imffHjRAi W: Ur*4alAki la apimvaUk! pr* Marti SSS7 1 Uwadala a«. Ofn<* ai 9. UwadaU it«. Vslapkaeei Ia«u Ta odstavek je zanimiv zaradi tega, ker je mornariški depart-ment oficijelno črtal, da ,ze zavržejo ladije, a katerih so se sporazumeli na konferenci v Wash-ingtonu. Zanimivo je tudi, da dru ge sile, kl so pristale na apora zum v Washingtonu, niso osvoji-le tega sporazuma. V poslopju, v katerem je na-stsnjen tajnik Hughee, sta nastanjena še dva višja vladna uradnika. Eden je vojni tajnik Weeks, drugi pa njegov deputij, načelnik štaba generalni major Harbord. Tistega večera, ko je tajnik Hughes izdal avoje' povabilo, da Centralna Amerika poda svetu sgled v razoboroževanju, sta go-spods Weeks in Harbord govorila v mestu New Ve ku in kritizirala vae, ki ze drzisjjo govoriti o razoboroževanju. Rekla ata, da vojna vedno preži za vogalom. A-ko kongres takoj ne dovoli veliko denarja za vojno pripravljanje, tedaj se narod vpropastl, ako pride sila. Državni tajnik spominja male rujave ljudi v Centralni Ameriki, da so bili deležni že velikege blagoslova zaradi pogodbe, katero jim je pomagal podpisati Stric Sem v letu 1907. Ako bi nerodi ne bili popolnoma izročeni njegovi miloeti, bi bilo oživljanje epo-mino v na pogodbo izze leta 1907 veliha zmota, kajti na pogodbo ae ni esirsls nobena druga žile kot Združene države. Ta prelom je bU izvršen, ko ee Je ljudstvo v Niksragvi predrzni-lo epoditl diktatorja, ki je zazte-▼U njih deželo WeU Streetu. Do miHjali ao ai, da so gospodarji v svoji dešeli. Ds ee nanče, ds so napravili smoto, eo bOl izkrcani ameriški pomorščaki v Nikeragvi. V posta vili to vlado, ki je prijelo ameritkim vlagateljem. Od toge Čaee eo ostali v deželi, da opravljajo policijsko službo v glevnem Da ee no isvrle več take po-greš ke, je sklicana konferenca na četrtega decembra. Kader bo konšeaa, bodo centralni Američe-ni kubenizireni. Zapadna polovi-eo aveta bo po ne potu jetnlške-ga imperijelieme. pekrivejolege oho kontinenta, keterego je Ni-eholoo Butler Uko lepo zagovarjal ia prerokoval pred nekaj deevi. Bet jo slin. S PREMOGOVNIŠKA DBVftBA SPOZNANA KRIVI OOLJU rum. St. Louie, Mo. — (Federated Prees.) — Malokdaj se zgodi, toda zaenkrat se je sgodilo, ds je kila bogete kompanija spoznana pred sodiščem, da je kriva goljufije. Toda diHŽba ne bo kaznovana. Krivda js obvlada na ramah bivšega blagajnika družbe, ki jo v tem slučaju Edwin F. Kleine. Pred sodiščem je bilo dognano, da je Kleine ogoljufal meeto St. Louis sa $9,000. Denar je bil izplačan za premog St. Clair Coal and Mining Co., katerega pa me-sto ni nikdar prejelo. BILO NA KONFERENCO. Amerika noče imeti aičeaar a turško mirovno pogodbo, zahteva pa prostost ož(ne. bolgarija je POVABLJENA. Washington, D. O. — Polurad na vest se glaai, da bosta Harding in državni tajnik Hughee odklo nila vabilo na mirovno konferen co s Turki, ki so vrži prihodnji meeco v Ložami v Švici. Vabilo je že na. potu v Waahlngton. Zdru žene državo ne bodo oficijelno za stopane, imele pi bodo neuradne ga opazovalca. Stališče adminietracije je, da Združene države niao bile v vojni e Turčijo, zato nimajo opravka na mirovni konferenci, vendar pa imajo intereee na Bližnjem veho du, keterih ne morejo ignorirati. Izključeno torej ni, ds se zsstop nik udeleži konference o darda-nelskem vprašanju. V tem ozlru zahteva adminietracija prostost turške pžine in "odprta mU" v orient. Pariz, 27. okt. — Anglija, Fran cija in Italija eo ee zedinile, da uradno povabijo Združene države na mirovno konferenco, ki se tvori 13. novembra v Lozanu. Vabilo je že poelano v Washington in bo dostavljeno že danee. Na mirovno konferenco je po vabljenih devet drŽav; Rusija ln Bolgarija sta povabljeni na disku zijo o Dardanelah. Iz Carigrada javljajo, da je Juzuf. Kemal bej, mlnizter vnanjih zadev v Angori ,podal ostavko. BITKA Z DESPERADOM. Policaj obstrsljsn. Chicago, DI. — Policaj Emil Dreifuss je bil na svojem petrulj. nem pohodu po Mershallovem bu-levardu. Zagledal je, kako je kakih sto korakov od njega neznan bandit naetavil eamokres nekemu passntu. Policaj se je podvl-zel in potegnil je svoj ssmokree. Pričel je strsljsti ns bsndita, kl jo pričel bežati, ko je videl pri-hajati policaja. Bandit je odgovoril na strele in sedel polleaja. Na srečo je prižel ne pomoč mo-torni policaj Burns, ki js ujel bendite, kateri se je skužal skriti v grmovju. Pri njem eo našli pl štolo Meuserjevege sleteme. KAKO GOSPODARIJO MA ti LEZNIOAH. Oaleeburg, DI. — Poročilo, ki eo go izdali šeleznilki uradniki lokomotivskege in kurllniškoga departmente v tem mestu, poka zuje, da ie zapoeljenlk ms oeeb, njih mesds pe zneše $74,045 Pred sUvko jo bilo uslušben te 277 oseb, kl so prejele ne di s vračunjenim česominpol se čezumo delo ob nedeljeh in pran-nikik $35,322.40. Prejšnji deUv. el eo prejeli povprečno na meoee po $127.55, eedaj pa prejmejo povprečno po $184J7, poleg jo pe le 272 oeeb več naeUvlj.» h kol sUvko. Uke Clty, Mleh. — V č«trtek ponoči je podel velik meteor v majhno jcaero v takajftoji okoliei. Lovci« ki eo videli meteor, eo Mi k jezeru in videli veliko število rib, ki oe mttm, plavalo aa porršju. Voda jo kOa gorke kakor e Up BRITSKA DELAVSKA I mm ie eo de- UUA KOMPROMISOV k V VOLILNIM BOJU »O AGITO BALA NA PODLAGI SVOJEGA PROGRAMA. Voditelji aa aavedajo, da sedanje volitve še ao prineeejo popolne zmage delavstva. New Tork, V. T. (Fed. Štabni poročevalec). — Britoka delavska atranka je zaradi pedea Lloyd Georgovega kabineta pri šla v Uko vašno pozicijo, da še ni take posioije zavzemala v zgodovini delavskega gibanja. Rev no veeti, ki sdaj prihajajo Is Anglije in ki pripovedujejo, kaj'so voditelji britskega delavstva oklenili, govore, da je britaka deUv ska stranka postaU važen faktor v britski politiki. Konferenca, katere eo se udeležili zastopniki brlukega delav stva, je sklenila, da britaka de* lavska stranka odklanja vse kom promise s drugimi strankami ln da te bo delaU kompromisov. Celo naaprotnikl priznajo, da moč briUkega delavstva pri teh volitvah poveča in da ee ho veča* U, dpkler Britanija ne dobi de-levakega kabineta ln delaveke vUde. Delavski stranki selo koristijo rszglssi skrsjno nazadnje šklh konzervativcev, v katerih slikajo pripadnike delavake stranke kot "rdečkesje" s bak ljo, kl hočejo deželo vpropastiti in vsnjo zanesti anarhijo, Opaao vslei volilnegs bojs menijo, da vprav taka propaganda škodi re-akcijonarjem, kajti britsho da-lsvstvo je še toliko čsss v politi ki, ds se ne ujsme ns tako aerobno .nastavljene politične lissa. nlee.^® »"p ' ' ** Polkovnik Joslsh C. Wedge wood, člen deUvske stranke ln parlamenta, ki se je ravnokar vrnil v Anglijo, da ae aktivno ude leži volilne kampanje, isjavljs, akoprav padeo Lloyd Georga in vposUvitev Bonar Lawovege ka-blneU ne povsrooiU delavsks vlsde, bosU vseeno pospešila, ds Britsnijs kmslu dobi dsUvsko vlado. "Ns Angleškem gledsmo v bo-dočnost in vidimo zs pet let re-akcijo v aedlu," je rekel Wedge-wood. 14 To bodo neprijetna laU zs britsko delsvstvo, (toda podale bodo dobro prelskučnjo ss britsko delsvsko strsnko. Po sskonu bomo imeli vlsdo meča. NssUU bo popolne reekeijs, temnordeč llbersllzem Lloyd Georga je bil odklonjen. To pomeni naraščajočo nezadovoljnost — Uda razum no nezadovoljnoet. Delavei as bo do naučili, kot ss še hitro uČe, dvignili ee bodo in bodo vzeli vledne vajeti v svoje roks.M Američani, ki ao bili ssdnje me seec v Angliji, so' ss vrnili s ve lihimi nsdsmi za delavsko stran ko. V Um osiru goje upe kot Wedgewood, ki je podpredecdnik parlamentarne skupine britake delavsks stranke. Američani pre vijo, de je briuke deUveka stranka v resnici bolj močna, kot je biU v letu 191S na višku sv©, jegs rasvoja, ko so vanjo pnha jali novinci iz erednjih sUnov. PojeČaU ee je, ker eo se pojavile pred njo poUškoče, katere je moraU premagati. Zdej oere-doUčujc evojo moč oa vašae probleme, ki ne morejo čakati na ro-šitev. Eden gUvnik teh problemov jo brespeaalaast. Oprostila ss js precej nevtneev, ki niso bili ni-v svojem srea previ prietaii dele veke etrenke. Bili so peš ljudje, ki eo se bolj zanimali sa no voUrijo kot sa reenieo v delov eki politični doktrini. De lovska stranko js danes bolj močn% akoravno nima denarja v svojih sklodih, kot je bile v gaeta isis. V leta ISIS je bil« edino vprašanje vojne. Danes je pe glevao v prečenj« brespoeel nost, kajti taaed eedem deUveev v Veliki Britaaiji js daaes odea bres dela. Te fekt je ušiakevel, de je bil Llejrd George s njegovimi pripadniki vred pri veekih aa d'>mfitnlh volitvah poraJea. .Vseh veMleev v Veliki Briteel ji jo dvajset miljonov. Od teh ro lileev prejeme leetaajet miljefiei Okoli dossš de deejeet od ••d, je or M. preee, mlfr^dar sez drla VI FRANCOSKI FRANK SE JI PRIČEL 8PU&0ATI V PRE Pariš, 27. okt — Francoski frank je zopet padel. Danes jih je le 15 Sa dolar, V finančnih krogih je ssvlsdala panika. Francoski špekulantjf kupujejo ameriške dplsrje in angleške sUrllngske funte. Ameriški turietl eo selo ve-seli, ker sdaj doba več vrednoeti dolar. EVROPA SE m SPLOŠNEMU POZNO K OROZJO. VELIKO BUftJB JE KOT JE BILA V PRVIM MESECIH USTA 191«. Pod takim vtiaom aa ja vrnUa mednarodna trgovska komisija v - Mew Tork, M. T. — Evropa je veliko blišje splošnemu pozivu k orožju, kot js bila sgodsj v lstu 1914. Takega mnenja so člsni mednarodne trgovske komisijs, kl so se vrnili ls Evrope, kjer so študirsll mednarodne gospodsr-ske probleme v Franciji, Belgiji, Holandiji, Nemčiji, Italiji in Svi. oi. Štirinajst članov mednarodne trgovske komisije, ki je bila u-sUnovljena na Jušnem industrijskem kongresu, soglsisjo v tem ozlru. Svojs popolno poročilo predloše kongresu, ki ss bo ob-dršaval od 20. do 22. novembra t. 1. v Chicagu. Vojni dolgovi ln odškodnine tvorijo problem, ki je porinil Evropo sopet pred prsg obširnege klanja na kontinentu. Tsko ss la-ražajo delegstje. C. J. Ovens is WsshingUns, predsednik ^ušne komerciale (prevUao) kengreee, pravi v sva* jem preliminarnem poročilu i "Franoija ln Belgija opirsU svoj progrsm rehabilitacije in vposU vitve ns povrsUk denarne lsme-njave do približne normalnootl ln na nemžka odškodninska pUčila. Nemčija . . . zahteva odprto, ds ss mora vsrsaillska pogodba spre« meniti in da Nemčija na more plačati vaoU, ki se sshUva, do klor nI prosU, ds lshko isvsšs. "Holandeka kot nevtralna o-pszovalka prlstsjs, ds Nsmčljs ns more plsčstl in ds jo gospo-dsrsks bodočnost Holsndsks v stiku s usodo Nemčije." Izjava naglaša, da ss moro napraviti sporszum, ds ss ns ksli svetovni mir. Dokler ss no doss. šs Uks Isrsvnava, ns mors Ams riks črtsti dolgov narodov, vsi nsrodi morajo nazadnje, plačati svojs obvssneeti častno in dosUj-no. Neka druga važna lajava pravi, da se mora izravnava med preje vojskujošimi narodi lsvrU. ti na podlogi vzejemnega apošto vanje, daai v srcih mnogih gori U Še sovraštvo in jasa. Ako morajo savszniki rflsčsti dolgovs Ameriki ln NemM/a mo ra plečeti odškodnino, nadaljuje poročilo, se U ne mo*e zgoditi, dokler se rersaillska mirovno pogodbo ne spremeni, lvsneijs in Nemčije po morata i m Hi ga ran olje, da ns bosta droga drugo nadlegovala. "Ako bivši savszniki poizkusi, jo prisiliti porašene narode, da plavajo več, ko zmorajo," zaklju čuje poročijo, Udaj bl bilo U a niševalno in vodilo bl do oboroženega konflikU." PODPORA ZlLEZNltKIM las Diego, OoL — FederoUsi-rsa strokovni deUvskl svet je priporočil, do veak etrokovao or gaaislraa delevoe plača pet ia dvejeet ssaUv aa teden v podporo želesailkim sUvkerjem. Priporočilo ee predloži vee« lokalnim nrgsnizecijam ae gleeoveej« ladiji. iT. okt. — Admlreliu U je rospisels gradnje vih dredaotk po SS^O ton stotkov Uh mezdnih deUveev je pe bres dete. lo ti breopoosM de-love« ae pravijo, da eo vlada h i* i»ti/«rji aodellai. VSE NAZADNJAŠKE | SILE PROTI OEUV-CEM V ANGLIJI. liberalci a Llojd Goorgejem vred in toriji h sdružujsjo, ker jih je strah Delavake atranka. 1300 KANDIDATOV. Dondon, 27. okt. — Prvič v štirih letih je Anglija dsnes bres parlsmsnts. Kralj js raspustil stari parlament včeraj. Volilni boj je adaj v polnem sa-mahu. Do danee je prijavljenih okrog 1300 kandidatov; 425 je konaervatlvcev, liberalci jih imajo 800, Lleyd Georgejevl liberaloi 200 in Delavska stranka 400. Stranka, kl hoče imeti večino v bodočem parlamentu, mora lavo-liti 815 poslsnoev. Laborltje ln konservativci imajo do sdsj edini dovolj kandidatov ss pridobltsv večine. Volilne kampanja js rodila is-nensdsnjs, ki pa nieo nova. Med. Um ko ee Urljl ln dvojni liberaloi nsvidssno ksvssjo med seboj, ee v resnloi sdrušujejo proti delsveem. Medsebojni nspsdl ns shodih so vodno bolj milejši, toUko ostrejši ps so aspsdi liberalcev ln torijev ns Lsbor party. Psnss so ss pojsvlH volilni pU koti in Ispskl. Ns nekem velikem pUkatu konaervstlvne stranka js čiutii "Lenin in Trookij bosts vesels, sko glssujsU sa kandlda ta Labor psrty", ^ Plakati Dslsvsks strsnke pa nssnsnjsjot "Doli s vsako vojno Ako nočsts vojns ln revolucija, glaaujte ss ksndldsts Labor party". Kapitalistični listi nspadsjo progru in Labor party. "Mornlng Postf' pravi, Idi Js progrsm dolgo-čseen. "Weatmlnater GaaetUM priznsva, ds js v programu dosti dobregs, ksr liberaloi odobravajo, toda isvedbs tegs programa bo herkulsnsko delo in trebs bo vsč parlamentov predno ss Isvrši. DENARNA KRIZA V NEMČIJI JE PRIOELA MAJATI STEBI^ KE STARE DRUtBE. Berlin, 27. okt. — Na včoraji konferenci parU^entarnih v< teljev in miuietrov je eocialdci kratlčnl vodja lUlfenliiig .lej« da ee med nemškim ljudatvom javlja "tatinska psihologija1 Mod ljudmi as utrjuje vera, da glad opravičuje Človeka, da eno-sUvno vzame, kjsr mors ksj . biti. Tatvina postajsjo splošne, odkar reatejo cene veled padanja maske. Hllferding je tudi rekel, da je finančna krisa aslo udarila strokovne unije, katerih člani tru-moroa atopajo v komunistični tabor. AU JI RIS ti BILO VSI POD SOLN0HK7 Stara mati je porodila svojega vnuka. \ Oslaiz, Me. — George Oalsls, sUr osemnajst lst, .ss js vrnil s svojo nsvssU, sUro tri in šestds sst let, kl je pred poroko rskU, ds jih ŠUje ssmo tri in štlrideest, ls Stephenss, N.-B., v tuksjšnjs mssto, ds obhsjs svstbo. Vse js bilo šidsne volje, nove-sts tudi in prihajali so svstjs, ko je v sobo pisali rev. W. Gloucher, kl je poročil nov sskonski par, ia isiavil, da je poroka nsvsljav* na. župnik je nsmreč isvsdsl, ds js neveste stsrs msti Ženins. BU-pil je ukoj ns prvi vUk, da aa odpelje sa novim sskonskim ps rom ln razveljavi poroko. DVBLITMA STAVKA RUD Al* JEV KONČANA Premogarji v Eapadni Virginiji Charleeton, W. Va. ~ Rudarska organisaeija United Mine Workers of Amsriee je v šetrUk popoldne pozvaU rudarje na p" I ju mskkega premoga v okolišu Wlllismsons, Id ao aUvkali, roma so bili isprU od 1, julija 19'JO, da se vrnejo aa delo. ŽELEZNIČARJI II STAVKAJO — "Povoju evo-ta, da še sUvksmo In bomo eUv-kali, dokler ne amegemo," jo re- kel k. K. Nordln. predsednik te-kajšajege eUvkovaega odbora lotosailklh delareev, ki jO bU is-veljea predsednikom, ko jo ho. tel bjvli predaednik preklicotl sUvko ln IM ns pre viti njsvo v vrsUk eUvkerjev. Chieego in okolieei V nedelje nesuln«, ohlešne. Večidel jašai vetrovi. Tempereture v seda jih 24. arehi nejvišje S4, aajaUja 17. Solaee izide oh Iil7, salde ob itsl ITALIJANSKO VLAOO Muziolinl js odredU "splošn bilisacijo"; Rim Js Vojaški tabor. FAŠISTI PRAVIJO, DA JI JADRANSKO MORJI "ITALUAHSKO JI-SIRO". Rim, 27. okt. —Ministrski pred* ssdnlk Fsets js včeraj pod si o-stsvko a vssml svojimi ministri vrsd. Vlsds js psdls vsled sovrsŠ-nsgs gibanja fsšistov in grošnjs fašističnih voditeljev, da si osvojs vlsdo sleps sli sgrds. V političnih krogih prevladuje mnenje, ds Orlsndo sli Glolitti naalsdi Facto. PološaJ je silno re-ssn in Dsmoklsjev meč eivllns vojns spet visi nsd Italijo. Rim, 27. okt, — Velike trume fsšlsUv so sa privsllls v Rim la NogpU, kjer ae je vršilo splošno fsllstlčno sborovsnje. Mesto je v vojaška šsU so sssedle na masts. Na ulicsh posUvljsjo barikade ln sunsj mesta kopljejo strslas jsrks. Rim je č£' boč po« sUl vojsškl tsbor. BsnlU Mussollnl js odredil "go-nsrslno mobilizacijo" vseh vojaških enot fslistične organizacije. Med ljudstvom vUds veliho rasburjenje ln delsvsks orgsnlza-cija aa poevetujejo o, genkralni sUvkl. Vsakdo sluti, ds stoji lta« lljs pred vsliklml dogodki. Režim silne reekeije prihsjs. Ns ss ključni seji fsšlstlčncga kongrese v Nssplu js poslance Dudan, ki je doma is Spleta, le» Jsvil sledeče i "Fsšlsti bomo skrbsli, ds ss bodo spoštovsle ln eealls koristi Italija na Sredo« sensksm morju, kl je nsše morje, ln na Jsdrenskem morju, ki js itslljsnsko Jezero". London, 27. okt. — Brzojavka U Milana poroča "Tlmesu", da sUri Glolitti je mends edini, ki še morda prepreči civilne Vojno r Italiji. Fašiati eo na avojem rboro« vanju v Neaplu saklju^lli, da gredo naravnoet v Rim In vršejo sedanjo vlado ob tla in vstollčlje svojo vlado. Druga v sst is Milena as glssi, da ao je pojsvll rsador v fašističnih vrsUb. Kongres v Neaplu Jo jo bil naglo sshljučen, ns ds bi bile rslenc ves točke dnevnega reda. Mueeolini je dejsl, ds zdaj ni las aa debatiranje, temveč za akeijo In člani ae morajo pokoriti eljem voditeljev. BOilftVA POSTA ZA POMOR« MAKI. , D. 0. — Pošu za pomovišeke odpelje ledi je "U, M. S. Hspelo" dne S. novembra, ki ee nehejejo v evropejskih vo« C dlah. To je ssdnje pošU pred llo-Ačem. Poleg nadeva mora biti napisano: "Via U. S. S. Napelo." Vaa pošU mora dospeti do prve* go novembra r Ilamptoa Kosila, Za pomorščaka v eiijaukih vo« deh naj ea pošta aealovi Mvie U, S. S. Vege", Men Kranelaoo. U« dije ae poeti pristen 1. decembra. PUŠKAMJKOVAVJI ti ftKIM V 01 PO0TAJA St. Paal, Mina. — Pome vonje železniških res občutijo severoeepeda in posebno ae levih progsb. S po« vos je sdrašeao tadi aje PROSVETA kup nanešena municija j« počils » takim učiakom d* j® resnce!« 20 oi dolgo "kovemo" 1« dol kriba, ki io zasul boroko. v kateri »o " BOBOTA, M. OKTOBRA, 1922. P R O S VE rmmč ... Aiiio s i »v y '«' ► • "uutI>IWA ILOVEKITU^ C«« jI 01 m tri mniti, to — too»»o^^.C0- M * ibmt i«« it4i o u.^,-—-T: M VM, W IMUOI -PROSVETA" ,, jiB*7*** ft* iir* ^nTim!***' "THE ENLICITBHNINr /v---- -m »i----«- N*tUul O■■■IU ■ > itsti » i JAVNA GOVORNICA. Glotori članov S. N. P. J. Sb čHatel jev J fcf SI A.ivrrn.tnK rite. on ipHO«j ! '" " ~ i » M'f for B3C! $a&o, in C b Ur «00 "B M Mile*« 11'SS) o. - v dopioih is premogorskik naselbin navadno tiUm to-le t Kar poroča dopisnik Naoo v Prpoveti, it. 8,000.000, no odgovarja resnici, pač pa jo tako in Uko, ker oom bil jas zraven. Tako pričnem tndi jas In trdim, do nI resnica, ksr poročejo o gr-iko tuniki vojni, do ee Um boju-ejo krolji olje., Tu imem dmpcšo bi bil odvzet, katerega eo porfUvodejolci kom«j P9 od»tot-|uveomnoženo produkcija, ampak nasprotno, pred njim je problčm, kako zriižati stroške in izravnati svojo produkcijo s trgom, ki ne jetilje njegovih produktov po ceni, ki ga vsposobi, da kupi reči, ki jih potrebuj^.^ Z drugimi besedami to pomeni, da so slabe tržne razmere krive, da farmar trpi revščino in ne more kupiti tega, kar potrebuje za svoje življenje. Po izjfcvi dr. Taylorja producira farmar dosti, ali med njegovimi produkti in trgom so mitninarji, ki pobirajo od njega mitni-no, da ne dobi prave cene za svoje produkte, Ito dospo na trg. ' Farmarji so producirali toliko, da bi lahko s pridelanimi produkti nasitili skozi eno leto še enkrat toliko ljudi, kot štejejo Združene države prebivalcev. V vojnem času so prehranjevali zavezniške armade in njih ljudstva. In od vse te ogromne produkcije so jim ostali le žulji drugi, ki niso orali, sejali, želi in' mlatili, ampak so samo jtrekupčevali s farmskimi proJukti, so pa napolnili svoje blagajne ne samo s tisočaki, ampak vanje so nagromadil tudi miljone. V kolikor so bolj bogateli posredovalci, ki so med farmarji in konzumenti, toliko bolj so ubožaval farmarji, ne glede na to, kako so množili produkcijo. Evropa je sestradana, posebno v nekdanjih centra) nih državah ugroža lakota ljudstvo. * Tudi v Ameriki ni delavntvo tako založeno z živežom za zimo, da bi lahko gledalo brezskrbno bodočnosti v obraz. Farmski pridelki pa gntjejo po kleteh, kaščah in železniških postajah, ki bi morali odhajati na trg, da sej spravijo v denar. Železniške družbe isjavljajo, da nimajo vozov za prevažanje produktov na trg in da naj farmarji Um na zapadu in severozapadu počakajo s svojimi produkti. Tako govore tudi nekateri državni poljedelj-aki komisarji. Vse skupaj so le tolaiilne besede, da farmarji ne apoznajo reanice, da sa njih produkte ni takega trga, da ae produkti prodajo po ceni, ki plača trud in delo na farmah. Trga za produkte ni! Zakaj ga ni, pa najbolje vedo Konpodje v Wall Streetu, ki kontrolirajo gospodarsko življenje v Ameriki. Ali z njimi Je U križ, da ne pridejo nikdar s resnico na dan, ampak da akuštjo farmarjem na-t vezi ti pravljico o vzrokih za nizke cene, ki nima druge- nost in v sastsvnici mu je drugi delo, omahovanje v vrstah sUv Grk Rostpipolis povedal, da jej preproga vredno semo dve drah- L i i. T v r,— *--- .1 J T * -- sujem pesm na esromnc oapaa- stavkovne prepoved m državi tako ujezijo, da je vrgel preprogo nič Čudno, da je U ali oni deU-k., w , JJ mogoteev^- Llicijaki zakoni žc obstojajo v Dardanele. Pri padcu v vodo je vec, ki ni bil ie dovolj krepek vibw in nesmoini, da bi ei op* kakih12 državah Unije in .ko glfrfjf fal Mmvmp I* JPff; | aH jeni paziti aa Oroame odpad-|8tavkovne prepovedi jadržavnj |UMbhv Unije in skoro vaaki dan pridejo mogotci s novi. mi načrti, kako bi organizirano Naše pravice so po. preproga naredila velik pljusk, da je oikropila turika naoionali ste in ti ao jim zaiugall: Le ča »te in u ao jim zazugau; u* ca- n-emogorsai Darom se zeio ve- y prahu ln strodaj in hveieien deUvatvo boli notlaftli kajte vi griki kavrini mi vam ie selijo, do noo vidijo needine, ker j^ £doSu drebtiae W S ol prav ce pomagamo. Tedaj so Turki zače-,J ^----*---*---1 — 1 v i oglaiati po vseh svetovnih •opisih nove cigsreU "Kemel - T. B ns dopis Franka Bofia v Berber- ^orekoč ^ mlnistracije, ki so jo volUi člani V0 v nevarioet, njihove nesramni tonu, O., v it. 244.) - Da, pusti »o hoditi na delo po icat ^d®'I organizacije sami. Po deieli oe je\m o ddavotvu po posdrsvljajo in dolgočooni jesenski dnevi se nsm ponujajo in ie U preklicana * bo odpreU delavnico. Opevajo jo stitucioniranjc človcikega prohibičija jc odpraviU harmonv P^ajemo ^eUke donesks kot nekmko reSiUljieo, \i bo pri- ma, pssjs ponižnost in izd« jv »MF-"- "" ™T „ni;i ^ .^J «« w !»»»• ma, pasja ponižnost in tzaaja Cio- ke, poskočnih ni več. Zato pa ^ ^a^a^ulf^u^ £ BiiU P"**™'- ** » J re- Leikih pravic zlatemu molohu kom dnevnege čtivo v Proeveti.|bi voled tega hoUU aasUvkoti, po||aici ^gfi ss ljudstvo "odprUUttm »rinaia alato nurd» Zanimajo me novioe, mirno v organisaciji, med njiad pe vzbujali pravo zavest B um ni drugego kot da ee poeUbia or-ganizacija, ako odetranjoaio. člene in v nlačeju sUvke bi bilo u-Uko več oUvkekesev. Rojski, ki ksj Ukegs priporočajo bl bilo 'OdprU delavnica' pomeni kaos. Ko orno vstopili v svetovno vojno, aam je najvei peiitičarjev Ur ajtkavik prietaiev fovorilo industrije. Mnogi izmed teh J goUvo ie niso nikdar savcdli, da ao saslepljeni po duševnih vodi. uljih kapitala in eamo orodje, kt gs kapitalizem izrablja v svojih napadih proti noši civilizaciji. Uničenje gibanja razredno u- vsekekor boljie, da bi pomislili, ^ prinašamo U irtev U ljabeanll^®«* deUvatva bi pomeni),> kaj nam več koristi, če »*e zaL0 demokracije, da bi priborili *opnjo naaaj ▼ dobo sušenjMN,,. močne organisscijo ia aud nezs-\yHm}l mtu boljie ia evobodnej- Mesda bi bila le tolikina, da i,i vednkni člani gcjisM> saveet ali ^ U podjarmljcnim zadoetovaU aa preživljanje žena pa odstranimo is organizacije|u^utvom isvojevall svobode Ur ^ dR M slednji lahko hii vae neaavedne, da bode oataU kotM^j pro#p#riUto. Sedaj pa ve- •ušnji ▼ tovernek. Vaak sakon so, gojili do nss mrinjo, her jih L(( da M f0tpoznsli, ma prepričanje nikakega opravka pri uniji ga duiioa, bi sploh ne priilo do vencev, a sedaj se jih ja pričelo podjetaiitvo, stoji pred Uvarni-1 J <]\ mobilizacije z metlo in ponvami. |naael je vati več in zmerom prUis-laTmlrrati . dru^mi stotinsmi|indA nlkd° ** MBl1 Pečlar le urno na pUnt " £ Ko iivljfiija zima pride, ^ Ukrat peč nam ljuba bo. Tudi marsiksUra peČlarica bi predloiila svoje mieli, jih rasode la s upanje, o njego ni I jo jo, da oe je nadejati i>*eoejittje slovenske naselbine. oeUjaik" delavcev, Tu imamo ovoje druitvo "Cer-kjli delo. Tok deUvee noj bi . kniško jezero," it. 248 8NPJ, ki tUru eell0 „ nDolm® r^reUrnih ■ - 1 "isaolje. Ko se jim je Vareči. H f Jf^S^elsv. priboriti vi^jo moade lik^-^ nevarnoeti. Knogo delei, tudi is drugih nsselbin. Če bi naui »alo in prišU v tsko pričkanje U kaj korietilo, drug drugemu dokosovola, Ide je I vUisaolje. a v reenioi|«očnejšl "Vi," jc rekel oblootno lo priboriu » mwmr\ . , xlixmrtim mu. duhovni goepod sodniku, ae mo- li delavnik, nieo pomogoU aamo eev Jc sopoalenih pri " 10U človeku reči hujšega, kakor evojim bratom organiairanim de- J1^ ^ tm " u lakko re- |Uvceoa, Um veš celo čem, da bo se večao pogubljen." »o delali kaj med stavko, oe aem I— "GoUvo," da zavrne eodnik,|ljonosti ataU oni prihodnjo pomled gotovo ne {"aH kader jos nekomu retem, da |noeprotnikov. bodo nom pridružili, de bi ekupao b<> obešen, ke ree viooL" aoetovkoli, ako bl bilo potrebna [ Vaak. ki piše od tn, poroda, do pi Še aomo resnico, o kakor vem la tietim ki sa/^snji saelep-aa strani dctaTlkik ........ o* m T M«. I Zgodovina deUvskega gibanja i~ ——, -j:—- .... . Isvedol ke. —- Ata, sakaj po ve- N Ameriki jo olika eUvnik U pa.|P^ čini vedno oUkajo smago o I" — "Počekoj, ml je znono, tudi ni teko kot po-loin, ka koš enkrat oi«jen, boš ie bo trijotišaik pridobHov. Te gibaajel I^>od ruševin barake eo t^c-moj j* Mlo prvo, ki je sakUvoio uved-lulU S esmkrtS Utmm Ivaao n**- roče jo nekotori Poloifl noj bt|rodeUf vaak roko no eree In molo premi-elU po U laoota) mar«kak dopia. ki aieer nikakor ae krepi prostih, veakomnr od- U Uk K^nin.k piAik od ta priporoča, da od ■..M.iij.- (Hivnuu oa ponnan^a pravin;Btranili ia varokov. Kc ^nica .p* izve vseeno, ako tudi ni I tej Koapodi. Želeti jc le, da ai to reanlco farmarji vtisne-1 »f » ja®rlw,u prnrreiiii iriir: ;u u,i4vnajo voiitve ^itm ^ i tt^ 7. novemora v i. IveHka boljie, da bi jik paatiu! k. ricer nikakor n. krepi slotoo- ^^ ^^ Uko ^ ^ ati. ko pride v javaoei. Nek do i "ftpflwllnt Prav ' vfttč I šloae, ki eo kaj deUll med eUv l"* koitpeej." Andrejo Kre^-letnega Antona Krar*-letnega Ivoaa Foao oba volilno pravioo, se roga-NaeikiBO v kupo krvavele e ia etroikega deU, krao Bvijenje. Prvi trl>« ■ aa otroke UeakaaU k« »saiisai v gorifta beln,-sa varstvo radarjev n poeuvc odikodnii II' I posUvki prtih iel, aakUvalo proaU knjige i^ie ia _ ..^ jsa šolake Kroke, vodne je kOo zo|ajo in 16 si oe poro.|~," 1" No- sil prijatelja v M V TIrata se deUvnik in nalnik'« iv. Ia ta M vekoljakno gibanje koše je uničiti Isti Na obek faiiati por. okoU lfiO ranjenih •>• m SOBOTA, 28. OKTOBRA, »22. PROSVETA IZ DELAVSKEGA SVETU. Razne vesti. IUTLKDOI OBTOtUJl KU KLUK8S. Podporna Jedsota ■ ii i* lafca*. 17. J«»lj« 1M7 , » irkvl iiu..u Slsieisb Narodni iSin ta |ad*aM se ■>ta. Knrta Olaab. Drultva "U«MM*. ittŠAU' VAS PODPIS bost« s tvojimi •ami tutvarill. Vradoort od vala»a prizadevanja SVETA BABICA. Ohrari is štvljenja m Spisala češki BOŽBNA NBMCOVA. Poslovenil FHANCE CBONAB. (Dalj«;.) Ko je domača goapa od dverij odstopila, prikazala sta se ga nje* uo obleko dve ragorela dečka, jeden rumenovlas po materi, drugi čmoglav po očetu. Priakakala ste sieer z meterjo do dverij, eli ko sc je mati apustila v pogovor z babico, nista precej vedela, kaj bi otrokom rekla, začele ata ae ara-movsti in skrils se za msterino obleko. "Kej pa vidva, paglavca," izpregovori oče, "je li to lepo, skrivsti se zs mamo, ko ime-te goste pozdraviti? Brzo podajte babici roko! Dečka sts naglo stopila k babici in jej podela roki; babica ju jc obložila z jabolki. "Tu imata in igrajta ae, drugikrat pa ae ne sramujte; dečkom ni lepo, držati ac materinega kri la," govori babica in dečka ata po besils oči in gledala jabolka. "Zdaj pa hajdi veni" ukaže oče; pokažite dctetqjn čuka in vrzite mu iojo, ki sem jo danee natrelii; pokažita jim ščeneta in mlade fazane. Ali dame razbegate perutnine, kakor jactrebi, aicer vaa—" Tege priatavka pa otroci niao več aližali, da je oče le rekel: "Hajdi ven!" pe so zdirjali skozi vrata. "To je dir in daj!" smijal se je lovec, ali videti je bilo, da mu ta dir in dej ni nc vlečen. "Otročaji ao kričaji, nemirna kri!" reče babica. "De bi dečka le tako divja nc bila. Ali verjemite bebice, vee den me atrah izpreletave. Po lovi-nah letata, na dreveea plezata, kozolec preobračata, obleko trgata, da je groze. Boga hvalim za to deklico, to jc dobre ure," odgovori lovčiea. "Kaj hočetf, mile kucra, kako ri na mati, take hčere, kakorien oče, Ukini ainovi," reče babico. Domača goepe ee naeme*' in poda možu hčerko, da jo malo ppeetu-je ter reče: "U da prineseni kaj na mizo, precej pridem." Dobro lena," reče lovec, ko je talopnila dvori, "greh bi bilo, oči teti ji kaj, da ae aaaeo vedno ne jc to, V katerem ni kak deček ognja f Kar je preveč, ni e kruhom dobro, ljubi kam, ako bi jim človek vae dopustil, po glavah bi hodili," oglaai ae babica, daai ae ni vselej Ni trajalo dolgo ia vrnila ae je goepodinja a polnima rokama. Hreatovo mizo je pregrnila s belim pretom, dela nanj porcelanaste pladnje, nože, ki ao imeli platnice iz srnjakovih rogov, prineala jagod, kfflačev, smetane, kruha, medu, aurovega masla in ola. Gospodinja je vzela babici vre-teno iz rok, rekoč: "Zdaj nehajte preeti, babice, vzemite. Urežite ai kruha, namažite. Surovo maelo je deneo vmeteao, ol ni alab. Kolači niao predobri, spekle sem jih denes le teko. po nameri, eli ke-daj kaj človeku nenadoma pride, diil mu. 'Jagod vi ne jeete, ali otroci jih radi jedo, eko ae jim poli jejo aa/emetono." Teko je ponujali lovčiea, nerezala kruha in ga mazala ae surovim maalom in medo Kar nagto sc je bebice na čelo tlesnila, kikor bi se bila čegar vzpomnila lik rekla:. "To je sta-ra, pozabi jiva glava I Lejte no, ie na miael mi ni prišlo, da bi vam bila povedala, da smo na moato-vžu govorili z gospo kneginjo." "Ni čudo, otroci Človeka z vpitjem vsego premotijo," reče lovčiea, lovec pa je precej prašal, kaj jkn je goapa kneginja povedala. "Ne pravite^babica, dokler ss ns vrnem," prooila je goepodinja; "moram po otroke, de bi malo po-sedeli." |Otroci so mej tem eem ter tja skakali, in lovčeva dečka, Fran-eck in Jernejček, povsod i najprva in eta vse pokazala. Stali so zdsj pred hišo na travi in mala Ami-nika jim je kazala svojo umetnoat, preekakovsje palice in prinašaje v zobeh reči, katere eo jej moteli, ko ss js prikasala msti in k juži-ni klicsls. "Sedite lepo pod drevo, jejte in nc možlte se preveč 1" opominjsla je in razkladsls jim jedlls na miso. Otroci so seli in okoli njih postavili sf psi preže jim v sobe. Ko eo je vrnilo goepodinja v sobo, prosila je babico, da ki povedala o gospej kneginji, in bebice je povedala vee od beeed* do bi bala, da oe dečka ne pobi jote; besede, kako je bilo na moetovžu. Tuje življenje. SOBOTA, 28. OKTOBRA, 1922. "Vedno previm, da ima dobro srce." oglasila je lovčiea. "Kadarkoli sem pride, vselej vpraša, kaj delajo otroci, in malo Anico poljubi na čelo. Kdor ima rad otroke, jc dober človek. Ani slu žebnici jo rsznešajo, kakor bi kdo ve kaka bila." "Bodi — Bog naa varuj — vragu dober, s peklom ti poplača, oglsaila ac je bebice. Da, de, bebics," odgovori lo voc, "resničen jc ta pregovor, to je moja beseda, ne bi ai mogli bolje goepe želeti, ako nc bi imela okoli sebe takih atrežajev, ki jo ščuvajo in jej ležejo! Ti poali niao za drugega na avetu, samo za to, da Bogu čaa kradejo. Kedar vae to, ljuba babica, na svetu opazujem, kolikokrat ei mislim: da bi šli vsi — rakom žvižgati — Kako ne bi človeka jeza zgrabila, eko pomielim, da ima tak cepec, ki ničesar ne umejc, ki ni za nič na ljubem avetu, aamo za to, da sa vozom ztoji kakor lipov bog, ali v izbi čepi, da ima toliko, kolikor jaz; de več velja, nego jaz, ki moram v dežju, v blatu, v anegu brcati po lccih, noč in dan ae ruvati a tatinskimi lovci, in za vae to jamčiti in vae oskrbovati. In ti lenuhi ae še drže, kakor ptica, ka-terej je laatno perje pretežko. Nimam ee nič potožiti, zadovoljen aem, kedar mi pa pride tak pre-vzetnik in viha noe, primaruha, ali bi ga, — ali zaman je, arditi ac." In lovec vzame kozarec ter jezo poplekne. "Ali pa ve goepa vae to, kar se godi in zekej si nc vzame nobeden srca ter jej ne pove, ako mu ee godi krivica f" vpraša babica. "Kosmsts kapa, kdd ee rad apečef Jaz govorim mnogokrat š njo, in mogel bi reči jedno in drugo, ali vaelej si mislim: France molči, da ee na-te ne zvrne. In po zlednjič, ako mi ona ne bi verje la in vprešala viših, glejte, kako bi ae opekel. Ti trobijo vai v je den rog. Govoril aem ž njo pred nekoliko dnevi, hodila jc po lesu e ptujim knezom, in zdaj tukaj biva. Srečala eta nekje Viktori oo in vprašala mene o njej, knegi nje se je nje ustrašila." (Dalje prihodnjič.) LEPA V ROMAN IDA A --f fi it! „4! Josip Jurčiš. f >. . i , (Dalje.) V mraku ja eedel župnik zamišljen na južnem oglu hiše in gledal po enekomernem morju. Ovčar Stoklaack je bil prignel ovce v hlev, pa ee jo bil postavil ne daleč, kacih deeet korakov od duhovnega goapoda in ga gledal nekako po-aebno. Nekaj je držal v roki in noga ee mu je kakor krčevito večkret premeknila, da bi atopila naprej do goapoda, a strah ga je bilo blagoidovlje-nega mola, da si ga je Stoklaack rad imel, ker je včerej dobro slilsl, keko gs je lupnik branil gori med skelsml, ko ga je Anton Samorod topel s bičem. "Kaj bi rad t" ga vpraia lupnik, ko zagleda blizu stoječega in proti aebi obrnjenega ovčarja. "To-le," reče Stoklasck In predse moli nekaj nkroglegs v roei, ps ssmo z eno, iepevo nogo stopi naprej. "Kali sem, kaj jef" Pastir priskaklja in izroči gospodu majhen, rdeče obrobljen portret. Slika je kasala mladega lepega moža. Župnik jo je aamo enkrat pogledal ,barvo na licu izpremenil, oči v starega ps-stirčks uprl in nsglo vprsšslt "Kje si to dobil, povej!" "Naiel," reče iepee. "KjetKdajt" "Davi, tam doli." H. koč kaSe s prstom ob morju. "Pojdi s menoj, da pokalei," reče lupnik hlaatno in dasi je bil ie mrak, je atopel poatarni duhovnik tako hitro, da ga je Ntoklaack s te lav o dohajal. "Tu le," pokale pastir. Ni bilo daleč od me-ata. kjer a* je poznalo prialonjenja čolna ne pe-aku. Duhovnik je is paatirja izvlekel, da ja to davi naiel rano, ko j« ovce mimo gnal, da je bito še roano, pomniti*. greha, bodeš kriv," zabičuje mu duhovnik nekako aloveane in v nrkem strahu 1« tegs je Btoklaark \ldel. da je gn«poda~ue-tregel a to podobico, sat n raj ,, ^ ura| vprašati: "Bog ve, kakov s\Mnik j* t««to, ali je svet-nicsT* ^ v "NI svetnik, le po>H. pa m«d*i.' Pestir odide, šupnilt Kamor M »tarejU pe na tneato obetane, prime ae >a glavo in vsdiknei "Bog. je li vendar rea! Teko deUšl 11 moj trot, ubogi Anton f Deveto poglavja. Prišla je sobota. Župnik je moral zapustiti rojstveno svojo hišo in prepustiti družini gospo-dsretvo. A opravivši v nedeljo avojo cerkveno službo, je Šel k starima Baanigojevima tolažit ju in jima jc skrivnostno govoril tako-le i "Jutri za dne jaz tudi odidem izkat je. In če je volja božja, najdem jo jaz, ne moj brat Anton. In 9o hoče Bog moje delo blagoaloviti, dovodom jo nazaj. A vidva molita za to, molita pa Še posebej, da bi jas š njo prej prišel domov, 9cgo Anton. Nc vprašajte zakaj: molita." In mati Basnigojka je molila, ds ai je skOro srce in dušo is teleea izmolila, noč in dan, skoto neprenehoma, še v sanjah, vae dni, kar je bil ste-rejšl Samorod odšel. Oče Baonlgoj pa je hodil skrben sa ogel gledst, kdsj zopet pride kdo od iupnije nsvzgor po stezi a kakim poročilom. Obenem je poiiljal povpraševat doli in v Samorodi-no, zjutraj pa je opazoval, da mu eivi lažje izpadajo in mislil si je: zadnji laz bi dal, vse bi dal, da bi jc le dobili. In ko je videl avojo šano vso obupeno, redno jokajočo in molečo, eelo kadar je s malim vnukom pciel imela, moral ae v stran obrniti, da je eolso skril in mislil ai je: "Bog, ti aem veš, e čim je zaalušila, da mora toliko trpeti, jaz bi dejel, ds ni saslužila, in ni." Vrnil ae je župnik ree, o eem. Vrnil ae je prof, nego Anton, toda brez Vide, in šaloctcn je z glavo majal Tn rekel starima: "Zmotil sem ee, smottt sem se!" Več nI hotel povedeti, ne kje je bil, no o čem ee je zmotil. Tolešll ju je s vsvukiml bess-dsmi, kskor js bils njegovo dolšnoet in navada, potem pa odšel ... _ fse Vrnil ss js tudi Anton, tudi on sam. Vse njo-njegovo prisedevanje je bilo zastonj. Ne duha, ne aluha,4}e sledu, ne tiru o njegovi šeni, eelo b kekih morskih razbojnikih ob vsi drugI obsN nI nihče ničeser vedeti hotel, ksr je bilo neizrečeno čudno in nerezlošno. Ds so prekomorski lopovi' prišli in niso ničesar in nikogar drugega seplenilf, nego aamo Samorodovo šeno I Nekoliko čaae je bil Anton kakor ton. NI dola!, ne mielil, ae govoril. Sedevel je aem lh glava ma je ob teklk prilikah aame zlezla med roke ter oči ao ao ma aatisnile same, glava pa je sečele ei. veti la llOe je pootejalo še bolj podolgaote ln na-brano. A le nekoliko čaee. UlednejSI starejši brat njegov ja premišljal, kako bi ga sdramil in kma. lo je pravo našel t klin e klinom, ekrb a skrbjo Izbiti, kor ae mu Je posrečilo. Semorodovo dete, nešni Tono.-k. je jel .morda seradi malega prekla-■ta, bolehati. N« to je lupnik brata opoeoril. In ree je prevo sadel, kajti velika očetovaka briga, da ne bi izgubil poelednjega. kar ima še, aiaka, je delevele ugodno tolikanj, da ee je Anton raa-Hvil, ia ko je bil otrok kmalu sopet dober sešel je Anten delati te in oao, delo pe ja najboljši tšljavaleč Iu prvi tošitelj. 1 * pen je nekolike pa. da kode svojo šeae še ngaanile, deei ai imel nobenega raa-ne opravičen je do njega. (Dalje prihodnjič.) To je praviee! Giorija! , . . Najprej amo imeli lisjaka, plemenito žival, samosvojo, za krknjeno vaee in v spomin na svobodo. Polakomilj amo ae njegove židane dlake in amo ga ubili brc* milosti. Dvajsetkrat je planil pod kolom, predno ae jc zgrudil molče, brezmejno sovraštvo v steklenih, rumenih očeh. Ko je za n#m šel v smrt gospo*-slokonogi Žaba. Obsodili smo al samo zategadelj, ker se mu jc krt g nilneira Smrčka nabral Hšaj. Ne zatfMKl/na zalajal ni; plešoč je naatopil avojo ?adojo pot. Njegov brat, moj črni Firbec, me je proeil aam. Trikrat ae je vzdignil, da bi prišel do kolena, trikrat je padel. Nezednje jo položil goboc v pesek'ter me pogle dal a svetlimi očmi, dolgo in uda po: "Daj.. . saj vidiš, kako jc!" Moj črni Firbec 1. j ■■ Belokrili, čopasti kakaduj ae je branil do zednjege. Pobesnil je v obupu, seksl z jeklenim kljunom, kričsl do nebes v jeziku evoje malajske domovine. Zadavili amo ga, ker eo nam je zdelo neprimer no, ds bi nsbaaana vreča njegova zaljiala steno nad ogledalom. iProkletetvo je nad človekom, adarkoli poiefe samovoljno v življenje, ki ni tojegovo, mu je hudodelska roka do .komolca kr veva. Pokriže ee. in s Kajnovim znamenjem na čelu moli Boga, ki ga jc bil vstvari! po: svoji podobi, P Se zdaj vidim sinje, mirne, porcelanaste oči mlade sove. Gledala je iz brezdanje globočine, iz ve-eoljne tišine, iz krejev, kjer ao matere. Dvoje aovičev amo bili u-grabili Iz gnezda. Koj prvo noč je prišel oče pogledati, kako da je otrokoma. Da bi ze nc bil oglaail! Napadli smo ga ter ga aramotno premagali. Ni ac dal nabaeati za olepšavo knjižnice, ker sc mu jc bilo v strašnem boju perje vse razcefrslo in razpadlo in je bil tudi krog kljuna razbit in krvav. Drugo noč je prišla mati. Zaloputnili amo okno, pokrili jp e težko plahto; metala ae je divje,'dokler se ni zadušila. Od obeh otrok S bil eden bolj slabotnega telesa nežne čudi. Umrl je kmalu; zdi ze mi, da zaradi bridkosti, ki je ni mogel dopovedati nikomur. Zdaj stojita mati in ain, dragoma na gladko polirani veji ter strmi-ta s .topimi očmi od etekla. Sinjeoki mladi junak* svojega Voda poslednji, je izginil brez sledu, pobegnil čudežno iz zaprte ih zadelane kajbe. Vzdramjl sem sc ponoči, plenil trepeteje kvišku, kakor da jc bil kdo a čisto člove- škim, hudodelskim glasom vzkrik^bo^o prejeli samo 300 nil pod oknom, oznanil e smehom ditidende v novembru. in jokom avojo strahotno slavo " Hej-jo j-joj-joj!" Vlo noč, da je aekalo in bičalo do samih zvezd. Zjutrej jc ležala grlica v prahu, iz svoje gosposke kletke silo ma ugrabljena; ležala je tam, ka kor za nalašč Drobiž Od blizu ki od daleč. $46,0*0,000 bodo prejeli na hit Oil kom pa ni je kakor je izjavil ravnatelj drušbe. Ubožci! Tisti, ki Jmajo delnico novejie iM„Jtf ■ odstotni za nalašč in v zaafnch pred prag položena, razcefrana in raz- ^ mesarjena, oči izkljuvanc, ona aa- , Z4™0*"*1'. Lua. ma kepa krvi in perja. 81adka grlica, od zore do mreka zaljubljena, brez nehanja pohotno gruleča, človeku družica vsa po njegovi podobi ustvarjena. Imeli amo golobčka, nežno, či. eto belo, milooko atvarco. Zobal je z dlani, nosil je košast rep, v kolobarju sršeč, vozil ze jc po dvorišču nečimerno, sam zase zamaknjen. "Hej-j o j-jo j-joj!" Zjutraj jc ležal golobček v prahu, sam aebi nič več podoben, krvav, razaekan in povaljan. „ V režo je hodil v goste mlad ifeinkavee. Približal se je bil človeku, tretjo noč je bil smrti deležen. Ubogo pisano perjiče je bilo razauto pred prag, za piamo in znamenje. Smrt je položila svojo roko na hiio, na splašena srca. S silnimi perotmi je plahutala mimo oken vaako noč. Hej-jo j-jo j-jo j 191 Kdo pride zdaj na vrato? Kdo ima oči neizkljuvane f t To je pravica, človek, kakor ai ;o bil sam ustanovili ,v <;rg-i Naročite ee in širite svojo gla sflo "Proeveto". ■ Oil družba, ki jt. ,M Standard Oil dr^, pa je nu. nanila, da bo zviiala glavnico - j $15.000.000 na $75,000.000. \ so. ta za povečanje kapitala je me. sto Izplačanih dividand delni.-ar. jev, ki bodo prejeli mesto $7 di. vidende "semo" $4. ^pena, ki jc hil član luteranski sinode v Juhovu so ujeli kitajski banditje blizu Pekinga. Nešteta pritožb jo prejel general Vupcj. fu in prošenj, da bi rešil misijo. naijp, j J ^ ,T-7 V Berlinu so izpustili iz štiri urednike večjih liztov, ki u bili zaprti vsled hujakanja prod vladi. I Rnsld vrednostni papirji na pi. Viški borzi raaejo skokoma v ve. Ijavi. Oanoval ae je nek sindikat, ki si je baje vzel nalogo umetns višati vrednoat ruskih papirjev, katera se dviga tudi radi franco. sko-ruske pogodbe, ki jo prižaku. jejo v kratkem. Nesreča se je pripetila pri ž* lezniški postaji Savannah, Qs, pri čemur so bili trije: kurjač in dva sprevodnika, ubiti. 8 progi je skočil vlak radi slabe opreme. W. 8. Churchill, angleški kolo. nijalni minister je bil operina na slepiču. Zdravi se v london-skem zdraviliMn^ v , Gričevje Adiron Daoks pri U- tiči, N. V., je pobelil za palec vi. soko sneg, koncem zadnjega tedna. Toplomer je padel na 18 sto. pinj. Kndnr nalafitn aa kraj, nalalHn mn ^ atnrl ilbie. ZAKRU9K & CESURK rmk OtT Rojaki sedaj imate priliko nnbnviti si rnzne godbene potrebščin«. Mi imamo popolno zalogo raznovrstnih NOVIH SLOVENSKIH KO^UMBIA in drugih im-portiranih PLOSC, grafonole, koncertine, harmonike in razne druge instrumente. •j Pišite ie danes po naš brezplačni cenik za Slovenske plošče. * i?' * Cene za slovenske plošče so 75c. Nndnlje imamo ▼ zalogi sledeče Slovenske plošče: 14SIS/BT 14SSS/IS S0SSSS/SS UII4/II 14SS0/S1 14800/Sl 14SS4/SS •SSS4I/4S 14SS0/I1 14114/1« 14SSS/SS SSSSIS/fS mste/ie 14SIS/SS 100811/»t Ca dar (MUI, Krartet Olaah. Drt.lt,. "Utftlj.nlr/ ' mm Kvartet Olaib. Drultv* "Lajlon«rnM, Sal^aa JH. Anton V«ro,»,k. Kvartet Olaab. Drultva "iSSMJa«^, Prt zn»«H. Kvarata OlaaK Dmltv. "LiaMjana''. Oolniika, Kvartet Gla.b. Drultva "ImSSS? Ja4ran.ka JlarJa, Kvartet OL.b. DrultviWublj.„,». Prva Uabaaan Paagaaat Matild«, Ant. Danilo, u vaa la aMja hUte, Aat. Dmmll^ U^nJUT Ka pridateo ar«d vaal. Kvartet Olaab. Draitva ' Uubljan. Praa ^»^po^lrn^ Kvartet Ol,.? D^ltt; "L?5bUa^. ■au.. . V r banov a"l«n I tav,' Aat Vm>l'k, Krl.v.11 M AatT vi^vl^ Uubli.«. Vrb.nov. lanltav, Aat Varovlak, T tana^kra«aj^MM», Ant. Varovlak, «3»av««» h brlala. KvTrtM oia«l .... ..... Kv " Ol U aaMssCt kabaa.' Kvartet OUak.' Poadnv ta Daljava, Orkan«/ ■ , LJubljana. , tKBBs. vlak, Ljubljana. Martin trpan. Aat. Potdrav la Oftljava.----- H«aiortatl4aa Patka, Orttaater. Ta plaM« ao Ukko igra m eOSSm KaUmbU ali Vlalrrf« atraja. Patek'8 Music Store 79B Milwnukee Ave^ Chieago, IH. VI •** »Rrnvlčeiil tudi nekaj inanti od V1 ▼nšeen dele, nnto se odločite sedaj izpUčevad aeU določeno sroto Ig rn-ie«n tedenakefn nnaln&n ia jo vla-Oite v lo b^Sn. , • ^ SKLENITE M?^lo|aast pian bo nnrničnln aomnmerao s Tnškni i^pah nmjjM