St. 109. V Mariboru, četrtek 19. septembra. Y. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izdaja trikrat na toden. vtorek. ćntrtek in soboto, ter volja po poiti prejemali, za avstro ogerske dežele ali v Mariboru h pošiljanjem na dom, g| celo leto 10 ppold., za pol leta 5 goltl., za čotrt lota 2 gold. 60 kr. Za tule dežele za celo loto 12 goltl., za pol leta 6 golu., za ć *trt leta 3 gold, 25 kr. a. v. — Za oznanila M p'ačujo od oetirifitopne. petit-vrate 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. 4o so dvakrat in 4 kr. Ofl so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plaća tkompelj na 30 kr. — Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hisn. Btev. 220. O n r a v n i š f v o. na katero na i ne blasrnvoiiio posiiiarj naročnine, rekiamaeiic ir/.namia. t. I. auniiiiistranviit* reči. je v tiskarni'-i : K. S k a z a in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 Otišli I zbor ftoliilfcltcffu «lruS*tvtt| „TViirodiiti tlftlttiriifa". (Nadaljevanje poročila onnovalncga odbora.) „Ta progranim predložil je Anton Toinšič □ stanovnikom, ki so se 1.8. marca 18(58 bili brali v Mariboru in 14 dni pozneje začel je izhajati „Narodu ki se je z začetka raspošiljal lc .300 naročnikom. Vsak začetek časnika je težaven, koliko težavnimi polit, časnika, ki ne ni j imel samo boriti proti zunanjimi protivniki, ampak tudi v domačem taboril niaisiktci itn se zdel preodločen in preoster iti tako namesto vsestranske podpore, naletel na antipatijo in skrivno nasprotovanje na domačih tleh. Vendar se je število naročnikov množilo in do konca 1870 l. narastlo na 800. A do tega časa jo tudi pošel prvi kapital po velikih deficitih 1. in 2. leta, v katerem je list le imel po 400 in BOO naročnikov, se tedaj vsako leto do 2000 fr. več potresalo, nego je bilo dohodkov. V vseh teh letih pa se ni pozabila prva misel ustanovljenja lastne tiskarne, ktera potreba se je le vedno ži-vejšo kazala, ker je deficit najbolj zakrivil dragi tisk v tuji tiskarni. Bili so vslcd tega večkrat shodi rodoljubov v Mariboru in Celji in maja meseca 1870 1. se je spet na vabilo lastnikov „Naroda" v Celji zbralo večjo število rodoljubov, da bi so posvetovali o delniškem društvu, ktero bi prevzelo „Narodu v svojo lastnino in ustanovilo tiskarno. Mislilo se je tačas, da bi kapital od 30.000 gld. zadostoval in da bi se delnice po 50 fr. izdavale. Še tisti dan so zbrani rodoljubi, ki so prišli od raznih stranij slov. Stajerja, od drugih slov. dežel se je edini g. Gorttp udeležil, podpisali za 12000 f.\ delnic. Pa ta ideja še nij bila dovolj predila po ostalem slovenskem svetu; ni niše tačas bilo mogoče skupaj spraviti potrebni kapital. Vendar vso te ovire nijso oplašilc Tomšiča, prosil je za koncesijo tiskarne ktero je po nekte-rih o po vi lili končno dobil, in kar sc ni dalo po Listek. I * O 96 <1 I* *l V PrtŠirnovim čestitdjem, zbranim v Vrbi 15. ten-tembra 1872. (Zložil Stritar.) ['ozdravljeno mi bodi, ljudstvo! zbrano Od vseh stranij slovenske zemlje svčte! Z navdušenjem si raiostnim navdano, To zu&uijo oči mi tvojo vnete. Lepoto kraja glodat, svetu znano, Prišlo Hi, kakor tujcev brojne čete V Sloveča je lepota toj;a raja, — A druga višja misel tu navdaja. Ime te drago sem jo privabil), Ime, ki nam ko sohmc zlato sije; Ime, ki vsaeemu je sveto, milo, Kopičil' čutečo v prsih srce bije. Prirotnalo si sem, da bi pestilo Stvaritelj a slovenske poezije: "Proroka-pcvea si slavit sc zbralo, -Ki v milosti ga nam nebo poslalj. *) To' kramo pesem ja g. Stritar na BVOjoi etrnikn v tisočih i/.iiHov dal natisniti ter j > poslal pisateljskemu tlruiLvii. da j ■ jo pri iVairuovi slaviios.i mjd zbratll narod mzJo tlu. U.udn. skupnih m/fčoh dosegati, skušal je izpeljati s pomočjo posamnega rodoljuba. Obrnil se je do svojega prijatelja g. Fr. Skazc v Smarji in ta je bil pripravljen po njegovem nasvetu v Mariborji.J^is-^ kamo napraviti. Med tem časom je do koriVa leta 1870 zginil ves kapital rNaroda" in list je bil v nevarnosti, da mora prestati če se ustanovni fond ne poviša. Sklicali so se tedaj vsi ustanovuiki in sklenili lastništvo ..Naroda" prepustiti v last Tomšiču iu njegovim drugovim, ako ustanovijo narodno tiskarno v Mariboru in list po prejšnjem programu naprej izdavajo. Za svoj ustanovni kapital od G0:X) fr., prvi ustanovniki „Naroda" niso ti r j ali u o b o n e odškodnine od novih lastnikov; žrtvovali so ves vloženi kapital od (3000 fr. samo da se „Narod" ohrani. S 1. januarjem 1871 je „SIov. Narod" faktično postal lastnina gg. Tomšiča, Fr. Skazc in H. Tanšiča, kteri so med seboj sklenili pogodbo, po koji je Tomšič bil solastnik tiskarne. Odslej so sc vse priprave za novo tiskarno naglo delale, Toinšič sam jo najel stanovanje, faktorja, delavce in komaj pričakoval dneva, da se „Narod" v lastni tiskarni tiska in sc s tem za vselej na trde noge postavi ter lahko v toliko potrebni dnevnik spremeni. A Toinšič ni doživel tega veselega dneva ki bi mu bil povračilo za marsiktero grenko skrbi-polno uro; nenadno ga je prav iz srede iuten-sivnega delovanja vzela nemila smrt v noči 25. maja 1871. Ta nepričakovani udarec omamil je v prvem hipu njegove prijatelje ; a od njega začeto delo hi ponehalo in sedem tednov po smrti Tomšiča tiskal sc je „Slov. Narod"' še vlastni tiskarni, ktero tretji vlastuik je postal tudi še gosp. Fr. Rapoo v Mariboru. Že Toinšič je ustanovljenje tiskarne s pomočjo posameznega rodoljubja vselej le smatral kot prvi korak k večemu podvzetju, ktero bi po vseh narodnih krogih razširjalo svoje korenine, in uari-sal uačrt delniškega društva. Tudi po njegovi O tiči govori se — pelikani — Podoba maternje skerbi genljiva! — Da z ostrim kljunom prsi sebi rani, Ko paše več d.užini ne dobiva; Umirajoča mladi zarod hrani S krvjo, ki sc iz srca jej izliva: Tako je On nam žitvoval življenje, Nam radost, sebi volil je trpljenje. Življenja mu je grenka bila kupa, Ljubo sc sreča nij mu nasmijala; Življenja vir, ljubezen — Njemu strupa Moril noga je polna mero dala. Srce zvesto ljubilo je brez upa, Dokler ga v pokoj snu t jo zazibala. Seica nam bolečine pesen znani, V njej zdihi v sladke nam so glase vbraui. Oj blagor nam I — solze okatnenele V predrage nam so bisere bliščočc; Iz bolečin so rože razcvetele, Ki solzna rosa še po njih trepeče; Iz ranjenih so prsij pesni vrele, Sad sladki biitlke pevčeve uesreče : Hvaležni ga rešitelja česlimo, Trpel je 0 D, da mi se veselimo. Sreč ljubezni polno domovini « Zdaj čule v.-e, moči je posvetilo; Nesrečni n.aferi, ki je v temini Pozabljena zastonj jekala milo. smrti lastniki „Naroda" in tiskarne to misel ni s pustili izpred oči in sredi avgusta 1871, ko je tiskarna že delala in precej dobivala toliko naročil, da je komaj zamogla vsem ustrezati, ko se je tedaj kazalo, da dona3a to podvzetje gotov dober dobiček, razposlali so vabila rodoljubom, naj se vdeleže pri delniškem društvu za narodno tiskamo , kterega kapital jo bil odmerjen na 66.000 gold. v 500 delnicah po 100 gold. Ta oklic imel je srečneji uspeh, ko prejšui in v kratkem času je bila polovica kapitala podpisanega. Konstituiral sc je v Ljubljani odbor, ki je sč oklicem 4. novembra vabil rodoljube k pristopu in 10. novembra bil je prvi shod delničarjev, kteri so volili os im valu i odbor 15 udov ter mu naročili, delati vse potrebne pri prave, da se dobi dovoljenje za deluiško društvo in sc kot najhitreje ustanovi tiskarna v Ljubljani. Dalje je sklenil ta. zbor, prevzeti tiskarno Fr. Skazc in drugov v Mariboru s pravico založništva časnikov in knjig v lastnino delniškega društva in da ima izvoljeni osnovalni odbor že od 1. januarja 1ta samo dva vlaka iz Ljubljane vodila 5rei 3000 ljudi skoro izključivo i uobraženim krogom pripadajočih. Med potom so na vsaki postaji po gričih vihrale slovenske zastave in mož-narji so pokali na čast potujočih k PreŠirnovi slav-nosti in Preširnovemu spominu na čast. Hojstua hiša našega pesnika je bila ta dan okinčana. Že pred svečanostjo je mnogo rado veduih čestilcev pesnikovih ogledalo jo. Ker je bilo pred hišo premalo prostora za nenavadno veliko množice, nij se moglo slovesno odkritje po prvem programu vršiti. Odkrila se je torej vzidana pluša, na kateri stojo besede: „V tej bili se j'rodil France Preširen 8. decembra 1800". iu spo ij: „Slovensko pisateljsko društvo 15. sept. 18 ";." Vsa množica, načelu „Sokol", je šla mirno hiše pn i bližnjemu obširnejcinu prostoru poleg cerkve, kjer so bili potem govori in petje. Presi m o v stričnik, gospodar hiše, v družbi s še živečimi pesnikovimi sestrami, jo pozdravil s srčnimi besedami vse došle Slovence. Na zbirališči je z nekoliko vzvišenega kraja govoril g. dr. Razlag slavnostni govor, iz katerega smo si tele stavke zabiležiti mogli: Mi smo zbrani v mnogem številu. Prišli ste od Adrije, Mure, Drave, Kulpe, iz vseh slovenskih pokrajin častit spomin naš2ga velikega rojaka Fr. Preširna, ki je bil rojen v tej deucs okinčeni, prosti hiši 3. decembra 1800. Osnovalo se je še le letos „pisatcljsko društvo", katero hoče denes slaviti spomin tega Vašega rojaka Franceta Preširna, ker on je bil nadarjen ne samo kakor je naš narod sploh bog nadaril, on je imel tudi dar pesništva in ta dar je on upotrebljeval v svojem materinem i jeziku. Pesmi njegove žive in 1>odo živele, dokler bode živel slovenski narod, ker njegove pesmi se smejo na stran staviti umotvorom največjih pesnikov, kakor jih imajo izobraženi narodi Evrope: Nemci, Italijani itd. Velik pomen je ta, da je Preširen v materinem jeziku svoje pesmi pel. Vsak narod ima že v prvi dobi razvitja pesnike. Njegove pesmi nijso samo krasne po jeziku in čutilu, te-muč tudi rodoljubne, slaveče preteklost našo, kakor „Kr*t pri Savici". Preširen pripravljal je drugo dobo našega narodnega delovanja, namreč možatega dela. S tem, da je nam pokazal bogatstvo našega jezika, pokazal nam je pot do omike. Delal je on tako, ko je trebalo celino orati. Malo seme je zasejal Preširen, a to je obrodilo. Treba da še obširnejši sad rodi, da postane narod srečen v svoji domovini iu to bodemo dosegli s tem, da ostanemo zvesti načelom svobode, da za vsestranski napredek skrbimo. (Živio !) V to ime se slavi njegovo ime. Obljubimo pa tudi delati za narod, da postane svoboden, kakor so bili njegovi pred-dedjo svobodni, da si bode svojih dolžnosti iu pravic svest. (Živio !) Naj tudi ne bode ta slavnost dokončni kamen, katerega je pisatcljsko društvo položilo, temuč ono naj skrbi, da ostane domoro-den Preširnov duh med nami. On nam bodi vzor, posebno pa bodi Preširen vzor mladini naši, da bi ga ona nasledovala. Po njegovem izgleda Vi mladeniči delajte, mi stari bodemo pomagali vsak po svojih močeh za duševni in materijalni blagor naroda in njegov napredek. Ako še pomislimo, kako zdrav je narod naš na duši in telesu, ako se pomisli, da skoro pol sveta zavzima naš slovanski rod, potem moramo skrbeti za to, da bode Slovan časten in srečen med drugimi izobraženimi narodi, kajti takrat bodo v duševnem smislu rekli: „Najvee sveta otrokom sliši Slave!" Med govorom iu po govoru so doneli slava-klici pesniku in govorniku, ravno tako g. Stritarju, katerega zasluge za Preširnovo osla v o je govornik omenil. Pela se je potom krasna Stritar-Ipavčeva kantata, ki je jako dopala. O njej prihodnjič več Končni govor jo govoril prof. Zupan. Rekel je med drugim: „Preširen je izgled pisateljem, zaslužen za delovanje narodnega vzbujenja, za to ga slavimo. Govornik pozdravlja nazoče, ki so prišli v obilcm številu. Pozdravlja brate Hrvate, ki so prišli počastit našega pesnika. (Živeli.) Živelo bo njegovo ime/~ dokler naš rod. Delal je Preširen tam, kjer seje prej tojstvo širilo, osvetil jezik svojo matere, katero je ljubil. Narod, mladež naj sc veseli to slavnosii. Govornik apostrofira slovensko mladež, brezniško faro, v kateri se je rodilo dosti slavuih mož, Jurij Knatl, Aut. Janše, bučelar, katerega je bila cesarica Marija Terezija poklicala, M. Čop, ki je govoril 19 jezikov, in Krsnik, podpiratclj učeče sc mladine, J. Zemlja, pesnik, iu največji med temi — Preširen. — Govornik popisuje gorenjsko zemljo in stran, Kranj, kjer Picširnovo kosti, a duh tu med nami". Dr. Razlag so koncem še enkrat zahvaljuje v imenu pisateljskega društva vsem, ki so s svojo nazočnostjo poveličali to slavje in bere pozdravil ui telegram dunajskih Slovencev. Potem je bil občni odhod na IJlcd, kjer jc bila skupna veselica. C. kr. okrajni glavar Wuiz-baoh je bil na Vrbi in na Bledu razpostavil celo četo žandariev z bajoneti. A občinstvo se jc tej naredbi smijalo, ker g. varhi javne varnosti so tu zdebali in čas ubijali. Pri tacem izvrstnem redu, kakor je ves čas med narodom vladal, bili so popolnoma odveč. Na Uled so došli pozdravilni telegrami iz Dunaja: od slovenskih enoletnih prostovoljcev na Dunaji: „V orožji kličemo voditelju pevcev Slava!" Od koroških Slovencev v Oclovci. Od novomeško čitalnice: „Udjc čitalnice novomeške po slabi komunikaciji žalibog zadržani udeležiti se denašnjc na Vrbi obhajajoče se slovesnosti, kličemo naši neumrli diki, prvemu slovenskemu liriku in njegovemu svobodnemu duhu, kateri vlada med osuovatelji in udeležniki to slovesnosti : slava! slava! slava! Čitalnica v Novem-mestu!" Iz Metlike: „Slava spominu neumrloga pesnika! Živelo društvo slovenskih pisateljev! SrČcn pozdrav deležnikom slavnosti." Čitalnica metliška. Od čitalnice v Karlovcu: „Slava neumrlomu pesniku PreširnuI Živila braća Slovenci! Živilo Slavjanstvo! Vzajemnost!" Iz hrvatskega Primorja: „Slavilccm slavnoga slovenskega pesnika mnogobrojni živeli!" Iz Ptuja od narodno Čitalnico: „Narodna čitalnica ptujska pozdravlja narodnjake p. i PreŠirnovi slovesnosti zbrane ter jim gromovito živio! uzklikne." Iz Ljutomera: „Vcčni spomin slavnemu pesniku. Srčen pozdrav čestiteljem njegovim! Domoljubi ljutomerski." Iz Pulja : „Na obali jadranskega morja vsklik-nemo na Preširnovo čast trikrat slava!" — Slovenski pomorski uradniki v Pulji. Iz Piage: „Mi Čehi radostno pozdravljamo denašnjo vašo slavnost, kajti slavito neumrlega slovenskega naroda Preširna, a slavite spominek njegovej slavi. Neskončna Slava PrcŠirnu! Gromoviti živio junaškemu narodu slovenskemu !u Dopisi. Iz LJllltl Ju lic, 8. sept. [Iz v. dnp.J Po pretekli polovici učiteljskega izobraževalnega tečaja, palo je, bog vedi iz kakšnega namena „afterpe-dagogu" Les jak u na um, slušateljem na izbor dati, da naj sc odločijo za slovensko ali nemško predavanje, zadevajoče vzgojo in podukoznan-stvo. Večina sc jo odločila za slovensko preda vanje. Ne zadovoljen s tem činom razdeli g. L liste, na katero so slušatelji svoja mnenja zapise vali. Uesultat je bil, da je od 21 g. slušateljev 20 listov bilo oddanih (kako, da ravno 20 a no 21 to je ugaujka, katero bo g. Lcsj. najbolje uga nil) in sicer polovica za slovensko — polovica pa — za nemško predavanje! Je-li to mogoče? vskliknil bode marsikateri narodnjak. Pri h 1 e b o b o r c i h vse! Pošteno uči-teljstvo čuti pomanjkanje značajnih in odločnih mož v svoji sredi, borečih se za pi osveto, svobod o : in narodno boljšo bodočnost; zato oni, broječi sc med servilneže in bleboborce nemajo pojma o dostojanstvu svojega toliko za človcčan-stvo važnega stanu ; oni stavijo v prvo vrsto osobne, a še le v drugo splošne t. j. narodne koristi in odnašajo. Pač žalostno — ubogo duše! Tak siromak, se ve da nema pojma o vzvišenih besedah pedagoga Komenskega: „Njegova (narodova) slava je tvoja slava, — njegova čast je tvoja čast, — njegova prava so tvoja prava,—tvoje je vso, kar jc njegovega.—" Prva zasluga za nemčurenje med g. slušatelji pa gre nekemu učitelju iz dolnjega savskega obrežja (nek Gašperin) ; to je največji „liberalec" (ka-li), ob enem pak tudi prava podrepna muha pri du-hovstvu, takrat kadar računi na svoj dobitek. Tak človek gotovo ne dela za presveto, ako le burke brije se svojem destvovanjem za proti-narodne interese. On nij pokretač ljudskega napredka, ampak spakovalec ljudske prosvete, stoječ v protislovji z namenom svojega stanu. Narod zapomni si tako učitelje — kvariteljc in zaniče-valce tvojih svetinj in dostojanstva. Od njih nemaš nič pričakovati, in ako so tudi tebi nepro-tivni, nijso iz prepričanja ampak iz dobičkarijc, kajti ljudje te baze dajo Čutstvo in hotcujc, ako na to pride, „v štant". Iz TloliliUu. 15. septembra |izv. dop.j (Agitacija c. kr. uradnikov proti Slovencem). Večkrat dohaja k nam e. kr. katastralna cenilna komisija. Udje te komisije pa porabljajo svoje uradne izlete pridno v politično agitacijo in posebno edcu gospodov vsako priliko porabi, da bi nas spreobrnil v nemškutarje kakor jo on sam. Čudovito rad ta gospodek govori o volitvah za deželni zbor kranjski, tako da se nam skoro dozdeva kakor da bi bil deželni predsednik kranjski grof Aleksander Aucrsperg uradnikom naročil, naj komisijske pote porabijo v to, da pri narodu slovenske poslance črnijo in nemškutarje hvalijo. Čudno pri tem je, da so udje komisije pri nas vedno slovensko govorili in tudi slovensko v zapisnike pisali a vendar'proti slovenskim poslancem in njih delovanju besedovali. S tem so se uradni agitatorji menda mislili kmetskim cenilnim možem prikupiti ; toda spotlctelo jim je to, ker kmetje so precej slutili, da s temi ljudmi nij prava in obče jih imajo za hinavske Slovence. Župan v M etniku pa je menil, da mora enkrat svojo nemško učenost pokazati, kajti na vsak če tudi slovenski ogovor od komisijo je odgovoril nemško prav za prav ne nemško, nego čobodrasto. Mcrcbiti dob! za to častno diplomo od ljubljanskega konstituci-jonalncga društva. Griža jc tudi nas obiskala in več ljudi jc *a njo umrlo. — Sinoči se je nek star ded, Lipovšek blizu Trojan obesil. |Z IMil.iu • 15. septembra. [Izv. dop.] Da-si tudi Pulj dandones črez 25 tisoč prebivalcev Števili, vendar nobenega določno narodnega značaja nema: puljsko stanovništvo jo iz raznih narodnosti sestavljena skupenina, katero pojedini živclji eden druzega izpodrivajo in v razvitji narodnosti prečijo. Prvotna in poglavita narodnost v Pulji jc slovanska, katera je najmočnejša in šo vedno — toda žalibog! samo po številu — druge narodnosti pretežuje. Med slovansko narodnost sc jc pozneje lahonstvo urinilo, za svojo narodnost propagando delati in Slovane poitalijan-čevati začelo ter s svojo ošabnostjo te prvotne stanovnike nadvladalo. In pred kacimi dvajstimi leti je bojno pomorstvo na slovanskem morskem obrežji seme germanizma zasejalo in so te slovanske zemlje polastilo, na kateri dan denes s vojaško vsegamogočnostjo gospoduje in labonsko svojat izpodriva, — Slovane pa polugoma za sprejem pruso-nemške kulturo pripravlja. — Torej ao tri razne t strastnem sovraštvu strmo si nasproti stoječe narodnosti, ki se tukaj na razvalinah nek danjega rimljanskcga mesta vsaka za svoj obsta nek borijo in si prizadevajo, se na površji vzdržati. — V tej borbi za naroden obstanek je slovan ska, da-si tudi po številu obedvc drugi pre tež uje, najslabše oborožena in sploh črez nikakše posrcdke razširjanja svoje narodnosti ne razpolaga: med tem, ko lahonstvo ,,v rokodelskem društvu" svoje privržence zbira, ondi svojo gadjad goji in prosclite dela ter tem načinom zavest lahonizmn budi in širi, so puljski Slovani raztepeni in ne-majo nikjer varnega zavetja pred napadi lahonske ošabnosti niti nobenega društva, kder bi svoje moči zedinjati in vzajemno za svoj lasten blagor delovati mogli; in med tem ko pomorsko nernštvo „v pomorskem kazinu" germanski živelj koneen-trujo in se vedno bolj ojačujo in razcveta, nemajo tukajšui Slovani nikakšega pribežališča v slučaji potrebe in nadloge ter ne posedajo narodnega ta-borja, kde bi stražo narodnosti sklicevati zamogli. Puljska čitalnica, — katera bi lahko shajališče in središče puljskih Slovanov bila, da si tudi je nijso domačini in tukajšni Slovani ustanovili, — je polagom celo zaspala in se nič več od nje nc čuje; da! baš se niti nc zni, v katerem kotu da se s čitanjem časopisov dolgočasi. Mogočen upliv na puljsko stanovništvo ima nek sovražen separatizem, ki tukaj stanove ločuje in pedantično na sto, inje in razrede v službi ozir jemlje; in zaradi tega v Pulji nij nikakše složnosti in združenja uvesti mogoče, nego ugnczdil sc je med raznona-rodnim tukajšnim ljudstvom ostuden partikularizcm, vsled katerega vsak na svojo stran vleec in za korist svojega plemena dila: lahonstvo v šoli, v cerkvi, u uradu in v ^rokodelskem društvu;" nernštvo pa pri pomorstvu, v službi, v „Turnvereinu" in rv pomorskem kazinu;" Slovani pa — nikjer! Mz IN;s*tt», 14. sept. (Izvir, dop.]*) Kakor v Zagrebu, poskušala se je tudi pri nas fuzija med vladno Deakovo stranko in levičnjaško opozicijo, če že ne s celo, vsa) s frakcijo, stoječo pod vodstvom Ghvezva. V Zagrebu je imela fuzija vzpeli, pri nas jo pa denos konstatirano, da se je stvar popolnem razbila. V našem sedanjem drž. zboru se bodo tedaj ravno iste politične stranke rogoborile, kakor vlanjskcm. Poskusi fuzijoniranja strank izšli so iz samega vladucga tabora. Naša vlada jc sicer dobro vedela, da iz luzijo nič ne bode, vendar je ta manever potckniU in potajno podpirala, misleča in računajoča, da bode skoz to, če že druga nc, vsaj to dosegla, da se bode vez med levienjaškimi frakcijami, če že ne raztrgala, vsaj tako -lilapila, da bode opozicija svojo nevarno politici • • moč zgubila, neke omthljivc levičnjaško slabiče jo menila tudi celo v svoj tabor potegniti. V koliko jc vlada svoj namen dosegla, to so bode pri adrosnej debati pokazalo. V vladno meko zagriznil je prvi Ghyzcy, vodja zmernih le-vičnjakov. On je svoj program v sledečih vočkah vobličil: 1. pripoznava edinstvo vojske, a v»ndar želi, da ogerska vojska nasproti avstrijskej v oaako razmerje stopi, v kakoršnem bavarska vojska nasproti pruskej stoji; — 2. pripoznava skupno ministarstvo, vendar pa tirja diplomatično prizninjc in zakonito ustanovljenje neodvisnosti ogerske lr-žavc; — 3. skupno finančno miuistcrstvo naj se spremeni v skupno finančno blagajno ; — 4. skupii vojni minister naj nc bode odgovorcu delegacijami, am pak neposredno obema legislativama; — 5 Ogerska naj ima svojo posebno državno banko (sedaj imamo samo podružnice dunajske drž. banke v Pešti); — 6. Sedaj skupni drž. dolg naj se razdeli na avstrijski in ogerski drž. dolg; —7. Kup-Čijski ugovor z Avstrijo jc neobhodno potreben, in zaradi tega naj sc ponovi. S tem programom je stopil Ghyzcy z eno nogo v Dcakov tabor, z drugo pa šc zmerom v taboru opozicije stoji. Dcn-kova stranka mu nij prišla nasproti, a tudi opo zicija nij za njim potegnila, in tako sedi Gliv/.cv sedaj izoliran med dvema stoloma. Prar mu je, zakaj *) Zakasnjono. • Uredn. je šel na vladin lepek. Dcakovcc Jokay sc celo rekel: s puntarji sc nc pogajamo! — Fuzija med vladno stranko in desno frakcijo levičnjakov bi bila le onda mnogo mogoča, če bi tudi Dcakovci potrebo revizije „ausgleicha" leta 1867. načelno pripoznali. Deakovci tega nehote, ali kakor sami pravijo, ne morejo storiti, in zato jc fuzija nemo goča. Vodja levičnjaškega centra in gros-a Tisza stoji nepremično na svojem leta 1807. razvitem programu, v kteremse čista personalna unija terja. On kakor tudi najskrajnejši levničnjaki, tako zvana stranka leta 1848. so Gbyzcycv program celo ignorovali. Hrvatski zastopniki razen treh ustrojili so svoj poBcbcn klub, ki je pa glede državopravnih vprašanj filijala Deakovega kluba, v drugih opra-šanjih pa celo samostalen. Hrvatski poslanci misle, da morejo samo z naslonim na Deakovo stranko kaj vspešnega za Hrvatsko doseči. Kljubu tej naslonbi jc pa vendar gornja hiša drž. zbora na mesto po hrvatskem klubu nasvetovanega Smaiča izbrala v delegacijo magjarona Inkeya. Srečnejši jo bil Hrvatski klub s svojimi kanditati v hiši zastopnikov, kajti po nekem kompromisu so sc v delegacijo izbrali: grof Step. !Erd(5dy, Jakič, Kr-šnjavi in Miškatović. Kakor skušeni politiki menijo, Lonyaycvo ministerstvo nc bo več dolgo živelo. Kazuc naše politične stanke samo njega dol/.e. da sc ne morejo med sobnj pogoditi in pomiriti. Če druga nc pomaga, bo levica spet lanjski manever neskončnega govorjerja upo'.rehila. —č— Politični razgled. Delegacije so bile 17. t. m. od cesarja v Budi sprejete. Oba ministerska predsednika sta posamezne ude cesarju predstavila, predsednika delegacij Hopfen in Majlat, sta potem cesarju izrazila lojalnost do vladarske hiše, na kar jc cesar odgovoril, da dobre razmere k vnanjim državam samo one tirjatve do deledacij stavijo, katere so za varnost države in vzdržavanjc postavno normirane vojsko potrebne. Predlogi za delegacije so resultat vestnega preudarjanja obojestranskih vlad. V 0 gorsko H) zboru jc Lonyay odgovarjal na interpelacijo Srba Nikoliča in rekel, da jc inz-puščenjc srbskega crkvenega zbora „zakonito." — Finančni minister je poročal o ogerskem deficitu za 1. 1873, ki znaša vkup 62 milijonov, 18 milijonov več kot lani. Novost, da pojde avstrijski cesar v Pctrograd, se preklicuje. Več nemških škofov sc jc v Fuldi zbralo da bi se posvetovali kaj storiti proti protivščinam ki od prusko- nemške vlade žugajo katolicizmu. Srbska narodna s k u pš či n a jc sklicana na G. oktobra v Kragujevae. Španjski državni zastop (cortes)jo bil 15. t. m. od kralja Amadca s prestolnim govorom odprt. V njem omenja kralj dobre razmere k vnanjim \ lastim in obžaluje, da razmerje s pa-pežen nij uravnano. Kralj upa, da se bode papež prepričal, da Španija njegovo duhovno oblast spoštuje, da pa z idejami časa živeti hoče. Punt kar-listov jc skoro končan. Vlada bode posebne zakone severnih provincij, Katalonije in Aragonijc spoštovala in predložila postavo o kaznovanji pun-tarjev. Dalje našteva kralj predlogo postav, katere bode vlada zboru dala. Med njimi nahajamo uvođenje vseobče brambovske dolžnosti, reformo v bojnem ladovji in pripravo stanju vednosti primernega vojaJtva. Dalje obeta kralj, da bode vlada skrbela za varnost v deželi, da bode varčna, da lode samo najpotrebnejše potrošila, nc da bi dr živno blagajno neposredna obtežila. llazne stvari. \ * (Poročilo oobčnom zboru pisatelj-skiga društva) smo zarad preobile tvarine odložili morali za prihodnji list. * (De ž man o v „ukaz") Mestni župan ljubljanski, g. Dežman, je tik pred „Sokolovim" izletom k Preširnovi svečanosti, poslal starosti „Sokola" g. dr. Zamiku sledeči ukaz: „Vsled ukaza deželne vlade Sokolci nc smejo v družbi po mestnih ulicah h kolodvoru ali od tod nazaj k navadnemu zbirališču postopati, tudi sc ima vsaka godba ali trobljcnjc v mestu opustiti. Družbeni odbor je za to odgovoren da se nazaj vrnivši družbeniki takoj na kolodvoru razidejo, in da se po združenih Sokolcih nikakoršna prilika spremljevalcem ne da, javni mir s ponočnim kričanjem kaliti. — Deschman, župan." — Tu se Dežman sklicuje na deželno vlado, ali ipak je ta paševski ferman delo njegovega svobodoljubja. On in g. Perona ata vlado prosila naj jima dovoli manjo sklicevati sc. To jc ljubljanska mestna avtonomija ! * (Bobneči al a p Savice) šc menda nij videl toliko zbranih obiskovalcev, kakor dan po Preširnovi slavnosti. Zc v nedeljo zvečer so se slovenski in hrvatski gostje iz Bleda odpeljali v Bohinj, kjer so v Bistrici, ČrcŠnjjvci, Srednji vasi itd. prenočevali, Če tudi ne vsi na mehkih blazinah, vendar vsi zidane volje, da so nij uresničilo prerokovanje lažnjivih vremena-prerokov, danas bo močil Jupiter pluvius, temuč je svitlo miglja njo zvezdic obetalo krasen dan. Ob 7mih zjutraj zbirali smo ac vsi prišli po zgornji in spodnji dolini pri bohinjskem jezeru, kjer so na mostu črez Savico vihrale slovensko zastave in bohinjski fautje 8 streljanjem iz možnarjev pozdravljali dobro došle goste. Po jezeru kadila se jc bela megla, ko smo v velikih čolnih odrinili, na obalih spremljani od bohinjskih topniearjev, ki so naprej hiteči so vstavljali na poluotokih in prožili možnarje, katerih pokanje je nej renehom grmelo okolo po kamenitih stenah. Megla se jc začela razpršati in visoki vrb Ukanco ogledaval se jc v temno-sinjera jezeru, ko smo čolne zapustivši se napotili do Savice, ki nam jo že od daleč se kakor srebrni trak rasproti svetila. Eno kratko uro hoda in „slap grmi nam v ušesa." Po stopnicah plazili smo na v kamnato steno vsekani oder in vtopljcni v divni prizor molče stali pred slapom bobnečim; zbrani pevski glasovi pa so ga čestili s vednokrasno To-manovo „Savico". Več ko GO ljudi se nas jo gujo-tilo na odi u in po stezi, ki pelje do slapa. Okrep-čavši sc s bistro-ledeno vodo in poži ikoni dolenjca, vrnili smo sc do jezera, kjer nas jo spet spremljalo do onstran jezera pokanje možnarjev. Pri mostu so čakali vozovi in naprej drdrali smo proti Bledu eni po zgornji, d-ugi po spodnji dolini, še enkrat pozdravljajo velikana Triglava, ki se je zdaj svetil v solnčni bliščobi. (Iz Ljutomera) se nam piše: Dopisnik iz Ljutomera v poslednji štev. „Slov. Nar." nij popolnoma istinito poročal o prcmiiranji konj. S kobilami bila jc komisija popolnoma zadovoljna, a ne samo nekoliko, kakor dopisnik pravi; kajti oddala jc kobilam tudi 2 (tedaj skupaj 20) darili, ki ste bili namenjeni žrebcem. Ti (žrebci) pa niso bili vsi v nogah slabi, ampak imeli so le na videz malenkostne napake. Da je pa komisija tako ostro sodila gledč žrebcev, pripisujejo nekteri nckakošne cnostranosti komisije, ki utegne imeti svoj izvir zopet v političnih vzorih. * (Nova maša od An t. N cd ve da.) Od znanega skladatelja g. Ant. Nedvcda v Ljubljani jc na svetlo prišla nova maša z latinskim tekstom v G, opus 20, za solo, dva pevska glasa in orgije. Delo je v ccikvcncm stilu pisano in zraven tega veudar mclodijozuo; tudi pri malem številu pevcev in dobrem spremljanji orgclj sc lahko z najboljim, učinkom proizvaja. Vnauja oprava jc jako lepa. Pait z glasom vred velja 1 gl. 50 kr. Taka dela morejo prijatelji cerkvene godbe samo z veseljem pozdravljati, ker na cucj strani ljudstvo dostojno držanje prave cerkvene pesmi spoznava, na drugi strani pa so profane navade mnogih organistov in mnogih pesmi izpodrivajo, katere no da bi poslušalcem kraju primerno vzvišene čute vzbujale, bolj na veselice spominjajo. Miklošič. * (Ponemčevanje slovenskih žol na Koroškem.) Okrajni šolski svet v Heljal% je razposlal podložnim mu krajuim šol-kim svotom in županom ukaz, da se ima v sedmih občinskih ljudskih šolah i z kij uči v o nemško učiti; v devetih drugih ima se začetkom sicer rabiti slovenski učni jezik, toda že v prvem letu se ima začeti učenje nemškega jezika in nemški jezik ima postati učui jezik kakor hitro ga bodo otroci zadostno umeli. V desetih zopet drngih farnoobčiu-skih ljudskih šolah beljaškega okraja se ima početkom v slovenskem jeziku podučevati; najpozneje v drugem letu pa sc mora začeli učenje nemškega jezika, kateri mora postati učni jezik, kakor hitro ga bodo otroci zadostno razumeli. — Večkrat smo že imeli priliko kazati našim bralcem, da našim političnim nasprotnikom šole nijso kulturni zavodi nego samo sredstva za razširjenje njih jezika iu politike. Tu v beljaškem okraji vi-d.mo vnovič, kako šolsko nadzorništvo sistematično deluje za ponemčevanje slovenske mladeži. Zraven drugih naukov mora učitelj posebno skrbeti, da otroku v nekaterih šolah že prvo, v drugih najpozneje drugo leto nemški, otrokom celo tuji je- zik v glavo vtepe. Vsak umen pedagog mora spoznati, da tako postopanje šoli kot kulturni napravi škodovati mora. To so tu di spoznale nekatere občine okolo Heljaka, ki bodo proti najnovljšema ukazu slovanožrnik pedagogov protestirale. * (Imenovan) je suplont na prvi drž. gimnaziji v Gradei gosp. Jak. Čebular za pravega učitelja na višji realki v Gorici. Listnica uredništva. G. H. D. v J. i Premalo imamo v listu prostora, da bi takim pol mikam, ki širje občinstvo ne zanimajo, mogli šo daljo prvdalc odpirati. Zravnajte na dalje osobno. Zdaj jo javn-ga govora bilo dovolj. — G. A. S. na S.: Dalnj } „preciziranjo" Je nepotrebno. Kdor n j badoamiea in proti nam, ta jo stvar razumel kakor vi priznato, da se mora. Tac.h pa, ki so od nekdaj proti nam rogov.lili, n« bomo prcpr.čavali, ker ti bo strastni, da si nemaju uzroka, iu se ne tlajo prepr.č*ti. G. L. G.: Pride kasneje. Sicer bodo kodaj pril.ka, da so razgovo-rimo, n. pr. kasnejo v Ljubljani, se izvolile kaj oglasiti.— Gospod rr. V ranč i d nas prosi naj potrdimo, da on dopisa iz Kamnika v šr. IO.J „S!ov. Nar." nij pisal, — kar s t un storimo. S cer pa ponavljamo, da taka potijila neradi dajemo, kor to te jati od nas. j i aliusus. Mi ne moremo vsacemu, kdor je po krivem „obdoi-n-, daje ono ali drugo na vsa usta resnično j ov ;dal, prostora dajati, da se I obširno izpovedjo opravičuje". To naj velja enkrat za vselej vsem. ff*S I ar-'" j* C (3 S " o S3 «6 "S6 cd co 35 ■ • i pri i. 0 ® ■M 0 »Mm > « te Z* m o ** o 6Bfl (O « D sta m cs > 8 * | v m S %j& a 5 1 i S . OD iO (M CO 1 it 2 ■ S £ ® •£»100 C g S t- o ca feJD 0 T3 c3 cd vH O O F-H I/I _ "5? fi rt c a C -3 > W3 B « "D -2 * t* v i* $3 c te m o -S ^ — rt o iS 1 e ff »ni *• s C _: <• ^ CJ « g KI v ^3 rt > 44 O a 2 0 o a o 1 2 o S co . 4, * 'O en _S 2" >V5 5 O >9 rt: -S t S 't? * a c 2 t* 3 o P 00 ce S pa *l o 6 3 -° oj ._ •4» S« B •Si? C > p. p, £ S Ci.._. Dunajska borsa 18. septembra. Enotni dri. dolg v bankovcih . C5 gld. 55 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 70 w 3» . Napol..........8 . 77 . C. k. cokini.......5 , 24 . Srebro........ 108 . 70 . Javno pripoznanje. Ocltlclck NlovttiiMltih inlliitarjev pri banki „SLAVI.TI" se za redno ter vestno likvidacijo in hitro izplačilo meseca avgusta t. 1. na mojej parnej pilnici nastale in čez 20.000 gld. obnašajoče škode javno zahvaljujem, ob enem pa priporočam čestitemu slovenskemu občinstvu, banko „S 1 a v i j o" zavoljo njenega rednega postopanja in poštenega obnašanja proti poškodovaucj stranki, kakor tudi zavoljo njene popolnoma narodne uprave. V Prezidu, dne IG. septembra 1872. (183-D Ščitomir Vilhar, posestnik parne pilnico v Prezida na Hrvaškem. Oznanilo. 1. oktobra t. I. sc začuc šolsko leto na slo-vcnsko-nemŠki šoli vadnici, ktera jc zodinjena s kr. učiteljskim obrazovališčem v Mariboru. Na tej šoli sc bode učilo po občnem učilnem načrtu za ljudske šole. Vsak učenec, ki v to šolo vstopiti želi, naj se po svojih roditeljih ali njenih namestnikih oglasi .JO. septembra t. 1. dopoldne od 8. do 12. ure pri vodji c. k. učiteljskega obrazovališča, in naj so izkaže s krstnim listom, če bi pa bil že poprej na kakej drugi šoli, tudi s spričevalom preteklega šolskega leta. Sprejemali se bodo otroci, kteri so slovenskega jezika zmožni in kteii so šesto leto svojo starosti' dovršili. (182—2) V Mariboru, 14. septembra 1872. C. k. vodstvo. Realna gimnazija v ■•tuji. V ravnateljski pisarni bodo sc dijaki v vse štiri razrede sprejemali dne 28., 21). iu J)0. septembra od 8—12 dopoldne. (180—3) V Ptuj i meieca septembra 1872. Ravnateljstvo realne gimnazije. ! X, 40. f>0, dO, 70, 80, 00, i JO. Bndilci l uro 7 gld. Uro za na stono 8 podobo, 2, 3 in 4 kose igrajoč?, gld. 70, 80, 90. Uro h trepeti It oljem, 2, 3 in 4 koso igrajočo, gld. 80, 10;>, 120. Igralnico, 2, 4, G, 8 kosov ig ajoč gl, 35, fifi, 7f». Ailmin ca fotcigtaiijo /. ninziko gld. 8, 10,12 dogl. 15. T.di.ič'iicti t mii/.ik<» 7 gtl. JJ0 kr. Stnodkarnioe z muziko ih giu. Šivalnico •/. mu/.iko 15 gld. Ure s trepetikeljem lastnega izdelka s 5letno garancijo: Take, ki so vsak dan navijajo g!d. 10, 11. 12. Tako, ki sn vsnk 8. dan navijajo gld. 10, 17, 18, li>, 20, 22. Take, ki s; vsak S. dan navijajo in vsako pol tire liij.jo gltl 30, 33, 3;Y Taki', kl su vsak 8. dan navijajo, vsako ot>trt uro bijojo in ura puni vljajo gld. 48, OO, 55. Tako, ki so viak mesec navijajo g!d. 28, Ć10, 32. Uro za pisanice gld, 10 16, 20. Uro za kavarne gUi. 16, 25, 30. mi delavnica za popravke. Stare ure, gostokrat diagi rodovniški spominki, se popravljajo iu narejajo tako, kakor bi bilo nove. Ceno za popravke s 5letno garancijo gld. I1/,, f, 6 do 10 gld. Edina in sama zaloga prav tmjfakih ter o«! »*»» š,'šiifi»»tt0'fn Vsfrtl iiOMchiiofCH liiifiiovniijn dvorna zalagarjt Nj. VeK Kraljioo Viktorijo, ki a j. Vlsiikosti princa VValeskega in vojvode Edinimigskrga, Nj. Vel. Sutana in Nj. Vel. kralja Portugalskega. Pismena naročila sp za poštni povzetek ali posan z esek v 24 urah Htorć. Na pesebttO ž-ljo se tutli uro in veifžce pod pov/.rtkom na izb.r pošiljajo in za nazaj poslano donaf vračuje. Oeno naše iovomfco so vedno nižje ko noVfod najnižja in 8tt»jimo vctlno s svojimi izdelki na rrhunou ća^a. ki nove naročili tole, VnI, ki stare za nove zamenjati žole, ki slab" za dubro zinumjati žjIo, bo pfišcni, naj so na to firmo obrnejo. 8ta»0 zlato in sndiro, državni papirji, hi za najvišjo cene namesto plačila jemljejo. IftlllltlJ, Tovornlca za ure 1«\ 8 « ouhk-;i ltotlieritliurnjstrassc 0. CWE* M*0'Cfl iv/c/iorvffOMI HV *#Vfi*# .r V najnovejšem času naznanjajo trgovpi z Jjrračtiui in ba/arji, ki si ime lovoinieurji ur pri-Hvojuje,,o iu eelo svaiila na svitlo dajejo, pojiolimrn navadno ure brez vrcilimsti za angleške. frnOge pritožbe, katere nam o tem tl(.'>:,jnjo. uum dajejo poved svariti pred tem sleparstvom in ji. t. obeinstvo varovati škode. (80—27) i/.naLv;ij m t.iln(i\ i/i ill UlcUuiK Jtl U X l 1 U J C 1 W V d C L. Inskur: F. bka&tt iu družili.