NOSEČA LE PO RAZPOREDU DIREKTORJA
CELJANI V MEDNARODNI KOKAINSKI NAVEZI
ŠT. 24 • LETO 61 - CEI. JE. 24.3.2006 ■ CENA 300 SIT ■ 1.26 EUR
SONČEK ^^Ste
0801969
www5onchek.com I^v—
Imate pošto na strani 22
s.mGr
Tablete za strojno pomivanje posode
Caigonit 4 v 1 Regular. 15 tablet * 15 tablet BREZPLAČNO Reckitt Benckiser
Aljaževa salama
polovica, vak. pak.
Solata Endivija
cena za kg
MDK, Ljubljani
Izjemno:
samo
,to nedeljo.
Nektar iz jabolk
Margarina Becel
250 g
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
CELJE
MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje
080 12. 24 www.mik-ce.si
Pričakujemo vas v Celju. Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli.
DNEVI CVETAČE IN Ki
Napoved za konec tedna: jasno, najnižje cene!
V akciji od 23. 3. do 27. 3. 2006!
Mercator
Izjemna ponudba, najboljše cene
2
IDKI
NOVi tednik
UVODNIK
Strategije za dvig rodnosti? Pa kaj še!
Ste vedeli, da je bil minuli teden teden družine? In da seje minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič ob tem pohvalil, da pripravljajo strategijo za dvig rodnosti? Me prav zanima, kaj bo tisto čarobno, kar bo napolnilo porodnišnice ali, drugače rečeno, kakšno »toplo vodo« bo na tem področju odkril.
Vedno smo namreč mame tiste, ki smo krive. Ne rojevamo, ker nam je ROZMARI PETEK pomembna zgolj kariera, skrbi nas prevelika razširitev telesa, porodniške so prenizke ...Še bi se našlo izgovorov na naš račun, seveda (ne rečem, da so čisto vsi neopravičeni). O tem, da pa otroka s 40 tisočaki porodniške, kolikor jih přejmeš, če nisi nikjer uradno zaposlen, res ne moreš preživeti, se nihče ne vpraša. Ste pa ja, sploh ta mlade, zaposlene, predvidevajo. Saj zakon noseče in mlade mamice ščiti pred brezobzirnimi delodajalci, ki vas zaradi okroglega trebuščka niti na razgovor ne povabijo ali pa vam sporočijo, da vas, žal, morajo odpustiti (zraven ponavadi plemenito navedejo še kakšen finančni razlog).
Po zakonu res lahko takšne kršitelje prijaviš, a služba bo kljub temu pripadla kakšni drugi, ki bo pripravljena podpisati, da vsaj še dve leti ne bo zanosila. In po možnosti bodo vtem primeru z njo podpisali pogodbo za določen čas - dve leti. Pa čeprav marsikje, sploh y vsaki ginekološki ambulanti, visijo obvestila, da je takšno podpisovanje nično. Je pač tako, da je, kot še na marsikaterem področju, teorija precej drugačna kot praksa
Naj se vrnem na hvalevredne ukrepe ministrstva. Zvišati nameravajo dodatek za veliko družino, promovirati enakopravno delitev družinskega dela in podobno. Le na kakšen način jim bo slednje uspelo? Bodo vsakega očeta posebej prepričevali, naj ostane nekaj mesecev doma in previja ritko Bo nekaj tisočakov več res glavni razlog, da se bomo odločili za četrtega otroka?
Ne glede na denar, skrbi, težave z zaposlitvijo ali željo po karieri, u ženskah vsake toliko časa privre materinski čut, ki ga nikakor ne gre niti ga ne moremo zatreti. Hvala bogu, zato pa ste na svetu! Zadovoljstva, ko iz tebe zraste novo življenje, se ne da opisati, kaj šele opredeliti s kakšno spodbudo. Zato, drage mame, čestitajte si vse najboljše za materinski dan!
sti in trende v vrtnarstvu in
Celje je že zacvetelo
Na celjskem sejmišču so včeraj odprli že tradicionalna sejma Flora in Poroka, na katerih letos sodeluje 230 domačih in tujih razstavljalcev. Jutri in v nedeljo se bo sejmoma pridružila še mednarodna čebelarska razstava.
V štirih sejemskih dneh se bodo na sejmišču poleg bogatega razstavnega programa zvrstile tudi številne strokovne prireditve ter več tekmovanj. Prvo, na katerem so izbirah najboljšega mladega cvetličarja v Sloveniji, je bilo že včeraj, jutri in v nedeljo bo še tekmovanje Sestavimo vrt, že šestič pa se bodo pomerili tudi bodoči cvetličarji in vrtnarji.
Organizatorji pričakujejo, da si bo sejma Flora in Poroka letos ogledalo približno 20 tisoč ljudi iz vse Slovenije.
JI, foto: GK
Nagrajenci Ponirkovega natečaja, ki jih je pozdravil tudi žalski župan Lojze Posedel, so ustvarili domiselna dela v različnih tehnikah.
Ponirkovi nagrajenci
Popotnica ob svetovnem dnevu voda - V Velenju urejajo Pako, v Vrbju ribnik
Svetovni dan voda, 22. marec, je kot poseben dan zaznamovan od leta 1992, ko so se na Konferenci o okolju in razvoju Združenih narodov dogovorili, da bodo po svetu spremljali stanje voda. Članice EU so dolžne ohranjati površinske in podzemne vode v dobrem stanju, vodne vire pa je dovoljeno izkoriščati le v takšni meri, da je še zagotovljena njihova naravna obnova.
Letošnje aktivnosti potekajo pod okriljem Unesca, zato ni presenetljivo, da je osrednja pozornost namenjena povezanosti vode in kulture. V Unescu poudarjajo pomen kulturnih tradicij in vrednot, vtkanih v različne družbene sisteme, pri pravičnejšem upravljanju vodnih virov. ZN so lani zaradi velikega pomena vode za obstoj živih bitij začeli akcijo Voda za življenje, med zastavljenimi cilji pa je na primer polovično zmanjšanje deleža ljudi, ki nimajo dostopa do pitne vode, in ustavitev netrajnostne-ga izkoriščanja vodnih virov. Različnim aktivnostim se pridružuje tudi Slovenija, kjer
ob letošnjem dnevu voda spodbujajo h globalnemu razumevanju potrebe po bolj odgovorni porabi vode in njenemu ohranjanju tudi za prihodnje generacije.
Svetovni dan voda so obeležili tudi na Celjskem. V Velenju so predstavili program varstva voda v porečju Pake, ki so ga izdelali strokovnjaki v Inštitutu za ekološke raziskave Erico Velenje. Pri programu sodelujejo MO Velenje, občine Mislinja, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter večina večjih podjetij na tem območju. Dejansko gre za tretjo fazo že leta 1994 sprejetega sanacijskega programa Vode občine Velenje. V središ-
Učenci in dijaki OŠ Polzela in Šolskega centra Velenje, članic šol t.i. Arma-lovega sklada, so se udeležili srečanja v Mariboru, kjer so pripravili forum z naslovom Je naša pitna voda zares tudi pitna. Mladi so ugotovili, da je kakovost naših voda odvisna predvsem od naše ozaveščenosti in ekološke osveščenosti.
ču je vsekakor dokončanje Centralne čistilne naprave Šaleške doline, ki je finančno najzahtevnejši projekt in naj bi začela obratovati letos. Ob tem so v Velenju razpisali li-kovno-literarni natečaj ob svetovnem dnevu voda. Osrednja tema je čista pitna voda in čiščenje odpadnih voda s čistilno napravo, natečaj pa bo trajal do sredine maja.
V ospredju ribnik Vrbje
S podelitvijo nagrad ob zaključku Ponirkovega natečaja so dan voda obeležili v občini Žalec, kjer so največ pozornosti namenili ribniku Vrbje. Na natečaj so prejeli kar 140 različnih del, komi: sija pa je izbrala po pet najboljših iz vrtcev in osnovnih šol, sedem del pa so zaradi konkretnih prostorskih rešitev na ribniku tudi posebej nagradili. V sredo so v Vrbju še razgrnili načrte za urejanje krajine ob Savinji od Šempetra do Levca ter predstavili načrte za sanacijo ribnika. Poleg tega so pripravili celodnevno delavnico, na kateri so se udeleženci sezna-
njali s prostorom in prostorskimi dokumenti, vse aktivnosti pa sodijo v okvir projekta Phare Ekološko turistična obogatitev ribnika Vrbje, ki ga poleg številnih drugih partnerjev izvaja Razvojna agencija Savinja, sofinancira pa EU.
Po načrtih Razvojnega centra Planiranje Celje naj bi na širšem območju med Šempetrom in Levcem vzpostavili sožitje med kmetijstvom, protipoplavnim varstvom, saj država načrtuje gradnjo zadrževalnikov, in razvojem turizma. Kakor je napovedal Rado Romih, naj ne bi spodbujali množičnega, temveč bolj razvoj šolskega turizma. Sicer bodo po besedah Danice Jezovšek Korent, direktorice RA Savinja, Pharov projekt zaključili do poletja: »Podoba ribnika se ne bo bistveno spremenila, saj želimo ohraniti nedotaknjeno naravo. Okolica ribnika bo namenjena učno-vzgojni poti, usposobili bomo lokalne turistične vodnike, predvidene pa so samo manjši posegi, med drugim opazovalnice in turistično informacijske toč-
ke.«
US
Mollier ne bo odstopil
Zgodba o nakupu 18 operacijskih miz za pet slovenskih bolnišnic se, kot kaže, še nekaj časa ne bo končala. V celjskem podjetju Mollier, katerega ponudbo za dobavo miz so zavrnili, pravijo, da bodo vztrajali pri zahtevku za revizijo, nedavne izjave ministra za zdravje Andreja Bračana pa ocenjujejo kot pristranske in zavajajoče.
Direktor Molliera Roman Šumak je pojasnil, da ministrstvo za zdravje že ima njihov revizijski zahtevek, predčasno pa so mu na lastno željo poslali tudi pripravljalno vlogo. Pri
dodatnem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo, ki ga je opravil dvakrat v začetku marca, je Šumak ugotovil nova dejstva, in sicer, da je ponudba izbranega Sanolaborja v tehničnem in splošnem delu nepravilna. V pripravljalni vlogi pa tudi navaja, kaj vse je pri razpisu kršil naročnik, to je ministrstvo za zdravje. »Našli smo ogromno dokazov, ki samo še podkrepijo našo zahtevo po reviziji postopka. Ministrstvo hoče zdaj v javnosti ustvariti vtis, da so zaradi nas bolnišnice še vedno brez operacijskih miz. Na primer trditev, da ne more1-
mo zagotavljati 24-urnega servisa, je naravnost smešna. Mollier je namreč zrasel prav na servisu,« je ogorčen Šumak.
Glede prijave, češ da je priredil dokumentacijo, Šumak pravi, da ni prvič, da jih ministrstvo zastrašuje preko represivnih organov. »Vem, da me bodo še naprej blatili, vendar bom pri reviziji vztrajal do konca. Uprlo se mi je, kako ministrstvo troši denar davkoplačevalcev, napake, ki jih pri tem dela, pa skriva za pretirano skrbjo za bolnike,« pravi Roman Šumak.
JI
Zadnja dejanja pred koronarografijo
»Z veseljem in neizmernim zadovoljstvom vam sporočamo, da je naša skupna akcija zbiranja sredstev za nakup koronarografa zelo dobro uspela in vas vabimo, da se udeležite zaključne prireditve S srcem za srce,« so v vabilu na prireditev, ki bo danes ob 19.30 v dvorani Union v Celju, zapisali društvo Korona in veteranske organizacije.
Res so lahko zadovoljni, z njimi pa mi vsi, saj bo aparat za invazivno srečno diagnostiko namenjen vsem ljudem na območju, ki ga bodo potrebovali. Pozivu k pomoči se je odzvalo skoraj 14 tisoč posameznikov, ki so skupno prispevali 180 milijonov to-
larjev. Razliko do 223 milijonov tolarjev, kolikor skupno stanejo aparat in vsa potrebna gradbena ter druga dela, bo zagotovila celjska bolnišnica.
»V teh dneh imamo zelo napet urnik,« ugotavlja predsednica društva Korona in predstojnica kardiološkega oddelka mag. Frančiška Škrábl Močnik. »Aparat je že montiran v 1. nadstropju bolnišnice, v neposredni bližini kardiološkega oddelka. Po zaključni prireditvi, namenjeni vsem, ki so pomagali pri nakupu tega srčnega rentgena, bo v torek, 28. marca, slovesno odprtje invazivnega centra, na katerem pričakujemo med drugimi gosti tu-
di ministra za zdravje Andreja Bručana. Naslednji dan bo tehnični prevzem, do takrat pa bodo rentgenski inženirji že preverili, če je tudi s sevanji vse v redu. Pričakujem, da bomo z aparatom začeli delati 3. aprila in če bo vse kot mora biti, bomo prve paciente sprejeli 5. ali 6. aprila.«
Vehko pridobitev za celjsko bolnišnico in za regijo v celoti bomo torej lahko najprej pozdravili na današnji prireditvi, ki jo bodo oblikovali plesalci Plesnega teatra Igen, Celjski oktet in Celjski godalni orkester. Program bo povezovala Marijana Ko-lenko.
• MILENA B. POKLIČ
Defibrilatorji na javnih mestih
Štirje tudi na Celjsko - Za povečanje preživetja po srčnem zastoju
V Sloveniji doživi primarni srčni zastoj vsako leto več kot 2 tisoč prebivalcev. Podatki kažejo, da so pri tem v 90 odstotkih prisotni očividci, ki sicer pokličejo nujno medicinsko pomoč, v manj kot petini primerov pa poskušajo bolnika oživljati. Za preživetje pa sta najpomembnejša ravno oživljanje in defibrilacija v prvih 3 do S minutah, ko prihoda reševalcev še ni mogoče zagotoviti.
Očividci lahko lažje in učinkoviteje pomagajo, če uporabijo avtomatični de-fibrilator, ki je prilagojen za uporabo laikov. Na tak način je mogoče podvojiti ali celo potrojiti število preživelih. Seveda pa to ni mogoče, če defibrilatorji niso dostopni na javnih mestih.
V Sloveniji smo jih doslej imeli na javnih mestih 18, sedaj pa je Triglav, Zdravstvena zavarovalnica podprla prizadevanja Sveta za rea-nimacijo Slovenskega združenja za urgentno medicino, ki si s širjenjem opremljenosti obiskanih javnih mest z defibrilatorji prizadeva izboljšati preživetje po zastoju srca. Triglav, Zdravstvena zavarovalnica je v ta namen podarila 15 avtomatičnih defibrilatorjev za uporabo na javnih mestih in bo vsaj 200 osebam tudi omogočila usposabljanje za njihovo uporabo. Poleg tega je sredstva namenila še za nakup 15 polavtomatičnih defibrilatorjev za uporabo v oddaljenih zdravstvenih domovih in reševalnih postajah, med njimi na našem območju za Zdravstveni dom Velenje, zdravstveni postaji Pre-
bold in Radeče ter zasebno ambulanto Božidarja Pahlji-ne v Ločah.
Prve defibrilatorje znamke Cardiac Science so že predali na ljubljanskem območju, v naslednjih dneh pa bodo predstavniki Triglavove zdravstvene zavarovalnice po vseh slovenskih regijah izročili preostale aparate. Defibrilatorji so označeni in opremljeni z navodili, podrobnosti pa bo mogoče najti tudi na spletni strani www.zdravstvena.net.
Seveda je akcijo podprl tudi minister za zdravje Andrej Bručan, ki upa, da bodo temu zgledu sledila tudi druga podjetja. »Z njimi pri ljudeh hkrati povečujemo osveščenost o tem, da lahko s pravočasno prvo pomočjo sočloveku rešijo življenje,« je poudaril.
MBP
Dragocen koronarograf že stoji na svojem mestu, prostor za invazivni center pa še urejajo. »Vse gre po načrtih,« zadovoljna ugotavlja mag. Frančiška Škrábl Močnik.
Za šolarje iz socialno ogroženih družin
Študentje Fakultete za logistiko skupaj s Celjskim mladinskim centrom (CMC) pod geslom Kjer je volja, tam je način nadaljujejo humanitarno akcijo zbiranja šolskih potrebščin in didaktičnih pripomočkov za otroke iz socialno ogroženih družin na Celjskem. V središču mesta bodo jutri postavili tudi stojnico, na kateri bodo mimoidoče opozarjali na akcijo, pri čemer pričakujejo tudi obisk in podporo znanih Celjanov.
Skupna humanitarna akcija se počasi izteka, čeprav ravno v tem tednu pričakujejo največji odziv. Zbirajo različne šolske potrebščine; od zvezkov in vse do rabljenih računalnikov, ki jih lahko vsak delavnik med 9. in 18.
uro vse do 1. aprila še vedno prinesete v CMC na Mariborsko cesto 2 ali v prostore Fakultete za logistiko na Mariborsko cesto 7 v Celju. Zbrano bodo enakomerno razdelili med šolarje med 8. in 18. letom, ki jih najbolj potrebujejo. Doslej so zbrali že kar nekaj potrebščin, prijazno so se odzvali tudi v nevladni humanitarni organizaciji Hospic in podarili računalnik.
V prihajajočem tednu med 25. marcem in 1. aprilom se bodo v akcijo aktivno vključili tudi ostali študentje fakultete, ki bodo v središču mesta vsak dan k darovanju dodatoo vzpodbujali in motivirah mimoidoče, k stojnici pa bodo povabili tudi nekatere znane Celjane. Študente boste prepoznali po poseb-
nih majicah z napisom študent humanitarec ter geslom akcije, po mestu pa bodo postavili tudi posebne zbirnike, kamor boste lahko prinesli, kar boste želeli mladim iz ogroženih družin podariti oziroma kar boste lahko pogrešili. V sklop akcije sodi še dobrodelni koncert, 3. aprila ob 20. uri bo v Narodnem domu v Celju nastopil Mladinski simfonični orkester glasbene šole Celje s številnimi gosti. Udeležbo sta že potrdili Vita Mavrič in Anja Bukovec. Izkupiček od prodanih kart v vrednosti dveh tisočakov, ki So že na voljo na sedežih obeh omenjenih organizacij, bodo namenili različnim izobraževalnim tečajem za šolarje.
POLONA MASTNAK
Točka gozdnemu gospodarstvu v likvidaciji
Minuli teden je vrhovno sodišče razsodilo, da mora kmetijsko ministrstvo pred dokončno izdajo odločbe Ljubljanski nadškofiji o vrnitvi zgornjesavinjskih nepremičnin, predvsem gozdov, ugotoviti njihovo vrednost v času vračanja.
S tem je v bistvu vrhovno sodišče ugodilo pritožbi Gozdnega gospodarstva Nazarje, kjer pravijo, da je treba ugotoviti vrednost premoženja pred podržavljenjem in sedanjo vrednost. Gre predvsem za ocenitev vložka v gozdove zaradi gradnje gozdnih cest. GG Nazarje je iz tega naslova že leta 1994 vložil odškodninski zahtevek v višini 1,4 milijar-
de tolarjev. Kdo in kako bo opravil dokončne cenitve in izmere, še ni znano. Gozdovi so do izdaje dokončne odločbe o vrnitvi zdaj v uporabi Ljubljanske nadškofije.
Zaradi tega se nazarski gozdarji srečujejo z drugim problemom - GG Nazarje je namreč od začetka meseca v likvidaciji, saj se menda Ljubljanska nadškofija z GG-jem ni hotela pogovarjati o sodelovanju. Za prostovoljno likvidacijo se je odločila skupščina družbe, saj so gozdarji praktično ostali brez dela. Brez dela je ostalo približno 135 delavcev.
US
Po Drnovšku še Kacin
Prebold očitno postaja zanimiv kraj. Še ne dolgo tega je tam daroval mašo nadškof in metropolit Alojz Uran, prejšnji teden je občino obiskal dr. Janez Drnovšek, nocoj, v petek, pa bo gost v hotelu Prebold evropski poslanec in predsednik LDS Jelko Kacin. V pogovoru, ki ga bo vodil novinar Janez Vedenik, bo Kacin med drugim skušal povedali, ali stranka sedaj nima svojega programa in ali se res bolj ukvarja z notranjimi razprtijami kot pa za Slovence pomembnimi temami, kot je denimo ta čas pobuda o partnerstvu za razvoj. Odgovarjal bo tudi na vprašanja, ki mu jih bodo postavljali obiskovalci debatnega večera, katerega organizator je občinska knjižnica.
JV
Damas hlačami
Čeprav Marija Vrtačnik ni bila zaposlena samo v El-kroju, saj je tam pred jutrišnjo upokojitvijo preživela »samo« 15 let, si bomo njeno delo zapomnili predvsem po teh zadnjih letih. Kapo dol, bi rekli nekateri, saj je Elkroj poleg polzelske tovarne nogavic daleč naokoli edina živeča tekstilna firma - še več, obstala je na področju konfekcije, kjer je konkurenca še bolj neusmiljena.
Vrtačnikova je vodilno mesto v Elkroj u prevzela po katastrofalni poplavi ob pomoči takratnega izvršnika Alfreda Božiča. In takrat je bila tudi najbolj prisotna v medijih. Potem pa, razen pri zapiranju obrata v Šoštanju in uvedbi 9-urnega delavnika (še s tem so danes zadovoljni), negativne prisotnosti v medijih praktično ni bilo več. Iz tega, da so delavke vsak mesec dobile redno plačo, da podjetje še danes plačuje prevoze in ima urejeno prehrano, da dobivajo odpravnine, imajo zbore delavcev... se pa res ne da delati medijskega cirkusa. Čeprav bi bil mogoče včasih cirkus potreben - podjetje je namreč preži-
gačne tkanine, kroji in izdelki se morajo uskladiti z reorganizacijo, likvidnostjo, davki... vendar pa je konec enak: »Naše hlače morajo >pasat< na vsako rit.«
Marija Vrtačnik, član doline, kot se je sama izrazila, se je v Zgornjo Savinjsko dolino preselila z Gorenjske. Dolga leta je veljala za prvo damo slovenskih hlač, ki se je znala vključiti tudi v širše gospodarsko okolje. Nenazadnje je zadnja leta predsednica upravnega odbora Savinjsko-Ša-leške gospodarske zbornice (pod njo sta tudi Gore-njev Franjo Bobinac in rudniški Evgen Dervarič - kot podpredsednika, da ne bo pomote), v te procese pa je znala vpeti tudi Elkroj. Čeprav danes Elkroj niso več samo hlače, temveč tudi druga oblačila.
Večina Vrtačnikovi priznava, da stanuje in živi v Elkroju in zanj. »Pravim, da je moj otrok,« je omenila danes še direktorica - posledično je torej njen otrok tudi nova direktorica Štefanija Glušič. »Odhod ni enostaven, dva meseca o tem sploh nisem mogla govoriti, vendar pa se človek po 15 letih
anonimno tožile o nizkih plačah, hudih obremenitvah, normah, včasih nevzdržnih pogojih ... Kar veliko (če vemo, da je bilo v leta 1995 v podjetju na Pri-hovi zaposlenih 920	Marija ljudi, danes
pa jih je 312), si jih je poiskalo drugo delo, ker niso vzdržale. Toda to je cena preživetja podjetja.
»Krivično se mi zdi, da imajo naši delavci nižje plače, čeprav ravno tako pridno delajo kot v kakšni drugi tovarni,« je večkrat povedala Vrtačnikova. Mimogrede, povprečna plača v Elkroju znaša 175 tisočakov, kar je bistveno manj od republiškega povprečja in nad povprečno plačo v panogi. Seštevek plusov in minusov, torej.
»Ko avtomobilska industrija naredi en avto, je to pravi bum. Ko v tekstilni industriji naredimo novo kolekcijo, pa nič. Čeprav četrtina zaposlenih delana tem in mora veliko znati.« Šele ob poslušanju Vrtačnikove se je človek zavedal, da tekstilna industrija niso samo hlače, ki jih kupiš v trgovini, temveč gre za veliko bolj zapleteno reč - takšne in dru-
odločila. Po 15 letih prepuščam krmilo mlajšim, tudi z novim znanjem.« To je le nekaj izluščenih misli ob predstavitvi Glušičeve. Nekaj časa, vendar kvečjemu par mesecev, bo novi direktorici Še stala ob strani. In napovedi? »Globoko sem prepričana, da Elkroj ima prihodnost - predvsem zaradi kolektiva in njegove pripadnosti. Vedno trdim, da smo velika družina, ki zmore in zna držati skupaj.«
Na vprašanje, kaj bo počela v pokoju, je Vrtačnikova odgovorila s širokim nasmehom in prošnjo, naj jo o tem sprašujemo čez čas, ker sedaj še ne ve. Zagotovo pa bo še nosila Elkroje-ve hlače. Kot je bilo to vsa leta nenapisano pravilo za vodilne delavce, le da so menda pri Vrtačnikovih doma vsi nosili Elkrojeva oblačila. Upajmo samo, da bo še dolgo temu tako.
URŠKA SELIŠNIK
Mobitel zanima zakon, ne ljudje
Okrogla miza o možnostih prestavitve bazne antene v Mlačah ni prinesla rešitve
»Še pred letom smo bili delovna družina. Zadnje čase se nam ne ljubi nič več. Samo posedamo in poležu-jemo. Že eno leto ne spim, vedno pogosteje me boli glava,« opisuje življenje v neposredni bližini bazne postaje mobilne telefonije v Mlačah Brigita Stojan.
Da ni vse samo v njeni glavi, potrjujejo meritve sevanja v njihovi hiši. A kaj, ko Mobitel, ki je postajo postavil, meritev neodvisnega nemškega inštituta Bioslor ne priznava. Pa tudi če bi jih - dokler ne prekoračujejo z zakonom določenih mejnih vrednosti elektromagnetnih sevanj, jih priporočene vrednosti za bivalne prostore ne zanimajo. »Dokažite nam, da antena ni v skladu z zakonodajo, pa jo bomo prestavili,« je vztrajno ponavljal predstavnik Mobitela Tomaž Šenica na okrogli mizi, ki jo je v sredo v Mlačah pripravil Okoljsko raziskovalni zavod Slovenske Konjice. Kot je poudarjala strokovna svetovalka zavoda dr. Marinka Vovk, so z njo želeli en sam odgovor: ali je mogoče prestaviti bazno postajo oziroma poiskati druge možnosti, s katerimi bi prepreči-
Bomo upoštevali samo zakone ali tudi ljudi? Udeleženci okrogle mize v Mlačah so ostali brez odgovora.
li ogroženost družine Stojan in ostalih krajanov Mlač.
Odgovora na to vprašanje niso dobili. Predstavnika Mobitela sta zavračala argumente Karla Lipiča iz Združenja ekoloških gibanj Slovenija, ki je med drugim povedal, da je v Sloveniji od 2500 do 2800 baznih antenskih postaj kar 100 kritičnih. Ne, po njihovih podatkih so. vse. zgrajene
termotehnikâ
Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti in povečanja izvoza iščemo nove strokovne sodelavce.
A: RAZVOJNEGA INŽENIRJA
Izobrazba: univ. dipl. ing. stroj, (energetika)
dipl. ing. stroj, (energetika) Delo je na področju raziskav, razvoja in konstruiranja toplotnih črpalk in hladilnih ter klimatizacijskih sistemov
B; PRODAJNEGA INŽENIRJA
Izobrazba: 6. ali 7. stopnja s področja strojništva
(energetika) ali ekonomist z izkušnjami iz trženja ogrevalne ali hladilniške tehnike
POGOJI za A in B:
-	nekajletne delovne izkušnje na omenjenem ali podobnem področju
-	znanje računalništva: delo s preglednicami, poznavanje grafičnih orodij
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-	sposobnost poslovnega komuniciranja in timskega dela
-	vozniški izpit B-kategorije
NUDIMO:
-	zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
-	delo na perspektivnem področju (obnovljivi viri energije) in v mladem kolektivu
-	možnost dodatnega izpopolnjevanja
-	stimulativna plača
Pisne prijave sprejemamo na naslov:
Dodatne informacije: 03/703-16-20
v skladu z zakonodajo. Uidi argument, da gre za dobro voljo, saj so prestavili že kar nekaj anten, ki so sevale na župane ali poslance (znan primer Pozderac), je Šenica zavrnil: »Prestavili smo edino bazno postajo v Šentjurju.« Uidi Škodljivi vplivi na zdravje ljudi, ki so izpostavljeni stalnemu sevanju, ki jih je osvetlil piravnik iz konjiškega zdravstvenega doma Marjan Berginc, ga niso omajali: »Dokažite!«
»Slovenija priporočljivih mejnih vrednosti v objektih ne upošteva. To je razlog, zakaj nimamo dovolj raziskav in dokumentov, na osnovi katerih bi lahko rekli, da je neka naprava v določeni razdalji dokazano škodljiva zaradi neposrednega vpliva na zdravje,« je odgovorila na njegovo zahtevo dr. Vovkova, ki je sicer večkrat poudarila, da je nesmiselno čakati na dokončne dokaze o škodljivosti teh sevanj. »Tudi o škodljivosti azbesta su vsi dulgo dvomili. Kot vemo danes, predolgo. Mar ni dovolj že utemeljen.dvom o varnosti, da nekaj ukrenemo?« je spraševala. »Ni razloga,« je bil vztrajen Tomaž Šenica v imenu Mobitela.
Pozivanje udeležencev okrogle mize, da je vendarle treba upoštevati tudi človeka, so naletela na gluha ušesa. Tako se jim je kljub burni razpravi uspelo dogovoriti samo to, da bodo v hiši dru-
žine Stojan, kjer je nemški inštitut Bioslor izmeril prekoračene preventivne vrednosti, ponovili meritve. Opravila jih bo pooblaščena in-štitucija, saj Mobitel meritev Bioslorja ne priznava. Če bodo tudi te meritve potrdile, da so priporočene vrednosti v stanovanjski hiši presežene, bodo krajani in ekološke organizacije zahtevale, da anteno odstranijo. »A tudi če tega ne bodo potrdile, bomo nadaljevali z aktivnostmi, saj je bila bazna postaja umeščena v Mlače brez dogovora z lokalno skupnostjo, ki je ne sprejema, predvsem pa zato, ker verjamemo, da je iz preventivnih razlogov treba oddaljiti naprave, ki so preblizu stanovanjskih hiš. Naša dolžnost je, da skrbimo za svoje zdravje.«
Mobitela takšna stališča očitno ne skrbijo, saj se je slovenska zakonodaja na tem področju v zadnjih letih namesto zaostrila zelo sprostila: »Nikakršnega soglasja ne potrebujemo za postavitev baznih postaj na že obstoječih objektih. V naslednjih letih se bo njihovo število strmo povečalo, gostota bo vedno večja. To uporabniki mobilne telefonije tudi želijo.« Dr. Vovkova temu seveda oporeka: »Če je slovenska zakonodaja tako ohlapna, gre očitno samo za to, kdo ima kapital in kdo večjo moč. Če bomo to dopustili na lokalnih nivojih, se bomo s tem odrekli svojemu zdravju. Dokazali bomo, tudi s pomočjo strokovnjakov iz EU, da ima zgovarjanje Mobitela na zakonodajo, da o arogantnosti ne govorim, svojo mejo. Preveč primerov je že v Sloveniji, da bi to še naprej dopuščali.«
Kaj si o Mobitelu mislijo krajani, je zelo na kratko strnila Brigita Stojan: »Sram naj vas bo!«
MILENA B. POKLIC
Noseča le po razporedu
Zakonsko dobro pripravljene zaščite bodočih in mladih mamic v praksi ne delujejo
Zgodba mlade mamice, ki jo bomo predstavili, vas bo verjetno spomnila na kakšno podobno. Vsi vemo, da delodajalci mladih ali bodočih mamic ne smejo postaviti na cesto. Pa se tega res držijo?
Pravo ime mamice in ime njenega delodajalca ne bomo uporabili, saj ji ne želimo povzročiti še večjih težav. Rekli ji bomo kar Maja, mamica leto in pol stare punčke, ki jeseni pričakuje nov naraščaj. V podjetju dela že devet let, od tega ji zadnja štiri leta obljubljajo, da jo bodo zaposlili, a je še vedno honorar-ka. Končno so ji pred dvema mesecema, ravno v času, ko je izvedela, da je drugič noseča, pripravili pogodbo o redni zaposlitvi. »Kljub temu, da so mi prijateljice in celo nadrejena svetovale, naj to raje zamol-čim, se mi je zdelo prav, da delodajalca o tem obvestim,« še vedno prizadeto razlaga Maja. »Še celo namestnica direktorja je namignila, da nosečnost zagotovo ne bo ovira, >saj ženske morajo rojevati<, je dejala. Ko pa sem tik pred podpisom pogodbe direktorju povedala, da sem noseča, je ta dobesedno znorel. Kak-
šne komentarje je pri tem imel, raje sploh ne povem, me je preveč sram,« pripoveduje.
Kot da že to, da je ostala brez redne zaposlitve, ni dovolj, ji je direktor teden za tem še znižal honorar. »Vsi honorarni sodelavci smo se, ko smo izvedeli za njegov namen, pritožili,« pripoveduje Maja, »zato ostalim tega ni naredil, meni pa, rekoč >ti boš to najlažje pogrešala, saj odhajaš v porodniško^ Takrat sem.ostala brez besed. Vedela sem, da če bom kaj spregovorila, se mi bodo ulile solze ... Čez nekaj tednov je direktor objavil razpis za delovno mesto, ki je bilo namenjeno meni. Še na ta način sem poizkusila in poslala prošnjo, čeprav je malo hecno, saj že toliko let delam pri njih. Pa mi je direktor dal hitro vedeti, da bo kandidate izbiral sam in mene niti slučajno ne bo zraven.«
Se splača pritožiti?
Po Zakonu o delovnih razmerjih Maji o nosečnosti ne bi bilo treba obvestiti delodajalca. »Zakon določa medsebojne pravice in obveznosti delodajalca in kandidata glede pridobivanja in dajanja podatkov ter dokazil o izpol-
njevanju pogojev za opravljanje dela in dejstvih, pomembnih za izvrševanje dela,« pravijo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. »Ker gre praviloma za osebne podatke kandidata, zakon do-
loča omejitve dopustnega posega delodajalca v pravico do zasebnosti kandidata. Glede na to, da je delodajalec močnejša pogodbena stranka in ima zaradi tega večje možnosti za nedopustne posege v si-
cer varovano pravico do zasebnosti kandidata, zakon izrecno poudarja, da delodajalec od kandidata ne sme zahtevati podatkov o družinskem in zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine in drugih osebnih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.«
Že po praksi Evropskega sodišča nosečnost ne more biti utemeljen razlog za odpoved oziroma zavrnitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Hidi zato, ker je nosečnost začasna situacija in delodajalca leto dni prav nič ne stane. Kandidatki, ki se pritoži, če delodajalec krši zakon, ni treba ničesar dokazovati in sodelovati pri pridobivanju podatkov, pač pa mora delodajalec dokazovati, da ni kršil zakona. Vsaj ta del jim je torej prihranjen. A uradnih pritožb mamic kljub temu ni veliko. »Vem, da bi se na ravnanje direktorja lahko pritožila, ampak ali si naj zapečatim bodočo kariero? Spremenilo se tako ali tako nič ne bo. Zdaj mi vsaj ostaja upanje, da me bodo po tej porodniški (čeprav bo zaradi tega mizerna) le zaposlili. Ni pa mi še ni čisto jasno, kako bomo ta čas preživeli. Razblinile so se sanje o finančni stabilnosti in koncu podnajemništva.«
Počakaj na vrsto
Še za eno zanimivo potezo se je odločil Majin delodajalec. Za vse delavke je interno določil, kdaj lahko katera zanosi. Ker se je Maja lansko jesen šele vrnila na delovno mesto, je na tem seznamu sploh ni bilo. »Pa saj nameravam imeti samo dva otroka, potem bom pa do upokojitve na razpolago,« se opravičuje, kot da je kaj takega dolžna storiti.
Maja zdaj z leto in pol starim otrokom in v četrtem mesecu nosečnosti dela vse, kar ji naložijo. Hidi do zgodnjih nočnih ur. Da bo le zaslužila toliko, da bo lahko nekaj prihranila še za čas porodniške, ko se bo iz meseca v mesec prebijala z dvema otrokoma. Pa čeprav tudi tukaj zakon pravi, da se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali nočnega dela samo po njegovem predhodnem soglasju. Delavka v času nosečnosti in še leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če po oceni to predstavlja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje njenega otroka. A katera si upa na to opozoriti delodajalca?!
ROZMARI PETEK
Leto Franceta Slane
V petek, 17. marca, ob 19. uri smo se v Galeriji Mik Ljubljana (Jarška cesta 10a) prepustili slikarskim razsežnostim Franceta Slane. Ob svojem 80. jubileju, ki ga praznuje letos, smo pripravili obsežno razstavo njegovih del in pogledali v zakulisje njegovega dolgoletnega ustvarjanja. Otvoritev razstave je spremljal izvirni nastop Matjaža Javšnika z improligo ter glasbenima gostoma Miho Debevcem, svetovnim prvakom v diatonični harmoniki in Tomažem Rožancem v klasični harmoniki.
France Slana je že tretjič razstavljal v Galeriji MIK. To je bila najbolj obiskana razstava v naši galeriji, saj smo zabeležili več kot tristo obiskovalcev Slanine umetnosti. Razstava v ljubljanski galeriji MIK je torej prijeten uvod v »leto Franceta Slane«.
PROMOCIJSKO BESEDILO
Demokrati za matere
Celjski krščansko socialni forum Mestnega odbora Slovenske demokratske stranke je v sodelovanju s klubi svetnikov SDS, NSi in SLS včeraj zvečer v Narodnem domu pripravil proslavo materinskega dne.
Zbranim so zapeli malčki iz vrtca Levček, oktet Kom-
polčani in Hana Lovrinc, recitirali sta Ana Marija Maje-rič in Manca Kragelj, medtem ko je na harfo igrala Ana Zeleznik. Slavnostna govornica na prireditvi je bila Fa-nika Vodopivec.
Ob materinskem dnevu prav poseben dogodek pripravlja tudi Slovenska de-
mokratska mladina. Jutri bodo'namreč ob 15. uri v 14 slovenskih porodnišnicah razdelili simbolična darilca - 500 čestitk in otroških copatkov za prve varne korake. Darilca bodo delili tudi pred celjsko porodnišnico.
BS
Svetovalci za dojenje v društvu
Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, ki ima svoj sedež v Celju, se bo danes, v petek, zbralo na redni skupščini v Termah Dobrna.
Kot napoveduje predsednica šele januarja ustanovljenega društva, diplomirana medicinska sestra Cvetka
Skale, bodo na njem izvolili organe društva ter spregovorili o svojem delu. Društvo je v svojem kratkem času delovanja že sodelovalo pri organizaciji tečaja za mednarodne svetovalce o dojenju, ki bo prvič omogočil tudi izpit v slovenskem jeziku. Petim dosedanjim svetovalkam
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju) dodatne informacije na
lektro
'turnšek
Mariborska 86,3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115
v Sloveniji, ki se že ponašajo s prestižnim mednarodnim nazivom IBCLC, med katerimi je tudi Cvetka Skale, so bodo tako v kratkem pridružili številni novi. Tečaj se je začel februarja na Dobrni, zaključil pa se bo prihodnji mesec.
MBP
«
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CEUE
Številni obiskovalci so na razstavi Franceta Slane prisluhnili besedi kustosa Petra Kozine.
El kroj prevzema Štefanija Giušič
Jutri bo vodenje Elkroja prevzela Štefanija Giušič, saj dosedanja direktorica Marija Vrtačnik odhaja v pokoj. »Sem otrok Elkroja,« je na včerajšnji predstavitvi poudarila Glušičeva in zagotovila, da verjame v podjetje.
V Elkroju, ki bo prihodnje leto slavil 60-letnico, je 312 zaposlenih, ki so lani ustvarili dvesto milijonov tolarjev izgube, medtem ko je bil leto prej minus še višji. Med zaposlenimi je 80 odstotkov žensk s povprečno starostjo 42 let. V podjetju, ki je sicer
znano predvsem po hlačah, so se lani preusmerili v t. i. »total look« in so poleg tristo tisoč hlač izdelali še ženske kostime, moške obleke ter drugo pripadajočo garderobo. Svoje izdelke med drugim prodajajo v enajstih prodajalnah po Sloveniji, ki se jim bosta v kratkem pridružili še dve, v Domžalah in Kranju. V zadnjem času se jim nove poti odpirajo na zahod, predvsem v Kanado in ZDA.
»Konkurenca je strašna, boriti se je treba vsak dan,« je poudarila Marija Vrtačnik. »Elkroj v nizki cenovni
konkurenci nima kaj iskati, ostaja nam torej visoka kakovost za ceno, ki je primerna za kupca.« Vrtačnikova je še poudarila, da so edino podjetje z deveturnim delavnikom in eno redkih, ki spoštuje vse zakonske osnove. Med problemi, ki ovirajo poslovanje, je izpostavila visok strošek dela in davek na dodano vrednost, ki slabi likvidnost podjetja.
Nova direktorica Štefanija Giušič je poslovno pot začela leta 1987 v Elkroju in nato opravljala vodilne funkcije v Elegantu in Topru, se
vrnila v Elkroj, nato zaposlila v Zarji Petrovče, v IUV in nazadnje prevzela vodenje Novoteksa tkanine, kjer so bih prisiljeni predlagati stečaj. V času zadnjega leta in pol je vodila zunanjo trgovino v Elkroju, tako da podjetje dobro pozna. Za Elkroj, ki je v 61-odstotni lasti zaposlenih, dobra tretjina pa je v rokah Infonda, sicer ni napovedala bistvenih sprememb, je pa izpostavila pomen nenehnega prilagajanja. »Kapital Elkroja so ljudje, s katerimi lahko gradimo pri- Elkroj ostaja v ženskih rokah - na levi dosedanja direktorica Marija hodnost,« je dejala. US	Vrtačnik, na desni nova Štefanija Giušič.
Peki in mesarji bi lahko počivali do 1. maja
Poleg prodajalcev imajo vse več presežkov ur tudi delavci v pekarnah ter mesnih in mlečnih obratih
Za upnike bo zadosti denarja
Stečajni senat Okrožnega sodišča v Celju mora do danes sprejeti sklep, ali bo v velenjskem podjetju M Club namesto likvidacije predlagal stečaj. Poročali smo, da je uvedbo stečaja zahteval eden od italijanskih upnikov, ki mu M Club dolguje 18.000 evrov.
Likvidacijski upravitelj Marjan Gaberšek upa, da bo
sodišče predlog za stečaj zavrnilo, saj je bil po njegovem vložen zlonamerno. Kot trdi, likvidacijski postopek teče po načrtih in bi lahko bil zaključen še v tem letu. V kratkem naj bi prodali precejšen del premoženja. Poleg obrata v Goričkem so nove lastnike našli za 800 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov v Velenju, ki jih namerava ku-
piti podjetje Grupa Eura, ki je tudi prevzelo 50 nekdanjih delavcev, ter za okrog400 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, prav tako v Velenju. »Denaija bo dovolj za poplačilo vseh upnikov, prednost pa bodo imeli delavci, ki jim M Club na račun odpravnin in drugih neizplačanih obveznosti dolguje 157 milijonov tolarjev,« trdi Gaberšek. JI
NAKRATKO
Nekdanja gazela v stečaju
Ta mesec je šlo v stečaj šmarsko podjetje Intermoda, ki se je ukvarjalo s tekstilno dejavnostjo in je bilo leta 2001 med šestimi nominiranci za najuspešnejšo savinjsko gazelo. Zadnjih pet let so prihodki Intermode strmo padli, izguba pa se je večala. Podjetje je že lani prenehalo plačevati svoje obveznosti do dobaviteljev, premoženja pa nima niti toliko, da bi zadostovalo za poplačilo stečajnega postopka.
Novo vodstvo v Jelenu Zaradi slabših poslovnih rezultatov je nadzorni svet konjiškega podjetja Jelen odstavil dosedanje vodstvo in za novega direktorja postavil Andreja Hvalca iz Slovenske Bistrice. Hvaleč, ki je vodenje Jelena prevzel v
začetku tedna, napoveduje, da bo v enem mesecu pripravil načrt za sanacijo podjetja. Pod okriljem Jelena delujeta hotel Dravinja in Dvorec Trebnik.
Minerva s certifikatom STS
Zavod za gradbeništvo Slovenije je žalski Minervi podelil Slovensko tehnično soglasje. S tem je podjetje postalo edini slovenski imetnik tovrstnega certifikata za polietilenske cevi, ki so namenjene za oskrbo s pitno vodo in plinom. S pridobitvijo soglasja Minerva izpolnjuje pogoje, na osnovi katerih lahko svoje izdelke opremi z dokazih o skladnosti s predpisi o gradbenih proizvodih, kar v nadaljevanju tudi izvajalcem gradbenih del omogoča izpolnjevanje zahtev zakona o gradbenih proizvodih.	JI
Zaradi nedeljskega dela trgovin se viški ur in neizrabljeni letni dopusti kopičijo tudi v živilsko predelovalni industriji, opozarjajo v svobodnih sindikatih. Izračunali so, da se je pekom in mesarjem na Celjskem nabralo že toliko neizrabljenih ur, da bi na delo lahko prišli šele 1. maja, pa bi kljub temu ob koncu leta izpolnili vse svoje delovne obveznosti. »Pekarne in mesno predelovalni obrati morajo slediti odpiralnemu času trgovin, pri tem pa vsi po vrsti kršijo zakonska določila o razporejanju delovnega časa,« pravi sekretar območne organizacije Celje Srečko Čater.
Pri mlekarjih je kršitev manj, v mesni in pekarski industriji pa so razmere zelo problematične, poudarja Srečko Čater. Izkoriščenost letnih dopustov je bila lani v povprečju manj kot 50-od-stotna. Pri tem so bili mesarji nekoliko na boljšem, saj so v leto 2006 prenesli »le« približno 40 odstotkov lanskega dopusta. »Januarja, ko so bile trgovine nekaj nedelj zaprte, smo sicer opazili trend zmanjševanja presežka ur, vendar se je že februarja zaradi ponovnega odprtja trgovin spet vse vrnilo na staro,« še opozarja Čater.
Razmere v zvezi z delovnim časom so vse slabše tudi v trgovini. Še več je nei-
zrabljenega dopusta in neizplačanih ur. »Mnogi trgovci so februarja podaljšali obratovalni čas ob sobotah, a ko so se po sklepu ustavnega sodišča trgovine spet odprle tudi ob nedeljah, sobotnega časa niso skrajšali. Delavci torej delajo več. Mnogim se v enem mesecu nabere tudi do 60 presežnih ur, ki niso niti zabeležene niti plačane. Vodijo se namreč dvojne evidence, vendar nihče od prodajalcev tega ne upa glasno povedati,« opozarja tudi sekretar sindikata delavcev trgovine Ladislav Kaluža.
Z ureditvijo delovnega časa v kolektivni pogodbi bi po mnenju sindikatov onemogo-
čili izkoriščanje. Poleg tega bi radi tudi dosegli, pravi Kaluža, da bo prodajalec, ki je danes za delodajalca vreden manj kot blago na polici, bolj cenjen. Zato si v pogajanjih za kolektivno pogodbo, ki so se začela prejšnji mesec, prizadevajo ohraniti raven pravic delavcev ter doseči višje dodatke za delo v neugodnem
delovnem času in bolj pošteno ovrednotenje poklica prodajalca. »Zaščititi moramo zaposlene, pri tem pa kar najbolj upoštevali referendumsko voljo o nedeljskem odpiralnem času trgovin. Odločitev volilcev pomeni, da bi lahko zaposleni delali samo eno nedeljo na mesec, vendar so delodajalci že na-
kazali, da tako ne bo šlo. Zato bi delavci, ki bodo delali več, morali pridobiti drugje. Sindikalna stran bo v pogajanjih vztrajala pri zvišanju dodatkov za nedeljsko delo in pri takšni ureditvi delovnega časa, ki bo onemogočala kršitve,« je napovedal Kaluža.
JANJA INTIHAR
I SlOll partner/, najboljšim okmcm	DOGODKI
7
Sramežljiva kosmatinka vabi na Ponikvo
Slavko Spur ob velikonočnici
Z današnjim dnem si lahko vsi, ki vam je všeč posebno redko cvetje, na Ponikvi - na enem od treh rastišč v tem delu Evrope - ogledate velikonočnico. Svilnata in s privlačno vijoličnomodro barvo, pod zaprtimi cvetovi se že slutijo kontrastni rumeni prašniki, se v prvih dneh pomladnega sonca šele sramežljivo odpira.
Majhna zapeljivka s podolgovatim cvetom spominja na žamet ah svilo, dolge dlake jo varujejo pred mrazom, ki zna v tem času še stisniti. Njeno latinsko ime je Pulsatilla grandis, spada pa v rod kosmatincev. Poleg večjega rastišča na Ponikvi .je v kraju še manjše in manj znano, medtem ko je zelo znano še na Boču. Sicer pa jih daleč naokrog, tudi v sosednjih državah, ni najti. Zaradi posebne lege in podlage, ki jo zahteva za svojo rast (idealno je kamnito suho travišče z apnenčastimi tlemi) in tudi zaradi neodgovornih »ljubiteljev« cvetlic spada med najbolj ogrožene rastlinske vrste v Sloveniji. Redka rastlina je zaščitena že od sredine prejšnjega stoletja. Ker so jo v preteklosti nekateri nespametno izkopavali in jo brezuspešno, ker ni uspevala, sadili v svoje domove, jo je pred leti pod okrilje vzelo Turistično olepševalno društvo Ponikva.
Predsednik društva Slavko Špur ponosno pove, da je ljubkih cvetlic iz leta v leto več. »Glede na njeno rast zadnja leta pričakujemo, da se bo še razmnožila na obe strani rastišča. Zato že potekajo pogovori med Občino Šentjur in celjskim zavodom za varstvo narave ter lastniki zem-
ljišča, da bi rastišče velikonočnic odkupili ali ga dolgoročno najeli.«
Pohvali se tudi, da je letos ob rastišču velika novost ograja, za katero so denar dobili s pomočjo programa Natura 2000 iz EU. Ograja bo preprečevala nezaželeno približevanje preveč vnetih obiskovalcev, hkrati pa bosta od letos za to skrbela dva študenta, ki bosta na voljo za informacije o velikonočnici tik ob rastišču. V pisarni društva v središču Ponikve ponujajo več
vrst spominkov na temo velikonočnica, Slavko Špur pa je še dodal, da so cvetličarji že naredili nekakšnega križanca, ki močno spominja na velikonočnico, zato res ni razloga, da bi se kdo lotil trganja ali izkopavanja prave.
Vijolična lepotica bo ob občudovanju tako posameznikov kot že napovedanih organiziranih skupinah cvetela slab mesec, nekje do velike noči.
ANA-MARIJA BOSAK
PO USTALJENIH TIRNICAH NOVIM NAGRADAM NAPROTI
Čokoladni atelje Dohnik v Citycentru Celje
Natanko teden dni po zaključku nagradne igre Najdite nas, Center Interspar nagradi vas je ekipa Novega tednika in Radia Celje že realizirala sveže načrte za vnovična brskanja med ponudbo omenjenega nakupovalnega središča. Sredini dopoldnevi na Radiu Celje tako ostajajo rezervirani za vključitev v utr ip Citycentra Celje. Ce so se vam v prvem delu sredinih nagradnih iger deset tisoč tolarjev vredne nagrade žal izmaknile, se za želeni ulovvprihodnje ponuja veliko priložnosti in lahko zapišemo, da je pot do želenega celo za odtenek lažja. Kot je bilo navedeno že v prejšnji številki Novega tednika, pravila nagradne igre ostajajo enaka. Pridih svežine oddajata zgolj novo ime in nekoliko spremenjen kupon. Da bo ugibanje preko kuponov kar najlažje, je treba odslej med ponujenimi možnimi odgovori zgolj obkrožiti ali prečrtati tri trgovine a lokale, za katere meni-
Za pravilen odgovor, da je naša ekipa v sredo, 22. marca, obiskala Čokoladni atelje Dobnik v Citycentru Celje, prejme Košarico raznolikosti poslušalka Andreja Gradišnik, Kraigherjeva 7, 30Ó0 Celje, Čokoladne skušnjave pa si je prislužila bralka Marija Pavlovič, Na zelenici 4,3312 Prebold.
te, da jih bomo predstavili prihodnjo sredo. Upoštevali bomo zgolj kupone, na katerih bodo označeni izključno trije logotipi. Pravilno izpolnjen kupon pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje ali ga oddajte pri Informacijah mega-marketa Interspar v Citycentru Celje.
Vsako trgovino ali lokal v Citycentru Celje predstavimo le enkrat. Rok za prevzem nagrad je 10 dni ob predložitvi davčne številke v trgovini, ki nagrado poklanja.
Po nebeške dobrote v ČOKOLADNI ATELJE DOBNIK
Za vse, ki obožujete čokolado, in za vse, ki veste, da je čokolada lahko umetnost, je Čokoladni atelje Dobnik v celjskem Citycentru pravi naslov. Raznolikost izvirnih oblik in okusov poteši prav vsako željo. Paša za oči so tudi nečokoladni detajli, ki popestrijo čokoladne umetnine. Piškoti in tortice ter drobni čokoladni deserti pomagajo ob zadregi, ko morate na hitro pogostiti družino, prijatelje, poslovne partnerje. Ne pozabimo izvirnih fig, imenovanih po našem pesniškem velikanu Prešernu. Še nekaj popolnoma novega se skriva v čokoladnem ateljeju -pridite in ugotovite sami. Skratka: čokolada v vseh oblikah in okusih in še veliko več.

city center
Celje
Obkrožite, katere 3 trgovine bo ekipa NT&RC predstavila v naslednji nagradni igri?
□Kaidi lišili Cecil
ZARA VERO MODA MM
tednik radiocelje
Izpolnite kupon in z njim sodelujte v vsakotedenskih nagradnih žrebanjih Iskalnic ter tudi v junijskem zaključnem žrebanju, ko bodo podeljene dodatne nagrade.
Nova darila in popusti! samo do 1 aprila.
Komplet brisač Šampion
W
tega ni, vsaj doslej jih ni bilo. Vojaki so na te situacije pripravljeni in jih jemljejo kot nekaj, kar sodi v »rok službe«. Ključ vsega so priprave. Če vojaki vedo, kaj jih čaka, kakšne naloge, nevarnosti, težav ni.
Zato so najbrž priprave na misije tako naporne, dolge in temeljite. Kaj je pri tem najpomembnejše?
Z moje plati dela je najbolj pomembno, da imajo vsi v glavah razčiščeno, kam odhajajo, kakšno nalogo imajo, in da vedo, kako odreagirati v kriznih situacijah, ki jih skušamo med pripravami čim bolj predvideti. Moja naloga je, da jih pripravljam na kulturo, v katero bodo šli, vodje pripravljam na to, s kakšnimi problemi se lahko v tem okolju srečujejo, vojake učim, kako preživeti pol leta življenja z isto skupino ljudi na istem, omejenem kraju. Tu ogromno pomaga šport, fizični napor ... Tudi pri domotožju. Sicer pa poveljniki dobro vedo, kako pomembna je kakršna koli aktivnost, ki zmanjšuje naveličanost in pretirano razmišljanje, obremenjevanje ...
Ali lahko vojak odkloni sodelovanje na misiji na tujem?
Že ko pride v enoto, vojak ve, da ga čakajo misije na tujem, veliko si jih tega tu-
di želi zaradi boljšega zaslužka, spoznavanja drugačnih načinov dela, drugih kultur, drugačnega življenja. Kljub temu.se lahko pojavi kakšen poseben problem, ki je razlog, da posamezniki ne želijo na misije. To lahko vojak pove poveljniku in ta odloča, ali bo vojaka vzel s seboj ali ga bodo prestavili v rezervo, v drugo enoto, in bo šel na misijo kdaj drugič. Tega je sicer malo, a se zgodi. Imeli smo na primer dogodek, ko je imel vojak v postopku razveze problem, kdo bo skrbel za otroka. Ali primer, spet ob razvezi, ko se je obetala tožba prav v času, ko bi vojak moral biti na misiji. V takšnih primerih so vojaki ostali doma, da so uredili te osebne težave.
Tudi sami med trajanjem misij večkrat obiščete enote. Kaj počnete med temi obiski?
Enote običajno obiščem trikrat - po začetku misije, po približno polovici in še tik pred koncem. Takrat opravljam skupinske pogovore in opazujem skupinsko dinamiko; tako ocenim, kakšna je situacija, kako se vojaki ujamejo med sabo, kakšni so odnosi. Na začetku je običajno vse v redu. Ob drugem obisku že opažam nekatere pojave, ki jih sami niti ne zaznajo. Tu je dobrodošel pogled od zunaj. Takrat poveljujoče opozorim, čemu morajo posvetiti več pozornosti. Pred vrnitvijo je podobno, poleg tega takrat običajno opravim še tečaj -enega za vodje, drugega za celotno enoto, ki jo pripravljam na to, kaj jih čaka doma.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ
Psiholog v uniformi
Gregor Jazbec skrbi za dobro psihološko pripravo pripadnikov »celjskega« bataljona
Nadporočnik Gregor Jazbec, leta 1972 rojeni Trboveljčan, je psiholog v 20. motoriziranem bataljonu v Celju (20. MOTB). Po študiju psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je dodatno izobraževal v vojaških častniških šolah, dobil čin in prišel v vojsko.
Med številnimi nalogami, ki jih opravlja kot psiholog, si je zamislil tudi načine sproščanja v tej sicer togi, strogi organizaciji. »S pisanjem satiričnih prispevkov, ki jih objavljam na stenčasu in v glasilu brigade, skušam pokazati, da tudi v vojski obstajajo smešne situacije, da smo vojska ne le toga organizacija, ampak ljudje, ki se znamo čemu tudi nasmejati in se iz podobnih situacij tudi kaj naučiti,« pove nasmejani psiholog, vedno pripravljen na šalo.
Ste si že med študijem predstavljali, da boste vojaški psiholog?
Vojska me je sicer zanimala že od majhnega, a na način, kot pač zanima vsakega mladostnika. Za poklicnega vojaškega psihologa sem se odločil bolj po naključju, pred tem sem se videl bolj v marketingu. A pojavila se je priložnost in zdaj že šest let delam kot vojaški psiholog v celjskem 20. MOTB.
Vojska je z zaposlitvami specialnih kadrov čisto drugače poskrbela za vojake, kot smo bili tega vajeni prej. Zagotovljena je duhovna oskrba, v enotah delate tudi psihologi ...
Razen v 1. brigadi, kamor sodi tudi 20. MOTB, delujejo psihologi na višjih ravneh, v tej brigadi pa smo trije psihologi, ki sicer sodimo na raven brigade, neposredno pa so nas dodelili bataljonom, ki štejejo približno sedemsto ljudi, s katerimi tudi živimo. Kot svetovalci delujemo v osebnih štabih poveljnikov bataljonov.
Katera so temeljna področja, s katerimi se ukvarjate?
Delam ob pripravah enot na mirovne misije, vodim tečaje skupinskega dela, vodenja in dela z ljudmi, analiziram odnose v enotah, psihološko svetujem pripadnikom, pomagam pri selekciji vojakov za posebne naloge, delam ocene lastnosti kadrov in podobno. Večinoma delam s poveljniki. Če so ti dobri vodje in poznajo svoje vojake, lahko veliko dela, ki bi ga sicer opravljal psiholog, opravijo sami. Pri pripravah na misije, straže, na sodelovanje s pripadniki tujih enot moram ljudi pripraviti tudi na drugačne situacije, kot so jih sicer vajeni.
Omenili ste selekcije ljudi...
Te pridejo v poštev, ko rabiš posebne ljudi - ostrostrelce ali izvidnike. Ti morajo imeti posebne lastnosti, ki jih iščem. Morajo biti večji individualisti, bolj morajo zaupati vase, se odločati samostojno v duhu zadane naloge...
Kaj delate med tečaji?
Ti zadevajo medosebne odnose. Večinoma je delo zasnovano na skupinah in vodenju. Ukvarjam se tudi z odnosi med vojaki, da se čim bolj spoznajo, da poznajo svoje pluse in minuse, da znajo medsebojno funkcionirati. Pri tem se veliko ukvarjam tudi s stresi.
Ugotovitve potem strnete v analize ...
Najprej grem v enoto in živim z njenimi pripadniki na terenu, tam opazujem stanje odnosov, ocenjujem psihološko pripravljenost fantov za misijo ... Pozoren sem na delo vodij, na pojave cinizma v enoti. Ugotavljam, kako enota diha. Z vojaki delam na skupinskih sestankih, medtem ko s poveljniki posebej, na štiri oči, ugotavljam, kako vidijo odnose v enoti. Žaključimo običajno tako, da vsem skupaj predstavim sliko, ki sem jo dobil, povem, kaj je treba popraviti in kako.
Kakšni so odzivi na vaše delo?
Najbolj to delo razumejo tisti, s katerimi najbolj tesno sodelujem. Vojaki me pogosto dojemajo kot zdravnika, psihiatra, ki mu gre zaupati le, ko imaš problem. A osnova je drugje. Veliko manj sem osebni svetovalec, zagotoviti moram, da enota sama poskrbi zase, da ve, kaj dela. Višje ko greš po lestvici poveljstva, bolj razumejo to delo in zlasti od poveljnikov čet navzgor me že kar dobro uporabljajo. Ko je treba, me pokličejo in iščejo nasvet - zanima jih moja ocena stanja in nato predlogi za izboljšave.
Čemu so namenjene ocene lastnosti posameznih kadrov?
Vključim se, ko gre za kakšna napredovanja, zamenjave dolžnosti in podobno. Takrat pomagam z oceno primernosti za določene naloge. Podobno je z ocenami vodenja, ko opazujem in ocenjujem delo poveljujočega kadra. Pomagam tako, da opozarjam na osebni zgled, da opazujem, ali so prodorni, odločni, kreativni, samoiniciativni, koliko se sami držijo tega, kar govorijo vojakom, in podobno. Le če si takšen, imaš vojake za sabo.
Kako ukrepate, ko se v tej skupini pojavi moteč posameznik?
Že ob sprejemu v enoto je treba ljudi vpeljati v mentaliteto kolektivnega duha in dela. Razumeti morajo, kam so prišli in kaj je cilj in naloga enote, v katero prihajajo. Vsak novinec po prihodu v enoto rabi mentorstvo. Tega pretežno opravlja njegov poveljnik, ki ga vodi pri delu, ga opozarja, kaj dela prav, kaj je treba še popraviti. Zatem se pojavim jaz z oceno, ali skupina in posameznik v njej funkcionirata. Če ne, so na vrsti pogovori s poveljnikom in tudi s posameznikom, ki je morda moteč.
Ali v takšnem primeru takšnega posameznika izločite?
Takšnih ljudi je po mojih izkušnjah malo. A če so, se lahko zgodi tudi, da izgubijo službo, zlasti če pride do težjih disciplinskih odklonov. So pa tudi drugi ukrepi - pogovori s poveljnikom, z mano, utegne priti do premestitve v druge enote ...
Kdaj z vojaki delate individualno?
Tega je zelo malo, saj morajo težave na osebni ravni odpravljati sami s poveljniki. A če že pride tudi do osebnih pogovorov, gre običajno za strah pred neko nalogo, za negotovost, ali jo bodo zmogli na pričakovan način... Ali pa gre za osebne težave - razvezo, težave z otroki.
Koliko je stresov, kdaj in kako se pojavljajo?
Pojavljajo se, ko prihajajo situacije, ki jih ljudje še ne poznajo - torej pretežno v pripravah na mirovne misije in med misijami. Stres je visok zlasti pred odhodi na misije. Treba je na hitro rešiti vse domače težave, od marginalnih do partnerskih. Na misiji je nekaj stresa v obdobju prilagajanja na novo okolje in drugačne naloge od običajnih. Vojaki se srečujejo s prebivalstvom iz drugačnega kulturnega in bivanjskega okolja, s pripadniki različnih tujih vojaških enot, z drugimi poveljujočimi častniki, pri čemer ima vsak svoj sistem in slog dela. Temu se je treba znati prilagoditi. Potem se zadeva umiri, a bolj ko gre misija h koncu, bolj se spet dviguje stres. Ta je visok tudi ob vrnitvi. Vojak vidi, da se je partnerka medtem navadila funkcionirati sama in spet se mora ujeti v družini in pri delu, ki ga opravlja v enoti.
Kaj je z nevarnostmi na misijah?
Običajno stresov za-r a d i
w
Se danes in jutri
Za sodelovanje v akciji prijavljam partnerja, prijatelja, sorodnika...
Ime in priimek:___________
Naslov:_______
Telefon:__
Starost:_____________
Telesna teža in višina:_____
Priporočamo, da navedete morebitne zdravstvene te
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
POZOR, HUD PES
Tiranov konec
Verjetno je bilo v zvezi z Miloševičevo smrtjo napisano že tako rekoč vse, toda naj mi bo dovoljeno nekaj dodati k temu. Zanimivo se mi zdi predvsem to, da je način, na katerega je Miloševič preminil tako zelo značilen zanj, za njegov način vodenja politike in njegov odnos do okolja. Zanj in za celotno srbsko elito, ki se je končno pojavila v Haagu, je značilno predvsem to, da so bile zanj vse obtožbe zgolj nekakšna zarota zahodu proti njemu in .njegovemu režimu.
Če bi se vprašali, kje ga je Miloševič najbolj polomil glede na odnose znotraj svetovne politike, bi lahko rekli, da je svojo vlogo jemal mitično, da je bil v svojem bistvu prepričan v svoj prav, v svojo izbra-nost, po domače povedano, bil je megaloman in do zadnjega trenutka se je Skrival za »veliko mamo« Rusijo, bil je incestuozen, upam si reči, da je bil zgolj šibek psihopat. Imel je neverjeten dar za manipulacijo in njegova obramba, ki si jo je sestavljal sam, je bila naravnana skozi strategijo manipuliranja, s čustvi, dejstvi, moralo, vse to pa je retorično izvajal v ciničnem jeziku in s prezirom do vsega, kar ga je obdajalo. Če primerjamo njegovo življenje in smrt z življenjem in s smrtjo njegovih diktatorskih predhodnikov, nas osupne predvsem razkorak med njihovimi nadutimi javnimi nastopi in bednimi konci. Kako zelo so znali nastopati pred ljudstvom, ko so bili na oblasti, in kako zelo so bili bedni v svojih zaključkih. Že večkrat Sem omer njal mit o kralju Krezu, o dejstvu, da lahko svoje življenje dokončno oceniš šele v tisti zadnji minuti in več kot očitno je, da se je primer Miloševič prav tako končal v potrdilo omenjenega mita.
Kaj se lahko Slovenci naučimo iz bednega Milo-ševičevega konca? Zagotovo je eno izmed prvih čustev neko maščevalno, pri-voščljivo razpoloženje, češ,
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com
zdaj si pa »skasiral« svoje. Toda to bi bilo preveč enostavno in na tem mestu je bistveno boljše razmišljati na načelni ravni, na primer, kam te pripelje politika ali pa zgolj osebno šovinistično, megalomansko razmišljanje, kam te pripelje diskvalifikacija ljudi, ki niso iste nacionalnosti, istega verskega prepričanja ali pa recimo ne izhajajo iz istega socialnega ali ekonomskega okolja, kar je seveda že dovolj za to, da se ljudje prevzamejo. Ves ta napuh, ki je Miloševiča spremljal in s katerim je bil skozi leta obdan in je v nekem aktualnem trenutku izgledal kot nekaj nespremenljivega/je, pozor!!!, v zelo kratkem obdobju (1989 - 2001) postal karikatura in bi bil še toliko večja, če za to karikaturo ne bi bilo na stotisoče razseljenih in preminulih, da o razbitih družinah in še čem podobnem sploh ne izgubljamo besed. Torej, Mi-loševičev princip je princip, ki ga ljudje v manjšem obsegu prakticiramo tudi skozi naš vsakdanjik, ko diskvalificiramo, ko brez argumentov nekomu odrekamo pravice, ki jih sicer imamo sami, ko razlikujemo ljudi glede na raso, nacionalnost, socialni okvir, skozi premoženje ... in to-vrstno razmišljanje je tipična mentalna deflacija, ki jo je ob Miloševičevem koncu dobro povzel neki Albanec, ki je dejal nekako takole: Žal mi je, da je končal tako klavrno, da ni doživel do konca tistega, kar je žel, ko je sprva menil, da bo Srbija do Toki-ja, v resnici pa je bila zmeraj bolj kot mobi znamke Nokia - vsako leto nov model in zmeraj manjši.
Novi delniški vzajemni sklad: ^
KD Balkan
n^j'
delniški vzajemni sklad
Naložbena politika vzajemnega sklada omogoča nalaqanje sredstev na rastoče t
I1*"4""Ew*_ fa j
«lip
Prvi mesec brez vstopne provizije!
www.financna-tocka.siwww.kd-group.si
POHIŠTVO GARANT - POHrŠTVO ZA VAŠ DOM!
HUJSAJMG-7NM
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
IPAVČEVA 18, 3000 CELJE, telefon: +386 03 42 51 200. telefax: +386 03 42 51 115, http://www.zzv-ce.si
Telesna teža in višina:
Priporočamo, da navedete morebitne zdravstvene težave:
GARANT d.d. Polzela
D JÊ ICI I" Industrijska prodajalna Polzela
V^UVllMI Tel. 03 7037130,7037131
UGODNA PONUDBA V MESECU MARCU
NOVO - DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV - DO 50% POPUST VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG
UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT oz. 1.251,88 EUR. Vse uredite takoj pri našem prodajalcu
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
... je čas, da pošljete kupon in tako naredite prvi korak k »lažjim« kilogramom. Mi bomo v ponedeljek počakali do prihoda poštarja, nato v kup dodali še vaše kupone in začeli z žrebanjem.
Naj strnjeno ponovimo ugodnosti: strokoven nadzor in pomoč, brezplačna strokovna vadba v Top-Fitu ter bogate nagrade za najbolj uspešne. To so stvari, ki na prvi pogled izgledajo najbolj mamljivo. Pa vendar te niso najpomembnejše. V slogi je moč, pravijo, in zato mi že tretje leto prisegamo na neizmerljivo moč skupine. In nenazadnje tudi našega časopisa in radia. Lahko je prevarati samega sebe, če pa vas opazuje še 15 ostalih udeležencev in vsi sosedje ter znanci, potem izgovorov ni več. Vam je stavek »Ah, tole še pojem.
bom pa jutri začela hujšati« kaj znan? Uidi izgovorov »kaj si morem, sem pač nagnjena k debelosti«, pri nas ne odobravamo. V skupim se bomo namreč našli sami bolj »okrogli«, iz skupine pa vseeno prihajajo posamezniki kar z do 20 kilogrami manj. In sami veste, vsak kilogram se na zu-nanjosti, samozavesti in zdravju zelo pozna.
Še vedno mislite, da vi pač ne morete shujšati? Da ste takšni že od rojstva, mladosti, že 20 let! Naj vas spomnimo na le enega lanskega udeleženca, Branka Hrova-ta, ki ne samo, da je spremenil svoje prehranjevalne vzorce (beri: prirejal piknik za piknikom), pač pa je k
bolj zdravim načinom življenja pritegnil vse svoje družinske člane. Redna vadba v fitnesih za njih ni več tabu tema.
Zakaj bi bili iz leta v leto nezadovoljni s svojo zunanjostjo in skrivali obline za prevelikimi kosi oblačil? Izpolnite kuponček in ga še danes pošljite na naš naslov.
ROZMARI PETEK
W\
Iščejo toplo vodo
Še ta teden bodo v Medlogu privrtali do 660 metrov pod zemljo
V	Medlogu, v bližini letališča, delavci ljubljanskega GeoProjekta že več mesecev vrtajo globoko v zemljo, da bi potrdili oziroma zavrgli domneve o velikih zalogah tople vode na tem območju. Ta naj bi namreč ležala na prelomnici med Topolšico in Laškim, zato pričakujejo toplo, morebiti celo zdravilno termalno vodo.
Naročnik dela je Mestna občina Celje, ki je vodenje del predala svojemu javnemu podjetju Energetika. »Za izvedbo vrtine je bil narejen rudarski projekt za globoko raziskovalno vrtino na področju Medloga v bližini avtocestnega priključka za Lopato, v smeri letališča. Po projektu je predvidena globina vrtine 650 m,« je povedal Ivo Jurak iz Energetike.
V	sredo so dosegli globino 620 m in že naleteli na apnenčaste sloje. Vrtanje naj bi nadaljevali do približno 660 m in ker dnevno zavrtajo od 40 do 50 metrov globoko, bodo že ta teden prišli do želene globine. »Sledila bo cevitev vrtine, to je vgradnja tehnične kolone - jeklene cevi premera 178 mm in njeno cementiranje. Na-
Že v nekaj dneh bo znano ali bodo pri vrtini v Medlogu naleteli na pričakovano toplo vodo.
to se bo vrtanje nadaljevalo do trde plasti apnenca. Kako globoko bomo vrtali, se bomo odločili na osnovi geološkega poročila. Po predhodnih raziskavah pa pričakujemo na globini okoli 650 m toplo vodo, temperature do 40 stopinj Celzija,« pravi Jurak.
V občini se sicer še niso odločili, kaj bodo storili, če se
bodo pričakovanja udejanjila. »Poudariti je treba, da je to raziskovalna vrtina, ki bo, upamo, dala odgovor na vprašanje prisotnosti tople vode v relativno majhni globini v celjski kotlini,« pove Jurak. Morebiti najdeno toplo vodo pa bi lahko uporabili za več namenov - za rekreacijo, turizem, vrtnarstvo, celo za sanitarno
vodo, ki bi jo dogrevali. Vse je odvisno od temperature vode in količin, na katere bodo, upajo, naleteli.
Vrtanje bo občino in Energetiko stalo okoli 50 milijonov tolarjev, ali je bilo uspešno, pa bo znano že v naslednjih dneh.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Bruci s Slonom in Sadežem
Minuli četrtek se je v klubu Escape zgodilo prvo celjsko brucovanje, ki ga je za vse študente pripravil Klub študentov občine Celje.
Študentke in študenti celjskih fakultet so predstavili svoje izobraževalne programe in vsak na svoj način preizkusili veščine, ki so jih osvojili na svoji akademski poti. Z izvirnostjo in odprtostjo pa so navdušili prav najmlajši - brucke in bruci, ki so se s pravimi odgovori in z izzivalnim plesom pomerili za naziv naj študentke in študenta. Pred tem so jih z dobro mero kritičnega razmišljanja in
nepredvidljivih ritmov uglasili rokenrol bend Slon'n'Sa-dež. Slon. in Sadež, upornika z razlogom in brezkompromisna zvezdnika z odklopljenim smislom za humor, sta spet pokazala, da je za dober žur potrebna le dobra volja. V duhu novih izzivov in brezskrbnih nasmehov se je zabava nadaljevala do jutranjih ur, zato je bil marsikateri izostanek s petkovih predavanj, če ne opravičljiv, vsaj upravičen - ali kot bi rekla Slon in Sadež: »Mi smo iz Celja, polni smo veselja!«
ABS
NOVI 1IHIK
Kralji ulice v Celju
Kralji ulice - tako se imenuje revija, ki jo izdajajo ljubljanski brezdomci v sodelovanju s študenti socialne pedagogike s pedagoške fakultete v Ljubljani. Revijo bodo jutri dopoldan predstavili in prodajali ob stojnici v središču Celja.
Predstavitev te edinstvene slovenske revije je namenjena celjskim brezdomcem in širši javnosti. Kralji ulice je pocestni časopis, ki se ukvarja z brezdomsko problematiko in so ga doslej le v Ljubljani prodajali brezdomci. Revija je odziv na vse bolj vidno in vse bolj razširjeno problematiko brezdoms-tva pri nas, njeno izhajanje pa ima za cilj aktivnejšo in družbeno sprejemljivejšo udeležbo brezdomcev v javnem življenju, na drugi strani pa seznanjanje širše javnosti z različnimi vidiki brezdomske problematike. Revijo izdaja društvo Kralji ulice, prispevki zanjo so zbrani iz vrst brezdomcev, študentov in študentk socialne pedagogike in nekaterih drugih avtorjev, ki se zanimajo za to problematiko. Urednica revije je Špela Razpot-nik, asistentka na Oddelku za socialno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Cena vsakega izvoda revije je 200 tolaijev, 100 tolarjev ostane brezdomcem. Vsebinsko revija prinaša bogat nabor zgodb, anekdot, pripovedi, refleksij, razmišljanj, slikovnega gradiva, pesmi, strokovnih prispevkov, poročil, potopisov in drugih gradiv, ki iz različnih zornih kotov osvetljujejo brezdomstvo pri nas.	BS
NLB Naložba Vita 13
Visoka naložba
V NLB je od 13. marca do vključno 14. aprila 2006 (z možnostjo predčasnega zaključka) možen vpis v novo NLB Naložbo Vita, vezano na enote investicijskega
Visoka naložba je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Naložbeni cilj upravljavca sklada je, da na dan izteka zavarovanja (31. maj 2016) povrne vlagateljem neto vplačano (investirano) premijo in v primeru pozitivnih gibanj še 110 % udeležbo v donosu košarice delnic 30-ih skrbno izbranih mednarodno priznanih podjetij, ki velik del svojih prihodkov ustvarijo na trgih Južne Amerike in Azije (brez Japonske). Košarica delnic je oblikovana tako, da predstavlja dober potencial za rast (delnice podjetij, ki ustvarjajo prihodke v regijah s hitro rastočimi gospodarstvi). Hkrati pa takšna izbira podjetij zagotavlja večjo varnost naložbe, saj gre za priznana podjetja s tradicijo, ki poslujejo po mednarodnih standardih.
Polica Visoke naložbe je lahko tudi podlaga za najem lombardnega posojila, z njo pa je mogoče zavarovati tudi katerokoli posojilo, najeto v NLB.
Mestne četrti ostajajo po starem
Reorganizacija v Mestni občini Celje bo - a šele po volitvah
V Mestni občini Celje so se pred meseci lotili projekta reorganizacije mestnih četrti in krajevnih skupnosti. S spremembami želijo zagotoviti njihovo boljše delo, hkrati pa nekoliko zmanjšati število mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter jih tudi teritorialno preoblikovati.
Združevanje nekaterih mestnih četrti in določanje njihovih novih meja naj bi prispevalo k racionalnejšemu delu, pa tudi k temu, da bi bilo v vseh mestnih četrteh in krajevnih skupnostih približno enako število občanov. Zato bo treba spreminjati tudi obstoječe meje, predvsem pa zagotoviti ustrezne prostore
za delo organov in društev v mestnih četrteh in krajevnih skupnostih. Pred meseci so imenovali skupino, ki ta projekt vodi in usmerja, na zadnji seji pa je o opravljenem delu poročala mestnim svetnikom. Do prvih predlogov so se že dokopali, vendar s spremembami ne bodo hiteli, saj so pred vrati lokalne volitve. Strokovni sodelavec skupine Aleš Vrečko je povedal, da so začasno ustavili delo pri preoblikovanju mej mestnih četrti. »Razlog je v letošnjih volitvah, saj bi spremembe meja pomenile nujno spremembo odloka o določitvi volilnih enot za izvolitev župana in članov mestnega sveta, to pa bi neposred-
no pred volitvami povzročilo precej zmede in nejasnosti pri posameznih strankah,« je povedal Vrečko.
Čas do volitev bodo izkoristili za pripravo predlogov teritorialnih sprememb, predvsem pa za potrebne statutarne in druge spremembe, ki bodo omogočile med drugim tudi institut obveznega mnenja krajevnih skupnosti in mestnih četrti pri različnih posegih v prostor, boljše načrtovanje komunalnih del, boljše sodelovanje in usklajevanje z občinskimi organi in podobno. S takšnim predlogom so se na zadnji seji strinjali tudi mestni svetniki.
BRST
S predstavitve pesniške zbirke v Antiki
Potujejo z oblaki
Srednja strokovna in poklicna šola Celje je februarja letos izdala pesniško zbirko osmih dijakov in dijakinj.
Zbirka Potujemo z oblaki, ki so jo pred dnevi predstavili v knjigarni Antika, je nastala v okviru literarnega krožka, ki ga vodita mentorici Aleksandra Uršič in Maja Ivane. Svoje pesmi v zbirki so prispevali Grega Hribar, Gašper Cvelbar, Patricija Hofman, Damjana Pliber-šek, Klemen Brečko, Natalija Korez, Nika Bečan Stamenov in Metka Smole.	BA
J POLZELA J ŽALEC

11
Številke, ki kvarijo idilo
V UE Mozirje bodo izpeljali pilotni projekt povezovanja državnih služb na lokalni ravni
V Upravni enoti Mozirje so zadovoljni z lanskim delom, saj so zastavljeni načrt dela uresničili na visoki ravni, kar kaže tudi zadovoljstvo strank. Uporabniki so namreč delo UE ocenili z oceno 4,43, kar jo uvršča na deseto mesto v Sloveniji.
Lani so izvedli 5.443 upravnih postopkov in 16.154 upravnih dejanj, kar pa ni pravi odraz dejanskih številk, saj se vse več upravnih dejanj ne evidentira v statistiki. Kakor so povedali predstavniki UE na petkovi novinarski konferenci, so v nekdaj vprašljivih krajevnih uradih povečali obseg dela, tako da zdaj opravljajo po 66 upravnih storitev, njihovo delo pa se počasi »prijemlje« tudi med ljudmi. Sicer so tako v UE kot uporab-
niki zadovoljni z delom informacijske pisarne in s svetovalcem za pomoč strankam, v samem načinu dela UE pa so lani veliko pozornosti namenjali kakovosti.
Med novimi delovnimi zadolžitvami je načelnik Vinko Poličnik podrobneje predstavil t. i. projekta »gerk« in »e-vem«, vnašanje podatkov v program elektronske zemljiške knjige in v register stalnega prebivalstva ter upravne overovitve. Načelnik Poličnik je opozoril na nekatere podatke, ki kvarijo podobo o idilični Zgornji Savinjski dolini, med dragim na deficit naravnega prirasta Gani 33 več smrti kot rojstev), staranje prebivalstva ter padec števila samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb, ob tem pa so lani iz-
dali samo 51 gradbenih dovoljenj. Na področju denacionalizacije je ostalo nerešenih 7 zadev, za katere pa ni mogoče napovedati, kdaj bodo zaključene.
Letos čaka mozirsko UE prelomno leto, saj se bodo skupaj z večino drugih državnih služb predvidoma maja preselili v nov poslovno-upravni center. Na njihovo delo naj bi vplivalo kar nekaj novih zakonov, sami pa si bodo prizadevali za nadaljnji dvig kakovosti storitev. Še v tem mesecu bodo v Mozirju izdelali projekt za povezavo državnih uradov na lokalni ravni. Projekt, ki ga podpira tudi minister Gregor Virant, naj bi poskusno uvedli prav v državnih uradih in službah v Mozirju.
US, foto: EM
30 let glasila Glas mladih
V Osnovni šoli Polzela so proslavili 30-letnico izhajanja šolskega časopisa Glas mladih z okroglo mizo in s kulturnim programom, ki so ga posvetili spominu na glasbenega pedagoga in pisca glasbenih pravljic Janeza Bitenca. Osrednja gostja večera je bila dr. Manca Košir, dolgoletna strokovna in duhovna voditeljica novinarskega krožkov v Sloveniji in še posebej uredniškega odbora Glas mladih.
Okroglo mizo so vodih mladi novinarji z mentorico Marijo Kronovšek. V pogovoru so sodelovali nekdanji novinarji, literati, likovni ustvarjalci in nekdanje urednice šolskega glasila. Navzoče je najprej pozdravila ravnateljica Valerija Pukl, ki je spregovorila predvsem o funkciji nekdanje urednice
šolskega glasila in izrazila veliko veselje ob tolikšnem odzivu nekdanjih krožkarjev. Nato sta govorila župan Ljubo Žnidar in Sonja Zaje iz Ministrstva za šolstvo in šport RS.
V prvem delu okrogle mize so spomine obujale vse nekdanje urednice, v drugem delu pa so se mladi novinarji razgovorih z dr. Man-co Košir o vlogi novinarstva in šolskega časopisa danes. Celotno prireditev so popestrili z jubilejnim zbornikom, bogato razstavo in ogledom filma o Polzeh, ki je nastal natanko pred 20 leti in s katerim je takratna ekipa mladih novinarjev skupaj s turističnim glasilom in z vodnikom po Polzeh nastopila na prvem turističnem festivalu na Polzeli ter zasedla prvo mesto.
TT
Zborovali čebelarji
Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline združuje 102 čebelarja iz osmih čebelarskih društev, ki delujejo v petih občinah.
Na občnem zboru je o delu in načrtih govoril predsednik zveze Mile Gržina in poudaril, da so se lani udeležili čebelarskega posveta v Celju, sami pripravili dvoje izobraževanj, obakrat na tematiko zatiranja varoze z alternativnimi sredstvi. Sodelovali so pri ocenjevanju medu ter pripravljali pašne rede in katastre, to delo pa bodo dokončali letos.
V letošnji program dela so zapisali, da se bodo povezovali s čebelarsko svetovalno službo in v sodelovanju z njo isisah sredstva za dodatno izobraževanje čebelarjev, pristopili k izobraževanju mladih čebelarjev, nadaljevali akcijo oš-
problematiko s področja čebelarstva. V razpravi, ki je bila kar zanimiva in pestra, sta meddrugirni sodelovala delegat Čebelarske zveze Slovenije Edo Stepišnik in podžupan Občine Žalec Ferdinand Ha-ler. Ker je bil občni zbor volilni, so za predsednika izvolili dosedanjega Mileta Gržino, za podpredsednika pa Ludvika Verbnjaka.
TT
Na občnem zboru društva podeželskih žena kulinaričnih dobrot ni manjkalo.
Delovne žene s podeželja
Društvo podeželskih žena občine Žalec šteje 80 članic, deluje pa v treh pododborih, in sicer v Grižah, Petrovčah in Šempetru. Zbrane je na občnem zboru pozdravila predsednica KO društva podeželskih žena Šempeter Tanja Sedminek.
Predsednik čebelarjev ostaja Mile Gržina.
tevilčenja čebelnjakov, organizirah bodo izobraževanja s področja finančnega poslovanja društev, se pridružili različnim akcijam ter spremljali
STAJERSKI VAL
O opravljenem delu in načrtnih je govorila predsednica društva Tilka Drev, ki je med drugim povedala, da so na področju izobraževanja organizirali dve predavanji, po pododborih so bili tečaji peke drobnega peciva, dva tečaja z izmenjavo dobrih in preizkušenih receptov in izkušenj med članicami društva, organizirale so srečanje društev Savinjske in Šaleške regije, sodelovale na številnih prireditvah in organizirale priložnostne kulinarične razstave ter pogostitve.
Za letos napovedujejo sodelovanje na že ustaljenih prireditvah, kjer se bodo predstavile s kulinaričnimi razstavami. Na področju izobraževanja bodo pripravile več
predavanj, delavnico velikonočnih pisanic, adventnih venčkov in novoletnih čestitk, udeležile se bodo ocenjevanja dobrot slovenskih kmetij Ptuj 2006 ... Delo društva je pohvalil žalski župan Lojze Posedel, še posebej pa se je zahvalil za številne kulinarične dobrote, s katerimi so jih gostile na raznih prireditvah.	TT
aka/ni(fe
city-center
Celje
i!p)wiitednik rafccelje j
Vodje posameznih oddelkov z načelnikom UE Mozirje Vinkom Poličnikom
ŠENTJUR
LAŠKO
Vodovod v pat poziciji
Gre odškodninska vojna na Kalobju šentjurski občini res na roko?
Kdaj bodo Kalobčani dočakali, da tudi iz njihovih pip priteče neoporečna pitna voda?
Ko je šentjurska oblastna koalicija na začetku svojega mandata obljubljala rešitev nekaterih leta trajajočih problemov, si verjetno ni predstavljala, kje vse se lahko zatakne. Jasno pa je, da je v tunelu kjer se je znašel kalobški vodovod, vedno bolj temno in brezizhodno. A če iz vaše pipe namesto pitne vode priteče nekaj smrdečega in kalnega, ob vsem skupaj pač težko mirno prikimate. Tako so krajani ustanovili poseben odbor za krajevni vodovod.
Pravzaprav ga še ustanav-ljajo. Predsednik Krajevne skupnosti Kalobje Ivan Šafran je namreč v prvi sapi sestavil precej neposrečeno listo, na kateri ni bilo nití enega člana sveta KS. Tudi če ni bilo mišljeno tako, so voljeni predstavniki in prvi poklicani za reševanje tega v nebo vpijočega problema prenesli vso odgovornost na 7-Članski odbor in mu naložili »vse pristojnosti za urejanje formalnih zadev v zvezi z vodovodom na Kalobju, predvsem apeliranju k takojšnji izdelavi predmetnega vodovoda. Pri čemer se pooblastilo ne nanaša na kakršnekoli finančne odločitve ali plačne transakcije KS Kalobje.« Če nič
drugega, je vse skupaj neodgovorno in glede na trenutno stanje, v katerem se je ta nesrečni projekt znašel, tudi. hudo premalo ambicioz-
Naj spomnimo; Kalobje je trenutno ena zadnjih KS v občini Šentjur, kjer imajo s pitno vodo hude težave. Analize vode so že leta tako slabe, da se jih najraje odlaga v čisto spodnje predale, dodajanje klora pa je za protiutež doseglo že nekajkrat višje vrednosti od običajnih. O strupenosti klora na tem mestu ni vredno znova izgubljati besed. Projekti so dokončani in za izdajo gradbenega dovoljenja manjka samo še eno soglasje. Zanj pa hoče lastnik zemljišča, kjer stoji rezervoar milijonsko odškodnino. Vse skupaj so prepustili odvetnikom in se nehali pogovarjati. Ob zavesti, da je njihovo zdravje in kvaliteta bivanja odvisna od pregovorno »hitrih« sodnih mlinov, pa gredo ljudem samo še lasje pokonci.
Kako daleč je zadeva?
S tem vprašanjem smo se obrnili na pristojnega podžupana Jožeta Koržeta. In ta je znova zastavil svoje ime
in svojo besedo za izvedbo tega projekta. Glede na vso tiho vodo, ki vihari pod sicer mirno gladino, in zakulisne interese pa se ljudje sprašujejo, če bo to dovolj. »To
smo zapisali v koalicijski pogodbi in to smo obljubili. Za tem bom stal in ni opravičila, da bi tega ne izpolnili.«
Podobno optimistično je zvenel župan Štefan Tisel, ki
je v svojem slogu zavrnil vse zle slutnje. Tudi tisto, ki krajanom vedno bolj krati spanec. A težko se je znebiti vtisa, da Rajko Erjavec pravzaprav nevede igra na najbolj zaželeno občinsko karto. »Z 90 milijoni tolarjev bodo kje drugje lahko kupili precej več volilnih glasov,« se že doglo šušlja med ljudmi. Direktor občinske uprave Jože Palč-nik to seveda zavrača, a kot pravi, na izsiljevanje ne bodo in ne morejo pristati. »Konec koncev smo zavezani volivcem, računskemu sodišču in zanamcem. Na ta način bi potopili vse projekte, ki jih dolgoročno načrtujemo. Seveda pa smo pripravljeni plačati razumno ceno in se pogovarjati. Več kot s ponujeno roko stopiti naproti pa v tem primeru ne moremo. Trenutno je stvar v rokah odvetnikov. Mi smo svoje povedali, od njega pa ni odgovora.«
Da se Rajko Erjavec ne
pogovarja oziroma se z njim enostavno ne da pogovarjati, smo slišali na vsakem koraku. Poklicali smo ga tudi mi. In se o tem prepričali: »Nobenih izjav ne bom dajal. Nisem dolžan nikomur ničesar pojasnjevati, še najmanj pa kakšnemu časopi-
su.« Potem je seveda še dodal, da naj ne pišemo stvari, o katerih nimamo pojma, da se nam sanja ne, kakšno je ozadje. Ko smo ga pobarali, naj nam končno že razjasni pojme in pove še svojo plat zgodbe, ker na nitki tega »privat« spora med njim in občino visi še nekaj sto njegovih sokrajanov, je še pred koncem stavka zvezo prekinil.
Govori se, da naj bi Erjavec zahteval 2,8 milijona tolarjev. Te številke nam sicer nihče ni potrdil, a s preprosto računico glede na zahtevano vsoto 25 evrov za kvadratni meter in kvadraturo zemljišča, verjetno ni tako zgrešena. O odpisani polmi-lijonski vodarini, asfaltiranem dovozu in drugih rečeh Erjavec tudi tokrat ni želel povedati nič. Glede na stališče občine, je zdaj samo še vprašanje, če je omenjeni lastnik pripravljen tvegati, da bo ostal tudi sam obsojen na slabo vodo, saj teče oporečna pitna voda tudi iz njegove pipe. V tej pat poziciji bodo krajani morali očitno narediti še precej več, kot zgolj ustanoviti vodovodni odbor.
SAŠKA TERŽAN Foto: ALEKS ŠTERN
Po vodnem soglasju tudi gradbeno dovoljenje
Zdravilišče Laško se bo v prihodnjih letih razvilo v sodoben wellness-kongre-sni center s hotelom, termalnim in trgovsko-kongre-snim centrom, dobilo pa tudi protipoplavno zaščito in turistično ureditev levega brega Savinje.
Potem ko je vlada pred dvema mesecema dala dovoljenje za spremembo zunanje meje priobalnega zemljišča reke Savinje, kar je pogoj za
širitev zdravilišča, so Občina Laško, Zdravilišče Laško in ministrstvo za okolje pred kratkim podpisali protokol za sofinanciranje vodne ureditve na območju Laškega.
Zdravilišče je pred nekaj dnevi dobilo tudi soglasje Agencije RS za okolje h gradnji novega zdraviliškega kompleksa. Zdaj pričakujejo še gradbeno dovoljenje, ki naj bi bilo izdano v teh dneh, potem pa imajo v
Zdravilišču Laško še do 3. aprila čas, da se prijavijo na razpis za pridobitev evropskih sredstev. Kdaj bodo v bližini zdravilišča zaropotali prvi stroji, še ni mogoče točno napovedati, pričakujejo pa, da naj bi bilo to že letos. Podrobneje bodo o razvojnih načrtih laškega zdravilišča spregovorili v torek dopoldne na novinarski konferenci.
BA
Veselo v pomlad
Težko pričakovane pomladi se veselijo tudi v Zidanem Mostu, kjer so v petek v domu Svobode odprli razstavo ročnih del ter obenem pripravili proslavo ob 8. marcu in materinskem dnevu.
Prireditev, ki jo Zidanomoščani ob tem času pripravljajo že več kot deset let, so poimenovali Veselo v pomlad. Otroci iz vrtca in učenci OŠ Zidani Most (na sliki) so se predstavili s pevskimi, plesnimi in z recitacijskimi točkami, domačini (kar 35 jih je razstavljalo) pa so na ogled postavili pletene košare, gobeline, prte, slike, pecivo, pletene copate, puloverje in druge izdelke, ki so jih v zimskih mesecih izdelovali doma in si na ta način krajšali čas. Razstavo, ki je bila prava paša za oči, si je v treh dneh ogledalo približno 200 ljudi. B A
www.novitednik.com
Gledališče, ki se rojeva skozi igro
Mladi igralci so se z mentorji v Šentjurju pred dnevi igrali gledališče. Srečanje mladih skupin že drugo leto pripravlja Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Pod strokovno lupo jih je vzela režiserka, dramaturginja, in priznana mentorica mladih gledališčnikov Branka Bezeljak Glazer.
Mlajša skupina igralcev iz OŠ Dramlje, ki si je nadela ime Zvezdice, je pod izku-
šeno režijo dolgoletne mentorice šolskih gledaliških skupin Anice Čede ustvarila postavitvi Kraljica sveta in Muca Copatarica. Prav tako v OŠ Dramlje so nastopili mladi igralci OŠ Planina pod vodstvom Alenke Bri-lej. Domiselno sceno in kostume v predstavi Kaj se skriva za velikim trebuhom? so označili z veliko mero profesionalnosti. V dvorani Kulturnega doma Šentjur so člani Kluba smeh pred-
stavili že lani nastalo igrico z naslovom Smeti, to rešitev prava ni. Besedilo so napisali Mojca Zupane, Vesna Pavlinek in Luka Fre-ce, slednja sta predstavo tudi režirala.
Strokovna spremljevalka Branka Bezeljak Glazer je vsako predstavo pokomentira-la z mentoricami in jim povedala, kaj je vredno posebne pohvale in kaj bi se dalo izboljšati.
ST
hoví now
ROGAŠKA S. i ŠMARJE P. J. I PODČETRTEK]
13
Boč brez prvomajskih shodov
triglav
nim precej do tega, da se omenjeni projekt udejanji. Projekt, ki je v »zagonski« fazi, je predstavil predstavnik podjetja Hosting svetovanje Dare Ravnikar, ki mu je zaupano njegovo vodenje. Veliki posegi zaenkrat niso predvideni, saj ni zagotovljenih dovolj sredstev. Med celostno podobo, ki bo opozarjala na krajinski park, bodo pripravljeni zloženka, katalog, CD-rom, spletna predstavitev ter trije različni plakati.
Več sodelujočih je bilo zelo kritičnih do prometnega režima na Boču, kjer so uspeli omejiti množično prvomajsko praznovanje (z avtomobilsko vožnjo na Bočko ravan), podobne omejitve pa bi
Kaj se v krajinskem parku ne bi smelo dogajati in kaj bi se moralo
V tem tednu je bila na Boču razvojna konferenca o mogočih vsebinah in načinih urejanja, rabe ter upravljanja Krajinskega parka Boč, ki so ga razglasili že v nekdanji občini Šmarje pri Jelšah. Nosilec projekta o prihodnosti tega prostora, pri katerem sodeluje Evropska unija, je njena naslednica, Občina Rogaška Slatina.
Slatinska občina je na konferenco povabila najširšo zainteresirano javnost, to je predstavnike zavodov za varstvo narave iz Celja in Maribora, zavoda za gozdove, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, krajevnih skupnosti Ko-. strivnica in Poljčane, organizirane planince, lovce in prebivalce tega območja. Kot je že znano, je na Boču med
omenjenimi več nasprotujočih si interesov; od lovcev, ki si želijo več miru do drugih, ki hočejo na Boču čim več obiskovalcev, čeprav želijo hkrati ohraniti njegove naravne in druge danosti.
Kot se je izkazalo v razpravi, bi s projektom na Boču določili prostore za različne vsebine, tako za rekreacijo, sprehajalne poti in parkiranje, v upravljalski načrt pa vključili pogoje Nature 2000. Pomemben del projekta je inventarizacija, popis živalskih in rastlinskih vrst, ki so na pogorju Boča. Množičnih prireditev, kot je prvomajsko praznovanje, naj ne bi bilo več, prav tako pa bodo opredelili ciljne skupine obiskovalcev, za katere bodo prilagodili vsebino promocijskih materialov.
Kot najbolj sporno se je pojavilo vprašanje prihodnosti depandanse planinskega doma, kjer želijo poljčanski planinci ohraniti dodatne postelje za skupine, ostali pa se tam zavzemajo za ureditev info točke Krajinskega parka Boč, z mul-tivizijsko sobo za obiskovalce. Poslopje depandanse je v lasti Občine Rogaška Slatina, planinski dom v lasti poljčanskih planincev, obe stavbi pa na območju slatinske občine. Najemnik planinskega doma trdi, da sedanja namembnost depandanse zagotavlja prihod skupin, predvsem šolarjev. Nesoglasja glede bodoče namembnosti trajajo že več let.
Kot je poudaril župan Rogaške Slatine, mag. Branko Kidrič, ki je konferenco vodil, udeležba številnih povabljenih dokazuje, da je prisot-
Ob zemlji tudi računalnik
Društvo kmetic Ajda, ki ima 315 članic, praznuje 15-letnico
Društvo kmetic Ajda je eno največjih in najbolj delavnih med 86 društvi v Zvezi društev kmetic Slovenije. Društvo vseh 15 let uspešno vodi Francka Javeršek s Kristan Vrha, včlanjene pa so kmečke žene iz občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah.
Na jubilejnem občnem zboru so v prostorih OŠ Šmarje pri Jelšah kmečke žene pripravile veliko razstavo v zadnjih mesecih ustvarjenih ročnih del. Velika škoda je, da so imenitna ročna dela v različnih tehnikah videli le gostje občnega zbora, saj bi morale članice svoje izdelke razstavi tam, kjer bi si jih lahko ogledalo več ljudi.
Članice Ajde so lani pripravile več tečajev - od izdelovanja ročnih del, peke kruha do priprave slavnostnih kosil, bile so na mnogih izletih in strokovnih ekskurzijah, pripravile pa so tudi različna predavanja za uspešnejše delo na kmetijah. Posebnost društva je zelo dobro sodelovanje z vodstvi občin ter gasilskimi, turističnimi in drugimi društvi pri organizaciji najrazličnejših prireditev. Doma pripravljene dobrote so bile prava osvežitev za mnoge prireditve na Kozjan-
Med tečajem v letošnji zimi so kmečke žene ustvarile veliko izjemnih ročnih del, ki so jih razstavile v šolski avli. Izdelki si gotovo zaslužijo samostojno razstavo na bolj uglednem mestu.
skem in drugod po Sloveniji in celo v tujini.
V letošnjem programu je nekaj novosti, med njimi je najpomembnejša priprava tečaja spoznavanja osnov računalništva, saj računalnik postaja neizogiben sopotnik dobrega in učinkovitega kmetovanja. Med predavanji bosta tudi dve zdravstveni; o os-teoporozi in odkrivanju ra-
ka na dojki. Ker je lani njihova članica Suzana Pečnik iz Sedlarjevega postala mlada kmetica Slovenije, bodo 5. avgusta v Podčetrtku gostile državno tekmovanje za letošnjo mlado kmetico.
Po občnem zboru, ki so ga pozdravile mnoge predstavnice sosednjih društev, je imela zanimivo predavanje o pomenu ajde in skrbi za - Št. 24 - 24.
ohranjanje starih običajev zbiralka ljudskega blaga prof. dr. Dušica Kunaver. V programu so nastopili Modrijani in humoristična skupina KUD Šentvid pri Gro-belnem, v imenu županov pa se je kmečkim ženam zahvalil za dobro sodelovanje in jim zaželel vse dobro župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš.
TONE VRABL
Pod vrhom Boča. Planinski dom je v lasti poljčanskih planincev, sosednja depandansa (na levi strani) pa v lasti Občine Rogaška Slatina. Nesoglasja glede bodoče namembnosti depandanse trajajo že več let
morali uvesti za čas cvetenja velikonočnice, ko se tam zbere po štiristo avtomobilov. Po prvomajskem izgonu avtomobilov ostaja na Bočki ravni še vedno škodljivo prvomajsko divje kampiranje, zato naj bi letos prepodili še šotore. Prav tako je mogoče med letom opaziti posameznike, ki tam uživajo v vožnji z motoijem čez dm in stm ali z motornimi sanmi, pri čemer bi morali prijaviti kršitelje inšpekcijskim službam ter policiji.
Predsednica sveta Krajevne skupnosti Kostrivnica, Ma-
rija Čakš, pa je zbranim predstavila obširni krajevni program za Boč, ki so ga tam pripravili že pred tremi leti. Predstavitev Boča najširši javnosti bi Kostrivničani povezali s starodavno cerkvijo, starim mlinom in apnenico, s pešpotmi, turističnimi kmetijami ter drugimi danostmi Kostrivnice. Po načrtu Kostrivničanov bi bil v sporni depandansi tudi muzej vode, saj ga v Sloveniji še ni. Boč pa je po vodah zelo znan.
BRANE JERANKO
V Pegazovem domu čakajo
V Rogaški Slatini, kjer so konec prejšnjega tedna slovesno odprli nov dom za starejše občane, so sredi tega tedna od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve še vedno pričakovali uradno potrditev cene oskrbnega dne.
To je zadnji pogoj za začetek vselitve 125 stanovalcev v dom ter za začetek zaposlovanja osebja doma, kjer bo v celoti 55 delovnih mest. Po tehničnem pregledu Pegazovega doma, kot so poimenovali nov dom za starejše občane, je bilo že prejšnji teden izdano uporabno dovoljenje, saj so bile ugotovljene le manjše pomanjkljivosti.
Takoj ko bodo v Rogaški Slatini prejeli obvestilo iz ministrstva o ceni (kar naj bi bilo pred koncem tega tedna), bodo kandidate za vselitev poklicali zaradi sklenitve dogovora o vselitvi, kjer se bodo dogovorili o storitvah, ki jih želijo ter drugih podrobnostih. Začetek dejanske vselitve je predviden, kot je povedala direktorica Kristina Kampuš, za 3. april. V Pegazovem domu so trenutno prvi trije zaposleni, ostale pa bodo zaposlili postopoma, z vselitvijo stanovalcev. BRANE JERANKO
SL. KOHJICEi VOJNIK
Namesto rešitve prepir
Različni pogledi na pridobitne dejavnosti Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče
Konjiški občinski svet je na zadnjih dveh sejah vzel pod drobnogled organizacijo Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče, čigar soustanoviteljica je občina. Na prvi so ob prisotnosti direktorja zavoda mag. Franca Šeliha sprejeli odločitev o izločitvi pridobitnih dejavnosti iz javnega zavoda.
Pri tem so dorekli le izločitev svetovalne dejavnosti (območne razvojne agencije), o izobraževanju odraslih in avtošoli, kar tudi oprav-
ljajo v šolskem centru, pa se niso dokončno opredelili. Nalogo, da spelje postopek izločitve svetovalne dejavnosti do naslednje seje občinskega sveta, so naložili direktorju mag. Francu Šelihu, ki temu na seji ni oporekal. Na seji ta mesec so svetniki na čelu s Tadejem Slapnikom ugotavljali, da naloge ni opravil, pri tem pa je bilo izrečenih tudi precej ostrih besed - vse do zahteve po začetku postopka razrešitve mag. Šeliha s funkcije direktorja.
Mag. Šelih, ki ga na tej seji ni bilo, saj nanjo tudi ni bil vabljen, zavrača vsakršno odgovornost: »Pripravil sem tri različne predloge za prihodnje delovanje svetovalne službe. O njih se mora odločiti občina oziroma tisti, ki bo nov zavod ah službo ustanovil. Nikakor to ni naša naloga.« Podobno je stališče sveta zavoda, po katerem se »z 31. marcem lahko preneha izvajati podjetniško in poslovno svetovanje pod okriljem javnega zavoda, ker tu-
di ne sodi pod pristojnost ministrstva za šolstvo in šport. Vendar naj se izvede na način, ki ne bo v škodo zaposlenih in koristnikov svetovanj, katerim je namenjeno.«
Tako direktor kot svet zavoda odločno zavračata izločitev izobraževanja odraslih in dejavnosti vozniških šol. Pri tem čakajo na mnenje ministrstva, vendar poudarjajo, da sta ti dejavnosti kadrovsko, prostorsko in vsebinsko tesno povezani z izvajanjem javne službe. Po njihovem zagotav-
ljata večjo socialno varnost zaposlenih in vplivata na kadrovsko kvaliteto izobraževanja. Nasprotno je Tadej Slapnik prepričan, da šolski center ne more opravljati pridobitne dejavnosti v prostorih gimnazije brez plačila najemnine.
A zapletlo se je še pri enem pomembnem vprašanju: prodaji stavbe na Škalski cesti, v kateri je zdaj samo še svetovalna dejavnost. Občina je že nameravala stavbo prodati in denar nameniti poplačilu letošnjih obveznosti za gradnjo
gimnazije, ministrstvo za šolstvo pa je kot solastnik prodajo ustavilo. »Prodaja ni sporna, sporna je poraba kupnine,« ugotavlja mag. Šelih. Šolski center namreč želi denar od prodaje nameniti za dokončanje kabinetov, nabavo manjkajočih učil in posodobitev pouka v Zrečah. Gre za 20 milijonov tolaijev glede na knjižno vrednost oziroma 30 glede na pričakovano kupnino. Kar dober razlog za nadaljnje dvigovanje pritiska.
MILENA B. POKLIČ
Osrednja tema vrtec Vojnik
Glavna tema minule seje Odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik je bil vrtec Mavrica Vojnik. Kot smo pred tednom dni že pisali, največje težave nastajajo zaradi nezasedenosti skupine v enoti Šmartno v Rožni dolini. Kdo bo plačeval razliko, ki nastane zaradi nezasedenosti skupine, je sedaj jasno, manj pa je znano, kakšne kriterije za vpis otrok iz drugih občin bodo določili.
Omenjeno razliko, znašala naj bi kar 460 tisoč tolarjev mesečno, bo pokrivala občina, iz katere otroci pravzaprav obiskujejo enoto v Šmartnem, torej občina Celje. Natančneje, »celjska občina bo pokrila razliko med plačilom staršev ter stroški, ki v tej enoti nastajajo,« je povedal predsednik odbora za družbene dejavnosti Peter Operčkal. »Zaradi specifične situacije enote v Šmartnem pa so hkrati predlagali, da bodo enoto s prvim septembrom priključili celjskim vrtcem. Razen, če vmes ne bo prišlo do kakšnega drugega dogovora.«
Člani odbora so na seji sprejeli še kar nekaj sklepov, povezanih z delovanjem vrtca Mavrica Vojnik. Končno so pripravili predlog o dvigu ekonomske cene vrtca, ki ga bodo sicer morah v četrtek potrditi še svetniki. (Kot je znano, so na minuli občinski seji z burnimi debatami pred samo sejo točko umaknili z dnevnega reda.) »Od-
:ltu7c
Iclty/ceriter
»Trideset odstotkov otrok prihaja iz drugih občin,« pravi predsednik odbora za družbene dejavnosti Peter Operčkal, »zato smo že nekaj časa razmišljali o pripravi posebnih kriterijev za vpis, saj je pritisk na matično enoto v Vojniku zelo velik.«
bor ni prejel predloga o 10-odstotnem povišanju cen, ki ga je priporočilo vodstvo vrtca, pač pa smo oblikovah svoj predlog. Za otroke v prvem starostnem obdobju smo sprejeli 6-odstotno povišanje ekonomske cene, za drugo starostno obdobje 5-odstot-no, za dislocirano enoto v Šmartnem pa 10-odstotno povišanje ekonomske cene,« je poročal Operčkal, pri čemer ni navedel, zakaj so ravno v enoti Šmartno, ki ima že tako ah tako težave z vpisom, vseeno sprejeli 10-od-stotno povišanje.
So pa pomislili na problem, ki vsako leto nastane zaradi počitniške odjave vrtca. Da bi zmanjšali izpis, so
predlagali, da bi starše razbremenili vsaj za 10 odstotkov plačila, razliko pa bi na svoja ramena prevzela občina. Poleg tega so vrtcu naložili nalogo, naj prouči možnost celodnevnega programa enote vrtca v Novi Cerkvi, kjer imajo trenutno le pold-nevni program, »saj bi tako zmanjšali pritisk na matično enoto v Vojniku,« meni Operčkal. Ta pritisk pa nameravajo zmanjšati še z enim ukrepom. Na seji so namreč odločili, da bo posebna komisija pripravila kriterije za vpis v vojniške vrtce, s katerimi bodo dali prednost vpisa otrokom iz matične občine.
ROZMARI PETEK
Bil Je en lep večer
Tako so poimenovali tradicionalno pevsko prireditev, na kateri so pred tednom na Dobrni nastopile male pevske skupine iz občin Dobrna, Štore, Vojnik in Celje.
Predstavili so se oktet Lipa iz Štor, Ljudske pevke z Jezerc, vokalna skupina Prijatelji DU Škofja vas, oktet Petrol iz Celja, vokalna skupina Cvet iz Celja, vokalna skupina Kompol-čani. Celjski oktet (na sliki), mešani vokalni kvartet Shalom z Ljubečne in vokalni sekstet Vigred z Dobrne. Med njimi bo selektor Nikolaj Žličar, ki je srečanje strokovno spremljal, v teh dneh izbral najboljšo skupino, ki se bo uvrstila na medobmočno srečanje. BA
V INTERSPORT
PofaHtaí ie»tjí tfeiíffiator U MERREIL
lahek in zračen čevelj, za hojo ali kolesarjenje, moSki in ženski model
16.990,00sit
Štajerski Slovenci -kaj hočemo!
Pomemben prispevek slovenskemu zgodovinopisju v knjigi mag. Branka Goropevška
V Zbirki Zgodovini - ce, ki jo izdaja celjsko zgodovinsko društvo je pred dnevi izšlo delo Štajerski Slovenci, kaj hočemo. V njem je celjski zgodovinar in direktor Osrednje knjižnice Celje mag. Branko Goropev-šek orisal slovensko politiko na Štajerskem v letih 1906 do 1914.
Gre za obsežno in temeljito knjigo, v kateri avtor na kar 272 straneh opisuje politično dogajanje med Slovenci na Štajerskem v zadnjih letih avstroogrske monarhije. Zaznamovali so ga številni boji z organizirano nemško politiko v teh krajih, prav tako pa strankarski in osebni boji med sloven-
Mladi o
življenjskih temah
Najboljši mladi literati 8. in 9. razredov osnovnih šol iz Slovenije in zamejstva so se v sredo mudili v Celju na zaključni prireditvi letošnjih, 19. Roševih dnevov.
Trideset avtorjev, ki jih je izmed 48 izbrala strokovna žirija, in njihovi mentorji so si najprej ogledali Celje, nato so s,e udeležili literarne delavnice v OŠ Frana Roša v Celju. Za avtorje jo je vodila pisateljica Liljana Praprotnik Zupančič ter za mentorje publicist Drago Medved. Na osrednji prireditvi v Glasbeni šoli Celje so podelili nagrade najboljšim šestim (med njimi ni bilo avtorjev s Celjskega) in predstavili literarno zbirko Zdaj gre vse do mej, v kateri so objavljeni literarni prispevki vseh 30 izbrancev.
»Glede na to, da tema in oblika besedila nista bili določeni, so se učenci lotevali zelo različnih tem. Osnovnošolci v glavnem razmišljajo o odnosih med ljudmi, o minljivosti življenja, o vrednotah, večnosti in o tem, kaj pomeni biti človek. V svojih delih govorijo o tem, kaj pričakujejo od svojega življenja. Zelo odraslo razkrivajo družinske probleme, sprašujejo se, ali starši res razumejo svoje otroke, pritožujejo se, da jim ne znajo prisluhniti ...« je vtise o delih mladih literatov strnila članica strokovne žirije Ljudmila Conradi.	BOJANA AVGUŠTINČIČ
Čompe v Celju
Jutrišnji večer v Plesnem forumu Celje bo ob 21. uri s koncertom popestrila skupina Čomp&
Glasbena skupina Čompe je bila ustanovljena leta 1994 in izvaja avtorsko glasbo, inspirirano s poezijo Edvarda Kocbeka, Milana Jesiha in Daneta Zajca. Njihova glasba ne temelji na nikakršnih znanih vzorcih, zato jo stilno težko opredelimo. Skupina je lani izdala odlično sprejet album s preprostim imenom Čompe. Šestčlansko nekonvencionalno etno skupino sestavljajo Neža ZinaiČ (violina), Breda Krumpak in Žiga Saksida (saksofon), Silvo Zupančič (kitara), Marjan Stanič (bobni, tolkala), Janez Škof (diatonična harmonika, vokal).	BA
skimi politiki, nastajanje slovenskih političnih strank, njihovi uspehi na volitvah, prizadevanja za doseganje sloge, programi različnih strank, njihov odnos do volilnih reform in podobno.
Z uporabo doslej še neobjavljenih zgodovinskih virov in arhivskega gradiva je Go-ropevšek podrobno in verodostojno osvetlil takratno dogajanje na Štajerskem, ki se je precej razlikovalo od političnega dogajanja na Kranjskem. Kljub močnim pritiskom nemškega nacionalizma sta se namreč za politično prvenstvo, navzlic prizadevanjem slogašev, močno spopadala dva slovenska meščanska politična blo-
ka, iz boja pa je kot popolna zmagovalka izšla Koroš-čeva Slovenska kmečka zve-
Knjigo, ki je izšla v 400 izvodih in stane 3.990 tolarjev, je uredil Aleksander Žižek, lektoriral Marijan Pušavec, oblikoval Triar-tes, natisnila pa Grafika Gracer.
V knjigo je vtkanih tudi mnogo doslej manj znanih zgodb, med drugim tudi o dvoboju, ki sta si ga zaradi političnega spora napovedala dr. Benkovič in dr. Sernec, pa zgodba o volilnem uspehu socialdemokrata Horva-teka, ki je nastopil s sloga-
nom »Ker so 13. septembra 1908 Nemci Slovence bili, zato bodo Slovenci socialdemokrata Horvateka volili.«
Med objavljenimi dokumenti posebno pozornost zbuja Štajerski Slovenci, kaj hočemo!, ki ga je 1906. leta v Celju izdal »osnovalni odbor«. Gre za celovit volilni program narodnjakov za politično svobodo in narodove politične in jezikovne pravice ter proti »izsesavanju naše zemlje in našega ljudstva ...«
Štajerski Slovenci, kaj hočemo! je delo, ki je pomemben prispevek k slovenskemu zgodovinopisju.
BRST
Za Jubilej Slikar v Martinovi vasi
Ob 100-letnici kulturne dejavnosti in drugih jubilejih so v Šmartnem ob Pa-ki praznovali tudi 30 let uspešnega Gledališča pod kozolcem. Za jubilej so si izbrali uprizoritev komedije Toneta Partljiča Slikar v Martinovi vasi, ki je po prvih uprizoritvah naletela na izjemen odziv.
Dan pred uradno premiera so pripravili predstavo, na katero so povabili vse, ki so z gledališčem v treh desetletjih sodelovali, predstavnike sosednjih ljubiteljskih gledališč in avtorja. Tone Partljič je komedijo sicer napisal že leta 1970, lani pa na željo režiserja Jožeta Kraj nea predelal in posodobil z dogajanji v Martinovi vasi. Gre za Šmartno ob Paki, kjer je vsakdanje življenje zelo razgibano, imajo tudi svojo slikarsko kolonijo in se dogajajo
mnoge stvari, ki pestrijo vsakdanje življenje. Tone Partljič je vse to uspešno »zmlel« v komedijo, ki so jo igralci imenitno odigrah, gledalci pa sprejeli z navdušenjem in pravimi ovacijami.
V	komediji Slikar v Martinovi vasi so zaigrali Andreja Konovšek, Jože Robida, Urša Knaus, Franc Fužir, Marko Podgoršek, Franc Rudnik, Pavla Letonje, Urban Hrastnik in Beti Pari ter zapeli v zanimivem spremljevalnem zboru Lija Modrijan, Mija Žerjav, Ana Glamočak, Zvonka Peršič, Jana Lukek, Lea Hudournik, Lucija Fužir, Barbara Bralič, Bojan Lukek in Mirko Žerjav. Scenografijo so pripravili Jože Napotnik, Franc Rudnik in Jože Krajne, glasbeno opremo pa Lija Modrijan.
V	tridesetih letih so v Gledališču pod kozolcem upri-
zorili trideset različnih predstav za odrasle in otroke, največkrat pa so režirali Bogomir Veras, Jože Krajne in Sla-vica Pečnik. Pravi uspešnici sta bih uprizoritvi komediji Prihranjeni dola in Županova Micka.
Podrobno bodo kulturno, še posebej pa gledališko dejavnost predstavili v jubilejnem zborniku, ki ga bodo predstavili 7. aprila v domačem kulturnem domu.
Komedijo bodo ponovili v petek, 24. marca, ob 19. uri, dogovorjena pa že imajo gostovanja v Petrovčah/na Polzeli, Pirničah in drugje. Po predstavi so bili igralci in drugi ustvarjalci deležni mnogih čestitk gostov, med katerimi so bili najbolj veseli Toneta Partljiča, ki je uprizoritev označil za »furiozno predstavo pravih gledaliških mojstrov«.
TONE VRABL
Dobrodelni
večer v SLG Celje
Leo klub Celjski vitezi bodo v nedeljo potegnili črto pod novo dobrodelno akcijo, tretjo v sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje.
Celjski ansambel bo uprizoril predstavo Spustite me pod kovter, gospa Markham, ki si je na nedavnih Dnevih komedije prislužila najvišjo oceno občinstva. Denar od vstopnic in sredstva, ki so jih pridobili z do-nacijami, bodo člani kluba podelili devetletnemu Denisu Veroniku iz Dramelj in štirinajstletnemu Žanu Mišelu Žafranu iz Bukovja pri Slivnici. Oba mladostnika je usoda priklenila na voziček. Člani Leo kluba Celjski vitezi bodo Denisovim staršem pomagali pri nakupu medicinsko sanitetnega vozička, vrednega 300 tisočakov, starši Žana Mišela pa bodo s pomočjo zbranih sredstev lahko končno kupili posebno dvigalo za sina, za katerega bo treba odšteti 1,3 milijona tolarjev. Vsi, ki so se kakorkoli pridružili pobudi vitezov dobrodelnosti, bodo tako pripomogli k večji kvaliteti življenja obeh.
Leo klub Celjski vitezi, ki združuje mlade, dinamične in pozitivne prostovoljce, bo tako vnovič viteško izpolnil svoje poslanstvo nesebično služiti pomoči potrebnim. Vendar ambasadorji upanja v prijaznejši jutri šibkih ne bodo dolgo sedeli križem rok. Na Celjskem je še veliko otrok, ki čakajo, da jim kdo nariše nasmeh na obraz.
BA
Kjťr so zvezde doma
SREZ POVRATKA3
92 min., (Final Destination 3), grozljivka Režija: James Wong Igrajo: Mary Elizabeth Winstead, Ryan Merriman, Harris Allan. Texas Battle, Jamie Isaac Conde
Navdušeni avtor komedije Tone Partljič po uspešni izvedbi Slikarja v Martinovi vasi skupaj z nekaterimi igralci (od leve): Jože Robida, Andreja Konovšek, Franc Fužir, Urša Knaus, Pavla Letonje in Franc Rudnik. - Št. 24 - 24. marec 2006 --
GEOX
S» ■ H A
Potovanje na starem motorju
Ko sem na začetku poletja 2005 razmišljal o počitni-kovanju, se mi je porodila misel o vožnji z motorjem po bivši »Jugi«. Tiha želja je bila obiskati karavio pri Debru v Makedoniji, kjer sem davnega leta 1971/72 odslužil vojaški rok v takratni JLA. Ko sem omenil svoj namen Cvetki, je bila takoj za stvar. Vozim motor Moto Guzzi V65 enduro, ki je sicer pripraven motor za takšne podvige, vendar je iz leta 1985 in zob časa ne prizanaša nikomur. Motor sem kolikor toliko pripravil, s Cvetko sva ga oto-vorila do zadnjega centimetra in krenila proti hrvaški meji.
Čez Hrvaško sva kar hitro brzela, ustavila sva se samo v kraju Klasnič, kjer sva si ogledala spomenik Oluji, to je skrbno prebarvan zastarel tank. Še kratke formalnosti na hrvaški strani, hop čez most in sva v Bosni. Ojoj, kje pa, znašla sva se v Srbski krajini. Obilen mož v plavi uniformi nama je takoj dal vedeti, da tukaj misli, govori, odloča in vse ostalo samo on. Hitro naju je olajšal za nekaj evrov na račun zelene karte in ne vem kakšne takse. Ni naju mogel spraviti ob dobro voljo, pa čeprav naju je dobesedno nagnal z meje, ko je opazil, da slikava njihove znamenitosti v klavrnem stanju, obdane s smetmi.
Na tihem sva si prvi dan želela prispeti v bližino Sarajeva, vendar sva že vedela, da to ne bo izvedljivo. Zajahala sva najino » kljuso«, tako jo je ljubkovalno imenovala Cvetka, ter pognala proti jugu. Ob reki Vrbas je čudovita vožnja, lepa soteska, tudi asfalt je kvaliteten. Ob vodi sem zagledal napis av-tocamp. »Gazda« naju je povabil, da lahko prenočiva v njegovi počitniški hišici z vodo
in sanitarijami. Cvetka mu je bila zelo hvaležna. Še vedno vojni ostanki
Najlepše so prve ure na motorju, ko vretenca še niso čisto zbita. V Sarajevu sva šla naravnost na Baščaršijo. Guz-zija sem parkiral tako, da mi je ostal v vidnem polju, midva pa sva se posvetila čevapči-čem in bureku. Sprehodila sva se po ozkih uličicah, kjer se dogaja veliko stvari, največ pa je kovanja in prodaje kavnih pripomočkov. Ne manjka trgovinic in lokalov različnih vrst.
Napotila sva se preko Konjica proti Mostarju, kjer sva takoj obiskala znani most. Okrog njega se tare nešteto kavarn in trgovinic, v katerih prednjačita krama in kič. Po deževni vožnji nama je prijalo posedeti na toplem hercegovskem soncu, človek bi zadremal, a kaj, ko je treba naprej. Napotila sva se do motorja, kjer sta bila ves čas dva zvedava policista, starejši nama je nemudoma naznanil, da je tu kot v Kaliforniji. Kje je pobral to primerjavo, ve samo on.
Zavihtela sva se v sedlo in zavila proti jugu in ob sončnem zahodu prispela v Stolac. To je kraj, ki je še kako okusil strahote bojevanja. Prvega človeka, ki sva ga srečala, sem vprašal za primeren prostor za nočitev in poslal naju je ob reki v smeri vodotoka. Ko sem se oziral na desno za primernim prostorom za šotor, sem začutil zadaj nemir in šele takrat sem se ozrl na levo, kjer so kot okostnjaki stale mrtve hiše, požgane, grozljivo prestreljene, izropane. Cvetka mi je odločno sporočila, da tu ne bova spala. Zagledala sva gostilno. Ljudje so bih prijazni
in ustrežljivi. Bližnji sosed, ki nama je ponudil prostor za šotor, je bil zelo odločen visok mož srednjih let. Hitro sva spregledala, da sva zopet v Republiki srbski. Mož nama neumorno pere možgane, kako je srbska stvar edina prava, omembe vredna je le še Castrova Kuba.
Gostitelj naju je prenočil v svoji skromni stari hišici brez vode. Zjutraj sem na plinskem kuhalniku skuhal kavo iz deževnice. Ko smo jo družno popih, sva se uredila v bližnji gostilni in šla naprej.
Rodeo po Albaniji
Na meji s Črno goro ni bilo težav. V Podgorici sem po nekaj napačnih kilometrih našel križišče za Tuzi, zadnje mesto pred albansko mejo. Začela sva spoznavati razliko med turizmom in avanturizmom. Ko so naju usmerili na mejo, nisem bil prepričan, da sva na pravi cesti, saj sva bila popolnoma sama na opuščeni »dovozni poti«, šele ko so to potrdili tudi policisti, sem veijel in nadaljevala sva kot na rodeu. Nekako sva priska-kljala na albansko mejo. Vroče je bilo kot v peklu. Cvetka je morala s potnimi listi v notranjost uprave, mene pa je na hitro prijazen možak olajšal za nekaj evrov na račun dezinfekcije (zapeljati moraš čez neko umazano brozgo). Hoteli so še trideset evrov za zeleno karto, nato še dvajset za turistično takso. Plačala sva, da bi lahko krenila in počasi me je minevalo potrpljenje, ko se je spet prikazala Cvetka in povedala, da zahtevajo dvajset po osebi. Plačala sva še to. Končno sva bila v Albaniji.
Cestne smeri so popolnoma skregane z razumom, hiše so napol narejene in neprimerno
Makedonski vojaki so naju lepo sprejeli.
locirane, saj maličijo pokrajino. Zemlja je pusta, kar je zelenega, popase kakšna koza ali krava, in vendar je dežela tudi lepa. Domačini so naju opozarjali na strme klance in slabe ceste. Priporočili so nama avtocesto, ki pelje vzdolž proti Tirani in je daljša, vendar to ni bilo za naju, saj sva motorista. V prvem mestu, do katerega sva se prebila po nekakšnem smetišču, sva povprašala za smer. Prijazni domačin je s pomočjo fotokopir-ca narisal pot proti Debru v Makedoniji. Sam sem se malce razgledoval in zagledal ob glavni cesti klavnico - mesnico.
Pri mestu Milot sva zavila proti goram. Z zadnjimi močmi
sva iskala primeren prostor za šotor, ta dan sva namreč prevozila dobršen del Bosne, celo Čmo goro in pol Albanije. Po večerji sem zaspal kot bi trenil, sredi spanca pa me je zbudila Cvetka, češ da nekdo hodi okrog šotora. Skobacal sem se iz šotora in začel s copato mahati proti krdelu divjih psov, kar jih je samo še podžgalo. Končno sem našel krepelo, ga vrgel med njih in počasi so se umaknili. Komaj sem zadremal, se je zgodba ponovila.
V lepem nedeljskem jutru sva napredovala bolj na silo kot v užitek. Na makedonski meji so naju zopet ogulili za lepo vsoto evrov na račun zelene karte, zato pa je bil trgovec v mestu zelo prijazen z
nama. Po kanjonu reke Radi-ke sva vijugala proti kraju Ro-stuša-Bituše, kjer še stoji ka-ravla. V njej so bili makedonski vojaki, ki pa naj bi jo tudi kmalu zapustili. Ne znam opisati občutkov, ki so me prevevali, ko sem po triintridesetih letih stal pred hišo, kjer sem s prijatelji preživel lep kos mladosti. Vojaki so bili zelo prijazni, ob kavici in vojaških keksih sva jim morala odgovoriti na številna vprašanja o samostojni Sloveniji. Ganjen sem zapuščal ta za mene tako enkraten kraj, zavedajoč se, da tu ne bom nikoh več hodil in zdelo se mi je, kot bi se za vedno poslavljal od prijateljev.
JANEZ RATEJ
Na prvi pogled nedolžne luže na cesti se tudi robustni tovornjak izogiba, saj je globoka več deset
Šele dvajseta hiša postala dom
Vida Vodušek se je kot rejenka selila od hiše do hiše - Spominov za cel roman
»Naj je življenje še tako kruto - če vse, kar te doleti, na dobro obrneš, si lahko tudi šesti križ z nasmehom na obrazu naložiš na hrtet,« pravi Vida Vodušek.
Kdo ve, s čim si novorojeni otrok zasluži svojo usodo, ko se nad njegovo zibel sklonijo vile rojenice. Je človeku pot res že vnaprej tlakovana ali se mu iz dneva v dan dogaja nekaj, čemur pravimo življenje? Vida Vodušek se o tem ne sprašuje veliko, a če jo pobarate o njeni življenjski zgodbi, vas bo najprej opozorila, da si boste morali vzeti čas, saj se je tako mimogrede ne da povedati.
Rodila se je materi, ki je bila odvisna od dobre volje in strehe tujih ljudi, zato zanjo ni mogla skrbeti. No-vorojenčico je tako čakala usoda rejenke. K sebi jo je vzela krstna botra. Prvih osem let je bila ta dobra ženska edina mati, ki jo je poznala, in življenje je bilo še kar prijazno. A potem je nekega dne prišla ponjo ženska v širokem raševinastem krilu in črnem predpasniku. Njena mama. Toda za malo Vido je bila samo tujka, ki jo je hotela odpeljati v neznano. Upirala se je na vse pretege, a ni dosti zaleglo. Še posebej, ko je mati rekla, da pridejo ponjo policisti. Strt je bil še zadnji odpor. »Če sem se v tistih letih česa bala, so bili to policisti in dimnikarji,« pravi Vida.
Imela je še dve polsestri, pri čemer mama nobeni ni mogla nuditi ne zavetja ne doma. Zakaj jo je odpeljala k drugi hiši, Vida še danes ne ve. Toda zanjo so se takrat začeli hudi časi. Pri kmetih, ki so jo vzeli pod streho, je morala opravljati najbolj težaška dela v hlevu in na poljih. Z njo so ravnali grdo, hrano so ji odmerjali po mačehovsko in jo ves čas bolj ali manj gledali postrani. Dokler ni nekega dne pobegnila.
Kot po instinktu je pri tretji hiši spet našla dobre ljudi. Niso živeli v izobilju, lesena reč v edini izbi je bila podnevi miza in ponoči postelja. »Takrat sta me nekako imela na skrbi občina in Rdeči križ. Vsak mesec so zame dali >jurja<, na tri mesece hrano in na vsake pol leta kakšen kos obleke. Ne spomnim se točno zakaj, ampak pri tisti hiši spet nisem smela ostati, četudi sem si želela.«
Poslali so jo k maminemu bratu. Tam so imeli gospodarstvo in gospodinjstvo dobro zastavljeno, a kaj ko je čeznju bolj ali manj gospodarila pijača. Ko so jo v njenih hlapih doleteli prvi udarci, je ušla drugam - a izkazalo se je, da z dežja
pod kap. Spet je ni čakalo nič dobrega. In znova je postala glavna »Štalna dekla«, v šolo so jo pošiljali umazano, ko so sedli k mizi, je ona namesto običajnega obeda dobila star fižol ali bob. Ko zdaj pomisli nazaj, se ji pod to streho naslika ena najbolj bolečih zgodb, ki je ne obuja rada.
»Na njivi sem morala voditi konje. Bila sem še majhna in konj je stopal z eno nogo po vrsti korenja in z drugo po moji nogi. Gospodar se je tako razjezil, da je vzel iz žepa star pipec in mislila sem, da me bo ubil z njim. Pa me je le zgrabil za lase in mi z nožem pořezal lase, češ da bom videla konja ravno goniti.« Vida je bila večkrat kot kruha deležna pesti. »Pri tej hiši so se tepli, klali in še in še hudega se je dogajalo. Ko je gospodar nekoč svoji sestri glavo tiščal v gnojnico, je bila mera polna. Ušla sem kar Čez cesto k sosedu.«
Potolčena in
brezzoba gospodarja
Tu je bilo za spoznanje bolje. Hrana je bila redno na mizi in tudi očedili so jo, pre-
den so jo poslali v šolo. »Ne spominjam se čisto dobro, kaj je pravzaprav pripeljalo do tega, da me je učiteljica spravila spet k drugi hiši, tako da sem pristala v Lokarjah na veliki kmetiji.«
Tam so jo v naslednjih petih letih, kot pravi sama, »gor postavili«. »A bili so tudi strogi. Res, da so me oblekli, obuli in niso delali prevelikih.fazlik med svojimi in tujimi otroki, toda še vedno sem morala vse dni delati v hlevu. Ko so me pošiljali v klet po pijačo, sem morala takoj ko sem se vrnila, pihniti vanje. Tak je bil moj prvi alkotest. Vedno sem ga opravila. Pod žim-nico so mi celo podtaknili denar, da bi se prepričali, ali sem poštena. A tudi na teh izpitih nikoli nisem padla.«
Od tam je Vida za dober mesec odšla služit k drugi hiši. A bi si to pot čisto lahko prihranila. Delo perice je bilo zelo naporno, gospodinja ni bila najbolj vzorna in gospodar je bil hudo naporen, ko se ga je napil. Nekoč sta se z neke poti oba vrnila domov vsa potolčena, pretepena, krvava in brezzoba. Podoba je bila tako grozna, da je Vida takoj ušla nazaj v Lokarje.
Tam ji sicer ni bilo hudega, a se tudi s pretirano dobroto ni mogla pohvaliti. Morala se je odločiti, kako naprej. Med večno deklo in službo se je odločila za slednjo. Postala je šivilja v »co-potarni«. A žal njene roke, vajene vil in grabelj, s šivan-ko niso dosegale norme. Spet je pristala nazaj v hlevu, ki se ga kar ni in ni mogla znebiti.
Potem je dobila službo či-stilke v isti tovarni, a se je izkazalo, da se vsakodnevna pot do kmetije v večernih urah ne bo obnesla. Ponudili so ji stanovanje pri neki družini nad takratno Resevno v Šentjurju.
Pri večerji je tako oznanila, da se dokončno seli. A njena odločitev ni bila sprejeta z velikim navdušenjem. Še več. Zdelo se je, kot bi gospodarjema pošlo potrpljenje. »Če boš šla, se nazaj ne smeš več vrniti,« so ji zabičali. A Vida je bila odločena, da noče biti vse življenje dekla. Morala je plačati hrano in stanovanje za tisti čas, ko se je zadnjikrat vrnila, in bila skoraj ob celo plačo. Tudi po prtljago se je vrnila s težkim srcem in sodelavko za oporo. »Celo nekaj malega sem prej spila za pogum. Mi sicer ni najbolj dobro delo, ampak plaha kot sem bila, sem si vseeno upala vprašati, če sem jim mogoče še kaj dolžna in če mi imajo še kaj za očitati. Nič takega niso rekli, ampak so me pospremili z vprašanjem, kaj neki bodo meščani z mano, ko pa v kuhinji čisto nič ne znam.«
Zelo si je želela in uresničilo se je
Vida o gospodinjenju res ni nič vedela. A je imela srečo, da ji nova gospodarica tega ni očitala. Vida je hodila v službo, dopoldne varovala otroke in se mimogrede naučila še gospodinje-nja. »Prvič so me sploh spustili blizu kuhinje in štedilnika. Opazovala sem in se učila. Pri hiši so že imeli ekonom lonec, gospa mi je naročila, kaj vse moram pripraviti, in sem delala.« Od takrat je Vida še nekajkrat zamenjala streho nad glavo. Živela je pri sodelavki, nato spet kot pestrna pri drugih ljudeh in tako dalje. »Varovala sem tudi enega šentjurskih zdravnikov. Še danes ga z veseljem srečam in tudi on me ni pozabil.«
In tako je še pred svojim 20. letom Vida zamenjala skoraj dve desetini streh nad glavo. Nikjer se ni mogla us-
taliti, nikjer pognati korenin in se nikjer zares počutiti doma. Potem je nekega dne pri popravilu cerkvene fasade zagledala Mihela.
Miloš, kot ga vsi kličejo, se je vanjo takoj zagledal in seveda ni skoparil s sladkimi besedami. Vida se najprej ni dosti menila zanje. Potem pa sta se nekoč skupaj znašla na avtobusu. Ni si ga upala pogledati, pri čemer je v odsevu okna videla, da jo ves čas opazuje. In tako se je rodila ljubezen, ki sta jo kronala s tremi otroki in 40 leti zakona.
»Zelo kmalu, ko sva se spoznala, sva začela graditi skupen dom. Učila sem se vsakdanjih veščin od vsepovsod. Še danes sem hvaležna sodelavkam, sosedam in še komu, ki so me podučili o tem in onem. Kruh me je celo mož naučil peči. Pri vojakih je bil namreč kuhar. Ob prostih nedeljskih popoldnevih, kadar je on delal, sem se na primer učila peči kekse. Tako je šlo počasi naprej, dokler nisem znala tudi jaz ženskam po-streči s kakšno kuharsko skrivnostjo. Ampak ničesar
se ne naučiš iz pripovedovanja. Vse moraš sam preizkusiti in se naučiti iz svojih napak, vsaj kar se kuhe tiče,« se smeje Vida.
»Ko sem se tako selila izpod ene pod drugo streho, sem velikokrat razmišljala, kaj bo z mano, bom kdaj v življenju imela kaj svojega, bom kdaj kje doma. Bolj kot vse na svetu sem si želela imeti svojo hišo in nekaj malega zemlje okrog nje. In glej ! Uresničilo se je.«
Vida se še vedno spominja majhne sobice v stari hiši, v kateri sta z Milošem zaživela skupaj. Prvič je doživela tisti občutek, ki ga ima človek samo v svoji kuhinji, prvič sta ustvarjala nekaj zase in prvič je čutila, da je nekje doma. »V življenju nisem imela staršev, niti kruha v izobilju in morda ga znam zato danes toliko bolj ceniti. In naj je življenje še tako kruto - če vse, kar te doleti, na dobro obrneš, si lahko tudi šesti križ z nasmehom na obrazu naložiš na hrbet.«
SAŠKA TERŽAN
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
■	zavarovalne zastopnike/-ce
■	zastopniške kandidate/-ke
ki boste pridobivali/e stranke in tržili naša zavarovanja na območju Celja, Slovenskih Konjic, Trbovelj in spodnje Savinjske doline. Od kandidatov pričakujemo:
i zavarovalnega zastopnlka/-ce:
■	vsaj IV. stopnjo izi
■	vozniški izpit "B" kategorije,
■	dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja,
■	poznavanje uporabe orodij MS Office.
za zasedbo delovnega mesta zastopniškega kandidata/-ke:
. z možnostjo zaposlitve
■	pridobivanja zavarovalniških znanj in komunikacijskih veščin,
■	dokazovanja svojih sposobnosti,
■	samostojnega organiziranja delovnega časa.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nan objave na naslov: Adriatic Slovenica d.d. Koper, P< Lava 7,3000 Celje, K ...............
Celjski korak do naslova?
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško se poteguje za organizacijo superpokala, pripadel pa mu je že zaključni turnir slovenskega pokala, ki bo 8. in 9. aprila (polfinale: Celje Pivovarna Laško - Gorenje, Gold club - Cimos Koper).
Na predsedstvu RZS je celjski klub dobil sedem glasov, štiri Gorenje, enega Koper, Gold Club pa nobenega. Zadnji zmagovalec naj bi ponudil najboljše denarne pogoje, zato nasprotuje celjski organizaciji, ki pa prihaja ob 60-letnici kluba. Tudi zato bo morebiti EHF zaupala prestižni klubski turnir Celjanom.
Krožni napadalec Goran Kozomara bo bržčas po koncu sezone zapustil dvorano Zlatorog. Njegove zahteve so za klub zaenkrat nesprejemljive, klubske pa zanj tudi. Mitja Lesjak, ki igra v Španiji, se je po zelo dolgem času pripravljen vrniti v Celje ... Jutri se bodo morali Zorman, Kokša-rov, Škof, Harbok in ostali zbrati in storiti dolg korak proti novemu naslovu državnih prvakov. Res je, da sledi še končnica, v kateri pa bi novi točki iz lokalnega derbija veliko pomenili. A tudi Velenjčani bodo vroče nastrojeni, kajti po domačem porazu s Hrpeljci jim gori pod nogami glede uvrstitve v ligo prvakov. Celjsko-šaleška športna sobota se bo začela ob 15. uri z nogometom, potem pa ob 18.30 nadaljevala nekaj deset metrov stran.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Dve tekmi v dveh dneh; preveč!
Zaključni turnir ženskega rokometnega pokala Slovenije bo 1. in 2. aprila na Kode-ljevem, Celje Celjske mesnine pa se bo v polfinalu pomerilo z Olimpijo. In ne s Cele-io Žalec, pa čeprav je dolgo kazalo na to na povratni četrtfinalni tekmi v Žalcu.
Prvi obračun so Žalčanke v Ljubljani izgubile s 30:27. Trener Aleš Filipčič potrebuje pomoč Špele Cerar, ki se je s Krimom uvrstila v polfinale lige prvakinj (v Toljatiju je igrala, v Tivoliju pa tekmo opazovala s klopi). Zato ni šlo drugače, kot da je Celeia zaostalo prvenstveno tekmo odigrala v ponedeljek (21.00) pri Inni Dolgun in izgubila za dva gola, naslednji dan pa je sjedila bitka za polfinale pokala. V njej so se Žalčanke zelo izkazale, zmagale z 32:29, a zaradi večjega števila golov v gosteh so se veselile gostje. Petkrat so domačinke že vodile s štirimi goli razlike, šesto vodstvo pa je v predzadnji minuti po poskusu osamljene Maje Korun preprečila vratnica. Slednja je dosegla
7 golov, Ceraijeva 11, Katja Čerenjak 6, Nina Jeriček štiri, po enega pa krila Ula Toplak (spet je, kot že večkrat doslej, dobila udarec v glavo in morala predčasno zaključiti tekmo), Hana Kadivnik in Petra Skočir. V zadnjih minutah pa sta gledalce Šokirala sodnika iz Krškega Romih in Nikolič, ki nista dosodila nekaj očitnih prekrškov pri prodorih odličnih domačih zunanjih napadalk Cerarjeve, Jeričkove in Korunové.
»Zagotovo je na razplet vplivala utrujenost, saj smo se prejšnji dan iz Ljubljane vrnili šele okoli polnoči. Igralke so se borile na vso moč, a jim je zmanjkal kanček sreče. V zadnjem ligaškem krogu gostimo ekipo Ptuja in v primeru zmage bomo s petega mesta krenili v končnico. Najbrž proti Inni Dolgun. Skušali se bomo prebiti v polfinale,« je poudaril Filipčič.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
Optimistični »knapi«
Mladen Rudonja pri Kopru ne bo zgolj igralec in športni direktor, marveč odslej tudi predsednik kluba. Dane Jošt pa je premagal sedem protikandidatov za novi štiriletni mandat sekretarja NZS, kar je druga najpomembnejša osebnost v osrednji zvezi.
V drugi ligi premočno vodi konjiška Dravinja, v tretji pa na vzhodu štorovski Kovinar. Medtem se nogometaši CMC Publikuma in Rudarja pripravljajo na jutrišnji lokalni derbi v Areni Petrol. Velenjski klub bo moral po zmagi nad Domžalami plačati 75 tisoč tolarjev zaradi petih rumenih kartonov, štiri pa je zbral Rusmin Dedič, ki bo jutri le gledalec. Četa trenerja Romana Frangeša po zadnjih zelo dobrih igrah prihaja v Celje optimistično razpoložena, kar ni skrivnost.
Igralci kluba malega nogometa Dobovec so v zadnjem krogu rednega dela DP padli z drugega na peto mesto, zato morajo igrati v četrtfinalu končnice, kjer pa bodo morebitno tretjo tekmo igrali v Škofijah. Zato trener Dobovca Sandi Zdovc, ki se je v tej sezoni vrnil na parket kot igralec, odločno napoveduje igro na zmago drevi na prvi tekmi pri Tomiju. Na izrednem občnem zboru kluba je predsednik Dobovca postal Vlado Močnik.
DEAN ŠUSTER
Rokometaši I. Gimnazije v Celju so včeraj odpotovali v Limoges na svetovno prvenstvo. Pod vodstvom Vita Selčana so bili zlati (1998) in bronasti (2000), ko pa jih je vodil Stanko An-derluh, so pred dvema letoma osvojiti srebro. Tokrat jih vodi Vlado Murko.
JUTEKS
JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC
Derbi tretjeligašev na Olimpu
Nogometaše Kovinarja iz Štor, ki vodijo v 3. SNL -vzhod, že v prvem spomladanskem krogu čaka derbi s Palomo. Ekipa iz Sladkega Vrha za Štorovčani zaostaja le točko in je poleg Mure glavni tekmec za osvojitev končnega prvega mesta.
Kovinar se je s Palomo pomeril že v 2. krogu in doživel edini poraz, bilo je 1:0, zato mu motiva pred novim srečanjem seveda ne manjka: »Pa-loma je zelo čvrsta ekipa, ve, kako se igra nogomet, in mislim, da nam bo zelo težko ponoviti rezultate iz prvega dela
prvenstva. Seveda veijamem v svojo ekipo, od sebe bomo dali maksimum. Če bodo boljši, bodo pač boljši, a zagotovo se ne bomo lahko predali, saj smo prvouvrščena ekipa in vsi od nas pričakujejo, da prvenstvo nadaljujemo z dobrimi igrami, takšnimi, ki so jih bili vajeni v jesenskem delu,« pravi pred derbijem štorovski trener in igralec Matjaž Štancar.
Sicer pa so imeli Štorovčani kot vse nogometne ekipe zaradi snega težave z igralno površino, zato so v zadnjih treh tednih kar nekaj treningov in tudi prijateljskih tekem odi-
grah na Olimpu. »V načrtu smo imeli dvakratne priprave nekje na toplem, vendar se nam zaradi obveznosti fantov v službah ni izšlo. Pomembno je, da so fantje zdravi in močno motivirani, kar nas je krasilo že v jesenskem delu,« zaključi Štancar. Ekipa ostaja skorajda nespremenjena, zapustil jo je le Admir Filo-vič, ki je odšel v ZDA. Vedno bolj pa na vrata trkajo tudi perspektivni mladinci, ki jih ni malo. Derbi med Kovinarjem in Palomo se bo jutri na Olimpu začel ob 16. uri.
JASMINA ŽOHAR
PANORAMA
košarka
1. ASL
21. krog: Pivovarna Laško - Rogla 92:88 (24:23, 43:43, 62:63); Strnad 27, Koštomaj 21, lehaki 13, Jevdžič, McMillan 11, Kunc 9; Brolih 35, Dobrin 18, Anič 14, Hohler 13, Čovič 8. Vrstni red: Slovan 42, Helios 38, Pivovarna Laško 36, Elektra 34, Alpos Kemoplast 32, Kraški zidar, Postojnska jama 28, Koper, Loka kava, Rogla 27, Zagorje 26, Krka 24.
"odbojka"
1. SL
Četrtfinale, druga tekma:
Krka - Šoštanj Topolšica 3:2 (-22, 25, 20,- 20, 13). Izid v zmagah 1:1.
ÏRTNI KOLEDAR
sobota, 25. 3.
ROKOMET
1. SL - moški, 21. krog: Celje. Pivovarna Laško - Gorenje (18.30).
1. SL - ženske, 22. krog, Žalec: Celeia - Ptuj (18).
ODBOJKA
1. SL, četrtfinale, 3. tekma: Šoštanj Topolšica - Krka (19).
nedelja, 26. 3.
ROKOMET
1. SL - ženske, 22. krog, Škofja Loka: Loka kava - Celje Celjske mesnine (18).
POD KOSI
$obota,25.j.__
Jadranska liga, 24. krog. Pivovarna Laško - Zadar (19.30).
1. A SL, 21. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Koper, Zagorje - Elektra (obe 19).
1. B SL, 24. krog, Celjski KK - Banex (16.30), Nova Gorica - Hopsi (19).
l.SL-ženske, 2. del (od 1. do 6. mesta), 4. krog, Ljubljana: Ježica - Merkur Celje (19).
MED GOLI
1. SLMN, četrtfinale, prva tekma, Škofije: Tomi - Dobovec (20.30).
SOBOTA, 25.3.
1.	SL, 21, krog: CMC Publikum - Rudar (15).
2.	SLMN - vzhod, 18. krog, Limbuš: Miklavž - Živex Loka (16).
3. SL, 15. krog, Celje (Olimp): Kovinar Štore - Pa-loma (16), Šmarje pri Jelšah - Pohorje (15).
Štajerska liga, 15. krog: Šentjur - Zreče (15).
nedelja, 26. 3.
2. SL, 16, krog: Slovenske Konjice: Dravinja - Aluminij (16).
Štajerska liga, 15. krog, Celje (Olimp): Šampion-Ge-rečja vas (10.30).
Nina Jeriček je odlično zaposlovala krožno napadalko, tekmice pa so jo zaustavljale na vse možne načine.
mi mm
19
Zadar v Treh
lilijah
PREDSTAVLJAMO VAM
Jure Brolih dosegel 35 točk v Laškem, a izgubil zadnjo žogo
Prihajajoči košarkarski konec tedna bo	bo v ponedeljek snel mavec. Ob vsem tem se
za razliko od minulega na našem koncu	v Šentjurju zdaj najbolj ukvarjajo s tem, kaj
nekoliko zanimivejši, kar se tiče dveh naj-	narediti za drugi del sezone. Poiskati še kak-
višjih lig.	šno okrepitev in biti čim bolj enakovreden
Ljubitelji košarke se bodo lahko odločili	nasprotnik preostali peterici, ki se iz dneva
o ogledu tekem v Laškem ah Šentjurju.	v dan krepi, ali nadaljevati z isto ekipo v
Še eno težko srečanie	Ug0 za Prvaka'kar bi lahko P°menil° vis°-'	ke poraze, s čimer bi se precej razvrednotila Tekma med Pivovarno laško in Roglo je	do zdaj sicer zelo uspešna sezona. Denarja bila pravzaprav še en regijski derbi, saj so	tako kot drugje ni in vprašanje je, kakšna bo Zrečani odigrali odlično. V drugi četrtini so	odločitev vodstva kluba, k bo morala biti sicer zaostajali že za 12 točk, a upanja za pre-	jasna do konca naslednjega tedna. V takšnem senečenje niso izgubili. V drugem polčasu so	vzdušju šentjurčani niso favoriti proti Ko-kmalu gostitelje ujeli, jih celo prehiteli, nato	pru ki se otepa dna tabelein morebitni popa sta se moštvi dolgo .izmenjevali v vodstvu,	raz Aiposa Kemoplasta ne bo nikakršno pre dokler si pivovarji niso ustvarili prednosti petih	senečenje, čeprav Novakovič od svojih va-točk (81:76). Hidi to ni potrlo Pohorcev, kaj-	rovancev zahteva zmago, ti Jure Brolih in Dejan Hohler sta bila uspe-
šna pri metih izza črte 6,25 m. V končnici	Vmitl za poraz
tekme - pri 90:88 - so imeli gostje žogo, a jo	Šoštanjčani odhajajo v Zagorje z željo, da
je Brolih izgubil in storil osebno napako nad	se oddolžijo za poraz proti isti ekipi v svoji
Orijem Ichakijem, M je z zadetima prosti-	dvorani. Moštvo je deset dni zavzeto vadilo,
ma metoma potrdil zmago.	tudi poškodovani Aleksandar Bojić, ki bo
Laščani pričakujejo jutri v Treh lilijah ekipo	pomagal ekipi v Zasavju. Bankirjem sicer
Zadra ter s tem zaključujejo serijo srečanj z	pošteno gori pod nogami in je zmaga za njih
ekipami, ki se borijo za zaključni turnir os-	nuja, a morda bo to prava priložnost za Elek-
merice v Sarajevu. Zadar j e temu turnirju že	tro, ki potuje neobremenjena v Zagorje. Ključ
zelo blizu, z zmago v Laškem bi si praktično	bo vsekakor obramba, ki bo morala zausta-
Sarajevo že zagotovil, zato Čaka Laščane nov	viti zelo nepredvidljive igralce Zagorja, ki
težak obračun. V Zadru so bili domačini boljši	so zelo nevarni, če imajo svoj dan, kar so
za 14 točk (94:80), a zdaj je ekipa pivovar-	nenazadnje dokazali tudi v Šoštanju v pr-
jev povsem drugačna. V moštvu sicer ne bo	vem srečanju. Kakorkoh že, Elektra ne beži
poškodovanih Žana Vrečka in Simona Finž-	od vloge favorita, čeprav poraz za Šoštanj-
garja, ostali pa so pripravljeni za tekmo proti	čane ne bi pomenil ničesar,
ekipi iz najbolj košarkarskega mesta na sve-	R««la «o kroni
tu, kot pravijo Zadrani. Moštvo, ki ga vodi	,. , ® P . ,
izkušeni strokovnjak Vlado Vanjak, ima ne-	EklPa RoSle>kl bo dmSl del sezone »8rala
kaj odličnih posameznikov, igro Zadra pa	v ligi za obstanek, kjer bo potekal še kako
tudi v tej sezoni krasi predvsem veliko me-	velik bo) fa ohranitev mesta v druščini čla-
tov od daleč in če ima svoj dan, potem je	nov L A"hge> Je mmuh teden doblla novo
zares neugoden. A ne toliko, da ga Laščani	okrepitev. V Zreče je namreč prišel Zoran
ob svojem dobrem dnevu ne bi zmogli pre-	^^ i29 let-194 cm)> dušeni branilec, ki
magati, kar bi bila dobra popotnica pred dru-	Íe karie,ro za?el v zagrebški Ciboni. Igral je v
gim, ključnim delom sezone.	Precei hrvaških klubih, bil je tudi v tujini,
. _	nazadnje pa igral v dresu Cedevite iz Zagre-
Slabo treniranje	ba. Antič, ki igra na poziciji branilca strel-
Šentjurčani pričakujejo v Hruševcu ekipo	ca, po potrebi pa tudi na mestu organizator-
Kopra, trener Damjan Novakovič pa je za-	ja igre, bo tako okrepil trenutno najbolj ob-
skrbljen. Zaradi obveznosti igralcev v šoli,	čutljiva mesta v moštvu Slobodana Beniča,
igranja mladinske tekme (pol ekipe je v njej)	ki je zelo zadovoljen z izborom za novo okre-
med tednom, je ekipa bistveno slabše vadi-	pitev, pravico nastopa pa bo imel v drugem
la, kot je v navadi, ob tem pa še vedno ne bo	delu sezone, ki se začne v drugem tednu me-
Maria Novaka in Jimmija Hunta, ki sicer	seca aprila.
okrevata, a še nista sposobna za tekme. Hunt	JANEZ TERBOVC
Predstavniki Triatlon kluba Celeia
Plavanje,
in tek
Z okrepitvami do medalj - V nedeljo Slovenija plava
Kot večina modernih športov se je tudi triatlon prvič pojavil v ZDA, natančneje v Kaliforniji. Bilo je leta 1974 in 32 let kasneje eno najnapornejših tekmovanj na svetu po zgledu prvega triatlona še vedno zajema tri športe: plavanje, kolesarjenje in tek. Tekmovalci, katerih starost se močno razlikuje, lahko tekmujejo v šprint triatlonu, olimpijskem triatlonu, half iron-manu in ironmanu. Pri nas je najbolj priljubljen olimpijski triatlon (1.500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka), gojijo ga tudi v Celju, saj ga vsako leto prireja Triatlon klub Cele-
Slednji po razpadu Triatlon kluba Kovinotehna obstaja že šesto leto. »Začeli smo z razlogom, da lahko organiziramo tekmovanja v triatlonu in plavanju, kasneje so se vključili tudi športniki triatlonci in plavalci.
Glavna dejavnost kluba je organizacija tekmovanj v triatlonu in plavanju, drugo pa so tekmovanja, ki se jih udeležujejo člani našega kluba. Trenutno imamo deset članov, večina je Celjanov, nekaj jih je iu<ji iz Velenja. Ambicije vseh « letošnji sezoni je udeležba na tekmovanjih v triatlonu v Sloveniji in na. Hrvaškem, trije tekmovalci, Sandi Ivah-čič, Dejan Ocvirk in Damjan Krajne, pa bodo tekmovali tudi na največjem triatlonu, ironmanu V Celovcu. Ostali bodo tekmovali na olimpijskih triatlonih, v šprint triatlonih, na vseh tekmah v Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Poleg triatlona se ukvarjamo tudi s plavanjem, ki je predvsem pozimi zelo aktualno, saj ni triatlonskih tekem,« o klubu pove predsednik Jože Tanko.
Solidni na
NA KRATKO
Basfaiičeya in Cajzek
Rogaška Slatina: Izbor najboljših v preteklem letu je minil v znamenju dveh mladih športnikov, ki sta drugič zmagala v Rogaški Slatini. To sta Tina Bastašič, košarkarica KD Janina, in motokrosist Rok Cajzek. (JT)
Ceijani nmio uspešni
Ljubljana: Petra Žolnir in Jure Bernard (oba ŠK Hyong Celje) sta bila najuspešnejša tekmovalca na DP v tek-vondoju, kjer je nastopilo 120 tekmovalcev iz desetih slovenskih klubov. Najboljša med mladinci pa sta bila Izabela Hohnjec (ŠK Hyong)
in Denis Drapič (TKD Ahac Šentjur). Hyongovci so osvojili 10 prvih mest, dve drugi in eno tretje mesto. Hoh-nječeva je bila najboljša v borbah (do 50 kg), formah (I. dan), testu moči in specialni tehniki, Žolnirjeva v formah (rdeči pas) in borbah (do 58 kg), Bernard v formah (II. dan) in testu moči, Petra Zagoričnik v testu moči, borbah do 63 kg in formah članic L dan, Uroš Bernard v formah članov III. dan, Anže Dimec v formah članov L dan in Gašper Cestar v formah članov modri pas. (DŠ)
Pavlovičeva i si Milovanovič
Celje: Karate klub Shoto-kan je organiziral prvi pokalni karate turnir. Udeležilo se ga je tudi 36 domačinov, ki so z rezultati potrdili napredek. Posebej sta izstopala
Ana Pavlovič, ki je slavila v borbah med mladinkami in članicami ter Goran Milovanovič v borbah med Člani. V katah ekipno so prvo mesto osvojili Celjani v postavi David Zupane, Brane Hace in Goran Milovanovič.
Pokal Asidraž petič
Rogla: Na 5. otroškem odprtem prvenstvu v veleslalomu - pokal Andraž v organizaciji celjskega Smučarskega društva Unior - sta zmagala Gal Cirar in Patricija Dvornik. Tekmovanja se je udeležilo 192 mladih smučarjev in deskarjev iz Slovenije in Hrvaške. (JŽ)
Odlični v lew Yorky
New York: Trije celjski judoisti, Primož Ferjan, Klemen Ferjan in Matjaž Ce-
raj, so trenutno na pripravah v Kanadi. Ob tem so izkoristili priložnost in se udeležili prestižnega turnirja New York Open 2006. Ceraj je tesno izgubil prvo borbo, nato pa v repesažu le zmagoval in osvojil 3. mesto. Brata Ferjan pa sta se še bolje odrezala, saj sta zmagala v svojih kategorijah. (VL)
»Zdravstvena« ima najbolj precizne
Ljubljana: Državnega prvenstva v streljanju z zračno puško so se tudi letos udeležile dijakinje zdaj že zaključnih letnikov Srednje zdravstvene šole iz Celja. Jasmina Gorišek, Klavdija Lah in Natalija Ovčar so ekipno osvojile 1. mesto. Med posameznicami je bila Goriš-kova tretja.
V šestih letih se je zamenjalo precej tekmovalcev, vedno pa je bilo tako, da so se triatlonci pripravljah sami, medtem ko so pri plavanju bolj organizirani, kar kažejo tudi rezultati. »Omeniti velja rekord Sandija Ivančiča, ki je januarja letos na državnem prvenstvu v plavanju na 1.500 m potreboval 19 minut in 10 sekund. Sicer pa so se naši tekmovalci dobro odrezali tudi na ironmanu v Obersdorfu. Mitja Krajne je za progo - 3.800 m plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka - potreboval 9 ur in 49 minut, Damjan Krajne 9 ur in 56 minut, nekaj tekmovalcev, ki so se prav tako udeležili tega tekmovanja, pa ni več v našem klubu. Sam sem svojo kariero v triatlonu zaključil pred tremi leti, na iromnamu sem imel čas 10 ur in 50 minut, kar je bilo malo premalo za normo na Havajih, ki v triatlonu pomeni največ,« pove Tanko.
V boj za medalje
Mlad celjski klub za letošnjo sezono načrtuje kar nekaj okrepitev, v Celje prihajajo štirje fantje iz Velenja in dva iz Ljubljane, poleg omenjenih Ivančiča, Ocvirka in Krajnca sta v klubu aktivna še Saša Pre-volnik in Saša Martinkovič (poleti bo poskušal v enem dnevu prekolesariti vso Slovenijo) ter nekaj mlajših. Fantje so stari od 22 do 26 let in najboljši časi za njih šele prihajajo. »Kje točno smo, kar se tiče slovenskega prostora, bom lahko kaj več povedal ob koncu sezone. Glede na okrepitve sem prepričan, da lahko med 13 klubi, ki delujejo v Sloveniji, vsekakor pridemo med prvo polovico, na samih tekmah ekipnega državnega prvenstva pa lahko posežemo tudi po medaljah,« nadaljuje Tanko, ki že v nedeljo za vse ljubitelje vodnih športov pripravlja mednarodno tekmovanje v plavanju na 1.500 m prosto in odprto prvenstvo mesta Celje na bazenu Golovca. Junija ga čakata še organizaciji državnega prvenstva v plavanju in pokal Slovenije v triatlonu na Šmartinskem jezeru, mesec dni kasneje pa se bo lotil plavalnega podviga, ko bo plaval od Pirana do Benetk.
Sicer pa Tanko, ki vse tekme v Celju organizira sam, za plavalne akcije na bazenu in jezeru porabi približno deset dni, medtem ko je triatlon precej bolj zahteven, saj za vso organizacijo potrebuje tri mesece trdega dela: »Že dobiti same papirje, je komplicirano, potem so tu razgovori z gasilci, s policijo, kajakaši, potapljači ... Žal mi je, ker zaradi nekaterih dejavnikov, med drugim tudi slabe ceste čez Ostrožno, ne moremo več organizirati državnega prvenstva v triatlonu, tako imamo samo tekmo slovenskega pokala. Zeleh smo tudi evropski pokal, vendar dokler se te stvari ne uredijo, ne bo nič...«
JASMINA ŽOHAR
K KRONIKA
Celjani v mednarodni kokainski navezi
Na torkovi novinarski konferenci smo lahko slišali vzpodbudne izjave o uspešnejšem delu PU Celje ■ Bukovžlaku bo najverjetneje odgovarjal le en policist
Za krajo v
Celjski kriminalisti so pred dnevi ovadili 32-letne-ga Celjana, ki naj bi bil vpleten v več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, pri čemer je preiskovalni sodnik zanj odredil pripor. Celjana in še tri sosto-rilce sumijo, da so s svojimi posli šegah v mednarodne kriminalne vode. Vsi štirje naj bi bili člani mednarodne kriminalne združbe, ki je tihotapila več kilogramov kokaina z območja Južne Amerike, iz Peruja, predvsem v Španijo in Belgijo.
32-letnik, ki naj bi za tihotapljenje kokaina iskal slovenske državljane že od leta 2001, je s še tremi osumljenci mamila tovoril kar v potovalnih kovčkih z dvojnim dnom in to na letalih. Po besedah vodje Sektorja za kriminalistično policijo PU Celje Janka Gorška je šlo za dobro organizirano kriminalno združbo, v kateri je imel vsak član točno določeno vlogo. »Med njimi je vladala velika mera zaupanja,« še dodaja. 32-letni Celjan naj bi tako bil najpomembnejši člen mamilarske naveze, saj je skrbel za vzpostavljanje stikov s sostorilci iz Peruja in z Nizozemske, zatem ko je dobil denar, pa je poskrbel za nakup letalskih kart in nato angažiral sostorilce za pridobivanje kurirjev in pošiljanje sporočil po elektronski pošti.
»Vsem kurirjem prepovedane droge je bilo v primeru uspešnega prenosa kokaina obljubljenih pet tisoč ameriških dolarjev,« še pojasnjuje Goršek. V primeru neuspešnega prenosa pa bi dobili pravno pomoč ter bili deležni hitrega reševanja postopkov na sodiščih zaradi zvez, ki naj bi jih imeli tuji sostorilci.
Doslej še nekaznovani
Celjski kriminalisti so osumljenega in njegove pajdaše nadzorovali kar nekaj časa, saj so se pri delu poslužili tudi prikritih preiskovalnih ukrepov. Pri preiskavi so tako dobili dokaze o še enem tihotapljenju, v katerega so bili vpleteni še trije Celjani.
Ti so pred leti poskušali preprodati kar 15,3 kilograma kokaina, zaradi katerega so jim že prisodili zaporne kazni. Leta 2001 so na letališču v Peruju aretirali Celjana, pri katerem so našli devet kilogramov kokaina, in ga obsodili na osem let zapora, štiri leta bo moral za rešetkami ostati drugi Celjan, ki so ga zaradi 4,4 kilograma kokaina aretirali na letališču v Bruslju, istega leta so na šest let zapora obsodili tudi tretjega Celjana, ki je ob aretaciji na letališču v Limi skrival skoraj dva kilograma kokaina.
Če bi kriminalni združbi mednarodni mamilarski podvig uspel, bi zaslužila ogromno denarja, saj stane kilogram kokaina v državi pridelovalki približno tisoč ameriških dolarjev, v državah Evropske unije pa približno 45 tisoč evrov. Pri tem preiskava preko Interpola še vedno poteka in s tem sodelovanje s številnimi državami, predvsem s Perujem, z Brazilijo, Nizozemsko in s Španijo, v smislu izmenjave informacij in identifikacij sostorilcev iz tujine.
www.radiocelje.com
membnejših področjih dela. Tako je bilo v minulem letu za dobrih devet odstotkovmanj kaznivih dejanj kot leto prej, manj je bilo tudi kršitev javnega reda in miru, in sicer za približno dvajset odstotkov, zmanjšalo se je tudi število prometnih nesreč predvsem s smrtnim izidom, kar je tudi dolgoročni načrt nacionalnega programa o varnosti v cest-
nem prometu. Je pa, kot omenjajo na policiji, prometna disciplina postopoma začela popuščati, vendar strah pred visokimi kaznimi zaenkrat še učinkuje. Na delo policistov je vplivala tudi uveljavitev novega zakona o prekrških, s čimer je policija postala prekrš-kovni organ, kar je še dodatno obremenilo njeno delo. »A smo kljub zmanjšanju števi-
la zaposlenih dosegli uspešne rezultate, vsaj statistika kaže tako,« je dejal direktor celjske policije Stanislav Ve-niger. Še vedno pa ni preiskan umor brezdomca, odprte so še preiskave ropov v Vitanju, Žalcu ter Šmartnem, še vedno poteka iskanje pogrešanega Jureta Plev-nika Goloba.
MATEJA JAZBEC
Veniger je v torek spregovoril tudi o ukrepih zoper štiri policiste v primeru kraje konoplje iz popolnoma neprimernega skladišča v Bukovžlaku. Naj spomnimo, da so neznanci takrat odnesli kar 350 sadik konoplje. »Lažja kršitev je zastarala, dve zadevi pa sta se ustavili pri drugostopenjskem disciplinskem postopku, česar ne morem in ne želim komentirati,« pravi Veniger. Pravnomočno je tako postalo le eno kaznivo dejanje policista.
V okviru omenjene preiskave so policisti tudi ugotovili, da naj bi 32-letni Celjan imel na vesti še več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. »Letos je osumljeni kontinuirano prodajal in posredoval pri nakupih manjših količin prepovedane droge -konoplje in amfetamina - odvisnikov in uporabnikov na širšem celjskem območju,« zaključuje Goršek. Osumljeni in ostali trije sostorilci, za katere so podali kazensko ovadbo, so bili pred tem policistom neznani.
Z manj zaposlenimi do večjega uspeha
Na novinarski konferenci smo lahko v primerjavi s preteklimi leti slišali vzpodbudne izjave o delu celjskih policistov na skorajda vseh po-- Št. 24-24.
%
-^^^-:-
polôpfcjtô
çtâzm. mâmiôâm!^
Kot vsako leto tudi letos pripravljamo presenečenje za mamice -stilsko preobrazbo za tri izzrebanke in še vrsto drugih nagrad.
Trem nagrajenkam bodo pričeske naredili v Hair centru Darja.
Iste tri mamico bodo v lepotnem studiu Sodin naličili primerno njihovim željam in letnemu času.
03/490-70-60 ali 041/920-460
BODITE V PONOS SAMI SEBI • HAIR CENTER DARJA Darja Kocmut, s.p., Ul. frankolovskih žrtev 34, Celje tel.: 491 97 00, www.haircenterdarja.com
Med kuponi, ki smo jih do danes, 24. marca, prejeli v naše uredništvo, bomo jutri v dopoldanskem programu Radia Celje izžrebali tri mamice, ki jih bomo stilsko preobrazili.
Ličenje in urejanje pričesk bo v sredo, 29. marca, ob 8. ure naprej. Izžrebanke se bodo najprej zvrstile pri frizerki, nato še pri kozmetičarki. Dodatne informacije bodo nagrajenke prejele po telefonu.
Preobrazbe nagrajenih mamic bomo sproti spremljali in fotografsko beležili, vi pa si boste spremembe lahko ogledali v Novem tedniku in na spletnih straneh www.novitednik.com ter www.radiocclj c.com.
Izžrebali bomo še mamico, ki ji bodo po meri izdelali krilo in dve, ki bosta prejeli praktična darila. Med poslušalkami, ki bodo poklicale v oddajo od 11.15 ure naprej, pa bomo nagradili še tri. Nagrade poseljuje Boutique La Miriam.
5WCXDWO ŠIVILJSTVO
t
o-
i
Modno šiviljstvo Barbara Barbara Repinšek, s.p., Leveč 62 a, Petrovče Tel.: 03/547 31 15, GSM: 0411584 618

m
TC CITY
'to KmigW 5
m tic
21
Zadeli smo bajni dobitek!
Ne nasedajte sumljivim elektronskim sporočilom! - Podatki, ki smo jih dobili in preverili, niso resnični
Pred dnevi je na enega od naslovov v naše uredništvo priromalo elektronsko sporočilo v angleškem jeziku, češ da smo na neki mednarodni loteriji zadeli bajno vsoto denarja. Ker se nam je sporočilo zdelo le eno od številnih nepomembnih reklam (kljub obljubljenem denarju ...), ki vsakodnevno prihajajo v predal, smo ga ignorirali, a se nam je zdelo vseeno sumljivo. Zato smo nekatera imena, zapisana v njem, češ da nam sporočajo, kako prevzeti nagrado, tudi preverili. Seveda s pomočjo interneta.
Ni trajalo dolgo, da se nam je posvetilo, da gre le še za eno potegavščino ali kaznivo dejanje, saj so nas v sporočilu opozarjali, da bomo denar dobili le, če na nek račun najprej nakažemo določen znesek. Tako na primer sir Henry Morton Stanley, ki naj bi bil nek šef angleške loterije, sploh ne obstaja oziroma je obstajal med letoma 1841-1904, pri čemer bi omenjeni težko v teh dneh pošiljal elektronsko pošto ...
Sicer pa nam je že bežno brskanje po spletnih stra-
UK-LOTTO Headquarters:
Customer Service
189.STREATHAM HIGH ROAD,
ELTHAH,
S.E 9 4TW.
LONDON.
UNITED KINGDOM. Ref: UK/9420X2/68 12/12/2004 Batch: 074/05/2Y369
WINNING NOTIFICATION:
We happily announce to you the draw of the UK-LOTTO Sweepstake Lottery International programs held on the 20TH NOVEMBER, 2004. in LEEDS UNITED-KINGDOH.
Your e-mail address attached to ticket number: 564 75600545 188 with Serial number 5368/02 drew the lucky numbers: 19-6-26-17-35-7, which subsequently won you the lottery in the 2nd category.
Unovčevali ponarejene evre
Znano je že, da so se na Celjskem pojavili zelo kvalitetni ponaredki bankovcev za petsto evrov. Letos so zaznali že dve unovčitvi le-teh in lani kar petnajst. Pri tem so celjski kriminalisti končali še eno obsežno preiskavo zaradi unovčevanja ponarejenega denarja. Pred dnevi so zaradi unovčevanja ponaredkov za petsto evrov ovadili dva moška, stara 23 in 25 let, z območja Trbovelj in tri moške, stare 23, 26 in 31 let, iz Celja in okolice.
Kot pravijo na celjski policiji, naj bi omenjeni ponaredke unovčevali ob nakupih preko oglasnikov ali preko ponudb na spletnih straneh, kjer so se dogovorih za nakup in nato ob prevzemu blaga plačali s ponaredki. Pri tem je šlo za nakupe predvsem mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov in podobnih izdelkov. V vseh primerih so osumljeni dajali svoje lažne podatke, še omenjajo na policiji, kjer opozarjajo na povečano previdnost pri tovrstnih prodajah in nakupih. Pri evrih gre največkrat za dokaj kvalitetne ponaredke.
Pri petsto evrih se v večini primerov serijska številka na ponarejenem bankovcu začne z X00229 in se v nadaljevanju spreminja, pri čemer Só tudi zaščite na bankovcu dobro ponarejene, vendar je papir slabše kvalitete. Prav tako hologram - srebrna nalepka na desni strani bankovca, pri kateri ob pregibáhju bankovca pod različnimi zornim koti opazimo tri različne podobe - na ponaredkih podobe ne spreminja, so še zapisali v izjavi za javnost na celjski policijski upravi.	SŠ
1,113
neh dalo vedeti, da gre za neslano šalo, na kakršne nekateri očitno še vedno padajo. Na neki ameriški spletni strani tako opozarjajo, naj ljudje ne nasedajo tovrstnim elektronskim sporočilom (in navajajo številne e-mail naslove, s katerih so poslana takšna sporočila) in naj jih ignorirajo, češ da ne gre za noben dobitek.
Na to opozarjata tudi Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo in Generalna policijska uprava. Navajata na primer Grand Lottery International Holand, Global International Lottery Amsterdam, Lucky Day International Lottery Amsterdam, Lottery Promo, England, Loterie nacional. Euro Millions Lottery International, od koder naj bi pošiljali takšna spo-
H!TR0 NAROČITE
mra
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (6 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
fTRTi
tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
II 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Nepreklicno naročam Novi tednik G mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljat sai
podpis:
za potrebe naročniške službe Novega tedoika
ročila v Slovenijo. »Naslovnikom sporočajo, da so zadeli od nekaj tisoč in vse do nekaj milijonov evrov. Pri tem se izplačilo dobitka pogojuje z nakazilom določenega denarnega zneska, ki znaša od približno sto do tisoč evrov-in je v primerjavi z dobitkom zanemarljiv,« so zapisali v izjavi za javnost. Bingo! Gre za enako zadevo torej, ki smo jo dan prej preverjali sami.
»V navedenih primerih ne gre za igro na srečo, saj izžrebanec pred prejemom obvestila za sodelovanje v igri ni kupil srečke ali se kako drugače prijavil za sodelovanje v igri. Pri tem mislimo, da gre za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja goljufije ter za zlorabo pojma loterija. Razlog, zakaj se pošiljatelji sklicujejo na loterijo, je verjetno v tem, da med ljudmi na splošno velja zaupanje v loterijske organizacije in da poznajo igre, ki jih prirejajo,« navajajo na policiji.
Ob tem je dobro spomniti še na t. i. nigerijska in druga afriška pisma, v katerih pošiljatelj prosi prejemnika za pomoč pri izvedbi transakcije, za kar mu obljublja določen odstotek denarja. Zanje se je že v preteklosti namreč izkazalo, da gre za goljufijo. Zato pamet v roke!
SIMONA ŠOLINIČ
Štirikrat vlomil v isto hišo
V	prejšnjih številkah smo že poročali o številnih vlomih v stanovanjske hiše na Celjskem v zadnjem času. Ena izmed hiš v Ločici ob Savinji je bila minuli konec tedna kar štirikrat tarča vlomilca. V petek je neznanec v hišo prišel skozi okno in iz prostorov spalnice odnesel sedem tisočakov, dan kasneje je ponovil vlom na enak način in takrat odnesel kar 80 tisoč tolarjev. Tretjič je vlomil v ponedeljek in ker v spalnici ni našel denarja, je pregledal še ostale prostore in v kuhinji našel tri tisoč tolarjev in jih odnesel. Vlomilsko srečo je poskušal tudi v torek, a so ga pri tem prijeli policisti. Gre za 19-letnika iz okolice Žalca, ki so mu že odvzeli prostost, pri čemer bodo zoper njega podali kazensko ovadbo.
Grozil s pretepom
V	ponedeljek popoldne je neznanec na Ljubljanski cesti v Celju mladoletnemu dijaku grozil s pretepom, če mu ne izroči pet tisoč tolarjev. Ker mladoletnik denarja ni imel, mu je izročil mobilni telefon, vreden 60 tisočakov. Policisti storilca, ki je po ropu zbežal v smeri Čopove ulice, še iščejo.
Poškodovalo mu je nogo
V	Vešeniku na območju Slovenskih Konjic se je včeraj popoldne zgodila delovna nesreča, v kateri se je ena oseba huje poškodovala. 55-letnemu domačinu je pri obrezovanju vej hlod drevesa poškodoval nogo. Hudo poškodovanega so oskrbeli v celjski bolnišnici.
Trčila in pomagala deklici
10. marca zgodaj popoldne se je v Podjavorškovi ulici v Celju zgodila prometna nesreča, v kateri je neznana voznica osebnega avtomobila temno modre barve na prehodu za pešce trčila v deklico. Voznica je deklico odpeljala domov, a ker ni bilo nikogar doma, ji je deklica dala telefonsko številko svoje mame, ki jo je omenjena neznana voznica po telefonu obvestila o prometni nesreči. Deklico so še istega dne odpeljali v celjski zdravstveni dom, saj je dobila lažje telesne poškodbe. Policisti so bili o nesreči obveščeni šele v sredo, zato zaradi razjasnitve okoliščin nesreče naprošajo vse morebitne očividce in omenjeno voznico, naj se oglasijo na celjski policijski postaji oziroma pokličejo telefonsko številko 113.
Specialist za golfe
V	noči na sredo so na Polzeli neznanci vlomili v kar tri osebne avtomobile in ukradli plinski spajkalnik, vijačnik, delovno obleko, avtoradio in večje število zgoščenk ter svetilko in iz enega vozila tudi polico z zvočnikoma. Lastniki so z dejanjem oškodovani za skoraj štiristo tisočakov. V isti noči je bilo vlomljeno tudi v osebni avtomobil v Bevkovi ulici v Žalcu, pri čemer lastnik pogreša LCD-monitor, vlečno vrv in avtomobilsko dvigalo v skupni vrednosti malo manj kot dvesto tisoč tolarjev. Tudi na Vranskem so delovali avtomobilski vlomilci, saj so iz nekega vozila odnesli športno torbo z opremo in devet nogometnih žog. V sredo je bil tarča vlomilcev tudi avto, parkiran na Pokopališki cesti v Žalcu. Izginila je ženska torbica z denarnico in mobitelom. Ker je šlo v vseh teh primerih za osebna vozila Volkswagen Golf, policisti sumijo, da se je morebiti nekdo vlomilsko specializiral za to znamko vozil.	SŠ
			•Ti j		Vil	
						
Na obalah hladnega Atlantika
Portugalska se ponaša z neskončnimi peščenimi plažami, ki pa tudi sredi vročega poletja zvečine samevajo
Večji del portugalske obale se ponaša z neskončnimi plažami najudobnejše-ga belega peska, ki pa tudi sredi turistične sezone vsaj izven večjih naselij skorajda samevajo. Čudovite plaže so sicer res huda skušnjava, a že prvi dotik s hladnim Atlantikom prežene misel na kopanje tudi sredi največje vročine. Vseeno se je čudovito greti na toplem soncu in uživati v butanju mogočnih valov.
Kljub temu, da Atlantik vsaj na severa le malokoga zvabi v vodo, pa so peščene obale dovolj velik magnet za turiste. Nadvse prijetne dneve je mogoče preživeti v kateri izmed ribiških vasi ali na robu starih mest, katerim se s prihajajočimi turisti še ni premočno spremenila tradicionalna podoba. Na številnih peščenih obalah ribiči še vedno lovijo tako kot nekoč: zgodaj zjutraj z velikimi lesenimi čolni odpeljejo mreže na razburkano moije in se vrnejo k obali s konci vrvi, na katere je pripeta ribiška mreža. To na kopno potegnejo s pomočjo volov. Prizor je seveda nadvse atraktiven, a zanj ne ve prav veliko turistov.
Najzahodnejša točka Evrope
Portugalska obala se med drugim ponaša tudi z najza-hodnejšo točka kontinentalne Evrope. Zarisana je odločno, z več kot 140 metrov visokim skalnim klifom. Ca-bo da Roca se imenuje ta portugalski rt, nemo štrleč v morje nekaj deset kilometrov severozahodno od prestolnice Lizbone. Pod zaselkom na robu borovega gozda se proti morju steguje s skopo travo in nizkim grmičevjem porasla planota, katere rob oz-
Nekatere ribiške vasi so se kljub kontroliranemu razvoju spremenile v naselja polna prodajaln, restavracij, diskotek, igralnic ter peščenih plaž.
načuje markanten svetilnik. Rt, pod katerim se začenjajo oceanska prostranstva, je res videti, kot pravi konec Evrope. Pod vrtoglavo strmim klifom je le še siva valovita gmota, ki se daleč proti zahodu neopazno staplja z obzorjem. Tod se je.sredi poletja mogoče naslajati nad krva-vordečimi sončnimi zahodi do poznih ur, saj sonce na Portugalskem zaide šele okoli 22. ure. Najzahodnejšo točko Evrope označuje velikanski betonski križ in plošča, ki
obiskovalcem potrjuje, da se nahajajo na pravem kraju.
Rt Cabo da Roca med tednom ni posebno obiskan in tako sta ob najinem prihodu gostilna ter prodajalna s spominki in certifikati, ki uradno pričajo o obisku najzahod-nejše točke starega kontinenta, žalostno samevali, Za okrepčilo sva se morala potruditi do bližnje vasi, kjer je zdolgočaseni gostilničar kar ob cesti mahal z velikim jedilnim listom. Za postanek naju je prepričal predvsem po-
gled na razgibano obalo, ki se je odpiral z majhne ploščadi. Premamil pa naju je tudi slikoviti mlin na veter, katerega kolesje se je žal že davno ustavilo. Tako kot večina tovrstnih mlinov na Portugalskem, služi le še kot lokalna zanimivost in vaba za obiskovalce, ki s svojo čokato, v belo odeto postavo in v nebo štr-lečimi golimi krili zaman upa, da bodo neprestani sunki vetra ponovno zavrteli s pajče-vinami omreženo drobovje. Težki mlinski kamni na tak način meljejo le še redkokje.
Portugalske Benetke
Proti jugu postaja Atlantski ocean prijaznejši in tam, kjer se Pirenejski polotok obrne proti vzhodu, čaka turiste toplo morje, skupaj z dolgimi peščenimi plažami in prijetnimi mesteci pokrajine Algar-ve. K sreči se domačini niso usmerili k masovnemu turizmu in niso gradili le neskončnih hotelskih naselij, tako kot marsikje v sosednji Španiji. Kljub temu je danes Algarve najbolj obiskan del Portugalske in na pokrajino odpade velik del vseh prihodkov v turizmu.
Poleg večjih turističnih krajev kot so Faro, Albufeira in Lagos, je eno zanimivejših mest Tavira. Leži nedaleč od španske meje in se ponaša z vzdevkom Portugalske Benetke. V reki in mirnih morskih kanalih odsevajo zidovi gradu, sloki zvoniki cerkva, pročelja starih hiš in stebri mosta, ki se že
stoletja dolgo pne nedaleč od izliva reke Ribeira de Asseca. Poseben čar ima sprehajanje med arabsko navdahnjenimi belimi hišami, katerih pročelja poživljajo slikovita okna in stara vrata. Tu in tam prav neopazno vabijo pravcati labirinti atrijskih dvorišč, ki se zvečer spremenijo v galerijo na prostem, koncertno dvorišče
ah pa preprosto domačo restavracijo, v kateri je tako prijetno posedati dolgo v noč. Na vročem portugalskem jugu se tako kot v bližnji Španiji pravo življenje začne šele v poznih popoldanskih urah, ko sonce izgubi svojo moč in mestne ulice počasi ovije prijeten hlad...
IGOR FABJAN
03/42 84 300,03/42 84 302
VEČDNEVNI IZLETI: PARIZ In EURODISNEY, 5 dni, 29.3., TOSKANA IN ELBA, 3 dni, 7., 22.. 27., 30.4„ SARAJEVO, MOSTAR, TRAVNIK, 3 dni, 31.3., PRAGA, 4 dni, 20.4.. RIM, 4 dni. 21.4., GRČU* Z LADJO. 27. 4.. RIM, NEAPEU, POMPEJI, 25. 4-, CINQUE TERRE, 21. in 27. 4.. 5. 5., SICI UJA, 28. 4., PARIZ, 28. 4., AŽURNA OBALA, 28. 4., PR0VANSA in CAMARGUE, 26. 4., NORMAN DUA in BRETANJA, 26.4„ ŠPANUA, 26. in 27.4., NIZOZEMSKA, 22. in 28.4„ BELGUA. 28.4., KORZIKA In SARDINUA. 26. 4.. SARDINIJA, 27.4. IZLETI Z LETALOM: LONDON, 3 dni, 24. In 31. 3., METEORA In KLASIČNA GRČUA, 28. in 29.4.. RIM, 26. 4.. SICIUJA, 25. in 28. 4.. PARE, 27., 29. In 30.4., LONDON, 27. In29.4„ ŠKOTSKA, 24. In 27.4. DALJŠA POTOVANJA: EGÍPTin KRIŽARJENJE PO NILU. 8 dni, 22. In 29.4., JORDANDA, 6 dni, 22.4., J0RDANUA In SIRIJA, 6 in 7 dni, 22.4. In 1.5., SIRUA in JORDANIJA, 26.4., KUBA, 12 dni, 26.4., SRILWKA IN MAIDM. 13 dni, 21.4-, DUBA), 6 dní, 27.4, DUBA) IN OMM. 7 dni, 27.4.
NAROČITE KATALOGE: POTOVANJA, POLETJE HURGADA, ŠPANUA in HRVAŠKA OBALA! (03/428 43 00, all prodaja@palma.si)
ZDRAVILIŠČE LAŠKO ..bin*
POMLADNI PLES
v petek. 31. marca ob 20.00	i^, ^
Za razvedrilo bo poskrbel	|«a&Ép
S! AVKO IVANČIČ	ISp*
z ansamblom KALAMARI	|ft Vstopnina z večerjo je 7.000 SIT.
Za rezervacije in informacije	m &
pokličite na	Ě «
!£škoče 037345122 * P
Lep
Regijski festival podmladkov
Danes, v petek, bo v Bistrici ob Sotli jubilejni, 20. festival turističnih podmladkov osnovnih šol.
Tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava bo potekalo ves dan. Po raziskovalni nalogi, ki so jo sodelujoči že napisali, bodo danes še odrske predstavitve ter razstave, čemur bosta sledila ocenjevanje in razglasitev rezultatov. Na tekmovanju sodelujejo osnovne šole iz Bistrice ob Sotli, z Dobrne, iz Nazarij, Rimskih Toplic, Rogaške Slatine (I. OŠ), Slovenskih Konjic (Pod goro) in Topolšice.	BJ
pvzim*/
PoW
5.500
95.760 83.760 14.500
SONČEK
08019 69 -
03 425 4640 Citycenter 03 425 4630 Velenje 03 898 4474
KOMAJ ČAKAM 1. MAJA UMAG -HOTEL ADRIAHC 27.4.-2.5. 3>POL ŽE OD 15.700SIT KLUB NA KORČULI 5 DNI iJ^f^owusaitijNiOTaAMEiiwsttVROSA -27.900SIT MLJETTOBOKSio S—i.':,T" 5<POL ŽE ZA 24.900SIT SIANOMUINCIUSUI LASTOVO* «mil» •39.900SIT 5>POLŽE ZA 25.000 SIT (OBOfcOoMlíiaRATlS) HMMHMWWHI	001.4. ŠE NIŽJE CENE	CENOVNI HI11 JUŽNE DALMACIJE DUBROVNIK, VILA GRADAC ČRNA GORA, RISAN, HOTEL IEUTA ; - ' Ki, NOČITEV/ZAJTRK IMALUKUISIVE SAMO 99.750 SIT SAM0 66.900 SIT na osebo PiLJESAC, ORGSIC "SOM CRNA GORA, CANJ S8SÏÏ5 !» • Wins ja,»".' . POUII iS« SAMO 74.750 SIT SAMO 39.900SIT na osebo	KATALOG POLETJE ŽE NA NAŠIH POLICAH POKLIČITE 03 42 60100 ali 037031960	^Hjp
	PAG, BRAO, HVAR, BASKA VODA, DRVENIK. NEUM, MUEÏ, LASTDVÛ, MURIER, SLANO. DUBROVNIK, ČRNA GORA-RISAN			Celje, Stanetova 6, odp.: 8.-18. ure, sob. 9.-12. ure 03 42 G0 100/102 Šempeter, Rimska cesta 35, odp,: 9.-17, ure 03 70 It 960 Wogdobw-dan.si . , ,.
ZAPOSLITEV V SPARU?			
t Ji»		1 ■ m I S* to _jL-i_&	
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra-
jem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
Občina Laško
pod drobnogledom računskega sodišča (6)
V NT št. 20 je g. Vesenjak podal nekaj pojasnil v zvezi z našim predhodnim prispevkom. Najprej bi opozorili, da g. Vesenjak očitno ne pozna ah pa namerno noče pravilno razumeti določb Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. 2. in 8. člen namreč določata, da funkcionar med trajanjem funkcije ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki je po tem zakonu nezdružljiva z njegovo funkcijo in da funkcionar, ki funkcije ne opravlja poklicno lahko opravlja pridobitno dejavnost v zasebne namene, če to ne vpliva na objektivno in neodvisno izvrševanje njegove funkcije. Prav tako pa 20. člen navedenega zakona določa, da če iz obvestila o premoženju in dohodkih funkcionarja izhaja, da je delež funkcionarja ali njegovih družinskih članov v podjetju večji od 25 %, tako podjetje ne sme poslovati z državo ter javnimi podjetji in javnimi zavodi. Zakon je pričel veljati konec leta 1992, torej je popolnoma jasno, da podjetje g. Vesenja-ka AinA, d.o.o., ne bi smelo izvajati del za Občino Laško vse od dne, ko je nastopil funkcijo v okviru občine. Iz ravnanj g. Vesenjaka je očitno, da opravljanje pridobitne dejavnosti zelo vpliva na opravljanje funkcije, ker je uporabil vse vzvode, ki jih ima kot občinski funkcionar, da bi škodoval našemu podjetju. To njegovo delovanje pa ni bilo v korist Občine Laško, temveč je bil njegov interes izključno osebni in sicer škodovati konkurenci.
Kot navaja g. Vesenjak, se je izvedla trikratna revizija projektov izgradnje kanalizacije in vodovoda v Rimski Toplicah. Iz vseh navedenih poročil izhaja, da so bila dela izvedena kvalitetno, obračun del pa pravilen. Na vodovodu Rimske Toplice smo izvedli za 11.772.492,47 SIT del, ki niso bila zajeta v po-
pisu del, pa jih je bilo potrebno izvesti, vendar teh del Občini Laško nismo zaračunali, saj smo se držali določil pogodbe. Na omenjenem objektu pa smo zaračunali dodatno naročena dela in sicer izdelavo hišnih priključkov. Teh del namreč ni bilo v osnovnem popisu, saj se je Občina Laško naknadno odločila za njihovo izvedbo in zato izvedla zbiranje ponudb. Tu naj poudarimo, da je ponudbo za izvedbo sekundarnih priključkov oddalo tudi podjetje AinA, vendar je kasneje odstopilo od ponudbe oziroma del ni hotelo izvesti.
Glede na skrbi g. Vesenjaka glede izgradnje kanalizacije Rimske Toplice pa naj najprej pripomnimo, da ima očitno težave pri računanju odstotkov o prekoračitvi pogodbene vrednosti. Menimo tudi, da si kot podžupan ne bi smel dovoliti takšnih laži, kot so, da smo izvedli asfaltiranje v debelini 7 cm, zaračunali pa debelino 10 cm. Ravno nasprotno je na podlagi vrtin oziroma vzetih vzorcev asfalta s strani Zavod za gradbeništvo potrjeno, da smo izvedli celo debelejše sloje asfalta, -kot je bilo zahtevano oziroma zaračunano. Prav tako pa je čista laž trditev podžupana, da smo zaračunali 20 % preveč tamponskega nasutja. Da je to laž, potrjujejo tudi navedena izvedeniška mnenja. Pogodbena vrednost pri izgradnji kanalizacije Rimske Toplice je bila prekoračena zaradi dodatnega naročila izvedbe hišnih priključkov, obešanja cevi na most in rekonstrukcije Zdraviliške ceste.
G. Vesenjaku predlagamo, da se pod tovrstne članke ne podpisuje kot podžupan Občine Laško, saj v njih navaja neresnične in nepreverjene ugotovitve, katerih cilj je škodovati nam kot konkurenci njegovega podjetja AinA in ne koristiti občini. Pozivamo pa ga, da nam posreduje podatke o tem, koliko je bila pogodbena vrednost in koliko končna vrednost investicije ureditve ribnikov na Ma-rofu, kakor tudi, da pojasni, kako je pridobil v izvedbo izgradnjo vodovoda Log in interventne ceste Laško.
Za splošni vtis pa naj povemo, da naše podjetje izvaja dela za različne naročnike po celi Sloveniji in razpolagamo s številnimi pozitivnimi referencami. Prav ta-
DOBRO ZAME!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za novp poslovalnico SPAR Vojnik
iščemo:
Namestnika vodje trgovine (m/ž)
-	V. stopnja izobrazbe
-	poznavanje trgovinskega poslovanja
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj n podobnih delovnih mestih
-	izkušnje pri delu z ljudmi
-	organizacijske sposobnosti
-	samostojnost pri delu
Vodjo izmene (m/ž) Več prodajalcev (m/ž) Mesarja (m/ž)
Prodajalca - prevzemnika blaga
(m/ž)
Pogoji:
-	najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske ali živilske smeri
-	zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih
-	veselje do dela z ljudmi
Nudimo:
-	delo v sodobno opremljeni poslovalnici
-	prijetno in dinamično delovno okolje
-	zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska
služba. Letališka 26,1000 Ljubljana.
PRIDRUŽITE SE NAM!
EEEEJ ® SLOVENIJA
ko konkurenčnost in kvaliteto našega dela potrjuje rast našega podjetja, saj sem pred desetimi leti začel sam iz nič, danes pa naše podjetje zaposluje 60 ljudi.
Ta naš dopis je vsekakor zadnji na to temo, saj smo dela izvedli pošteno in kvalitetno in jih tako tudi obračunali, zato je nadaljnje razpravljanje brezpredmetno.
PRIMOŽ NEMEC, AGM NEMEC
Otroci z RK na Debelem rtiču
V Novem tedniku št. 20, ki je izšel 10. marca 2006, ste med drugim objavili vest o letovanju dvanajstih otrok v času zimskih počitnic na Debelem rtiču, ki jim ga je omogočilo Območno združenje RK Celje. Informacija ni točna in jc nepopolna.
Letovanja se je poleg 12 otrok iz Celja udeležilo še 40 otrok in sicer po osem iz Laškega, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah in Žalca, ki so se skupaj z avtobusom odpeljali na Debeli rtič. Letovanje jim ni omogočilo Območno združenje Rdečega križa Celje, ampak smo ga iz vsakega omenjenega območnega združenja RK organizirali, omogočila pa ga nam je Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO, pri kateri je Rdeči križ Slovenije na podlagi javnega razpisa prejel del sredstev za letovanje otrok iz vse Slovenije. A so naši otroci, ki so letovali, manj vredni od njihovih iz Celja?
Vsem staršem otrok, ki ste nas poklicali v zvezi s tem se iskreno zahvaljujemo, vas pa prosimo, da popravite informacijo. Žalosti nas dejstvo, da so naši kolegi, od katerih
ste informacijo prejeli, tako neobjektivni in ozki v podajanju informacij, ki so širšega značaja.
VLADO MAROT, sekretar Območnega odbora RK Laško
V	Ratanski vasi bo še
vroče
V	zadnjem času, ko se približuje napoved OKP Javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina o prenehanju ogrevanja stanovanj in ostalih objektov iz centralne kotlovnice v Ratanski vasi, se v vašem mediju pojavljajo stališča in zaključki Odbora za ohranitev skupne kotlovnice, ki enostransko prikazujejo problematiko njene ukinitve.
Podjetje OKP Rogaška Slatina je kotlovnico in celotno toplovodno omrežje prevzelo v upravljanje v začetku leta 1987, to je 10 let po njeni dograditvi. V prvih letih poslovanja je zaradi zadostnega števila uporabnikov in manjšega Števila okvar novonastala enota uspevala pokrivati stroške obratovanja. V naslednjem obdobju se je začelo povečevati število okvar kotlov in toplovodov, zaradi zgraditve lastne kotlovnice trgovine Mercator se je zmanjšala kvadratura ogrevanja. Cene energenta so rasle nad možno stopnjo povečanja cene ogrevanja, ki sta jo odobravala MOP in Vlada RS. V zadnjem desetletju so bili v celoti pokriti stroški poslovanja in ustvarjena minimalna amortizacija le v letih 1998 in 2002 (skupaj cca 4 milijone SIT), v ostalih letih pa je enota ugotovila skoraj 25 mio SIT izgube. Izguba iz poslovanja za leto 2005 znaša 15,9 mio SIT.
Upravljanje kotlovnice v takih razmerah ni mogoče, saj izčrpava tako likvidnostno kot kapitalsko moč podjetja. Ogrevanje stanovanj ni obvezna gospodarska javna služba, ki jo mora zagotavljati občina, zato se je podjetje že leta 2004 s soglasjem nadzornega sveta, skupščine in predstavnikov lastnika odločilo za ukinitev dejavnosti daljinskega ogrevanja. Lastniki stanovanj, poslovnih prostorov in II. osnovne šole so bili istočasno obveščeni o prenehanju ogrevanja iz centralne kotlovnice ob koncu kurilne sezone 2005/06. Za olajšanje prehoda na posamično ogrevanje smo skupaj z Adriaplinom pridobili projekte za zunanje plinovod-sko omrežje do vsakega stanovanjskega objekta ter načrte notranjih plinskih instalacij za vsak vhod oz. stanovanje. V pozni jeseni so bili izvedeni priključki na objekte v Ulici Kozjanskega odreda, ostali bodo narejeni letos spomladi. Stroški našega podjetja pri tej investiciji znašajo 10 mio SIT.
Lastniki stanovanj bi morali prevzeti stroške izvedbe notranjih instalacij in nabave kotla. Ocenjena vrednost vložka posameznega lastnika znaša med 300 in 700 tisoč tolarjev, odvisno od velikosti in kvalitete peči. Od tu dalje pa so se zadeve zapletle. Odbor za ohranitev kotlovnice troši energijo v napačno smer. Namesto da bi pridobil ponudbe za najboljšega dobavitelja in izvajalca notranjih razvodov in opreme, si na moč želi ohraniti dosedanji način ogrevanja. Vendar to ni realno. Obnova toplovodov in kotlovnice bi znašala okrog 120 milijonov SIT, problemi pa bi ostali enaki (toplotne izgube, negospodarno obnašanje s prevzeto
toplotno energijo, neplačni-ki). Prevzemnika kotlovnice pod takimi pogoji seveda ni, komunalno podjetje pa bo prenehalo subvencionirati ogrevanje 10% prebivalcev občine.
Večkrat poudarjeni pomisleki o finančni nezmožnosti nekaterih lastnikov stanovanj za investicijo v lastno ogrevanje nimajo trdne osnove. Lastniki imajo dediče, ki bodo stanovanje nekoč podedovali, zato bi bilo prav, da v tem primeru skupaj poskrbijo za lastno ogrevanje. Na koncu bomo vsi zadovoljni. Lastniki, ker bodo plačali samo porabo energije po svojem števcu, ker bodo sami odločali o začetku in koncu kurilne sezone in ker se jim bo varčevanje z energijo splačalo. V podjetju pa bomo lažje zadihali zaradi prenehanja krpanja luknje, ki se je vsako leto večala.
TONE KRIVEC, direktor OKP Rogaška Slatina
/ALE, »HVALE
Pomoč po požaru
Javno se zahvaljujeva gasilcem iz Celja za opravljeno delo. Hvala tudi sosedom in sostanovalcem za nudeno pomoč. Prav tako tudi zahvala podjetju Horatius iz Štor, ker nama je v najtežjih trenutkih s svojim servisom pomagalo in nama v najkrajšem času usposobilo stanovanje za bivanje. Iskreno se zahvaljujeta hvaležna
ANICA in DARKO KOROŠEC, Celje
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
m^sn^mmmmmmm
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, Z00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 80.ih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje, 11.00 Podoba dneva, 11.10 Ritmi 90.ih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - Kdo je kriv - lastniki ali psi? -ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.05 Javljanja s tekme NK CMC Publikum-Rudar, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 18.30 Prenos tekme RK Celje Pivovarna Laško-Go-renje, reporter Dean Šuster, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23 .15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Koroški radio)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Oddaja Katrca - Klavdija Winder, 23.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
Medo po balone
PONEDELJEK. 27. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Stilska preobrazba, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RàSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - gostje: ansambel Gašperji ter udeleženci festivala Slovenska polka in valček s Celjskega, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, $00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaŠfo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 JacK pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju* 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - zaključna oddaja s Tino Kosi; 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, Ï5.00 Šport danes, 15.30 Dogodki iň odmevi RaSlo,16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novi-, ce, 19.15 Radio Balkan, $4 ©0 Saute surmadi, 24.00SNOP (Radio Kum Trbovlje) r
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Nagradna igra Iskalnice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val - gostja Fanika Burjan, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full Cool Deino Top, Î9.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Bobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
5.00 Začetek jutranjegaprograma, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Murski val)
«... »l^ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18,30 Studentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP (Murski val)
Malček, ki vam ga tokrat predstavljamo, je znan tudi kot čudežni deček. Morda ga izdamo že z rojstnim podatkom: 17. 6. 1987. Z bolnišnice sta ga starša pripeljala s pikijem, kasneje so imeli juga 45, nad katerim je bil tako navdušen, da je imel tudi svojega - igračko seveda. Želel je imeti tudi buldoga, ker sta si menda karakterno podobna, a mu želje, ker so takrat še živeli v bloku, niso mogli uresniči«.
Naš sodelavec je kot malček zelo rad sesal palec, nam je izdala njegova mami, ki je že takrat pravilno ugotavljala, da bo verjetno zaradi tega, ker sesa levi palec, levičar.
Malček, ki vam ga predstavljamo, zelo rad hodi v kino. Prvič je šel z očetom, pri čemer sta si ogledala film Lepotica in zver, je zapisano v njegovi knjigi Prvi koraki. V to knjigo je pri šestih letih zapisal, da so za njegov rojstni dan pekli čevape. Sicer pa je moral prav pri šestih letih na prvo operacijo, pri čemer je s petjem pesmi Hajdi in Sanje Mlinar zabaval medicinske sestre. Prav zato se športu nikoli ni aktivno posvečal, a je zato njegov mlajši brat toliko večji športnik. A kljub temu si rad ogleda kakšno tekmo. Zanimivo je, da tudi kolesa nikoli ni maral, edini šport v otroštvu sta bila plavanje in ples v Plesnem forumu v prvem razredu. Takrat je tudi naredil pripravnico in nato še prvi razred glasbene šole za kitaro. . Mami malčka nam je zaupala, da se je zelo hitro naučil brati in da je v mali šoli bral zgodbice otrokom, ki so se uprli, da ne bodo poslušali, ker si jih izmišljuje. A je vzgojiteljica potrdila, da resnično bere. Malček je zelo rad poslušal pravljice na kasetah, zelo kmalu so mu kupih tudi kasetofon z mikrofonom, da je lahko pel. Takrat tovrstnih naprav v naših trgovinah še ni bilo, zato mu je mami napravo prinesla iz Milana. Pel je na vseh šolskih prireditvah, sodeloval pri šolskem radiu in bil nasploh zelo priden v šoli in aktiven v obšolskih dejavnostih.
Ko smo starša spraševali, naj nam izdata tudi, kako poreden je bil malček, se nista ničesar domislila. Oče nam je povedal le, da
/		
	i-*-. WÛA/tMMi	
	L 'Jm	
i		
		
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
I. STUPID GIRLS-PINK	(5)
I ALWAYS ON YOUR SIDE -
SHERYL CROW & STING (3) S. PUT YOUR RECORDS ON-
CORINNE BAIl£YRAE	(3)
I. THE HARDEST PART - C0LDPLAY (2) 3. HIPS DONT LIE -
SHAKIRA FEAT. WYCLEF JEAN (1) 5. WALKAWAY- FRANZ FERDINAND (2) I INCREDIBLE - SHAPESHIFTERS (6) i. AMAZING-WESTUFE	(4)
3. THUNDER IN MY HEART AGAIN -
MECKFT.LEOSAYER	(41
10. AFTER AL1THIST1ME-
(1)
je bil zelo besen, ko mu je dal denar, da naj kupi časopis, pri čemer je malček ves preostali denar porabil za balone. In teh res ni bilo malo. Je pa malček v otroštvu zelo rad streljal rakete s stricem Petrom. In gledal Neverjetne zgodbe.
Malček, ki ima zdaj manekensko postavo, je imel v otroštvu nekaj težav tudi z odvečnimi kilogrami, danes obožuje piščanč-je meso na različne načine, pri čemerga lahko razveselite tudi s pico.
Skrivnostnega malčka na fotografiji nekateri kličejo kar medo, je pa enega medvedka, ki mu zdaj služi kot vzglavnik, dobil od Božička.
Kdo je torej skrivnostni malček, zaradi katerega je na Radiu Celje vroče? Odgovore pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Malček je ...
Minuli teden smo vam predstavili 6Pack Čukurja, med pravilnimi odgovori pa izžrebali Mojco Kralj iz Škofje vasi, ki bo po pošti prejela nagrado naše medijske hiše.
DOMAČA LESTVICA
I. LEKAJSESKRIVA-NEISHA (Î l PLAN B-ANŽEJ DEŽAN C 3. NOČEM DQM0V- NUDE	(4
t. VZEMI Ml VSE-PANDA (E i. OMAR TI TESLO-OMAR (5 5. KRADEVABREZVERE-
JANPLESTENJAK	{4
l OBtAST-NINA	(o
5. HOČEM TE-YOGURT	(1
l OSTANI Z MANO -
MONIKA PUČEU	(E
0, UKAZ-MAKEUP2	(1
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CRY BABY CRY • SANTANA FEAT. SEAN PAUL&JOSS STONE WISEMEN- JAMES BLUNT
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
KJESEVSEUSTAW-LARA SUŽENJ 0BČUTKA-KREMA Nagrajenca:
Jože Jovan, Kersnikova 45b, Celje Igor Lavrinc, Ljubljanska 68d. Celje Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 20. uri.
■BOZS32M
CELJSKIH 5 plos
1. CET! KAPNE-VITEZI CELJSKI ACHTUNGMARŠ-ŠENTJURSKIMUZIKANTJE MOJ OČE. NIKDAR NE POZA
Zabava na snegu
Celjski radijci smo bili minuli teden na Golteh, kjer je bilo prvenstvo glasbenikov. Naše poročevalke so bile Mateja Jazbec, Simona Brglez in Saška Teržan, ki jih lahko vidite ob šotoru Radia Celje, medtem ko so moški del predstavnikov predstavljah Aljoša Bončina, Branko Ogrizek in 6Pack Ču-kur. Za dobro razpoloženje bomo celjski radijci poskrbeli tudi na nedeljski tekmi med 14. in 16. uro na Celjski koči, kjer bo brezplačna smuka ob koncu sezone.
Erika Dorjan. Kettejeva 45, Celje Miha Lorçer, Partizanska 99, Vetap Nagrajenca dvigneta ka:
Čistilna akcija
Pomlad je čas temeljitega spomladanskega čiščenja. V torek, na prvi pomladni dan, smo na Radiu Celje na to temo pripravili tudi nagradno igro, in sicer smo poslušalce spraševali, katero hišno opravilo naši novinarji, novinarke in tehniki najbolj neradi opravljajo. Dobili smo zanimive odgovore, tistemu, ki je uganil, pa smo podarili vpojno krpo. Za Braneta Stamejčiča, denimo, je poslušalka dejala, da najbolj nerad peče palačinke. Napačen odgovor. Ravno to naš Brane najraje počne. Za Simono Brglez smo izvedeli, da ne mara likanja, za Mitjo Umnika mlajšega, da sovraži sesanje, a toliko bolj uživa v pomivanju posode (»To je terapija za možgane, pa še roke si umiješ.«). Saška Teržan ne mara ometanja pajčevine ... Nekoliko trši oreh za poslušalke in poslušalce je bila Simona Šolinič. Stri ga ni niti posluša-- Št. 24 - 24. marec 2006
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeiekob2215 uri. lestvico Skwenskti 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge zobeh lestvic lahko
lec, ki je dejal, da Simona od vseh hišnih opravil najraje izpolnjuje zakonske oziroma »koruzniške« obveznosti. Polona Mast-nak pa ne govori o tem, kaj je prijetno ali ne, ampak kar prime za delo, kot je razvidno tudi s fotografije.
. * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED
Petek, 24. marec: Noč bo zelo umirjena, polna lepih in obetavnih sanj. Dan se bo odvijal počasi, sposobni bomo uskladiti notranje ravnovesje, od življenja bomo pričakovali veliko. Primerno je, da se ta dan razrešijo kakšne nejasnosti, ki so nastale v ljubezenskem razmerju. Luna bo še v Kozorogu, zato bo samozavest nihajoča, a bomo želeli narediti nekaj več, da postanejo odnosi kvalitetnejši. Luna zvečer prestopa v Vodnarja.
Sobota, 25. marec: Sonce in Saturn bosta v pozitivnem trigonu predstavljala željo po napredovanju in zavedanje vseh omejitev. Dopoldne bo minilo kot bi mignil, vendar lahko kljub vsemu opravimo veliko koristnega. Srečamo lahko nekoga iz preteklosti ali dobimo novice, ki nas lahko presenetijo.
Nedelja, 26. marec: Venera in Neptun se bosta srečala, zato bo dan nekoliko čarobno obarvan. Prepuščali se bomo sanjam in domišljija bo delovala z vso močjo. Čustva bodo izredno močno izpostavljena, a moč presoje ne bo na najvišji ravni. Izkoristimo ta vpliv za ljubezen, dmženje z ljud-
mi, ki so nam prav posebno blizu. Zvečer prestopi Luna v Ribi, zato bodo čustva igrala pomembno vlogo.
Ponedeljek, 27. marec: Zelo osrečujoč vpliv med Venero in Marsom bo, zato bo energija na višku. Zlahka bomo opravili vse delo, izžarevali bomo neko posebno moč in vse se bo odvijalo s presenetljivo naglico. Zelo bo povečana želja po ljubezni, strast bo na visoki ravni. Primerno je, da popoldne preživimo nekoliko drugače, predvsem je izpostavljena ljubezen.
Torek, 28. marec: Zaradi negativnega kvadrata med Luno in Marsom se dopoldne pazite prenagljenosti in prepirljivosti. Energija bo razgreta, zato bodite maksimalno potrpežljivi in previdni. Luna bo ob 22.31 vstopila v Ovna, zato bo ognjena energija vladala v naslednjih dveh dneh. Povrnil se bo pogum in optimizem, na blokade se ne bomo ozirali.
Sreda, 29. marec: Dopoldne bo ugodno za delo in dogovore. Mirni bomo in zbrani, energijo Lune v Ovnu bomo tokrat uporabili za napredovanje. Nekohko več težav lahko pričakujemo okoli 12.
CASINO FARAON CELJE
NAGRAJUJE
OBIŠGřT • jr^jj	ii,k\is.>\ii)\
	
■HQH	Bmm
pACfllADMIÏGBl	w i m
€ C*/».	Ljubljanska cesta 39, Celje ..V.-i .... ■ ■.
DO OKTOBRA 2006	
: kuponček za nagradno igro ; Zlata deteljica Casinoja Faraon \ AOAM AS ^
I Vpiši številko karte (1-32), pod katero se skriva Zlata deteljica: j
Kuponček pošlji na: Radio Celje, !
Prešernova 19. 3000 Celje !
iMWWMMMWWraMWWMWMW
; 1 2 3 a 5 6 7 S 9 10 11 12 13 I» 15 16
* SK :
I7I8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32
Sanjski avto
»p^j -j

je zlahka lahko vaš
Viktoriánská porcija presežkov
Izpadli bi prenapeto, če bi v tipičnem slovenskem slogu sobotno dogajanje ob Viktorjih 2005 v ljubljanskem Cankarjevem domu označili kot »brez veze, dolgočasno in butasto« ali kaj podobnega.
To je bilo namreč pred, med in po prireditvi na after party-ju v vodnem mestu Atlantis slišati na vsakem drugem koraku. Se pa človek vpraša, če ljudje sploh vedo, kaj lahko pričakujejo - ah pa je kritizers-tvo postalo najbolj trendovsko opravilo Slovencev. Oziroma ah so ti »svetovljani« že sploh kdaj bih na kakšni tuji tovrstni prireditvi...
Če bi izpostavili letošnje vik-torjanske presežke, ne moremo mimo obiskovalcev, do-
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK ma s Celjskega. Nekateri so bili namreč med najbolj vnetimi praznilci pladnjev z gobovo omakico in kozarcev z eksotičnimi koktajli. Vendar je naš fotografski fleš raje osvetlil tiste, ki so bili opazni zaradi svoje vizualne podobe.
Foto: STANE JERKO
Izlet za recept
Na vabilo, da nam pošljete recepte in nasvete iz vaše domače zelene lekarne za objavo v knjigi, ki nastaja v naši medijski hiši v sodelovanju s strokovnjaki, je v minulem mesecu prispelo veliko vaših pisem. Vsem se v imenu oddaje Zeleni val lepo zahvaljujemo.
Nekateri ste nam napisali še zgodbe o tem, kako ste do teh izkušenj ali nasvetov prišli, kako se vam je uspelo pozdraviti s pomočjo zelišč, tinktur in mazil, ki so jih po starih receptih pripravljale že vaše babice. Prav vsa vaša pisma in dopisnice sva z zeliščarko Faniko Burjan, našo redno sodelavko oddaje Zeleni val, na prvi pomladanski dan skrbno prebrali, dodali kakšno malenkost in izbrali recepte, ki so se nama zdeli dobri, uporabni, preizkušeni in vredni pozornosti za širšo obravnavo in obdelavo.
Pisali ste nam, kako pripraviti najboljše sirupe proti prehladom, kakšna zelišča uporabljati za pranje las in masiranje lasišča, kako odpraviti želodčne težave, trdovratne bradavice, kaj pomaga pri pikih žuželk, katera zelišča nam bodo koristila pri razstrupljanju organizma, pri migreni, bolečih nogah, sladkorni bolezni, menstrualnih težavah in še in še. Izbrana in s polnim naslovom, imenom in priimkom napisana pisma z recepti so tako prišla v ožji izbor za objavo v knjigi.
Bodite pozorni na podrobnosti o nastajanju knjige z zelenimi nasveti, o katerih vas bomo obveščali, in na izbor potnikov za izlet z Zelenim valom. Vašega sodelovanja se še naprej veselimo v redni tedenski oddaji Zeleni val, vsako sredo med 11. in 12. uro. Saj veste: Za vsako bolezen raste rož'ca.
MATEJA PODJED
ure, ko nastopi mlaj, srečanje Lune in Sonca v Ovnu. Delovati moramo skrajno previdno, vse, Česar se bomo lotili, pa skrbno preučimo. Impulzivnost bo velika, zato pazite, da se ne zgodi kakšna manjša nesreča.
Četrtek, 30. marec: Trije pozitivni aspekti bodo prisotni ta dan, Luna bo v sekstilu z Neptunom, Marsom in Venero. Sanje bodo izpostavljene, domišljija podprta z razumom. Dogodki, ki bodo sledili, bodo polni nepričakovanih in srečnih preobratov. Pojavila se bo odločnost, kar se bo kazalo predvsem v medsebojnih odnosih.Odlič-ne urice za negovanje prijateljskih in ljubezenskih razmerij, zato jih izkoristite v polni meri. Luna prestopila v Bika, v katerem bo izredno izpostavila ljubezen.
Astrologinji
GORDANA in DOLORES
NAPOVED ZA VAS
PRIPRAVLJA ARION IZ CELJA Z DOLORES NA 0904361 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA
090 41 26 (GSM 041 404935)
09014 26 33, cena klica 300 sit (1,25 evra) GORDANA
Anžej Dežan - med najbolj obleganimi na Viktorjih - trendovska, všečna, a premalo slovesna oprava. Estetologinja Ana Nuša Knežević bi njegovo stilistko gotovo malce za ušesa...
Pevka Alya, ki se, kot pravi, v prihodnosti vidi v tujini... V Parizu, morda? Za viktorjansko »ogrevanje« si je sama skreirala pompozno krinolinasto obleko v stilu Cul de Paris.
Celjan, doc.dr. Franc Planinšek je najbolje oblečeni Slovenec preteklega leta. Mi se nismo mogli odločiti, ali naj bi bil oblečen ali slečen, pa je zato napol oblečen v di-zajnerskifrak.
Nissan note iz Renaulta
Od leta 1999 je japonski Nissan pri Renaultu in pri njegovi sanaciji - tovarna je bila namreč v velikih težavah - je obilo pomagal sedanji prvi človek Renault Nissana Carlos Ghosn.
Torej ni čudno, da je nis-san note, ki je bil kot študija znan pod imenom tone, narejena na enaki osnovi kot so .nissan micra, renault clio III in modus. Razlika je predvsem ta, da je medosna razdalja daljša za 12 milimetrov (260 centimetrov) in da je nota v dolžino za 409 centimetrov. Značilnost nissan note je ob vsem drugem ta, da je mogoče zadnjo sedežno klop pomikati naprej ali nazaj za
160 milimetrov, s tem pa se spreminja prostor za potnike oziroma volumen prtljaž-
nika (od 280 do 1.332 litrov). Naprej se preklopi tudi naslonjalo sovoznikovega sede-
ža, tako da je mogoče v avto naložiti predmete, dolge do 2,4 metra.
Motorji so štirje, dva bencinska in dva dizelska. Bencinski z gibno prostornino 1,4 litra ponuja 88, 1,6-litr-ski pa 110 KM, oba turbodizla prihajata iz Renaulta, imata gibno prostornino po 1,5 litra, vendar pa različno moč, in sicer 68 oziroma 86 KM. Serijsko je zraven 5-stopenj-ski ročni menjalnik, za doplačilo ponujajo prestavno avtomatiko. Opreme bodo tri, note je slovenskim kupcem že naprodaj, pri čemer je treba za najcenejšo izvedenko 1,4 odšteti dobre tri milijone vozil.
MERILCI PÇET0KA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI WODfll Rf CNf/HfR <ioc KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE
Mariborska 86, Celje KOMPRESORJI KLIME te/, (03) 428-62-70 TURBO KOMPRESORJI mS www.ovfode/iregnemer.si SERV0V0LANSKEČRPALKE
Audi je A4 je kabriolet
Težave z veyronom
Bugatti veyron 16.4 je dokaj nesrečen avtomobil, saj so ga pred dobrim letom že začeli ponujati, a prodaja zaradi vrste težav ni stekla.
Avtomobil poganja motor s 1.001 KM in ga prodajajo za milijon evrov. Sedaj pa je slišati, da z dobavami znova ni vse tako, kot bi moralo biti, saj kupci pravijo, da jim tovarna noče jamčiti točnega datuma dobave.
Običajno je tako, da se na trgu najprej pojavi avto v li-muzinski ali kombilimuzin-ski varianti, nato sledijo vse druge različice.
Tako je bilo tudi pri audiju A4, kajti limuzini in avantu (karavan) zdaj sledi kabriolet. Zanimivo je, da so pri Audiju te-
PNEVMATIKE KUMHO UGODNEJŠE PRI UVOZNIKUI
Nudimo ugoden hitri kredit do 300.000 SIT. p a/	. Odobritev takoj.
■	POPISI Brez odu,:č"ih eoti:-,mSi__
popust na vse dimenzije K u m h o, pnevmatik zaosebna,terenska, fis&Jm dostavna in tovorna vozila	f
"^JSBFA
mmsL„, r 1	' T MS ' 'É
A KUMHO
X. TYRES
Pozanimajte se v naših poslovnih enotah! Naročila sprejemamo tudi po elektronski pošti
mu vozilu namenili klasično platneno streho in se torej niso uklonili modi, ki se na veliko kaže v kovinskih zložljivih strehah. Ko je platnena streha zložena v zadku za 69 litrov zmanjša volumen prtljažnika, ki sicer v najslabšem primeru ponuja 246 litrov, drugače pa 315 litrov. Streho je mogoče odpreti ali zapreti vse do hitrosti 30 km/ h, vse pa opravita elektrika oziroma hidravlika.
Motorna ponudba je pestra, na voljo so štirje bencinski in dva dizelska agregat. Osnovni bencinski je 1,8-litrski štirivalj-nik (163 KM), sledijo 2,0-litr-ski TFSI (200 KM), 3,2-litrski šestvaljnik (255 KM) in na koncu izvedenka S4 z 4,2-litrskim osemvaljnikom in 344 KM. Dizelska motorja sta dva, in sicer 2,0-litrski TDI (140 KM) in 3,0-litrski šestvaljnik, ki zmore 233 KM. Menjalnikov je cel kup, za dodaten denar ponujajo tudi štirikolesni pogon quattro.
Računajo, da se bo letos za audija A4 v kabrioletski izvedbi odločilo vsaj kakšnih 20 kupcev. Cene so znane, saj si je mogoče najcenejšo varianto avtomobila (1,8T) omisliti za 8,6 milijona tolarjev.
I AVTO ŠKORJANEC |
KIA MOTORS
Vabimo vas tudi na testne vožnje z novim Aveom.
DAEMOBIL, d.o.o., PE CEUE Ljubljanska cesta 37, tel.: 03 / 425 60 80
CHRYSLET
jJeep
NOVO! KIA RIO
GUME
prodaja, montaža in hramba
Tel.: 03 426-08-82
Pol plačaš takoj, pol čez tri leta brez obresti.*
HONBA Vojnik, 03 / 780 00 SO, 031 / 612 001, www.
ALFO 33, letnik 1990, reg. do novembra 2006, prodom. Telefon (Ml 577-638.
1239
FIAT lipo 1,7 diesel, letnik 1995, ugodno prodam. Telefon 031 548-587. 1396 BMW 740 i, leinik 1999,200.000 km, redno servisiran, brezhiben, maksimalna oprema: avtomatk-menjalnik, usnje, gps, pot. rat., tempomat, klima, 8 airbo-gov... prodam za 3 mio SIT. Telefon 031 622-262.
PASSAT 1,9 tdi, letnik 1997, limuzina, avtomatska klima, el. paket, modre barve, prodam. Telefon 041 214-124. Š293 MERCEDES C 250 turbo diesel, letnik 1996, srebrno metalne barve, prodam. Telefon 041664-733.	1306 OSEBNO vozilo Citroen saxo, letnik 1997, reg. do 7/2006, prodam za 380.000 SIT.Telefon 041691-899. 1318 CLIO 1,4 rt, letnik 1994, reg. do 3/2007, metalno zelen, prodam. Telefon 031 265-383. L 337 HYUNDAI lontro (karavan) in daewoo lanos (limuzina) prodam. Telefon 041 945-589. 1330 GOLF III, 1993, lepo ohranjen, prevoženih 179.000 km, prodam. Telefon 041493-429. 1347
en, prodam.
MOPED T12, letnik 1967, v(
Telefon 041 560-983. TOVORNO vozilo (kamionet-kason)tato 2,0 d, letnik 1995, reg. do 2/2007, ugodno prodam. Telefon 041 506-426. 1343 PEUGEOT 106, letnik 1994,5 vrat, za dele, prodam. Telefon 041951-527. 1342 PEUGEOT 106, svetlo rdeč, letnik 1998, prodam, cena po dogovoru. Telefon 5798-207.	1339
R 4 gtl, letnik 1992, reg. do 2.7.2006, rdeč, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228.	Š303
GOLFU, leinik 1987, reg. do 27.4.2006, ugodno prodom. Telefon 041763-877.
C 31,4, star 20 mesecev, prodom, cen dogovoru. Telefon 031 296-396.
PREDSETVENIK z ježem, širina 2 m, predam.
Telefon 041 568-594. 2i4i PREDNJI nakladalec za traktor prodam.
Telefon 041707-811, Rehar. Ž149 TRAČNI obračalnik, širina 200 cm, zelo lepo ohranjen, možna menjava za govejo živino, prodamo. Telefon (03) 5823-404,040647-223.	Š306
TRAKTORSKO koso SCT, 1,6 m, dvojni rez, prodam za 160.000 SIT. Telefon 041 588-205.	Š308
CEPILEC drv prodam. Telefon 041 714-968, 5772-782.	P
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, obračalnik, mo-tokultivator in drugi stroj kupim. Telefon 041 407-130.	1090 KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim.
Telefon 04] 6564)78. 1279 KABINO za traktor Univerzál 445, letnik 1986, kupim. Telefon 031 222-115.
1307
TRAKTOR, lahko tudi na zadnji pogon, kupim. Telefon 041588-205. S308
POSEST
PRODAM
KME1U0 z dvemn starejšima ebjektomo, ah glavni cesií od izvoza A( Žalec proti Menja oddaljena lo ! km, iidovilo lokacija, velijiMl 14 ha, od lega 5000 m!
GRADBENO poccelo, 1475 m', za postavitev
1KVASKA, Vrsar, Valkoneta- Prodam parcelo, 05 m1, prikolica, 5 .»h *! dodal.i leži», wc,taš,bhinjn, vodo, we pokrita
carinski dokumenti urejeni. Telefon 041 569-238.	13141315
NEPREMICf
!'«!' s s
www.pgp-nepremicnlne.com
KUPIM
m stanju, kupim. Telefon 041
PRODAM
HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, nov, prodam zo 18.000 SIT. Telefon 040 228-308.	Š179
TRAČNI obračalnik 220, plug, 12 col, razsi-palnik mineralnih gnojil, prodam. Telefon 041 656-078.	1279 NOVO toplotno črpalko, ki se prigradi na obstoječ bojler, prodam. Telefon 031 432-180. ž 139 TRAKTOR Ursus C 360, leinik 1990,60 km, prodam za 900.000 SIT (3700 EUR). Telefon 031305-293. 1308
CENTER Celja. Prodam ali oddam ulični trgovski lokal, 120 m'. Telefon 041627-020.	1334
HIŠO v centru Laškega, približno 300 m!, prodam. Telefon 041 627-020. 1334 POSLOVNI prostor, primeren za obrt ali skladišče (200 m2), v Celju, Gaberje, ugodno prodam. Telefon 041 506-426.
1343
V	ŠKOFJI vasi, ob konjeniškem klubu, pro-
dam kmetijsko parcelo, velikost 9000 m!, z urejenim dovozom. Telefon 041 725092.	1338
V	CEUU prodam dve gradbeni parceli, veli-
kost 860 in 1210 m', s plačanim komunalnim prispevkom. Telefon 041 725-092.	1338
CEUE. 2 km izven prodorno bivalni vikend no sončni legi, z lepim razgledom. Elektrika, voda, telefon, CATV, centralno ogrevanje. Zemljišče 3488 m2, z možnostjo gradnje in 7883 m' gozda, možen nakup manjših parcel.Telefon 041 589-439.	à 305
Občina Štore na podlagi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. I. RS, št. 12/03 in 77/03)
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
2.	Predmet javne ponudbe so naslednje nepremičnine:
-	zemljišči pare. št. 1127/7 - cesta v izmeri 1345 m2 in 1127/8 - železnica v izmeri 2247 m2 k.o. Teharje, ki sta pozidani gradbeni parceli. Izklicna cena za obe nepremičnini je 6 EUR/m2 + pripadajoči davek. Prodajata se obe parceli skupaj.
3.	Rok za zbiranje ponudb je 8 dni od te objave.
4.	Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je cena, v kolikor bosta prispeli dve ali več enakih ponudb si prodajalec pridržuje pravico do samostojne izbire tistega ponudnika s katerim bo sklenil pogodbo.
5.	Pogoji ponudbe:
-	sodelujejo lahko pravne ali fizične osebe, ki morajo predložiti izpis iz sodnega registra oziroma potrdilo o državljanstvu,
-	ponudniki morajo v ponudbi, ki jo pošljejo na naslov prodajalca, v pisni obliki navesti svoje točne podatke (ime, priimek ali naziv, točen naslov, davčno številko, matično številko).
6.	Prodajalec si pridržuje pravico, da kljub prejetim ponudbam z nobenim od ponudnikov ne sklene kupoprodajne pogodbe ali da ustavi začeti postopek do sklenitve pravnega posla.
7.	Nepremičnina se prodaja po načelu videno-kupljeno.
8.	Podrobnejši podatki in informacije glede predmeta javne ponudbe so na voljo na sedežu prodajalca oziroma na tel. št. 03/780-38-40.
OBČINA ŠTORE
Franc Jazbec,
Nepremičninski urad
KUPUJEMO, PRODAJAMO, SVETUJEMO...
ŠMARJE pri Jelšah, Sladko Goro. V neposredni bližini centra Sladke Gore prodamo bivalni vikend z vso opremo, 100 m7 stanovanjske površine, z asfaltiranim dovozom, vinogradom približno 1800 m* in dvoriščem, 250 m!, leto izgradnje 1970, prenove 1990, cena 10.200.000 SIT oz. 42.700 EUR. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc s. p., Gorica pri Šmartnem 57 t, Celje, wwK.svetovanje.gajba.net. n ROGAŠKA Slatina. Gospodarsko bivalno objekt z vinogradom, približno 110 m2 bivalne površine, 1 km iz središča mesta, leto izgradnje 1990, leto prenove 2005, prodamo za 14.200.000 SIT oz. 59.400 EUR. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetova-nje.gajba.net.	n
ŠENTJUR, Hruševec. Prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, 853 m', z vso opremo in pohištvom, zgrajeno 1991, obnovljeno 2003, za 36.000.000 SIT oz. 150.600 EUR. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, wviw.svetovanje.gojba.net. n ROGAŠKA Slatina. Prodamo lokal v poslovnem objektu Sonce, 32 m!, zo trgovinsko ali gostinsko dejavnost, cena 9.350.000 SIT OZ. 39.120 eur. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n PLANIKA pri Sevnid. Približno 3 ho gozda, v k. o. Ložiše, prodamo po ceni 90 SIT/ m!. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
CEUE, obrtna cona Trnovlje. Prodamo zazidljivo stavbno zemljišče (območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti) 3016 m' in 4840 m2, po ceni 26.000.000SIT oz. 108.800 EURJelefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n PLANINA pri Sevnici. Dvostonovanjsko hišo, 270 m\ zgrajeno 1968, adaptirano 2002, z garažo, 30 m2, prodamo za 19.950.000 SIT oz. 83.500 EUR. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n
Oddamo poslovni prostor primeren za trgovinico in podobne dejavnosti,
velikosti 20 m2, v središču Celja. Informacije po tel.: 03/426 48 00.
Orjštvo Mohorjeva družba,
stanovanje, 2. nad/4, vsi priključki, ck, balkon, z. lego, prodam ali menjam za manjše. Telefon 041 619-507,041 331-600.	1189
(SREDIŠČU Celja prodam meščansko stanovanje (135 m2), primerno tudi za mimo pisarniško dejavnost. Telefon 041 620-262,041 630-015.	1204
STANOVANJSKO hišo na Polzeli prodamo za 26,5 mio SIT. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234, od 7. do 8. ure.
KUPIM
MANJŠO hišo, v Celju in okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n CEUE ali bližnjo okolica. Kupim zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2. Telefon 031 623-242.
648
PARCELO ali starejšo hišo, v Celju ali okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 672-374.	890
CEUE, Žalec, Šampeter, Vojnik oli bližnja okolica. Kupim zazidljivo zemljišče za gradnjo stanovanjske hiše. Gotovina takoj. Telefon 041 640474. 1025 HIŠO v Laškem kupim, možna menjava s stanovanjem. Telefon 040 391-026, pa 15. lili.	L 329
ODDAM
DNEVNI bar v Celju oddam. Obvezen odkup inventarja oz. investicije. Telefon 041 648-252.	1280
ŠMARJETA pri Celju. V najem dajemo lokal, 100 m', zo trgovinsko ali pisarniško dejavnost, s parkiriščem, najemnina 1.912 SIT/m3 oz. 8 EUR/m2 ♦ stroški. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gaj-ba.net.	n
mmmu
PRODAM
MALGAJEVA18.54 m2 poslovnega prostora, v pritličju večstanovanjskega objekta, možnost preureditve v stanovanje ali dve garsonjeri, prostor ima dva ločena vhoda, prodamo. Telefon 041601-555. Mile d. O.O., Teharje 21.	n
VCEUU najamem opremljeno garsonjero. Telefon 041 284-857. 1226
DVOSOBNO stanovanje v Novi vasi v Celju, 43 m2, zamenjam za manjše, 35 do 40 m2, v Celju ali Novi vasi. Telefon 031 311-
ISCEM
CEUE. Iščemo enoinpol do dvosobno stanovanje v Celju. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc s. p., Gorica pri Šmartnem 57 t, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n - Št. 24 - 24.
Najugodneje v Sloveniji
-	kredit Euribor+0%
-	obrok = 17.870 SIT (E0M= 4,33%*
HNIKA CELJE
catje. Te'.; 03/42-63-30
DOBRO ohranjeno vitrino, okroglo mizo in stole ugodno prodam. Telefon (03) 5707-334.	ž 136
MALO rabljen kavč, primeren za posteljo, prodam po simbolični ceni. Telefon 5441-410.	1238
FRANCOSKO posteljo, 140-200, antistatični jogi, nadvložek in rjuhe prodam za 30.000 SIT. Telefon 041338-194.
1272
PRALNI stroj, hladilnik, štedilnik, 2 plin, 2 elektrika, vse Gorenje, dobro ohranjeno, prodam za 36.000 SIT. Telefon 031 783-954.	1276
JEDILNIŠKE stole, štiri, nove, bukev, masivne izvedbe, z modrim sedalom, ugodno prodam. Telefon 041 506-426. 1343
rTT7T7TTTT71
ENOSOBNO stanovanje, obnovljeno in opremljeno, prodam v Rimskih Toplicah. Telefon 051 318-582. L340 0BN0VUEN0 stanovanje, 60 m2, garaža, vrt, centralna na plin, Otok, prodam. Telefon 041916-121.	1374
KUPIM
ENOINPOL oli dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933.	n
GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330.	890
DVOSOBNO ali večsobno stanovanje kupim za gotovino. Resen kupec. Telefon 041 352-267.	890
ODDAM
TRISOBNO stanovanje, velikost 75 m2, v Novi vasi, 5 minut do šole, vrtca, trgovine, pošte, ugodno za družine z malimi otroki, nizki stroški, oddam. Najem možen od 1.6. Telefon 041 231-199.
1273
ENOSOBNO stanovanje oddam dvema študentkama ali na splošno. Telefon 031 549-997.	1298
DVOSOBNO stanovanje, 39 m2, v centru Žalca, oddamo v najem za 2 leti.Telefon 051 662-802,031 268-536. ži4o MEŠČANSKO stanovanje, v Laškem, 120 m2, oddam v najem. Telefon 041 634-940.
L336
LEPO, dvoinpolsobno stanovanje, v Malga-
jevi ulici v Celju, oddam. Telefon 031 230-023.	1366
TRISOBNO stanovanje, približno 50 m2, delno opremljeno, primerno za 4-člansko družino, lokacija Prebold, Kaplja vas, oddam. Telefon 031384452.
Ž150
ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Celju oddam. Telefon 031 208006. 1370
^DELFIN
» Ljubljanska 14a, Celje
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
PRODAM
NARAVNO suh rezan les, javor, macesen, bukev, debelina 50 in 25 mm, prodam. Telefon (03) 5732-355. L320 PLOŠČICE, keramične Italy, Špania, betonsko železo in ostoli gradbeni material ugodno prodam. Hojnik trgovina, stara šola, Ljubečna, telefon (03) 5461-165, 031 337-365,041 617-220. 1221 DRVA, mešona, 10 m3, prodam. Telefon 041 941-881.	1327
VEČJO količino suhih desk, 20 mm, za deska-nje streh in drugega tesarskega lesa po naročilu, prodom. Telefon 041 341-599.
1331
BETONSKE stebre za vinograd, dolžina 2,5 m, 120 kosov, prodam.Telefon 041707-81l,Rehar.	ži48
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 041 455-732.	Š140
NESNICE, nakup 10 kosov petelin brezplačno, in bele pitance, prodajamo. Kmetija Winter, Lopato 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 11541155 PIŠČANCE brojlerje, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Fišar, telefon 041 619-372.
ž 120
ODOJKE, od 2$ kg naprej in prašiče, od 100 do 150 kg, prodamo. Možen zakol pri prodajalcu ter dostava na dom. Telefon 031607419.	p
PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, prodam, možen prevoz. Telefon 0416564)78.
1279
TEUCI, 200 in 250 kg, n. 0., prodom.
Telefon 031 242425. Š292 KRAVO, brejo šest mesecev, prodam ali menjam za bikca simentalca. Telefon 5799-059.	Š293
ŽREBIČKA, starega 9 mesecev in žrebičko poni, staro 20 mesecev, prodam.Telefon 051398-151.	1309
BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodom. Telefon 041 794-332. 1321 KOZO z mlekom prodam. Telefon 5777-173.
1319
PASN0 telico simentolko, brejo 8 mesecev, težko 650 kg, prodam. Telefon 573-9270.	L 335
TRI bikce simentalce, težke od 200 do 300 kg, eden brez številke, prodam.Telefon 031 851-212.	1322
DVE vozni ujahani kobili po izbiri prodam. Telefon 041736-248. L339
NUMERO UNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 04Í/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
TRI ovce in koštruna, stare 3 leta, prodam za 50.000 SIT. Telefon (03) 579-8082.
Š294
KRAVO simentolko, dopljo, dragic »pripušče-no« in telički simentalki, 150 in 110 kg, prodam. Telefon 041941-881. 1327 MLADO kravo, s teletom, prodom ali menjam za bika ali mlado jalovo kravo. Prodam tudi bikca. Telefon 541-3019, 041357-024. .. - 13241325 RODOVNIŠKO kobilo norik in dva žrebeta prodam. Telefon 031 801-374. š300 PRAŠIČA, približno 100 kg, prodam. Telefon 5874036, Laze, Velenje. 1348 DVE kobili arabki, breji 9 mesecev, žrebica in poni žrebica, prodam. Telefon I 5739-065,040 223-113. L344 TELICO simentolko, 430 kg, prodam. Telefon 031 574-013.	1341 BIKCA simentalca, težkega 350 kg, brez številke, prodam. Telefon (03) 5730-840. L 345 KONJ, ujahan, barve lisjak, lep, miren, star 8 let, naprodaj. Telefon 041 678-087.
PRAŠIČE, od 60 do 100 kg, prodamo. Telefon 031 509-061,(03)582-1863.1371 MLADEGA ovna z rogovi, jagenjčke In ovd, prodam. Telefon 031378-529. 1381
KUPIM
ŽREBIC0, staro približno eno leto, kupim.
Telefon 041 865-304. 1352 TELETA, starega do 14 dni, mesnate pasme, po možnosti brez številke, kupim. Telefon 031705-771,5774637. 1372
PRODAM
ULEZAN hlevski gnoj, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 031 858-087. 1142 VINO laški rizling prodam. Telefon 5821-627,031 566-563.	Š253
SENO in otavo, balirano v kocke, prodam.
Telefon 041 381-543. 1237 KORUZO v strokih prodamo. Telefon 5726-093.	ž 137
KROMPIR, primeren za sajenje (mineiva, romano, desire, calingford) prodam.Telefon 041742-334.	1254
GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPIPOSOJIL
DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV
Lpe Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/425-7000 |
V ŠMARTNEM v Rožni dolini prodam seno v kockah. Telefon 031 709-751, Drago.
1278
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino prodam.
Telefon 040 825487. Š291 DOMAČE ocvirke in žganje prodam.Telefon 5774569.	1247
KORUZO v strokih prodam. Telefon 5718-749, po 15. uri.	2138
SENO in otavo v kockah in refuzo ugodno prodam ali menjam za drva. Telefon 031 210-967.	1316
SENO prodam, cena po dogovoru. Telefon 5795-204.	Š289
SLADKO seno in otavo prodam. Telefon 051 202-893.	1329
SENO in otavo ugodno prodamo. Telefon (03)5793-294.	Ô298
KORUZO v strokih prodam ali menjam za gradbeni les ali žrebico. Telefon 031 783-636,041865-304. 1352 ZVICE: jurko, šmarnico in izabelo prodam. Slavko Sluga, Razbor 12, Dramlje, telefon 5798-233.	1355 VEČJO količino sladkega sena, baliranega v kockah, prodam po primerni ceni. Telefon 5771-348,041768-771. Š304 KRMO v kockah prodam. Telefon 041866-612. Š307
28
lasi «Informacije
fEDNit
SLADKO seno, bole, prodom, ceno 300 SIT. Ivan Kovač, Šentjanž 8, telefon (03) 5771-698.	1359
VINO, belo, mešano, prodam ali menjom zo smrekove deske. Telefon 031 388-706.
ULEŽAN hlevski gnoj, okolica Frankolovega, podarim. Telefon 031 705-771,5774-
PRODAM
GUME, rabljene, ohranjene, od 12 do 19 col, letne in zimske, prodamo že od 2.500 SIT/kos naprej. Boh d. o. o, Pokopališka 39, Ljubljana. Telefon (01) 5404-677, 040234-969.	n
RAČUNALNIK, Windows 98, z vso opremo in programi, prodam. Informacije po telefonu (03) 491-7560.	1236 DEKLIŠKO gorsko kolo Rog 24« in pralni stroj Ariston ugodno prodam. Telefon 040 429-157. 1234 ŠTIRI alu platišča z gumami Michelin, skoraj nova, 195-65-15, za megana, prodam za 80.000 SIT. Telefon 031 384-354, Ivan. 1275 BELO vino, domoč kis, jabolčnik in strešno opeko ugodno prodam. Telefon 041 929-495. 1289 TELICO, čb, brejo 4 mesece, 1204iasno harmoniko Hohner, 50 kock slame, 1401 jurke, prodam. Telefon 031574-872.
HLEVSKI gnoj (kompost), gradbeno parcelo, rdeče vino in 600 kg telico za pleme, prodam. Telefon 041 269-840. 1290 JUGO 55, za 60.000 SIT in kotel za žganjekuho, prodam. Telefon 5778-412.1299 SREDNJE veliko kmetijo in traktor Universal 45, dobro ohranjen, prodam. Telefon 5799-223, okolica Šentjurja. 1297 DOLGO dekliško obleko za birmo, morelične barve, prodam. Telefon 031 811-316, po 20. uri.	1304
HLEVSKI gnoj, telico, 700 kg in mlado kravo zo zakol, prodam. Telefon 041 583-066, (03) 5414-931, zvečer. 1320 HLADILNI prevozni bazen za mleko Nieras, 6501, star 3 leta, na ledno vodo, prodam. Telefon 040 763-839. Ž142 ROČNO vezene serviete za velikonočne košo-re, laneno platno sčipko, prodam.Telefon (03) 573-9270.	L 334 TRAKTORSKO koso Superior, stružnico za les, 12 col, plug in breje telice, prodam. Telefon 041 587-985. Š296 DOMAČO svinjsko polovico prodam. Telefon 041 228-363. S 301 SVINJSKE polovice, pod 40 kg, domača kuhana hrano, prodom. Telefon 5741-344. Š302 8-dnevno potovanje v Španijo prodam. Kličejo naj resni. Telefon 5827-261,040 481-352. 1346 TROSILEC hlevskega gnoja in traktorske gume 28/12 prodam. Telefon 031 783-636,041 865-304. 1352 KOPALNO kad, umivalnik in sod, 200 I, leseni, zelo ugodno prodam. Telefon 03164M15. 1362 TELICE simentalke, 200 do 380 kg in hlevski gnoj prodom. Telefon 5728-352,031 732-869. Ž146 POLOVICO prašiča, domača reja, prodam. Telefon 031268-574. S 309
PREDSETVENIK krompirja, etažno centralno peč in potovalne bone (Španija) prodam. Telefon 041 238-467. 1375
KUPIM
CISTERNO za gnojevko Creina, 27001, od lastnika, dobro ohranjeno, kupim. Telefon 041 388-469.	Š290
NEMŠKO čelado (helmo) iz II. svetovne vojne, kupim. Telefon 041 664-733.1306
MENJAM
GARAŽO v Vrunčevi menjam zo garažo na Ljubljanski. Telefon 5471-669, 040 3164)41.	1350
PRIKOLICO in apartmaje, v srednjem Kvar-nerju, 80 m od morja, ugodno oddam. Telefon 838-8078,041 333-892.1397
SEM pošten in iskren 54-letni vdovec, visok 176 cm, ne vozim avtomobila. Spoznati želim gospo, staro od 50 do 53 let, enakih lastnosti, ki je ni strah prijateljstva ali nove trdne zveze v dvoje. Kličite tiste, ki si resno želite ljubezni, spoštovanja in skupne sreče. Otroci niso oviro. Telefon (03) 5474-167. 1301
SIMPATIČNA 40-letna ženska, uslužbenko, želi prijatelja do 53 let, za resno zvezo. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Smreka 4, Celje.	1296
IZOBRAŽEN moški, 45, želi spoznati žensko ali mamico, od 28 do 39 let, za prijateljstvo. Telefon 04I 248-647. Agencija Alan, Smreka 4, Celje. 1296
mmm
NUDIMO redno ali honorarno terensko zaposlitev v celjski enoti. Telefon 041747-126. Torro s. p., Selo 7,3320 Velenje.
ZAPOSLIMO delavce z veseljem do montaže ograj na terenu. Telefon (03) 5701-221,041 754-865. Kočevar - Thermo-tron d. 0.0., Ločita 65 d, Polzela, ž 122
Evropska multinacionalka sprejme
AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško zaposli kuharja in natakarja za delo v restavraciji in piceriji na relaciji Rimske Toplice-Hrostnik. Telefon (03) 5648-043,041 322-889. L3i7 AGM Nemec d. 0.0., Sedraž 3,3270 Laško zaposli šoferja kiper kamiona. Telefon (03) 5648-043,041 625-913.
Nudimo dopoldansko delo v direktni prodaji.
odličen proizvod in plačilo.
j Gsm, gospod Prime O'
ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizo-dje. AGM Nemec d. O.O., Sedraž 3,3270 Laško, telefon (03) 5648-043,041 625-913.	L316
ZAPOSLIMO voznika C kategorije za razvoz blaga po Sloveniji. Priporočena IV. stopnja izobrazbe. Vedlin d. 0. o„ De&ova c. 25 a, 3000 Celje. NUJNO zaposlimo frizerko z izkušnjami, v j v okolici Celja. Zaposlitev
p., Leveč 40, Petrovče, zaposli žensko zo pomoč v kuhinji. Telefon 031 714-990.
® Biro
O Zlil
razpisuje delovni mesti:
Pogoji:
-	3. ali 4. stopnja izobrazbe,
-	izpit B-kategorije,
-	znanje slovenskega jezika.
-	delavec brez izobrazbe,
-	znanje slovenskega jezika. Pismene prošnje s kratkim življenjepisom pošljite do 31. 3. 2006 na naslov:
BIRO OGIS d.o.o.,
Teharje 56,3221 Teharje.
AGM Nemec d. 0.0., Sedraž 3,3270 Loško zaposli zidarja in pomožnega delavca za dela v gradbeništvu. Telefon (03) 5648843,041 625-913. L3i6
ZAPOSLIMO natakarico in dve kuharici. Delovno mesto v Žalcu. Telefon 040 750-820. Marjan Starič s. p., Šlandrov trg 26, Žalec.	Ž143
ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico in šoferja za razvoz pizz, v picerji Antonio v Novi vasi. Telefon 04I 777-798, (03) 5415-150 ali osebno: T-Antonio d. 0. o., Ul. mesta Grevenbroich 9, Celje.	1344
ZAPOSLIMO delavca za določen čas ali trajno. Plačilo 160.000 SIT za polni delovni čas (8 ur). Delo v delavnici. Telefon 040 754-025, Roberto Šket s. p. Vrhe 33, Teharje.	1337
IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu, urejanju vsakodnevnih zadev, nakupi... Telefon 041 311-122.	ž 147
tednik
Obvestilo oglaševalcem S
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
resnih zvezah po vsej Sloveniji
03/49122 70
<E§ d.o.o., KIDRIČEVA 3, CEUE
Mateja Hrusti s. p., Petrovče 102, telefon 051 301-930.	n
DELO: urejanje dokumentacije, stiski s strankami. Telefon (03) 428-2086. Lindigo d. 0.0., Kidričeva 13,3000 Celje. 1356 HAIR center 321 zaposli frizerja z izkušnjami. Informacije osebno: Pr.ing d. 0.0., ljubljanska cesta 20 a, Celje ali po telefonu 490-1667.	1358
POTREBUJEMO maserja in prodajalko v kiosku. Telefon 040 232-754. Saša Bulatovič s. p., UL bratov Vošnjakov 6, Celje. 1365 GOSTINSTVO Marco Polo išče natakarice in natakarje za strežbo pijač ter študentke in dijakinje za pomoč pri strežbi pijač. Informacije: Vinko Stopař s. p., Aškerčeva 14, Celje, telefon 041729-454. 1369
IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podob-no. Telefon (03) 8104-182,031666-997. ARS-Projektiranje, Anton Strniša s. p., Gabrovec la, 3241 Podplat. n IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul, bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon (041 ) 629-644,5414-311. n
090-14-25-90
moč L-včr'1
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Telefon 041 649-234, Hq! d. 0. 0., Parižlje 15,3314 Braslovče. n SUKOPLFSKARSTVO! Izvajamo vsa slikople-skarska dela, hitro in ugodno. Možnost izposoje cevnega odra. Slikopleskorstvo Andrej Terglov s. p., Andraž 96 b, Polzela, telefon 041216-214. 951 CELOVITE obnove kopalnic, pokličite za predračun. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje, telefon 041 826-594. 1000
HUJSAMJE
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
)2^25232 55,01/519 35 m
POZOR, graditelji ! Izdelujemo strojne omete, strojne Hake in fasade. Konkurenčne cene. Telefon 031598-355. Omes gradbeništvo d. 0.0., Ledina 40, Sevnico. 1088 MUDA slovenskcHvkarska družina išče varuško, staro od 18 let naprej, za varstvo dveh otrok (5 in 2 leti) od maja do septembra. Kro j dela: Zijrkh - Švica. Telefon 041400-707,041499-707. ž 127 NOVO ! Adaptaci je kopalnic, vodovod, keramika samo 5 dni. Keramiks, Rok Smodej s. p., Šmartno 39 c, Šmartno v RD, telefon 041276-973. 1190 KAKOVOSTNO in po konkurenčnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad d. 0. 0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 1354 RAČUNOVODSKI servis nudi strokovnost, ažurnost, natančnost, prijaznost in še več..., za vas si bomo vzeli čas. Pokličite (03) 781-0266 ali 041 500-802. n marec 2006 -
Umrla je upokojena sodelavka
JOŽEFA OBID
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Banka Celje d. d.
Vsz' bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, i> hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pra-dedka
ALOJZA GORIŠKA
iz Rimskih Toplic (26.5.1918-13.3.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali za sv. maše, cvetje in sveče. Hvala sosedom, gospodu župniku za zelo lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru in trobentačema za odigrano žalo stinko. Iskrena hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili spomin na našega nenadomestljivega moža, očeta ... Vsi njegovi
Mama, le ena si, ki v mislih nam oživi, kot jutranja rosa spočeta z delom bila si odeta, v skrbi za rws vsa ožeta, z bolečino v srcu odvzeta.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre in babice
MARIJE AMBROZ
-roj. Fijavž
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se g. patru Branku Cestniku za izrečene tolažilne besede, lepe misli in lepo opravljen obred. Iskrena hvala pevcem za čudovito odpete pesmi pri slovesu in trobentaču za odigrano Tišino. Prisrčna hvala govorniku g. Slavku Vetrihu za poslovilni govor teti Mariji pri odprtem grobu in pogrebni službi Raj za opravljene storitve. Žalujoči: hčerka Breda, sinova Franci in Milan z družino ter sestre Jožica, Justika, Olga in Magda
ŽARNI grob oddam. Telefon 5414-227.
1363
PAN Gurman! Čiščenje, impregniranje kamna, škriljevca po poteh, dvoriščih, stenah. Telefon 041 776-238, 051 429-733. Duška Kmetic s. p., Topolšica 85 d.
12221223
IZVAJAMO kravská, kleparska, tesarska in zidarska dela, sanacije in novogradnje dimnikov, demit fasade in zunanje ureditve. Telefon 041 652-186. Bogdan Drev s. p., Parižlje 35 a, Braslovče. ž 135
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja na drva, olje. Garancija za peči je 5 let. V marcu popust na izdelke. Anton Apbc s. p.. Prekolje 29 a, Škofja vos,telefon 5415011. 1336 ZAPESTNICO iz filigrana, z rdeâmi kamenčki (drag spomin), sem septembra 2005 izgubila na poti od Nove vasi do Celjskega dama. Najditelja prosim, do mi jo vrne oz. me pokliče po telefonu 031 882-528.	1361
Mnogo prezgodaj je odšel y
Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi sin
SIMON SIVKA
iz Celja (16.8.1969 - 2.3.2006)
Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prezgodnji izgubi dragega sina se iz srca zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, NK Publikum -Arena Petrol, sodelavcem Obutve Celje ter nekdanjim sošolcem OŠ Frana Roša za vsak sočuten stisk roke, izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Zahvala tudi g. župniku iz cerkve sv. Duh za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku g. Darku Bezenšku za lepe poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter g. Janezu in g. Mateju za
odigrano pesem s trobentama. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči: mamica Maca, Pepi in ostalo sorodstvo
Te bolezen je objela, še posebno moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš

ZAHVALA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, govornici za besede slovesa, pevcem, trobentaču, podjetju Veking in gospodu župniku za opravljen obred. Posebna zahvala osebju Splošne bolnišnice Celje, oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo. Ohranimo ga v lepem spominu in naj nam čas, ki smo ga preživeli skupaj z njim, ostane kot darilo življenja.
Žalujoči: 2
i, nečakinji
Končano je delo in trpljenje, nikoli več se ne prebudiš, a v naših srcih živiš.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in starega ata
VINKA OTOREPCA
se zahvaljujemo dr. Janku Čakšu, patronažnima sestrama Zdravstvenega doma Šmarje, nevrološkemu oddelku bolnišnice Celje, vsem zdravnikom in sestram ter dr. Milanu Rajtmajerju za vso požrtvovalnost v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku Podkrajniku za opravljen cerkveni obred, moškemu in mešanemu pevskemu zboru iz Zibike, trobentačema za odigrano Tišino ter govornikoma Ti-netu in Romanu. Hvala sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. Hvala za cvetje, sveče in sv. maše, izražena pisna in ustna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Gekott.
Žalujoči: žena Mimi in hčerka Erika z družino
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE KROFL
s Planine pri Sevnici 67 (29.10.1919-13.3.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili pisna in ustna sožalja, se prišli še zadnjič poslovit od nje, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako lepem številu pospremili na
njeni zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena dr. Janezu Šmidu in patronažni sestri Pavli Tonjko kakor tudi celotnemu osebju Zdravstvenega doma Planina. Hvala g. župniku Damjanu Kejžarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem s Planine za petje na pokopališču in ge. Ivanki Uduč za poslovilne besede. Hvala tudi kolektivu Tajfun Planina, Društvu upokojencev Planina in ZB Planina ter pogrebni službi Žalujka iz Dramelj za vzorno in vestno organizacijo pogreba.
Vsi njeni
Jasno nebo so zastrli črni
oblaki. Na polju življenja je žito povesilo svoje glave.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
IVANA CVIKLA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane
sveče in cvetje. Hvala vam, ker ste bili z nami v teh temnih dneh in nam pomagali odpihniti del črnih oblakov, da so lahko skozi njih posijali žarki upanja.
Njegova družina
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli.		
		V SPOMIN
		
		atu
	% > r rv.Jg i fP^i^HH	FRANCU
		in
		mami
		FANIKI
		OSET iz Šibenika pri Šentjurju
Hvala vsem, ki z dobro mislijo in lepim spominom postojite ob njunem grobu.		
Njuni najdražji L Š299		
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko vas naše išče, ni več vašega smehljaja, le lep spomin in delo vaših pridnih rok ostaja.
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče in stari ate
VINKO BRAČIČ st.
iz Velenja (16.1.1930 -12.3.2006)
Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za številna sožalja ter darovano cvetje,
sveče in sv. maše. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi, rudarski godbi na pihala in častni straži Premogovnika Velenje ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Lojzka, hčerki Slavica in Blažka, sinova Branko in Vinko, vnuki Nataša, Coran, Jasna, Nina, Sašo, Janja, Ana in Blaž, pravnuka Laura in Marcel ter ostalo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče, zamcm oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
V SPOMIN
Na prvi pomladni dan sta minili 2 leti žalosti, ko si za vedno zaprl izmučene oči, naš dragi
STANKO ZALAR
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ohranjate spomin nanj.
Žena Hedvika, sin Stane, hčerke Zdenka, Jana in Sonja z družinami
Leta minevajo, a spomin ostane boleč, z mislijo, da te, dragi ATI, ne slišimo nikoli več.
V SPOMIN
RUDI VREŠ
iz Novih Lok 61, Mozirje Mineva leto dni, kar si odšel za vedno. Kruta bolezen te je mnogo prezgodaj pahnila v večni mir in pokoj, vendar v naših srcih boš vedno in povsod,
DRAGI RUDI. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje ali prižgete svečko v njegov spomin. Vsi tvoji
Globoko v duši pod bolečino, pod vsemi zmedami življenja leži prostrana, neizmerna tišina in spokojnost.
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar nas je prezgodaj zapustila draga žena in mami
FANIKA JELENC
iz Šentjurja
Hvala vsem, ki se je spomnite z lepo mislijo, se ustavite na njenem grobu ali ji prižgete lučko.
Ob izgubi dragega moža, brata in strica
NIKOLE ŠPORČIĆA
r VODNIK
KINO
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremambe programa. Rožnati panter
11.30.14.00.16.10.18.20.20.30.22.40
Brez povratka 3
14.30. 16.30,18.40. 21.00,23.10
Zathura: Vesoljska avantura
13.30.15.50
Usodna nesreča
18.30, 20.50,23.20
Prvinski nagon 2
19.00 (sreda)
Snaha, da te kap
12.00.16.40.20.00(razen srede). 22.20
13.00.15.10,19.20,23.40 Krvava igra 17.10.21.20
Nanny McPhee - Čudežna varuška
10.30.16.00,18.10 Otrok
20.20. 23.00 Mali pišiek
11.00. 15.30.17.30
20.10,22.50
Velika družina, veliko smeha
12.30.17.00,19.00,23.30 Krvavi hostel 21.10
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek m soboto oredstavB so v soboto in gedelio
IIW.Hfl
15.00.17.00,19.00.21.00,23.00
Usodna nesreča
14.30.16.50,19.10,21.30,23.50 Nanny Mcphee - Čudežna varuška 13.00.15.10.17.20.19.30 BBneíkí trgovec
21.40
Cmok cmok, bang bang
14.20. 16.30, 18.40,20.50,23.10 Film za zmenka
13.50.15.40.17.30,19.20.21.10,23.05
PETEK 18.00 Amelia SOBOTA 16.00 Niko vabu ZI 18.00 Vsiljivec 20.30 Odkar Otarja ni
NEOEUA 19.00 VsSjivec
SREDA 19.00 Balkankan
PETEK
18.00 Šušljase
21.00 Ciklus art filmov: 25 stopinj pozimi
SOBOTA 18.00 Casaneva 20.00 Šušljase
NEOEUA 19.00 Casanova
PRIREDITVE
10.30 in 16.30 MNZ Celje Demonstracija obrti
predstavlja se urar Ivan Krivec 17.00 Zdraviliški dom Dobrna_
19.00 Dvorana hmeljarskega doma KZ
Šempeter__
Najlepše misli so zate... prireditev ob materinskem dnevu 19.00 Kulturni dom Vojnik
Harmonikarski orkester KUD France Prešern Vojnik in Občina Vojnik
končen ob materinskem dnevu
20.30 Center Nova Velenje-knjižnica Skupina Terra folk
koncert
21.00 Mestni kino Metropol, Celje Večer šansonov
SOBOTA, 25.3.
9.00 Knjižnica Velenje-preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
11.00 Center Nova Velenje - dvorana Luna Ornik: Lalanit
Pikin abonma in izven
17.00 Gasilski dom Leveč _
Za mamice in očke prireditev ob materinskem dnevu 18.30 Unionska dvorana Celje
19.00 Dom sv. Jožefa, Celje__
Umetnik na obisku gostja večera bo Elda Viler 19.30 Glasbena šola Velenje
Simfonični orkester umetniške gimnazije iz Kopenhagna končen
21.00 Plesni forum Celje__
Bolero 2006
zabaimo-glasbena in humanitarna prireditev ob materinskem dnevu
19.30 Glasbena šola Velenje__
Večer dijakov 2. letnika umetniške gimnazije v Velenju razstava in koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Bolje tič v roki kakor tat na strehi (absurdna komedija)
17,00 Gasilski in kulturni dom Podčetrtek _______
Šopek za mamico
delavnica: izdelava rožic iz krep papirja
RAZSTAVE
Likovni salon Celje: fotografska razstava Obiskovalci, avtorja Gorana Ber-toka, do 2.4.
Galerija likovnih del mladih Celje - Celjski dom: ilustracije za otroke avtorice Lite Prap in razstava fotografij Stari grad Celje, vibracije, ki jih ne poznate, avtorja Mihaila Lišanina, do 31. 3.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje:
Hortenzija, likovna dela (tempera na platno - tihožitja) Majde Žličar, do 31.3.
Galerija Borovo: akrili na platnu in pasteli Srečka Štamola, do 18.4.
Galerija Volk: likovna delaMiteneito-štohar, do 8.4.
Osrednja knjižnica Celje: Žabe svatbo so imele - 60 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, avtorja SrečkaMačka, do 3. 4.
Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: likovna dela Edvarda Starca, do 8. 4,
Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Viktorja Bernika, do 11.4.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda:
Arhitekturne zasnove novih hiš na po-
deželju Savinjsko-Kozjanske regije, avtorja Andreja Pajerja, do 15.5.
IKS - Internet kavarna Stane, Celje: fotografije iz krajinskega opusa, člana Fotografskega društva Celje Marka Rebova.
Galerija Nikca: razstava otroških del članov društva Otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Cas je za igro, do 26.3.
Celjski mladinski center fotografije s Foto-modnega vikenda 2005, do 31. 12.
Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtoija mag Bojana Him-mebeicha in Jureta Mtijeviča, do 30.9.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12.
Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-ljico, avtorsko delo muzejske svetovalke Tatjane Badovinac, do 30.11.
Galerija Mik Celje: slike Slavice Te-sovnik z Ljubnega ob Savinji, do 13.4.
Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Bla-ža._
Špesov dom Vojnik: olja na platno Ane Ječi, do 31.3.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umet-nostnozgodovinska razstava jezapnaza-radi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Kaiiin, numizmatična razstava.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
rïf1
Petek ob 19.00 Tantra nove dobe
predava: Aristid Havlička - Tili Delavnica
Projektni management
sobota od 9. do 13. ure delavnico vodita: Tadej Lebičin Špela
Vsebina: uporaba orodij projektnega managementa za kakovostnejšo pripravo razpisov - tenninsko, stroškovno in kadrovsko obvladovanje projektov z osnovami programa MS Project. Kjer je volja, tam je način Do 1. aprila zbiramo šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin. Enomesečna humanitarna akcija v sodelovanju s študenti Fakultete za logistiko. Žbirni mesti: Mariborska 2 in Mariborska 7 - vsak delov-nikmed9. in 18. uro. Na ogled je razstava Kakor gre otrokom, tako gre narodom. Unicefove fotografije v sodelovanju s Share Slo-
Redne aktivnosti v dvorani
-	v ponedeljek, sredo in petek ob 15.00 Break dance, vodi Igor Krhlanko;
-	v torek ob 15.30 Hip hop in Show dance s Cvetan o iz Skupine Power dancers;
-	v četrtek ob 18.00 plesne ure salse, latino in družabnih plesov s plesno šolo Roily;
-	v ponedeljek in sredo ob 18.00 Tae do - rekreacija, vodi Grega Teršek; ob sobotah ob 14.00 KUD Desanke Maksimovič;
-	ob sobotah ob 17.00 Energy break team, vodi Simon Patarčič.
Redno SKMŠ: Pilâtes joga
Petek od 17.00 do 18.30 Vrtec Pešni-
Rekreacija
Sobota od 14.30 do 16.00 v telovadnici OŠ F. Malgaja
M
Ponedeljek ob 17.00 Delavnica: Samopodoba Ponedeljek ob 18.00 Bobnarska delavnica - afro glasba
m
I mocL
Petek ob 20.00 v dvorani Kursk Izspovednice
Sedem mesecev na ladji Kamnik, življenje in delo pomorščakov, morje, pristanišče, delo, izkušnje, odsotnost od doma, doživetja, zgodbe in še mnogo
www.iiovitednik,com
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniSko, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1.26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda KlanJek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka Uansakcijskega računa: 06000
0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880,
(03) 49 00 881.
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Crabar, Zl.itko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

DRILO
Nagradna križanka
AVTOR: ŠUJDOvič

Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za storitve podjetja Biovital s Proseniš-kega v vrednosti 5.000 SIT
2.	nagrada: dopoldanska smučarska karta za smučišče na Golteh
3.-5.	nagrada: karta za savno na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 30. marca 2006.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 17. marca. Prispelo je 567 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 22
Vodoravno: MAK, AGA, HYUN, SP, TOF, JARNO, MINERALOG, ULANOVA, ILEGALA, LUK, AAR, KIP, MIR, IME, HRIB, XT, POD, AO, INDOLOGUA, MSTA, ANATOLE, UA, AISNE, ETAT, TAU, NL, TOTO, TLIVKA, CIPRESA, EWA, TUN, UKRAJINA, JASNOST, SASA, MIKALNIK, OTIS, ANA, DIVAČA, DN, CERES, MICHAEL, ŠK, GREIS, ILKA, ARTA, ROAR.
Geslo: Junaki olimpijade v Torinu.
Izid žrebanja
1.	nagrado: bon za storitve podjetja Biovital s Proseniš-kega v vrednosti 5.000 SIT, prejme: Silva Kramar, Doboj-ska 38, 3000 Celje.
2.	nagrado: dopoldansko smučarsko karto za smučišče na Golteh, prejme: Dušan Farič, M. Mikuža 10,1000 Ljubljana.
							
	1	2	3	4	5	6	
	7	8	9	10	11	12	
	13	14	15	16	17	18	
	19	20	21	22	23	24	
	25	26	27	28	29	30	
		31	32	33	34		
Ime in priimek:							
Naslov:							
HOROSKOP
TEHTNICA

Ona: Ljubezenske težave bodo kmalu le še preteklost, spoznali boste osebo, ki vam bo spremenila življenje. Nikar se preveč ne zaletite, pač pa ravnajte tako, da bo iz tega nastala traj-
Otv Imate zelo veliko možnosti, če jih boste seveda znali izkoristiti. Prijatelj vam bo skušal pomagati, zato ga nikar ne zavrnite. Z njegovo pomočjo bo uspeh popoln, pa še prijetno se boste zabavali.
Ona: Imate enkratno priložnost, da si pridobite naklonjenost osebe, ki vas že dolgo vznemirja. Toda vseeno rajši premislite, preden se spustite v burno avanturo, ki vam lahko prinese precej nevšečnosti.
On: Nikar prehitro ne obupajte - nič še ni izgubljeno. Vse skupaj sploh ni tako slabo, kot si zamišljate. Ozrite se malo okoli sebe in videli boste, da je na svetu še precej lepih stvari, zalo le pogumno naprej.
Ona: Prijeten n bo dodobra polepšal dolgočasen vikend. Poskusite iz vsega skupaj iztržiti kar največ, saj se priložnost zlepa ne bo več ponovila in kaj lahko se zgodi, da boste na koncu ostali sami.
On: Naredili boste odločilni korak pri uresničevanju ljubezenskih načrtov z osebo, ki jo že dalj časa skrivoma opazujete. Tokrat bo to zadetek v črno, pa se vam tako obeta prav prijetno doživetje.
HK'liWMi'ftal
Ona: Na poslovnem področju se bo nepričakovano pojavi-la povsem nova alternativa, kar vam bo dobesedno odvalilo kamen s srca. Zdaj je na vas, da to izkoristite in si pridobite nekaj prednosti pred konkurenti.
On: Odnosa ne boste mogli več dolgo skrivati, saj partnerka že pošteno sumi v vašo iskrenost. Potrebno bo še nekaj več kot le kopica prijaznih besed. Toda premislite, ali se vam to sploh splača...
DVOJČKA M ■ STRELEC
Ona: Obiskali boste nekoga, ki vas že pošteno pogreša in se vas bo več kot odkrito razveselil. Pogovor bo nanesel na prijatelja, ki vam je nekoč veliko pomenil in se bo kaj hitro znova pojavil v vašem življenju.
On: Preložite delo rajši na kasneje in pošteno počijte. Vaš življenjski ritem je vse prehiter in to se vam lahko še maščuje. Nekdo vam bo predlagal nekaj precej nespametnega, vendar ga ne boste poslušali.
Ona: Nikar se ne norčujte iz osebe, ki vam bo zaupala čustva, temveč skušajte zadevo rešiti drugače. Sicer se vam bo kaj hitro maščevalo, saj nikoli ne veste, kdaj se lahko tudi vi znajdete v podobni situaciji!
Otu Čeprav ste se nekoč že opekli, ponovno začnite vse skupaj. Na koncu boste vsekakor zmagali in poželi pohvale, ki si jih zaslužite. Kar se tiče zdravstvenega stanja, bi ne bilo odveč, če bi mcdo popazili.
Oria: Partner bo v veliki n ri vplival na vaše poslovno življenje, vendar vam bo s tem hotel le pomagati. Na koncu se boste hoteli o celotni zadevi odkrito pogovoriti in razčistiti vajini vlogi.
On: Bolje vrabec f roki kot golob na strehi. To velja tudi za vas, drugače boste na koncu ostali praznih rok in strtega srca. Le zakaj ne bi izkoristili priložnosti v objemu tistega, ki si to resnično želi.
KOZOROG
Ona: Zajela vas bo velika delovna vnema, tako da enostavno ne boste znali biti na miru. Izkoristite priložnost, da si naberete nekaj prednosti pred ostalimi, saj vas bo ta vnema spustila še hitreje, kot je prišla.
On: Ta teden boste rade volje prisluhniti tudi mnenju ostalih v družbi, saj boste pri neki pomembni osebni odločitvi potrebovali pomoč tistih, ki imajo to že za seboj. Znali vam bodo pomagati!
3.-5. nagrado: karto za savno na Rogaški rivieri prejmejo: Klemen Veber, Loka pri Žusmu 129, 3223 Loka pri Žusmu, Olga Šumej, Pilštanj 40, 3261 Lesično in Betka Knez, Leveč 14 a, 3301 Petrovče.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100.
nn
| VODNAR
Ona: Dobili boste predlog, ki vas bo v prvem trenutku sicer navdušil, vendar pa boste po temeljitem razmisleku ugotovili, da ni vse tako lepo, kot izgleda na prvi pogled. A vseeno vas bo premamilo...
On: Sprva boste precej črnogledi, nato pa se bo izkazalo, da se vam obeta kar precejšen uspeh na ljubezenskem področju, kar vas bo spravilo v izredno dobro voljo. Sicer pa ste si to konec koncev tudi zasluži-
Ona: S partnerjem se bosta odločila za potep po okolici, pri tem pa se bosta odločila za nekaj, kar že dolgo Časa pričakujete, a enostavno niste imeli poguma, da bi uresničili. Obeta se vama čaroben konec tedna.
On: Rešeni boste skrbi, kijih imate zadnje čase nenehno v mislih. Še vedno pa vam ne bo uspelo nadoknaditi zamujenega v preteklosti, ko ste živeli preveč lahkotno in neobvezu-joče. Dobro bi bilo poiskati pomoč!
Ona: Pred vami je precej pozitivno obdobje, zato počijte in se skušajte umiriti: Ne pozabite na svoje najbližje, saj ste jih v preteklem obdobju kar nekoliko preveč postavljali na stranski tir.
On: Zadovoljni boste le toliko časa, dokler ne boste razmišljali o tem, kam vas vodijo poti. Kasneje se boste znašli v dvomih, ki vam utegnejo v celoti pokvariti sicer mirne sanje. Vseeno se bo našel neke vrste izhod iz krize.
Ona: Dokončno boste vzeli vajeti v svoje roke in pokazali sodelavcem, kakšne so vaše resnične sposobnosti. To bi morali storiti že davno tega, saj boste šele zdaj spoznali, da ste bili doslej na nek način zapostavljeni.
On: Obnašajte se bolj zrelo in v družini bo vzdušje zelo prijetno. Tudi vi naredite kaj za boljšo atmosfero, ne da vedno le tarnate in kritizirate poteze drugih. Nič ni tako lahko, kot se vam zdi na prvi pogled!
RUMENA STRAN
Manekenke in manekeni Igorja Jelena so nas pred dnevi povabili v novo odprta trgovino Brooklyn Pepe Jeans v Planetu Tuš v Celju. Lastnica Simona Oset je bila navdušena nad prvimi odzivi. Na sliki (spredaj v sredini) jo lahko vidimo v družbi voditeljice oddaje Slowmotion Tamaře (levo) in Darje, ki je s sodelavkami poskrbela za frizure manekenov.
25. marec
MESO
(pakirano in postrežno)
20%
Kljub veliki zaposlenosti je z zamudo prišel tudi Čedo - Čedomir Topličanec (levo). Na sliki je s Simono Oset in njenim partnerjem Zlatkom Hlišem. Sicer pa je bilo zamudnikov kar nekaj - modna oblikovalka Urša Drofenik, znani pleskar in slikar Laki, ki je Simoni prinesel zgoščenko...
Pesem, ki je vsekakor evergreen, je skladba Naš kuža, Med manekenkami so obiskovalci še prav posebej ki jo je pred leti prepevala Hajdi. Tokrat je nismo ujeli opazili Moniko Mišič, ki je sicer priznana milanska z mikrofonom, ampak z novo majico.	manekenka.