se prepričamo o realnosti, ki bo temeljito ovrgla vse klerikalne fraze. = Pozdrav hrvatskih separatistov. V zadnji številki prijb*ujc »Hrvatsko Pravo« infamen napad na našega in češkoslovaškega zunaniega ministra povodom sestanka v Liubllani Po citatu izjav obeh ministrov glede mednarodne politike Male an*ante piše list: »Tako govorita Beneš in Voja iz trebuha nagačene mumije, da povečata čudo okrnjenega salarrandra. Priznavata, da nimata prav nii skupnega, da ostaneta vsak na svojem scališču. Izjavljata, da so sporna vprašanja z Ro munijo. Ničesar pa ne nameravata ukreniti, ker se je treba naipiei sporazumeti. Glede Rusije ostaneta oba »državnika« na svojem stališču. To stališče je torej povsem različno. Voja celo energično naglasa, da veliki prijatelj Rusov, Radič, »ne inzistira pri vladi za obnovitev odnosajev z Rusijo«!? Ta energična izjava napravi vtis, kakor da Voja s polno glavo loia kliče Radiću: Ne sutor. ultra crepidam! Ne vmešavaj se v tisto, česar ne razumeš. Sele glede »komunistične nevarnosti na Balkanu« sta menda Beneš in Voja soglasna. Ker pa nazivata odpor proti nasilju »komunistična nevarnost«, je povsem Jasno, da govorita Iz tre buna sala m and rove mumije dva najbolj reakcionarna Balkanca.« — Priporočamo ta pozdrav Davidovićevi vladi, ki je tako trdno prepričana, da ji bodo ra-dićevci delali politični kuluk. = Imenovanje velikega župana dr. Baltiča za Sarajevo. Nekateri beogr. listi javljajo, da je bil prvotno Imenovan dosedanji veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Bal ti č za velikega župana v Skopi ju. To kombinacijo je ovrgel fin. minister dr. Spaho ter Je sedaj dr. Baltič imenovan za velikega župana v Sarajevu. = Posetl v zun. ministrstvu. Načelnika oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb ministra dr. O. Rvbafa so včeraj posetili zastopniki diplomatič-nega zbora, med drugimi odpravnik poslov poljskega poslaništva Komar-nicki, ki se je informiral o načrtu naše konzularne konvencije, sklenjene z Italijo. S Poljsko v kratkem sklene slična konzularna konvencija Pnnoisnh nifid Francijo in Rusijo. — London, 29. avgusta. (Izv.) »Dairv Mail« javlja iz Pariza, da so se tam vršita pofoficijelna pogajanja med francosko vlado In komisarjem ruske sovjetske vlade. Delegat ruskih sovjetov se je vrnil po končani mis«JI zelo zadovoljen z rezultati razgovorov ▼ Moskvo. Rakovski bo razgovore s Francijo nadaljeval. Po končanih razgovorih prispe v Pariz Clčerin. B. Grimshaw-G. Cfavigny: 13 Sospodična kapetan. Toda realnost je naenkrat sirovo razbila vse to sanjarenje... Daleč na obzorju se je naenkrat pokazalo sivo Jadro... večalo se je in njegova smer je bila naravnost proti Delgadas. Vajiti je divje kriknila in se po vrvi spustila na krov. Harrys je bil takoj za njo in stresal vse kletvice, ki so mu bile na izbero. Jadrnica je gotovo poznala to mesto — prihajala je, da ga zavzame. Sedaj je bil vsak trnutek dragocen in po dolgem času sta bila Vajiti in Harrvs spet enkrat popolnoma istega mnenja Veter je prihajal od čeri, toda vreme je bifo negotovo. Približati so se pa nevarnim koralom mnogo bolj, kot bi si bili upali, če bi jih bližajoča se ladja ne silila, da hitijo in pridobijo na času, in tako je bila »SibiJac kmalu komaj sedemsto metrov proč od lagune. Tedaj se je Vajiti ukrcala na veliki Čoln in sledilo ji je nekaj mož, katere je vzela seboj. Harrys je gledal, kako se je čoln oddaljeval in je obžaloval, da jih ni mogel spremljati. Toda kdo naj bi poveljeval »SibOi«, če bi zapustil krov? klicala Vajiti, sem zaznamovala pot v Apijo na zemljevidu. Vedli boste ladjo tja, Harrys, in oddali kapetana v bolnišnico. — Da, gospodična, je odgovoril morski volk z resnim glasom in privzdignil čepico. Sedaj ni imel drugega dela, kot čakati. Sprehajal se je nervozno po krovu od enega konca do drugega, se ustavljal od časa do časa ob ograji in sledil s svojim daljnogledom naglo bližajoči se tuji ladji V dveh" urah bo dospela do »Sibilec. Ali ji je biserno polje znano? Ali je bila 2e enkrat tu...? Sama zelo resna vprašanja, Kajti pravo prvega prišleca velja vkljub vsemu vendar nekaj, celo tam v daljnih samotnih pustinjah južnega morja, kjer ne poznajo zakonov. Pretekla Je ura, veter Je začel pihati in valovje je začelo »Sibilo« nevarno zibati. Harrvs je bil v skrbeh ravno tako za ladjo, kot za veliki čoln, na katerem se je nahajala Vajiti. Pri takem vremenu bi najmanjši dotik 5 čermi ugonobil obe ladji. Harrvs se je nahajal v krutem dvomu. Ce bi ostal dalje časa na mestu, bi se mu razbila ladja; če bi pa odjadral, bi to pomenilo smrt zanj, kajti Sakson bi ga ubil kot psa, če bi se zbudil in ne bi bilo Vajiti na ladji Da bi se pa ta vrnila prej radi slabega vreme-— Za slučaj, da se nam kaj pripeti, mu je za- na, ki je grozilo, na to ni bilo niti misliti. Harrvs je le predobro poznal njen demonski pogum in blazno brezskrbnost v takih slučajih. Kaj bi bilo torej storiti? Za kaj se odloČiti... Med tem ko je bil tako v skrbeh, ne vedoč, za kaj naj se odloči, se je grozeča jadrnica vedno večala. Harrvs je obrnil svoj daljnogled proti laguni, da vidi, kje se nahaja veliki čoln, katerega vrnitve ni pričakoval pred več urami. Silno se je začudil, ko je videl, da se bliskovo vrača. Jadro je imel razpeto in možje so veslali na vso moč. — Ze?.t. Kaj vraga se je zgodilo? je zamr-mral. In vendar je bilo to zanj veliko olajšanje. Toda veliki Čoln še ni bil tako blizu, da bi lahko govorili, in že mu je bilo vse jasno... Veter mu je prinašal strašen duh gnilobe, ki ne more premotiti onega, kateri je bil že enkrat iskal bisernih ostrig. Nekdo je bil biserno polje že prej odkril, nabral ostrig, odprl njih školjke m jih pustil gniti na soln-cu, kot to delajo biserni ribiči, da potem tem lažje, kadar se spet vrnejo, izluščijo bisere. Vajiti je kratkomalo pobrala, kar je našla, m odnesla seboj. — Lepa reč, si je dejal Harrvs. Iz tega pa ne bo nič dobrega Ko je prišel čoln k »Sibfli«, je Vajiti zagrabila za vrv, katero ii je bil vrgel mornar in skočila na krov, Vse je bilo veselo na ladji, kajti biserna polja so zlati rudniki Pacifika. Školjke so bile vredne petnajststo frankov tona, radi biserne matice, ki jo vsebujejo in kadar imajo živali bisere, je par teh draguljev vrednih stotisoče. Treba je bilo samo uravnati stvar z neznano jadrnico. Toda kaj . . „ to je bila Vajitina zadeva — Naprej! je velelo dekle. »Sibila« je jadrala naravnost proti ladji, ki je bila videti prav tako velika kot ona, in tudi tako nagla. Valovje se je stemnilo, toda veter Še ni pihal močno. — Harrvs! ... je zaklicala Vajiti Prišel je in se ustavil pred njo. Ostro ga je pogledala in mu dejala: i— Ali veste, kaj bi se zgodilo, če bi vi ne bili taka žalostna postava? . . . Vzeli bi svojo puško, moštvo in jaz pa svoje revolverje in poslali bi te ljudi k vragu, Harrys ni črhnil besedice. — Res nimam sreče, je nadaljevala Vajiti Vi hnate srce iz slame ... in moj oče pa je vedno bolan. Ce bi ne bili bedasti, bi napravili to:le. Sli bi na krov te ladje, jim rekli, da leži naš kapetan bolan v postelji, da nimamo nikogar, ki bi znal določiti našo zemljepisno lego in da smo se izgubili, da pa ni malo manjkalo, da bi se ne potopili na Delgadaških čereh ... in potem bi pogledali na njih karto, ali je zarisana na njej tale črta g • • Stev, 198 ►SLOVENSKI NAROD« dne oTJ avgusta 1924. Mran o, Sijajna glavna skupščina UJU v Dubrovnik Vsi predstavniki pozdravljajo nacijonalno učiteljstvo. — Delo UJU za narodno prosveto in učiteljstvo. — Prihod velikega števila učiteljstva iz vseh kraje države. Dubrovnik, 25. avgusta. Prosvefa. Točno ob osmih je bila v ponedeljek 25. avgusta gledališka dvorana nabito polna učiteljstva. Došlo je zelo mnogo učitelje^ in učiteljic, ki prvi dan niso imeli opravka pri skupščini, a so prišli, da prisostvujejo glavni skupščini. Skupščino je otvoril predsednik UJU g. S t a n k o v i ć, ki je posebno po* zdravlja! Dubrovnik kot simbol vseh onih idej, kateremu učiteljstvo služL Ideje, katerim učiteljstvo služi, so vkle* sane v zgodovini Dubrovnika. Solidar* nost in sloga vseh delov naše driave je naš ideal, ki je pa tudi temelj in pred* pogoj kulture in civilizacije. V Dubrov* niku je vklesana ideja svobode in to je tudi naš ožji ideal, da se osnovno šolstvo osvobodi. Delo na reformiranju duše našega naroda je prvo naše delo. Vprašanje učiteljstva in Šolstva je naj* važnejše vprašanje države. Po uvodnem pozdravu so bili izbrani zastopniki v razne odbore, v katere so izmed slovenskega učiteljstva prišli sledeči: Za sekretarje skupščine: S e t i* nova, Drago Hude in Ivan D i m* ni k; v administrativni odbor: Josip Rajšp; v odbor za predloge: Anton Gnus, R. D o s t a I, Barle, M. E n» g e I m a n; v odbor za teme: Ivan T o* m a ž i č. za nastavni plan in Jelene za »religijsko nastavo«; v odbor za uradniški zakon: Ivan Dimnik. Skupščina je nato brzojavno po* zdraTrjla Nj. Vel. kralja Aleksandra, kar je bilo sprejeto s posebno burnim aplavzom. V tem je došel brzojavni pozdrav predsednika vlade g. Ljubo Davidovi ca, ki ga je predsednik nrečital, na kar je skupščina sklenila brzojavno se tudi zahvaliti predsedni* ku vlade. Posebno pozornost so vzbujali iz* redni gosti, ki so došli na skupščino, med njimi: Za ministrstvo prosvete g. Žika Radosavljević, biskup Du* brovnika g. dr. M a r č e 1 i ć, gerent mestne občine g. r*r. N o v e i 11 i er, ve* liki Župan g. dr. Peter Grisogono, pravoslavni svečenik g. Bošto Mitro* v ] 6, zastopnik pravoslavne cerkve trg. g. Nikola Babic, prosvetni inšpektor za sredno nastavo g. Josip Č i č i n, prosvetni inšpektor za osnovno nasta* vo g. Anton Mustalinic, zastopnik profesorskega Udruženja g. Peter R a* d o v i č i Ć, za umetnost g. prof. Marko Mura t, za trgovsko zbornico g. Milo* rad Medini, univerzitetni profesor iz Beograda g. Ivan G j a j a. Pozneje so došli tudi triji zastopniki češkoslova* škega učiteljstva. Kot prvi je pozdravil skupščino g. dr. Peter Grisogono, ki je v svo* jem nagovoru posebno povdaril težko* če pred skupščino. Pozdravil je zbor, ki predstavlja v sebi ujedinjene pijo* nirje kulture iz cele države. Posebno ga pa veseli, da zboruje učiteljstvo v Dubrovniku radi morja, ki nam odpira svet in ki ga zna ceniti le oni, ki ga je videl. To morje je naš ključ v svet Predsednik občine gosp. dr. N e u* v c i 11 i e r: Dubrovnik se veseli te dni, da ima v svoji sredi učitelje, ki so tol* mači vseh naših potreb narodu in mla* dini. Drugo veselje je to, ker se je sešlo učiteljstvo ravno v Dubrovniku, jugo* slovenskih Atenah, kjer je bil kraj na* šega Gunduliča in drugih naših velikih kulturnih mož. Tretje naše veselje je nad tem, da nas hoče po zbranem uči* teljstvu slišati ves naš narod od Tri* glava do Vardara, kateremu recite sa* mo eno: da naj nas vzljubi mladina in narod z našim morjem. Beogradski univerzitetni profesor g. Ivan G j a j a: Pozdravlja v imenu beo* gradske univerze. Na žalost smo uči* tel ji višjih šol daleč zaostali za vami, ko slavite danes vaš IV. kongres, ko mi šele čakamo na I. Vi nam dajete zgled. Dve metodi dela sta: ena je mnogo govoriti in nič delati, in druga, ki malo govori in temveč dela. Med drugo spadate tudi vi. Šest let že govo* rimo, če smo en narod; vi pa delate na tem, da bomo en narod, ker hočete, da v dejanju postanemo en narod. Ven* dar smo še daleč od zaželjenega smo* tra. Drugo imamo še knjigo danes v Dubrovniku, drugo v Zagrebu, drugo v Beogradu, A naša omladina je že na pravem potu, ker jo vodijo v tem oziru dobre roke. čete mladine se po tisočih množe k narodnemu edinstvu; ona ie zavrača stare meje; ona koraka naprej, pred nami. Popotovanje mladine in učiteljstva — delo v tem pravcu bo za* siguralo našo bodočnost Medtem, ko se stari prepirajo in pogajajo, se izza horizonta vzdiga nov naraščaj, ki po* reče starim: Mi smo se že zedinili, ker se m smo samo pogajalil Predsednik profesorskega Udruže* nja g. Peter R a d o n i č i d: Mi smo za* eno umetniki in delavci, ker pretvar* jamo žive duše v ljudi. Tako vstaja novo pokolenje 8 Šiišim obzorjem, ki mu bo domača gruda enako mila in draga, kakor zadnje istrsko selo. Mla* dina vstaja z enim horizontom. V tem duhu hočemo skupno delovati z vami, da to dosežemo in v tem duhu vas po* zdravljam v imenu profesorskega Udruženje Dalmacije. Pravoslavni svečenik g. Boško M i* trović. Prišli ste iz raznih strani na obalo svojega Jadrana. Prišli ste na morje, o katerem ste govorili deci v šoli, na ono morje, na katerem so se borili naši dedi. Prišli ste v slovanske Atene — Dubrovnik. Dovolite, da tu izrazim globoko spoštovanje enemu od najboljših in najsposobnejših stanov v naši državi. Vojska Belega Orla je zrušila meje, ki so nas ločile in je osvo* bodila našo zemljo, a država je šele stvorjena in ne še urejena. Ne bomo jo uredili »z milom in tudi ne s silom«, le prosveta jo bo uredila, vi učitelji jo boste uredili, vi zaorujete brazde, za* orajte jih v duhu Strossmaverjevem. S tem se oddolžite milijonom padlih junakov za domovino, junakom, padlim za svobodo. Prosimo, da trebite vse zlo seme nesloge in sejete v te brazde edinstvo, slogo in zavest, s tem si postavite sebi največji spomenik v državi. Katoliški Škof Dubrovnika g. dr. M a r č e 1 i č: Nisem vas pozabil. Po* vem vam samo eno ali dve stvari iz srca. Vi ste bodočnost naše države. Upoštevati morate dva faktorja: »Kar Bog da in sreča junaška!« Niso junaki samo oni, ki branijo domovino samo z mečem, temveč tudi oni, ki braniio domovino s prosveto In to ste vi, ki vas pozdravljam! (Ginljivo je bilo gle* dati sivolasega starčka, ki je * solzami v očeh govoril učiteJistvu, katero je njegovo iskrenost vračalo z burnim aplavzom.) V imenu ministrstva prosvete je g o* voril g. £;ka Radosavljević. Po* vdarjalo se je, da še nimamo enotne knjige v državi, a v ministrstvu se še bolj pozna, da Še nimamo enotnega šol* skega zakona v državi. Radi tega je situacija v prosveti tako neenotna. 2e* leli bi, da se s pomočjo sodelovanja vseh pride čimprej do enotnega šolske* ga zakona SHS. V tem pravcu je uči* teljstvo storilo svojo dolžnost, sodelo* valo je pri načrtu, ki ga j pozneje pre* tresal Glavni Prosvetni Savet, ministr* stvo prosvete in ministrstvo za izjed* načenje zakonov. Sedaj se je učitelj* stvo že lotilo drugega dela, t. j. dela na enotnem učnem načrtu, ki je na dnevnem redu današnje skupščine. Zakon brez učnega načrta je nič. Ta da šele zakonu pravo življenje. Žalost* no je, da učenec iz enega dela države ne more prestopiti v šolo na drugem delu, brez škode, radi našega načrta. Zelja ministrstva je, da prejme vse predloge od učiteljstva. Podajam pa na drugi strani izjavo: da si ministrstvo prosvete ne želi borbe in boja s silo, kakor je učiteljska in naj se nihče ne boji nobene osebe v ministrstvu pro* svete, ki ga naj smatra za urad, a ne partijskega eksponenta. Po oficijelnih pozdravih se je pred* sednik UJU spomnil lokalnega tiska, ki je v teh dneh pokazal, da se zaveda svoje naToge in je lahko za vzgled vse* mu ostalemu tisku. Predvsem je »Dy* brovački list« postavil krono in je dvig* nil sijaj skupščine s svojimi izdan j i. Nato so odseki odšli v svoje zbo* rovalnice, plenum pa je pričel s poro* čili glavnih tem, t. j. »Nastavni plan« in »Religijska nastava v osnovnoj Škoti«. Pri drugi temi se je nabralo v dvo* rani posebno mnogo duhovščine obeh veroizpodevi. K besedi se je oglasil tudi eden od njih. Debata o drugi temi je bila mestoma zelo burna in je tra* jala do večera še po šesti uri. Medtem so odseki predelali svoj elaborat Predložil je svoje mišljenje najprej »izveštajni odsek«, nato odsek za predloge in zadnji je predelal svoj materijal odsek za izpremembo urad* niškega zakona v smislu dopisa mini* strstva pravde na UJU. Tudi pri predlogih je bila mestoma burna debata. Predlogi so bili s primer* nimi dopolnili sprejeti. Zvečer je bil banket v hotelu »Im* perijal«. Darila. — Družb! «v. Cirila In Metoda v LJubljani je nakazal gosp. notar Fr. Krisper ls Črnomlja Din 200, mesto cvetlic na grob pok. gosp. unlv. prof. Pavla Šavnika Iz Kranja In ge. M. Mazellejeve tz Gradaca. Dr. L. Eoezio, odv. ▼ Gor. Radgoni J« poslal Din C Iz kazensko zadeve S.ca K. — C M. podružnica v Krškem Je poslala centrali Dla 260. velikodušen dar krškega mecena, 2. podružnica v Novem mestu Je nakazala DIo 150, pabranlh za prodano cvetje o pri« liki birme. Za prejete darove, vsem darovalcem Iskrena hvala I RAZPIS ABONMAJA V NARODNEM GLEDALIŠČU V LJUBLJANI ZA SEZONO 1924/25. Uprava Narodnega gledališča v Uub-llani razpisuje abonmaje za sezono 1924725 ln sicer v sledečem redu: Stari abonenti lanskih A. B, C, D, E, F abonmajev, ki reflektiralo na zopetnl abonma in prejšnje prostore bodisi v ložah, parterju, balkonu ali galeriji, naj se oglasilo od dne 1. do Incl. 6. septembra t 1. V tem času bodo mesta rezervirana lanskim abonentom. Od 9. do 12. septembra pa se sprejemajo novi abonenti. Prijave sprejema gledališka uprava v veži dramskega gledališča vsak dan od 9.—12. dop. In od 3.—5. pop. Cene za leloletni abonma in sicer 20 opernih In 20 dramskih predstav so sledeče: Lože: parter 1—5 Din 3600: T. red 1—5 Din 4200; 6—9 Din 4800; IL red 1—5 Din 2500; Parternl sedeži: I. vrste D 1000. H_IV vrste Din 900; V—IX vrste D 850; in od X—XI vrste Din 750. Balkonski sedeži: I. vrste Din 760; II. vrste Din 620; IIL vrste Din 550; Galerijski sedeži: I. vrste Din 400; II — IIL vrste Din 320; IV—V vrste Din 260. Uprava prosi vse stare abonente, da se sigurno prlglase v času od 1.—6, septembra, od tega dne dalje ne rezervira ničesar In so preostali sedeži na razpolago na novo priglašenim abonentom. Abonmaji se lahko plačalo v šestih zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri podpisu abonmaja. Razpisni rok velja tudi za abonente — državne uradnike. Cene posamnim sedežem pa zvedo pri uradnih predstojnikih. ★ * ★ — Slikarska Izložba. Meseca oktobra se otvori v Beogradu izložba slikarskih del znanega slikarja g. Dragoslava Vasiljeviča. SLOVENSKI GLASBENI LIST V AMERIKI. Ravnokar sem prejel 4. številko glasbenega Usta »Kolo«, pisanega deloma v slovenskem, deloma v hrvatskem Jeziku, ki ga Izdaja Ivan Mladlneo 347 Madlson Ave., Sulte 3 210. Nevrvork, N. J. Zal, da nisem dobil tuđi 1. In 3. zvezka, o 2. sem pa menda svoječasuo 2e poročal, četrta številka Je posvečena ameriški glasbi ln drami. Naslovna 6tran kaže portret prof. Louisa Svečenskega. o katerem uvodoma piše J. M. v hrvatskem Jeziku zelo simpatičen daljSi Članek. L. Svečenskl, rodom Hrvat Iz Osjeka, Je absolvlral glasbene Studije (vljolino) na Dunaju In bil takoj nato angažiran kot prvi vljolinlst v simfonični orkester v Bostonu. Poleg tega Je bil član Knelsel-kvarteta (vllola) 33 let-Pred 19 leti pa se Je posvetil poučavanja glasbe In kot profesor In praktičen glasbenik deluje Se danes na glasovltem Institute of Musical A rt v New Torku. R. P. Hlacha (Hlača) piše v slovenskem jeziku zelo informativen članek o ameriški glasbi. Ta Je bila izpočetka povsem evropska. V dobi pred revolucijo Je vsklilo seme amerlSke narodne pesmi. Afriški sužnji so prinašali v novo domovino svoje napeve, brodarJI in čolnarji so peli svoje poklicne popevke, nastala Je v New-Orleansu nekaka kreolska muzika, zmes španskih, francoskih In drugih elementov. Vojna za neodvisnost Je rodila znameniti »Jankee Doodle«. Od 1. 1848. pa do Civilne vojne se pa začenja iele stalen razmah glasbenega razvoja. Evropski muzlki. zlasti nemški prihajajo ▼ velikem števila v New Orleans, v Združene države. Jennv Lluđ še vedno živi v spominu današnje generacije. Stephen Colllua Foster (1826— 1864) piše svoje naivne balade, v duhu plantažnih napevov. To so prve ameriške narodne pesmi. L. 1854 ustanovi New York Philharmonje Socletv, prvi pomembnejši ameriški simfonični orkester. John K. Paine Je bil eden izmed prvih ameriških skladateljev, ki Je uporabljal širše forme one-re In simfonije. Civilna vojna Je rodila mnogo patrljotičnih popevk. Po dokončani vojni ustanavljajo ameriški glasbeni krogf glasbene šole, konservatorije v vedno rastočem številu. Glasba postane del rednega šolskega pouka. Theodore Thomaa ■ svojim orkestrom popularizira simfonično glasbo vseh velikih mojstrov. Boston Sym-phonjr Orchestra postane slaven, opera, najprej t Acađemv of Mnsle In od 1. 1883. v Metropolitan House postane najvišji glasbeni zavod newyorškega glasbenega življenja. Profesijonalnl ansambli komorne glasbe, zlasti Kneiselov kvartet (SvečenskI) postavi temlje za današnji razširjen! kult komorne glasbe v vsej Ameriki Ustanavljajo koralne organizacije, pevska društva, ameriški pevci, pianist! In vljolinlstl zaslove. Cela vrsta skladateljev oživi: Arthur Foote, G. W. Ch9dwiek. H. W. Parker (oratorij »Hora Novostma«) B. S. Kel. ley, H. Hađlev (opera ^Kleopatra«). Se se-rljoznejšo ameriško opero predstavlja ravnokar umrli Victor Herbert. dalje W. Dam. roseh Itd. V cerkven! glasb! se oblikuj« Ethelbert Nevln. Najbolj odličen Izmed vseh ameriških skladateljev pa je Elvard Me-Dowell. Peveda ameriški fcostmopoTIt-skl narodni duh ne more Izdaleka najt! svojega specifičnega glasbenega Izkaza. Vnllv Indijanske narodne glasbe na ameriško Izvirno kompozicijo Je velik, še večjo vlogo v tem smislu pa Igrajo zamorski motivi. Odkar Je A. Dvofak napisal svojo »New World« simfonijo (Tz novega sveta) so postale zbirke afrlSko-arnerlšVfh narodnih pesmi bogat vir za Inspiracijo mnogih skladateljev. Vsem prednjači H. F. Bur-lelgh. Poleg zamorskega »splrltual«, umetniške obdelave takozvanih spiritualnih napevov Črncev v južnih plantažah, stoji, sa. mo na nižji stopnji, psendo.negro baliad seng, dozdevna zamorska pesem s tipično afro ameriško ritmiko In Inflekcijo. SkraJ. no rltmlčjo konsekvenco prvotne afriška sugestije predstavlja vokalni ln instrumentalni »rag time« In »Jazz«. »Jazz« glasba in ples slavi danes orgije po vsem svetu. Ta »povratek k muzlkalnemu barbarizmu« pa Je po mnenju pisca tega Članka psihološko utemeljen. Ritmika In kakoto-nlja »Jazz a« bržkone odgovarja današnji psihozi sveta. Jazz-ova manija ja le mimo. Idoč pojav ln Je dejanski opažati že zdravo reakcijo. Danes je zanimanje za glasbo v Ameriki velikansko. Cela vrsta visokih glasbenih institutov In organizacij kaže na rastočo važnost, ki Jo glasba zdozema v narodnem življenju Mestni, srednješolski, vseučiliščni orkestri. Instrumentalni ln vo_ kalni koncerti, muzikalni pogeants. nastopi vlrtuozov so postali nekaj navadnega v vsakdanjem ameriškem socijalnem življenju. Glasba Je obligatni učni predmet tudi na osnovn', ljudski šoli. Klavir je bistven del pohištva v mestu ln na deželi. K popularizaciji glasbe prispevajo v ogromnem obsegu: kinematograf, gramofon in radio-telefon. Število ljubiteljev »racija« raste rapidno. Ameriška mesta, v prvi vrsti New Tork. so posula Meka najboljših glasbenih umetnikov na svetu. Metropolitan opera House nima glede kakovosti predstav sploh para. Tik za nJim stoji Chicago Opera Companv. Pripravlja se popularna opera. Glede števila prvovrstnih koncertnih prireditev se nobeno evropsko mesto niti od daleč la more kosati z Newyorkom. Mlajša generacla skladateljev kaže značilni pojav reakcije k odločno ameriškim vplivom, poglobitev v ameriško življenje sploh, ameriško zgodovino In moderno, so. dobno čustvovanje. Vkljub raznim banalnostim gre smernica ameriške glasbe odločno kvišku in bo v bodoCnosti Amerika svet Se presenečala a svojimi muzikalnlml prispevki. F. L. I S razpravlja v hrvatskem članku o ameriškem teatru. Profesljonalna drama Je bila do meščanske vojne odvisna od Angleške, dane« pa se ameriške drame Izvajajo po Evropi In stoji v prvih vrstah ln ob toku najboljših produktov evropskih dramskih p'satel.lev. Dokaz, kako zanimanje vlada n. pr. v Nevr Torku za dramsko nmetros* je dejstvo, da so vprizorill r zadnjih treh sezonah nič menj kot 542 novih del. Tako pa nI bilo Izpočetka. Teater Je Imel mnogo protivnikov zlasti v vrstah pripadnikov raznih sekt. Zanimivo Je, da še celo L 1870 niso dovolili duhovniki new. vorške cerkve cerkven pogreb glasovltemu komiku George Hollandu, ker Je bil — »igralec«. Prva gleđal'Ška Igra se Je v amerlkl na francoskem Jeziku izvajala L 1606, v angleškem jeziku pa 1. 1661. Prvo gledališče v Ameriki Je zgradil David Douglas Pr otvoritvi 1. 1767 se Je Igrala tudi prva drama amerlkanskega pisatelja Thomasa Godfreva. Prvo važnejšo dramo »Brutus« Je napisal John Howard Pavne. Kakor glai-benlki, tako so tudi najznamenitejši dramski umetniki trumoma obiskovali Ameriko !n Jo posečajo še vedno. Izmed pol stotine sovremenlh pisateljev, ki so dali Ameriki toliko več aH manj tipičnih ameriških subjektov. In eno Ime ne nadkriljuje Ime Eugena 0*NeIIla, ki ga Imenujejo »personalni simbol prebujajoče se ameriške drame«. Njegovi umotvori Igrajo danes na Angleškem, Francoskem, Norveškem, Švedskem, Danskem, čehoslovaškem, v Nemčiji. V gledališki sezoni 1922—23 v mestu Newyorku so Igrali 196 Igrokazov, izmed njih 140 domačih ln 66 od evropskih avtorjev. (Konec prihodnjič.) Sckolstvo. — Društvo za zgradbo sokolskega doma v Slškl vabi vse člane ln članice, ki bi hoteli sodelovati na naši prireditvi dne 7. septembra tL na sestanek ki se vrši v ponedeljek dne 1. septembra ti. ob 8. zvečer t »čitalnici«. — Naraičajski dan župe LJubljana I. v Dol. Logatcu združen z vrtno veselico se vrši v nedeljo dne 31. tm. na letnem telo-vadišču Sokolskega društva v Dol. Logatcu. Vabimo vsa bratska sosedna društva ln prijatelje Sokolstva, da prlhltite v polnem številu na to važno prireditev. železniške zveze so ugodne, za ostale ugodnosti Je tudi t polni mire preskrbljeno, zato kličemo prijateljem Logatca: na svidenje! — Sokol Vače pri Litiji vabi na svojo javno telovadbo združeno s veliko vrtno veselico dne 3. septembra. Za zabavo, Jedila In pllačo je bogato preskrbljeno. — Sokol v Laškem. V nedeljo, dne 3. septembra ti. najlepši Izlet v Laško, kjer Ima tamošnji Sokol v dlvnem kopališkem parku svoj Javni nastop, združen z veselico. Laščanl so se v velikem številu udeleževal! prireditev sosednjih In daljnih prireditev, radi česar pričakujejo, da se bodo tudi druga društva spomnila njih slavlja. Na svidenje torej v Laškem- Društvene vesti. — češkoslovenska obee v Ljubljani zve sve" členy k hojne* navStčvč ume-leckč vS-stv? spolku Manes v Jakopičevem pavllonu v nedeti dne 31 srpna 1924 o 10*4 h- pod vedenlm p. profesora Vav-poriča — Kolo Jugoslovanskih sester v Kranju priredi dne G. septembra ti. v prostorih »Narodnega doma« umetniški večer, pri katerem sodelujejo Iz posebne prijaznosti odlične umetnice iz LJubljane. Imena !n spored objavimo te dni. Po sporedu ae vrši družabna zabava z najrazličnejšim! privlačnostmi; med drugim loterija ročnih del s narodnim! vezeninami, v!r»*ka poskušnja ln Izboren buffet. ki ga oskrbljo kolašfce. Del čistega dohodka Je namerjen poplav, ljencem kranjskega okraja. Z ozirem na blag namen prireditve In na Izredno priliko umetniškega užitka Je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Barsj'e za sokolski Tabor! Sport Nekaj črtic o razstavi „Priroda Slovenije Med posebnosti letošnje lovske ras. stave je gotovo prištevati albinistično skupino. Na levi strani velike lovske dvorane leži razgrnjena gamsova koža z belo nogo, za njo stoji fazan z belo glavo; pri njem prevladuje tudi na drugih mestih belo perje; kraj fazana Je Jerebica s precej belim perjem in pa poljski zajec z belim podvrat-kom ln belkastimi lici. Te živali imajo znake nepopolnega albimlzma ali bellCnosti Na levi strani pri steni pa Cepi popolnoma bela vrana z rdečkastimi očmi, kar nazivamo popolni albimizem. Za razstavo so bili doloCeni tudi trije živi beli vrabcL ki so pa iz neznanih razlogov Izostali. Veda se že mnogo let peCa s temi čudnimi naravnimi pojavi in je prišla do zaključka, da je albimizem izraz trajne ali pa začasne bolehnosti; albimizem, kakor tudi nJemu nasprotni melanizem ali počrnelost. sta dva patološka pojava. Barve živali povzročajo pigmenti ali barv'la O teh je dosedaj še prav malo znano; ■»anont še nI točno ugotovila, da.ll so posamne barve odvisne od različnih pigmentov, al', pa od koliCine slednjih. Pigmenti so razprostrti največ v zunanji telesni koži; pri človeku ln višje razvitih sesalcih sc nahajajo v globljih plasteh površine, pri drugih vretenčarjih pa so v ua. njenici, oziroma v kožni tvorbi, v laseh, * dlaki li» v perju. Pri brezvretenčarjih se nahaja barvilo v zunanji kožni plasti, deloma v podkožni ali pa med njimi. Pri melanlzmu je gotovo največje vaf-nostl količina melanina. To je dušikova spojina, ki se pojavlja v obliki 0.025 mm debelih zrn v površnici; razprSena Je v usnjenicl ali pa Je v velikih, gibljivih sta. nicah barvonosclh (Chromatophozih). Kakor je razv'đno po razstavljenih nagačenih živalih ln pa koži, razločujemo popolni ln pa nepopolni alblnlzem. Popolni alblnlzem ali beliCnost. (razstavljene bele vrane), Je barvna izprememba, ki Jo povzroča popolno pomankanje vsakega barvila. Značilno za skrajni alblnlzem je. da dobi oko svet-lordečo barvo. Pigment izgine In žilice se. vajo skozi prozorno kožico, kar povzroča, da postane oko rdečkasto. Nepopoln! al-binizem (ostale razstavljene živali) nasto. pa le na posamnlh delih telesa ln sicer redko sorazmerno. Včasih so samo robovi lusk ali pa deli peres ln dlak brezbarvni. Poleg razstavljenih albinlzmov Je popolnoma, snežno beli planinski zajec, ki Ima še dva brata v zadnjem oddelku za očuvanje prirode In sicer enega v rjavi letni ln ena. ga v beli zimski obleki. V istem oddelka pa sta še dva gorska druga, ln sicer dva planinska Jereba aH bevkle, prvi tudi v ba. lem zimskem, drugi pa v temnem letnem perju. Trtjjbellna pa je popolnoma drugačnega Izvoda; to je namreč naravni pojav, prilagoditev žf žalskih barv k barvi narave, katero opazujemo tudi pri gamsih, ki so poleti ln v zgodnji Jeseni rjavi, po zimi pa počrne ln so kakor štori ln rušje. Lovec Jih na večje razdalje prav težko ras-ločuje, posebno ako se mirno tlKc* temna, ga vejevja. Isti pojav prebarvanja je tudi pri srnjah in veliki podlasic!. Alblnlzem al! beličnost nI posebno re* dek pojav. Alblnlzem Igra tudi v naftih pravljicah precej veliko vlogo. Pravljični beli jeleni, ki so Jih jahali plemiči in Ju. nakl, niso nič drugega, nego beli albini-stičnl jeleni, k! jim Je človeška domišljija pripisovala posebno moč al! plemenitost. Pa tudi bajno bitje naše pravljice »Zlatorog« nI nfc drugega, nego alblnistlčnl gams ki Je životaril v trlglav. pogorju. Tudi bele srne ln lisice se pojavljajo. Vsako toliko let čitamo đa so tudi tam opazili kako belo žival. Delni alblnlzem poljskih ln gozdnih jerebov nI redek. Kakor že začetkom omenjeno. Je vsak alblnistlčnl pojav patološkega značaja In zato narava sama skrb!, da ga kolikor mogoče hitro zatre. Bela barva Je zlasti po leti zelo vidna ln zata ujede ln roparlce zelo lahko opazijo take živali ln Jih ugonobe. Pa tuđ! spolno so po. polnoma alblnlstične živali slabe ln se na razmnožujejo, razen belih miši In baje belih dihurjev. Ker pa je tudi teh le malo. prevlada kmalu zopet naravna barva In t par rodovih beličnost popolnoma izgine. Kot zadnje posebnosti paviljona »PrL rode Slovenije« bi bilo še omeniti razstavljeno pokvarjeno gamsovo nogo, ki dobro Ilustrira naraven pojav, kako namieč zra. stejo parkljl na skvarjenlh nogah, katerih žival ne more uporabljati In pa paralelno s tem tudi lep naraven pojav, na jamskih hroščih, ki so tudi razstavljenL To so tako zvani brezokl, anaftalmozl, hrošči brez oči. Gotovo so tudi ta bitja imela nekoč oči; ker so pa živela le v temi, so postale oči nepotrebne bo polagoma Izginile. Pač pa bo se tem bolj razvijale ti. palnlce. kot novi organi čutenja, ki je posebno potrebno v temi. Tudi človeške ribice, ki 9c t malem bazenu, so rojene t temi In ostanejo vse življenje brez svet, lcbe In brez oči. Narava Jih je ustvarila ln prilagodila razmeram in okolici tako da J1m Je življenje čim bolj olajšano. čloreške ribice Imajo noge za hojo po suhem ia Imajo za dihanje v vodi škrge, za dihanja Izven vode pa pljučam podobne organe. Kamor pogledamo, povsod nedosegljivo stvarstvo In lepota narave. Namen razstave pa Je tudi bil pokazati lepoto narava, opozoriti Širšo Javnost na zanimivost! In skrivnosti stvarstva ln to po možnosti tudi praktično Izkoristiti. Konzulati v LJubljani: Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega veleselrr« Avstrija: Turjaški trg 4/11. Italija; Zrinjskcga cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33 Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska Dnevne vesti. V Ljubljani, dne Ali bodo Hirati razumeli? Časopisno kampanjo bivšega opo-zicijonalnega bloka proti prejšnji vladi so z vso silo podpirale žemljoradniŠke »Novosti«, ki tudi sedaj opravljajo t ve* liko vnemo službo zagovornika in branitelja Davidovićeve vlade. No, v zadnjem času se zdi, da postajajo »Novo-iti« bolj in bolj hladne napram svojim zaveznikom v vladni večini, ker pač nvidevajo, da Je Radićevi stranki zaradi popuščanja s strani Davidovima In zemljeradnikov tako silno zrastel greben, da je v resnici že v resni nevarnosti nadaljni obstoj države. Nedavno tega je ta list priobčil sploino pozornost vzbujajoč* članek: »Pazite, g. Rad! ć!«, v katerem je Radića opozoril, da gre srbska potrpiii-vost samo do gotove meje. Dne 27. t m. pa so »Novosti« objavile Izpod peresa vseuČiliškega profesorja dr. ArangJelovica, ki je bil, kakor je znano, somišljenik pokojnega Stojana Protiča, uvodnik, ki po svoji r t z o -I u t n o s t i in jasnosti, kar se tiče Radićevih zahtev in stremljenj, vzbuja ne samo v vsi hrvatski, kar je naravno, marveč tudi v vsi srbski javnosti veliko senzacijo. Dr. Arangjelovič je dal svoji opo-zoritvi, namenjeni Stjepanu Radiću, naslov: »Odkritosrčna beseda«, In po pravici. Povedal Je Radiću in vsem hrvatskim separatistom odkrito in moško, da so Srbi pač pripravljeni ra vse mogoče koncesije, za popuščanje rud! v najvažnejših vprašanjih, eno pa Je za vse Srbe, brez razlike strank — noli me tangere (ne dotikaj se tega!) — monarhija ter makedonsko In Srno« sorsko vprašanje. Dr. Arangjelovtć izjavljat »Ugledu g. Radića ne bo škodovalo med narodom, ako o republiki molči . . . Vlada irm toliko posla, da bi ji lahko prihranili neprestano navajanje republikanlz-ma ... Za popuščanje glede centralizma lahko dobite večino Srbov, ne morete pa dobiti večine Srbov, da bi se odpovedal! Ideji monarhije, zlasti ne zaradi sedanjega nositelja krone kakor tudi zaradi zaslug današnje dinastije za celokupni narod ... So še druge kočljive stvari, ki se zlasti poudarjajo v hrvatskem časopisju, In to je, makedonsko m črnogorsko vprašanje. NI Srba, za katerega bi še obstojalo makedonsko In črnogorsko vprašanje. Kdor to vprašanje sproža, zabada nož Srbom v ledja. Bitnost Srbije je vezat* * na Vardarsko dolino, hi to vprašam^ je rešeno za vedno v treh krvavih vojnah, v katerih so Srbi, brez hrvatske pomoči, frtvovaf! na stotlsoče svojih sinov.« Ta kategorična, vsak dvom izključujoča izjava je leden tuš na razgrete glave hrvatskih separatistov, ki plavaro zadnje tedne že popolnoma v sferah svojih blaznih fantazij. AH bodo sedaj razumeli dejanski položaj, se iztreznill hi zopet stopili na realna tla dejanskega življenja? Dasi bi bil za to že skrajni čas, vendar v to dvomimo, ker vemo, da Jim Je nesrečni Radić s svo-lmi zmeša-niml idejami že docela zmedel glave! ★ ★ * — Jasi! dfspozlcijskega fonda se praznijo. »Balkan« in Cicvarićev »Dnevnike napadata zunanjega ministra dr. Vojo Marinkovića, ker je omogočil potovanje na skupščino Društva narodov v Ženevo samo novinarjem vladinega tiska. Odredil je, da se vsakemu izmed teh novinarjev izplača iz dispozicijskega fonda po 3000 francoskih frankov. »Balkanc piše med drugim: Vlada podkupija tisk in daje listom iz dispozicijskega fonda denar v svrho objektivne poročevalske službe. Minister notranjih del Nastas Petrovič napoveduje, da uduši liste, ki ga ne poslušajo, med tem pa daje zunanji minister poslušnim novinarjem zobati iz jasli dispozicijskega fonda. Dr. V. Marin-ković je namreč odredil, da se iz et>«. kar ,ae tifte spanja. Privoščite svojemu telesu zadosti časa, da se okrepi. Plačflo bo boljše zdravje, večja odpornost ha vsčja sposobnost za delo. MENIH KOT VLOMILEC. Na vrhu s snegom pokritega. Motite Fo-ratte, ki ga je rimski pesnik Ho rac nekoč v prekrasni odi opeval m ki Je še danes ena najpriljubljenejšlh izletnlh točk visokih planin, stoji lepa kapelica. Umetnine male kapelice presenetijo samotnega obiskovalca teh krajev: klasična slika iz cvetoče dobe italijanske renesanse tvori kras oltarja in dragoceni kellhl m cibortj ic zlata pričajo o velikodu&nostl mecena, Id je zgradil kapelico. Turisti, ki so posečall Trn M on te So. ratte, da obiščejo kapelico, so našli pred oltarjem vedno klečečega starega meniha, brata Kamila, o katerem Je bil razširjen glas svetnika in ki je še desetletja dolgo varoval zaklade kapelice. Leto za letom je molil menih Kamilo pred oltarjem nebeške kraljice. Na goro so prihajale ugledne dame, elegantni gospodje, ki se niso strašili strme poti, da se pr! častfljivemu menihu spovedo svojih grehov. Kmetje iz okolice Monte Soratta, ki so smatrali Kamila za proroka, so pripovedovali o njem neverjetne stvari. S svojo molitvijo je baje ozdravil na stotine bolnikov. Vse je kazalo, da bo Kamilo svoje Dogu vdano življenje mirno končal na gori. V soboto 23. tm. pa so se v noči odprla vrata kapelice in temna postava je izginila v noči. Bil Je menih Kamilo, zavit v meniško kuto. Odšel je po strmi rteei, ki vodi v mestece St. Oreste, navzdol m se ustavil pred poslopjem poveljstva kara-blnjerjev. Potrkal Je na vrata m pred začudenim stražnikom se Je pojavil menib. Kamilo je hotel na vsak način govoriti s poveljnikom in ker Je ta že spal. »o ga morali zbudi tL »Vlomilci so vdrli v kapelico«, je hitel pripovedovati menih »in so Izropali božji hrame. Povelju k Je s šestimi karabin jer j i takoj odšel v kapelico, da se prepriča o dogodku. Kapelica je bila popolnoma oropana; krasna slika Matere Bolje je bila izrezana iz okvirja, zlati in srebrni kellhi so izginili in o storilcih ni bilo daleč na okoli sledu. Navzlic obširni preiskavi, ki jo je uvedel poveljnik, nI mogel ničesar izslediti, kar bi kazalo na nasilen vlom. Po. veljnik Varablnjerjev je pričel sumiti. Dali ni men: t ni izvršil tatvine? Ni se mogel otrest; * v.jliva vendar si ni upal proti častiti; ;> menihu, Id je užival glas svetnika, i esar ukreniti. Na Fkrivaj pa je odposlal dva stražnika v menihovo stanovanje, da ga preiščeta. Uspeh preiskave je bil presenetljiv, v Sobi »svetnika« sta našla stražnika cel arzenal vlomilnega orodja In morlmega orožja. Menih je bil aretiran in javnost s napetostjo pričakuje nadaljna odkritja. Kmetje iz okolice Monte Soratta so radi aretacije meniha silno razjarjeni in ne morejo verjeti, da je »svetnik« — vlomilec. Jjilifeka Krajina. — Jugosloveni na Reki vprašujejo, kdaj se prične po pogodbi postopati ž njimi tako. kaor se postopa z Italijani v jugoslovenski Dalmaciji? Preteklo je že sedem mesecev po sprejeti obvezi napram Jugosiovenom, pa se nikjer še nc opaža dolžnega postopanja. Pravijo, da se prične takrat, ko bodo podpsane in urejene konzularne konvencije. To se je že zgodilo, torej? — Hrvatsko učiteljsiče v Arbanasrh pri Zadru sc odpravi, že takrat, ko je postavila italijanska oblast hrvatsko učiteljišče v Arbanase pri Zadru, se je videlo, da nima poštenega namena s tem šolskim zavodom. Profesorji so bili Italijani in lz-praševalna komisija ni nič razumela kandidatov. Pri izpitih so dosegli povoljni uspeh od 9 sam 3. Po Gentilovi reformi se ukine letos prvi razred hrvatskega učiteljišča in leta 1926. bo konec zavoda. Italijanska oblast hoče vse ljudske šole poita-lijančiti, potem seveda ne potrebuje hrvat_ skega učiteljišča. Raze'ff no slovanskem svetu. —s Za mednarodni kongres za socijalno politiko v Pragi se razvija veliko zanimanje. Od 2. do 6. sept. se bo vršil kongres v prostorih češkoslovaškega parlamenta. Kongresa se udeleži okoli 300 češkoslovaških strokovnjakov za socijalno politiko in okoli 200 inozemskih. Javljalo pa se še ude-ležniki iz Francije, Angleške, Nemčije In Belgije. Na kongres pride tudi miogo političnih voditeljev iz raznih dežel. To bo velepomemben kongres, za kateri bodo imeli glavno zaslugo čehoslovakl. —s Polet češkoslovaških avijatikov nad državami Male antante. V ponedeljek popodne se je pripravila eskadra 4 češkoslovaških vojaških letal na aerodromu blizu Prage za polet nad državami Male antante. Prva etapa tega dne je bila Bratislava, kamor je priletela eskadra ob 16. Druga etapa je Novi Sad. Polet ne gre naravnost na Novi Sad, temveč preko madžarskega ozemlja. Program nadaljnih izkrcanj je Turn Severin v Romuniji, kjer pozdravi eskadro zastopstvo romunske vlade. Eskadra se ustavi potem v Bukarešti, Jas. sah in Kliižu, nakar se povrne v Košicah na domača tla. Iz Košic poleti v Prago. Eskadro vodita major Skala in kapetan gen. štaba Janoušek. Temu poletu pripisujejo češkoslovaški vojaški krogi važen propagandni in politični pomen. — Smrtne obsodb s na Poljskem Trije sovjetski razbojniki, ki so jih ujeli nedav. no pri napadn na pljsfco obmejno mesto Stolpce, so bili obsojeni na smrt. Prezident republike je enega pomliostil, dva pa sta bila v torek ustreljen*. Fnmllosčenl napadalec Joda jo Izjavil, dm so je tolpa določen s za napad, več mesecev vežbala v Minsku pod vodstvom boljševiških častnikov. Tolpa je bila oborožena z mitreljezami, ročnimi granatami, puškami in revolverji. Mejo je prekoračila po navodilih častnikov sovjetske armade. V Stolpcah se je razdelila v tri oddelke, ki so imeli nalog demolirati državna poslopja. V torek je preko-čila poljsko mejo nova oborožena tolpa, ki je napadla vas Lochow. V boju proti napadalcem je padel poljski vojak. Vojno ministrstvo je odredilo strogo kontrolo nad vzhodno mejo. V nekaterih krajih je meja zaprta. IZPRED SODIŠČA. — Kaznovana surovost. Delavec Jože Slamnik, ki je na glasu kot nevaren človek, je spremil svojo družbo domov. Ko so prišli pred Sitarjevo hiSo — bilo je to v Tržiču na Gorenjskem — so poklicali gospodarja Janeza Sitarja, da jim odpre vrata. Ker je bilo že kasno, je bil mož precej nejevoljen In je godrnjal da gospodar nI za »por. tirja« in naj si oskrbe ključ. To je dalo povod, da sta se sprla in Slamnik je napadel Sitarja z britvijo. Vsekal ga je v roko. Globoko ga je vrezal In ga tako poškodoval, da ima mož dva prsta trajno otrpnje-na. Slamnik se je zagovarjal s silohranom, kar pa ni držalo. Obsojen je bil za svojo surovost radi težke telesne poškodbe na 5 -mesecev težke ječe in bo moral plačati vse stroške, 75 Din takse in pa Sitarju 5000 Din za bolečine In 2000 Din za izgubo zaslužka. Poškodba je bila kvalificirana kot dvakratna težka poškodba. — Slabo Je začel mlad čevljarski vajen ček iz Škofje Loke Peter Mauri. Obtožnica mu očita kar tri tatvine. Fant, ki je bil dosedaj še nekaznovan, je vse priznal in odgovarjal prosto tako-Ie: Zakaj si ukra. del kolo iz veže Potočniku? — Truden sem bil, pa sem se peljal domov., imel sem ga samo en teden. Zakaj pa si ga razdejal in skril? — Zato, da bi ga doma ne dobili. — Zakaj si ukradel verigo s lujega dvorišča? E, tam na tleh je ležala pa sem jo pobral. — Pa zakaj si ukradel štruco kruha? — Zato ker sem bil lačen, gospod! Poslušaj sodbo ti mladi fant. Obsojen si na 4 tedne ječe tri tedne si že sedel, čez en teden boš pa prost. Imamo še upanje, da se boš po-holišal. Če boš pa nazaj prišel, bo pa hudo, prav precej bo 6 mesecev težke ječe. — Hvala gospod, saj me ne bo. Dokumenti za inozemce, prihajajoče v Združene države. Predsednikova naredba za inozemce, prihajajoče v Združene države, zahteva sledeče dokumente: Priseljenci. Toliko oni priseljenci, ki spadajo v kvoto, kolikor ona, ki so izvzeti iz kvote, morajo ob svojem prihodu pokazati priseljeniško vizo. kakršno predpisuje novi priseli eniškS zakon. Od tega splošnega pravila so izvzeti oni otroci priseljencev, ki so se rodili potem, ko je bila priseljeniška viza izdana sprerriljajočemu roditelju. Za te otroke ni treba nikakih dokumentov. Nadaljnja — jako važna izjema — velja glede inozemcev, ki so bili poprej zakonito p"iptiščeni v Zddružene države, so kasneje odpotovali in se vračajo tekom šestih mesecev. Ak0 t? tukaj nastanjeni inozemci niso odpotovali dalje, kot v Kanado, Newfound-land. S t. Pierre in Miquelon. Bermudo. Mehiko in otoke centralne Amerike, vštevši otočje Babama in Veb*ke Antile, jim ni treba ob svojem povratku nikakega dokumenta. Ako pa so taki inozemci odpotoval? v daljnje dežele, morajo ob svojem povratki pokazati dokumente, zadostuje pn, da mesto priseljeniške vire poknžeio (fovoljenie za povratek (pcrrrritV .kakršno t>risclfen!?V:i oblast izdaje v smislu novega priseljeniškega zakona. Potniki ki niso priseljenci. Vsi oni, ki orihaiaio v Združene države začasno kot nepri.seljenci (rron-immf-grnnts). morajo ob svojem prihodu pokazati potni list (pa športi ali enakovreden dokument, izdan od vlade one dežele, h kateri spadajo; ta dokument mora biti pravilno viziran od ameriškega konzula. Kdor torei pride v Združene države začasno radi posla ali zabave, mora imeti viziran notni list. Izvzeti od te splošne zahtev« so oni potniki, ki notujejo skozi Združene države v drugo ozemlje, kakor tudi potnik? na la-diah. namenjeni v inozemstvo in ki se na pot? ustav? v amerišk' Tuki. T? se smejo pod gotovimi predpisi začasno izkrcati. Za ženo in otroke pod šestnajstim letom potnikov, k; niso priseljene?, ni treba posebnega potnega lista, ako so omenjen? v nasportu moža oziroma očeta ?n ie njihova fotcgrafn'a prilepljena na tem dokumentu. W. Perzvnskl: Idealna stranka. (Zgodbica za samce.) (Konec.) Mladi mož: Ker ste oče tistega bitja, ki ga jaz obožujem in ker menim, da bi nikakor ne bilo prav. če bi izvedeli šele od tujih ljudi, kar se dogaja v mojem srcu. Gospodar: Toda prepovedujem Vam! Mladi mož: Ljubiti? Tega ini pod nobenim pogojem in nikakor ne morete prepovedati. Moje stvari bi bili lahko izročili rubitelju. toda moje srce je pod mojo lastno dispozicijo. Gospodar: 2e najdem še pota in sredstev, da se izjalovi Vaš naklep. Mladi mož: Vi hočete meni zabraniti, da bi ljubil Vašo hčerko? Potem sem pa res silno radoveden, kako boste to napravili? Gospodar: Nebeški Bog. saj Človek bi znorel! Mladi mož: To bi ugotovil edino le psihijater. Gospodar: Prosim, tu so vrata. Mladi mož: Ne grem. Gospodar: Dam Vas vreči na cesto. Mladi m o ž: Moja ljubezen do Vaše hčerke ra ostane neizpremenjena. Gospodar: Povejte, ali mislite vse to resno? Mladi mož: I seveda. Kaj pa je neki na tem tako posebnega? Mlad sem. čeden in zdrav, torej se lahko oženim. Sami ste me celo ravnokar bodrili k temu dejanju in so me tudi drugi ljudje. Prijatelji, ki sem jim razodel svoja čuvstva, so tudi za ta poročni načrt. Tn me imajo celo že za ženina. Gospodar: Spravljate mojo hčerko v take pogovore, to je pa že višek nesramnosti? Mladi mož: Zakaj nesramnosti? Jaz ljubim Vašo hčerko odkritosrčno in zato so moia čuvstva nekaj izredno plemenitega. Gospodar: Vi hočete zaradi svoje ljubezni na vsak način stanovati v moji hiši? Mladi mož: Mislite, da bi me utegnilo kaj drugega pripravit? do te- ga, da sem se odločil ves mesec ostati brez obeda? Gospodar: Ampak jaz se požvižgam na Vaš denar . . - Vzemite ga in izginite k vragu! Mladi m o ž' Ne. ne grem. Gospodar: Človek, kaj pa imate od tega. če ostanete? Mladi mož: Omogočeno mi bo kretati se v bližini bitja, ki ga obožujem. Svoj ideal bom lahko srečal vsa k dan na stopnicah, na hodniku, v veži, povsod. Gospodar: Srečali boste vedno mene. ampak s palico v roki. Mladi mož: Dobro, da ste me opozorili na to: tudi jaz se bom oborožil.. Gospodar: Ta človek Je v resnici znorel. Mladi mož: Če sta norost ta ljubezen identični, potem sem. Gospodar: Še danes zapustite mojo hišo, in sicer takoj! Mladi mož: Ne. Celo, če bi bil s tem zadovoljen, bi moral odkloniti Vaš predlog zaradi finančnih vzrokov. Saj nimam niti denarja, da si preskrblm drugod stanovanje. Gospoda r: Toda jaz ne maram Vašega denarja! Vzemite ga in glejte, da se izgubite! (Mu da denar.) Mladi mož (ga brž vzame): Tako daleč torej se izpostavljate v svoji trmoglavosti? Dobro, jaz vzamem denar, vzamem ga ... in se Izselim Gospodar: dajte mi potrdilo nazaj. Mladi mož: O ne, cenjeni gospod, potrdilo še nikakor ni zaročni prstan, ki ga vrnemo, če gre razmerje rakom žvižgat. In Še nekaj Vam povem, da sem vesel, iz globine srca vesel, da izginem. Če si postanete kdaj kasneje v peklu svoj lasmi tast. šele takrat boste razumeli moje veselje. Vzpričo današnjega razgovora, ki sem ga bil prisiljen imeti z Vami se mi Je Vaša hčerka naravnost zastudila. In če bi me sedaj na kolenih prosili, se nc dam omehčati. Ne, niti za vse zaklade sveta. Zbogom, od danes naprej smo ločeni in se ne poznamo več. (Odide iz sobe in zaloputne z vrati za seboj.) Gospodar pa zija kot okamenel s strašnimi očmi za njim. ROYAl_ MAH. LIHE Kr- angleSka poštna parobrodna Unija — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zanreb, Trsj. I. štev. 17. 2855 Redoviti potniški prometi Hamburg-Cherbourg-Southampton v New York in Kanado Cherbourn-Lrverpool-Southampton v Južno Ameriko. — — Rio de Janeiro. Santos, Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in čtirimi posteljami. Pod zastopstva e Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 36. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u. 4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva ,,Roymaifpac**. Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoroi Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Brzojavni naslov: Prometna banka". Dopisovanje v vseh jezikih. iz slavonskega hrasta In bukove dobavljam v vsaki množini najceneje * los. S. Puh, Ljubljani* Gradaška ulica 22. Telef. 513 Drva *t hrastova in bukova, odpadke od parketov po zrnžani ceni dostavlja na dom parna žapra V. Scagnetti, Ljubljana za gorenjskim kolodvorom. T.3 oe'govore uprave na i se prllofi 1 dinar. Plačuje te vaapre?- 0GLH Cena malih oglasov vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 — IV JIIX in S!H L|nbl$aoaĐ ftosposvetska 2. Šivalni stroji izborna nnštrnkcija in elegantna irrrSitev iz ronrae t Uncu Ustanovljena 1.1867 Vezinje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev 10 letna garancija. Pisalni stroji „ADLER" Ceniki zastonj in franko. Kolesa lz prvih tovarn: Dfirkopp, Stvria, VVaffenrad. Začasno znižane cene. Potnika /a Slovenijo, le izučene* ga galanterista — sprejs me tako i tvrdka Henrik Kenda. Ljubljana. Ozira sc le na osebne ponudbe. 5550 Iščemo prvovrstnega slascicana, izključno za izdelovanje čajnega peciva. Samo sta= rejsa moč z dobrimi refe* rencami naj se obrne na tvrdko Jos. Schumi nasl., tovarna kanditov, Ljub* liana. 5016 Mlad trgovec železninske stroke — z desetletno prakso, popol* noma vešč. želi preme* niti svoje dosedanje me» sto kot poslovodja, sklas diščnik ali potnik. — Po* nudbe pod »Železarska stroka/5596« na upravo »Slov. Naroda«. Kontoristmja, zmožna knjigovodstva in korespondence se sprej* me za takojšen nastop. Srbohrvaščina pogoj! — Ponudbe z referencami na tvrdko: Filip Šibenik, Ljubljana. Gosposka bH* ca št. 16. 5605 I ?ro9am | Ostale slamnike, nakitene in prazne, pro* dajam po lastni ceni. — Horvat, Ljubljana, Stari trga 21. 5300 rasevaifa ' III »'I M I I premičnin* | Hiša z osmimi stanovanji in vrtom se po zelo ugodni ceni takoj proda. Glin* ce r^ri Ljubljani, Burska ulica št. 80. 5607 Resnim kupcem vil. stanovanjskih, trgov* skih. gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra ce* sta 24. 55/T Na stanovanje se sprejmejo 2—3 mlajše dijakinje ali dijaki: tudi z vso skrbo — k dobri stranki. Posebna soba z električno razsvetljavo. Cena zmerna. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 5615 Bell klobuki oblike, od 160 do 200 di* narjev, dvobarvni 170 di* narjev, različne druge barve 150 Din. — Hor* vat Stari trg 21. 5301 Perje, kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako* vec 52/T Dežnike popravlja in izdeluje no* vc točno in solidno — Anton Pavlin. Ljubljana. Stranska pot 7. 5604 Prostovoljna javna dražba se vrši dne 31. avgusta 1.1. ob devetih dopoldne. — Prodajalo se bo: Različno staro pohištvo, bolni* ški stol (LeibstuhI) ku* hinjska oprava z lepo kredenco, posodo, jedilno orodje, kozarci, stara ob* leka, šolske knjige, igra* če in različno drobnarijo. Antonija Bnrger. Oficir* ski dom. Belgijska vojaš* nica. I. Objekt (na dvori* šču). 5570 Znižane cene otroških vozičkov, dvokoles. malih potno/* nih motorčkov ter raznih motocikl j ev in šivalnih strozev ter pneumati e — »TRIBUNA«. F. B. L. Ljubljana, Karlovska ce* sta št. 4. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem, po* nikljanje dvokolesa. otro* ški vozički, šivalni * in razni drugi stroji. Pro* daja se tudi na obrolre. Ceniki franko. 46 T I Dopisovanj Dopisovati želi z gospodično ali vdovo primerne starosti — brez krivde ločen gospod. 35 let star, na vodilnem me* stu pri večjem industrij* skem podjetju — v svrho poznejše ženitve. — Do* pisi, če mogoče s sliko, pod »Bodočnost 5609« na upravo »Slov. Narod i«. PAPIR PRIPOROČA NARODNA KNJIGARNA LJUBLJANA — PREŠERNOVA ULICA itev. 7 ifc* boje. mastna, iafeeue, Stak, ema?!!e, klstooe fl garantovano Cist! ffrals najbolje bakrače mtM medic-Zanki dražba z omajano zaoazo mRRlBOR LJUBUHnH NOIII5HD podružnica centrala skladišta TVDRHCE: LJUBLJHnn-mEDflFODE 2038 Najnovejše modne liste angleške, francoske in nemške za jesen in zimo 1924—192.5 priporoča ŠJtarodna knjigarna, ^ubijana Prešernova ulica štev 7. Prešernova ulica štev. 7. Kreditni zavod za trgovino in ind LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanja vlog, nakup in nrodaja vsakovrstnih vrednostnih panirjev. deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskomot in inkaso menic ler nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon 40, 457 in 548. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.