PoStntna plačana t jrotovtnL Leto XI., St. 236 MOSiO Ljubljana, sobota 11. oktobra 1930 Cena 1 Din UpravniStro; Ljubljana Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratoi oddelek: Ljubljana Preler« nova ulica 4 - Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13l — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenov« ulica it 2. - Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljub« Ijana it 11.842; Praha čislo 78 ISO W'en št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25-— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Krščanski socijalci proti Starhembergu Možnost demisije obeh heimwehrovskih ministrov - Naraščajoči razkol v Heimwehru ! NOVA RUMUNSKA VLADA V nov! vladi so razen Manija in Vojvoda vsi prejšnji ministri - Vlada bo nadaljevala dosedanjo politiko Dima], 10. oktobra d. Dunajski »Der Tag* poroča, da postaja položaj Vaugoinove vlade vedno bolj kritičen, čim bolj se pribjižu-jejo volitve. Pritegnitev heimwehrovcev v vlado se je izkazala kot zelo riskantna politična poteza, ki jo bodo krščanski socialci še najbrže bridko obžalovali. Govori predstavnikov Heimwehra v vladi in izven nje poostrujejo položaj z vsakim dnem. Posredovanje zunanjega ministra dr. Seipla pri heimwehrovcih, da bi postali v svojih izjavah vsaj zaradi inozemstva previdnejši, je ostalo doslej brez uspeha. Zato so se vršili včeraj sestanki levega krila krščanskih socialcev, na katerih se je že razpravljalo o možnosti preosnove Vaugoinove vlade z izločitvijo voditeljev Heim-wehra, predvsem kneza Starhemberga, ki je postal zaradi svojih izjav skoro nemogoč. V poznih nočnih urah so se celo razširile vesti, da misli Starhemberg v najkrajšem času podati ostavko. V primeru uresničenja teh vesti, bo neizogibna tudi ostavka ministra za pravosodje Hiibra. Baje je bil na sestanku levega krila krščanskih sociialcev že določen za naslednika kneza Starhemberga voditelj dunajskih heimweh-rovcev major D. Fey, ki je v zelo tesnih zvezah s krščanskimi socijalci ter v sporu z oficijelnim vodstvom Heirmvehra. Obenem se širijo tudi glasovi, da misli podati ostavko finančni minister dr. Juch, ker ne soglaša s politiko Vaugoinove vlade. Dunal, 10. oktobra d. Položaj v Heimweh-rj postaja čim dalje bolj zapleten. Doslej se je pojavilo že pet struj, ki zasledujejo različne cilje in se med seboj prepirajo. Včeraj je prišlo tudi v spodnieavstrijskem Heimwehru do razkola, ker se je odločil del organizacij za skupen nastop z velenem-ško stranko pri volitvah. Drugi del heim-wehrovcev pa skuša stvoriti volilni blok s pomočjo narod, socialistov. Na Dunaju so ustanovili disidenti Heinrvvehra novo stranko z imenom >državna stranka domovini zvestih«, ki bo postavila samostojno kandidatno listo. V zvezi s tem se zatrjuje, da je pričakovati tudi odstop celokupnega vodstva Heimwehra in da bo v kratkem sestanek delegatov vseh heimwehrovskih organizacij, na katerem bo izvolieno novo vodstvo, ki bo skušalo vzpostaviti disciplino v organizaciji ter preprečiti grozeči popolni razpad. Veliko senzacijo je zbudila tudi vest, da je bil snoči nepričakovano aretiran eden najbolj intimnih prijateljev majorja Pabsta, generalni tajnik Heimatbunda dr. Flandera, ker le poneveril večje vsote denarja v obrtniški zvezi. Duna], 10. oktobra g. Pogajanja med vodstvom Heimwehra in narodnimi socijalisti za skupen nastop pri volitvah so se razbila in bodo Heimwehrovci nastopili kot samostojna stranka v volilnem boju. Na čelu volilnih list bodo Starhemberg, Pfriemer in Steidle. Tudi v parlamentu se nameravajo konstituirati kot samostojen klub. Miinchen, 10. oktobra g. Potrjuje se, da se je vršilo včeraj med nemškim nacionalističnim voditeljem Hitlerjem in avstrijskim notranjim ministrom Starhembergom zaupno posvetovanje, predvsem o volilni borbi v Avstriji. Splošno prevladuje mnenje, da bo dobil Hitler za čas volilnega boja v Avstriji dovoljenje- za bivanje v Avstriji. Burna seja dunajskega deželnega zbora Dunaj, 10. oktobra g. Danes popoldne se je vršila seja dunajskega deželnega zbora, ki je potekla zelo viharno. Socialni demokrati so vložili interpelacijo zaradi konfiskacije članka o izgnanem majorju Pabstu, ki mu očitajo izdajalska dejanja in koncesije Italiji. Zaradi tega članka so bile konfiscirane »N. Fr. Presse«, »Wie-ner Tagblatt« in »Extrablatt«. Na seji so ta članek prebrali in je bil s tem imuni-ziran. Krščanski socialci so hoteli preprečiti čitanje ter so priredili velik hrup. Tolkli so po klopeh ter žvižgali. Poslanci so se tudi med seboj psovali. Interpelacije pa niso mogli preprečiti. Konfiscira-ni članek bo sedaj v tisočih izvodih razširjen po deželi ter bo služil za volilno agitacijo proti vladi. Kongres francoskih radikalov Herriot o novi francoski politiki glede na reakcijo v Nemčiji In Avstriji — Nadprodukcija vzrok gospodarske krize splošna svetovna gospodarska kriza. Gospodarska anarhija je privedla tako daleč, da se v svetovnem gospodarstvu proizvaja Pariz, 10. oktobra d. Včeraj dopoldne se |e pričel v Grenoblu kongres francoske radikalne socialistične stranke, ki ga je otvoril kot glavni govornik bivši ministrski predsednik Herriot Ko je v daljšem govoru obrazložil zunanjepolitični položaj Francije in stališče radikalnih socialistov napram zunanji politiki Tardieujeve vlade se je obširno pečal z vprašanjem izvedbe Bri-andovega načrta o Panevropi ter izjavil, da bo radikalno-socijalistična stranka tudi v bodoče podpirala Briandovo akcijo za izpopolnitev sporazuma med evropskimi državami in zagotovitev svetovnega miru. Spričo izida nemških volitev in reakcionarne notranje politične smeri v Avstriji smatra, da je potrebna v zunanji politiki Francije izpiememba glede na reakcijonarne struje v obeh premaganih germanskih državah, kjer se velika večina ljudstva še vedno ne more sprijazniti z mislijo odkritega sodelovanja evropskih narodov. Poslanec Camille Shautemps, ki je tudi poročal o zunanje-političnem položaju, Je izrazil mnenje, da se bo posrečilo kljub sedanji napetosti doseči sporazum z Italijo če bo spoznala nemožnost svoje zahteve po pomorski pariteti s Francijo. Po njegovem mnenju je glavni vzrok poostritve zunanje političnega položaja v Evropi predvsem mnogo več proizvodov, kakor jih je mogoče vnovčiti in porabiti. Zaradi zastoja prodaje proizvodov je moralo ustaviti v posameznih državah nešteto industrij obrate, kar je povzročilo brezposelnost, ki je zavzela sedaj že tolik obseg, da ga ne pomni svet Zaradi kritičnega gospodarskega položaja so se nezadovoljni sloji narodov pričeli zatekati k radikalnim strujam, h komunistom in nacijonalistom. Izid nemških volitev in ojačeno delovanje italijanskih fašistov pomenja vsekakor veliko nevarnost za svetovni mir, vendar pa se more še vedno pričakovati, da se bo posrečilo z doslednim izvajanjem politike sporazumevanja in sprave med narodi preprečiti vojne zapletljaje. Danes se je pričela na kongresu razprava o stališču radikalno-socialistične stranke napram Tardieujevi vladi in o predlogu manjšine, da bi radikalni socialisti vstopili v vlado. Po izjavah posameznih dosedanjih govornikov je pričakovati, da bo stranka z veliko večino odklonila vsako sodelovanje s klerikalnimi konzrr^tfvnimi desničarji, pač pa bo poskusila obnoviti akcijo za sestavo vlade republikanske koncentracjie, v katero bi vstopili tudi socialisti. Pred odločilno borbo v Braziliji Rk> de Janeiro ogrožen od vstasev — Revolucionarji so v mnogih pokrajinah gospodarji položaja Rio de Janeiro, 10. okt. AA. Oddelki fe* deralne vojske in vstaški oddelki so se snoči spopadli na raznih bojiščih. Vsak hip pričakujejo novega prelivanja krvi. Spočet« ka je bila federativna vlada iznenadena, vendar se je brzo znašla v novem položa« ju. Sedaj je uvedla na raznih krajih Bra« zilije operacijo proti vstašem. Redna voj« *ka šteje 46.000 mož, oficirjev je 3000, re« zervna vojska pa znaša 130.000 bojevni« kov. Od L 1919. je brazilsko vojsko vežba« la posebna francoska misija. Vojska je ostala zvesta federalni vladi, dočim je mornarica, ki jo je vežbala posebna ame« riška misija, nezanesljiva. Moč vstaških čet ni točno ugotovljena, vendar se zdi, da je dokaj velika. Zato pričakujejo dolgotraj« nih in krvavih bojev. Rio de Janeiro, 10. okt AA. Državljan« ska vojna se bliža odločitvi. Tako zvezna vlada kakor revolucijonarji so zbrali velb ke sile za odločilno bitko. Revolucijonarji so zbrali v državah Seara, Alagoas m Ma« rantao 30.000 mož. V Riu de Janeiru vre, Minas Geares so zvezne čete ponovno za« vzele. Mnogo mladih Američanov, željnih pustolovščin, se je pridružilo na obeh stra« neh četam. Montevideo, 10. okt AA. Revoluctjonan jt ogrožajo Rio de Janeiro. Ofenziva zvez< nih čet se je začela v državah Parani tn Santi "čat.harini. I Newyork, 10. oktobra s. Uporniki objavljajo v komunikeju, da sta tudi državi Cea-ra in Maranhao na severu Brazilije padli v njihove roke. V državi Parahybi so uporniki pod vodstvom kapitana Tavare, zbrali 30.000 mož. Guvernerja države Ceare sw prisilili, da je podal ostavko. Uporniki so prevzeli upravo ter proglasili Fernanda Da-elloo za guvernerja. S tem so vse države na severu razen Tare in Amazanosa v uporniških rokah. V Riu de Janeiru je razpoloženje zelo napeto. Splošno sodijo, da bodo uporniki izvojevali končno zmago. V Sao Paolu so oblasti izvedle obširne ukrepe za obrambo. Mobilizirale so celo učence, ki pomagajo pri utrjevanju mesta. Upanje, da se bodo uporniki vdali, je spričo njihovih zadnjih uspehov zelo majhno. Splošno pričakujejo, da bodo že v prihodnji dnevi prinesli odločilne boje. Kakor poročajo listi Iz Porta Allegra so mornarji z rušilcev, ki jih je vlada poslala v boj proti upornikom, prestopili k revolucionarjem. Posadke številnih vladnih ladij so zapustile ladje ter korakajo preko države Minas Geraes prot! Riu de Janeira. V pristanišču Rio Grande do Sul so uporniki potopili več ladij ter pognali pristaniške naprave v zrak. Bukarešta, 10. oktobra, g. Mironescu je sestavil novo vlado. Lista nove vlade je naslednja: predsednik ministrskega sveta ln minister za zunanje zadeve: Mironescu, notranje zadeve: Mihalake, finance: Popovicl, pravosodje: Junian, kmetijstvo: Madgearu, promet: Nitescu, prosveta: Costatescu, trgovina: Manoilescu, delo: Hatigenan, vojska in mornarica: Conde«eu, brez portfelja: Panhalipa. Za državne podtajnike so postavljeni: v predsedništvu ministrskega sveta Tilea, v ministrstvu notranjih zadev Angelescu, v ministrstvu za zunanje zadeve Gicio Pop, v ministrstvu za kmetijstvo Paperak. Člani nove vlade so odpotovali v Sinajo, kjer so bili nocoj zapriseženi od kralja Ka-rola. Nova vlada predstavlja kompletno obnovo stare; izpadla sta le predsednik Maniu in notranji minister Vaida Voivod; na novo pa je v vlado stopil Hatigenan kot minister za delo. Hatigenan je bil rektor univerze v Cluju. Madgearu je prevzel ministrstvo za kmetijstvo na prigovarjanje Mihalake-ja, ki je prevzel ministrstvo za notranje zadeve. Madgearu se je zlasti izkazal na mednarodnih konferencah za kmetijska vprašanja. Avdijenca, v kateri je Mironescu predstavil kralju novi kabinet, je trajala Grožnja z ustavitvijo »Novega Lista" Ovadba goriških fašistov na državnega tožilca - Preiskava o vrhpoljskem umoru še vedno brezuspešna Trst, 10. oktobra d. V Jugoslaviji razširjene vesti, da je vstavljen goriški »Novi List«, zadnje slovensko glasilo v Italiji, so bile netočne. List je včeraj zopet izšel in se v daljšem članku bavi z vrhpoljskim atentatom, ki ga ostro obsoja in globoko obžaluje. Kakor pa napovedujejo današnji fašistični listi, je v resnici pričakovati, da bo »Novi List« kmalu ustavljen ali docela ali pa vsaj začasno. Konzul Ave-nanti je namreč v imenu fašističnega tajništva v Gorici poslal višjemu državnemu tožilcu v Trstu ovadbo, v kateri navaja, da je dr. Besednjak kot odgovorni urednik že dva meseca v Ženevi in da je tudi ostali uredniški zbor sestavljen protizakonito. Tržaški listi, ki objavljajo to ovadbo, pravijo, da bo »pristojna oblast gotovo uporabila zakon« in da »bo moral zaradi tega ta slovenski list, ki je brez odgovornega urednika, prenehati izhajati vsaj za nekaj časa, najmanj pa zi* toliko časa, dokler ne bo državni tožilec smatral, da lahko poveri kakemu drugemu novinarju izdajanje takega lista.« Trst, 10. okt. d. »Piccolo« poroča, da na« daljujejo fašistični preiskovalni organi še vedno s preiskavo terena okoli Vrhipolja, kjer se je izvršil v nedeljo ponoči atentat na fašističnega učitelja Sottosantija. Pre« iskava je zelo otežkočena, ker prebival« stvo odklanja vsako pojasnilo ter se izgo« vaTja, da mu ni ničesar drugega znano, nego to, kar je črtalo v italijanskih listih in slišalo od miličnikov. Preiskovalni or» gani menijo, da se nahajajo med aretiran« ei dve ali tri osebe, ki so bile informirane o nameravanem atentaitu, da pa so glav« ni krivci pobegnili kljub izredno strogo zastraženi meji v inozemstvo. Potek dosedanjih poizvedovanj — na« g al ju je »Piccolo« — je dokazal, da je za« gonetna zarotniška organizacija, katere člani so bili deloma med obtoženci trza« škega procesa, po justifikaciji v Bazovici še povečala svojo aktivnost. Po poročilih posameznih miličarskih postaj kar mrgoli raznih sumljivih oseb po Primorju, ki iz« vajajo pritisk na domačine ter preprečuje* jo na ta način vsako tesnejše sodelovanje med njimi in fašisti. Davno bi bilo že pri« šlo do sporazuma med miroljubnim slo« vanskim prebivalstvom in predstavniki prerojene Italije, če ne bi bilo teh zdraž« barjev, ki se ne strašijo nobenih sredstev, samo da onemogočijo sodelovanj« med obema narodoma. Pri zasliševanju prebivalstva je baje te« javil neki domačin iz Vrhpolja, da je vi« del nekaj minut po izvršenem atentatu na Sottosantija, kako sta hiteli dve osebi v fašističnih miliičarskih uniformah in ob o j roženi s puškami proti cesti, ki pelje na Col. Iz njunega razgovora je vjel par stav« kov, iz katerih sklepa, da sta ta dva ne« znanca ustrelila Sottosantija. Miličarski in kairabinjerski oddelki so preiskali vse go« zdove in ozemlje od Vrhpolja preko Cola, Hrušice do jugoslovenske meje, vendar pa se jim ni posrečilo najti niti najmanj« šega sledu za pobeglimi atentatorji. Pri tej priliki je bilo aretiranih nekaj Slo« vencev, ki so poskušali pobegniti preko meje v Jugoslavijo, vendar pa je preiska« va ugotovila, da niso bili zapleteni v aten« tat na Sottosantija Fašistični novinarji »o obiskali žnpnika iz Vrhpolja g. Papeža, ki je bil po atesn« tatu aretiran, a kmalu zopet izpuščen. No« vinarji objavljajo sedaj v tržaških listih, da se jim je župnik iskreno zahvaljeval za varstvo, ki mu ga je nudila javna var« nostna straža, da ga niso napadli napačno informirani fašisti. Župnik Papež biva že 20 let v Vrhipolju ter zelo obžaluje tragič« no smrt učitelja Sottosantija. Po njego« vem mnenju so župljani vrhpoljske faTe tako blage duše, da je izključeno misliti na to, da bi kdo od njih izvršil umor. Otvoritev velikega rudnika v Južni Srbiji Ob navzočnosti Nj. Vel. kralja je bil otvorjen dragoceni rudnik v Trebči, ki obeta vsej pokrajini nov razcvet Kosovska Mitrovica, 10. oktobra p. V Trebči, staroslavnem rudarskem okrožju Južne Srbije, kjer so že stari Feničani in za njimi Rimljani kopali svinec in baker, se je vršila danes pomembna svečanost. Danes je bil namreč otvorjen novi rudnik, ki so ga vzeli v zakup Angleži. Trebča je igrala v srednjem veku ve-levažno vlogo. Takrat je bilo rudarstvo v tem okraju na višini in preko Trebče je vodila glavna prometna žila preko Balkana. S turško invazijo je gospodarstvo v tem okraju popolnoma propadlo, mesto je bilo opustošeno in rudniki opuščeni. Že pred vojno so se začeli Angleži zanimati za te rudnike, toda svetovna vojna je ustavila vsako nadaljno akcijo. Po vojni je bila v Londonu osnovana posebna družba, ki je obnovila rudosledstveno akcijo in ugotovila ogromno bogastvo teh rudnikov. Ob udeležbi nekaterih domačih kapitalistov je bilo nato osnovano veliko društvo, ki razpolaga z milijard-nim kapitalom. Društvo je leta 1926. poslalo v te kraje svoje inženjerje, ki so začeli s pripravami za eksploatacijo. Priprave so sedaj končane in danes je bil novi rudnik, ki bo eden največjih in najmodernejše opremljenih v vsej na|i državi, svečano otvorjen. K otvoritvi so se zbrali v Trebči ministra Demetrovič m inž. Sernec, bani Nestorovič, 2ika Lazic in Krsta Smi-ljanič, direktor Centralnega presbiroja Milan Marjanovič, guverner Narodne banke Bajloni ter predstavniki raznih drugih gospodarskih korporacij. Ob 9. dopoldne se je pripeljal z avtomobilom iz Kosovske Mitrovice tudi Nj. Vel. kralj v spremstvu kneza Pavla. Pred zbranimi gosti je pozdravil kralja an- gleški poslanik g. Henderson, nato pa zastopnik angleške družbe Alfred Che-ster Beaty, ki se je zahvalil Nj. Vel. kralju za obisk in pozornost, ki jo posveča temu rudniku. V svojem nago-) voru je nadalje poudarjal, da je rudnik ' izredno bogat in da bo podjetje storilo vse, da dvigne to bogastvo in s tem poveča blagostanje jugoslovenskega naroda in države. Nj. Vel. kralj se je zahvalil za pozdrav s kratkim nagovorom, v katerem je med drugim dejal: »Z iskrenim zadovoljstvom ugotavljam velike napore in ustvarjajočo inicijativo predstavnikov podjetja, čegar plodno delo je odlično. Kraljevina Jugoslavija vidi v sodelovanju predstavnikov velikega rudarskega in industrijskega prijateljskega naroda pobudo za svoje napore za gospodarski razvoj. Ta bogati rudnik Je bil glavni vir blagostanja naše države v srednjem veku. Pozdravljajoč danes delo in sposobnost jugoslovenskih rudarjev sem prepričan, da bodo njihovi napori skupno z izkušnjami in-ženjerjev tega rudnika mnogo doprinesli k preporodu in napredku tega zgodovinskega kraja moje zemlje. Pozdravljam iz vsega srca srečen priče-tek dela in želim predstavnikom pod-jetia plodonosnih rezultatov.« Vsi navzoči so priredili kralju navdušene ovacije Po ogledu rudnika je bil prirejen na čast povabljenim gostom banket, nakar se je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom vrnil v Skoplje. Letalec Matthews ponesrečil London, 10. oktobra s. Po časopisnih vesteh se je baje avstralski letalec Matt-kews ponesrečil med Bangkokom in Sin-poro. Podrobnost o katastrofi še niso znane. Predsednik vlade Mironescu je izjavil dopisniku lista »Lupta«, da bo nadaljeval delovni program stare vlade in da je treba smatrati novo vlado samo kot zamenjavo prejšnjega kabineta. Parlamentarne seje so bile odgodene za 15 dni in se bo začelo zasedanje parlamenta 1. noverri.ra. že na prvi seji bodo razpravljali o proračunu. Bukarešta, 10. oktobra, g. Za novo ru-munsko vlado, ki jo je sestavil Mironescu, je značilno, da je prevzel trgovinsko ministrstvo kraljev zaupnik Manoilescu, čegar gospodarski program je precej različen od programa prejšnje vlade. Zato računajo v političnih krogih, da se bo v rumunski gospodarski politiki uvedla nova smer. 15 minut Sprememba v banskem svetu Beograd, 10. oktobra. AA. Minister za notranje zadeve je s sklepom od 10. t. m. v zvezi s členom 26 zakona o banski upravi razrešil dolžnosti člana banskega sveta dravske banovine za srez Novo mesto dr. Franca Kulovca. Nov član VZS Beograd. 10. oktobra p. Z odlokom ministrskega predsednika je imenovan za člana vrhovnega zakonodajnega sveta bivši minister Ivan Vesenjak. Povratek ministrov s potovanja Beograd, 10. okt p. Centralni presbiro objavlja: Gg. ministri, ki so bili na inspek« cijskem potovanju po zetski in vardarski banovini so se vrnili v Beograd, potem ko so 9. t. m. poročali Nj. Vel. kralju, ki so se z njim srečali pri Nagoričanih. Ministra Uzunovič in Maksimovič sta se vrnila v Niško Banjo, kjer se še nahaja predsednik vlade, in mu na kratko poročala o izvrše« ni inšpekciji. Predsednik vlade je odločil, da se takoj napravijo podrobna pismena poročila o vsem delu, da bo mogel potem poročati Nj. Vel. kralju o vseh podrobno« stih. Nato se bodo poročila predebatirala in prečitala na seji ministrov, kakor hitro se predsednik vlade vrne v Beograd, da se bodo mogli čim prej sprejeti potrebni skic pi o vseh vprašanjih in željah naroda. Iz državne službe Beograd, 10. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni za strokovnega učitelja v 2=11 na moškem učiteljišču v Ljubljani Josip Jeras, učitelj prve moške meščanske šole v Ljubljani, za tajnika 131. realne gimnazije v Ljubljani v 5=11 Matija Trobej, začasni predmetni učitelj gimnazi« je v Celju; za tajnika gimnazije v Celju v 5=11 Andrej Mavricij Berbant začasni predmetni učitelj iste gimnazije. Odlikovanja Beograd, 10. okt r. Nj. Vel. kralj je od« likoval s Karadjordjevo zvezdo 1. stopnje patrijarha Varnavo, z istim redom III. stoji« nje temešvarskega episkopa Georgija, IV. stopnje zahumskohercegovskega episkopa Jovana, predsednika pravoslavnega duhov« nega sodišča Vasilija Brankoviča, paroha cerkve v Topoli Stevana Gazviča in sveče« nika iste cerkve Čedo Djordjeviča. Z re« dom Jugoslovenske krone IV. stopnje so med drugimi odlikovani dvorni protojerej Mihajlo Popovič ter župani Topole in ne« katerih drugih šumadijskih občin. Z redom sv. Save IV. stopnje je bila odlikovana za* stava pevskega društva »Karadjordje« v Beogradu. Strokovni odbor za oceno vin Beograd, 10. oktobra, p. Na osnovi Hena 21. zakona o vinu je minister za poljedelstvo imenoval predsednike in člane strokovnih odborov za oceno vin pri kontrolnih inoloških postajah v Zagrebu, Splitu in Mariboru. V Mariboru so imenovani v to komisijo za predsednika Peter Mijovič, za njegovega namestnika Cvetko Robid, za člane pa Srečko Robič, Ivan Janžekovič in Alojzij Šiker kot vinogradniki, dr. Julij Pfrimer tn Franc Glišek kot vinska trgovca, dr. Vilko Marin, kot zdravstveni strokovnjak; inž. Ivan Mohorčič, direktor poljedelske ogledne in kontrolne postaje v Mariboru kot strokovni referent in Josip Zabavnik, vinarski nadzornik, kot kontrolni organ na ozemlju inološke postaje v Mariboru. Pred posebnim odposlancem ministrstva za poljedelstvo bodo člani strokovnega odbora za oceno vin zapriseženi. S tem so izvršene poslednje priprave za izvajanje novega zakona o vinu. Trgovinska pogajanja s Poljsko Beograd, 10. okt. p. Še tekom tega mese« ca se bodo nadaljevala v Varšavi pogaja« nja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Poljsko. Pogajanja so se pričela že lansko leto v Beogradu, so pa bila pozneje prekinjena. Vodila jih bo ista delegacija, ki je sodelovala pri pogajanjih z Avstrijo na Dunaju. Ker ni bistveno spornih vprašanj, se pričakuje, da bo v kratkem dosežen sporazum in pogodba podpisana. Prevarani koroški Slovenci Slovesne obljube koroškega deželnega zbora pred plebiscitom in dejanja po plebiscitu — žalostne ugotovitve „Koroškega Slovenca" ob plebiscitni desetletnici Pod naslovom »Desetletnica« objavlja zadnja številka »Koroškega Slovenca« (8. t. m.) uvodnik, v katerem zavzema stališče naših koroških rojakov do plebiscitnih svečanosti. Slika, ki jo podaia ta članek, je tako jasna in kričeča, da bi jo vsak komentar samo oslabil. Tako-le pravi list:.. . * V težki gospodarski krizi živimo; kmetje ne dobijo denarja ne za žito, ne za živino in ne za les; obrtniki zdihujejo, ker kmetje ne naročajo dela; med delavci je velika brezposelnost in trgovci se pritožujejo nad slabimi časi. V takem času se na Koroškem vrši slavnost za slavnostjo. Obujajo se spomini na boje v naši deželi, vsaka stranka našteva svoje zasluge pri bojih in pri glasovanju in vsaka meni, da bi brez nje glasovanje izpadlo drugače. Tudi razne brošure so zagledala luč sveta, da se zasluge tem bolj utrdijo v spominu. Eno veliko napako imajo vse slavnosti, vse naštevanje zaslug in vse brošure: vse pozabijo, da bi ne bilo slavnosti, ne zaslug in ne brošur za desetletnico, če bi na Koroškem ne bilo Slovencev. To dejstvo se pa n: upoštevalo skozi celih 10 let in se letos tudi ne upošteva. Pač, upoštevalo se je enkrat in sicer takrat, ko je bila nevarnost, takrat je Koroška vedela, kaj je treba za Slovence, in je slovesno po svojem najvišjem predstavniku, po deželnem zboru Slovencem obljubila »politiko sprave in pravičnosti.« »V zvesti odgovornosti polne ure izjavlja deželni zbor v imenu od njega zastopanega ljudstva, da bo varoval slovenskim deželam njihov jezik in narodni značaj zdaj in za vse čase in da za njihov duševni in gospodarski procvit enako skrbel kakor za nemške prebivalce dežele. Natančna izpeljava teh načel se bo po končani združitvi sklenila z zastopniki koroških Slovencev.« Tako se dobesedno glasi glavni del sklepa deželnega zbora z dne 28. septembra 1. 1920. Deset let je minulo od tega. Koroški Slovenci ne preiskujemo, kako je prišlo do znanega izida glasovanja, se ne jezimo nad načinom štetja glasov in ne brskamo v spominu, ali so državno politični pogledi, ali strah pred seinrukanjem v Ma-cedonijo«, ali kulturni ali gospodarski pogledi odločili glasovanje v prid naši državi, nobenemu ne oponašamo, ali je tako ali tako glasoval, tudi ne vemo, ker je bilo tajno glasovanje, ampak smo izid glasovanja sprejeli kot dejstva, s katerim se mora računati. Po svojih izvoljenih zastopnikih smo podali izjavo lojalnosti, ki je z nobenim dejanjem nismo kršili, četudi so nas nekateri zastopniki nemških strank večkrat izzivali. Pošteno smo dali vseh deset let državi, kar gre državi. Kaj pa je dala Slovencem država? Kaj je storila, da nam ohrani za vse čase jezikovni in narodni značaj? Kaj je storila za naš duševni in gospodarski procvit? Ves nemški narod prinaša ogromne žrtve, da ohrani svoje manjšine svoji narodnosti, jih uči ljubezni do materinega jezika, jih uči zvestobe do značaja in običajev domače hiše, se pri tem sklicuje na naravna, verska in mednarodna načela, pri nas pa del istega nemškega naroda po šoli in v javnosti ubija ljubezen do materinega jezika, ugonablja zvestobo do značaja in običajev domače hiše, neguje zatajevanje lastnega naroda in si je tako vzgojil iz Slovencev ljudi, ki se sramujejo svojega slovenskega rodu, ki nočejo pouka lastnega materinega jezika in ki se dajo celo izrabljati v proteste, če naj zavedni Slovenci dobijo trohico tistih pravic, ki jih Nemci proglašajo za naravno, versko in mednarodno priznanje. Kje je na Koroškem tista šola, ki nauči slovenskega otroka brati slovensko knjigo in pisati slovensko pismo? Niti svoji materi ne zna otrok več napisati pisma v materni besedi, ako se sam izven šole ni učil. želimo in zahtevamo, da znamo vsi državni nemški jezik, a grajamo, da se nas ne uči materinega jezika, ker to, kar se rabi v prvem šolskem letu materni jezik, ni pouk, ampak edino pripomoček za razumevanje z otroci. Res. pričakovali smo, da bo obljuba, dana pred desetimi leti, postala resnica, a vidimo le, da se koroške Slovence z vsemi mogočimi sredstvi cepi z namenom, da se naš jezikovni in narodni značaj ugonablja. Prišlo je že tako daleč, da se moramo ponekod že boriti za najvažnejše: za pouk veronauka v materinem jeziku. »Za vse čase se vam ohrani jezikovni in narodni značaj!« Kaj je storila država za naš duševni procvit? Niti ene kulturne prireditve ne more dežela pokazati, ki bi skrbela za duševno povzdigo našega ljudstva. Pač poudarja »Liebe zum Volkstum«, a za nas te ljubezni ni- Vse prireditve so nemške, država in dežela jih z davčnim denarjem podpira, a za našo duševno povzdigo ni denarja. S svojimi lastnimi močmi delamo, da dvignemo izobrazbo našega ljudstva, ker se nam ljudstvo smili, ako bi moralo čisto zaosta-ti v splošni izobrazbi, ker nočemo, da bi nadarjeni Slovenci bili samo za najnižja in najtežja dela, ampak hočemo, da si Slovenec pribori tudi boljši kruh. Pri tem delu še nismo videli nobene pomoči od dežele ali države. Kaj se je storilo za naš gospodarski procvit? Deset let sta država in dežela imela časa misliti na naših revnih krajih. Ali nista poznali naše revščine? O pač, saj smo tolikokrat slišali na shodih nemških strank, kako se bo skrbelo, saj smo tolikokrat brali poročila iz državnega in deželnega zbora, da so naši kraji najbolj zanemarjeni, še letos je državnozborski poslanec Paulitsch dne 10. julija poudarjal, da se je s cono A po mačehovsko ravnalo, še letos je državnozborski poslanec Tauschitz dne 10. julija govoril, da se je za cono A premalo brigalo. Torej vladne stranke so vedele za naše uboštvo, a vseh 10 let se vlada zanj ni zmenila in če je kje padla kaka drobtinica, bila je pomešana s politiko. Tako smo gospodarsko silno zaostali. Kar smo storili, smo storili iz lastnih moči. Oživili smo delovanje naših posojilnic, stotim in stotim smo pomagali s svojim denarjem, tako rešili marsikateremu dom pred bobnom, pomagali zboljšati gospodarska poslopja, na- bavljati stroje itd., samo da ohranimo domove očetov njihovim otrokom. Pa letošnji dar za cono A! To ni noben dar, ampak samo del one dolžne skrbi države za naše kraje, ki bi imela že davno priti, da bi naši kraji ne postali najbolj zaostali del cele države, da bi naši kraji ne postali usmiljenja vreden otrok mačehe. Ce bi se za nas enako skrbelo kakor za nemške sodeželane, bi nemški poslanec ne mogel reči: »Zone A — stiefmiitterlich be-dachtes Land«. Tako se je skrbelo za naš gospodarski procvit Mnogo Slovencev je moralo prodati svoje domove, je moralo pomnožiti armado brezposelnih, a na njihovo mesto so prišli tujci iz daljne Prusije, Poljske, vzhodne Prusije prav kakor smo slišali pred desetimi leti »Karnten den Karntnern!« »O izpeljavi jezikovnih, narodnih, duševnih in gospodarskih načel se bo deželni zbor dogovoril z zastopniki koroških Slovencev.« Tako pred desetimi leti. Zadnja štiri leta so se vršili dogovori, a nikamor niso prišli, ker ni politike sprave in pravičnosti, ampak je politika sebičnosti In zavajanja v narodno in kulturno renegatstvo. Pri tem se večina poslužuje starega imena za Slovence in hoče svetu dopovedati, da sta na Koroškem dva različna dela jugoslovenskega plemena. Slovenci in Vindiši. Z vsemi mogočimi pripomočki hoče izvedenec za Nemce ▼ slovenskem vprašanju pod megleno krinko znanstveuu-sti dokazovati, da so Slovenci na Koroškem germansko-dinasko pleme, ki ima prav malo slovanskega v sebi. A na nekaj znanstveni agent čisto pozabi, da to germansko-di-narsko pleme govori slovensko in še nekaj, da ni jezikovnega in narodnega razločka med Slovenci in Vindiši. Pa kljub temu vzdržujejo to ločitev in tega se poslužujejo politiki, da bi nam ne bilo treba ničesar dati. Ta umetna, papirna cepitev Slovencev v dva dela je pretveza in vzrok, da dogovori ne pridejo na zeleno vejico. Živimo ob državni meji med Nemci in Jugoslovani, velikega gospodarskega pomena je za nas popolno znanje obeh jezikov in državni interes Avstrije bi bil, da vsak rojen Slovenec izrabi znanje svojega materinega jezika. To je bila in je glavna zahteva zastopnikov ko roških Slovencev. 70 let že bijemo ta boj, vse zastonj, vsi dogovori so samo krinka za zunanji svet. namen je, naše šole izrabiti za raznarodovanje tako dolgo, da je cilj dosežen ne glede na to. ali svet raznarodovanje obsoja kot nemoralno delo ali ne. A vs: taki spomini nas nidkar ne bodo zapeljali, da bi v boju za naše narodne, kulturne in gospodarske pravice zapustili postavne poti. Ko vidimo padati naše domove, bomo podvojili svoje moči, da jih rešimo. bomo odpirali oči svojim nezavednim bratom, da vidijo namene njihovih navideznih prijateljev, in bomo učili in širili ljubezen do domače zemlje, zvestobo do lastnih staršev, da imajo tako mirno zavest: storili smo po svojih močeh vse. da ohranimo svojim otrokom vse in vse tako. kar in kakor stio podedovali po svojih stariših: Vero, jezik in dom njihov. Hude posledice deževja ije Savinje -- Voda dere v mesto, okolica je blatno jezero - Povodenj na Gorenjskem - Poplave groze tudi v ljubljanski okolici Ljubljana. 10. oktobra. Hudi nalivi v noči na danes in skoro ves današnji dan so povzročili, da so narasli vsi potoki in reke v bližnji in daljni okolici Ljubljane. Po mestu so se koj v prvih popoldanskih urah začele širiti vesti o hudih poplavah v Rožni dolini in v Vevčah. Govorice pa so se k sreči izkazale za pretirane. Gradaščica b Glinšcica, ki sta bili lani regulirani, sta le mestoma prestopili bregove in se je prav regulaciji zahvaliti, da ni zadela Rožne doline katastrofa, ka-kakor pred leti. Poplavljene so bile le posamezne ceste, vendar voda ni bila nikjer visoka. Tako je drla voda zlasti po cesti 8, kjer je bil prehod nemogoč. V večernih urah je bilo vodno stanje še ne-izpremenjeno in bo do jutra, ako ne nastopijo novi nalivi, strah povodnji od Rožne doline odklonjen. Močno sta narasli tudi Ljubljanica in Sava, ki se je dvignila za 1.12 m nad normalo ier grozeče drla po strugi, vendar pa ni, kakor nam javljajo v večernih urah iz Vevč, nevarnosti večjih poplav. Malo poplavljeni so samo nižje ležeči travniki ob Savi. Tudi Ljubljanica je na nekaterih mestih že malo prestopila bregove. Kakor nam javljajo iz Medvod, so tamo-šnji most zaprli za promet in ga zastražili od orožnikov. Gornji provizorični most so namreč narasli valovi podrli in so posamezna bruna obstala pri spodnjem mostu, ki je zaradi tega ogrožen, zlasti ker Sora v večernih urah še narašča. Iz Laz nam poročajo, da so posamezni nižje ležeči objekti pod vodo, kar je običajen pojav tudi pri manjših povodnjih. * Povodenj In sneg na Gorenjskem Kranj, 10. oktobra Preteklo sredo je slana letos prvič po-srebrila srednjo Gorenjsko. Kmetje so bili uverjeni, da se prične lepi jesenski čas, ki ga Gorenjci nazivajo poletje starih oab in da bodo v suhem lahko pospravili zadnje poljske pridelke. Ali lepo vreme je trajalo komaj en dan, že v sredo ponoči so se jeli valiti preko Jelovice in Julijskih Alp težki sivi oblaki. Ljudje so s strahom gledali čudni, nenavadni jesenski vremenski pojav. Zelo neprijetno je bilo tudi gor-ko ozračje. Včeraj ponoči pa je že pričelo deževati. Prvotno pohlevno deževje se je kmalu spremenilo v hudo ploho. Pričelo je deževati kakor bi lilo iz škafov, in sicer neprestano skozi vso noč. Danes zjutraj, ko se je zdanilo, so bili vsi potoki napolnjeni z umazano, deročo vodo, ker pa tudi dopoldne ni prenehalo deževati, so pridrveli s hribov in gora deroči hudourniki, ki so izstopili iz strug in se razlili po potih. Tekom dneva so vode še silno narastle. Vsi potoki so izstopili preko bregov in voda je stopila čez mostove. Posebno močno so narastli vsi dotoki, ki se iztekajo v Savo na desnem bregu. Nara-stla pa je tudi Sava, v Bohinju teče cela reka iz predora in se je bati, če ne bo nehalo deževati, da bodo morali ustaviti promet med Podbrdom in Bohinjsko Bistrico. Sorško polje je podobno jezeru. Zelo so narastli potoki, ki prihajajo iz Polhov-grajskega hribovja. • Kamnik'. 10. oktobra ob 18.30. Včerajšnje in današnje deževje je povzročilo, da sla Bistrica in Nevljica silno narasli. Popoldne so došle prve vesti, da Bistrica besni in ruje v zgornjem delu struge smreke, ki jih prinaša s seboj. Nevljica je prestopila bregove in preplavila v ogromnih množinah na obeh straneh polje. Najbolj je prizadet posestnik Resnik, ki ima vsa svoja polja in travnike pod vodo. Ugotovljeno je, da je Nevljica prinašala od 70 do 80 kub. m vode na sekundo. Nevljica je i zaradi zatvornice in regulacije izstopila daleč nazaj in se steka po polju na obeh straneh nazaj h kopališču. V Tuhinju je dostop k trem hišam onemogočen. Ob pol 7. zvečer je voda še vedno naraščala, čeprav se je zdelo, da bo deževje prenehalo. Kopališče je skoro popolnoma pod vodo. Od kopališča proti železnemu mostu je voda izpodjedla vnasip do žive skale. Nevljica je ponekod tako visoka, da je komaj ped pod cesto. Zatvornice so bile zjutraj ali zaprte ali pa premalo odprte, tako da se je voda zaustavila in silila iz struge. S seboj je prinašala korenine in ogromne množine peska. Jezovi v Bistrici, ki jih je 23. so vsi v komaj zadovoljivem stanju ter je vprašanje, če bodo kljubovali silni moči vodnega elementa. Tržič, 10. oktobra V noči na petek se je moral v hribih odtrgati oblak, zakaj zjutraj je Tržiška Bistrica bila tako narastla in zdivjana, da že dolgo ne pomnimo take. Tovarna pohištva A. Amann ne more zaradi prevelike vode obratovati s svojo turbino, dela za obrežno škarpo ob predilniškem svetu so močno ogrožena in so delavci v stalni pripravljenosti. s Savinja preplavlja Celje Celje, 10. oktobra. Ze od sinoči je močno deževalo v Celju kakor tudi po vsej Savinjski dolini. Posle« dice naliva seveda niso izostale. Dočim je Savinja s svojimi pritoki Ložnico, Sušnico, Voglajno in Koprivnico v Celju danes do* poldne še razmeroma počasi naraščala, se je to stanje vodne gladine opoldne nena« dcma '-atastrofalno izpremenilo. ^avinja je pričela opoldne vidno naraščati, kmalu je preplavila mestni park in nedolr. potem so umazani valovi z velikim zagonom zalili malone ves Otok. Tamkajšnja naselbina vil je bila tako rekoč odrezana od sveta. Pa tudi Masarvkovo nabrežje, na katero je prihitelo veliko število celjskega prebil valstva, ki je prestrašeno in s skrbjo zrlo v divji tok in se spominjalo velike povodenj* ske katastrofe v avgustu 1. 1926., ni ostalo dolgo prehodno, dasi je zgrajena nova spre« hajalna cesta zelo visoko. Vsa Zavodna je bila kakor veliko blatno morje. Vsak prehod je izključen in vse niž« je ležeče stavbe so v času tega poročila že do polovice oken v vodi, ki še narašča. Pod Starim gradom je bila cesta popolno* ma pod vodo, ki je segala tukaj že precej med drevje v gozdnatem bregu. Tudi Gla« zija je bila že pod vočo. V divjem vodnem toku so plavale deske, bruna, drevje, drač« je, najrazličnejši pozni poliski pridelki, zla« sti številne pa so bile velike rumene polj« ske buče, ki jih love z »jakci« na obeh mo« stovih in jih spravljajo na suho. Ob 15130 je bilo stanje vode še nespremenjeno, ob 17.30 pa Savinja z vsemi dotoki vred stal« no narašča. Pri mostu je vodomer kazal ob 17.15 cele 3.10 m nad normalo. Vse ozemlje na obeh bregovih s strugo vred izgleda kakor velikansko od viharja raz« burkano jezero. Voda, ki divja vse rušeč pred seboj, se ustavlja le s težavo na so« lidno zgrajenih napravah ter je dosegla že vrh Kapucinskega mostu. Prehod čez brv je policija zaprla že ob 17. uri. Ob uličnih do« hodih k Savinji se zbirajo R 101-:, pri čemer je ob loletnici napada avstrijsket vojske na Beograd omenil tudi one ansle-ške vojake, ki so s požrtvovalno hrabrostjo branili našo prestolnico. Izrekel je svoje sožalje angleškemu narodu zaradi strašne zrakoplovne katastrofe ter pozval prisotne, naj zakličejo njenim žrtvam »Slava!t Občinski odborniki, ki so poslušali spominski govor stoje, so se odzvali pozivu v cloboki pije-teti. Še ena bolgarsko-italijanska zaroka Sofija, 10. oktobra. M. Kakor se izve, se bo v kratkem zaročila tudi bolgarska kneginja Evdoksija. Na dan poroke kralja Borisa z italijansko princeso Gi jvanno bo objavljena njena zaroka s princom Spolettom, bližnjim sorodnikom italijanskega kralja. V Sofiji se vrše velike priprave za ?:ra Ijevsko poroko. Pozvani so prvi bolgarski umetniki, da sestavijo načrte za okras mesta ob povratku kraljevskega para iz Rima ter dekoracije za poročne svečanosti. Na dan poroke, bo podpisan velik ukaz o amnestiji in pričakuje se, da bo te amnestije deležen tudi Vanča Mihajlov. Poroka se bo po dosedanjih dispozicijah vršila 15. novembra. Uspešen polet iz Amerike v Anglijo Newyork, 10. okt. d. Včeraj opoldne sta v Harbouru Grace na Novi Fundlandiji startala kanadska letalca Boyd in Connor za polet preko Atlantskega oceana v Lon« don in sicer na letalu »Columbia«, na ka« terem sta že svoječasno Chamberlin in Le« vine letela preko oceana v Nemčijo. London, 10. okt. AA. Danes popoldne je bil kanadski letalski častnik Bovd z le« talom »Columbia« 360 km zapadno od ir» ske obale. Zadnje vesti poročajo, da leti letalo nizko nad angleško obalo. London, 10. okt. g. Angleški parnik »Vir« ginia« je danes popoldne ujel brezžično brzojavko prekooceanskih letalcev Bovda in Connorja, ki javljata, da se letalo na« haja na 49.8 stopinj severne širine in 10.25 stopinj zapadne dolžine. Letalo je bilo pri« bližno 350 km od irske obale. Njegova po« vprečna brzina na uro znaša 160 km. Ker je vreme ugodno, bosta letalca najbrže še da« nes ponoči dosegla Croydon. London, 10. oktobra. AA. Letalo »Columbia« je pristalo na otokn Scillv v kraju Tre-sco. Letalca Bo.vd in Connor bosta nadaljevala polet v London jutri. Letalca sta startala včeraj v Novi Fundlandiji ob 12.46 popoldne lokalnega rasa. Nesreča italijanskega letala Rim, 10. oktobra s. Na letališču v Or-tebellu se je pripetila danes težka letalska nezgoda. Letalski poročnik Michel se je dvignil k poizkusnemu poletu ter padel z aparatom iz višine 100 m na zemljo. Ker se ni mogel pravočasno poslužiti padala, je obležal na mestu mrtev. Nora nižja ženska gimnazija v Beogradu Beograd, 10. oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra prosvete, na podlagi členov 4, 6 in 7 zakona i o srednjih šolah je bila v soglasju s pred- i sednikom ministrskega sveta otvorjena j v Beogradu državna štiri razredna ženska gimnazija. i Potres v Kalabriji Rim, 10. oktobra s. Davi ob pol 4. so čutili v Catanzaru na Kalabriji iahek po« tresni sunek, ki mu je sledilo močno pod« zemeljsko bobnenje. Prebivalstvo je v pa« ničnem strahu zbežalo na ceste. Škode potres ni napravil. Tudi v bližnjem Co« troneu so čutili precej močan potres, ki je trajal kakih 10 sekund. Večje in manjšo potresne sunke so občutili tudi v raznih krajih jonske obale. Potres je segal po zadnjih poročilih tja do Bolcana in Mera« na na južnem Tirolskem. Tudi v Perugija so čutili v poznih jutranjih urah potresne sunke, ki so izzvali med prebivalstvom veliko paniko. Ljudje so v množicah be» žali iz hiš v bližnje cerkve. Seizmografskf grafični aparati na univerzi v Padovi s<-» beležili potres, čegar ognjišče je bilo od* daljeno okoli 270 km od Padove. Iz ljubljanskega magistratnega gremija Sinočnji seji gremija je namesto odsotnega župana dr. Puca predsedoval direktor dr. Zarnik. Gremii je povodom neke prošnje dimnikarjev II. okraja sklenil predložiti! banski upravi novo enotno razdelitev vsega mesta na ometalne okraje. Avtotaksiiem iei podaljšan rok za uvedbo taksametrov dne same belokTajhiske občine. Vzemimo statiistiiko občine Semič, kajti približno iste podatke o izseljencih v Ameriko imajo občinski ar* hivi ostalih obč^n črnomeljske^a sreza. Semiška občina z davčnimi občinami Stroki jevec in Prihišje obsega teritorialno 4114 ha 77 z 94 kv. met. Na tem ozemlju je 653 hiš in po ljudskem štetju iz leta 1021. 1070 prebivalcev. Iz teh domačij se je r^elilo v Ameriko po vrsti v letih 1920 do 1929 179 zdravih moških oseb V posa« meznih letih se ti izseljenci vrstijo takole: 17 16, 17. 26. 27. 29. 26. 29. 2 V letu 1929 ie bilo izseljevanje v Amerf« ko omejeno, foseli se lahko sedaj samo ameriški državljan, ki biva v naši državi. Od leta 1920. do danes se je izselilo 10 % pre« bivalcev iz semiške občine, pri tem seveda niso všteti mladoletni, otroci in ženske, marveč samo polnoletne moške osebe od 21. do 45. leta, ki so zadostile srvoji vojaški dolžnosti. Čim strožje mere so p odvzele ameriške oblasti proti našim izseljencem, tem bolj pada število izseljencev in ko je bila lani vselitev- prepovedana vsem. ki ni« so ameriški državljani, je padlo število iz« seljencev na ničlo. Številke izseljencev v Ameriko v po«u meznih letih jasno govore, koliko truda bo še treba s strani intelektualnih krogov v Beli krajina, da se bo naš čiovek bolj okle-nil domače grude. Naši ljudje so brez dvoma prevzeli običaj izseljevanja od bližnjih kočevskih Nemcev, kajti že v predvojnih letih so občine Čermošnjice. Planina in Poljane beležile najvišje število izseljencev v Ameriko. Najtehtnejši vzTok izseljevanja pa so slabe gospodarske razmere. Zaradi slabih prometnih zvez in kraškega ozemlja ie belo* krajinski kmet prisiljen, da obdeluje svoje kamenite in ilovnate njive skoro še na srednjeveški način Ozemlje južno od Gorjancev je izpostavljeno vsakoletnim elementarnim nezgodam. Toča zbija Belofcra« jincu vinograde, njegovo najbolj oboževano posest. Družine rastejo in ni čudnega, če si zaželi oče številne družine, da bi odrajžal »dolarje služit«. Doma seveda propada že itak slabo posestvo, ker ga ženske in otroci ne morejo obdelati. Bela krajina s svojim izseljeniškim vprašanjem zahteva vsekakor več pozornosti. — L. Z. Jisbilej zvestega službovanja Redek jubilej v življenju obhaja g. Josip Jakše im sicer 40-letnico zvestega službovanja pri enem in istem sodišču na Brdu pri Lukovici. Nastopil je svojo službo 11. oktobra 1890 m so mu bili v tem času predstojniki naslednji gospodje: dr. J. Pe« kol j, dr. VI. Foerster, dr. A. Furlan, dr. J. Modic, J. Zmavc, dr. Zenko, dr. Luschin, A. Lajevic, A. Debeljak in G. Zupančič. Še vedno zdrav in čil odhaja po štiridesetletnem vestnem službovanju v pokoj. Želimo mu še mnogo srečnih let v zasluženem pokoju. Veselice in kriza Trbovlje, 10. oktobra. Nastopila je doba veselic !n veseljače« nja, ki bo trajala vse do pusta ali pa še preko njega. Ni je aeaeije D^ez nekoliko veselic, ob plačilnih dnen pa jih je še več. Prirejajo jih gostilničarji in društva, med temi tudi taka, za katerih eksistenco zveš šele po plakatih, ki te vabijo, da jim do« prineseš svoj obolus. In vse veselice so do« bro obiskane. Človek bi mislil, da živimo v najboljših časih, da pri nas ni krize. Pa je kriza in še kakšna! Če pogledaš v tiha domovja nekaterih družin, boš našel toli« ko bede kot malo kje. Otroci, bratec in se« strica gladujejo, oče, dostikrat tudi mati in starejši bratje in sestre pa -plešejo in se vesele ... Dolgovi pri trgovcih in obrtnikih rastejo, mi pa pijemo, pijemo in pijemo ... Zdi se, da smo izgubili vsak smisel za res* no življenje. Veseljačimo, kot bi bil že ju« tri konec sveta in kot bi ne imeli pred ~° jih imamo v prvi vrsti do svojcev in potem do splošnosti vobče. Ne mislimo, da bi po težkem delu ne bi« lo potrebno razvedrilo, ali tudi to mora imeti svoje meje. Tu pridejo v prvi vrsti v poštev društva, potrebna in nepotrebna. Društva, katerih obstoj je odvisen samo od veselic in pijančevanja, gotovo nimajo eksistenčne upravičenosti. Več prosvete in srčne kulture med ljudstvo! Več kulturnih prireditev, pa malo manj plesnih veselic! Koliko dobrega in koristnega bi se khko storilo, koliko lačnih želodcev bi se khko nasitilo in koliko zmrzujočih lahko obleklo za denar, ki ga zaveseljačimo in poženemo po grlu. Življenje je resno, vseuiiino )e kot tako in prenehajmo z zapravljanjem tako težko prisluženega denarja. Proti zakotnim pisačem Murska Sobota, o&tobn. Ko se davil notarjem te odvetnfkotn s vsakim letom dvigajo, raste pri nas zakotno pisaštvo do gorostasne viSne, ki odjeda notarjem in odvetnikom mih dohodke že v taki meri, da se o tem ae more več molčati ter bo potrebno, da se tem Wfcot-nim pisačem enkrat ra vselej stopi na prste. V prvi vrsti so se vrgli na sestavo kopnih pogodb, zadolžnic, pobotnic te Podobno. Pri sestavljanj« takih RsCta go pa fi toliko previdni, da navadno sami ne spf§e?o izvirnikov listin, temveč le nekake koncepte. katere potem irfih »stranke« spišejo ali same ali po svojih zaupnikih tako, da se najdejo listine, sestavljene v slovenskem jeziku od ljudi, ki niti slovenskeza Jezika ne obvladajo. Neki zakotni plsač fma baje ob nedeljah na deželi svoje »uradne dneve«. Mislimo, da sodTščn ne bi bffo teSko prffi na sled tem škodljivcem notarskega m odvetniškega stanu. Za danes se omejimo na naslednje' Sodišče naj bi pregledalo v prvi vrsti vse zemljeknjižne vloge zadnjih let, ki niso si-gnirane po kakem notarju ali odvetniku, posebno pa tudi vloge, podane na zapisnik, ter naj zasliši dotične stranke, ki so te listine podpisale, pod prisego in kaj kmalu bo izsledilo zakotne pisače. Za bodoče pa bi se dalo zakotno pisaštvo že v kali za-treti na ta način, da bi sodišče nadziralo privatne osebe, ki predlagajo listine v svrho legalizacije itd. § 120 zakona o advokatih z dne 19. marca 1929 določa za zakotne nisače kazen z globo do 1500 Din ali zaporno kazen do dveh mesecev ali pa tudi obe kazni obenem. To naj bo vsem zakotnim pisačem v Murski Soboti in izven nje resno in zadnje svarilo, da takoj odnehajo s svoio umazano in zakonito zabranjeno konkurenco, ker hi v nasprotnem primeru ne poznali napram nikomur nobenega pardona več tudi zaradi škode, ki jo povzročajo nevednemu ljudstvu Z* tiste, ki beže - domov Kolonizacijska akcija v Povardarju. Beograd, 9. oktobra. »Jutro« je bilo prvi jugoslovenski list, ki se je začel resno baviti z vprašanjem naše notranje kolonizacije. Bili so pač po» samezniki, ki so se ne samo v svojo, temveč tudi v splošno korist začeli zanimati za notranje naseljevanje ljudi iz naših pa» sivnih krajev in naših rojakov iz inozem« stva, ki so doslej iskali kruha in doma v daljni tujini, večinoma onstran morja, ali tako širokopotezno, tako primerno smo« tru _ ohranitvi vse njene dece materi domovini — kakor je postavilo v razpravo in reševanje to vprašanje »Jutro«, ni bilo načeto nikoli. In je pa tudi res nepobitno dejstvo, da se vprašanje izseljevanja da rešiti ugodno i za narod i državo edino le s pomočjo notranje kolonizacije: zastaviti je treba vse sile, da narod ne bo bežal za kruhom iz države, temveč da ga najde doma. Ne več bega v inozemstvo, temveč domov, tja v domovini, kjer je dovolj kruha za vsakogar, ki si ga resno hoče zaslužiti, kdor hoče resno delati. Za lenuhe, lahkoživce, postopače seveda to ne velja, in če se njih rešita država in narod z iz« seljenjem, naj le gredo in čim prej! Stvar ni izšla morda iz službenih kro« gov, temveč iz zasebnega spočetja. Znano je, da se je na konfernci v Splitu, ki se je bavila z vprašanjem izseljevanja in izseljeniškim vprašanjem, stvar razmotriva-la tudi v tem smislu; toda od razmotriva-nja pa do ustvarjenja je dolg korak, ki se največkrat sploh ne izvrši Treba je bilo, da je prišel človek, ki sta mu narod in država res ideal, ne pa samo lepo do« neča beseda, človek, ki ima toliko trdne, neupogljive, jeklene volje, da ga ne prestrašijo ovire in zapreke, predsodki in odgovarjanja, ki izvirajo ali iz nepoznanja razmer ali pa iz »svete sebičnosti«, treba je bilo človeka, ki se z vso vnemo loti dela z zavestjo, da ga bo tudi izvršil, ker ga hoče izvršiti. Te dni se je čitalo v naših listih, da »Sa« vez agrarnih zajednica« v Skoplju nudi priseljencem priliko, da se naselijo v Vardarski banovini. Gre za večje zemlji« šče v negotinskem srezu (Negotin ob Var* darju, niže Skoplja in Velesa, ne pa Negotin ob bolgarski meji, v dolini reke Ti« moka, pred njenim izlivom v Donavo* Kraj s skoraj popolnoma sredozemskim podnebjem in rastlinjem, ker je v zračni črti oddaljen samo okoli 120 km od Solu« na in leži za kakih 60 km južneje od naj« južnejše točke Dalmacije. Ob glavni že« lezniški progi Beograd—Gjevgjelija—So« lun, ob veliki reki Vardar, v soseščini ve« likega, najumneje obdelanega posestva kraljevega dvora, z dobrio izvirno vodo in zemlio, ki rodi vse, kar hoče njen obde* k-valeč: žito vseh vrst, sočivje, zelenja* vo, sadje, vino, tobak ter celo riž in bom« baž. Zemlja takorekoč deviška, ker so jo prejšnji lastniki, Turki, ki so se večinoma izselili, obdelovali le za silo, in je gnoj©« nje skoraj nepotrebno. Na razpolago je tudi več stanovanjskih hišic in gospodar« skih poslopij, ki bodo zadostovala seveda samo za začetek in jih bo treba sčasoma razširiti povečati Za živinorejo, perutni* narstvo zelo prikladno. Za ribiča in lovca zelo vabljiva lovišča. Opekarna se lahko postavi v najbližji bližini naseliš ča. Razpe« čavališča pridelkov ob vsej železniški pro« gi vse do Beograda. Kraj je zdrav. Mala« rija, ki je svoje čase gospodarila v dolini reke Vardarja, je skoraj popolnoma izgi» nila, za kar ima pač največjo zaslugo vzor« no urejena zdravstvena služba, čijo nred» bo prihajajo prem ča vat celo iz najoddaljo« nejšega inozemstva. V ostalem pa je stva* tudi ta, da malarija izginja povsod, kjer se začne zemlja umno in intenzivno obdek>» vati. Kjer sta izginilo turško lenuharjenje in nesnaga, je izginila tudi malarija. Kakor se doznava, se je priglasilo tafoi» mativnemu uradu v Beogradu, Pasteurjeva (Miloša Pocerca) nL 23a, že precej intere« sentov, zlasti Primorcev, za to zemljišče, m se zdi da bo njihovo Število kmalu pol« no, kar ni čudno, ko je kupnina izredno nizka in so plačilni pogoji zelo ugodni Tako bo torej gotovo že v najkrajlem č*» su rrastla tam doli ob Vardarju obsežna PRIDE! JUTRU Tango QM Vcsdfl fitm*Aa opereta, ▼ kateri igra In poje v glavni vlogi nI ljubljenec popularni W!lly Forst Lep«, oCarljtve popevke! Smeh! Zabavat Razkošje! Dobavni prizori! Baleti Jvtm Juti* ELITNI KINO MATICA naselbin«, kateri m 4bsta naJTepSa feedoC* IKit Tak je torej začetek vstvarjanja nate protiizseljevanjske notranje kolonizacijslce akcijc, in ta začetek zastavljen z dobrim preudarkom in odločna voljo, pri iemer ;e seveda odločevalo tudi strokovno znanje prv.h pionirjev, ob polnem razumevanju m ilgfruriU podpori ptustoihA vfadrfh t}«*, mora biti zgled za vea bodoči razvoj » narodu in državi t^Plae koristne akcije. Prepričani smo, da bo Bistrenisn ob Va*» datju kmalu sledilo toliko novih koloni)« do bo izseljevanje v inozemstvo, čc že ne popolnoma prenehalo, pa se vendar ime« ji!<> n& kar najnezna. ie>šo količino. Glas izpod Savinjskih planin Luče v Savinjski dolini, 10. okt. Luče so se v zadnjih letih prav lepo raz» vile, saj pa tudi imajo vse pogoje za uspe« šen razvoj. Lepa, čista vas z romantično okolico, zdrav gorski zrak, kopeli v iede= nomrzli Savinji ali topli Lučnici, kakor kdo hoče, prekrasni sprehodi proti Igli, Ljubnemu ali Kamniku, to so prednosti in odlike, ki privabljajo k nam vedno več tu« ristov in letoviščarjev. Letos smo imeli iz« redno mnogo letoviščarjev od blizu in od daleč: iz Ljubljane, Zagreba in Hrvatske, da, celo iz Gradca v Avstriji. Seveda bi jih bilo še več, ako bi bilo prostora. Ko ljudje spoznajo, da prinašajo letoviščarji v kraj lepe denarje, bo tudi v tem oziru bolje. Nekaj pa je, kar znatno zavira večji pri« tok letoviščarjev: pokopališče okrog župne cerkve na holmcu sredi vasi. Vse hiše in gostilne, kjer stanujejo letoviščarji in kjer so na hrani, leže ob vznožju tega pokopa« lišča. Te hiše imajo seveda tudi vodnjake in v nje se staka, povsem naravno, voda iz pokopališča. Tu tik pod pokopališčem stoji tudi šolsko poslopje z vodnjakom in iz njega pije šolska deca vodo. Če je to zdravo, higijensko, ne bomo raziskovali. V drugih krajih bi rekli, da je to javen skan« dal. To pokopališče je danes že premajhno. Lcana je torej prilika, da se že vendar en« krat premestiiz vasi in se napravi na kraju, ki je za to prikladen. Vseh želja je to, sa« mo ne g. župnika. Ta hoče imeti pokopa« lišče tam, kjer je, le povečati ga hoče. V to je že nakupil sosedno njivo, vaščani in šolski otroci pa naj še nadalje pijo vodo, ki prihaja iz pokopališča! Sicer pa ali ni škoda rodovitne zemlje, ki je je v Lučah tako silno malo in ki je prav zaradi tega draga kot žžtfran?! Toda nihče se za to ne zmeni, ne občinski odborniki, ki samo ki« majo, kadar župnik kaj ukrene, in ne, ka« kor se zdi, sanitetska oblast. In vendar je še v veljavi, o tem se ne motimo, zakon, ki odreja, da se nova pokopališča ne smejo nameščati ob javnih cestah in ne sredi ob« ljudenih krajev. Ali ta zakon pri nas ne velja? Ne moremo tega verjeti, zato pozi« vamo sanitetno oblast, naj z vso potrebno energijo poskrbi za to, da se pokopališče iz tujskoprometnih, predvsem pa iz zdrav« stvenih ozirov premesti iz vasi. Zemljišč, orikladnih za pokopališče, je izven vasi do« volj na razpolago. Letos je bila končno trasirana tudi cesta iz Luč proti Kamniku. Trasiranje je izvršil g. inženjer Fran Fischer, ki se je z veliko vnemo in ljubeznijo posvetil temu poslu. Projektirana cesta pojde od Kranjskega Rak po južnem ojstriškem pobočju mimo Selišnika nad Mlinarjem proti Podpečniku in se bo pri Podpeškem mostu združila s staro občinsko cesto. Na celi ti progi bo potreben samo en most in sicer preko Bele pri Podpečniku. Ta cesta, za katero se borimo že skoraj polstoletja, je za tujski promet velikansekga pomena, saj pomenja direktno zvezo Ljubljane z Logarsko doli« no. Svoje dni je tej zvezi nasprotoval Gradec, pač iz nemškonacijonalnih moti« vov, ker ni videl rad, da ib prišla Gornje« savinjsa dolina, ti najbolj slovenski kraji v neposredno zvezo z Ljubljano. Po osvo« boditvi smo bili prepričani, da nam pade cestna zveza s Kamnikom, oziroma z Ljub« ljano kot zrelo jabolko v naročje. Toda motili smo »e. Celih deset let smo se sedaj brezuspešno zavzemali za to cesto, ali bo tudi to pot naš trud zaman? Nečemo izgu« biti vere, pač pa pričakujemo, da bodo že vendar enkrat obljubam sledila tudi deja« nja in da bo banska uprava že letos spre« jela v svoj proračun zgradbo ceste Kam« nik»Luče, dobro se zavedajoč, da je ta oe« sta ne samo velikega lokalnega pomena, marveč tudi tujskoprometne, predvsem pa strategijske važnosti Kakor hrepenimo po cestni zvezi s Kam« nikom, tako težko pričakujemo, da bi se čim preje speljal električni daljnovod i« Velenja preko naše doline na Kamnik in Ljubljano, ker dobimo potem tudi v Lu» čah električno razsvetljavo. A ta je tudi eden izmed glavnih pogojev za uspešen razvoj našega letoviškega kraja. Tragična smrt otroka ? stopah St Juri] pod Kumom, 9. okt Pretekli teden se je v stopah smrtno ponesrečila petletna hčerka posestnika Antona Klanšeka iz Št Jurija št 15. O tragičnem dogodku smo Izvedeli naslednje: Mala Marija se je popoldne odpravila iz hiše. kar ostali domači niti opaziB niso. Proti svoji navadi ie dekletce zašlo v komaj par korakov oddali ene stope, kjer ie tragično končalo mlado živlienie. Ko so opazili odsotnost otroka, so domači takoj pohiteli k nienemu staremu očetu, ki je jedva streljaj od njih, in je imela deklica navado tia zahajati Toda otroka niso našli Odpravili so se v stope, kjer so dekletce našli okrvavljeno na tleh poieg stop — že mrtvo. Izvlekli so trupelce izpod vro-tena in je položili na mrtvaški oder. Kaj je nesrečnega otroka zaneslo k stopam. se ne ve. Najbrže pa Je skozi priprta vrata dekletce prišlo v »tope, kjer Jo je za obleko potegnila os vretena, ki Jo Je privila in pritisnila, k tlom tako, da Je bi močan pritisk na prsi smrtonosen tn Ji j« poleg tega zlomilo §e levo roko dvakrat 2 nesrečnimi starS sočustvuje vsa okoBca. Z Jesenskih manevrov pri Ptnjsu konjeniška patrulja , » ♦ ....... Z Jesenskih manevrov pri Ptuju: kolesarji popravljajo deSekte na kolesih SJomače vesti * Volitev rektorja na ljubljanski univerzi. Po ponovnih volitvah je bil naposled na včerajšnji seji univerzitetnega sveta po novem univerzitetnem zakonu izvoljen za rektorja za dobo 2 let prof. dr. Alfred Šerko. S tem je končno rešeno vprašanje, k' je v zadnjem času v javnosti vzbujalo mnogo pozornosti. * Za bivanje članov kraljevskega doma ▼ Zagrebu bo mestna občina zagrebška kupila palačo rodbine Pongrac s krasnim parkom in divnim razgledom na Tuškanec. V to svrho se bo prihodnji ponedeljek vršila izredna seja občinske uprave, ki bo odobrila tozadevni sklep finančnega odbora. * Slovanski zdravniki v Južni Dalmaciji. S parobrodi Jugoslovenske plovitbe »Ku-manovo«, »Zagreb« in »Kosovo« je predvčerajšnjim prispelo v Dubrovnik približno 500 slovanskih zdravnikov, ki so se v Splitu udeležili zdravniškega kongresa. V imenu mesta je goste v pristanišču pozdravil podžupan Hadžija, v imenu dubrovniških zdravnikov pa dr. Milo Katič. Zvečer ]e Udruženje dubrovniških zdravnikov gostom na čast priredilo rout. Včeraj so si gosti ogledali mesto, potem pa so odpotovali v Boko Kotorsko in Črno goro. * Sušak dobi sodni stol. Na Sušaku se je t zadnjih dneh mudil predsednik banskega stola v Zagrebu dr. Kovačevič. Pregledal Je poslopje, v katerem bo nastanjen sodni stol na Šušaku. Kakor se zatrjuje, bo do novega leta. ko stopi v veljavo novi kazenski postopnik. že aktiviran sodm stol na Sušaku. V konpetenco tega sodnega stola bodo spadali okraji Kastav, Sušak, Krk Rab, Bakar, Pag, Crikvemca, Novi, Seni in Delnice. * So že dotiskane (razen »Pratike«) knjige Vodnikove družbe. Sedaj ima glavno delo knjigoveznica: ni malenkost zvezafc 80.000 knjig! Prihodnji mesec se začno knjige razpošiljati. Še je čas, da postanete član Vodnikove družbe, a skrajni čas, kajti vsem ne bo več mogoče ustreči. * Profesor Artur Strohschneider živ in zdrav. Nedavno so se širile* po časopisju vesti, da se je ponesrečil priljubljeni akrobat prof. Strohschneider, ki je nedavno kazal Ljubljančanom svoje umetnosti na vrvi. Kakor se ie ugotovilo, so bile vesti popolnoma izmišljene. Tajnik ljubljanskega Invalidskega udruženja nam je pokazal pismo prof. Strohschneiderja iz Bielovara od 8. t m. V pismu mu poroča o svojih lepih uspehih po naši državi. Prof. Strohschneider se pripravlja na nadaljno pot preko Beograda in ga prosi, naj se v njegovem imenu še enkrat najlepše zahvali vsem Ljubljančanom in Ljubljančankam za naklonjenost. * SPD »Peca«i v MežicisCrni javlja, da ostane Uletova koča na Peci odprta še do vštetega 19. t. m. Podružnica je v prete* klem letu izpeljala složnejšo pot iz Riške gore do Uletove koče, ki bo zlasti v zim= skem času lahko dobro služila turistom Ključi od koče, ki bi jih eventuelno rabil; poznejši izletniki, se bodo dobili v Mežici, Črni ali pa v Heleni v Podpeci. Ker se je že lani izkazala potreba, da se zaradi iz« vrstne smuke od Uletove koče čress Riško goro, Štenge v Mežico otvon koča v zim. skem času ob sobotah in nedeljah, bo po« družnica ob zadostnih predhodnih prijavah otvarjala in oskrbovala kočo ob omenjenih dneh z vsem potrebnim in nudila vse ugod* nosti. Vabljeni so vsi oni turisti, ki letos piso obiskali naše obmejne postojanke, da jo obiščejo še te dm ali pa na dan zatvo« ritve v nedeljo 19. t. m. Na svidenjel * Sezona na Gornjem Jadranu se bliža svojemu koncu. Poslednji poletni posetniki naših morskih kopališč se sedaj vračajo domov. Zanimivo pa je, da prihajajo v zadnjih dneh v naraščajočem številu na Sušak in dalje na Jadran Angleži. * Dediči naj se zglase. Izselieniški komi-sanjat v Zagrebu, Kamenita ulica 15. poziva dediče Mirka Radoška. ki je umrl v VViandotte, država Michigan, v Zedinjenih državah, naj se takoj prijavijo komisari-jatu z natančnim naslovom, da se jim izplača zavarovalnina po pokojniku. Gre za pokojnikovega sina Ivana in Tomaža Radoška, katerih oivališče komisirijatu ni znano. * Podpirajmo Ciril - Metodovo družbo, ki je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji! * Igra narave. Naš naročnik g. Ivan Bro-der nam je prinesel v redakcijo čuden krompir, ki ima obliko sedečega psa. Zrasel je ta krompir na Candonijevem posestvu v Zamostcu pri Sodražici in je vzbujal veliko zanimanje tudi pri Candonijevih sosedih. * Darova. Za Podporno društvo slepih v Ljubljani ie posla! 100 Din namesto cvetja na grob blagopokojne ge. Alojzije Slan-čeve iz Litije g. inž. podporočnik Franjo Mamilovič iz Negotina. Kot del honorarja je poslal g. Leon Tičar iz Rimskih toplic 50 Din za bolnega pisatelja g. R. Murnika. * Popravek. V včerajšnji članek »Kako je padel Srečko Puncer« je treba uvrstiti pra- Vremensko poročilo Meteorološke®* zavoda v Ljubljani 10. oktobra 1930. številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlago v %, 5. smer im brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Ljubljana: 7, 762.5, 12, 89, E2, 10, dež, 9.0; Maribor: 7, 763.4, 10, 88, mirno, 10, dež, ?; Zagreb: 7, 763.8, 10. 90, NE6, 10, dež. 4.0: Beograd: 7, 762.9, 15, 80, NE2, 9, —, —; Sarajevo: 7, 765.5, 12, 75, mirno. 1, —. —; Skoplje: 7, 766.4, 8, 90. mimo, 1. —, —; Kumbor: 7. 763.6, 18, 70, mirno, 9. —, —; Split. 7, 762.9, 19. 75, ESE10, 1, —, —; Rab: 7, 761.2, 20. 80, SE4, 10, —, —; .Vis: 7, 761.6, 15, 90, SEM, 9, —, —. Najvišja temperatura v Ljubljeni 9. Najnižja temperatura: v Ljubljani pada, v Mariboru ?. v Zagrebu ?. v Beogradu 14. v Sarajevu 10. v Skoplju 4. Solmce vzhaja ob 6.9, zahaja ofe 17.24. Luna vzhaja ob 18.45, zahaja ob -10.23. vilno ime graščine ThaHenstein in ne Fallerstein, v predzadnjo vrsto pa »so« namesto »smo« * Kmetiske nadaljejavlne šole. Prejeli smo: 53 kmetijskih nadaljevalnih šol za fante in 48 gospodinjskih nadaljevalnih šol za dekleta je izobraževalo v preteklem letu kmetsko mladino v Dravski banovini. Voditelji teh šol so se zbrali 3. in 4. t m. v dvorani CKJZD v Ljubljani, da se porazgovorijo o dosedanjem delu in o smernicah za bodočnost. Zelo se je zavzemala za te šole banovina s svojim banom na čelu. Za nemoten obstoj se imajo te šole zahvaliti predvsem pomočniku bana in sedanjemu vršilcu dolžnosti bana g. dr. Pirkmaierju. Zborovanje je otvoril načelnik kmetijskega oddelka g. inž. Podgornik, ki je orisal zgodovinski razvoj teh šol s posebnim ozirom na sedanji položaj po dalekosežnih in modrih ukrepih našega kralja. Dr. Kotnik ie raztolmačil dose^anie sodelovanje prosvetnega oddelka. Andrej Skulj, poverjenik UJU, je govoril o dosedanjem in bodočem delu organizacije UJU za kmetsko vzgojo Franc Kafol. tajnik Kmetijske družbe, je pohvalil pionirsko delo učitelistva za povzdig kmetiistva in zagotovil, sodelovanje Kmetijske družbe. Inšpektor inž. Zidanšek je podal v glavnih obrisih državni kmetijski program. Pod predsedstvom losipa Gosaka šolskega upravitelja na Tehariu, je učiteljstvo razpravljalo o dosedanjem delu na kmetijskih nadalievalnih v njihovem ustanavljanju, gmotnem vzdrževanju in njihovem ustrnin. Stavbenih ie bilo mnogo stvarnih predlogov Od';čnega sodelavca je našlo učitelistvo teh šol v osebi Josipa Krošlia, reef"enta za kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole pri banski upravi. \-t |P poHal T.^avan re. fl^rfit KINO WEAl Premijera! Senzacija! Hoot Gibson v filmu vratolomnih senzacij Puščica pustinje Ob 4, y3 8 in 9. uri. * »Koroška Slovenija«. Leta 1919. je iz« šla v komisijski zalogi Schwentnerja v Ljubljani brošura »Koroška Slovenija«, ki jo je spisal dr. Jos. C. Oblak. V njej se obravnavajo različni načrti, ki so se pred« lagati glede Koroške od naše im nemške strani pred določ tvijo plebiscita, ter se obravnava zlasti naša minimalna meja, Ka« tcor jo predlaga pisatelj v smislu Gumplo« viczeve teorije kot prirodno mejo. Sploh obravnava brošura vse slovensko ozemlje sn je dragocen sponnn na one čase. Tik pred plebiscitom je izšla še druga brošura istega pisca v založbi Tourist Officea »Iz« prehodi po Koroški Sloveniji«, ki nam opi« suje v glavnih potezah slovensko koroško ozemlje v turističnem oziru in ki je še da» nes aktualna. Obeh brošur je še omejeno število na razpolago. * Prodaja krp in nošenih čevljev. 21. t. m. se bo vršila pri komandi dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani ustme-na licitacija glede prodaje 3680 kg raznih krp od suknene obleke, volnenega perila ln vojaških odej ter glede prodaje 1269 parov iznošenih čevljev. Predmeti so interesentom vsak delavnik od 9. do 11. pri komandi na vpogled. * Star mož ln mlada žena. V Apatinu se je preteklo sredo obesil Janoš Rant, star 72 let. Starca je pognala v smrt lahkomiselna ženitev z 201etnim dekletom. * Dve gospodični načelnicl banditov. V zvezi z odkritjem vlomilske tolpe v Som-boru, ki ji je bila na čelu gospodična Ana Borisova in o kateri smo že včeraj poročali, javljajo iz Sombora. da je v teku preiskave prišlo še do drugega senzacijonal-nega odkritja. Kot udeleženka je v Anini tolpi sodelovala še ena ugledna gospodična, ki je za tolpo dobavljala kloroform. Tolpa se je nameravala podati v inozemstvo, kjer bi po vlakih vršila tatvine s pomočjo kloroformiranja potnikov. V to svrho je neka lekarniška nameščenka ukradla pfecejšnjo dozo kloroforma. Preiskava se še nadaljuje. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Relch. Iz Llnfelfane u— »Železna maska«. (Nadaljevanje »Treh mušketirjev«.) Danes ob pol 3. popoldne in jutri ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD v prostorih elitnega kina Matice velezanimlvi film »Železna maska« z Douglas Fairbanksom v glavni vlogi. Napeto dejanje tega filma, ki tvori nadaljevanje pretečeni teden z uspehom predvajanih »Treh mušketirjev«, bo zanimalo vse občinstvo. Cene najnižje! u— Nekdanji člani akad. društva »Ilirija« v Pragi imajo prijateljski sestanek 13. oktobra zvečer v restavraciji Zvezda v Ljubljani. V kolikor so znani njih naslovi, so jih sklicatelji pismeno povabili. Kdor pa ni prejel vabila, naj smatra to obvestilo za vabMo. Tudi vsi ostali nekdanji tovariši Pražani dobrodošli! u— Iz gledališča. Dre vi se ponovi prvič v letošnji sezoni melodijozna Fallova opereta »Dolarska princesa«. Sodelujejo Po-ličeva, Ribičeva, Balatkova, Strniševa, Go-stič, Drenovec, Peček, Povhe, Simončič in drugi. Dirigent Svetel. Izven abonmaja pri znižanih cenah. — V nedeljo se vprizori Čajkovskega »Evgenij Onjegin«. V tej romantični operi bo pela prvič na našem odru partijo Tatjane priljubljena ga. Zlata Gjungjenčeva. Naslovno partijo bo pel Primožič, kneza Gremma Križal. Lenskega Gostič. Nastopi baletni zbor. Dirigent Štri-taf. Izven abonmaja pri znažanih cenah. — V torek bo Puccinijeva »Madame Butter-fly« z go. Zlato Gjungjenčevo v naslovni partiji. V partiji Pincertona nastopi Mar-čec. Za abonma B. — Krstna paedstava iz- Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili 1 Maček Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 * Danes ob poi s. in 9. zvečer! Sudermannov roman »MATI SKRB« v prekrasnem, ganljivem in nepozabnem filmu virne slovenske drame »Kraljična Haris« bo nocoj ob 20. v ljubljanski drami. Delo je izvrstno naštudiral in zrežiral Lipah. Za abonma D. — Prva repriza ruske drame »Mladoletje« bo v nedeljo ob 20. Delo ie doseglo pri letošnji premijeri posebno lep uspeh. V drami je zaposlen skoro ves dramski ansambel. Režijo ima ravnatelj Golia. Običajne dramske cene. — V nedeljo popoldne se vrši kot prva popoldanska predstava opereta »Grof Luksemburški« z Dre-novcem v naslovni partiji. V večjih vlogah nastopijo Poličeva. Balatkova. Peček, Povhe in Simončič. Izven abonmaja. u— Mestn) magistrat le telefonično dosegljiv zaradi poškodbe telefonske centrale po centralni kurjavi na naslednjih številkah: predsedstvo 3026. gospodarski urad 3023. gradbeni urad 3029 mestna elektrarna ravnatelistvo 30?4, mestna elektrarna akumulatorji 30?5. klavnica 3027 ekspedit mestnega magistrata 3028. reševalna postaja in gasilci 3022. u— Smrtna ko«^. V hiralnici sv. Jožefa ie preminila ca. Mariia Grčarieva. ro-iena Jurjevčičeva, vdova po železničarju. Dosegla ie visoko starost R9 let. Pogreb po-kojnice bo 12. t. m. ob nol 15. Blag ji spomin. žaluiočim naše sožalje! u— V gumijastem čolnu po Evropi. Včeraj so prispeli v Ljubljano trije mladi študentje etnologije na visoki šoli v Kolini Alfred Pollmann, Toni Schirner in Josef Al-massy, ki so 22. maja lani odveslali s svojim čolnom »Vater Rhein« po Reni navzdol, odpotovali na HoIand«ko, čez Severno morje v Hamburg in po Labi na Češkoslovaško. nato pa so šli peš do Regensburga, odkoder so se po Dunavu peljali do Črnega morja Skozi Bospor jih je vodila pot v Marmarsko morje in skozi Dardanele v Fgejsko morje. Bili so na otokih Imbrosu in Limosu, v Solunu in Atenah, potovali so na Kreto in Jonijsko morje, na Krf in skozi Otrantsko ožino na Jadran Veslali so mnogo po južni Srbiji, obiskali Beograd, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad, Osiiek in prispeli včeraj preko Celja v Ljubljano. Mladi fantje so dosedaj prepotovali že 11.000 kilometrov Iz Ljubljane krenejo v Trst. u— Ljubljanski Sokol vabi na predavanje v spomin na lOletnico koroškega plebiscita, ki bo v četrtek 16. t. m. ob 19. zvečer v društveni sejni dvorani v Narodnem domu. Predaval bo brat dr. I. C. Oblak, ki je med najboljšimi poznavalci koroških Slovencev in koroških razmer. SOB SAMO ŠE DANES! Ob 4., četrt na 8 in Četrt na 10! Zadnjikrat Vam poje Al t9o3son o nepozabnem svojem filmu smeha in solz »Smej se in plakaj« Prekrasno! Razen tega Se diven in zanimiv pred-program! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. u— Redna skupščina Udruženja ljubljanskih konservatoristov bo v ponedeljek 13. L m. ob 20. v Glasbeni Matici, soba 17. Udeležba za člane obvezna. Vsak član se mora izkazati z indeksom. u— Društvo upokojenega učiteljstva bo imelo svoj letni občni zbor v sredo 15. t m. popoldne ob 15. pri Novem svetu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Kupujte samo PENKALA BATERIJE ker trorA najdalle! 300 a— Klub trgovskih akademikov v Ljubljani bo imel redni občni zbor v nedeljo 19. t. m. v klubovih lokalih v Ljubljani, Gosposvetska cesta 8-1., ob po? 11. dopoldne, in ne, kakor je bilo prvotno javljeno, 12. t m. u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi snaženja kotlov 14„ 15. in 16. t. m. zaprta. ©SflllT&E- RIS3E originalne — za lepake kakor Časopisno reklamo izvršujem točno in poceni. Pošljite cenjena naročila na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra reklama«. DANES V SOBOTO ZVEČER V KAZINI OTVORITVENI Plesni večer z revijo vseh letošnjih družabnih plesov, katerega priredi plesni mojster g. Jenko. MERKUR — JAZZBAND Posebnih vabil se ne razpošilja. — Obleka večerna. 14357 TONE POLJŠAK Ljubljana. Aleksandr. c. 5- Projektiranje ta Izvršitev električnih naprav ta instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 tf V starem sne KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730. Popolnoma novo! V glavnih vlogah Mary Carr, Fritz Kortner, VVilheim Dieierle u— Murnlk podlegel zastrupljenju. V četrtek smo poročali o tragediji 281etnega Miloša Murnika, ki so ga našli v sredo popoldne na vrtu gostilne Novi svet skoro nezavestnega. Nesrečnik je pil strup. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se je sprva njegovo stanje nekoliko izboljšalo, toda v četrtek zvečer je zastrupljenju podlegel. u— Dve nezgodi. V Št. Vidu je padel 12 letni posestnikov sin France Sever pred do-maoo hišo tako nesrečno, da si je zlomH levo roko. — V Matevža Rabiča, 27 letnega delavca na Javorniku, je odletel med delom kos železa in ga poškodoval na glavi Oba ponesrečenca so pripeljali v bolnico. u— Ukradeno kolo. Trgovski pomočnik Anton Škrjanc. stanujoč na Tržaški cesti 4., je prijavil policiji, da mu je bilo 9. t m. med 15. in 16. na Mestnem trgu 21 izpred hiše odpeljano kolo znamke »Torpedo« s tvorniško št. 417.915. u— Dr. France Pavlovič, specijalist za zobne bi ustne bolezni, ordinira vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do 18. v Pra-žakovi ulici 8 (ogelna rumeno - modra hiša). L nadstropje. u— Gasilno društvo Ježlca priredi 19 t. m. trgatev grozdja pri Štirnu na Ježici. Na svidenje! ZIMSKE OBLEKE raglane, suknje, trenchcoate in us-njate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski industriji JOSIP IVANCIC, Ljubljana, Dunajska 7 326 u— Vsi prijatelji dobrih domačih krvavih in jetrnih klobas ter pristnih štajerskih in dolenjskih vin se vabijo za soboto in nedeljo v gostilno Svetič, Gerbičeva ulica, pri Koleziji. u— Plesne vaje v veliki dvorani na Taboru bodo vsako nedeljo ob 20. Za začetnike ob pol 20. pod vodstvom plesnega mojstra g. Košička. u— Na trgatvi v nedeljo 12. t m. v salonu pri Jerneju na Sv. Petra cesti bo vesela zabava Zato ne zamudite prilike! Pod brajdo se bo vrtelo, pri mizah pa bo poceni dobra kapljica. Začetek ob 18. Vstopnina 5 Din za osebo. u— Plesne vaje SK Svobode bodo odslej vsako soboto od 20. dalje v Delavski zbornici. Začetniki točno ob 20. u— Plesne vaje SO »Preporoda«. Letošnje plesne vaje bodo ob sobotah točno ob pol 20. v areni Narodnega doma pod vodstvom plesnega mojstra g. prof. Jenka. Igral bo Odeon - jazz. Otvoritev v soboto 18. t m. ob pol 20. u— Otvoritvena plesna vaja JNAD »Jadrana« bo v torek 14. t m. v vetiki dvorani Kazine. Ples bo vodil priznan! plesni mojster g. prof. Jenko, igral pa bo Jazz -band Jonny. Vse reklamacije se sprejemajo v »Jadranu«, Tomanova o. 3, tel. 2974. Iz Maribora a— Iz seje mestnega sveta. Gradbena dovoljenja so dobili: Tvrdka Turad za preureditev trgovskih prostorov na A le« ksamdrovi cesti 7; Mehanična tkalnica in aipretura Doctor & dr. za gradbo sušilni* ce, belilnice rtd.; Anton Feiertag za grad« bo prizidka in preureditev hiše na Bet« navski cesti 41; Kari Toma za gTadbo provizoroe ključavničarske delavnice v Mlinski ulici 23; M. Mannimgar za gradbo en »nadstropne stanovanjske hiše ▼ Tam« šičevi ulici; Pavla Peitler za napravo por« tda pri hiši v Slovenski uL 8; Julij Fisch-bach za napravo portala r Gosposki ul. 5; Mihael Počivalnik za gTadbo skladišča in pisarne k garaži na Masarvkovi cesti (kot provizorij); Anton in Marija Rozman za preureditev stanovanjskih sob v hiši na Framkopanovi 29; Jakob Lah za preuredi, tev pritličja desnega dvoriščnega trakta v hiši Glavni trg 2; Eli za Wolf za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Cam« karjevi ul. 32. — Uporabna dovoljenja so dobili: Marija Horvat za prizidek pri hiši v Jadranski ulici 1 (kot provizorij); Vi« ljem Freuod za prizidek za pisarne in skladišča tor preuredite* dosedanjih pi« sam v Kac+ianarjevi »L 12; Viljem Abt za zmrzovalni-oo v Kejžarjevi nI. 8; Josip in Ljudmila Tomažič z* priti, stanovanj* sko hišo im gosp. poslopje na Radvamjski ce»H 26; Ivam Karažija za emonadstropno stanovanjsko hrišo m dvoriščno poslopje v Stritarjevi ulici 29: Al. Peklar za pri« tlično stanovanjsko hišo v Tomšičevi uli* ci 28; dr. Rudolf Perhavc za enonadstrop« no stanovanjsko hišo v dr. Rosinovi ulici 29; Franc Klep za pritlično stanovanjsko hišo v Koseskega ulici 63; Rudolf Kodela za preureditev stanovanjske hiše im gospo« darsikega poslopja ob Radvanjski cesti; Franc in Karoltna Vetrih za pritlično sta« novamjsko hišo v Jelačičevi ulici 7; Franc in Lucija Vetrih za pritlično stanovanjsko hišo v Jelačičevi ulici 5; Josip im Tinka Stuhec za enonadstropno stanovanjsko hi« 5o v Vrtni ulici 21. a— Intimna slavnost na drž. gimnaziji v Mariboru. Preteklo sredo je gimn. rav« nateij dr. Josip Tominšek izročil diplome in red sv. Save IV. stopnje istočasno odli« kovanim gimnazijskim profesorjem dr. An« tonu Dolarju, Alfonzu Valesu. dr Adolfu Pečovniku m Karlu Prijatelju. Izročitev se je izvršila v gimnazijski dvorani, kier so se zbrali profesorji in dijaštvo višjih razredov. Ravnatelj je v svojem nagovo« ru označil pomembnost teh odlikovanj za zavod, za profesorski zbor in za vzgojo sploh, češ, da je ta pomembnost dobila izraza v osebah teh štirih odlikovancev. V enakem smislu mu je tudi odgovoril v imenu odlikovancev prof dr Dolar. Slav« nosti sta dala lep okvir gimnaT:jGki mo« šlr zbor in orkester vsak z enim koma« dom Na poziv ravnatelja se je Nj. Vel. kralju navdušeno vzkliknil trikratni »Ži« vio«. a— Iz gledališča. Priljubljena Leharje« va opereta »Skrjančkov raj« se bo upri« zorila v popolnoma predrugačeni režiji g. Trbuhoviča danes. Dejanje je ganljivo in zabavno, muzika izredno melodijozna. Di» rigira g. Herzog. — Jutn v nedeljo se uprizori moderna opereta »Aleksandra«, ki je pri svojih dosedanjih uprizoritvah za« radi krasne muzike, zelo vesele vsebine ter dobrega podajanja d-osegla zelo lep uspeh. Kuponi. a— Najstarejša ženska občine Kamilice Pri Mariboru je umrla v četrtek. Bila je to Marija Sulc, ki je dosegla 96 let. Po« kojnica je bila dolga desetletja neprestano zaposlena kot viiničarka na posestvu gro« fa Beauvemaisa Danes jo polože k večne« mu počitku. Pokoj njeni duši! a— Opozorilo. Po Mariboru se širijo govorice, da je tržno nadzorništvo pretekli petek konfisciralo na Glavnem trgu nekemu Dalmatincu pokvarjene morske ribe. Izvedel sem, da so bile pokvarjene morske ribe res konfiscirane, toda ne moji prodajalki, ki prodaja na Glavnem trgu na moj račun morske ribe, temveč nekemu začetniku, ki je šele dobil dovoljenje za prodajo morskih rib na Glavnem trgu. Z morskimi ribami trgujem v Mariboru že devet let in še nikoli se mi ni pripetilo kot strokovnjaku in poznavalcu morskih rib, da bi prodaja! pokvarjene ribe, in se mi to kot strokovnjaku tudi ne more pripetiti Sveže morske ribe prevažam dnevno v ledu in kot dovozno blago tako, da je popolnoma izključeno, da bi meni namenjene ribo prispele v Maribor pokvarjene. Cenjeno občinstvo prosim, da blagovoli to vzeti na znanje ter beležim z vsem spoštovanjem Josip P o v o d n i k, veletrgovina z vinom v Mariboru. e— V spomin padlim borcem za osvobo-jenje Korotana je bila včeraj zjutraj ob pol 8. darovana v župni cerkvi sv. Danijela maša - zadušnica, ki jo je opravil g. proi. Kovačič. V imenu mestne občine H je prisostvoval magistratni predstojnih g. nad-svetmk Ivo Šubic, navzoči pa so bili tudi zastopniki drugih uradov in ostali prijatelji koroških bratov. e— Sokolska župa Celje javlja, da bo zaradi nepričakovano visokega števila prl-glašencev priredila župni prednjaški tečaj ločeno. Prvi tečaj, ki se prične jutri v nedeljo ob 9., je namenjen le učiteljem in bo trajal do 26. t m. Po tem tečaju se bo vršil pozneje tudi še tečaj samo za učiteljice. Sprejete priglašence je župna uprava obvestila direktno. Tečajniki bodo prenočevali v Zdravstvenem domu. S seboj naj prinesejo poleg telovadne obleke tudi brisače in druge potrebščine, ki jih bodo potrebovali v času svojega bivanja v Celju. e— Organiziranje celjskih smučarjev. Pri Savinjski podružnici SPD v Celju se le ustanovil poseben zimsko - športni odsek, ki namerava gojiti zimski šport, smučanje, sankanje in drugo. Odsek je že prijavljen kot član mariborskemu zimsko - športnemu podsavezu Pozimi se bo vršil enotedenski smuški tečaj za novince. Vršilo se bo tudi več skupnih izletov na Celjsko kočo, Šrrao-hor. Mrzlico, Kum, Sv. Planino. V aprilu 1931 bo odsek oskrboval za svoje člane Kocbekov dom na Korošici, v februarju pa se bo vršila s Celjske koče navzdol hitrostna tekma. Nove prijave sprejema, kakor tuda daje vse potrebne podrobne informacije g. Krajnc v Kmetska posojilnici v Celju. e— Himen. Pretekli četrtek sta se poročila v Ljubljani mariborski odvetnik g. dr. Igor R o s i n a in gdčna. Tončka Mirni-kova, hčerka poštnega ravnatelja v pokoju iz Celja. Bilo srečno! e— Na Ljudskem vseučilišču v ponedeljek ne bo predavanja, o čemer se obveščajo interesenti. e— Smrtna kosa. Na Jožefovem hribu Je umrl dveletni črkostavčev sin Franc Mar-gesič, v celjski javni bolnici pa 611etni drvar Franc Pec iz Oplotnice. e— Perutnlnarfi bodo imeli drevi ob 20. strogo obvezen sestanek v gostilni Sokolski dom v Gaberju. Iz Slov. Sistr.ee sb— Izprememba posesti. Trgovec g. S tiger je prodal svojo dvonadstropno hi» šo poleg kapelice na Glavnem trgu za 350.000 Din tukajšnjim šolskim sestram, ki bodo prihodnjo pomlad prezidale po« slopje v internat m sirotišnico. Obenem je g. S tiger kupil hišo g. Stam.pfla tik svo« je trgovine za ceno 200.000 Din. Noreče matere morajo skušati vsako za-gatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik sog'asno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in specerijsikh trgovinah. Iz Kranja j_ Prošnja na šolsko oblastvo. Prejeli ■no: Bližajo se meseci deževja, mraza sn anaga. Posledica tega bodo mokra ia sla« ba pota. Koliko skrbi povzroča to star« šem, ki imamo otroke na osnovni šoli v Kramju, kjer je še vedno uveden celodnev« ni pouk! Revnejši sloji ne moremo naba* vrti otrokom zadostne obutve in obleke m tako mora marsikateri otrok v premo« cenili čevljih presedeti v šoli vse dopol« dne in še popoldne. Iz zadehlih šolskih sob se vračajo otroci domov šele v mraku, nakar so zaposleni s pripravami za pri« hodnji dan. Ža oddih in razvedrilo jim ne preostane nič časa. Da pod danimi pogoji otroci ne morejo slediti s pravim veseljem pouku im tudi ne dosežejo zadostnih uspe« hov, je jasno. Prizadeti starši se ponovno obračamo na šolsko oblastvo, da uvede tudi na tukajšnji osnovni šoli poldnevni pouk, kakor ga imajo že povsod drugje. Iz ŠUoS-fe Loke 81— Škofjeloški nogometaši so odigrali v nedeljo popoldne zopet dve tekmi. V predtekmi je nastopil SK Sokol (rezerva) v revanžnj tekmi proti SK Dunav iz Ljub, Ijana Upravičeno zmago so zopet odnesli gostje z rezultatom 0 : 4. Sodil je dobro g Berčič. Glavna tekma pa se je vršila ob 16 SK Svobode z Viča ie igral napram škofjeloški reprezentanci. Rezultat 5:3 za Skofjo Loko. Tekmo je motilo deževje. Udeležba je bila prav lepa. Glede na vre« inertske neprlike bo poslednja redna tek« ma v nedeljo s škofjeloškim vojaškim klubom. Iz Kaianilia kar— Abrahama je zagledal. V sredo je praznoval 50«letnico svojega rojstva tukaj« šnji zidarski mojster gosp. Franc Homar. Čestitamo! . k a_ »M rake so igrali preteklo soboto m nedeljo v kamniškem domu. Ker so isto tgro pred časom že igrali, je br! obisk slab. Pač znamenje, da hočejo Kamnicam vedno kaj novega. Iz TffboveSI t— Gasilska vaja. Prostovoljno rudniško gasilsko društvo je imelo v sredo ob 7. zve« čer vajo, pri kateri je nastopilo z vsem svo« jhn modernim orodiem. Fingiran požar so predstavljale hiše v okolici Počivavska Ga« si-lci so bili točno na kraju požara in z ve« Mko naglico m točnostjo porazdelili or-od« je. Ker ima društvo dve motorki, je stopilo v akcijo najprej ž niima. Mala motorka je začela delovati takoj. Društvo je imelo na razpolago še ročno brizgalko in več hidran« tov, katerih se pa ni poslužilo, ker take va. jc nimajo namena trositi mnogo vode, pac pa pokarati občinstvu točnost moštva in pravilno razporeditev orodja, s katero lahko računa v -primeru resničnega požara Vajo je vodil društveni načelnik g. Ho-ešek v na« vzočnos+i žunnega načelnika g. Guoeka. t— Kino Sokol. V soboto in nedeljo zvoč« ni film »Tako je v Hollywoodu«. Poleg zvočna šala »Vau — vau« (v nemškem je« riku). t_ Otvoritev plesne šole 14. t. m. ob 8. rvečer. Redne plesne vaje v torek in petek ob 8. zvečer pod vodstvom plesnega moj« ' stra iz Ljubljane. Iz Hrastnika „_ Prostovoljno gasilno društvo ste« klarne v Hrastniku vljudno vabi goste k vinski trgatvi 12. t. m., pri kateri se bodo vsi kakor pri vseh dosedanjih zabavah te« ga društva naibolje zabavali. h— Obe Cirilmetodovi podružnici bosta priredili v nedeljo 12. t.' m. bonbončkov dam. Bonbončke bo prodajala mladina. Iz« kupiček se bo porabil za podporo revnih slovenskih dijakov v inozemstvu. Hrastni« čani, segajte pridno v nedeljo po bonbon« čkih! h— Skrlatinka. Samo nekaj tednov smo imeli miT pred njo. Te dni sta se zopet po« javila dva primera. Oboleli sta dve učenki ez 4. razreda. Obe sta izolirani. Razred se je takoj razkužil. Iz Koafic — Slovanski večer. Sokolsko društvo jc priredilo 4. t. m. dobro uspeli Slovanski večer. Prosvetar celjske sokolske župe brat dr. Mejak je predaval o slovenski narodni manjšin-' na Koroškem Društveni orkester ic nastopil s štirimi točkami in pokazal, da lepo napreduje. Sestra Rudolfova nam je zapela nekaj lepih koroških narodnih pe« srni in deklamirala. Naši malčki pa so nas presenetili s svojim mičnim nastopom pod spretnim vodstvom sestre Jerebove. nj— Smrtna kosa. V Konjicah je umrl po dolgi in hudi bolezni v 30. letu starosti računski uradnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani g Trček Viktor, sin šumskega referenta pri sreskem načelstvu v Konjicah. Pokojnik je bil svoj čas reduciran in ker dolgo ni dobil nameščen ja, ga je to zelo potrlo, kar mu je tudi mnogo pripomoglo k njegovi prerani smrti. Njegov pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik. Njegovi rodbin-' in zaročenki naše sožalje! Iz Mozirja mo— Živinsko razstavo snvo imeli v so« boto 4. t. m Priredila jo je naša Živino« rej-ska zadruga za Mozirje ki okolico, Šmartno ob Paki. Kokarje im Rečico ob Savinji. Zadružniki so prignali na razstavo okrog 80 glav. Navzoči gg. inž. Muri kot zastopnik kmetijskega oddelka banske uprave, sreski kmetijski referent iz Celja mž. Oblak, sreski veterinarski referent iz Gornjega grada Samec in živinorejski nad« zornik Zupane so imeli na razstavi poučna predavanja in nagovore ter so se o stanju živine ugodno izrazili, niso pa mogli ugo« toviti napredka. Kljub temu so .brli edini v ™nenju. da ne gre v okraju, v katerem se je v teku več desetletij dobro uvedla in ponesla marijadvorska pasma, delati sedaj E-fc" izprememb. ker bi to bilo samo v Sk-odo naši živinoreji. Nujno pa so potreb« "L, lki te Pasme. V tem pogledu naj oblastva m internirane korporaerje ukre« nejo primerno. Iz Poifčaa po— Redek naravni pojav srno imeli pari« ftko opazovati v torek r~zno popoldne. Nebo se ie prevleklo z rdečimi oblaki in žarelo je, kakor bi bilo v ognju. Na drugem koncu je sijalo solnce in da je brla sliika se bolj čudna, je začelo bliskati in grmeti ter se je vsn-la drobna toča kakor v pravem poletju. po— Trgatev grozd ia je v nedeljo pri Gajšku v Sp. Poljčanah imenitno uspela. Ljudstvo se jc ob marljivem sviranju sram« Ija iz Trbovelj navžilo dobrega grozdja ter se izvrstno počutilo. Gostilničar in gasilno društvo sta tudi prišla na svoj račun. po— Sejem, kramarski in živinski, bo pn nas zopet v soboto. Iz Ljutomera lj— Gasilska vaja. Novoustanovljena ljutomerska gasilska župa je v nedeljo opravila svojo običajno skupno gasilsko vajo, katere so se udeležila gasilska društva: iz Ljutomera z dvema motorkama. iz Radomerja, Krapja in Cvena, vsako društvo z eno motorko, in iz Moste z ročno brizgalno. Naloga gasilcev je bila, pogasiti požar hiše g. Sinigoja na Glavnem trgu in obraniti tudi sosedna poslopja. Vaja je bila v eni uri končana, nakar se ie vršil občni zbor stare skupne gasilske župe. Nova župa šteje devet društev, ki so: Ljutomer, Noršinci, Babinci, Krapie, Cven, Mota. Pristava, Stročia vas in Radomerie. lj_ Meščansko šolo obiskuje letos 162 otrok (81 dečkov in 81 deklic). Iz Ljutomera samega jih je 34. iz sreza z Ljutomerom vred 82; ostali so iz sosednih srez*>v: Ptui, Cakovec, Dol. Lendava in Murska Sobota. Veliko število otrok se vozi z vlakom v smeri proti Gornji Radgoni in Murski Soboti. Takih je v celem 60 (23 dečkov in 37 deklic). Vozni red. ki velja od maja, je za te učence(ke) precej ugoden, ker odhajata okrog 3. popoldne vlaka v obe smeri. Le prihod zjutraj je mnogo prezgodaj. Urnik vpošteva kolikor mogoče vozni red. da prihajajo otroci še pred temo domov. — Službo je nastopila gdč strokovna učiteljica Alfonza Lindtnerieva. ki se ie vrnila z meščanske šole pri Št. Vidu nad Liubliano. Iz Gor. Radgone Osebne vesti. Dolgoletni upravnik glavne carinarnice v Gornji Radgoni g. Pavle Arsenič je stalno premeščen za upravnika carinarnice v Zemunik pri Zad ru v Dalmaciji. Na njegovo mesto je Imenovan g. Josip Jarič. carinik iz Zagreba gr— Izprememba posesti. Gospa Ana Koroščeva, trgovka v Gornji Radgoni, je prodala svoje vinogradno posestvo v Po« licah za 150 000 Din avstrijskemu državi ja« nu g. Jožefu Pichlerju, gostilničarju v Obrajni (Halbenrein) pri Radgoni. RIMSKE TOPLICE. Sokolsko društvo Rimske toplice - Šmarjeta priredi v soboto 11. t m. spominsko prireditev lOietnice plebiscitnega dne, ki bo v prostorih hotela »Nova pošta«. Na sporedu bodo predavanja, alegorična slika in zbirke koroških narodnih pesmi. Omenjenega dne zjutraj pa bo maša - zadušnica. katere se bodo udeležili šolska mladina in društva. Vabimo vse. da se proslave v čim večjem številu udeleže. — Gasilno društvo v Rimskih toplicah je imelo pred dnevi svoje vsakoletno vinsko trgatev v hotelu »Nova pošta«. Prireditev je zadovoljivo uspela gmotno in moralno. Posetih" so nas prijatelji gasilstva od blizu in daleč. — Tudi dramski odsek Sokolskega društva pripravlja za Martinovo nedeljo dvodejansko komedijo »Trije tički«. DOL PRI HRASTNIKU. Na prijaznem hribu Sv. Jurija nad Dolom se ie vršilo 2. t. m. prelepo slavje. Daleč na okoli znani in čislani g. Peter Kozole, trgovec in po sestnik iz Breznega, je obhajal s svojo že no go. Kristino desetletnico poroke. V poča ščenie tega dne je zložila družba svatov in prijateljev slavljencev za Sokola na Dolu 255 Din. Iskrena hvala vsem darovalcem! Slaviiencema pa kličemo: Še na mnoga leta! BLED. Naši čolnarji so obesili na gor janski cesti ob železnici, tablo z naslednjim napisom: »Bližnica k jezeru in velikim čolnom čaincem — Neehste weg zum See-bothen*. Svetujemo jim, da to tablo odstranijo, jo čez zimo prebarvajo in narede napis v pravilnem slovenskem in nemškem jeziku, da se ne bodo letoviščarji in tujci smejali tem napakam. Naj v to svrho naprosijo koga, ki zna dobro slovenski in nemški. Gospodarstvo Poostritev svetovne gospodarske krize Svetovna gospodarska kriza se je zadnje tedne tako poostrila, kakor to niso pričakovali najhujši pesimisti. Gospodarstvo Zedinjenih držav ameriških, ki je po strašnem polomu na efektnih borzah v novembru pret. leta dalo signal za preokret v svetovni gospodarski konjunkturi, v zadnjem času vedno bolj spoznava, da je tudi ono v tesni odvisnosti od razvoja konjunkturo v ostalem svetu. Tamošnji gospodarski politiki z vedno večjim poudarkom naglašajo. da je zboljšanje ameriškega gospodarskega stanja sedaj zaradi stalnega poslabšanja konjunkture v ostalem svetu nemogoče Južna Amerika se zvija v revolucijonarnib krčih, Rusija pa postaja s svojim dumptn-gom vedno važnejši faktor za bodoči raz voj gospodarske konjunkture. Ogromno tr žišče Kitajske je zaradi notranjih zmed znatno oslabljeno in vse to daje po svetovni vojni težko preizkušenemu gospodarstvu Evrope svoj pečat Zdi se, da brezprimerna brezposelnost v Evropi še ni dosegla svoje kulminadjske točke. Pravkar objavlja nem ski statistični urad novo rekordno število brezposelnih v Nemčiji, ki »e zajelo ob koncu septembra 3,030.000 delavcev. Cene poljskim pridelkom in industrijskim sirovinam, ki so že v poletju dosegle obupno stanje, so ponovno pričele padati fn skoro ne najdejo nobene opore več. V Žito-lodnih pokrajinah naše države so prisiljeni mali kmetje na trgu prodajati pšenico že po 1—1.10 Din za kg, dočim so še prea leti izkupili okrog 2.50—S Din in še ve? za kg. Krompir je skoro brez cene, za koruzne štoke dobijo danes vojvodinski kmetje komaj še 40 Din za 100 kg, konopljo pa plačuje trgovina vojvodinskim producentom po 4—4.5(3 Din za kg, dočim je cena še pred dvema letoma znalala 15 Din. Obupni klici našega kmetijstva postajajo vedno glasnejši; pri tem pa za enkrat ni videti izhoda iz krize. Nasprotno, zdi se, da bodo nove rekordno nizke cene poljskim pridelkom Izzvale nove in še ostrejše zaščitne ukrepe industrijskih držav, bodisi v obliki subvencij ali pa v obliki še višjih uvoznih carin. Vse kaže, da se bo zlasti v Evropi gospodarski boj vseh proti vsem še poostriL Pretirani protekcijonizem menda še ni povzročil dovolj gorja, da bi narodi spoznali, da tako ne gre več naprej. Zaščitni ukrepi ene države izzivajo na eni strani protiukrepe drugih prizadetih držav, na drugi strani pa ima zaščita ene panoge gospodarske delavnosti za posledico potrebo nove zaščite drugih panog, ki jih obremenjuje protekcijonistični sistem, kajti vsaka umetna zaščita ene panoge zahteva obremenitev drugih panog. Ovire, ki jih povzročajo posamezne države mednarodni izmenjavi dobrin, povzročajo navidezno nadpro-dukcijo, ki pa izvira le iz tega, da eni ne morejo prodati svojih izdelkov, ker jih drugi ne morejo kupiti, ti drugi pa ne morejo kupiti tujih izdelkov, ker sann ne morejo prodati svojih. Prišlo je tako daleč, da milijonske armade brezposelnih trpijo pomanjkanje in se borijo za vsakdanji kruh, dočim kmetovalci ne vedo kam z žitom in ga morajo metati svinjam v korito, pri tem pa si ne morejo kupiti vsakdanjih potrebščin in obleke, torej izdelkov onih, ki zaradi oadle kupne moči ne najdejo zaposlenja. Ce bi kmetje lahko prodali, bi tudi lahko kupili, potem pa bi tudi milijonske armade brezposelnih prišle do dela. Težke posledice pretirane protekcijoni-stične gospodarske politike se nikakor ne dajo odpraviti s poostritvijo protekcijonistič-nib metod, ki morejo stanje le še poslabšati, kajti protekcijonizem predstavlja circutus vitiosus, ki mora v svojem nadaljnjem doslednem izvajanju dovesti edino še do ob-upnejših razmer. Te dni je bila v Bruslju končana mednarodna konferenca za praktično gospodarsko znanost, na kateri so bili zastopani tako teoretiki, kakor praktiki. Široko javnost bo morda presenetilo dejstvo, da so se udeleženci te konference skoro brez izjeme izja vili za prehod k prosti trgovini, ali vsaj za radikalno omiljenje sedanjih protekcijoni-stičnih metod. Belgijski profesor Leener je v svojem referatu plediral celo za takojšnje ukinjenje vseh carin v Belgiji in so zastopniki belgijskih industrijskih in agrarnih krogov izrekli pomisleke le glede načina prehoda k prosti trgovini. Številni referenti so na tej konferenci poudarjali, da bojne zaščitne carine v resnici škodujejo predvsem državi, ki se jih poslužuje, ker podražijo konsum in produkcijo. Načelno je ta konferenca zlasti obsodila sistem interven-cijonizma, sistem subvencij in dumping. Da bo morala vsaj Evropa kot gospodarska enota preiti k novim gospodarsko - po iitičnim metodam, o tem danes ni več dvoma. Težko je le reči, kdaj bodo odločilni politiki prišli do enakega spoznanja, kakor trezno misleči znanstveniki. Z gotove strani se že napoveduje prehod k novim metodam racijonalnejše gospodarske politike, ki bo upoštevala medsebojno odvisnost posameznih gospodarstev in bo predstavljala novo epoho svetovnega gospodarskega razvoja. Toda zadnji politični dogodki v Evropi ne dajejo v tem pogledu mnogo upanja, saj postajajo vedno vplivnejši baš nepreračunljivi ekstremni politični elementi, pri katerih igra bolj važno ulogo sentimentalnost kakor trezna preudarnost Kaj imamo pričakovati od bližnje bodočnosti, nam bo morda pokazala nova konfe re.ica za carinsko premirje Društva naro-aov, ki se bo vršila v novembru v Ženevi. Morda bodo tu imele evropske agrarne države več sreče s svojo zahtevo po uvedbi preferenčnega sistema za agrarne proizvo de, zlasti ko so se tudi na angleški iniperi-jalni konferenci pojavile očitne tendence za spopolnitev in ureditev preferenčnega si stema v okviru angleškega imperija. Se važ nejše pa je morda trenotno vprašanja obrambe pred sovjetskim dumpingom. V tem pogledu prihaja Anglija v zadnjem času z idejo, da je treba ruski dumping onemogočiti na enak način, kakor ga Rusija izvaja. Rusija ima za izvoz državni monopol, zato naj tudi države, ki uvažajo iz Rusije, uvedejo monopol za uvoz iz Rusije. Take institucije, ki bi prevzemale vse blago, ki prihaja iz Rusije, bi lahko preprečile neugoden vpliv na cene in bi obenem iz diference v ceni dosegle ugodnosti. Na ta način bi bile onemogočene tudi politične tendence ruskega dumpinga, za katere je značilno dejstvo, da je Rusija v zadnjem času vrgla na ameriški trg 15 milijonov bušlov pšenice, čeprav znaša uvozna carina 42 centov pri bušlu, torej polovico prodajne cene. in čeprav postaja v Rusiji sama preskrba s kruhom vedno slabša. = Trgovinska pogajanja 8 Poljsko. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe s Poljsko se bodo po vesteh iz Beograda nadaljevala še ta mesec v Varšavi. Kakor znano, so se pogajanja vršila že 1. ±929 v Beogradu, vendar niso dovedla do končne-ga rezultata. Vse priprave za nadaljevanje teh pogajanj so končane. Naša delegacija ki bo odpotovala v Varšavo, je ista kakor za zadnja pogajanja z Avstrijo. = Pred grad bo drugega tira na progi Zidani most—Zagreb. Iz Zagreba poročajo, da so preddela za gradbo drugega tira na progi Zidani most—Zagreb končana, tako da bo lahko v kratkem razpisana licitacija za izvršitev teh del. Tako bomo dobili na vsej progi od državne meje pri Rakeku in Mariboru do Beograda dvojni tir, če izvzamemo progo Zagreb— Novska, ki je še enotirna, vendar pa ima preko Dugega sela paralelno zvezo. Istočasno z dograditvijo drugega tira med Zagrebom in Zidanim mostom se bo razširil tudi kolodvor Zagreb-Sava, kjer bo kurilnica odstranjena in preložena in kjer bodo zgrajena velika skladišča, dočim bodo sedanja skladišča porušili, da se dotičm prostor porabi za razširjenje tirnih naprav. Ugodni razvoj monopolskih dohodkov. Navzlic poslabšanju gospodarske konjunkture se monopolsld dohodki letos ugodno razvijajo. Po pravkar objavljenem izkaza za mesee julij so znašali monopolski dohodki v tem meseen 210.2 milijona Din (lani ▼ juliju 201.1 milj. Din), v prvih 7 mesecih tekočega leta pa so dosegli 1319.8 milijona Din nasproti 1256.3 milijona Din v istem razdobju pret leta, tako da izkazuje nasproti lanskemu letu višek od 63.5 milijona Din. = Poslednje vplaJflo delnic Obrtne banke kralj. Jugoslavije. Poslednje petnajsto dvojno vplačilo na delnice Obrtne banke kralj. Jugoslavije po 20 Din za vsako delnico se mora izvršiti v teko meseca oktobra, a najkasneje do 15. novembra t. 1. Do tega roka morajo delničarji vplačali ta zadnji obrok in kak morebitni zaostali obrok, da se jim delnice v smislu čl. 12. baneniV pravil ne razveljavijo. Po izvršenem po slednjem vplačilu se bodo v zameno za sedanja začasna potrdila izdale stalne delni- 318 ZIVACI PRECIZNOST TRAJNOST MASIVMOST P zl ££ ce, o čemer bodo delničarji še pravočasno obveščeni. = Brezplačno popravilo strojev, avtomobilskih blokov, karterjev itd. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi od 23 do 31. t. m. dopolnilni tečaj za že izvežbane avtogensk* varilce. Pri tej priliki se bodo izvršila tudi komplicirana popravila raznih strojev in strojnih delov, avtomobilskih in avtobusnih karterjev in blokov ter raznih drugih podobnih pokvarjenih ali zlomljenih kovinskih konstrukcij iz železa, jekla, aluminija. bakra ali medenine. Varenje in popravilo se vrši pod vodstvom strokovnjaka inženjerja in varilnega mojstra strokovnja-ško. Da bi dobili primerne predmete, poziva zavod industrijske in obrtniške tvrdke. lastnike avtobusov in avtomobilov in ostale imetnike gori omenjenih predmetov, da pošljejo, odnosno pripeljejo popravila potrebne predmete v livarno Tehniške srednje šole, kjer se jim bo izvršilo popravilo brezplačno. Zavod bo zahteval samo povračilo za uporabljeni materijaL Vsak interesent mora priti ob zaključku tečaja sam po poslani predmet. = Dopolnilni tečaj za že izvežbane aTto-genske varilce. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani bo priredil v livarni Tehniške srednje šole v Ljubljani od 23,—31. t m. poseben avto-genski tečaj za dopolnitev že izvežbanih varilcev, ki so tak začetniški tečaj že obiskovali, odnosno bili zaposleni dalj časa z avtogenskim varenjem. Vežbalo se bo varenje na desno, levo, naprej in navpično nad glavo, zvarni šiv kot konstrukcijski element pri železu, bakru, medenini, aluminiju in zlitinah, dalje kalkulacija in rentabilnost Pri tem se bo vse vežbanje vršilo po možnosti na kompliciranejših popravilih predmetov, ki spadajo v mehani-ško, ključavničarsko, inštalatersko in strojno stroko. Pozivamo mojstre, pomočnike in tovarniške varilce, ki bi se radi v svoji stroki izpopolnili, da se priglase neposredno ustmeno ali pismeno Zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljub-■ mi. in sicer najkasneje do 18. t m. Vsak naj obenem preskrbi kak kompliciranejši predmet iz svoje stroke, da ga prinese s seboj zaradi popravila, odnosno vežbanja Pristojbina znaša za mojstre in delovodje 150 Din. za pomočnike pa Din 100.—. Po drobnejša navodila dobe prijavljenci pismeno. = Posledice političnih sprememb v Nemčiji in Avstriji na tamošnjem denarnem trgu. Politične spremembe, ki so nastale v Nemčiji po izidu volitev na korist ekstremnih strank, ter v Avstriji po vstopu heimwehroveev v vlado, so v gospodarskem pogledu izzvale neugodne posledice. Inozemski finančni krogi so postali nezaupljivi, kar se kaže zlasti v nazadovanju tečajev nemških posojil na inozemskih tržiščih in v odj>ovedih kratkoročnih v Nemčiji plasiranih kreditov. Slič-ne pojave je seveda v manjši meri opažati v Avstriii. Pa tudi Nemci sami so poslali nezaupljivi in so v večji meri pričeli nalagati svoja denarna sredstva v inozem-sivu. Tako je postalo mogoče, da se je sredi velike likvidnosti na svetovnih de-n?rnih trgih pričela dvigati obrestna mera tako v Nemčiji in Avstriji. Ta napetost na denarnem trgu pa se nikakor ne mor« pripisati edino večji potrebi po kreditih v jesenski sezoni. Ker je zadnji razvoj do godkov v zvezi z odtokom kapitala povzročil tudi odtok deviz in zlata iz nemške Državne banke za pol milijarde mark. je centralni odbor te banke v četrtek skic '.lil povišanje diskontne obrestne mere oo 185—187 50: novo. umetno sušeno, po mlevski voznini po 140—142.50, novo času primerno suho po 127.5&—130; moko: >0< po 360-365. 4- Novosadska blagovna borza (10. t m.). Tendenca slabša. Promet: 16 vagonov pšenice, 21 vagonov ječmena, 36 vagonov otrobov, 7 vagonov koruze in 1 vagon moke. Pšenica: baška, 79/80 kg 147.5—150; gornjebaška. potiska, šlep, 79'80 kg 155—157.5; gornjebanaška, Be«a. ladja Dunav, 79/80 kg 150 do 1525; banaška. potiska, šlep, 79/80 kg 145.5 do 147.5; sreinska, slavonska, 78 kg 137.5 do 140. Oves: baški in sremski 130 — 135. Ječmen: baški in sremski, '63/64 kg težki IO7.5 — 112. — Koruza: baška in sremska 1025 —'107, banatska, Begej 102 do 107. Moka: baška >0g< in »0gg< 272 do 280. >2» 242 — 252.5, >5< 210 — 220. >6< 167.5 — 172.5, >7< 115 — 120, >8< 85—90. Otrobi: baški, sremski in banatski, v ju tasti h vrečah 65 — 70. Fižol: baški in sremski 310 - 320 4- Somborska blagovna borza (10. t m.). Tendenca slabša, promet 381 vagonov. Pšenica: baška, potiska, 80 kg 150—155; okolica Sombor, 78 kg 140—145; gornjebaška, 79/80 kg 150—155; sremska", 78 kg 132.50—137.50; banaška, 79 kg 140—145. Oves: baški 135—140; sremski 125—130. Rž: baška 110—115. Ječmen: sremski, C5 kg 100—105. Koruza: baška 105—110, baška Dunav 92.50—97.50. Moka: baška tO i ;n j00< 265.50—275.50; >2« 235.50—245.50; >6« 205—215. + Bndimpeštanska terminska borza (10. t. m.). Tendenca slabša; promet miren. Pšenica: za oktober 15.42—15.44. za marc 16.40-16.41. za maj 16.80—16.81; rt: za oktober 8.65, za marc 9.61—9.63; kornza: za maj 12.51—12.52, tranzitna za maj 11.10 -11.1& PREGLED Pred premiero „Kraljične Haris** (Izvirna noviteta v ljubljanski drami-) fDva bregova« sta nam odkrila Leskov-Cev fantastični, svojstveni svet Med povojno, intelektualno umetnostjo je bila drama vsekakor zanimivo, če ne najzanimivejše delo. Se izrazitejše odseva značaj Leskovdevega ustvarjanja iz »Kraljične Haris«. Predstava bo za slovensko produkcijo gotovo pomembna, ker je bil Lesko-vec samosvoj talent, ki se je z grenkim naporom grebel do lastnega izraza. Režiser ima težko nalogo, zato je radovednost tem večja, kako bo Lipah rešil problem. Vsebina je preprosta. Sabina Isteniška — kra-ljična Haris — je nekam srkivnostno bitje. V 16. letu je izgubila nedolžnost, odtedaj hira. Zaljubi se v bogatega kneza, ki jo zapusti in se oklene zdrave, vedre Helene. Jošt Osojnik se H iz zgolj samoljubja približa, da bi gospodoval nad njo in njenim premoženjem. Kot kemik ji pripravi strupe, da bi lahko izvedla nad knezom in Heleno maščeval načrt Zločinsko dejanje prepreči Polajnar, ki je šel skozi vice trp-Ijenia do človeka. Polajnar odvede kraljič-do Haris v vrt življenja. — Taka vsebina, oziroma ogrodje. Nov je način, kako je Le-skovec v svojih osebah simboliziral ideje, kako je ▼ svojem trpkem slogu upodobil mitični svet iz katerega se prikazujejo ljudje kakor refleksi idej. Leskovec je tudi v tej drami stopnjeval prizore, v katerih bi rad razgalil človeško dušo, do groze m blaznosti. Zato bo njegovo idejno delo v iscenaciji nov poizkus. —ak. Calvijeva študija o Cankarju Profesor Bartolomeo Calvi utegne biti med Italijani najboljši poznavalec Cankarja, čeprav so tudi že drugi slovstve-niki pisali o njem, n. pr. Urbanaz-Urbani. Že uvod, ki ga je dodal svojemu prevodu »Kralja na Betajnovi«, je pričeval o resni in temeljiti Calvi jevi poglobitvi v spise našega pisatelja, še zanimivejši je obsežen uvod prevodu »Mojega življenja« (La mia vita), ki nam ga je poslal avtor v za-beležbo. Vse kaže, da bo prof. Calviju že kmalu dozorela večja sintetična študija o Ivanu Cankarju, ki je Slovenci še sami nimamo. če uvažimo, da je prof. A. Cronia spisal najobsežnejšo in najboljšo studijo, kar jih obstoji o pesniku Otonu Župančiču, stojimo pred paradoksnim dejstvom^ da ima slovensko slovstvo v časih te strašne narodne napetosti pri Italijanih več tal in razumevanja, nego pri drugih politično nam celo naklonjenih narodih. O tem pričuje tudi presenetljivo število prevodov v italijanščino, pri čemer je treba omeniti, da se bavijo z našim slovstvom in ga prevajajo po večini Italijani, ne :ta-lljanski pisci našega rodu. V mraku sedanjih odnosov med obema sosedoma je to edina svetla lučka, ki jo vidimo, edino, kar nas »z one strani« malo ogreje in vzbudi misel, da bi moglo biti docela drugače, če —. Toda vrnimo se od lepih Iluzij h knjigi »La mia vita«, ki Je takšna, da jo kulturni kronist ne sme prezreti. Izdana v lepi, vprav odlični opremi in skrbno natisnjena, predstavlja po svojem uvodu tudi za. slovenskega literata zanimivo delo. Na 78 straneh nam daje prof. Calvi temeljito analizo Cankarjeve avtobiografije, izpolnjeno z zanimivimi psihološkimi ugotovitvami, z literarnimi primerjavami, s proučevanjem vplivov, ki jih bister duh analizatorja opaža v tem Cankarjevem delu. Pri tem prof. CaM promatra Cankarjev spis v celoti vsega njegovega dela in nas ponekod vprav preseneča s svojim podrobnim poznavanjem, čeprav bi se dalo temu ali onemu ugovarjati. Revijalnim ocenjevalcem se bo nudila prilika, da se teme-ljltejše in z vsem aparatom poglobe v ta uvod; piscu teh vrstic je samo do tega, da objektivno opozori na ta lepi prispevek k literarni analizi Cankarjevega dela. Upajmo, da prof. Calvi v psihozi viharnih časov ne bo izgubil miru, objektivnosti ln tiste merice ljubezni, ki je potrebna za nadaljevanje takšnega dela in da bomo kdaj dobili iz njegovega peresa veliko monografijo o Cankarju. »La mia vita« obsega v Calvijevem prevodu poleg »Mojega življenja« tudi vse črtice, ki so izšle v tej zbirki. Nisem kom-petenten, da bi se spuščal v presojanja Calvijevih prevajalskih kvalitet; pri či-tanju in poizkusnem primerjanju z izvirnikom sem dobil vtisk, da je prevod sočen in polnodoneč, da ni narejen samo z neko bolj ali manj posrečeno profesorsko temeljitostjo, ki rada obtiči na vnanjem besednem ogrodju, marveč da skuša prevajalec dati v prevodu tudi stilno lepoto in duha Cankarjevega dela. — Knjiga utegne rabiti tudi pri šolskem tn zasebnem učenju za vajo v italijanščini, saj bo Slovenca, ki se učf. italijanščine, posebno zanimal Cankar v tem jeziku. B-o. Slovanski lngtftnt r Pragi bo Izdal ▼ kratkem drugi zvezek velikopotezno zasnovanega dela prof. Okuneva »Monurnen-ta artis serbieae< (celotno delo bo izšlo v 8 snopičih). V tisku je zbornik »Gledališče pri Slovanih«, v katerem bo med drugimi izšel tudi članek Zv. Rogoza. — V zbirki >Pr6ce< (Delo) bo izšla študija prof. Fr. Wol!mana o dramatskem slovstvu južnih Slovanov. Narodnogospodarski odsek pripravlja obsežno publikacijo o gospodarstvu Jugoslavije. — Za prihodnje leto se v območju in s podporo Slov. Instituta pripravlja ustanovitev aove znanstvene revije »Germanoslavica« (v redakciji Fr. Spine in J. Janka). _ Prof. Murko je prinesel s svojega poletnega potovanja po južnih pokrajinah Jugoslavije nove dragocene tekste narodnih pesmi. Dr Stranskv je proučeval v Južni Srbiji umetnostne spomenike in je prišel do važnih izsledkov. Razstava dnbrovnlSkfh »Rkarjev v KoSi-eah. V Košieah na Slovaškem bo 19. t m. otvorjena razstava slik z motivi iz Dubrovnika in okolice. Razstavili bodo slikarji Miljan. Popovi č in Jakša. Pozneje se bo razstava prenesla v Bratislavo in najbrž tudi v Moravsko Ostravo. Založniški program »Tiskovne zadruge" »Tiskovna zadruga« ▼ Ljubljani je izdala že lepo Število knjig. Po svoji delavnosti, kakor tudi po kvaliteti in opremi izdanih knjig, je zavzela zelo ugledno mesto med slovenskimi založni-štvi. Pokazala pa se je potreba, da se njeno delo še razširi, izpopolni in postavi na sistematično podlago. Na svoji zadnji seji je »Tiskovna zadruga« izvolila odsek, v katerega je stopilo več slovenskih aktivnih literarnih delavcev, ki bodo skušali usmerjati njeno delo v izdajanje takšnih del, ki so sodobno živa, nadčasno pomembna in slovenski kulturi potrebna. Program, ki si ga je »Tiskovna zadruga« sestavila na tej osnovi, pomeni novo razdobje v njenem založniškem delovanju, do neke mere pa tudi v slovenskem založništvu sploh. Izdajanje prevodov ne sme več zaviseti od naključij ali osebnega okusa prevajalcev, marveč odločaj sistematična izbira. Večletni program naj pokaže slovenskemu čitatelju, kaj se mu obeta v domačem jeziku. Obrisi novega programa so v glavnem začrtani; podrobnosti se še izdelujejo. Pripomnimo takoj, da izbira del ne bo miselno enostranska, marveč kar moči široka; upoštevala se bodo vsa velika dela, v katerih se je kakorkoli manifestiral človeški duh in dosegel kvalitetni višek. Doslej nismo imeli založnika, ki bi nam izdal kakšen prevod takega mojstra kot je bil Voltaire; nimamo v prevodu najboljšega Zolajevega dela, niti sodobnih mojstrovin ruskega slovstva. To so vrzeli, ki jih bo skušala izpopolniti »Tiskovna zadruga«. Poleg kvalitativnega merila, ki pa kajpak upošteva tudi tako zvano »zanimivost« ali »mikavnost« posameznega dela, t. j. njegovo žgočo človeško vsebino, namerava »Tiskovna zadruga« po svojih nadaljnjih izdajah posvetiti vso skrb lepi, sodobni, okusni opremi, knjige. Že doslej je v tem oziru pokazala najresneiša stremljenja; nove zbirke, ki jih bo uvedla, pa se bodo še bolj odlikovale po svoji enotni in zmi-selni opremi. Še neka skrb bo »Tiskovni zadrugi« posebno važna: vse njene knjige morajo biti jezikovno na neoporečni višim. Sedaj pa konkretno k načrtom: Prva razveseljiva novost bo zbirka »Sodobni roman«. V tej zbirki, ki bo dana po vzorcu sodobnih založniških družb v abonement, izidejo štiri knjige na leto: prvo bodo imeli naročniki letos v novembru že vrokah. Za poslovno leto 1930/31 so določene naslednje knjige: 1. Panait Istrati, »Kyra Kyralina«, povest »balkanskega Gorkega«, eno najmočnejših literarnih del iz balkanskega življenja. Prevod Vladimira Levstika. Izide v novembru. 2. K. Fedin, »Mesta In leta«, krasen roman iz sodobne ruske književnosti, eden najžlahtnejših plodov viharnega vzdušja svetovne vojne in ruske revolucije. Prevod Josipa Vidmarja, Izide v februarju. 3. Josef Conrad, »Senčna proga«, vzorno delo velikega angleškega pisatelja; snov je vzeta iz mornariškega življenja in je polna napetosti in simbolične globine. Prevod Otona Župančiča. Izide v maju. 4. Pio Baroja, »Pot k popolnosti«, najboljši roman najznačilnejšega sodobnega španskega pisatelja. Prevod dr. Stanka Lebna. Izide v septembru. Naročniki te zbirke bodo dobivali knjige ob določenih rokih, naročnino pa bodo lahko plačevali v manjših obrokih. Raz- veseljiva novost je tudi, da bodo lahko dobivali mesečnik »Ljubljanski Zvon« po znižani naročnini. Druga novost bo »Zbirka mojstrov«, v kateri naj izhajajo prevodi nadčasovno pomembnih del svetovnega slovstva. Za 1. 1930/31 sta določeni dve tehtni knjigi: 1. Voltaire, Candid v prevodu Otona Župančiča in z daljšo študijo o Voltaireju iz peresa dr. St. Lebna. 2. Flaubert, Salambo, znameniti zgodovinski roman iz stare Kartage, v prevodu dr. A. Debeljaka. Tudi ta zbirka se bo lahko plačevala v majhnih obrokih in bo takisto združena z ugodnostmi za naročnike »Ljubljanskega Zvona«. Za nadaljna leta so sprejeta v načrt in bodo izšla v obeh zbirkah med drugim naslednja sodobna in mojstrska dela: Balzac, »Okrogle povesti« (Contes dr6-latiques); Knut Hamsun, »Potepuhi«; Jakobsen, »Niels Lyhne«; Galsworthy, »Svetnik«; Kipling, »Kim«; Stendhai, »Chartresse de Parma«; Reymont, »Komedijantke«; Strindberg, »Inferno«; Ta-gore, »Dom in svet«; Zola, »Germinal«; Zeromski, »Pred pomladjo«. Zbirka »Slovenski pisatelji« se bo razdelila v klasike in žive pisatelje. Med klasiki se bo z »Gospodinom Franjom« zaključil Podlimbarski; Jurčič se nadaljuje ; izšel bo I. zvezek Tavčarja, pozneje pa zvezek njegovih esejev in političnih člankov z obširno biografijo; za jubilej Frana Levstika se pripravlja izbor iz njegovih spisov, na vrsto pride tudi Kersnik, dalje namerava »Tiskovna zadruga« izdati Zbrano delo Ketteja in Aleksandrova. Prešeren v izdaji univ. prof. Kidriča je trdno na njenem programu. V zbirki sodobnih slovenskih pisateljev izide za prihodnjo Veliko noč roman Jusa Kozaka »Šentpeter« (v 2 zvezkih), dalje izide definitivno izdanje pesmi Srečka Kosovela z daljšim uvodom (A. Ocvirk). Na programu je tudi Lirika Antona Ocvirka; izdalo pa se bo tudi vsako drugo večje in kvalitativno odlično delo naših sodobnih pisateljev, ki si ga bo »Tiskovna zadruga« pridobila. Ustrezajoč že dolgo izraževani želji ln nedvomni potrebi bo »Tiskovna zadruga« izdala dobro, res izbrano Antologijo slovenske lirike (v 2 zvezkih). Njena zbirka »Pota in cilji« se bo pre-osnovala. Kot ena prvih knjig izide prevod senzacionalne knjige Paula Moranda »Newyork«. Tu bo izšlo več memoarskih knjig in znamenitih biografij, med njimi Flaubertova korespondenca, Maurois-ev »Byron« itd. Seveda se bo nadaljeval tudi Shakespeare v mojstrskih prevodih Otona Zupančiča. Za bližnjo dobo sta pripravljena »Vihar« in »Hamlet«. Nekaj svojevrstnega bo posebna, ilustrirana zbirka »Monumenta acti Sloveniae«. To še ni ves izdajateljski načrt »Tiskovne zadruge«, vendar so jasno začrtana nova, vseskozi sodobna pota. Ni ga prijatelja domače knjige, ki ga ne bo ta program razveselil. Treba pa je preiti od besed k dejanjem. Kdor ljubi lepo, dobro knjigo v naši slovenski besedi, naj se uvrsti med naročnike in stalne odjemalce in naj agitira za razširjenje. Zakaj izvedba programa zavisi od tega, kako ga bo naša javnost sprejela in koliko bo zlasti naše izobraženstvo voljno, da pripomore izbrani knjigi do uspeha. V bližnjih dneh bodo objavljeni defini-tivni pogoji za abonement posameznih zbirk. Razgovor z Mileitkom Vidovičem Vodja prosvetno-etičnega pokreta pojasnjuje dopisniku »Jutra" svojo idejno borbo Sarajevo, v oktobru. Ni ga skoraj večjega kraja v naši državi, kjer ne bi bil znan vsaj po imenu Vidovičev prosvetno-etični pokret ki se je v zadnjih desetih letih tako mogočno razširil iz svojega središča — Sarajeva. Vzlic protislovnim mnenjem m mnogim polemikam vzbuja ta pokret s svojo ideologijo, s svojimi dopisnimi šolama, s svojim razvitim časopisjem, povsod veliko pozornost. Minule dni so zlasti v Sarajevu mnogo komentirali ostro polemiko, ki se je razvila v tukajšnjem »Jugoslovenskem listu« med učenim frančiškanskim patrom dr. Emanuelom Kra-jinovičem in voditeljem etičnega pokreta Milenkom Vidovičem. Izkoristil sem to priliko in obiskal gospoda Vidoviča v njegovi pisarni, da mi glede na to polemiko pojasni za »Jutrove« čitatelje, v čem obstoji njegova idejna borba in zaka] se okoli njegovega pokreta tako pogosto razvijajo razne polemike? Gospod Vidovič mf Je ljubeznivo odgovoril nasfednje: — Ideologija našega pokreta Je kaj preprosta. Socialno življenje nam pričuje, za je človek nositelj vsega dobrega in zlega, da torej vsako stremljenje k boljšemu mora najprej dobiti idejno obliko in postati vsebina človekove duše. Povojna doba je vrgla na površje nekoliko temeljnih slabosti, ki bi jih lahko označiti samo z dvema besedama: sebičnost in materijalizem. Sebičnosti moramo postaviti nasproti altrui-zem, materijalizem pa je mogoče pobijati z njegovim antipodom — icieafizmom. To nalogo je vzel nase prosvetno-etični pokret. Kakor kaže že samo ime tega gibanja, je naš smoter, da s prosveto (šole. tečaji, predavanja, klubi, revije in brošure) vcepimo Cadem etično po,movanje življenja, to se pravi: da bodo v svojem čuvstvovanju, mišljenju in delovanju vsekdar upoštevali tud1 druge ljudi. — Kakšne metode imate pri tem delu, gospod Vidovič? — Oklepamo se sodobne psihologije in verujemo, da trajne pobude v določenem duhovnem pravcu naposled dobe sugestiv-no moč; to so nam obilno potrdile izkušnje, ki si jih je naš pokret pridobil v teku desetih let Tisoči ljudi so doživeli popoln duševni preobrat in so se v moralnem pogledu izpremenili iz Savla v Pavla. — Kako da spričo tako ugodnih in splošno koristnih vplivov tega pokreta nenehoma naletevate na ovire in prihajate v konflikte? Gospod Vidovič se je nasmehnil in dejah Nič rei naravnejše od tega. Saj poznate zakone ineroije v fizičnem svetu; ti zakoni veljajo brezpogojno tudi za človeško dušev-nost To inercijo navadno imenujemo kon-servativizem. Naravno je, da se konservativ rai živi j i na vso moč upirajo, ko jih s svojim delovanjem silimo, da temeljitejše analizirajo svoje sedanje stanje m se hočeš-nočeš pomikajo naprej. Za vsak reformističen pokret bi bilo pač le najslabše izpričevalo, če ne bi na svoji poti skozi človeško družbo nikjer zadel ob ovire m motnje. — Zdi se mi, da ste doslej že češče prihajali v konflikte s frančiškanskimi patri hi sploh duhovnlštvom. Da ni morda vaš pokret brezverskl ali brezbožen? — O ne, je odvrnil gospod Vidovič — narobe Je res: konflikti nastajajo tudi zaradi tega, ker prijatelji pokreta in sploh naša ideologija zastopamo idejo nesmrtnosti duše in vero v Boga, vendar pa nekoliko drugače nego uči duhovništvo. Za nas so namreč moralna vprašanja splošna, to se pravi, za vse konfesije, medtem ko si posamezne cerkve prisvajajo izključno pravico tnd! v vseh moralnih zadevah. Kaj čuda torej če pridemo kdaj pa kdaj v konflikte. Mi namreč smatramo, da je naloga vere, normirati odnose med človekom in Bogom, dočim je naloga etičnega pokreta, da normira odnose med človekom in človekom. Duhovščini pa ta reč ne prija, zaradi tega se češče zaletava v naš etični pokret — Ali ste tako prijazni, gospod Vidovič, da mi s kratkimi besedami razložite še Jedro zadnjega idejnega konflikta med vami in patrom dr. Krajinovičem?! — Konflikt je nastal ob priliki mojega predavanja v Narodnem gledališču dne 21. septembra. Na tem predavanju, ki Je obravnavalo vprašanje strahu, sem dokazoval da dejanja, ki jih kdo opravlja iz strahu, v bistvu niso moralna, zakaj kvalifikacija moralnega dejanja zavisi od svobodne izbire. Obenem sem premotrival težke posledice strahu v fizičnem, duševnem in etičnem pogledu, poudarjajoč potrebo, da naj vzgoja temelji na idejah in na vzbujanju notranjih naravnih talentov in vrlin. Človeka moramo namreč spraviti tako daleč, da se bo s silo svojega značaja, iz pristnih notranjih moralnih pobud, izogibal zlu in delal dobro, ne pa da bo vršil dobra dejanja samo zato, ker se boji kazni; ljudje, katerih nravnost temelji na strahu, bodo gotovo počenjali nemoralna dejanja takrat, ko se jim zdi, da se iim ni ničesar bati. Ti moji nazori pa niso ugajali patru dr. Krajinoviču in je objavil v »Jugoslovenskem listu« kritiko mojega predavanja. Tako je nastala polemika, ki Je trajala več dni. Kaj hočemo — je pristavil gospod Vidovič — oni so preverjeni, da je strah nujna podlaga njihovega obstoja in da morajo strašiti ljudi s peklom. Z njihovega stališča je nezadovoljstvo z mojim pojmovanjem etike nemara npravičeno, nikakor pa ni upravičeno s splošnega narodnega m moralnega zrelišča. — Kakšen Je seda) splošen položaj vašega pokreta, gospod Vidovič? — Res je, da se moram boriti z mnogimi ovirami, vendar pa je dejstvo, da stalno napredujemo. Globoko preverjen o potrebi etičnih idej in moralne zavesti našega naroda, trdno verujem v zmago luči nad temo. V tem znamenju bo pokret nadaljeval svoje delo, ne oziraje se na vse težkoče m konflikte. Gospod Vidovič mi Je naposled prflazno stisnil roko hi dejal: — Priznati Je treba, da imate Slovenci danes med Jugoslovani najmočnejšo kulturno vlogo in da boste dostojno izvršili svoje poslanstvo zbliževanja Srbov in Hrvatov ter kulturne povzdige vsega naroda! Rr. Zagrebško pismo Premljere, debati, balet, gostovanja. Zagreb, 10. oktobra. Umetniško življenje Zagreba je bilo minula teden izredno živahno. Ni ga bilo skoraj dneva, ki ne bi prinesli kakšen dogodek, o katerem je vredno poročati Naj jih na tem mestu po vrsti naštejem. Teden se je začel z novo naštudirano reprizo Mozartove opere »Figarova ženitev«. Čeprav izvedba te opere ni bila tako posrečena, in čeprav ni bila podana v oni stilsko in umetniško dovršeni obliki, kakor nedavno »Se-viljski brivec«, je vendar tudi ta vprizoritev dovolj značilna za našo reproduktivno umetnost Pokazala je namreč dokaj ambicije in umetniške volje; če se bodo odpravili drobni nedostatki, če bodo dobili orkester in pevci še večjo lahkoto tedaj utegne zavzeti ta uprizoritev zares lepo umetniško višino. Opero je režiral dunajski gost prof. Avgust Markovski, ki je ponovno dokazal svoje odlične sposobnosti. Muzikalno vodstvo opere je bilo v rokah Oskarja Smodka. Majhna senzacija tega večera je bila nova m mlada pevka Erika Druzovičeva, Slovenka iz Maribora, ki je imela srečo, da je s šolskih klopi glasbene akademije skočila naravnost na oder našega Narodnega gledališča. Erika Druzovičeva bo šele prihodnje leto končala svoje pevske študije, vendar ji je bila že sedaj poverjena težka naloga — velike partije Suzane. V nji smo spoznali izreden gledališki talent Na odru se giblje tako prosto, da gledalec niti ne čuti, da je pevka prvič na gledaliških deskah. Vrhutega je gospodična Druzovičeva zelo muzikalna, ima lep in prijeten majhen glas, pa se smemo po vsem nadejati kar najlepšega nadalniega razvoja. V operi smo imeli še neki dogodek: 5fan našega opernega zbora tenorist Anatol Ma-noševski, ki je dosedaj pel samo majhne vloge, se Je nenadoma predstavil kot Alfred v »Traviati«. Ta mladenič ima zelo lep pevski materijal, zvok mu ie metalen in sočen. pa bo treba tudi njegov napredek zasledovati s simpatijami. Tužne skrbi naših istrskih emigrantov so vzpodbudile zagrebški meščanski odbor za istrske žrtve, da je priredil v veliki dvorani Zagrebškega zbora koncertno matinejo v korist istrskim emigrantom. Na akademiji so nastopili naši najuglednejši umet- Naši mladi MALI PSIHOANALITIK Mlad možic je strmoglavil r brezdno duše dobre in — 8roka, Freud mu je rogi nastavil. Bled je. Hujša. Ni vse za otrokei Peen. siki. Zal da je prireditev imela samo ve* lik moralni uspeh, medtem ko je bil finančni efekt začudo sila skromen. Naš balet nam je dal te dni premijera* Gluckovega »Dona Juana«. Odlična in taborna baletna nčiteljica Margareta Froma* nova ima brez dvoma največje zasluge zai zagrebški balet ki si je doslej pod njenim veščim in izkušenim vodstvom pridobi že marsikak velik in zaslužen uspeh. Margareta Fromanova je invencijozna umetnica, ki jo odlikuje prefinjeo okus in nežen čut za koreografsko delovanje. Tudi »Don Juao« znači njen veliki uspeh S svojo režijo in koreografijo ie znala z ambicijoznim sodelovanjem našega baletnega ansambla zbi>-diti zanimanje občinstva za to delo. Obenem z »Donom Juanom« smo videli že znairi ljubki balet Debussyja »Škatla igrač« (La boite £ Jonjoux) in neki nov baletni dtvetv tissement Orkester je dirigiral Oskar Jose-fovič. Drama Je imela ta teden premij ero »Dota ieni«, delo znane poljske pisateljice Zofij« NaIkowske. Posebna lastnost tega komada je to, da nastopa v njem osem žensk, a noben moški. Delo je prevel iz poljščine Julije Benešič, zrežiral pa ga je Tito Strozzi. A v torica je bila pri premijeri navzoča. Komad pa ni imel pričakovanega uspeha. Naposled je gostoval v dveh večerih dunajski »Theater in der Josefstadt«. Kakor znano, je to gledališče pod vodstvom Maksa Reinhardta. Pri nas je dalo veselo igro Feliksa Joachimova »Das hasshche M&dchen« in Ladislava Fodora »Die Fullfeder«. Vsa zagrebška kritika je enodušno odklonila to gostovanje. Ne morda iz razloga, ker ta skupina ne bi bila prvovrstna marveč zato, ker gostovanje ni bik) umetniško upravičeno; potemtakem je bilo odveč. V bližnjih dneh bo gostovala v našem gledališču znana nemška karakterna igralka ln popularna komičarka Gizela Werbezirk s svojo skupino. Vrhu tega se obeta gostovanje Jelnsave Nikolske, ki je ena najlepših plesalk na svetu. Nastopiti bi morala s svojim partnerjem Andrejem Drozdovim in seno ro m Bonrfaciem, baletnim mojstrom kraljeve opere v Madridu. Žiga Hirschler. Razstava beograjskih umetnikov Beograd, 8. oktobra. Kakor že več let, so beograjski umetniki tudi letošnjo jesen priredili svojo razsta« vo. Imenuje se »III. jesenja izložba slikar« skih i vajarskih radova beogradskih umet* nika«. Razstava je bila minulo nedeljo otvorjena v paviljonu Cvijete Zuzorič na Kalemegdanu. Razstavilo je 45 slikarjev in 7 loparjev skupno 164 slik in skulptur. Razstavljale! še zdaleč niso vsi umetniki, ki žive v pro« stolnici. Če uvažimo, da bi naj bila to raz« stava beograjskih umetnikov, moramo re» či, da je število umetnin znatno prenizko. Slike in kipi niso zavzeli niti vseh prosto* rov Umetnostnega paviljona. Kvaliteta razstavljenih del pa j« vzlio temu zelo lepa in sicer ne samo pri že znanih in priznanih umetnikih, marveč tu« di pri onih, ki šele vstopajo v široki in negotovi svet umetnosti. Najbolj opazna so kajpak olja, vendar se to pot lepo uveljavlja tudi akvarel, osta» lih tehnik pa je manje. Razstava kaže tudi več prav dobrih originalnih talentov, ka« kor je n. pr. Kun Andrej evič. ki se po svojem načina slikanja loči od vseh osta« lih. Po svoji originalnosti stopa v ospredje tudi Elza Wieland Schmidt (zlasti akvare« li), dalje Lazar Ličenovski z dvema moti« voma iz Debra in z »Devojko s košaro«. G. Živorad Nastasijevič s svojim značil* nim sivozelenim pejsažem je takisto origi« nalnost na tej razstavi. Marin Tartalja je _ kakor vedno — izviren in svež. Tako bi mogli našteti še marsikatero ime. ven« dar nam prostor ne dopušča, da bi ome» nili vse po vrsti. Ugotavljamo samo, da je celotna razsta* va na zelo lepi višini. Res je, da se na nj! križajo različni okusi, toda vsi so podre« jeni resnemu umetniškemu stremljenju. Upajmo, da bo ta razstava zamikala tudi več kupcev, nego sta jih prejšnji dve v sedanji sezoni. Dd. \U ste •"»•n?«?^ slovenske ?tnstfova«e tedenske reviie -življenje in svet"? Šport Jutri Ilirija: Primorje Z monotono redovitostjo se ponavlja leto za letom, sezono za sezono naš najvažnejši športni dogodek na zelenem polju, že v davnih časih smo mu nadeli Ime: naš derby. Dvakrat na leto, vsako sezono po enkrat, spomladi in jeseni se srečata naši najmočnejši nogometni moštvi, kl sta kljub vsem in vsemu vendar že celo vrsto iet najmočnejša predstavnika slovenskega nogometa. Edino ta dva dogodka utegneta privabiti na igrišče najštevilnejšo športno publiko, samo ta dva športna praznika sta v stanu vzbuditi splošno zanimanje med najširšimi plastmi občinstva. Prav za prav je to dejstvo malo laskavo za naš športni obrat. Saj so tudi druge tekme včasi zelo zanimive in zaslutijo, da bi si jih ogledalo številnejše občinstvo. Vendar je treba upoštevati tudi okolnost, da si želi občinstvo predvsem takih športnih prireditev, ki že po udeležencih jamčijo, "da bodo potekle v stilu pravih športnih borb. če je rezultat v splošnem že v naprej kolikor toliko znan, je razumljivo, da ga zainteresirano občinstvo počaka v kavarnah. S te plati bi se nudile našemu nogometu ob primernejši organizaciji prvenstvenih tekmovanj vsekakor ugod-neiše perspektive. če' bi bile v našem športu prilike vsaj za trohico bolj drugačne kot so v resnici, bi se dal vprizoriti lokalni derby pod drugimi naslovi v ponovljenih izdajah. Tako rrakticirajo tSidi drugod, in treba priznati, da ne brez vsestranske koristi in splošnega odobravanja. S tem se kolikor toliko ohrani kontinuiteta v posetu igrišč, pa tudi klubski blagajniki doživijo tekom svoje poslovne dobe par veselejših dni več. Naši športni generali menda še niso doumeli te skrivnosti, sicer pa — vremena bodo Kranjcem se zjasnila! O vseh tekmah brez izjeme, ki so se vršile v zadnjih letih med obema rivalo-ma. se da reči, da so se gibale na znatni športni višini in da so se odigrale v stilu lepih, zanimivih, napetih športnih borb, ve dno v okviru športne fairnesse. V toliko se je dosegel tudi sportno-propagandni uspeh, ker se je nudilo številnemu športnemu občinstvu res najboljše, kar zmoremo. Za to so tudi bili podani vsi pogoji. Obe moštvi se pripravita za to srečanje kar najskrbneje, običajno se osredotoči in potroši v to srečanje tudi preveč energije, tako da zmanjka moči za nadaljnje dogodke, zlasti za preludij v tekmovanju ra državno prvenstvo. Službeni aparat v polnem razmahu in nepristranski, navadno zunanji sodnik, podelita vsej prireditvi tisto zaključno nijanso resnosti, ki jamči, da bo tekmovanje ostalo kljub močni udeležbi v dva tabora podeljenih množic v tistih mejah, kl si jih vsi pravi športniki želijo. Izid sam Je kajpada negotov. Zanimivo pa je ugotoviti, da so se v zadnjih letih dosegli skoro izključno zelo tesni rezultati, pri čemer se je vrstni red zmag in porazov vrstil skoro z matematično natančnostjo. Neodločena je ostala ena sama tekma; letošnja pomlad. Prepričani ftco, da nam moštvi tudi v tem pogledu r bosta postregli s presenečenji in da bomo mogli knjižiti tesen rezultat v korist enega ali drugega, vsekakor pa v korist boljšega. In če nam vreme ne bo nagajalo, se bomo znašli na igrišču vsi, ki smo iz kateregakoli razloga zainteresirani na tem dogodku. Na svidenje! Športno gibanje v Kranju Kranj, 10. oktobra. Tudi pri nas se zadnje čase opaža veliko zanimanje in tudi napredek v športu. Ni je skoro nedelje, da se ne bi vršila borba na zelenem polju, bodisi v odbojki, nogo* metu ali hazeni. Kakor v vsakem provinci« jalnem mestu, tako so se našle tudi pri nas mnoge ovire in nasprotovanja. Da ni vse skupaj ostalo na mrtvi točki, je zasluga predvsem Sokolskega društva Kranj, ki je stavilo svojim mladim in požrtvovalnim članom lep športni prostor na razpolago. Odigranih je bilo v teku leta 25 nogo« metnih tekem ter nekaj gostovanj v ino« zemstvu. skupni score 59:64. Ta bilanca je za mlado društvo jako razveseljiva, zlasti če se pomisli, da se*je igralo večkrat s sta« rimi renomiranimi klubi kakor: »Avstrija«, »Sturm«, Rapid iz Celovca, VSV Beljak in pred tednom s seniorji Ilirije. Kakor prvo moštvo, tako je tudi rezerva bila vse leto pridno na delu in je večkrat nasprotnika odpravila z veliko diferenco golov. Kar največji napredek pa kaže moštvo v odbojki. Do pred kratkim športnikom sko« to neznana igra, se je v našem mestu tako razvila, da je razen prve tekme vse ostale, ki jih ni malo, dobila z visokimi rezultati. Mirno lahko trdimo, da je moštvo neofici« jelni prvak Gorenjske, najbrže pa je malo moštev v banovini, ki bi jim bili kos. Tudi mladih hazenašic ne smemo prezre« ti. Odigrale so precej tekem z zadovoljivi« mi rezultati, vidi se, da se z veseljem udej« stvujejo na zelenem polju; upamo, da nas bodo še večkrat razveselile s svojo fair igro. Skrbi se tudi za zabava Nogometna sek« cija je priredila 15. junija 1930 športno ve« selico v kopališki restavraciji -»Slavec«, ki je izpadla dobro. Meščanstvo se pridno ude« ležuje vseh športnih prireditev in tako mo« ralno in materijalno podpira naš mladi šport. Največja letošnja prireditev pc bo v ne« i/° H' t- m-' bo to pravi praznik šport« nikov. Spored je sledeči: ob 8. uri se bo ^»»Propagandna kolesarska dirka za da« rilo bOS Sj: ob 9. uri članska štafeta 5X300 metrov za prehodno darilo mestne občine Kranj, nato štafeta članic 4X100 m za pre« hodno danlo Sokola Kranj. Ob pol 11. uri promenadn: koncert domače godbe pred Narodnim domom Ob 11. uri tekma v odbojki Sokol Ljubljana : Sokol Kranj. Ob 13. uri sprevod vseh športnikov skozi me« sto na igrašče, na kar bo ob pol 14 uri nogometna tekma SK Kamnik : SOS Kranj. Ob 15. uri bo hazenska tekma med SK Sa« va Kranj in SOS Kranj. Zaključila bo no« grmetna tekma ob 16. uri med SK Slovan : SOS Kranj I. moštvo. Med tekmami igra domača godba. Po zaključku programa se vrši v Narod« nem domu ob 18. uri športna veselica, tu bo tudi razdelitev daril zmagovalcem. V nedeljo pokažimo, da cenimo delo naših agilnih športnikov. Izjava s. s. g. Wagnerja Spoštovani gospod urednik! Dne 8. t m. ste priobčili ▼ športni rubriki izjavo nogometnega moštva ŽSK Her-mesa glede incidenta, ki se je pripetil v 4. minuti prvenstvene tekme Ilirija : Hermes, dne 5. t m. t Ljubljani. Prosim, da blagovolite v tej zadevi sprejeti ln priobčiti tudi naslednjo mojo Izjavo. Nimam namena polemizirati tok sodnik z igralci, ki so na igrišču tako ostentativ-no pokazali svojo nedisciplino, hočem pa resnici na ljubo pojasniti Incident tudi s svoje strani. Kar se tiče »kardinalnih napak«, ki da sem jih napravil glede presojanja foulov, pripominjam, da se v štirih miiiutah, kot je igra trajala, sploh ne da napraviti bogzna koliko napak. Dejstvo je, da sem diktiral v teh štirih minutah 3 foule proti Hermesu in enega proti Iliriji. V izjavi igralcev je gladko izmišljeno, da nisem opazil neke roke v kazenskem prostoru Ilirije, kajti igra v teh štirih minutah sploh ni prišla v kazenski prostor Iliriie Do izključitve igralca Košenine je privedlo naslednje: Ko sem dal tretji foul proti Hermesu približno v sredini igrišča, mi je tik pred menoj stoječi igralec K. zabrusil v lice žaljivko, zaradi katere sem sra neizogibno moral izključiti, ker predpisujejo tako pravila nogometne igre, pa tudi zato, ker je Igralca s tako nesDortnim vedenjem radi športa samega treba odstraniti z igrišča in izpred publike. Z izključ. igralcem so takoj zapustili igrišče tudi vsi ostali igralci Hermesa Izključeni igralec se mi je prišel nato oprostit in skušal omiliti izrečeno žaljivko, češ da ni rekel »svinja«, ampak »svinjarija«. V tem smislu je taktično pričal zanj igralec Ilirije g. Doberlet, česar pa cisem vpošteval, ker sem bil ln sem še danes popolnoma siguren, da je rabil K. prvi izraz. Stal sem namreč v tistem hipu jedva 2 m od njega, dočim Je stal g. Doberlet vsaj 10 m proč. Njegovo pričanje se utegne nanašati na slučaj tik pred tem, ko sem prisodil strel proti Hermesu radi preostrega starta Košenine ln ko je le-ta že nekaj ugovarjal, česar pa nisem razumel. Neglede na to je tudi drugi izraz za vsakega sodnika absoluten povod za takojšnjo in nepreklicno izključitev. Naknadna trditev igralcev, da je ta izraz zanje vsak-dajen oz. običajen, zame ne pride v poštev, je pa zelo značilna. Da se ne sklada s športno vzgojo, o kateri hočejo igralci tudi govoriti v svoji izjavi, je vsakomur Jasno Neresnično je torej, da je bil kak igralec tretiran od mene kot sodnika na nedovoljeD ali nepravile način. Resnica je nasprotno, da sem za težki prestopek igralca Košenine vporabil kazen, kakor jo predpisujejo pravila nogometne igre. Do kakih koncesij ali izjeme v tem pogledu nisem upravičen niti jaz niti kak drug sodnik. Važno se mi zdi še dostaviti, da sem pred pričetkom tekme naročil kapetanoma, katerih eden je bil ravno Košenina, naj opozorita moštvi, da bom strogo kaznoval vsako ugovarjanje mojim odločitvam in vsako surovost v igri. Da je ostalo moje opozorilo brezuspešno, gotovo ni moja krivda. Janko VVagner, savezni sodnik. Službene objave LNP (Iz seje poslovnega odbora dne 8. oktobra) Navzoči: gg. Stanko. Šetina, Kovač P., Kovač J., Accetto, Kačar, Grošelj, Zupane Nedeljski prvenstveni program: Igri~če ASK Primorje: Dopoldne ob 9. Natakar : Jadran, ob 10.45 .Reka : Slovan. Blagajno vodi SK Natakar, službujoči od« bornik g. Malovrh. Stranski sodniki za prv. tekmo: Bonča Franc, Llier Oskar, za drugo tekmo: Pišlar Rudolf, Legat Mirko. Vsak klub postavi 4 reditelje. — PoDoldne: ob 13.30 SK Ilirija, rez. : ASK Primorje rez., ob 15.15 SK Ilirija I. : ASK Primorje I. Blagajno vodita gg. Šetina in Kovač. Služ« bujoči jdborniki; gg. Kralj, Kačar, Logar. LNP postavi dva plačana biljeterja. Vsak klub ima postaviti 4 starejše red.telje. Stranski sodniki za prv. tekmo: Košak Ci> ril, Bizjak Herman, za drugo tekmo Zucca« tto Rinaldo, Ceh Dušan. V nedeljo, 12. t. m. se vrši na igrišču SK Amater v Trbovljah druga poizkusna tekma SK Hrastnik za sprejem v JNS in sicer SK Trbovlje : SK Hrastnik. Služ* bujoči odbornik g. Bostič. Tekma SK Svo« boda, rez. : ŽSK Hermes, rez. se odgodi. Radi delegiranja sodnika se je treba obrniti na poverjenika ZNS. g. Marina, Trbovlje. Odobrijo se naslednje prijateljske tekme dne 12. t. m.: SK Javornik : SK Svoboda, Vič na Rakeku; SK Rapid : SK Sturm (Graz) v Mariboru. Prijateljska tekma I. SSK Maribor : SK Varaždin se odobri le v slučaju sporazuma med I. SSK Mariborom in SK Rapidom. Tekme 1. SSK Maribor : reprez. Graz in reprezentanca Maribor : Celje se odobri toda brez financijelnih ob« veznosti za LNP. U. O. se predata ŽSK Hermes I. radi incidenta pri tekmi SK Ilirija : ŽSK Her* mes dne 5. t. m. ter SK Ilirija radi zadnje brzojavke na JNS. K. O. se preda v svrho zaslišanja igr. Sei« fert V. (SK Rapid). Vzame sc na znanje sporazum med SK Diskom in SK Javornikom radi odigranja spomladanske prvenstvene tekme v Dom* Žalah. Poziva se MO Maribor, da pošlje v zade« vi delegiranja sodnikov za prejšnje nede« lje poseben dopis na LNP. K. O. se predata igr. Košenina Lado ter Svetic Vili (ŽSK Hermes) radi incidenta pri tekmi SK Ilirija I : ŽSK Hermes I, dne 5. t. m. S pravom nastopa dne 18. oktobra 1930. se verificirajo: za SK Natakar : Klančar Vincenc, za SK Železničar: Turk Ivan, Ko« sem Drago, Marčič Jožef. Verifikacija igral« ca Athika Leopolda za SK Celje se izvede, ko prejme LNP prispevek za nezgodno za* varovanje omenjenega igralca. S pravom nastop« v prvenstvenih tekmah dne 10. aprila 1931., v prijateljskih tekmah dne 10. januarja 1931 in v internaciomal« nih tekmah dne 18. oktobra t. 1. se verifici« ra za SK Železničar Fradel Franjo. Protest SK Elana proti verifikaciji prv. tekme SK Elan : SK Javornik dne 5. okto« bra t. 1. na Rakeku se zavrne, ker ni prilo« žil predpisane takse v znesku 100 Din. — Nadaljnja zadeva se odstopi v rešitev U. O. Protest SK Olimp se reši, ko prejme LNP potrebne informacije. — Tajnik II. Športni dopisnik v Kranja. Prosimo, da pošljete kratko poročilo o nedeljskih prrre* ditvah telefonično do nedelje zvečer za »Ponedeljek«. Službeno iz sekcije ZNS. Delegirajo se k prvenstvenim tekmam 12. t. m. na igr. Primnorja: ob 9. NatakaT : Jadrati g. Šetina. ob 10.45 Rede« : Slovan g. Mahkovcc, ob 13.30 Sirija rez. : Primorje rea. in ofc 15.15 Ilirija : Primorje delegira sodnika Zbor. NS; ▼ Celju: Celje : Atletik SK g. SchneU ler; v Mariboru: Rapid : Svoboda g. Mari. nič. — Vabijo se gg.: Stane Miklavčič, Ri« naldo Zuccatto, Ciril Košak, Ciril Vidic, Franc Breskvar, Sipko Zupan, Emil Erlich, Viktor Gabršek, Rado Kovač, Vjekoslav Palek, Dušan Acceto, Franc Korbar, Viktor Kune, Ivo Škofic, Mirko Legat in Josip Ska« lar na sejo u. o. sekcije v četrtek 16. t. m. ob 20.30 v kavarni Evropa v svrho razgo« vora in stalnega sodelovanja v sekciji. — Tajnik. SK Reka. Jutri ob 8.15 naj bodo na igri« šču ASK Primorja naslednji igrači: Conč, Justin, Battelino I, Venturini, Košir, Mihelj, Mladen, Štrukelj, Auc, Jez II, Eržen, Čes* nik, Thuma. Stranski sodnik Ferel, ki naj prinese opremo na igrišče ob pravem času. Reditelja: Pišlar in Teran. Eventuelne spre« membe razporeda tekem glejte (službene objave LNP) v »Jutru«. Iz uradnih in drugih službenih obfav Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Blažiča Fran« četa, posestnika na Kozjaku 26. bo dne 4. novembra ob 9. na okrajnem sodišču v Ce« lju, soba št. 4. dražba naslednjih nepremič« n;n: zemlj. knj. Homec, vi. št. 103, hiša s svinjakom, cenilna vrednost 3.100 Din; ce» nilna vrednost zemljiške parcele 1903.65 di« narjev; dalje zemlj. knj Homec, vi. št. 3., gozd, cenilna vrednost 390 Din, pritikline 160 Din, skupaj 5554 25 Din. Najmanjši po« nudek 2.703 Din. Banska uprav razpisuje na dan 4. aov ob 11. v sebi 17. tehničnega oddelka * Ljfcb« ljani prvo javno pismeno otertno licitacijo za prevzem težaških, zidarskih, tesarskih, kleparskih, krovskih, ključavničarskih, mi« zarskih, steklarskih, slikarskih pleskarskih in železo»betonskih del, dooave in montaže centralne kurjave, električne instalacije in dvigala pri zgradbi uradnega in stanovanj* skega poslopja carinarnice na ilakeku Odo« breni proračun znaša 1.704 00+37 Din. Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem sodi« šču v Ptuju, dne 11. novembra ob 9. zemlj knj. Apače. vi. št. 196. cenilna vrednost '13 tisoč 280 Din. Najmanjši ponudek 310OS dinarjev — Pri okrajnem sodišču v Mar « boru dne 24. novembra ob 10. v sob; 27, zemlj. knj. k. o. Bresternica, vi. št 51. ce« nilna vrednost 5999.70 Din. Naimanjši po« nudek 3999.50 Din. Istotam 29. nov. ob 10 soba 11, zemlj. knjiga k. o. Sv. Magdalena, vi. št. 688, cenilna vrednost 1,247.474.40 D'n. Najmanjši ponudek 623.737.20 Din. n je bil prvi list, ki je prinesel v sliki Greto Garbo odkar je zaročena s švedskim princem. 13352 Popolnoma preklican je zaradi umobol' nosti s klepom okrajnega sodišča v Kozjem Štefančič Josip v Polju št. 12; za skrbmka mu je postavljen Hostnik Miha. posestnik v Polju S sodbo okrajnega sodišča v Mariboru jc Bohlu Feliksu mlajšemu od Sv. Petra, vini« čarskemu sinu, prepovedano zahajati v krč« me do 5. septembra 1932. Po paragrafu 268 k. z. se kaznuje vsadko, ki ve za razgla« šeno prepoved, pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 27. oktobra t. 1. ob 11. nabavo 20 kom. tropolovih varoval s porce« lanskimi cevkami, 96 kom. vorvalnih vlož« kov za ista varovala, 45 kom. nosilnih izola« torjev, 20 kom. kabljevih glav, 400 kom. zveznih kosov in 200 m plinovih črnih cevi Ker nimajo pogojev za pravni obstoj, so bila razouščena naslednja društva: Pod« porno društvo delavcev in delavk v ljub« ljanski tobačni tvornici. Podružnica krščan« ske šole v Komendi, srez Kamnik; Podruž* niče krščanske šole v župniji Rova, rez Kamnik in Društvo kmetskih fantov in de« klet v Radomljah, srez Kamnik. V imenik zdravniške zbornice za drav« sko banovino je bil vpisan dr. Jirku Ber» nard, zasebni zdravnik v Slovenjgradcu. Licitacije: Banska uprava razpisuje za prevzem ureditve ulice Zgornja Murava na Jesenicah iz kaldrminskega fonda v skraj« šanem roku prvo javno pismeno licitacijo na 29. oktober ob 11. v pisarni županstva mestne občine na Jesenicah. Uradno odo« breni proračun znaša 166.308.20 Din. — Banska uprava razpisuje za prevzem grad' nje mostov preko Save in potoka Jesenice na Jesenicah iz kaldrminskega fonda v skrajšanem roku prvo javno pismeno ofert« no licitacijo na 29. oktobra ob 11. v pisarni županstva na Jesenicah. Odobreni proračun znaša456.088.41 Din. Vpisi v trgovinski register: Na novo so vpisane naslednje tvrdke: Gustav Štiger, trgovina z mešanim blagom v Celju. — Autolux, d. z o. z. specijalna elektroteh« nična in strojna delavnica v Ljubljani. Vi« šina glavnice 20.000 Din v gotovini in stvar* na vloga v vrednosti 10.000 Din. ki je pol« no vplačana, oziroma poslovodstvu stav« ljena na razpolago. Poslovodje sta Dolin« šek Josip, mehanik in Barkov Nikolaj, za« sebni uradnik v Ljubljani. — A. Goreč, d. z o. z. v Ljubljani, trgovina z avtomobil« nim in kolesnim blagom, šivalnimi stroji in zimskosportnimi predmeti ter vzdrževanje mehanične delavnice. Družba je ustanov« ljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice 60.000 Din. Na to vplačani zneski v gotov. 60.000 Din. — F. Heinrihar, lesna industrijska d. d. v Škofji Loki; delniška glavnica znaša 500.000 Din, ki je razdeljena na 5000 v gotovini popolnoma vplačanih delnic, ki se glase na prinositelja. Družba je ustanovljena za nedolčen čas. — »Unu on« tovarna kisa, d. z o. z. v Dragomlju; družbena doba ni omejena na določen čas. Višina osnovne glavnice 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 30.000 Din. — D. Bauer, trgovina z lesom v Mariboru. — Ivan Breščak, carinsko posredništvo v Ljub« ljani. Vpisane so spremembe pri naslednih tvrdkah: pri Lesni eksportni industrijski d. d. v Mariboru so izbrisani dosedanji člani upravnega sveta Pavel Horvat, Stjepan Kenfelj, Florijan Zupane, dr. Janko Oro« žen, na novo pa vpisani dr. Valter Thal« man, Artur Patemoli, Kurt Thalman in Maks Herman. ■Spremenjena sta paragrafa 1. in 2. pravil, paragraf 46. pa je črtan. — Pri Dolnjelendavski hranilnici, d- d. v Do« lenji Lendavi je izbrisan član načelstva Štravs Florijan, vpisan pa Vortman Armin, trgovec v Dolnji Lendavi. — Pri Tovarni za špirit in drože d. d. v Racah sta izbri« sana člana upravnega sveta Has Rudolf in ing. Lenarčič Milan. Vpisana sta novoizvo« ljena člana Petelin Anton in dr. Glančnik France. — Pri JugosRhomberg in Co., d z o. z. na Bledu je spremenjen prvi stavek odstavka »sedmič« in cel odstavek »osmič« družabne pogodbe, ki govorita o načelstvu družbe. Izbrisana sta poslovodji Vovk An« ton in ing. Rustja Evgen. Vpisan pa je po« slovodja Andretto Rajmund. — Pri »Peko« d. z o. z. fabrikacija in prodaja čevljev v Ljubljani je odslei ^edež tvrdke Kovor pri Tržiču. — Pri Reprezentanci delniške druž« be »Dunav « Sava = Jadransko morje (prej Družba Južne železnice) za kraljevino Ju* goslavijo je izbrisan član upravnega sveta dr. Angelo Di Nola, vpisan pa novi član Dr. Giovanni Belli. — Pri »Sa/us«, d. d. v Ljubljani je vpisan član upravnega sveta, mag. phar. Ančik Josip, lekarnar v Ribnici. — Slavenska banka d. d., podružnica Celje je izbrisana iz registra s 1. oktobrom 1.1. — Pri Trboveljski premogokopni družbi je vpisan upravni svetnik dr. Markovič Bog* dan, minister n. r. v Beogradu. Izbrisane so tvrdke: Slavenska banka, d. d., podružnica Ljubljana; Slavenska ban* ka, d. d., podružnica Kranj; in Strojno mi« zarstvo Vipotnik * Hrastelj, d. z o. z. v li» kvidaciji, Zagorje ob Savi. Lov krajevne občine Križe se bo oddal v zakup na javni dražbi v občinski pisarni v Tržiču, dne 20. novembra ob 10. za dobo štirih let in štirih mesecev. Pogoji v uradu sreskega načelstva v Kranju. V imenik advokatov ljubljanske advo« katske komore cta vpisana na novo dr. Rom Rihard v Kočevju in dr. Keršbaumer Rajnhold v Celju. Advokat dr. Černe Ferdo v Slovenjgradcu je presen, svojo pisarno v DolnJ Lendavo. Društvo S. K. Krakovo se je po sklepu zbora fuzioniralo . S. K. Jadran v Ljubljani. Radio Izvleček iz programov Sobota, II. oktobra. LJUBLJANA 12: Dnevne vesti, plošče. — 13: Napoved časa, borza, plošče. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Angleščina. — 19.30: Aktualna ura. — 20: Koroški večer. Sodelujejo kvartet »Glasbene Matice«, operni tenorist g. Gostič in pevski zbor »Ljubljanskega zvona«. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio -orkestra. Nedelia. 12. oktobra. LJUBLJANA 9i30: Prenos cerkvene glas be. _ 10: Versko predavanje. — in.20: Kmetijsko predavanje. — 11: Dopoldanski koncert. — 12: Tedenski pregled. — 15. Nasveti za kmeta. — 15.15: Koncert narodnih pesmi. — 16: Igra. — 17. Plošče. — 17.30: Humoristično čtivo (Milčinski). — 20: Koncert jugoslovenske glasbe. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 12.30: Orkestralen koncert — 16: Narodne melodije. — 17.30: Na-odne pesmi na gusle. — 20: Violinski koncert. — 20.30: Plošče. _ 21.10: Koncert orkestra. — 22.10: Poročila. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. — 17: Lahka godba orkestra. — 20.35: Večer slovanskih pesmi. — 22: Lahka večerna glasba. — PRAGA 16: Koncert iz Moravske Ostra-ve. — 18: Opereta >Dijak-prosjak<. — 20: Koncert Ade Sari in Josipa Rijavca. — 22.25: Lahka glasba. — BRNO 16: Prenos iz Moravske Ostra ve. — 20: Prenos programa iz Pra^e. — VARŠAVA 17-40: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Klavirski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.05: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 13.10: Plošče. — 15: Popoldanski koncert. — 17.30: Komorna slas-ba. — 19 40: Koncert orkestra. — 20.40: Spevoigra. — BERLIN 19.30: Prenos iz zoološkega vrta. — 20: Koncert Offenba-chove glasbe. — 22.30: Športni program. — Godba za ples. — FRANKFURT i9.30: Prenos iz srledališča: Beethovnova opera >Fidelio<. — 22.45: Lahka slasba. — LAN-GENBERG 20: Orkestralen koncert. — Nočni koncert in ples. _ STUTTGART 19.30: Prenos programa ix Frankfurta. — ftUDIMPEŠTA 12: Koncert orkestra. — — 16: Madžarske pesmi. — 18.20: Vojaška godba. — 20: Klavirski koncert. — 20.35: Godba na kitare. — Ciganska godba. — Rim 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.30: Massenet: r>Pepelka<. G6o London se je v chicaškem podzemlju sestal z naj« bolj proslulimi banditi in se dal z njimi celo javno fotografirati. 13352 • • II Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 11.: Kraljična Haris. Premijera. D. Nedelja, 12.: Mladoletje. Izven. Ponedeljek, 13.: Sen kresne noči C. Torek, 14.: zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 11.: Dolarska princesa. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 12.: Evgenij Onjegin. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 13.: zaprto. Torek, 14.: Madame Butterfly. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. B MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 11.: Škijančkov gaj. Premijera. Nedelja. 12.; Aleksandra." Kuponi. POTNIKA zn spiriluoze proti proviziji IŠČE dobrovpeljana sušaška tovarna LIKERJEV. — Reflektira samo na prvovrstno moč, ki je že delala v tej stroki. — Ponudbe in pojasnila pri vratarju hotela »Slon«. MODNO TRGOVINO perilo, krojaške potrebščine itd., na najbolj prometni cesti, pod ugodnimi pogoji PRODAM. Sprejmem event. družabnika. — Stanovanje na razpolago. Dopise na podružnico »Jutra« Maribor pod »Sigurna eksistenca«. 14371 Cenjenemu občinstvu javljava, da sva PREVZELI gostilno L AVTI i AR sedaj prt »Jelenu", Sv. Petra cesta štev. 83. Točila se bodo pristna štajerska ln dolenjska vina. — Sprejemajo se abonenti na dobro domačo hrano. — Cene zmerne, solidna postrežba. — Za obilen obisk se priporočata 14361 MIMI ZALAR — ŠAŠA PEGAN »Brzovoz Ljubljana — Maribor — LJubljana vozi tovorni avto ter prevzame različne pošiljke večje ali manjše. 14369 Odhod vsak torek ln četrtek, povratek dragi dan. Cenjenemu trgovstvu in občinstvu se priporoča »BRZOVOZ" LJUBLJANA* Celovška cesta 79. — Telefon št. 2343 Razpis službe. Zaradi obsežnega kupčijskega staleža našega glavnega zastopstva v Maribora IŠČEMO našemu zastopniku gospodu Ivan Sacbsu na njegov predlog sotrudnika in reflektiramo z ozirom na zdravstveno stanje gospoda Sachsa le na prvovrstno akvizitorično in vodilno osebnost. S tem mestom je združena lepa eksistenca in bodočnost. Prošnje je nasloviti do 1. novembra 1.1. na ravnateljstvo »Jugoslavije«, splošne zavarovalne dražbe v Ljubljani 14364 Zahvala. Ob smrti naše predobre, iskreno ljubljene soproge in matere, gospe roj. Kastelic izrekamo vsem, ki so nam stali s svojim prisrčnim občutjem ob strani, in vsem darovalcem prekrasnega cvetja našo najiskrenejšo zahvalo. Celje — Prizna — Split — Beograd, dne 10. oktobra 1930. 14375 Žalujoči ostali. » Iz življenja in sveta Pogreb žrtev zrakoplova ..R 101" Zgornja sIOca prikazuje zastopnika francoske vlade, ministrskega predsednika Tar-dieu in ministra za zrakoplovstvo Eynaca v žalnem sprevodu, katerima slede odličnejši francoski funkcijonarji in silne množice ljudstva. Spodaj: Francoski vozarski oddelek, ki je prepeljal krste na kolodvor, med poslednjimi pogrebnimi obredi v Beauvaisu. Astrologi napovedali nesrečo „R 101" Njih koledar je za dan natanko predvidel katastrofo pri Beauvaisu Zelo splošne napovedi, ki se slučajno ujemajo z dogodki V nemškem mesta Lorchu izhaja redno vsako leto astrološki koledar, ki prerokuje in v naprej naznanja nesreče, povodnji, potrese in druge elementarne katastrofe, pa tudi važnejše politične dogodke, prevrate in atentate. Mesec za mesecem se vrste zlokobna napovedovanja, včasi skoro ra dan natančno, in naloga čitateljev koledarja je, da spretno izluščijo dogodke in najdejo notranjo zvezo med prerokovanjem in dogodki. Astrologi, kojih >veda« postaja dandanes nekako moderna, so prej ko slej globoko uverjeni, da zvezde vodijo in uravnavajo življenje na zemlji in jim je strahoviti polom zrakoplova >R 101« dobrodošel pojav, da kažejo na zanesljivost svojih prerokovanj. Kakor izgleda, je lorški koledar za 1. 1930. natanko napovedal nesrečo angleškega zrakoplova. V njem so namreč označeni dnevi od 5. do 8. oktobra. Pri 5. oktobru omenja koledar: »Kritično vreme. Katastrofa! Eksplozije! Slabo za letalski promet.< Pri 7. oktobru je opazka: »Poročila o nenadnih katastrofah.« Pri 7. oktobru pa: >Zelo kritičen dan! Potres, vihar, eksplozije in prometne nesreče. Slab dan za vladajoče može, učenjake, može na visokih položajih. Nevarno za daljni promet!« Zrakoplov >R 101< se je res ponesrečil 5. oktobra in dan je bil izredno nesrečen za može na visokih položajih. Letalski minister Thompson in načelnik britskega letalstva Brancker sta našla smrt v plamenih, poleg njiju pa še lepo število višjih uradnikov. Vihar, eksplozija in prometna katastrofa, kakor da se je napoved do pi-čice uresničila. Celo potresa ni manjkalo; javili so ga iz Južne Nemčije, dasi je čisto nedolžen. Tudi 6. oktobra je bil kritičen dan v smislu napovedi: Prišla so poročila o katastrofi pri Beauvaisu, došlo pa je tudi do nesreče letala >D 1930« na progi Berlin— Dunaj. V odstavku »splošno sa oktober« navaja koledar: >Uran prinaša eksplozije, prometne nesreče, nevarnosti sa može visokih položajev.« Ponovno •o omenjeni dnevi od 5. do 7. oktobra I kot sila nevarni. V horoskopu za Francijo je naiti tole napoved: »V zadnjem četrtletju 1. 1930. bo mirujoči Mars prinesel deželi velika razburjenja. Pripetili se bodo požari in težke prometne katastrofe « V horoskopu za isto četrtletje pa pravi koledar: >Saturn prinaša huda razburjenja in je njegova lega zelo slaba za letalski promet, za učenjake, za vladajoče može, državnike in visoke vladne osebe, ki bodo umrle ali pa bodo vsaj večkrat v smrtni nevarnosti Nekaj zelo važnega se bo pripetilo v letalst7u, kar bo vprašanje zračnega prometa potisnilo v ospredje « Naj je človek še tako skeptičen nasproti sličnim napovedovanjem, vendar mora razumeti, da se sestavljalci koledarja radi pohvalijo, češ, da so vse tako izvrstno pogodili. Vendar je treba pripomniti, da je kljub natančnosti, s katero sta označena celo kritična dneva z vsemi podrobnostmi, VS9 le golo ugibanje. Koledar ima nekaj sto strani, ki so prenatrpane z napo-vedbami. Vendar pa se ni zgodilo nič od one množice prerokovanj, ki so jih polna prva štiri četrtletja. Lorški astrološki pratikarji so pač le slučajno zadeli, pogodili in uganili ter so modrijani sami nad to srečo iznenade-ni bolj kakor ves ostali svet. Zato naznanjajo svetu svoj uspeh, skrbno prikrivajoč, da so se v tisoč napovedih za isto leto pošteno zmotili. Nenavadna tožba Kakor poročajo grški listi, je nemški državljan Hermann vložil tožbo proti grški državi in zahteva, da mu grški erar vrne veleposestva v grškem delu Macedonije, na katera ima Nemec baje pravico. Hermann je oženjen z Grkinjo, ki izvaja svoje poreklo naravnost od bizantinske carice Konstancije, nekdanje lastnice dotičnih veleposestev. Tožitelj je predložil snop listin, ki naj dokažejo carski izvor njegove soproge, tožbi pa je dodal obširno razpravo o zgodovini spornih veleposestev. Konstancija je bila soproga bizantinskega carja Andro-nika, ki je vladal v 12. veku. Tožba razlaga podrobno, kako so se po smrti cesarja Andronfka njegovi sovražniki protizakonito polastili veleposestev, kako so ta prišla v last turške države, od katere jih je prevzela Grška. Hermann zahteva povračilo veleposestev in odpušča njih dohodke od 12. stoletja dalje, Strupeno vprašanje Tnrinški nacionalistični minister dr. Viljem Frick, ki je znan po svojem boju z osrednjo berlinsko vlado, je v zadnjem času postal skoro mednarodna osebnost. Zdaj, ko je dobila Hitt-lerjeva stranka 107 državnih poslancev, govore, da bo lahko postal bodoči nemški državni kancelar. A nenadno je doživel hudo neprijetnost. Demokratski »Jenaer Volksblatt« mn je zastavil sledeče vprašanje: >Gospod minister! Kje in kdaj ste položili doktorat in katero disertacijo ste predložili? Za odgovor vam bomo zelo hvaležni, kakor tudi vaši volilci « Po obstoječih podatkih se je učil Frick na berlinski, monakovski in gottingenški univerzi. Strupeni >Jenaer Volksblatt« je ugotovil, da gospod minister ni pro-moviral na nobeni teh visokih Sol. Osrednje vodstvo nemških knjižnic je na vprašanje uradno sporočilo, da nikjer nimajo Frickove disertacije, čeprav bi morala po nemškem univerzitetnem zakonu biti natisnjena v 300 izvodih in poklonjena v dar vsem univerzitetnim ter nekaterim državnim knjižnicam- Uradni seznam doktorskih disertacij, ki obsega brez izjeme vse nemškim visokim šolam predložene razprave, beleži dva Viljema Fricka. A eden od njiju je promoviral, preden se je g. minister rodil, drugi pa v letih, ko sedanji politik nedvomno še ni bil premogel niti abecede. Menda bo moral Frick sedaj v vsej naglici položiti doktorat, ker je res v zelo mučnem položaju. Afriški petrolej Ameriški petrolejski kralj Harry Sinclair, ki potuje zdaj po Evropi, je povedal sotrudnikom pariških dnevnikov, da svedrajo njegovi inženjerji na lovu za petrolejskimi vrelci že 8 let tla v portugalskih kolonijah v Zapad-ni Afriki. Če bi se posrečilo izrabiti afriški petrolej, bi pomenilo to veliko revolucijo na sedanjem trgu. Vendar ni maral Sinclair nič natančnejšega sporočiti o svojih vidikih na uspeh. Pripomnil je samo, da je pričel z raziskovanjem po onih krajih, kjer so mnogokrat opazovali, da švigajo izpod zemlje nepričakovano veliki ognjeni zublji. ReSend za pogrebom tovarišev £a zadnjo krsto korakajo trije reSend, ki so zapustili bolnico, da se udeleže pogreba. Na obeh straneh korala častna straža francoskega vojaštva. Dva kralja: Tast in zet Italijanski kralj Viktor Emanuel m. in bolgarski Icralj Boris m., ki se bo poročil s princeso Giovanno, brž ko bo rimska kurija privolila v to, da se sme prestolonaslednik vzgajati v pravoslavni veri. Ženitev diplomatov Italijanska vlada je izdala naredbo, ki prepoveduje italijanskim diploma« tom zakonske zveze s tujkami. Sicer je bilo pod fašistovskim režimom že davno v veljavi to pravilo, sedaj pa je zadobilo zakonito sankcijo. Odslej ne bo ministrstvo več dovoljevalo ženitev italijanskih diplomatov s tujkami Na» redbo utemeljujejo z ugotovitvijo, da je mož često pod vplivom svoje žene ter zato ne more s pravo odločnostjo zastopati koristi svoje države, kadar so te v nasprotju s koristmi ženine do« movine. Podobne omejitve so določile tudi nekatere druge evropske države, kar priča, da razlog morda le ni brez vsake podlage. Meaho človeštvo Pogumni francoski športnik Alaln Gerbault, ki je v majhni jadrnici popolnoma sam prepotoval Ocean, vodi zdaj blizu Pariza gradnjo nove ladjice, ki bo krščena na ime »Sin soinca«. Z njo bo odrinil »samotni mornar« na neki tiho-oceanski otok, ki mu baje ni enakega na sveta. Gerbauh ne more izdati imena svoje obljubljene dežele, pripoveduje pa, da naredi njeno prebivalstvo čudovit vtis, ker presega po svojih telesnih in Majhna država — velike slavnosti Novo Izvoljeni regenti republike San Marino se v svečanem obhodu pokažejo narodu. Dostojanstveniki so oblečeni v srednjeveško nošo in so obkoljeni od narodne straže, ki jih spremlja do vladne palače. Ves narod, ki ga je okoli 13.000 duš, prisostvuje slikovitemu obhodu. duševnih zmožnostih vse ostalo človeštvo. Gerbault je sklenil otočane seznaniti z evropsko tehniko in kulturo. Misli, da bo lahko odgojil idealno pokolenje, ki bo utegnilo imeti odločilen vpliv na preporod vesoljnega človeštva. Pomladi, ob koncu marca, bo odrinil Gerbault na svojo zadnjo pot v Tihi ocean in pravi, da se ne bo najbrž nikoli več vrnil v Ameriko ali Evropo. Njegova, vzgoji idealnega človeštva namenjenea mala jadrnica je pravi čudež brodarske umetnosti. V mali kajuti je duhovito izrabljena vsaka ped prostora. Gerbault bo imelo celo temno sobo za razvijanje fotografskih slik in parna kopelj mu bo obenem iz slane morske vode delala pitno vodo. Spiritistični samostan Trojica nemških bogatih spiritistov je kupila veliko zemljišče v Berlinu-^orden za zgradbo posebnega samostana, kjer bodo brezplačno stanovali za clicanje duhov primerni ljudje. Vsi mediji bodo popolnoma ločeni od sveta in vezani na strog samostanski red. Zapustiti bodo smeli svoje bivališče samo radi udeležbe pri znanstvenih sejah. Vsakdanje skrbi so baje najbolj na poti rojenim duhovidcem, in zato pričakujejo nemški meceni od svoje ustanove posebno veliko koristi za mednarodno znanstveno parapsihologijo. Mačka Društva narodov Kmalu po otvoritvi uradov Društva narodov se je pokazala v njegovem poslopju v Ženevi neka mačka. Postala je splošna ljubljenka, mirno je spala v naslanjaču med najvažnejšimi sejami in vsi, ministri, tajniki, strojepiske, so skrbeli, da bi ne bila lačna. Skratka mački ni manjkalo ničesar razen določenega imena. Vsak narod jo je namreč klical po svoje: Lou-lou. Mizzi itd. A pred štirimi leti je mačka nepričakovano poginila. Užaloščene tajnice in zapisnikarice so jo svečano pokopale na vrtu pod veliko pinijo. $tiri dolga leta ni imelo Društvo narodov nobene mačke. A pred kratkim se je bogve odkod priklatila druga. Prikazala se je v novinarski dvorani in odtod odkorakala v tajništvo. Osoboje ji je priredilo navdušen sprejem. Mačka je kmalu ovidela, da si ne more želeti boljšega doma in se je sedaj za stalno zasidrala pri Društvu narodov. Nasprotna pojava Mister Cinke, odvetnik v Newyorku, je zapustil oporoko, ki je zelo presenetila dediče. Odrasla hči je dobila 5 dolarjev mesečnih in vdova 50 dol. letnih dohodkov. Vse ostalo imetje v znesku 150 tisoč dolarjev je naložil skrbni oče in mož v banki na 75 let. Ko bo narastla glavnica na več milijonov, jo mora država uporabiti za zgradbo velike javne »Moške knjižnice«, kamor bo prepovedan vstop sleherni ženi ter celo knjigam ženskih avtorjev. Ženski članki morajo biti izrezani iz vseh časopisov, ki jih bo dobivala knjižnica. V oporoki stoji: »Moje sovraštvo do žensk ni samo posledica osebne izkušnje, temveč tudi sad mojega dolgoletnega zanimanja za zgodovino in filozofijo.« Kakor nalašč poročajo istočasno ogrski listi o preglavici, ki jo povzroča policiji v Budimpe. šti grofica Marjeta Visyjeva, ločena žena in zelo bogata veleposestnica. Grofica tako sovraži moški spol, da so vsi njeni služabniki od vratarja in kuharja do tajnika same ženske. Pred kratkim je bila v hiši ukradena dragocena ogrlica, nekdanja lastnina Ludovika XIV. Prišli so detektivi, a grofica jim ni odprla vrat. Cim je zvedela, da še nima ogrska policija ženskih detektivov, je tudi telefonsko naprosila ravnateljstva naj ustavi preiskavo v zadevi tatvine. Oblasti so ji morale ugoditi. Najbolj znani ameriški pisatelj Upton Sinclair je pred kratkim izdal brošuro, v kateri so navedeni vsi prevodi njegovih del na razne jezike. Spis obsega 525 naslovov Sinclairjevih knjig v raznih prevodih, ki so razdeljeni na 34 raznih držav. Prvo mesto zavzema Rusija, ki ima 194 prevodov Sinclairjevih del, daleč za njo so Nemčija, ki jih ima le 36, Japonska s 30 in Švedska s 2 knjigami. V spisku so zastopane vse evropske države brez i»-jeme, Južno Ameriko pa zastopata le Argentina in Chile. Kitajska pozna 19 prevodov Sinclairjevih del, Indija in Ceylon pa vsak po enega. Razen tega je iršlo tudi več prevodov v židovskem žargonu in v hebrejščini. Tako obširnega kroga čitateljev ni dolež^n tWlej n ben drugi ameriški pisatelj- Barbarska sodba V kalifornskem mestu Saint Quentin je sodišče obsodilo na smrt moža, ki je umoril dečka. V teku razprave se je izkazalo, da je zločincu pomagala pri tem poslu njegova mati; zato so zločinčevo mater obsodili na dosmrtno ječo, poostrili pa kazen s tem, da so mater obsodili, da mora biti navzoča pri obešanju sina. Kakorkoli pa sta bila mati in sin brezdušna in zakrknjena zločinca, se je vendar v slednji vzbudilo materinsko čustvo, da je med silnim jokom in jadi-kovanjem vzela ves zločin nase in ko še to ni pomagalo, je nesrečna žena zblaznela v trenutku, ko so ji sina zločinca vlekli na vešala. Prizor je bil tako grozen, da je rabljev pomočnik od groze omedlel, pa tudi na sodnike, ki so prisostvovali nsmrčenju, je blazni krik nesrečnice irplival skrajno nevšečno. V bodoče morda ne bodo več izrekali takih nečloveških sodb. K pomorski razorožitvi Novi ameriSki orJaSki top za obrambo proti napadom bojnih ladij, kf ga sedaj preia. kušajo na amerižki obali. Možnar-velik&a gaje obnese! na ^tlofino zadovoljstvo, CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 mu po Ujm naslov 0Cdcr hoče d" aH teafeo drufc m/ermoet;c (fčočc *• tnalih odlomov naj pr41cii v mnatnUah £ ctcer me ho prej«! odgovora t m CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-ka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fla&tovi rnatifi ogCa&ov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRAc v ^Srbovlian T hiSi g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. Pekovskega vajenca iprejme t a k o J pekovski jnojster Rudolf Mlaker t Velenju 42044 1 Pletilje ■prejmem takoj v stalno službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 42020-1 Brivskega pomočnika mlajšega, dobrega delavca, po možno«*! babi ituoerja, ■ brano in stanovanjem v hiši sprejme Joelp D u i 6, h-veo, Prevalje. 41994-1 Čevljar, vajenca fo mo-žnosti takega, ki K >f ie nekaj časa učil. pod ugodnimi pogoji »prejme takoj Cadež -Jože. čevljar aki mojster v Hotovljab — tik Poljan nad škof jo Loko 41921-1 Pek. vajenca g vso oskrbo v hiši »prejme pg in drva orodal« Jezeršek Vodmat 200 Puhasto perje tU po K Din razpošiljam jo povaetjn. najmanj 6 kg. :ratem čisto belo »osje kg po 180 Din la čisti puh kg po 250 Din. L. Brozovlč. Zagreb, tliea 82. kemična čistilnica perila. 262 Pozor! Kliči telefon. 2708 Kadi velike zaloge drv in kolobarjev se iste prodalo »o konknrenčn: ceni. Isto tam tudi prims trboveliski kakor tudi šlezMskl premog R VeiepM. Llubllana Vil Sv lernela c 25 325-6 Kontrabas '/4 8towasser, prodam. _ Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41960-6 Damski česal, salon dobro urejen, v večjem kraju Slovenije prodam. — Resni kupci naj se javijo pod značko »Damski česal ni salon« na oglasni odde lek »Jutra«. 41965-6 Vaš poljub razočara, ker še vedno kadite. Nikoprost, ki stane franko 76 Din, Vas odvadi takoj. Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. 120-6 Blagajno Wertheim ugodno prodam. Ogledati od delavnikih v Vegovi ul. št. 8-1, levo — med 13. in 15. uw>. 4162S-6 Zephir peč dobro ohranjeno poceni proda L. Schubert Praža-kova ulica 15. 42171-6 Dvosedežen avto v zelo dobrem stanju, pri praveD tudi za ootnika — poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 41765-10 Tovorni avto Fiat s prikolico, 5 ton nosilnosti, generalno popravljen, takoj u obral sposoben, ugodno naprodaj. Oferte aa ?glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Fiat«. 41604-10 Motorno kolo s prikolico — prvovrstne znamke, v najboljšem stanju in avto Chevrolet, jako dobro ohranjen ugodno na prodaj Poji-ni'* med 12. b 2. uro pri A. Golehiow-ski, Ljubljana, Gosposvetska cesta 10-1 — dvorišče. 42064-10 Motorno kolo A. J. S.. 350 ccm O. H. V. poceni prodam. Pojasnila iaje Jurkovič. mehanik — Dunajska e. fjugo Auto). 42033-10 Radi odpotovanja prodam za polovično ceno angleški 350 OHV, dobro ohranjen, malo vožen — električno opremljen, signal, socius. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 42068-10 Gobe, suhe zadnje rasti, kupujem po najvišjih tržnih cenah. Ponudite povzorčeno 1 navedbo cene tvrdki Peter Šetina, telefon 1, Radeče-Zidani most. 323-7 Železno blagajno dobro ohranjeno št. 2, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene in sistema na oglas, oddelek »Jutra« pod >Wertheimerica«. 42098-7 Limusino rabljeno, a dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod Iifro »Sigurno« 42153-7 Otroški voziček dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene prosim na ogl. oddelek Jutra pod »Dobro ohranjen 8«. 4S16R-T Pesnil va Lepo vilo z velikim- vrtom in garažo v Ljubljani prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 41929 20 Enonadstr. hiša lepa, novozidana, s tremi krasnimi stanovanji in 1400 m» Trta, v mirni legi pod Rožnikom ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku Dežni plašči nepremočijivi, zunaj sukno, se dobijo po izredno nizki ceni pri Commerce d. d., Selenbureova ulica št. 7-11 hiša Jadranske podunavske banke. 42158-13 Deske Ola za obijanje. kratke ta mizarje, oblane za podu prodaja po telo olzkl eenl »Ilirija«. Dunajska o. 46. Telefon 28-20 b 25-95. Ravne borove hlode za žago, 4—6 m dolge b od 25 cm naprej debele kupim. Ponudbe naj se glase franko vagon Medvode ali franko vagon nakladalna postaja na naslov: F. Tome. iesna bdustrija. Medvode. 42084-15 »Jutra«. 41891-80 Kupim hišo v eenl do 200.000 Din, za trgovbo aH brivea primerno, na prometnem kraju v Mariboru, Calju ali Ljubljani Naslov: »Frizer«, Zagreb, Hica 58. 41870-80 Enodružinska vila nora, lepa b moderna, na idealno lepem kraju v Ljubljani naprodaj iz proste roke. Plačilni pogoji izred no ugodni. Naslov v oglaa. oddelku »Jutra«. 41717-80 Hišo v Ljubljani enodružinsko s vrtom, ali pa parcelo kupim. — Ponudbe na poštni predal 338 (Vagnar) Ljubljana. 40394-20 Enodružinsko vilo Matjanovo aa Fužinah pri LJubljani obstoječo lz 5—7 sob, kuhinje b vseh pritiklin, kopalnice, 1 vodovodom in elektriko, velikim umetnim in zelenjadnim vrtom ter sadovnjakom oddamo samo resnemu reflektantu za zmerno ceno takoj v najem Slikovita lega, avtobusna zveza z Ljubljano. Ogled mogoč po prijavi pri oskrbniku Antonu Kmetu, mlinarju v Zgornji Hrušioi t5 Ponudbe pod »Z. P.« na oglasni oddelek »Jutra«. 42010-20 V