nDolm® r^reUrnih
■ - 1 "isaolje. Ko se jim je Vareči. H f Jf^S^elsv.
priboriti vi^jo moade lik^-^ nevarnoeti. Knogo delei,
tudi is drugih nsselbin. Če bi naui »alo in prišU v
tsko pričkanje U kaj korietilo, drug drugemu dokosovola, Ide je I vUisaolje.
a v reenioi|«očnejšl "Vi," jc rekel oblootno lo priboriu » mwmr\ . , xlixmrtim mu.
duhovni goepod sodniku, ae mo- li delavnik, nieo pomogoU aamo eev Jc sopoalenih pri "
10U človeku reči hujšega, kakor evojim bratom organiairanim de- J1^ ^ tm "
u lakko re- |Uvceoa, Um veš celo čem, da bo se večao pogubljen."
»o delali kaj med stavko, oe aem I— "GoUvo," da zavrne eodnik,|ljonosti ataU oni prihodnjo pomled gotovo ne {"aH kader jos nekomu retem, da |noeprotnikov.
bodo nom pridružili, de bi ekupao b<> obešen, ke ree viooL" aoetovkoli, ako bl bilo potrebna [ Vaak. ki piše od tn, poroda, do pi Še aomo resnico, o kakor vem la
tietim ki sa/^snji saelep-aa strani dctaTlkik
........ o* m T M«. I Zgodovina deUvskega gibanja i~ ——, -j:—- .... .
Isvedol ke. —- Ata, sakaj po ve- N Ameriki jo olika eUvnik U pa.|P^
čini vedno oUkajo smago o I" — "Počekoj,
ml je znono, tudi ni teko kot po-loin, ka koš enkrat oi«jen, boš ie bo
trijotišaik pridobHov. Te gibaajel I^>od ruševin barake eo t^c-moj j* Mlo prvo, ki je sakUvoio uved-lulU S esmkrtS Utmm Ivaao n**-
roče jo nekotori Poloifl noj bt|rodeUf vaak roko no eree In molo premi-elU po U laoota) mar«kak dopia. ki aieer nikakor ae krepi
prostih, veakomnr od-
U Uk K^nin.k
piAik od ta priporoča, da od
■..M.iij.- (Hivnuu oa ponnan^a pravin;Btranili ia
varokov. Kc ^nica .p* izve vseeno, ako tudi ni I
tej Koapodi. Želeti jc le, da ai to reanlco farmarji vtisne-1 »f » ja®rlw,u prnrreiiii
iriir: ;u u,i4vnajo voiitve ^itm ^ i tt^
7. novemora v i. IveHka boljie, da bi jik paatiu!
k. ricer nikakor n. krepi slotoo- ^^ ^^ Uko ^ ^ ati. ko pride v javaoei. Nek do i "ftpflwllnt Prav
' vfttč I šloae, ki eo kaj deUll med eUv l"*
koitpeej."
Andrejo Kre^-letnega Antona Krar*-letnega Ivoaa Foao oba
volilno pravioo, se roga-NaeikiBO v kupo krvavele
e ia etroikega deU, krao Bvijenje. Prvi trl>« ■ aa otroke UeakaaU k« »saiisai v gorifta beln,-sa varstvo radarjev n poeuvc odikodnii II' I posUvki
prtih iel, aakUvalo proaU knjige i^ie ia _ ..^ jsa šolake Kroke, vodne je kOo zo|ajo in 16
si oe poro.|~," 1" No-
sil prijatelja v M
V TIrata se deUvnik in nalnik'« iv. Ia ta M vekoljakno gibanje koše je uničiti Isti Na obek
faiiati por.
okoU lfiO ranjenih •>•
m
SOBOTA, 28. OKTOBRA, »22.
PROSVETA
IZ DELAVSKEGA SVETU. Razne vesti.
IUTLKDOI OBTOtUJl KU KLUK8S.
Podporna Jedsota
■ ii i* lafca*. 17. J«»lj« 1M7 , » irkvl iiu..u
Slsieisb Narodni
iSin ta |ad*aM se ■>ta. Knrta Olaab. Drultva "U«MM*.
ittŠAU'
VAS PODPIS
bost« s tvojimi •ami tutvarill. Vradoort od vala»a prizadevanja
SVETA
BABICA.
Ohrari is štvljenja m
Spisala češki BOŽBNA NBMCOVA.
Poslovenil FHANCE CBONAB.
(Dalj«;.)
Ko je domača goapa od dverij odstopila, prikazala sta se ga nje* uo obleko dve ragorela dečka, jeden rumenovlas po materi, drugi čmoglav po očetu. Priakakala ste sieer z meterjo do dverij, eli ko sc je mati apustila v pogovor z babico, nista precej vedela, kaj bi otrokom rekla, začele ata ae ara-movsti in skrils se za msterino obleko. "Kej pa vidva, paglavca," izpregovori oče, "je li to lepo, skrivsti se zs mamo, ko ime-te goste pozdraviti? Brzo podajte babici roko!
Dečka sts naglo stopila k babici in jej podela roki; babica ju jc obložila z jabolki.
"Tu imata in igrajta ae, drugikrat pa ae ne sramujte; dečkom ni lepo, držati ac materinega kri la," govori babica in dečka ata po besils oči in gledala jabolka.
"Zdaj pa hajdi veni" ukaže oče; pokažite dctetqjn čuka in vrzite mu iojo, ki sem jo danee natrelii; pokažita jim ščeneta in mlade fazane. Ali dame razbegate perutnine, kakor jactrebi, aicer vaa—" Tege priatavka pa otroci niao več aližali, da je oče le rekel: "Hajdi ven!" pe so zdirjali skozi vrata.
"To je dir in daj!" smijal se je lovec, ali videti je bilo, da mu ta dir in dej ni nc vlečen.
"Otročaji ao kričaji, nemirna kri!" reče babica.
"De bi dečka le tako divja nc bila. Ali verjemite bebice, vee den me atrah izpreletave. Po lovi-nah letata, na dreveea plezata, kozolec preobračata, obleko trgata, da je groze. Boga hvalim za to deklico, to jc dobre ure," odgovori lovčiea.
"Kaj hočetf, mile kucra, kako ri na mati, take hčere, kakorien oče, Ukini ainovi," reče babico. Domača goepe ee naeme*' in poda možu hčerko, da jo malo ppeetu-je ter reče: "U da prineseni kaj na mizo, precej pridem."
Dobro lena," reče lovec, ko je talopnila dvori, "greh bi bilo, oči teti ji kaj, da ae aaaeo vedno ne
jc to, V katerem ni
kak deček
ognja f
Kar je preveč, ni e kruhom dobro, ljubi kam, ako bi jim človek vae dopustil, po glavah bi hodili," oglaai ae babica, daai ae ni vselej
Ni trajalo dolgo ia vrnila ae je goepodinja a polnima rokama. Hreatovo mizo je pregrnila s belim pretom, dela nanj porcelanaste pladnje, nože, ki ao imeli platnice iz srnjakovih rogov, prineala jagod, kfflačev, smetane, kruha, medu, aurovega masla in ola.
Gospodinja je vzela babici vre-teno iz rok, rekoč: "Zdaj nehajte preeti, babice, vzemite. Urežite ai kruha, namažite. Surovo maelo je deneo vmeteao, ol ni alab. Kolači niao predobri, spekle sem jih denes le teko. po nameri, eli ke-daj kaj človeku nenadoma pride, diil mu. 'Jagod vi ne jeete, ali otroci jih radi jedo, eko ae jim poli jejo aa/emetono." Teko je ponujali lovčiea, nerezala kruha in ga mazala ae surovim maalom in medo
Kar nagto sc je bebice na čelo tlesnila, kikor bi se bila čegar vzpomnila lik rekla:. "To je sta-ra, pozabi jiva glava I Lejte no, ie na miael mi ni prišlo, da bi vam bila povedala, da smo na moato-vžu govorili z gospo kneginjo."
"Ni čudo, otroci Človeka z vpitjem vsego premotijo," reče lovčiea, lovec pa je precej prašal, kaj jkn je goapa kneginja povedala.
"Ne pravite^babica, dokler ss ns vrnem," prooila je goepodinja; "moram po otroke, de bi malo po-sedeli."
|Otroci so mej tem eem ter tja skakali, in lovčeva dečka, Fran-eck in Jernejček, povsod i najprva in eta vse pokazala. Stali so zdsj pred hišo na travi in mala Ami-nika jim je kazala svojo umetnoat, preekakovsje palice in prinašaje v zobeh reči, katere eo jej moteli, ko ss js prikasala msti in k juži-ni klicsls. "Sedite lepo pod drevo, jejte in nc možlte se preveč 1" opominjsla je in razkladsls jim jedlls na miso. Otroci so seli in okoli njih postavili sf psi preže jim v sobe. Ko eo je vrnilo goepodinja v
sobo, prosila je babico, da ki povedala o gospej kneginji, in bebice je povedala vee od beeed* do
bi bala, da oe dečka ne pobi jote; besede, kako je bilo na moetovžu.
Tuje življenje.
SOBOTA, 28. OKTOBRA, 1922.
"Vedno previm, da ima dobro srce." oglasila je lovčiea. "Kadarkoli sem pride, vselej vpraša, kaj delajo otroci, in malo Anico poljubi na čelo. Kdor ima rad otroke, jc dober človek. Ani slu žebnici jo rsznešajo, kakor bi kdo ve kaka bila."
"Bodi — Bog naa varuj — vragu dober, s peklom ti poplača, oglsaila ac je bebice.
Da, de, bebics," odgovori lo voc, "resničen jc ta pregovor, to je moja beseda, ne bi ai mogli bolje goepe želeti, ako nc bi imela okoli sebe takih atrežajev, ki jo ščuvajo in jej ležejo! Ti poali niao za drugega na avetu, samo za to, da Bogu čaa kradejo. Kedar vae to, ljuba babica, na svetu opazujem, kolikokrat ei mislim: da bi šli vsi — rakom žvižgati — Kako ne bi človeka jeza zgrabila, eko pomielim, da ima tak cepec, ki ničesar ne umejc, ki ni za nič na ljubem avetu, aamo za to, da sa vozom ztoji kakor lipov bog, ali v izbi čepi, da ima toliko, kolikor jaz; de več velja, nego jaz, ki moram v dežju, v blatu, v anegu brcati po lccih, noč in dan ae ruvati a tatinskimi lovci, in za vae to jamčiti in vae oskrbovati. In ti lenuhi ae še drže, kakor ptica, ka-terej je laatno perje pretežko. Nimam ee nič potožiti, zadovoljen aem, kedar mi pa pride tak pre-vzetnik in viha noe, primaruha, ali bi ga, — ali zaman je, arditi ac." In lovec vzame kozarec ter jezo poplekne.
"Ali pa ve goepa vae to, kar se godi in zekej si nc vzame nobeden srca ter jej ne pove, ako mu ee godi krivica f" vpraša babica.
"Kosmsts kapa, kdd ee rad apečef Jaz govorim mnogokrat š njo, in mogel bi reči jedno in drugo, ali vaelej si mislim: France molči, da ee na-te ne zvrne. In po zlednjič, ako mi ona ne bi verje la in vprešala viših, glejte, kako bi ae opekel. Ti trobijo vai v je den rog. Govoril aem ž njo pred nekoliko dnevi, hodila jc po lesu e ptujim knezom, in zdaj tukaj biva. Srečala eta nekje Viktori oo in vprašala mene o njej, knegi nje se je nje ustrašila."
(Dalje prihodnjič.)
LEPA V ROMAN IDA A --f fi it! „4!
Josip Jurčiš. f >. . i ,
(Dalje.)
V mraku ja eedel župnik zamišljen na južnem oglu hiše in gledal po enekomernem morju.
Ovčar Stoklaack je bil prignel ovce v hlev, pa ee jo bil postavil ne daleč, kacih deeet korakov od duhovnega goapoda in ga gledal nekako po-aebno. Nekaj je držal v roki in noga ee mu je kakor krčevito večkret premeknila, da bi atopila naprej do goapoda, a strah ga je bilo blagoidovlje-nega mola, da si ga je Stoklaack rad imel, ker je včerej dobro slilsl, keko gs je lupnik branil gori med skelsml, ko ga je Anton Samorod topel s bičem.
"Kaj bi rad t" ga vpraia lupnik, ko zagleda blizu stoječega in proti aebi obrnjenega ovčarja.
"To-le," reče Stoklasck In predse moli nekaj nkroglegs v roei, ps ssmo z eno, iepevo nogo stopi naprej.
"Kali sem, kaj jef"
Pastir priskaklja in izroči gospodu majhen, rdeče obrobljen portret. Slika je kasala mladega lepega moža. Župnik jo je aamo enkrat pogledal ,barvo na licu izpremenil, oči v starega ps-stirčks uprl in nsglo vprsšslt
"Kje si to dobil, povej!"
"Naiel," reče iepee.
"KjetKdajt"
"Davi, tam doli." H. koč kaSe s prstom ob
morju.
"Pojdi s menoj, da pokalei," reče lupnik hlaatno in dasi je bil ie mrak, je atopel poatarni duhovnik tako hitro, da ga je Ntoklaack s te lav o dohajal.
"Tu le," pokale pastir. Ni bilo daleč od me-ata. kjer a* je poznalo prialonjenja čolna ne pe-aku. Duhovnik je is paatirja izvlekel, da ja to davi naiel rano, ko j« ovce mimo gnal, da je bito še roano, pomniti*. greha, bodeš kriv," zabičuje mu duhovnik nekako aloveane in v nrkem strahu
1« tegs je Btoklaark \ldel. da je gn«poda~ue-tregel a to podobico, sat n raj ,, ^ ura| vprašati:
"Bog ve, kakov s\Mnik j* t««to, ali je svet-nicsT* ^ v
"NI svetnik, le po>H. pa m«d*i.'
Pestir odide, šupnilt Kamor M »tarejU pe na tneato obetane, prime ae >a glavo in vsdiknei
"Bog. je li vendar rea! Teko deUšl 11 moj trot, ubogi Anton f
Deveto poglavja.
Prišla je sobota. Župnik je moral zapustiti rojstveno svojo hišo in prepustiti družini gospo-dsretvo. A opravivši v nedeljo avojo cerkveno službo, je Šel k starima Baanigojevima tolažit ju in jima jc skrivnostno govoril tako-le i
"Jutri za dne jaz tudi odidem izkat je. In če je volja božja, najdem jo jaz, ne moj brat Anton. In 9o hoče Bog moje delo blagoaloviti, dovodom jo nazaj. A vidva molita za to, molita pa Še posebej, da bi jas š njo prej prišel domov, 9cgo Anton. Nc vprašajte zakaj: molita."
In mati Basnigojka je molila, ds ai je skOro srce in dušo is teleea izmolila, noč in dan, skoto neprenehoma, še v sanjah, vae dni, kar je bil ste-rejšl Samorod odšel. Oče Baonlgoj pa je hodil skrben sa ogel gledst, kdsj zopet pride kdo od iupnije nsvzgor po stezi a kakim poročilom. Obenem je poiiljal povpraševat doli in v Samorodi-no, zjutraj pa je opazoval, da mu eivi lažje izpadajo in mislil si je: zadnji laz bi dal, vse bi dal, da bi jc le dobili. In ko je videl avojo šano vso obupeno, redno jokajočo in molečo, eelo kadar je s malim vnukom pciel imela, moral ae v stran obrniti, da je eolso skril in mislil ai je: "Bog, ti aem veš, e čim je zaalušila, da mora toliko trpeti, jaz bi dejel, ds ni saslužila, in ni."
Vrnil ae je župnik ree, o eem. Vrnil ae je prof, nego Anton, toda brez Vide, in šaloctcn je z glavo majal Tn rekel starima: "Zmotil sem ee, smottt sem se!" Več nI hotel povedeti, ne kje je bil, no o čem ee je zmotil. Tolešll ju je s vsvukiml bess-dsmi, kskor js bils njegovo dolšnoet in navada, potem pa odšel ... _ fse
Vrnil ss js tudi Anton, tudi on sam. Vse njo-njegovo prisedevanje je bilo zastonj. Ne duha, ne aluha,4}e sledu, ne tiru o njegovi šeni, eelo b kekih morskih razbojnikih ob vsi drugI obsN nI nihče ničeser vedeti hotel, ksr je bilo neizrečeno čudno in nerezlošno. Ds so prekomorski lopovi' prišli in niso ničesar in nikogar drugega seplenilf, nego aamo Samorodovo šeno I
Nekoliko čaae je bil Anton kakor ton. NI dola!, ne mielil, ae govoril. Sedevel je aem lh glava ma je ob teklk prilikah aame zlezla med roke ter oči ao ao ma aatisnile same, glava pa je sečele ei. veti la llOe je pootejalo še bolj podolgaote ln na-brano.
A le nekoliko čaee. UlednejSI starejši brat njegov ja premišljal, kako bi ga sdramil in kma. lo je pravo našel t klin e klinom, ekrb a skrbjo Izbiti, kor ae mu Je posrečilo. Semorodovo dete, nešni Tono.-k. je jel .morda seradi malega prekla-■ta, bolehati. N« to je lupnik brata opoeoril. In ree je prevo sadel, kajti velika očetovaka briga, da ne bi izgubil poelednjega. kar ima še, aiaka, je delevele ugodno tolikanj, da ee je Anton raa-Hvil, ia ko je bil otrok kmalu sopet dober sešel je Anten delati te in oao, delo pe ja najboljši tšljavaleč Iu prvi tošitelj. 1 * pen je nekolike pa. da kode svojo šeae še ngaanile, deei ai imel nobenega raa-ne opravičen je do njega.
(Dalje prihodnjič.)
To je praviee! Giorija! , . . Najprej amo imeli lisjaka, plemenito žival, samosvojo, za krknjeno vaee in v spomin na svobodo. Polakomilj amo ae njegove židane dlake in amo ga ubili brc* milosti. Dvajsetkrat je planil pod kolom, predno ae jc zgrudil molče, brezmejno sovraštvo v steklenih, rumenih očeh. Ko je za n#m šel v smrt gospo*-slokonogi Žaba. Obsodili smo
al samo zategadelj, ker se mu jc krt g nilneira Smrčka nabral Hšaj. Ne zatfMKl/na zalajal ni; plešoč je naatopil avojo ?adojo pot.
Njegov brat, moj črni Firbec, me je proeil aam. Trikrat ae je vzdignil, da bi prišel do kolena, trikrat je padel. Nezednje jo položil goboc v pesek'ter me pogle dal a svetlimi očmi, dolgo in uda po: "Daj.. . saj vidiš, kako jc!" Moj črni Firbec 1. j ■■
Belokrili, čopasti kakaduj ae je branil do zednjege. Pobesnil je v obupu, seksl z jeklenim kljunom, kričsl do nebes v jeziku evoje malajske domovine. Zadavili amo ga, ker eo nam je zdelo neprimer no, ds bi nsbaaana vreča njegova zaljiala steno nad ogledalom.
iProkletetvo je nad človekom, adarkoli poiefe samovoljno v življenje, ki ni tojegovo, mu je hudodelska roka do .komolca kr veva. Pokriže ee. in s Kajnovim znamenjem na čelu moli Boga, ki ga jc bil vstvari! po: svoji podobi, P Se zdaj vidim sinje, mirne, porcelanaste oči mlade sove. Gledala je iz brezdanje globočine, iz ve-eoljne tišine, iz krejev, kjer ao matere. Dvoje aovičev amo bili u-grabili Iz gnezda. Koj prvo noč je prišel oče pogledati, kako da je otrokoma. Da bi ze nc bil oglaail! Napadli smo ga ter ga aramotno premagali. Ni ac dal nabaeati za olepšavo knjižnice, ker sc mu jc bilo v strašnem boju perje vse razcefrslo in razpadlo in je bil tudi krog kljuna razbit in krvav. Drugo noč je prišla mati. Zaloputnili amo okno, pokrili jp e težko plahto; metala ae je divje,'dokler se ni zadušila. Od obeh otrok
S bil eden bolj slabotnega telesa nežne čudi. Umrl je kmalu; zdi ze mi, da zaradi bridkosti, ki je ni mogel dopovedati nikomur.
Zdaj stojita mati in ain, dragoma na gladko polirani veji ter strmi-ta s .topimi očmi od etekla.
Sinjeoki mladi junak* svojega Voda poslednji, je izginil brez sledu, pobegnil čudežno iz zaprte ih zadelane kajbe. Vzdramjl sem sc ponoči, plenil trepeteje kvišku, kakor da jc bil kdo a čisto člove-
škim, hudodelskim glasom vzkrik^bo^o prejeli samo 300 nil pod oknom, oznanil e smehom ditidende v novembru.
in jokom avojo strahotno slavo " Hej-jo j-joj-joj!" Vlo noč, da je aekalo in bičalo do samih zvezd.
Zjutrej jc ležala grlica v prahu, iz svoje gosposke kletke silo ma ugrabljena; ležala je tam, ka kor za nalašč
Drobiž
Od blizu ki od daleč.
$46,0*0,000 bodo prejeli na hit Oil kom pa ni je kakor je izjavil ravnatelj drušbe. Ubožci! Tisti, ki Jmajo delnico novejie iM„Jtf ■ odstotni
za nalašč in v zaafnch pred prag položena, razcefrana in raz- ^
mesarjena, oči izkljuvanc, ona aa- , Z4™0*"*1'. Lua.
ma kepa krvi in perja. 81adka grlica, od zore do mreka zaljubljena, brez nehanja pohotno gruleča, človeku družica vsa po njegovi podobi ustvarjena.
Imeli amo golobčka, nežno, či. eto belo, milooko atvarco. Zobal je z dlani, nosil je košast rep, v kolobarju sršeč, vozil ze jc po dvorišču nečimerno, sam zase zamaknjen. "Hej-j o j-jo j-joj!" Zjutraj jc ležal golobček v prahu, sam aebi nič več podoben, krvav, razaekan in povaljan. „ V režo je hodil v goste mlad ifeinkavee. Približal se je bil človeku, tretjo noč je bil smrti deležen. Ubogo pisano perjiče je bilo razauto pred prag, za piamo in znamenje.
Smrt je položila svojo roko na hiio, na splašena srca. S silnimi perotmi je plahutala mimo oken vaako noč.
Hej-jo j-jo j-jo j 191 Kdo pride zdaj na vrato? Kdo ima oči neizkljuvane f t To je pravica, človek, kakor ai ;o bil sam ustanovili ,v <;rg-i
Naročite ee in širite svojo gla sflo "Proeveto".
■ Oil družba, ki jt. ,M
Standard Oil dr^, pa je nu. nanila, da bo zviiala glavnico - j $15.000.000 na $75,000.000. \ so. ta za povečanje kapitala je me.
sto Izplačanih dividand delni.-ar. jev, ki bodo prejeli mesto $7 di. vidende "semo" $4.
^pena, ki jc hil član luteranski sinode v Juhovu so ujeli kitajski banditje blizu Pekinga. Nešteta pritožb jo prejel general Vupcj. fu in prošenj, da bi rešil misijo. naijp, j J ^ ,T-7
V Berlinu so izpustili iz štiri urednike večjih liztov, ki u bili zaprti vsled hujakanja prod vladi. I
Rnsld vrednostni papirji na pi. Viški borzi raaejo skokoma v ve. Ijavi. Oanoval ae je nek sindikat, ki si je baje vzel nalogo umetns višati vrednoat ruskih papirjev, katera se dviga tudi radi franco. sko-ruske pogodbe, ki jo prižaku. jejo v kratkem.
Nesreča se je pripetila pri ž* lezniški postaji Savannah, Qs, pri čemur so bili trije: kurjač in dva sprevodnika, ubiti. 8 progi je skočil vlak radi slabe opreme.
W. 8. Churchill, angleški kolo. nijalni minister je bil operina na slepiču. Zdravi se v london-skem zdraviliMn^ v ,
Gričevje Adiron Daoks pri U-
tiči, N. V., je pobelil za palec vi. soko sneg, koncem zadnjega tedna. Toplomer je padel na 18 sto. pinj.
Kndnr nalafitn aa kraj, nalalHn mn ^
atnrl
ilbie.
ZAKRU9K & CESURK
rmk OtT
Rojaki sedaj imate priliko
nnbnviti si rnzne godbene potrebščin«.
Mi imamo popolno zalogo raznovrstnih NOVIH SLOVENSKIH KO^UMBIA in drugih im-portiranih PLOSC, grafonole, koncertine, harmonike in razne
druge instrumente.
•j
Pišite ie danes po naš brezplačni cenik za Slovenske plošče.
* i?' *
Cene za slovenske plošče so 75c. Nndnlje imamo ▼ zalogi sledeče Slovenske plošče:
14SIS/BT 14SSS/IS S0SSSS/SS UII4/II 14SS0/S1 14800/Sl 14SS4/SS •SSS4I/4S 14SS0/I1 14114/1« 14SSS/SS SSSSIS/fS
mste/ie
14SIS/SS 100811/»t
Ca dar (MUI, Krartet Olaah. Drt.lt,. "Utftlj.nlr/ '
mm
Kvartet Olaib. Drultv*
"Lajlon«rnM, Sal^aa JH. Anton V«ro,»,k.
Kvartet Olaab. Drultva "iSSMJa«^, Prt zn»«H. Kvarata OlaaK Dmltv. "LiaMjana''.
Oolniika, Kvartet Gla.b. Drultva "ImSSS? Ja4ran.ka JlarJa, Kvartet OL.b. DrultviWublj.„,». Prva Uabaaan Paagaaat Matild«, Ant. Danilo, u vaa la aMja hUte, Aat. Dmmll^ U^nJUT
Ka pridateo ar«d vaal. Kvartet Olaab. Draitva ' Uubljan. Praa ^»^po^lrn^ Kvartet Ol,.? D^ltt; "L?5bUa^.
■au.. .
V r banov a"l«n I tav,' Aat Vm>l'k,
Krl.v.11 M AatT vi^vl^ Uubli.«.
Vrb.nov. lanltav, Aat Varovlak, T tana^kra«aj^MM», Ant. Varovlak,
«3»av««» h brlala. KvTrtM oia«l
.... ..... Kv "
Ol U aaMssCt kabaa.' Kvartet OUak.' Poadnv ta Daljava, Orkan«/ ■
, LJubljana.
, tKBBs.
vlak, Ljubljana.
Martin trpan. Aat.
Potdrav la Oftljava.-----
H«aiortatl4aa Patka, Orttaater.
Ta plaM« ao Ukko igra m eOSSm KaUmbU ali Vlalrrf« atraja.
Patek'8 Music Store
79B Milwnukee Ave^ Chieago, IH.
VI •** »Rrnvlčeiil tudi nekaj inanti od
V1 ▼nšeen dele, nnto se odločite sedaj izpUčevad aeU določeno sroto Ig rn-ie«n tedenakefn nnaln&n ia jo vla-Oite v lo b^Sn. , • ^
SKLENITE M?^lo|aast
pian bo nnrničnln aomnmerao s Tnškni
i^pah nmjjM