154. Številka._Ljubljana, v ponedeljek ll.jnlija 1898._XXXI. leto.
SLOVENSKI MRI
Uhaja vsak dan avfirr, izim&i nedelj« in praznike, ter velja po pofit i prejeman za a v st ro - oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., M jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 1.1 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje delele toliko več, kolikor pofitnum znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila platoje ae od itiristopne petit vrate po 0 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr. če se dvMkrat, in po 4 kr. ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i« voh'; franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredniitvo in npravnifitvo je na Kon<resuem trga st. 12. Uprav nistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon, črt. 3*i.
■Ma^rtiaBMM^^MM^Mi^BMI! II I I    ,1 L_. ,   .   J . J       ■   ■ 1 ■ . ■ - .....     . J    j.     .A    ...    .T.   ...   I        ll_l_7777-'T--^   -    —-i- -  "--,~ . ' ~-*
Brezpravnost slovenskega jezika pri višji sodnijt v Gradcu.
Od Drave, 7. julija.
Notica v današnjem listu „Slovenskoga Na-roda", da ni verjetno, da je dr. Julij Kosjek, odvetnik v Gradca, pisatelj Članka v „Tagesposti" z dne 5. julija 1897., št. 184, natisnjenega pod šifro dr. J. K., nam je povod za nastopni Članek.
Uredništvo se moti, če misli, da je imenovani dr. J. Ko 'jek še Bog ve kako sloveč in znamenit odvetnik. Njegova slava je še davno izginila. Spominjamo se, da je svoje dni „Tagesposta" prinesla celo vrsto člankov is peresa dr. J. Kosjeka, na slavo odstopi vsemu vitezu \Vaserju. Tudi ti članki so bili natisnjeni pod šifro dr. J. K. Mož je peval ditiram-bično bvalo vitezu Waserju, temu prototipu laži, krivice in hudobije. Slavitelj takega „kriminalista" a la Waser ne zasluži resnega odgovora; tak slavitelj smeši sam sebe in le listi a la „Tagespost" odpirajo mu svoje predale.
Toda če smo Kosjekove slavospise na čast \Vaserju kaznovali s tistim zaničevanjem, katerega je vreden v neprikrajšani meri „kriminalist" Waser sam, ne moremo prezreti članka dr. J. Kosjeka, objavljenega pod zaglavjem ,Zur Frage der Ver-handlungssprache   beim Oberlandesgerichte Graz".
Ne bodemo pa reagirali na neslane trditve dr. J. Kosjeka, češ, da mi slovenski odvetniki ne znamo točoo, stvarno in razumljivo ? slovenskem jeziku pledirati. S to neumno trditvijo slepi dr. Kosjek 1« sam sebe in tiste, ki mu verjamejo. Slovenske etra oke mu tega nikdar ne bodo verjele, o tem sme prepričan biti, in tudi višji sodniki v Gradcu, ki so večinoma pokorni adepti graškega šovinizma, kakor je zloglasni Wassr izbrani produkt tega šovinizma, mu tega ne bodo mogli verjeti.
Neki drugi pasus dr. Kosjekovega članka pa mora naravnost vzbuditi največjo ogorčenost vsakega pravico- in resnicoljubnega človeka; dr. Kosjek piše: .VVelchen Sinn aoll die Oeffentlichkeit  des Ver
LISTEK.
Gabrijela.
Novela. — Spisala Zmagoslava Kr.
(Konec.)
Strmeli so ljudje, ko se je razodelo, koliko premoženje je zapustil notar Cvetko in da pripade vsa ta bogatija po oporoki brezpogojno Gabrijeli.
.Srečo imaM, so dejali »zdaj ji bo še bolje ko prej I" in radovedno so čakali kako se bo vedla Gabrijela, ko prvikrat po svoji bolezni pride v mesto.
Nekateri so se že veselili, in posebno neka vrsta gospej in gospodičen je imela napravljen že cel načrt, kako se bo postopalo proti mladi vdovi in kako se ji bo jasno kazalo svoje preziranje. Toda ljudomile soditeljice so se zmotile v svojih računih.
Gabrijele sploh ni bilo v L,ubljano, in tudi dr. Cvetko se je vrnil na Dunaj.
Moj Bog, kako hitro minejo leta! Kakor bi mignil, izgine leto . . . dve . . . tri . . .
No, tacih resnih mislij nisem imela sicer ko sem v jeseni stopala po ulicah prijazne Gorice.
Vedro, modro nebo se je razpenjalo nad mestom, in zrak je bil čist in mil, da so se mi •lastno širila prsa. Imela sem časa do štirih po-poludce, ko ae je odpeljal vlak, a tedaj je bilo
fahrens haban, wenn die Verbandlungssprache nich t dieim Orte ublich«, allgemein verBtiindliche, sondern eine fremde ist?"
Po dosedaj veljavnih osnovnih zakonih (čl. 10.) zajamčena je ravnopravnost vseh deželno-navadniti jezikov v šoli in v uradu. Ta zakon se z novim civilnopravnim postopni ko m nikjer ni predrugačil ali spremenil. Nobenemu človeku ni dosedaj na pamet pri«lo glede ravnopravnosti jezika razločevati mej UHtmeno in pismeno rabo jezika; v nobeni postavi ni sledu ali senčice dokaza za domnevanje, da ravnopravnost p'smene rabe jezika z drugim jezikom ne obsega ravnopravnosti astmenega govora. Da zamo rejo nemški in nemčaraki juristi onemogočiti uporabo našegu jezika v uradih, izmislili so si z največjo sofisti ko fikcijo, da je slovenski jezik sicer „Landeseprathe", a ne „landeeubliebe Sprache", forpj nima postavne ravnopravnosti z nemškim jezikom tudi v slovenskih pokrajinah.
Kdo se ne smeje takim trditvam? Sedaj pa pride učeni g. dr. Kosjek in skuša tega kozla na najneumnejši način prevroiti; on se ne ozira na dosedanja pojma: „Landessprache" in „landesubliehe Spracbe", ampak ustvari neki novi terminus pod imenom „eine im Orte ubliche Sprache!" Temu v kraju sodišča navadnemu jeziku pripisuje ta mož celj največjo važnost, češ, po tem jeziku se morajo stranke ravnati radi principa javnosti, če tudi tega jezika ne umejo in če tudi so se smele v predhodnem pismenem postopku posluževati druzega jezika, ki v zadevnem kraju ni navaden.
Ti nemški juristi sučejo in ožemajo pojme kakor se njim v svojo korist pripravno zdi. Sedaj trdijo, da imajo samo v deželi navadui jeziki zajamčeno ravnopravnost, ne pa tudi deželni jeziki; drugokrat pa vržejo oba pojma v koš in trdijo, da ima največjo važnost v kraju sodišča navadni (im Orte des Gerichtes ublich) jezik. Ali ni to prava, pravcata nesmisel? Pravniku treba najprej logike in doslednosti. Koga hoče dr. Kosjek s temi kozlo-skoki v kozji rog ugosti? Menda kakega gorn,ešta-jćrskega kozlička, koje ima g. Wo!f navado nazivati
jedva deset. Znancev in znank nimam v Gcrici, in tako sem mirne vesti stopala po mestu, zdaj se ustavila tu, zdaj tamkaj brez pravega namena in smotra.
Tako sem počasi, krog sebe gledaje, dospela v prijeten park »Giardino puhlico" ter z zanimanjem ogledovala krasne nasade. Stopala sem po belem pesku ter se nazadnje precej utrudila.
Zamudila sem se precej pri svojem šetanji, ker raz zvonikov zvonilo je poldne, a kar nič nisem bila voljna hiteti nazaj v mesto h kosilu. Naposled se obrnem proti mali skupini ci presnih dreves, kjer se mi je zdelo, da stoji tamkaj vendar kaka klop-Čica, da si nekoliko oddahnem in da trudni moji udje zadobe potreben odmor.
Bila sem že čisto blizu, ko šele pazim, da klopčica ni prazna — dama v elegantni cestni toaleti je slonela ondi. Že sem hotela tiho oditi, ko mi obrne svoj obrne svoj obraz. Iznenađeno sem zrla v lepe oči nekdanje Gabrijele, sedanje vdove.
Tudi ona me je spoznala takoj. Na mojem obrazu se je pač gotovo de brala osuplost in iznenađenost, ko Gabrijela brez vsake zadrege ostane, stopi k meni in mi rijazno poda proko.
„Kako mi je drago — kaj pa je vas napotilo semkaj v Gorico?" vprašala me je prostodušno.
No in jaz sem ji povedala nemnogo pomenljivi povod svojega kratkektg't posi-ta v Gorici ter se
„Gebirgstrottel". Drugi Človek ne more obsedeti na take limanice.
Clankar dr. J. Kosjek trdi, da je slovenski jezik v Gradcu tuj (fremd) jezik. Gradec je stolno mesto kronovine, v kateri biva v kompaktni masi d bra tretjina prebivalcev slovenske narodnosti. Da je naš jezik dež*Ini jezik, tega ta modri jurist menda sam ne bode zanikal. Če nas dr. Kosjek oziroma izpodbijani senatov sklep deželnega nadsodišČa s svojim jezikom kot tujce postavlja prel vrata, ne more biti nobenega razloga več proti zahtevi, da se za spodnji Štajer ustanovi deželno nadsodišče v Ljubljani. Mi Slovenci to želimo, da zamoremo jednako z drugimi narodi vred z višjimi sodniki v svojem jeziku razpravljati. Nemcem, posebno tistim Nemcem, ki so si še ohranili le količkaj zdrave pa« meti in poštenja, mora to naše stremljenje le po godu biti; saj se s tem oprostijo teh šmeatanih tujcev. Vlada pa mora temu obojestranskemu jedna-kemu stremljenju tembolj ugoditi, ker se interesu avstrijskega mišljenja le ustreza, če se šovinizem graških radikalcev kolikor mogoče utestu in kolikor mogoče v ozko strugo potlači.
Mi smo torej dr. J. Kosjeku le hvaležni, če je usta svoje modrosti tudi v tem slučaju odprl in razodel svoje tajne namene.
Vzemimo pa stvar od druge strani ! Ustnost razprave je tudi v drugi instanciji po novem sodnem redu obligatorično načelo. Prizivni spis in prizivni protispis morata biti signirani od odvetnikov. Kar se tiče ustne razprave pred sodnim dvorom druge instancije, določa § 480. nov. s. r, da najprej člen prizivnega senata stvar k< t poročevalec razlaga. V tem razlaganji pa poročevalec ne sme izraziti svojega mnenja o slučaju. Na to je zaslišati stranke z njihovimi razkladanji.
Zakon ne pravi strankine zastopnike, ampak stranke. Lahko se torej pripeti slučaj, da pride samo slovenskega jezika zmožna stranka osebno k prizivni razpravi v Gradec. Po mnenju g dr. J. Kosjeka, oziroma po izpodbijanem sklepu Ledenigo-vega senata, stranka ne sme slovenski raz*
vsela na klop, kjer je tudi že Gabrijela sama zopet slonela.
Vpraševala me je to in ono iz Ljubljane in pripovedovala sem ji kolikor sem vedela o vsem.
Sama se ni spremenila skoro nič; postala je sicer nekoliko polnejša, ali nikakor na škodo svoji lepoti. Ustna so še vedno imele oni smehljajoči, 8amosvestni izraz , poteze lepega obraza so bile nekoliko ostreje, a prav t.ikj mile ko prej, le oči niso bile več takšne. Nekaj trdega, a tb jednem trudnega, žalostnega je bilo v tem pogledu.
Govorila je dokaj in z velikim sarkazmom, opomnila tu in tam nekaj pri mojem pripovedovanju o ljubljanskih dogodkih, oči pa so se zaiskrile pri takih opazkah nekako sovražno.
Njenih razmer se nisem dotaknila ni z besedico in ona je menda čutila, da se nalašč ogib-Ijem tega, kar bi ji utegnilo biti neljubo.
Nekako hlastno se je obrnila k meni ter me naglo vprašala: »In o meni se li še kaj menijo ljudje ?* —
Mene je seveda to hitro vprašanje zelo iznenadilo in v svoji zadregi res nisem vedela kaj naj odgovorim. Ona pa je dvignila glavo pokonci ter se glasno zasmejala skoro tako zvonko kakor nekdaj v doli in vendar ne tako; nekaj čudnega, grenkega izražal je ta smeh.
„0 ne strašite se," je dejala, „n;sem vas ho-
k 1 a d a t i , s tem se ji vzame v postavi zajamčena pravica osebnega  p redna Sanj a.
Reklo bi se nam, saj je tolmač tnkaj. Pa institut tolmačev izpodrine popolnoma načelo neposrednosti; sploh pa tolmač za shvenščiao v L de nigovem senatu! To je vendar anahronizem ! Saj znajo v s i členi Ledenigovega senata prav dobro slovenski. Zakaj bi toraj bil tolmač potreben, če stvar tako stoji? Vseh teh eventuvalnosti ni premislil niti g. dr. J. Kosjek, niti se je oziral na nje zadevni sklep Ledenigovega sonata.
Napominanim nedostatkom priti je v okom dele s tem, da se ustanovi v Ljubljani višja sodaija za slovenske pokrajine, t. j. za Kranjsko, južno Štajersko in južno Koroško. Ce nadsodišče v Trstu ne iztirava našega jezika iz svojih uradov, ni razum Ijivo, zakaj bi nadsodišče v Gradcu teptalo nam za,amčene pravic«, osobito jez kovno ravnopravnost; dotični sklep je tem manj razumljiv, ker je Lodi-negov senat sestavTen samo iz takih čleoov, ki so popolnem vešči našega jezika. —n.
V LJubljani, 11. julija.
i'rnagora. S Cetioja se javlja, da «»o se vršila onit pod predsedstvom kneza Nikole velika vo;aška posvetovanja, katerih so se udeležili vsi poveljniki brigad. Posvetovanja so obravnivala eventuvahtete, ki se morejo dogoditi na črnogorski in albacski meji, ter način in sredstva za poboljšanje vojske in črnogorskih utrdb.
Rusija in Kitajska. V tekmovanju, kdo bode imel pri kitajskih železnicah največje koristi, je zmagala Rusija. Pridobila si je dovoljenje, da sms si » rsko železuico nadaljevati skozi bogato Min-izurijo in da sme v glavnem mestu, v Kirinu, imeti svojo garnizijo. Ker hoče Kitajska sedaj nadaljevati železnico Tien tein Šanhai Kuan do Mukdena in Ko-ri i.i ter do luk Niutivang v Peoilskem zalivu, se ji je Rusija ustavila ter ji zagrozila, da z isede Ili in Ku is > To severno železnico bi gradili namreč Angleži tet bi imeli ruski loki Tal en Wan in Port I Arthur ogromno škodo, Angleži pa velik dob ček. j Poleg tega bi bil angleški upliv v severni Kitajski tako utrjen, da bi bilo Rusom vsako napredovanje Onemogočeno Rusi imajo seveda namen polagoma in korak za korakom polašćati se Kitajske, zato so jim Angleži povsod na poti.
Špansko- ameriška v jna in mirovno vpra danje Na ob h straneh, pri spancih m pri Ame-rikancih se pojavlja želja po ram Španci so liga bili Filipine, dve brodovji, mesto Santiago se mora V kratkem podati, admiral \Vatson se odpravlja na pot preko atlantskega oceana da bombardira španske luke ... ne ostane jim torej nobena nad i več, da bi dosegli še kak poseben vspeh. A tuli Amerikanci so imeli že velikanske žrtve; troški za vojsko na Filipinih in na Kubi ter za troje ladijavij so ogromni; pole>g tega pa trpi še ameriška trgovina in ameriška obrt. Amerikanci pa so izgubili tudi i- mnogo ljudij in samo 1. in 2. t. m. je padlo na Kubi 22 častnikov in 208 vojakov; ranjenih pa je bilo 81 častnikov in 1203 vojakov.    7'j  pa jih
še pogrešajo Tudi Amerikanci torej nimajo posebnega veselja več, da bi se vojna Še dolgo nadaljevala. Glasovi o miru se zategadelj pojavljajo i v Madridu i v VVashingtonu. Španska vlada sicer noče sama prositi miru, upa pa — in menda tudi deluje na to — da bo posredovala kaka evropska velevlast. Čim dlje traja vojna, tem večjo odškodnino bodo morali Španci plačati Amerikancem. Najpametnejše bi torej bilo, da se sklene mir — takoj, še predao se začno nove krvave bitke.
Dopisi.
Is logaškega okraja, 10. julija. Pretekli četrtek, 7. t m., je imelo  naša učiteljsko društvo zopet dan, ki zaduži, da si ga  zapiše z zlatimi črkami v svoje anale. Okolu osme ure je pridrdral skupni voz iz Logatca v Planino, kjer so prisedli zadnji izletniki ter odpeljal  potem  veselo družbo preko Studenega v Predjamo. Ko arai po jedaajsti uri dospeli v ta zgodovinsko znamenit kraj,  in ko smo se v Požarjevi gostilni oidahaili in nekoliko pokrepčali ter potem v gradu vpisali v spom nsko knjigo svoja imena,  je otvoril predsednik, g. Ili-nedek, društveni občni zbor, omenjajo, da obhaja društvo letos svojo desetletnico, da ima baš ouo prvo zaslugo, da dobimo  vendar jedenkrat prepo trebne slovenske zemljevide, da imajo sedaj vsi definitivni učitelji v deželi pasivno in aktivno volilno pravico in da se  nam  bodo  prej ali  slej uredile tudi n-grade za kmetijski pouk tako kakor s po štenim delom tudi zaslužimo ter se iste tudi pravočasno izplačevale. Gosp blagajnik R^pič je poročal, da ima blagajna navzlic obilim troškom še vedno primeren prebitek in da šteje društvo 41 pravih, 5 podpornih  in   1   častnega  člena.   Delegatom k „Zivezinem" zborovanji so bili izvoljeni g. ravnatelj Novak iz Idrije, gg. nadu u tel j IJ -uedok iz Planine      Kernc iz Gor. Logatca in gg. učitelja Šeg t iz Dol. Logatca in Perko iz Ž rov.   V društvenem vodstvu pa ostanejo  stari   fankcijonarji,  in   sicer: Beuedek, predsednik;  Sega,  namestnik in tajnik; l!-'l»ič. blagajnik; Dermelj in Kernc, odburnika. Ko se je vzprejelo še nekaj predlogov in sklenilo naročiti društvenikom dva iztisa .Popotnika", je zaključil g predsednik s trikratnim Slava klicem pre-svitlemu cesarju jednajsti občni zbor. Pod spretnim vodstvom g. Repiča smo si ogledali potem grad in — ko nas je naš amateurfotograf, g. Š^ga,  v spomin na ta veseli dan tudi fotografoval — v svitu plamenic še jam) in njene lepe kapnike. V prijetni družbi g. logarja Maverja, njegove gospe soproge in gg tovarišev iz Studenega in Hrenovic nam je potekel le prehitro  Čas, ko je  bilo trebi zopet odriniti proti Postejini, kjer nas je čakalo zopet novo presenečenje.   Na  mizi v Arkovi  gostilni  nas je čakal iz Ljubljane došli, o I 14 tovarišev in 14 županov podpisani brzojavni pozdrav, kojega smo z navdušenim „živih" vzprejeli.   Mej obedom so nas počastili s svojo navzočnostjo vsi postojinski učitelji, g. nadzornik Thuona z gospo in hčerkama ter toliko druge odlične gospode z g. drom. Treotom na čelu, da je bila prostorna soba do zadnjega prostorčka zasedena Tu se je vrstilo petje dveh zborov z raz-nimi nap tnicami   postojinskih  in   logaških udele žencev.   Poleg komičnih prizorov „ Urške" in „Po-lonice" se je vršila tudi prava pravcata bitka na Kubi.   Kavalerija je dirjala po sobi in pešaki so „pucali", da je bilo groza in strah.   Le nas vdele-žencev ni bilo kar nič strah, kajti vračali smo se šele pozno v noč proti domu z zavestjo in ponosom, da učiteljski stan ni več mej zadnjimi.
tela spraviti v zadrego s tem vprašanjem! Saj veste, zanima me — No pa saj vse dobro vem. Ti dobrosrčni, nedolžni ljudje obsojajo me na dno pekla, kadar kdo neprevidoma izusti moje ime, a sicer se ne spomnijo na me; njim bi bilo pač vse jedno, je li trohnim kje na kakem pokopališču ali če kje drugj* lazim po svetu, a stopiti pred njihove oči bil bi vender greh, in drago bi morala plačati ta pogum. Ha ha! Kakor da bi se jih bala! O ne bojim se čisto nič teh ljudij, samo sovražim jih !" in stisnila je malo nežno svojo roko, ki je tičala v tenkih glae i-rokovicah, v pest, da se je napelo usnje.
»Tukaj ne živim  spokorno in ponižno kakor mislijo prijazni moji znanci v Ljubljani. — Čemu! Drugačna itak ne bom in kar je bilo, naj bo! Tu v Gorici je kakor povsod:  ženske me črte, možki se mi pa laskajo, in prvo mi je toliko mar ko drugo. Kadar se mi zljubi, zabavam se kakor je meni po volji. Prav za prav sama ne vera, zakaj sem taka, sem li sama kriva ali odgoja ali kaj. — Doma so mi menda pustili malo preveč proste volje ! — Ko je prišla starejša moja sestra na sled prvemu mojemu ljubkovanju in me zatožila doma, smejal se je moj papa in ko me je mama hotela nekaj karati, dejal je: Aber ich bitte, lass' doch diese Kindereien 1 ,No in tako je bilo do 18. leta. Tedaj pa je začel notar Cvetko zahajati k nam. Jaz ae seveda
nisem brigala dosti zanj in zato me je še bolj osupnilo, ko me nekdaj oSe pokliče k sebi in mi brez daljnih ovinkov pove, da me je notar Cvetko zasnubil in da hoče, da postanem Cvetkova žena. Iz početka sem se branila na vse kriplje, jokala, prosila, pa ni nič pomagalo. Oče, ki mi je prej spregledal vse moje neumnosti, bi je tedaj trd in neizprosen. Mati mi je silila, oče me je priganjal in tako mi naposled ni preostalo druzega nego vzeti Cvetka. On in jaz pač nisva harmonirala v ničem. — Obsojali, vem, da so me, ko je potem prišlo tako. — Nn, imeli so prav ali pa tudi ne. Kriva nisem bila le jaz, kriv je bil tudi sam. Prileten, razsoden mož moral bi bi vender uvideti, da jaz, mlado živo dekle nisem bila z in j ! —
„Kako je bilo potem, itak veste, ostalo si lahko nrslite. — Saj so me vlačili dobri moji prijatelji dovelj po zobeh!
„Ha ha! Ko bi sedaj prišla v Ljubljano, ogibali bi se me človekoljubni ljudje ko da bi bila gobova in čednostne dame bi napravile velik ovink, le da bi ne prišle z mojo grešno osebo v kako dotiko.
.0 saj jih poznam! Na me je vse metalo kamenje in se zgražalo — pred svetom seveda —, na tihem pa so se čudile te nedolžne svetohlinke, kako sem bila vendar neumna in labkomišljena, da sem znala tako — malo varati.
la atarotrike fare, 8. julija. Pričakoval sem ie pred jednim mesecem, da se oglasi kako-spretnejše pero in nam opiše lepo slavnost, katero je priredila šolska mladina v Starem trgu pri L >žu v proslavo 50Ietnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. A ker se to ni zgodilo in kakor videti se niti sedaj ne bode, ko se je slavnost na občno željo ■ istim vzporedoaa še jedenkrat ponavljati morala in sicer dne 3. julija t. I., zastaviti moram jaz svoje okorno, zastarelo in zarnjavelo pero, ker kaj tako lepega pač ne sme prikrito ostati, ter zasluži javne pohvale Ne bodem tukaj obširno popisoval vsako točko vzporeda, zadostuje naj le nekoliko površen popis in splošno priznanje, da so se vse točke izborno is vršile. V zadregi bi bil, ako bi hotel kateri prednost d iti. In to vam bode vsak priznal, da na ve kaj bi bolj pohvalil ali deklamacije, petje, kolo, igro ali živo podobo Že lepi prolog, katerega je zložil očitelj-pesnik g Gangl, napravil je najboljši uti3 na poslušalce. Za tem vrstile so sa deklamacije. Iz vsacega razreda deklamoval je po jeden deček in jedna deklica. Nihče ni ostal ravnodušen, ko so nastopali ti mali deklamatorji ter z res energično sigurnostjo in neustrašenostjo prednašali svoje lepe in gmljive pesnice pred mnogobrojnim občinstvom. Deklamactjam sledilo je kolo. Krasota bila je videti 16 belo oblečenih deklic, ki so prepevajo lepo pesnico tako točno izvajale precej težke podobe kola. Na to predstavljala se je izborna otroška igra: „Jurček gre na tuje". Kakor se nam je prejšnje omililo, tako nas je igra res prav presenetila Mladi nadarjeni diletanti naučili so se svoje uloge temeljito, ter se je čutil vsak v svoji ulo^i popolnoma vživljenega. Krono vsemu pa je postavita k sklepu živa podoba. Soha našega presvetlega cesarja, vsa okrašena z zelenjem in cvetju, sala je na vzvišenem odru. Nad njeno glavo držali sca dve dra-žestni deklici, oblečeni v belo obleko in 8 perutnicami, lovorjev venec, spodaj sta pa klečali dve manjši deklici istotako oblečeni. Na vsaki strani stala sta dva dečka predstavljajoč in zastopajoč stanove, na jedni strani učenjak in kmet, na drugi vojak in rokodelec Ob lepem petji pesni „Avstriji" in slednjič „Cesarske pesni" izginila je ta prekrasna podoba za zagrinjalom. A nam udeležencem, kakor tudi šolski mladini, ostane ta dan v trajnem in najlepšem spominu, ker kaj tako lepega nismo pričakovali. Vsa Čast vrlemu našemu učiteljstvu, ki se ni ustrašilo večtedenskega truda, da je mladino tako dobro izučilo m izvežbalo, ter ji s tem vcepilo ljubezen do našega ljubljenega vladarja, ob jednem pa tudi dokazalo svojo požrtvovalnost, lojalnost, ljubezen do mladine in spoštovanje do naše vladarske hiše. Starotrški sosed.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. julija. — (Zopet izzivanje.) V soboto zvečer priredili so .turnerji" na kazinskem vrtu veselico, a katero so po stari svoji navadi združili drzno provokacijo. Razobesili so po vrtu nebroj lampijonov v velikonemških barvah, pri vratih, katere pa BO bile skrbno zaklenjene, pa sta vihrali dve veliki frankfurterici. Da sta bili ti zastavi razobe-šeni jedino le z namenom, izzivati slovensko prebivalstvo, dokazuje že to, da je bil uhod na vrt zabarikadiran in da so morali gostje skozi vežo in restavracijo na vrt. „Turnerji" bi bili pač radi na vsak način prouzročili zopet kake izgrede in najbrž bi se bilo tudi kaj zgodilo, da ni začelo deže-
„Da, res, zelo sem bila, da, zelo neumna!")
In zasmejala se je glasno. Molčala je nekaj časa, potem pa me vprašala nekako sarkastično: BVam je li znano, kje je sedaj dr. Cvetko?"
Iznenadilo me je to vprašanje in nemo sem odmajala z glavo, ona pa mi je pripovedovala:
„Tam gori na Gorenjem Avstrijskem nekje je; — zdaj ga nisem videla že čez dve leti. —
»Lepo vas prosim, taka dolgo pot iz Avstrijskega semkaj v Gorico I
»Konec me bo brez tebe" dejal je, ko sem ga zadnjikrat odslovila — bilo je dobrega pol leta po moževi smrti. — No pa ni ga bilo konec, nasprotno — skesal se je, spokoril in te dni sem dobila elegantno na finem kartonu tiskano naznanilo njegove poroke!
„ Ha, ha! Tako je vidite v življenju! Nj'm ati-tala sem seveda". — In zazrla ae je v jasno nebo, na ustnah pa si ji je zibal oni stari samostvestni posmeb, zamahnila je z roko in dejala:   »Kaj mi mar I* —
Potem sve pa vstali; povabila me je, naj grem ž njo na njen dom, ki baje ni bil daleč, pa meni je potekel čas in tako a ve obe stopali nazaj v mesto proti kolodvoru, kjer sem se kmalo ukrcala v dolgočasni vroči kupej.
Mahala sem ji še nekaj časa z robcem, koja stala na peronu, dok me ni odnesel vlak . • •
-vati. Rasen a zastavami izzivala je gospođa v kazini tudi s vWacht am Rhein" in jednakimi pesmimi, tako da prebivalci Kongresnem trgn niso mogli spati, čudimo se, da deželna vlada dopušča razobešanje frankfurterskih zastav, da že zdaj ni spoznala, da so te zastave, katere so celo na Dunaju nedavno tega prepovedali razobesiti, predrzno izzivanje slovenskega prebivalstva, in panger-manska demonstracija, kakršnih se prebivalstvo našega mesta ne bo navadilo; čudimo se pa tudi magistratu, da ni dal teh izzivajočih zastav kratko malo sneti, ampak jih je še varoval s celo armado policistov. Uradni list, ki sicer ignorira ali bagatelizira vsako narodno priredbo, je o tej pan-germanski demonstraciji prinesel ditirambičen članek, kar je naravnost škandal.
— (Imenovanje.) Ljubljanski brigadir gosp. Anton pl. S t e r z i je imenovan domobranskim divizijonarjem v Josefovem.
— (Umrla) je danes po mučni bolezni v starosti 47 let gospa Antonija Nolli, soproga urednika in opernega pevca gosp. Josipa Nollija. Pokojnica je v dobi, ko je še Simon Jenko bival v Kamniku, nastopala v tamošnji Čitalnici kot diletan-tinja in pozneje tudi v Ljubljani sodelovala pri nekaterih predstavah „Dramatičnoga društva" v Ljubljani. Pokojnica je bila vrla družica svojega soproga in je uživala najsplošnejše simpatije. Bodi ji zemljica lahka in prijazen spomin I
— (Trgovski nedeljaki počitek ) Več trgovskih pomočnikov nam piše: V soboto smo čitali v »Slovenskem Narodu" željo, naj se u pel j h v trgovinah popolni nedeljski počitek. Strinjamo se s to zeljo. Vsak drug stan ima ob nedeljah priliko, se odpočiti, samo trgovski pomočnik je vedno uprežen. Največ smo trgovski p močniki tega sami krivi, ker nimamo nikake organizacije. Samo v organizaciji je moč, posamični k ne opravi ničesar Nedeljski po čitek bi trgovini prav nič ne škodoval. Občinstvo bi si gotovo vse kar potrebuje preskrbelo v soboto. Organizujmo se torej in kmalu dosežemo nedeljski počitek f
— (Narodne veselice) Se nobeno leto ni bifo tolko veselic, kakor letos. V soboto je v »Narodnem domu" pelo slovensko trgovsko pevsko dru štvo. To mlado društvo uživa splošne simpatije, v umetniškem oziru zavzema mej drugimi pevskimi društvi jako odlično mesto, a vender koncert ni bil tako dobro obiskan, kakor bi bil zaslužil. Občinstvo je bilo s koncertom jako zadovoljno. — Pri „L!oydu" je imela šentjakobsko-trnovska podružnica sv. C rila in Metoda svojo veselico, na katero se je zbralo izredno mnogo občinstva. »Slovensko trgovsko pevsko društvo" je izborno pelo, za blagajno družbe sv. Cirila in Metoda so z veliko požrtvovalnostjo skrbele ljubeznive prodajalke sladčič. Mnogo zabave je bilo tudi pri spretno uprizorjeni šaljivi licitaciji raznega blaga ; sploh pa je bilo občinstvo z veselico jako zadovoljno in gre pri red i tel ji cam in prirediteljem topla zahvala in vse priznanje. — Pevsko društvo .Ljubljana" je imelo včeraj pri Virantu veselico, na katero se je zbralo precej društvenih prijateljev. Zabava je bila prijetna.
— (Gozdarskega društva za Kranjske in Primorsko) občni zbor bo od dne 24. do 26. t. m. v Ljubljani.
— (Kmetijska podružnica v Ljubljani) priredi dne 17. t. m. v gostilni g. Fr. Pogačnika p. d. pri Matevžu veselico, katere čisti dohodek je namenjen za napravo kmetijskih strojev.
— (Nespretni biciklisti.) Včeraj je spet več biciklistov provzročilo nezgode. Na Marijinem trgu je neka gospodična podrla na tla staro ženico. Ravno tam je neki kolesar povozil delavko M a r i j a n o -Gantar.
— (Nezgoda.) Jakob Ogrin, strojni ma-zač v predilnici, je dne 9. t. m. pri mazanju stroja ponesročil. Kolo stroja ga je prijelo za rokav desne roke in mu zlomilo roko.
— (Tatvina.) Josipu K o I a r j u , trgovcu s kolesi, ukradel je neznan tat z dvorišča bicikel domačega izdelka.
— (Knezoškof dr. Jeglič v Novem meatu.) Poročajo nam: V petek popoludne pripeljal se Je knezoškof dr. Jeglič v Novo mesto birmovat. Ze ves teden se je ljudstvo pripravljalo za sprejem. Vse mesto je bilo praznično oblečeno, neštevilo zastav je vihralo raz hiš. Meščanje, vsa društva, vsa šolska mladina, sploh vsa inteligenca je bila zbrana, da pozdravi dostojno knezoškofa. A prav zadnji trenotek preprečila je huda nevihta projektirani slavnostni sprejem. Le g. prost dr. Klbert, g. župan dr. Schegula in nekaj drugih gospodov pozdravilo je knezoškofa na kolodvora in v kapitelju, kamor je moral vsled hudega dežja takoj oditi. Ob devetih zvečer priredili so mu serenado, katere so se udeležila vsa društva z meščansko gardo. »Dolenjsko pevsko društvo" v zvezi z »Glasbeno Matico" in »Rokodelsko družbo" zapelo mn je podoknico. Knezoškof se je vsem zahvalil. V soboto zjutraj se je pripeljal Se g. deželni predsednik baron Hein. Tudi on je bil slovesno sprejet V nedeljo ob 11. uri se Je vršilo blagoslovljen je nove bolnice usmiljenih bratov. Potem je bil skupen dine" v kapitelju.
— (Promocija) Danes ob 12. uri opoldne je bil na nemškem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem modrostovja pisatelj g. Ivan Žmavc. Čestitamo!
— (Iz strahu v smrt) Iz Novega mesta nam pišejo: Pred kratkim pripeljali so v zanor k okrožnemu sodišču v Novo mesto, Marjeto VVolf, doma nekje na Kočevskem, ker je hotela svojega moža a sekiro umoriti. V noči od 7. na 8. t. m. našli so zločinko obešeno v ječi. Zvezala je s trakom krila svoj predpasnik in brisačo, ter se na tem obesila. Govori se, da se je iz strahu pred kaznijo usmrtila. Zapustila je baje šest mladoletnih otrok.
— (.Slovenako bralno društvo" v Litiji) priredi v korist Preširnovetnu spominku keglanje za dobitke. Prične se v četrtek, dne 14. julija, ob 8. nri svečer v Oblakovi gostilni. Zaključi se 28. avgusta t  1. z velikim koncertom.
— (Ni-li to škandal?) Prijatelj našega lista nam poroča: L stal s^ra v spominski knjigi v Vint-garju in naletel na ljubezniva „AH' Ileil" in „HeiI und Sieg". Presenečen sem bil, ko sem izvedel, da tako izzivata učiteljici S. iz Dobrave in C. iz Jesenic. Na »Siidmarkovih" slavnostih naj le iščeta nemških ženinov s „Ueil", a v Vintgarju naj nam prizanašata s takimi dovtipi 1
— (Iz Podbrezja) se nam piše: Letos je jubilejno leto. Sirom Avstrije se prirejalo veselice, večje in manjše Tudi naše prijazno Podbrejje se giblje. Dne 2 4. t. m, ob 5. uri, popoldne priredi šol-ka mladina, s sodelovanjem domačih pevcev in igraleov veselico, v proslavo petdesetletne cesarjevega vladanja. Vrstilo se bode petje, deklamacije in igre. Večma duhodkov je namenjena za novi šolski harmonij.
— (Sistirane volitve.) Včeraj nam je došla naslednja brzojavka iz Ormoža: Glavarstvo je v zadnjem trenotku vsled neke pritožbe sistiralo volitve v okrajno bolniško blagajno. S tem je ormoškim Nemcem ustreglo, kateri bi bdi rioSZ gotovo propadli. — Tu imamo nov dokaz, kako deluje vladni aparat, samo da podpre obstrukcijske stranke in jim ohrani njih krivično posest.
— (.Šaleški Sokol".) Pripravljalni odbor za ustanovitev „ Šaleškega Sokola" je razposlal naslednji poziv: Ko ustanovimo društvo „Šaleškega Sokola", vabimo v svoj bratovski krog vse tiste, ki se zanimajo za vzvišeno misel sokolsko. Ustanovimo to društvo za naš trg in Šaleško dolino s tem trd nim prepričanjem, da ju v sedanjih razmerah jako potrebno, ustanovimo to društvo ne zaradi noše ali zaradi suknje, ampak gremo na to delo s tisto ljubeznijo, katero zasluži dobra reč. Ne samo telesna krepost in Čilost, ampak tudi dušna, nravna moč in nevpogljivost so našim geslom; v svojih vrstah hočemo odgojevati može. narodnjake, značaje! Na podlagi sokolske kreposti in odločne narodne zavesti naj cvete naše društvo! Vi pa vsi, ki z nami jednako čutite, pridite in bodite pozdravljeni z bra-tovskira sokolskim Na zdar! Ustanovni shod bo v nedeljo dne 17. julija t. 1. v hotelu „Avstrija" v Šoštauji. Vzpored: 1. Sokolske vaje in skupine. 2. Petje. 3 Tambur, m je. 4. Bengaličen ogenj. 5. Ples Vstopnina 30 kr. za osebo. Preplačila se hvaležno vzprejemajo.
— („Lega Nazionale".) to zloglasno društvo za poitjijančevanje primorskih Slovanov, je imelo pred kratkim svoj občni zbor v furlanskem Tržiču. „Reichswehr" potrjuje sedaj, kar so poročali že slovanski listi, da je „Lega" s tem občnim zborom dosegla popoln fijasko. Furlanski Tržio se za Le-gaše niti zmenil ni. Navzlic večtedenski reklami je bila udeležba jako pičla, v Tržiču pa ni nihče razobesil zastave, ni Legašev nihče sprejel in jim ni nihče zaklical dobro došli.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj H- julija. Konferenca klubovih načelnikov nemških obstrukcijskih 3traok je trajala včeraj do pozno ponoči. Nje rezultat je doslej negativen, a še ni definitiven. Konference so se udeležili Hochebnrger, H o f man- \V el on ho t in Steinwender za nemškonacijonalno stranko, Gross in Per gelt za nemškonapredno stranko, Schwegel, Dubsky in Stflrgkh za neroškoliberalne veleposestnike, L u e g e r za protisemite in M a u t h-ner za nemško svobodno združitev. Funke, Bareuther, Kaisar in Lichtenstein so se pismeno oprostili. Predsedoval je Schwe-gel. Posvetovanja so trajala dopoludne in popoludne in konferenca se je izrekla za to, naj bi se nemške stranke ne udeležile posvetovanj z ministerskim predsednikom, češ, da je tudi Thunovo mini sterstvo Nemcem sovražno. Kar dokazuje imenovanje Gleispacha višjesodnim predsednikom,
razpust graškega obč. sveta, Ruberjev ukaz glede uradovanja pri sodiščih v Šleziji, nesankcioniranje zakona Kolisko in dogodbe ▼ Pragi. Zajedno pa je konferenca sklenila naznaniti ministerskemu predsedniku, da to še ni njena zadnja beseda in da so nemške stranke pripravljene, se pogajati z vlado, ako prekliče jezikovne naredbe sans p h ras«. Konferenca je storila ta sklep, dasi jej je bilo z naj avtoritativne j še strani naznanjeno, d a krona preklica jezikovnih naredb ne dovoli dokler se prizadete stranke z j edini j o glede tega, kar naj jezikovne naredbe nadomesti. V imena udeležnikov konference sta šla Schwegel in P ergelt k ministerskemu predsedniku in sta mu naznanila konferenčni sklep. Koj na to se je sešel mininisterski svet na posvetovanje, kaj naj odgovori. Načelniki nemških strank se snidejo danes zopet, da store detinitiveo sklep.
Dana] 11. julija. Ministerski predsednik grof Thuii je danes dopoldne zopet konferiral z baronom Schweglom in potem z grofom Osvaldom Thunom. Ob 11. uri dopoldne se je sešel ministerski svet. Na konference z ministerskim predsednikom pojdejo eventuvalno kot zastopniki nemškoliberalnih veleposestnikov grof Osvald T h u n, knez It o h a n , knez Karol Auersperg in posl. dr. Dam m.
Dunaj 11. julija. Načelniki nenških klubov so bili izdali komunike, kateri pa so v zadnji uri preklicali. V tem komunikeju je bilo rečeno, da nemške stranke uvidevajo obupni položaj države, da pa ga one niso krive. Tudi sedaj so pripravljene na spravo, a vsled preslabih izkušenj z raznimi vladami, se ne morejo udeležiti nobenih pogajanj, dokler ne dobe garancij, da se bo vladalo v Nemcem prijaznem duhu. Jedina taka garancija pa je preklic jezikovnih naredb.
Dunaj 11. julija. Presumptivni prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este se ■— kakor se govori — zaroči te dni v Gmundtnu z 1 s letno hčerjo vojvode Cumber-land Poroka bo na izrecno željo cesarjevo za* četkom novembra.
Gradec 11. julija. »Grazer Tagblatt* javlja, da je bila razprava na konferenci na čelnikov nemških klubov jako živahna. Govorili so vsi udehžniki in po večkrat. Zastopniki nemškonacijonalne in nemškonapredne stranke so izjavili, da se ne udeleže nobenih pogajanj, dokler vlada ne prekliče jezikovnih naredb. Sprejet je bil predlog, naj se od ministerskega predsednika zahteva izjava glede preklica jezikovnih naredb, posvetovanje pa se je pretrgalo dotlej, da pride odgovor min sterskega predsednika. Posvetovanja so bila tajna. Upanja ni nič, da bi se nemške stranke odzvale vladnemu povabilu.
Heb 11. julija. Schonererjanski shod je sprejel soglasno resolncijo, s katero izreka najpopolnejše zaničevanje tistim poslancem, ki bi, pozabivši na lanskem shodu v Hebu storjeno prisego, stopili z vlado v dogovore, predno prekliče vlada jezikovne naredbe.
Heb 11 julija. Schonererjanski shod, na katerem so govorili Schonerer, Iro in Hofer, se je vršil včeraj ob jako številni udeležbi. Popoludne je več tisoč ljudij šlo v Walsassen na Bavarsko, kjer bo Schdnererjanci hujskali proti Avstriji.
Madrid 11. julija. Došlo je poročilo, da se je posrečilo pomnožiti posadko v Sant-jagu. Minister zunanjih del je izjavil, da so govorice o mirovnih pogajanjih neosnovane in da ministri v tem ozira niso jedini.
London 11. julija. BDaiIy Telegraph" zatrjuje, da tečejo pogajanja radi miru mej Špansko in Ameriko že od 5. t. m. in da niso brez uspeha.
"VVashington 11. julija. Bombardiranje St. J a ga se je začelo. Mac Kinley je naročil, da je sprejeti samo brezpogojno kapitulacijo.
		
	Slovenci ln Slovenke 1 no zabite družbe a v. Cirila ln Metoda 1	
	1	
MeteorologiČno poročilo.
Viftin* nad morjem 906'2 m.
Julij	f ai opazovanja	Stanje barometra v mm.	II	Vetrovi	Nebo	13 •S a. »•
9.	5». zvečer	731-3	16 1	brezvetr.	dež	
10.	7. zjutraj 2. popol.	7sr>-7 73f7	13 2 23 0	sr. ijzab. si. azah.	del. jasno del. obl.	80
•	9. »večer	73.VO	104	bi. jug	jasno	
11. •	7. zjutraj 2. popol.	786*7 734-5	im 23 6	si. vzhod el. jzah.	jasno dež	o-o
Srednja temperatura soboto in nedelje 15'6' in 17T>', Vit 4 0' in 2 1   pod nornuiloui.
dno 11. julija 1898 4° , državne srečke iz ]. 1HM po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. Dunavu reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    . , Eemlj. obe. avstr. 4'/*°/. slati saet. listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . ,
Ljubljanske srečke........,
Budolfove srečke po 10 gld......26
Kreditu« srečke po 100 gki......201
Tramway druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . 515 Papirnati rnbelj.......... 1
164 gld. 19* , 128 .
98 157 23
75 60 50
BQ 15
26«/4
Josip lfolll, orerni pevec, r*-iiser in urednik, naznanja potrt globoke žalosti v svojem in v imenu hčerke Eni vnem dragim sorodnikom, čestitim prijateljem in znancem, da je iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gespa
Antonija Nolti roj.Vivoda
danes ob 1. nri ponoči, po dolgi in mučni bolezni, sprejemfti sv zakramente za umirajoče in večkrat potolažena z resnicami sv. vere po velikem trpljenji izdohnila svojo blatco dnfio v 47. letu svoje dobe ter se preselila v boljii svet.
Smrtni ostanki preljubljene pokojnice se prepeljejo v torek, dne 12. t, m., popoludne ob polu 6. uri iz hise žalosti, Studentovake ulice štev. 2, na pokopališče k svetemu Krifitofu, kjer se polože k večnema počitku.
Sv. mase zadušnico se bodo brale v raznih cerkvah.
Draga pokojnica se priporoča v molitev in blag spomin. (1072)
V Ljubljani, dne 11. julija IM)8.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice«
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1 Junija 1898 lata. Odhod la LJubljane juž. kol. Prosi« «e« Trbs*
Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzanfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj oeobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. FranzeuBfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solm grad; čez Klein-Reifling v Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludie osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Liubno, Sel; tnal, Dunaj — Ob 4. nri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Liubno; čez Selzthal v Solnograd, L*u' - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzenj Marijine ▼are, Heb, Fraocove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 15 min. sveče r osebni vlak v Lepce Bled. Pol<g t' ga vsako nedeljo in praznik ob f>. uri bil m popoludne v Lesce-Bled. — Proga v Moto mesl« la v R«-*ev|e. Mešani vlati: Ob S. ari 15 m. zjutraj, ob 12. ari f>5 in. popoludne, ob 6. ari 30 a. sveče r — Prihod v 1.1 ubijano j. k. Pro«a Is Trbiža. Ob 5. ari 46 m. sjutraj osobni vlak s Danajt via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Franc ovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Badejevic, Solrograda, Linca, Stevra, Aosaoea, Ljubna, Celovca, Bel aka Fran tensfeste. — Ob 7. uri 55 min. sjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. nri 17 m. dopohidne osobni vlak z Dcnaia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varot Planja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza. Geneve Curiha, Bregenca, Inomoeta, Zella ob jezeru, Lend-Oaateina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri 57 m. popoludne osobni vlak ■ Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri 6 m- zvečer oeobni vlak s Dunaja, Lipaka, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H bn, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in pratnik ob 9. uri 55 m. vlak iz Lesc-Bleda. — Progo ta Nov««« iue»U I u la Ko*ev|a Mešani vlaki: Ob 8. ari 19 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m, popoludne in cb 8. ari 35 m. zvečer. — Oelbod. la l.|uav IJaae d. k. v Kani «1 ta. Ob t. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 5 > tu in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Prihod v JLJublfauo d. k. la Hamullt«. Or 6. ari 56 m. sja traj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ar. lo m. in ob 9. nri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah io praznikih.__i H)44 —4)
£=cštenegrsk. in matrljl^regra,
učenca
vzprejme tvrdka Jo«. l*etrl£, trgovina a papirjem v Ljubljani. (I07i—i
V Gorjah sta ie za oddajo
2 lepi sobi
S najlepšim razgledom na Karavanke in Blejsko jezero. Več pove J. i Vrne ▼ Smartnem pri Litiji.
Trgovski učenec
(1059—2$
zdrav in krepak, katari je dovršil vssj dva razreda srednje iole, ee vzprejme takoj pri Alo|*l|u Karnikii, trgovcu v Cerknici nt Motrsnjtkem.
Slovenskega stenografa
vzprejme takoj (1068-1)
odvetnik lir. Otokar ltjlnii*
▼ Trato, ulic« a Spiridione it 8, II.
Lepa domačija
je iz pronte roke na prodaj. Ista sestoji iz hiše v Savijah št 28, s potrebnimi gospodar, aklml poslopji v najboljšemu stavbnemu stanu, z obrežnim sadnim vrtom, obsajenira z najli-nejftimi sadnimi vrstami in v najboljši ranči. Njivo obsegajo 6 oralov 1553 Qsežnjev, travniki 12 oralov 722 Qsežnjev. Poleg tega umno obdelanega Bvtta je tudi 1010 Q-einjnv obsegajoč, dobro zaraščen hrastov gozd.
Kupci, ki si hočejo r.o domačijo ogledati, naj se oglase pri Francetu Dermastlju, posestniku in krčtnarju na Jezici hšt. 10.
Pogoje in druve podrobnosti ter pojasnila poi/ve" se v pisarni dr. K. Hudnlka, odvetnika v 10 ubijani (1066—2>
_
4 "rv Tram       ,»..—«.; ^
< trgovino za komisijonalno ►
< in špedicijsko poslovanje. ►
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
U šojam si naznaniti slavnemu občinstva, da sem ta zaprifiel ^  »J*l?otll (637—11) r
Naročila, in sicer mala v posiljatvah po 5 kg po poŠti in od 30 kg naprej po železnici, iz vrle val bom točno in ceno * Razpošiljal bom razen k«l«taljaln*a;a bleska W tndi drage na trg spadajoče stvari, kakor: s)a«t|e, k> tele >|hv«, ril*« i. dr. Pečal se bom a raspre* _^ davanjem doinaeib arltlelkov* ■ |»rl|euia- W nJem blaga v »v« m nkladlft**, «lajnl sto lataa b> nanlaella lu poMredoval dotično prodaju um korlMt laatnltaa.
Trgoval bom tudi a v laoiu ra debelo. Nprejuiein taitopsUa trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo. Nadejajo se, da se me sorojaki domislijo, ostajam
z odličnim spoštovanjem udani
► ►
4 Ernest Pegaa » ulici S. Francisco it. 6. ► ♦^v,^~^^„,r^^O>
Danes v ponedeljek
poslovna predstava
Turi in Toni Darče
v kavarni Mayr.
- (10H9)
KVodno n<tfCt>Villa^oe       v neposredni bližini mesteca Kamnik (žel. a ■     snsp poBtaja) na vznožji Kamniških planin, dra-
AT^O 1 1      y\ JinrtT^l        *est.no' letele,  krasni sprehodi v smrečnih U Uwlj     akaVVil I I I 1 I ll  ?ozd>h,   lov,   nharenje  postrvi, elegantno a*       w zdraviliško poslopja z velikimi verandami,
■•i   Krailjnkem kopeljna biSa z banjskimi in douche-kopelji,
I i'.i.s n za plavanje, vodno zdravilišče, pokrito Setalifire, travnik in telovadni prostor, vestno individuvelno zdravljenje po ZntippOV.h načelih, po želji tudi po drusih nara- nih zdravilnih načinih, pitno zdravljenje elektriciteta, masaža, zdravstvena gimnastika. Zdravniflki vodja: Univ. med. dr Wack«nreiter. Stanovanja po zmerni ceni. S>>he od iO kr. do 1 gld. 3'J kr. v zdraviliškem poslopju in v J vilah, vse zvezan* z nasadi zdraviliškega parka, izborna restavracija; penzija I. razreda 1 gld. 86 kr., II  razreda 70 kr. na dan. — Prospekti po zdraviliškem ravnateljstvu. (502—14)
(10ti4—2)
Št. 2348(k
Razpis ponudbene razprave.
Podpisani magistrat razpisuje vsi d sklepa občinskega sveta z 7. dn* julija letos pismeno ponudbeno razpravo za
oddajo !S8k potrebni« stavbnih del za zoradbo
•Mestnega doma'
na cesarja Jožefa trgu radi nujnosti
na dan 14. julija letos ob 10. url dopoldne.
Dotični načrti, sestavek mer, pogoji in drugi pripadajoči pripomočki se dobivajo v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah.
V ponudbah nastavi naj ponudnik s številkami jedaotne cene in na njih preračunjeni skupni snesek s številko in besedami, ter oddaj te ponudbe zapečatens i a opremljene s 5*/e vadi jem v gotovini ali v vrednostnih papirjih do določenega roka pri podpisanem mestnem magistratu pri čemer se pripominja, da se sme ponujati za vsa dela vkup, pa tudi za vsako skupino posebej.
Na ponudbe, ki bi došle prekasno in na take, katera bi se ne ujemala popolnem z navedenimi pogoji, se ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
di,e 8. julija 1898.
©t©|@|@|€)|©t©t©|©|©|©t©l©|g)|g'l@l©l©l€)|©l©t€)|©l©l©

c—^
Jedino pravo originalno \i m
je le ono
UHtiMiovljeiie 1.
Jedino to je  bilo odlikovano na vseh razstavah, kjer je bilo izloženo,
z najvišjimi počastnimi znaki.
Zastopnik: osi-ioj
J. Gorup v Ljubljani.
®l@l©l©l©l©|©|©|@l©|©|i®l©|©|©|®i©
©l©l©l@
©I©
K
kdnjatelj in odgovorni urednik: J o s i p Moli i.
Lastnin« in tisk .Narodne Tiskarne".