Poštnina plačana v gotovini
teto XXIV.	iP%	H	B	iP	8^9	P	Štev	106.
TRGOVSKI
Naročnina za Ljubljansko KH	Efl	H. MU	["	'	4n(	^	ubljana.
pokrajino: letno 70liriza Hfl IfEl	HW MB H wl») HI	j2l	k.”LŽtoSf	K,'Ji	v-regorču	vilca23.T«ti
inozemstvo lir), za */*	SP	(fp	25-52. Uprava; Gregor
leta 35 lir, za ‘U leta 17.50	čičeva ul. 27. Tel. 47-61
Ur, mesečno 6.— lir. Te- v	Rokopisov ne vračamo.
pS^iltSbui' Časopis za trgovino. Industrijo. obrt in denarništvo SSTiS”«.".
Izhaja ^.T"______________Ljubljana, petek 24. oktobra t941-XIX____Cena	0'60
Ob 40letnici Trg. društva „Merkur"
Govor predsednika dr. Fr. Windiseheria
Kovanci po 5 lir v prometu do 31. oktobra
Finančni minister je izdal odlok, po katerem se vzamejo iz prometa srebrni kovanci po 5 lir. Ti kovanci izgube 31. oktobra vsako vrednost, vendar pa se morejo zamenjati še do 30. novembra pri vseh javnih blagajnah, poštnih, računskih, finančnih in železniških uradih.
Uradne ure
bodo v vsej državi po dekretu Du-eeja v času od 5. novembra do konca marca 1942 ob delavnikih od 9.—15., ob nedeljah in praznikih pa od 9.—13. Na ta način se bo prihranilo na razsvetljavi in kurjavi.
Električne železnice Italije
so po svoji dolžini v Evropi na prvem, na vsem svetu pa za USA na drugem mestu. Kako je napredovala elektrifikacija italijanskih železnic, je razvidno iz naslednjih podatkov: L. 1922, je bilo na 721 km železniškega omrežja v prometu 260 električnih vozov, 1. 1939. pa so elektrificirane proge dosegle skupno dolžino 5812 km in v prometu je bilo že 1851 električnih lokomotiv. Obe skrajni točki polotoka sta zveaani z električno železniško progo, odkar je bila elektrificirana vsa, 1371 km dolga železniška proga Regio Calabria— Chiasso. Po vojni bodo izvedene razne spremembe in popravila in elektrificirano bo 51% glavnih italijanskih železniških prog. V kratkem bo v prometu nova serija (nad 100) električnih lokomotiv. Prvih 10 lokomotiv od te serije je že v prometu.
Italija v jeseni
Izšla je jesenska številka revije <Italia>, ki izhaja štirikrat na leto v italijanski in nemški izdaji v založbi Nacionalnega zavoda za tujski promet in državnih železnic. S to številko je odlično prikazana z besedo in sliko lepota Italije v jeseni. Prelest jeseni in njen sadni blagor mično opisujeta Luigi Bot-tazzi in Guido Lami, potem pa sledijo opisi severnoitalskih jezer, raznih mest, ki so prikazana v najboljših italijanskih filmih, vil in vrtov, novega kolodvora pri Sv. Luciji pri Benetkah, starodavne keramike iz Arezza, jesenske gledališke sezone itd. Stalne rubrike poročajo izčrpno o tujskem prometu, o poslovanju državnih železnic, o filmu, športu, razstavah in folklornih prireditvah, o umetnosti in arheologiji ter o knjigah, ki govore o Italiji. Zanimive razprave in članke spremlja razkošna lepota slik, med katerimi zavzemajo v skladu z jesenskim razpoloženjem in čarom prvo mesto posnetki vinskih trgatev. Revija cltaliaa je tudi s svojo jesensko številko dokazala, da nima tekmeca pri učinkovitem predstavljanju lepot italijanskih pokrajin.
Lesne uzance
Uzance za trgovanje z lesom (obnovljene) v italijanščini in slovenščini je pravkar izdala Ljubljanska borza za blago in vrednoto. Knjižica velja 12 lir in je naprodaj v vseh večjih ljubljanskih knjigarnah ter pri borznem tajništvu.
Poravnajte naročnino!
Matična organizacija slovenskega trgovstva, Trg. društva c Merkur» je imelo včeraj v Trg. domu svoj 40, letni občni zbor. Tega velepomembnega dogodka se je spomnil društveni predsednik dr. Windischer v svojem govoru, v katerem je podal tudi kratek pregled o razvoju slovenskega gospodarstva, nato pa v klenih besedah očrtal osnovne smernice, po katerih naj se razvija slovensko narodno gospodarstvo.
Dr. Windischer je med drugim izvajal:
Letošnjo spomlad so se odigrali veliki dogodki, ki so globoko posegli v usodo naše domovine. V prvi polovici meseca aprila je italijanska vojska zasedla Ljubljano in zahodni del slovenskega ozemlja. Tako je prišlo do popolnoma novega ustavnopravnega položaja, čigar konkretna oblika je podana v ustanovitvi Ljubljanske pokrajino v mejah italijanske države. Ljubljanska pokrajina je sestavni del kraljevine Italije. Ljubljanski pokrajini, ki jo upravlja Visoki Komisar Ekscelenca Emilio Grazi-oli, je glede na njeno strnjeno slovensko prebivalstvo določen avtonomen ustroj, ki upošteva etnične značilnosti prebivalstva, zemljepisno lego ozemlja in posebne krajevne potrebe. Kraljevi ukaz priznava svojstveno omiko, ki so jo ustvarili Slovenci v stoletjih, in zagotavlja obenem njen nadaljnji razvoj. Tako je po teh načelih omogočeno Slovencem tekmovanje z drugimi narodi pri ustvarjanju kulturnih in gospodarskih vrednot. Kot predsednik našega društva sem imel čast obiskati Ekscelenco Visokega Komisarja, izraziti mu našo lojalnost ter ga prositi za tvorno naklonjenost našemu društvu, ki je imelo vedno pred očmi veliko važnost znanja italijanskega jezika za naš trgovski litan spričo živahnih ustaljenih kupčij-skih zvez z Italijo in orientom.
Publikacije društva.
Naše društvo je imelo vsa leta svoje glasilo. Najprej «Narodno gospodarski vestnika od 1901—1903, potem pa po kratkem presledku «Slovenski trgovski vestnika v letih 1904 do 1918, od 1. 1919-1923 zopet «Narodno gospodarski vestnika, kateremu je sledil 1. 1924 «Trgovski Tovariša, čigar odlični in zaslužni urednik je bil vsa leta g. Josip Kavčič. «Trgovski kole-dar» izdaja naše društvo od leta 1907. Prizadeven in zaslužen urednik mu je dolgo vrsto let g. Franc Zelenik. Ko je bila sila in potreba, smo izdajali prve strokovne knjige za menično pravo, za trgovinsko korespondenco, za knjigovodstvo, sotrudniški zakon, za trgovinsko računstvo; nekatere teh strokovnih knjig ponovno. Položili smo tako temelj naši strokovni trgovinski literaturi, ustrezajoč največji praktični potrebi.
Markantni mejniki so naša petletnica, ko je bil položen temelj za Trgovski dom, naša desetletnica, leto 1920, ko je bila ob velikem trgovskem shodu v Ljubljani ustanovljena Zveza trgovskih gremi-jev in zadrug, leto 1930, ko so se vselile trgovinske ustanove v Trgovski dom. Pomembno izobraževalno delo je naše društvo opravljalo s svojimi predavalnimi veče-
ri pod imenom «Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge» v letih 1929—1932. Predavalni večeri z najodličnejšimi govorniki so bili prava novost in senzacija v našem mestu. Kmalu so ti večeri imeli lepo število posnemalcev.
Pogled nazaj.
Ako samo po gladini in površini, ne da bi segli globlje v razvoj dogodkov, bežno šinemo v duhu preko razdobja dopolnjenih prvih štirih križev našega stoletja, moramo s pravim zadovoljstvom ugotoviti, da smo od skromnih in ponižnih razmer od pričetka našega veka v teku štiridesetih let na gospodarskem poprišču v stanovskem, organizatornein, družabnem pogledu in po življenjski ravni prišli mogočno naprej vse do vojnega stanja. V vsakdanji skrbi za svoj položaj v cerkvi, šoli, uradih, v prizadevanju za uveljavljanje jezika je skoraj moral ostati dolga desetletja po vstajenju v ozadju problem smotrnega razvoja našega gospodarskega in sočasno s tem povezanega razvoja našega gospodarskega stanu v vseh glavnih panogah.
V začetku našega stoletja brez stanovske in poklicne zavednosti, brez organizatornega okostja, brez programske usmerjenosti in smotrnosti je gospodarski stan kakor v drugih panogah tudi v trgovini in obrti prepuščen kar samemu sebi, dobri sreči in naključju, prizadevanju posameznikov; ni ga, ki ravna in vodi, vse gre brez napotka in vodila. Ko dobi naša domača trgovina, šibka, malovidna, skoro skrita, brez strokovnega razčlenje1-nja, v našem društvu svoje središče in žarišče, je treba ledino orati, pričeti iz osnove, zbirati drobce, buditi, bodriti, vlivati pogum. Potrebno je delo za spoštovanje stanu in vrednost poklica, potrebna je skrb za strokovno izrazoslovje, brige je treba za izobrazbo v tečajih, predavanjih, poprijeti se je bilo priprav za izdajo knjig, misliti je bilo na preobrazbo obstoječih poklicnih združb, gospodarskih ustanov, dobrodelnih naprav. Ob veselju za delo, ob bodrilu srečnih uspehov, ob prizadevanju požrtvovalnih, dalekovidnih delavcev se je položaj v naši trgovini čudovito hitro boljšal v središču in v podeželju.
Pokret v trgovini je vzpodbudno vplival na rokodelski stan, ki se zave, prebuja in oživlja iz dolgoletne otopelosti. Leta 1907 dobi svojo prvo splošno organizacijo v «Slovenskcm obrtniškem društvu».
V prvem in drugem desetletju vse do svetovne vojne je v našem društvu delovna sreda. Velika vojna preseka redno delovanje, ali uspehi dolgoletnega dela so tu, mlad nov duh veje. Stanovska zavest je prebujena, zmisel in čut za napredek sta tu, gmotno stanje poboljšano. Naš trgovski človek ve, kaj hoče in kaj zmore. Z leti je število samostojnih gospodarjev in so-trudnikov toliko, da se začne redno naseljevanje mladih trgovskih začetnikov iz središča v podeželje. Še pičla in redka nastanjenost po trgih in večjih vaseh omogoča trgovinskemu naraščaju, da v zgodnji moški dobi gradi svojo gospo-
darsko samostojnost. Ustreženo je na ta način tudi prebivalstvu, ki dobiva dobro založene trgovine v svoj domači kraj.
Razmerje med gospodarjem, so-trudnikom in vajencem je še patriarhalno, skrb za socialno preskrbo, osobito za starost ni še pereč problem, ker si more trgovski naraščaj v krepki dobi ustvarjati svoj gospodarski obstoj, ki daje pridnim in stremečim relativno blagostanje. V tem pogledu je v zadnjem desetletju nastala popolna preobrazba. 2iv interes po socialni preskrbi za bolezen, onemoglost, starost, brezposelnost je lo med delojemalci, zadnja leta ob poslabšani konjunkturi in gostem številu trgovinskih obratov vidimo tudi med gospodarji živahno gibanje za socialno preskrbo zlasti v Ljubljani, v okrilju razgibano delavnega Združenja trgovcev in dinamičnega vodstva Zveze trgovskih združenj. Med svetovno vojsko vezane sile se po končani vojski v novih razmerah z ogromnimi potrebami sproste. Velika je gibalna sila v trgovini in obrtno-sti, srečna konjunktura za podjetne in spretne ljudi, obilua priložnost za delo in zaslužek. Gospodarska povzdiga je očitna. Življenjska raven se dviga.
Organizacija napreduje.
Sredi živahnega gospodarskega udejstvovanja se začne živahna delavnost na polju gospodarske in stanovske organizacije. Poleg podjetij posameznih trgovcev in obrtnikov nastane živahno ustanavljanje gospodarskih družb v raznih oblikah. Sočasno je sprožena in izpeljana iz našega društva sostav-na akcija za izpopolnitev stanovske obvezne organizacije po vseh okrajih. V kratki dobi delujejo po vseh večjih političnih okrajih trgovski gremiji in trgovske zadruge, ki so predhodniki Isedanjih trgovskih združenj. Že pomladi leta 1920 je mogoče sklicati ob času velikega trgovskega shoda aprila meseca v Ljubljano zastopnike posameznih trgovskih organizacij, gremijev in zadrug, ter ustanoviti Zvezo trgovskih gremijev in zadrug s sedežem v Ljubljani. Vse to veliko pripravljalno organiza-torno delo je bilo v našem društvu skrbno pripravljeno še ob času, ko so imele vse te trgovinske združbe, vštevši Trgovsko bolniško in podporno društvo, svoj skupni skromni dom v naših prostorih v tedanji Liningerjevi hiši. Velika stiska za stanovanja je tedaj vladala in dolgo dobo je v prostorih našega društva bilo zbrano zastopstvo vseh trgovskih stanovskih in dobrodelnih ustanov v Ljubljani. Pretekla je dosti dolga doba do udobnejših razmer. Resnično izboljšanje je nastopilo z dograditvijo in otvoritvijo Trgovskega doma, ki je dal leta 1930 glavnim trgovskim organizacijam pripravne prostore.
Iz klenega jedra, ki je izžarevalo stanovitno snovalno silo, je v kratkih letih bilo mogoče razplesti tesno mrežo številnih osnovnih trgovinskih stanovskih organizacij, povezanih v spretno in srečno delujočo Zvezo trgovskih združenj. Z upravičenim ponosom in zado-
voljstvom sme matica motriti gospodarski in organizatorni razvoj v štiridesetih letih tem bolj, ker je vso to dolgo dobo obstajala tesna povezanost med matičnim društvom in kasneje nastalimi novimi stanovskimi zastopstvi, ki so zaživela ob programatičnem načrtu.
V	prisrčnih prijateljskih odno-šajih z našimi trgovskimi obveznimi organizacijami in njih vodniki ima naše društvo kot čuvar spoštljivih tradicij vedno še dosti obsežen delokrog s poglavitno nalogo, da skrbi za strokovno in splošno izobrazbo našega naraščaja. Izdaja cTrgovaki koledara in ugledno revijo <Trgovski Tovariša. Meni je bilo te dni v mislih, da je nocoj ob našem 40. občnem zboru sredi izrednih razmer umestno vreči nekaj pogledov ua minulo razdobje ter v bežnih obrisih spomniti na veliko opravljeno delo. V vsej skromnosti si smemo dovoliti ugotovitev, da se je naše društvo od početka do danes če-sto v zelo nevšečnih razmerah brižno in vestno trudilo za razvoj naše trgovine in za povzdigo narodnega blagostanja, izvajajoč svoj v pravilih začrtani program ter ustno sporočilo naših stanovskih prvakov in vodnikov. Brez napuha in prešernosti smemo reči, da smo se zvesto trudili leto za letom. V trdih razmerah vztrajamo, ob skromnih sredstvih izvajamo svoj program.
Po svojem početnem vodilu: ne deliti, marveč družiti, smo bili vedno vneti zastopniki in besedniki gospodarskega in stanovskega solidarizma. Razvoj v naši trgovini je pokazal, da nismo ravnali napačno, vzeli smo svojo nalogo resno in se zvesto trudili za njeno izpolnitev. Hvala Bogu ne brez uspehov. Svoj lep del smo doprinesli, da trdih trenj v naši trgovini med gospodarji in sotrudniki vsa leta ni bilo. Važne socialne pridobitve, upoštevna izboljšanja so prišla brez resnih stresljajev.
Zavzemali smo se za graditev in bili proti razdorom. Imeli smo vero v našega človeka. Upali smo v njegov napredek. Z ljubeznijo smo spremljali snovanje naših družb in rast naših podjetnikov, veselili smo se, da so se množile delovne prilike. Težili smo za izboljšanjem življenjske ravni našega človeka ter za izpopolnjevanjem in dovr-ševanjem socialnih naprav. Ljudsko blagostanje je vsota blagostanja poedincev. Vlivali smo pogum v slabih časih in krotili napuh v srečnih časih z negibnostjo čvrste vzpenjavosti. Ker vemo, da gre pri našem človeku bolje zlepa nego slrda, smo bili raje za pregovarjanje in dopovedovanje nego za silo in ukazovanje brez sodelovanja neposredno prizadetih. Ker dajemo prednost talentom pred ženiji v gospodarskem življenju in pridni preudarnosti pred drznostjo, smo bili bolj za vsakdanje redno in postopno delo nego za sunkovite akcije. Ce smo učili v početku naše ljudi stanovskega ponosa in jim veleli nositi glavo pokonci, smo jim hkratu govorili, da morajo ostati z nogami pri tleh. Dajali smo prednost preudarni povzdigi pred tveganimi poizkusi. Hiša v jedru zdrava, čeprav skromna, nam je ljubša nego kričeče fasade s črvivim ozadjem. Mislimo, da je vse to v skladu z resnično bitnostjo in zdiavo naturo našega naroda. Tako smo stali in tako stojimo, ker tak je ukaz za dobro službovanje v prid našemu narodnemu blagostanju.
Priiave zalog tekstilnega blaga, oblačil in obutve
Gospodarske vesti
Jubilejni občni zbor Trg. društva »Merkur«
Včeraj ob pol sedmih zvečer je bil 40. redni letni občni zbor Trgovskega društva »Merkur«, zaslužne matične organizacije slovenskega trgovstva. Ker je bil to 40^ redni občni zbor, je bila udeležba na občnem zboru zelo dobra, mnogo boljša ko druga leta
Občni zoor je otvoril in vodil predsednik dr. Fran Windischer, ki je pozdravil navzočne, zlasti pa zastopnika Zveze trg. združenj po-slovodečega podpredsednika Verbiča, podpredsednika Združenja trgovcev Zvonimira Lukiča, tajnika Lojzeta Šmuca ter številne zastopnike tiska.
Nato je podal predsednik dr. Windischer svoje poročilo in njegov tehtni, globoko preudarjeni govor, ki je bil sprejet z velikim aplavzom, objavljamo na drugem mestu.
Sledilo je lepo poročilo tajnika Antona Agnole. (Njegovo poročilo objavimo v prihodnji številki), iako tajniško ko sledeče poročilo vestnega blagajnika Kreka je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem.
V	imenu preglednikov je predlagal Fran Zelenik pohvalo blagajniku in absolutorij, kar je občni zbor soglasno sprejel.
Sledile so volitve ter je bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Vvindischerjem na čelu.
Dnevni red je bil s tem izčrpan in predsednik dr. VVindischer se je zahvalil vsem, ki so podpirali društvo, zlasti pa gospema Lcsko-vičevi in dr. Bretlovi, ki sta s posebno požrtvovalnostjo delovale v korist društva.
Nato je predsednik občni zbor zaključil.
Službeni list za Ljubljansko pokrajino,
kos 84. z dne 18. oktobra je objavil naslednji naredbiVis. Komisarja: Določbe za legalizacijo javnih listin — Omejitev avtomobilskega prometa (od 16. novembra preneha veljavnost posebnih prometnih dovolil za potniške avtomobile na bencinski pogon, razen za imetnike posebnih dovolil, glasečih se na: Vis. Komisariat, državna, pokrajinska in občinska oblastva, nac. iašistično stranko, škofa, sanitetne uradnike in pogodbeno sanitetno osebje, inozemske časnikarje, avloizvoščke in avtonajemščke, toda le za en potniški avtomobil za obratovalca).
Svetovna proizvodnja lanu
je dajala v zadnjih letih po 8 do 9 milijonov ton. Največji pridelovalec lanu je bila prej Rusija, prvo imesto pri predelovanju lanu v Evropi pa pripada zdaj Nemčiji skupaj z Belgijo. V Belgiji so se lanene njive razširile od 13.000 na 28.000,ha, v Nizozemski celo od 6000 na 17.000 ha, na Poljskem od
100.000 na 150.000 ha, v sami Nemčiji pa obsegajo okrog 100.000 ha. Poljske lanene njive dajo približno
38.000 ton, v Nemčiji pa se doseže tak pridelek na nasadili, lci so za polovico manjši. Pridelovanje lanu se znatno pospešuje tudi na Madžarskem, Hrvatskem in v Romuniji.
KNJIGOVEZNICA
LJUDSKE
TISKARNE
I	reg. zadr, z o. zav. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, lournale, šolske zvezke, mape, o d) e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
S 30. septembrom je bila prepovedana prodaja tekstilnega blaga, konfekcijsko blago, kožuhovine, klobuki, obutev vseh vrst in drugi oblačilni predmeti, in kov-čegi iz kože. Industrije!, obrtniki, trgovci na debelo in drobno so s tem dnem začeli sestavljati inventarje prej imenovanega blaga, ki se je nahajalo opolnoči 29. septembra pri njih na zalogi. Za te inventarje, ki jih bo treba predložiti v treh primerih oblastvu, bodo izdani posebni obrazci.
Po časopisu »Corrierei della Sera« z dne 12. oktobra posnemamo, da vsebujejo obrazci naslednje skupine, ki naj se že sedaj pri sestavi inventarja upoštevajo, da bo interesentom prepis na obrazce, ki jih dobijo lažji:
Industrialcem, obrtnikom, trgovcem na debelo in na drobno ter krošnjarjem in hraniteljem tekstilnih proizvodov, tekstilnih izdelkov, obutve in drugih oblačilnih izdelkov, katerih prodaja je bila ustavljena, so se pričeli razdelje1-vati tiskani obrazci za sestavitev inventarja blokiranega blaga, Trgovska konfederacija pa, da pospeši popis blaga, sporoča natanko, katere sestavne dele mora imeti popis oz. inventar, in navodila, ki jih morajo prizadeti upoštevati. Pri tem navaja, kako morajo lastniki ali predstavniki tvrdk navesti na spisku ob svoji odgovornosti blago, »ki je bilo na zalogi na dan 29. septembra 1941-XIX«.
Inventar sestoji iz sedmih glavnih oddelkov: tkanine, pletenine, konfekcija, ostala konfekcija (izdelki), domače perilo, obutev, razno.
Tkanine. V ta oddelek se vpišejo: blago za obleke, suknje in plašče za moške in ženske, lahke tkanine za zavese in zastore, težke tkanine za opravo, opna in ta-pecerija, prepojene tkanine vobče in vse druge neimenovane tkanine, izvzemši liste, ki jih ne obsega zapora. Kolikor zadeva obleke, vrhnje obleke in plašče, je treba ločeno popisati po tem, če vsebujejo volno ali druga tekstilna vlakna.
Pletenine. V ta oddelek se vpišejo po številu kosov ali parov te
Nedavno smo po gospodarskem tedniku »Sudost-Eclio« navedli, kako so se zaradi vojne spremenile transportne smeri in tudi obseg romunske zunanje trgovine, zdaj pa navajamo iz istega vira, kako se te spremembe^ in vojni vplivi kažejo v prometu pristanišča Konstance.
Obseg romunske zunanje trgovine se je od leta 1939. do 1940. skrčil od 7.56 na 5.37 milijona ton ali za 29%. Pri tem je bil najbolj prizadel izvoz čez Črno in Sredozemsko morje, ki se je znižal od 4.52 na 2.11 milijona ton ali za blizu 54%. Pri transportih blaga v zunanji trgovini ima veliko vlogo pristanišče Konstanca, ki je zelo važno zaradi tega, ker so tja napeljani cevovodi zemeljskega olja. Še leta 1939. je dosegel romunski izvoz zemeljskega olja čez to pristanišče višino 2.8 milijona ton, naslednje leto pa se je pod
*	barva,	pleslra	In
Ze v 24 urah “v,:,::;
Itd. Škrobl ln svetlolika srajce, o vrat alke in manšete. Pere, suši, monga in lika domaie perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul t Telefon it. 22-72.
postavke, ločeno zimske in letne, za moške ter ženske, dečke, deklice, otroke: jopice (majice), spodnje hlačke, kombinacije, vrhnje jopice, nogavice in nogavičke, kopalne obleke in dokolenke.
Konfekcija. V ta oddelek se vpišejo po številu kosov ali parov postavke, ločeno po vrsti blaga, če je iz volne v kakršnem koli razmerju ali iz drugih vlaken in po uporabi — za moške, ženske, deške (vštevši pletene, če. niso bile naštete že prej), dekliške (od 5. do 14. leta vključno), otroške (od 1. do 4. leta), in sicer: obleke (izvzemši delovne), posamezni suknjiči in bluze (jope, Jacke, izvzemši delovne), hlače (izvzemši delovne), široke hlače (pumparice), krila, suknje, površniki, plašči, dežni plašči, srajce (tudi kom-bineže, životi in spodnja krila).
Ostala konfekcija: V ta oddelek se vpišejo po številu kosov in parov te postavke: delovni plašči in obleke (scela), delovne jopice, delovne hlače, pumparice, nepletene spodnje hlače, kopalni plašči, pid-žame, ženske pidžame, žepni robci, rute, predpasniki, šali in šerpe.
Perilo: V ta oddelek se vpišejo po številu kosov sledeči predmeti: odeje za postelje, potniške, podložene (z vato polnjene), pogrinjala za postelje, rjuhe, prevleke za blazine, prevleke za žimnice, (modroce), mizno perilo za 6 ali 12 oseb in več, mizni prti, brisalke vseh vrst in prašnice.
Obutev: V ta oddelek se vpišejo po številu parov in po uporabi za moške, ženske, dečke, deklice ali otroke (razen pri obutvi za obrtna dela ali zaščitni obutvi): obuvala iz usnja (če so zgornji del in podplati iz kože, usnja ali nadomestkov za usnje); ostala obuvala (iz kavčuka ali njega nadomestkov ali tkanin v zgornjem delu); copate (samo če so izdelane z usnjem, kožami in kavčukom); in končno obrtno delovna in zaščitna obuvala.
V	oddelek »Razno« je treba po številu našteti kožnate in usnjene kovčege in izdelane kožuhe. V ta oddelek se vpišejo tudi vse preje (oz. sukanec in niti), pripravljene za prodajo na drobno.
vojnimi vplivi znižal na 1.4 milijona ton.
Leta 1939. in 1940. je bil čez Konstanco naslednji izvoz romunskega zemeljskega olja v tisočih tonah:
Izvoz v	1.1939.	1.1940
Anglijo	416	453
Palestino	73	39
Malto	27	14
Egipt	168	53
Francijo	166	81
Sirijo	79	22
Maroko	43	54
Tunis	89	65
Grčijo	152	187
Turčijo	32	145
Italijo	669	144
Švico	105	14
skupaj 2019	1271
Izvoz zemeljskega olja se je lani znižal za okroglo 748.000 ton, v prvem četrtletju letos pa je znašal po statistiki pristaniške uprave in prometnega ministrstva 128.400 ton.
Pristanišče Konstance pa ima tudi velik delež pri izvažanju žita, krmil in lesa. Izvoz žita čez Konstanco je zdaj skoraj popolnoma ustavljen, v prvem četrtletju lanskega leta pa je znašal izvoz žita in krmil še okrog 180 tisoč ton. Izvoz lesa čez Konstanco je bil lani v prvem četrtletju še 93.700 ton, letos v prvih treh mesecih pa samo še 46.300 ton. Ves
promet pristanišča je bil pri izvozu lani v prvem četrtletju 967.500 ton, v prvem četrtletju letos pa nekaj nad 180.000 ton. Pri uvozu pa se je letos v prvem četrtletju promet podvojil. V prvem četrtletju lani je bil 56.000 ton, letos pa 115.000 ton.
0 prometu z ladjami in železnico je dala pristaniška uprava naslednje podatke: V prvem četrtletju lani je pristalo v pristanišču 113, letos pa 114 transportnih ladij. Železniški promet pa je nudil v prvem četrtletju lani in letos naslednjo sliko: blago za transport z ladjami je lani dovozilo 28.026 vagonov, za odvoz blaga, pripeljanega z ladjami, pa je bilo iti/6 vagonov, letos v prvem četrtletju pa je bilo samo 3208 dovoznih ter 3220 odvoznih vagonov.
Svoj pregled pristaniškega prometa Konstance zaključuje »Sudost-Echo« s poudarkom, da Romunija ni imela prave koristi od svojih trgovinskih zvez z Anglijo in čezmorskimi deželami ter da je bodočnost vsega njenega gospodarstva predvsem na evropski celini.
Iz italijanskega gospodarstva
Nemško trgovsko odposlanstvo
je obiskalo trgovska in druga gospodarska podjetja v Milanu, Turinu, Genovi, Napulju in Rimu, kjer je predstavnike nemškega trgovstva sprejel tudi minister za korporacije Eks. Rici.
Semenski krompir bo zbirala konfederacija kmetijskih konzorcijev ter ga prodajala kmetovalcem po ceni od 166 do 186 lir za metrski stot po kakovosti. '
Izvoz vina iz prostih skladišč v Trstu in na Reki bo dovoljen tudi brez izvoznega dovoljenja.
Nove cene ovčjega in kozjega mesa ter jajc je določilo Kmetijsko ministrstvo. Ovčje in kozje meso je po kakovosti razdeljeno na pet vrst ter so cene za meso mrtve teže v prvi od 12.35 do 13.30, v zadnji pa od 5.70 do 6.20 lire. Za prodajo konrumentom so za jajca določene naslednje cene: za kon-servirana jajca 1.20, za domača sterilizirana 1,30, za jajca iz hladilnic 1.25, za uvožena jajca pa 1.10 lire.
Pridelek ajde na Krasu je bil letos prav dober. Ko je bila 14. t. m. prvič slana, je bila ajda že zrela ter po večini tudi že pože;
Pridelek medu je na Primorskem letos srednji. Čebelam je sicer manjkalo spomladanske paše, poleti in na jesen pa je bila paša obilna. Doma prodajajo čebelarji med po 20 lir kg.
Volno v Dalmaciji bo zbirala kmetijska zadruga v Zadru. Kakovost volne bo preiskala strokovnjaška komisija.
Proizvodnja elektrike v Italiji je znašala 1. 1939. okrog 17,5 milijona kWh, od tega 16,4 milijona kWh iz hidrocentral, ostalo pa iz termičnih central.
Blagovni promet čez obmejne železniške postaje se je močno dvignil. Količina uvoženega blaga je v letu 1939./40. narasla na 8,3 milijona ton nasproti 3,5 milijona tonam v 1. 1938./39., promet izvoznega blaga pa se je povzpel na
4,4	milijona ton od 2,9 milijona ton v letu 1938./39. Med obmejnimi železniškimi postajami, na katerih se je promet najbolj dvignil, je tudi Postojna.
Italijanska strokovnjaka za poljedelstvo in melioracije prof. Medici s turinskega in prof. Rama-doro z napuljskega vseučilišča sta bila povabljena v Zagreb, da bi sodelovala pri razpravah in preiskavah za izboljšanje zemljišč v pokrajinah ob Savi.
Obdelaj vsako ped zemlje! — je po vsej Italiji močno uveljavljeno geslo, kateremu so k večji učinkovitosti pripomogli tudi mnogi razpisi nagrad. Milanska hranilnica je zdaj za skrbne obdelovalce zemlje razpisala nagrade v skupnem znesku 350.000 lir.
Trgovinska pogajanja med Italijo in Slovaško se v kratkem prično.
Klanje prašičev je po 15. oktobru brez posebnega dovoljenja Prevoda prepovedano. Vse brez oblastnega dovoljenja zaklane prašiče bo oblast zaplenila.
Napovedujejo se trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Španijo.
Po novi naredbi poglavnika bodo Židje popolnoma izločeni iz hrvat-skega narodnega gospodarstva. Vse njih premoženje bo podržavljeno, država pa sama določi višino odškodnine. Del židovskega premoženja bo mogel preiti tudi v zasebne roke.
Velika ležišča boksita so odkrili v bližini širokega Brij ega na Hrvatskem.
Osiješka sladkorna tovarna je dosegla v poslovnem letu 1940./41.
2.3 milijona kun čistega dobička, za prejšnje leto pa je izkazala
0,3 milijona din izgube. Letos bo izplačala 5% no dividendo. Tovarna je last Prve hrv.-slavonske sladkorne industrije.
Na Hrvatskem je bilo ustanovljenih v avgustu 7 delniških družb s 123.5 milijona kun delniškega kapitala, 73 trgovskih družb in 43 zadrug; izbrisanih pa je bilo:
2 delniški družbi, 22 trg. tvrdk in 5 zadrug. V konkurz je prišlo:
3 delniške družbe z del. kapitalom 96.75 milijona kun in 3 druge družbe.
Na zagrebškem trgu je povpraševanje po jajcih in govejem mesu mnogo večje kakor pa ponudba. Primanjkuje tudi mleka in surovega masla. Vzrok majhne ponudbe so maksimirane cene.
Novi zagrebški mestni proračun bo znašal 270 milijonov kun.
Krompir smejo veletrgovci plačevati kmetom na Hrvatskem največ po 160 kun za 100 kg, trgovcem pa smejo prodajati krompir po največ 180 kun za 100 kg.
»Hermann Goring« Reichsvverke A. G. so prevzeli 13% delnic velike romunske železarne v Resici. Nemški zavod ima sedaj skupno z brn-sko tvornico orožja, ki je pod njegovim vplivom, 20% dehiic romunske železarne v Rešici.
Tudi konjsko meso in izdelki iz konjskega mesa se bodo dobivali na Sp. štajerskem v bodoče samo na karte.
Po izjavi francoskega prometnega ministra bo zgradila Francija avtomobilsko cesto, ki bo imela zvezo z nemškim cestnim omrežjem.
Vojni izdatki Švice bodo do konca letošnjega leta dosegli 2 in pol milijarde švic. frankov. Zaradi vojnih izdatkov je potrošila Švica že valutni rezervni fond v višini 534 milijonov švic. frankov ter morala zvišati davke za 1.4 milijarde švic. frankov.
Letina na Švedskem bo letos izredno slaba. Krušnega žita je pridelala švedska 1. 1939. 12.30 milijona stotov, 1. 1940. 6.90, letos pa le 6.21 milijona stotov. Letna potrošnja pa znaša 10 milijonov stotov. Vrhu tega pa je letošnji pridelek tudi po kakovosti slabši od lanskega. Tudi krme bo pridelala letos švedska mnogo manj, namesto 5.1 milijona ton v 1. 1939. samo
2.4 milijona ton.
Avtomobilske tovarne v Združenih državah Sev. Amerike bodo morale do konca leta odpustiti nad
200.000	delavcev, ker je vlada omejila proizvodnjo osebnih avtomobilov, da se poveča proizvodnja vojne industrije.
Benarstvo
Priv. agrarna banka v Beogradu bo v kratkem imela glavno skupščino, na kateri se bo razpravljalo tudi o dajanju kreditov srbskim beguncem.
Vrednost angleškega premoženja v USA je po izjavi ameriškega zakladnega podtajnika Bella padla od 4483 milijonov dolarjev ob začetku vojne na 1527 milijonov dne
1.	septembra 1941.
Veliko konverzijsko posojilo namerava izdati Francija. Obrestna mera bi se znižala od 5 na 4%. Skupno bo ponudena konverzija za 39 milijard lir.
Minimalna glavnica bank v Franciji se je zvišala na 100 milijonov frankov. Delniške banke z več kakor 2 podružnicama morajo imeti najmanj 200 milijonov frankov glavnice.
Nizozemska je razpisala novo notranje posojilo v višini 500 goldinarjev, ki se bo obrestovalo po 3.5%. če se to posojilo ne bi posrečilo, se bo razpisalo prisilno posojilo po 2.5%.
Vpliv volne na romunsko
zunanjo
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani