257. številka. Ljubljana, vtorek 10. novembra. VIL leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« poitl prejeman, za avstro-ogerskt dežele xa celo leto 16 Kold., za pol leta 8 gold. ■a četrt lota 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom ta celo loto 13 gold., za čotrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah tu za dijake veijA znižana cena in aicer: Za LJubljano M četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Č« trt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri« stopne petit-vrote 6 kr., čo ee oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. će bo dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se up vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi biši „Ilotel Evropa". Opravništvo, na katero naj »e blagovoli.Hi pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, r. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Hrvatsko vseučilišče in Srbi.
. Zaklad, iz katerega se bode brvatako vseučilišče vzdržavalo, in kateri denes iznaša uže blizo pol milijona goldinarjev, nabral se je po dobrovoljnih prinescik pod firmo za „utemeljenje jugoslovanskega vseucili-SČa". Srbom ta firma nij bila po volji. To se vidi iz tega, da od svoje strani niJHo skoro nič v poninožeuje zaklada piUoncsli. Ce se računa, da je v zakladnih 500.000 gld., zadržano 2000 gld., srbskega den.uja, je mnogo računauo. Ce bi se pa zaklad pod firmo „za utemeljenje hrvatskega vseučilišč;*." nabiral bil, Srbi niti nprebito pare" ne bi bili doprinesli. Srbi so si pač enkrat to v glavo \tepli, da je vse starčevi SevskOj krnje hrvatsko. Da starcevičev&tvo mi-ić, to mi Srbom čisto nič ne zamer j amo, saj ga tudi mi ne trpimo, in baj ga tudi hrvat ka na rodna stranka odločno od sebe odbija. Kadar bodo Srbi do tega izpt znanja prišli, d;. Btarčevioevstvo ia hrvatstvo nijsta iueutičuu, polegel so bode tudi dober del njihove aui-Di> zitete proti Hrvatom. Ogerski Srbi so mislili, da odbor za slavnostno otvor^eujc hrvatskega vseučilišča samo iz neke nsgajivosti nij srbske malice k svečanosti povabil, ter so za to odbor, kot staičcueevsk proglasili. Mi ne branimo slavnostnega odbora zavoljo tega, da mi od svoje straui nikakor ne moremo odobravati pogreakov odborovih, ki jih je s tem storil, da srbske matice k svečanosti povabil nij.   Dalmatinska matica sicer tudi
Beatrica.
(Novela.)
L
V nebeški svitlobi so se blisketalc dolg^ vr.ito krasnih dvoran na fraucotkem kraljevem dvoru v Verzailju, kjer je Ludvik XIV. denes za svoje dvornike kraljevo svečanost napravil.
Kolikor ponosnih in plemenitih rodbin je Francoska imela, vse so bilo denes tu zbiaue, in globoko so se nositelji teh rod-biuskik imen mlademu monarhu uklanjali, ko je milostno posniehljcvaje se dolgo vrsto svojih gostov prekoračil iu tega z lepo besedo, onega s prijaznim pogledom osrečil. Le eden zbran.h kavalirjev, mož, ki se je po svojem resnem licu, nelepotičcui iu priprosti obleki od druzik dvoinikov odlikoval, nij so pred kraljem tako globoko poklonil kakor drugi ; pozdravil ga je sicer z dostojnim spoštovanjem, a njegov pozdrav nij bil tako devoten, kot pozdrav drugih dvorskih prilizuencev. ProBto in možato je gledal mladi plemenitaŠ  mogočnemu samovla-
nij bila povabljena, a je vendar spontano svojo deputacijo v Zagreb poslala, in to bi bila mogla, se ve da z nekim samozatajenjetn isto tako tudi srbska matca storiti. Faktum je, da ogerski Srbi nijso bili pri dvorjenji hrvatskega vseučilišča zastopati, Srbi iz Kneževine pa samo po dveh možeh, ki sta zastopala eden „srbsko učeno društvo" drugi pa bel grade ko „visoko školo".
Ce je mej Srbi in lL vati uže kakšna razlik« v imenu, v zgodovini, v veroizpovc danji, v koledarji, v političnih težnjah itd., v jeziku mej njima vendar nij nobene razlike, ia za to tudi v literaturi, razen malo ponicnjajofie razlike v abecedi, nij iu ne more biti nobena razlike. Podloga vsakega znanustnega napredovanja je. literatura. Rod rodom zid t ua tistem temelja naprej, katerega so njegovi podčastniki položili. Vseučiiišče, katero se m\ bogato zuau-stvcuo literaturo osloniti moro, nema tako rekoč nobenega stališča. Prva skib Hrvatom mora . sedaj biti, da ustvarijo na vseh strokah znanosti izvorna zuauostna dela. Za ustvarjenje znanstvene literature je pa treba mm go sodelavcev, iu za to bi mi želeli, da bi se Srbi in Hrvati vsaj v literaturi z e d i u ll i.
Pa, kakor se nam dozdeva ne, teže po tem toliko potrebnem sediujenji, niti Srbi n;ti Hrvati.   Kar vsak za sebe ne zmore, zmagala bi obadva z zediujenitni močmi. Sicer I bo pa tudi v tem čas zdravilno posredoval, i       Srbizem je denes na vae strani agresi-
darju v oko, ko je ta pred njim postal ter
ga tako-le  nagovoril :   „Dobro došli tu ua mojem kraljevem  dv< ru,  gospod marki Se uanges!   nadjani  se,   da vas bodem v prihodu josti večkrat tukaj   videl,  ter  se zanašam na va4o zvestobo in vašo podporo."
Mirno odgovori mladi marki : „Presvitli kralj, kadar bi de Francoska moj ume potrebovala, z i eseljem ga bodeni vselej položil na podnožje vašega kraljevega presti la.M
Ludvikov obraz je eu trenotek resnejfii postal, kajti saimnlvdar, ki si je ošabni izrek „l'etat c'est uioi" za svoj izbral, nij najbrže od svojega podložnega takega odgovora pričakoval; a takoj se mu je zopet čelo razjasnilo, ko je oko na kouec dvorane uprl, kjer je kraljica sedela iu se z mlado, lepo, uprav predstavljeno jej gospico pogovarjala, ter pravi: „Marki, vaša lepa soproga Beatrica bode kinč našega dvora, iu upam, da se boste za naprej stalno v Verzailj ua-selili."
Tih poklon od strani Serauža je bil odhajajočemu kralju na to odgovor, njegov obraz pa je še resnejši postal, nego poprej. Okolostoječi so  si  strni e na uho šepetali:
ven in ofenziven. On bije boj proti Mag jarom, proti Turkom, in žali bog tudi proti Hrvatom. V srbstvu zavladala je tista skrivna moč, ki se pri vseh mladih, čilih in zdravih narodih povsod pojavljuje, namreč, potreba razširiti se, in isto tako začela se je tudi v hrvatskem narodu moč eks-pauzivuosti v novejšem času jako ob lijevati. Samo to bi želeti bilo, da ta dva na-roda svoje ekspanzivne moči ne obračata drug nasproti drugemu, nego da se zedi-nita in svojo ekspanzivnost na tisto stran obrneta, od koder jima obema ista nevarnost žuga: proti Magja.oni in proti Turkom, in Hrvatje tudi proti germauizmu, katerega imajo po svojih mestih v socijalne m življenji uže več,.nego je narodno koristno.
Ko bo Mag jari pO otvor jenji hrvatskega v^učiii.sea tako poparjeni Zagreb zapustili, tolažili so se v magjfarskih listih s tem, da so tudi še Srbi tukaj, ki bodo hrvatskim težujam zavoro podložili. Ta magjarska tolažba je huda obsodba srbskega antagonizma proti Hrvatom. Magjori hočejo tedaj s srbsko šibo Hrvj-te krotiti! In bodo se Srbi za tako nečastuo orodje Upotrebi ti dali!? Skoro bi rekli da! Srbskih listov vsaj nobeden nij na t > inagjursko tolažbo odgovoril, kakor bi se spodobilo. S svojim molkom »prejeli so jo tedaj ! Naj Srbi ne delajo na to, da Jugoslovani dožive* še eno kosovo polje.
Kako je to mogoče, da se žarki kraljeve milosti na smrtnega človeka razlivajo, ter ga ne osrečijo ! . . .
„Da Senanges", pravi prvi, „je gotovo zvit hugenot v rimske-katoliški obleki ; ako-auo je užo njegov ded z Em ikoni IV. h maši hodil, t-če vvudar še zmirom po vnukovih žilab krivoverska kri".
„Kako rtu je mogel Keitail ediuo hčerko za soprogo dati V" vpraia dtugi.
„Seuauževa rodbina je bogata", pristavi tretji, Kertailovo premoženje se je pa uže jako zmanjšalo. Sicer sta bila Senanges in njegova gospa še otroka, ko so starši jima sklenil', da bode Kertaib.va hči Seuauževa soproga".
Ko je kralj svoje goste obhodil, se je markizi Senauževi žeui približat, katera se je bila ravnokar od kraljice odpuščena v krog dvorskih gospa vrnila. Kratek, a jako pomenljiv pogled na njo je bil kraljev prvi pozdrav, kateremu je nekoliko prijazuili vprašanj sledilo. Markiza je obledela iu zopet zarudela. S kraljico se je jako^ lehko raz-govarjala; debela, ilegmatičua Špaujka jej uij nikakor imponirala. Ludvikova majeste-tičua postava jo je pa tako zmešala in sle-
Zadnja seja trgovinske in obrtniške zborni    kranjske 3. okt.
(Konoc.)
Prošnja  občine Sv.  Kacian o krškem ckraji, da bi se jej dovolili 4. sejmi, se vrača zarad pomanjkljivega poročila okrajnemu gla varstvu v Krškem.
Prošnja občine Planina v Cernomeljskem okraji da bi se jej dovolila dva sejma se podpira.
Poročevalec g. tajnik Mu ni k poroča v proračuna trgovinske zbornice za leto 1875. V proračunu se nahaja : Plača tajni kova lOOOgld., plača kaucelistova 350 gld., plača slu žabnikova 150 gld., remuneracijc 200 gld., pisarničoe potrebe 150 gld., tiskovino SOO gld., knjige in časnike 200 gld , stroški za volitve 250gld., kurjava in svečava 50 gld., poštnina in telegrami 50 gld., za sta-tističua dela 3O0 gld., rezervni fond 300 gld, 5% za pokojnino, tedaj skupaj 3000 gld.
Svetovalec Samassa se čudi da za podporo obrtni jski h šol nij nastavljena nobena svota i u predlaga, da bi so vendar vsaj nekoliko za ta nameu vzelo v proračun.
Predsednik g. Supan pravi, da je ko-moii treba vezav.-, ti, da ne bodo zopet (h (i citr% kak« r .je bilo, do zdaj  ztnirom ker je bilo treba plačavati stare dolge.
Tajnik g. Murnik pravi, da zuasok, ki ga je prej kupčijsko zbornica dajala za obrtni jske šole v Ljubljani dajo zdaj dež I iz Franc JožefoVe ustanove, katera zn 1* 600 gld.; 4O0 gld. je dal lansko leto deželni zbor za obertnijsko šolo v Ljubljani, s 2O0 gld., pa dolgo uij vedel kam, da so je (><> slednjič vendar zvedelo da jo v Novem mestu neka obtdijska šola, katoroj so je teh 200 gld izročilo, ker jo ti) usi ai iva, bodo so dalo vsako leto denar za obrtnijske ole.
Svetovalec g. Samassa po teh razjasni-lih svoj predlog nazaj vzame.
Svetovalec g. Petrlčifi izrazi željo, da bi imela zborn'ca vsaj dve sobi za pisarno, ne da bi kakor do zdaj v eui sobi bil predsednik,  tajnik, pisar in drva.   To misel pod«
pirata tudi gg. svetovalca Trenn in SkaV in sklene še naprositi mestni zastop ljubljanski, ki ima za stanovanje kupčijske komore skrbeti, da preskrbi še eno sobo k dosedanji.
Potem se ves proračun brez daljše debate sprejme. Mila je na dnevnem reda še točka samostalnih predlogov, in nameraval je predsednik g. Supin staviti predlog, da bi kupčijska zbornica sklenila pet'cijo na obe luži državnega zbora, da se jej dade volitev zastopnika v državni zbor, ki ga imajo manjše komore, kakor Ljubno, Crno-vice, Celovec, ali nekim gosp. svetovalcem se je zrlo mudilo, in seja se je sklenila. Bila je, ker so je drugi dan zbornica razpustila, zadnja.
Politični razgled.
Sof ranijo eftožele.
V Ljubljani 0. novembra. V tf$'žftt-nc9n mhot*M je predložil minister pravosodja nov kazenski zastopnik. Grof Ilohenvvart je v soboto prvič v rajhsrat prišel.
Na *"f.ihfiit. kjer je zdaj cesar, se a^ituje, naj občino zopet pošiljajo adrese nanj in na cesarsko rodoviuo, v katerem hc prosi poravnanja I naredi.
Na fitttttr r h f tu se je odpovedal poslanstvu dr. Ford« Ilaniš, iu na gradu v Namesti jo pak 2. t. m. umrl gr. K. Ilaug-v;c, dolični člen višje zbornice, 77 1. star.
ftlovaikv. „Nar. Novinv" prinašajo čl.a-n k  rSlovaci v Zagrebu" v katerem pripo vedujejo kako SO se Migjari srdili, da si pri šh tudi Slovaki v Zagreb tožit in pričat, da je v Ogerski tudi  tri  milijone tlačenih Slovakov. „A!i govoriti hočemo zopet" — pravi članek — „pri vsaki  priliki, ki so  n >m da, mi hočemo na ves gla*   pripoved »ti kako surovo Magjari z nami delajo doma, ?n nai večja  tolažba,  nam je, da itnamo blizu in daleč sorodne brate.
fPt/cf.vA# zbor je volil cerkvcnopolittčui odbor, potem pa je soje za nekaj dni odložil.
Viitsw*J<- «lr&*v*».
Iz SSflfif-tiilic so poroča, da so volitve v narodno skupščino izvršilo so v najlepšem redu.
Frfiitoo.vki minister vnsnjih zadev je na prefekte okrožnico poslal v kateri razlaga,
da je poziv revizijski za teritorijalno vojsko le izveden je 1. 1879 sklenene vojaške postave v duhu mini. Da se vojska organizira, treba mira.
Iz Španije se poroča, da Karlisti streljajo na mestice Irnn, ki se teško brani. Cerkev in mestna hiša so oškodovani. Sest osob je umorjenih in deset ranjenih, mej temi tudi en dusoven. ki je še le v mesto prišel, da bi pomagal. Mnogo prebivalcev je bežalo na Francosko.
O It-n »traor« pravdi je čuti, da hoče Bismark, naj se bode tajno obravnavala, ker neče da se nekatera pisma javno bero.
Dopisi.
K DlllltellS 8, novembra. |lzv. dopis.) Deputacija iz Kranjskega se jo te dni pod vodstvi m kranjskega deželnega glavarja Kalteneggerja predstavila cesarju in ministrom, da prosi za zidan je d o I e nj s k o ž e 1 e-zmee. Iz Kranjskega so prišli zraven g. deželnega glavarja, predsednik trgovinsko zbornice g. V. C. Zupan potem novomeški župan g. Rieoli, lulemberški šopan in kudskf. Tu so ze deputaciji pridružili državni poslanci, kateri so zaste pniki dolenjske strani, gg. Pfeifor, pt. Langer, D Ciman, Hočevar, iu dr. Supan. Pri cesarju so bili 6. novembra (7. nov. so je cesar užn v Pardnbfce ua Češkem ua lov odpeljal). C a s a r jo v svojem odgovoru priznal veliko važnost
dolenjske šeleznloe za deželo in državo, ter omenil tudi nesreč, katpro so lani Dolenjce zadeli. C o bode pripustilo denarno stanje, gotovo se bode obziralo na dolenjski) leleznfco. — Minister knez A.Uersperg j"*, kakor vsi drugi ministri, poudarjal slabo sedanjo fiu-ančno stanje; obljubil pak jo, da pridejo, : ko so sploh nove železnice zidajo, na vrsto ono dežele, v ka-tcr'h so je do/daj mrtnj zgodilo. — Finančni minister D o pretiš jo pred vsem državne finance naglašal, da si je tudi on priznal važnost dolenjske železnico, ako se bi nadaljevala do Karlovca in tako zveza napravila S turškimi deželami. — Trgovinski minister Man han s pnk no more nobeno obljube
pila, da se nij več vedela pred njim obnašati. A v njeni nedolžni zmešnjavi je mlada roiloa So čaiobncjša postala, in njeni plašni jecljavi odgovori so kralju bolj dopadah, nego najboljši govori, kajli svest si je bil, da je njegova veličastna postava mladi maki' mogočen vtis naredila. Dolgo in prav ži Vahno se je kralj z mlado markiZO pogovarjal, ter se v teku večera večkrat k njej vrnil, tako, da je splošno pozornost vzbudila. Iz marsikaterega njcžuega očesa so se zavidljivi žarki na njo razletavali, maisikatera ostra in kritična beseda o njej je ušla nježnim listana dvorskih gospa, ali veČina nav-zočnih se je odločno bližala novi prikazni in si je štela v čast, se z gospo seznaniti, ki si je z prvim korakom na Verzailjskem dvom vedela kraljevo blagovoljnost pridobiti.
Zvezda gospe La Vallićre je uže otem nela, kraljeva ljubezen do nje je bila uže Čisto omrtnila in večkrat se je v dvorskih krogih vprašanje razpravljalo, katera ji bode naslednjca. Markiza Mnitespan, ki je po krvi in obnašanji sentimentalnemu insaniar-skemu značaju gospe La Valličrove ravno v nasprotji stala, je imela največ upa za to mesto, kajti kralj jo je uže večkrat odlično od drugib  odlikoval.   A denes jo je skoraj
pozabil, ko je ovo nježno prikazen zapazil, katera je vso njegOVO pozornost nase zavlekla. PlaŠnost in pristranost mlado markize Sent>iiževe ste se polagoma pred kraljevo ul udnostjo razstopile, kot rosa pred vzhajajočim solnem ; oči so jej krasnejše bliskc-tale, lica močneje zarudela, ko jej je kralj strmo v oko gledal, in njen glas — Čist kot zlato — kakor* njega še nikdar nij bilo v teh prostorih slišati, se jo po dvorani odmeval, čc jc kralj kako šaljivo besedo povedal.
Srdito pogleduje markiza Montespanova to kraljevo početje; menila je, da ga jo gotovo uže v svoje mreže vlovila, a zdaj je mogla spoznati, da jo je izpodrinila gospa, ki je komaj iz otročjih let izlazila, še lc pred nekateiimi tedni samostan zapustila, kjer je bila odgojevana, in se stoprv osem dnij markiza Senanžova zove. Pod Iepotil« m )e barve spreminjala in z n jeznimi prstiči je dragoceno pihalce od jeze drobila, katero je v roki imela; oči pa nij za trenotek od kralja in svoje tekmovalke obrnila.
Se drug par očes je vedno za njima gledalo; a iz teh oči se nijso razlivali žarki jeze in ljubosumnosti, kakor iz onih gospč Montesponove, nego le žarki otožnosti in resnosti.   Te oči, nekdaj  krasnim zvezdam
euake, so svojo svitlobo izgubile, videti je bilo, kakor bi bilo z mrežico zagrneno, katero so grenke osodepolne solze Rplele; Lu-jiza do La Valličre se je bila iz kratkega spanja svoje srečne ljubezni prebudila in — uij drugega pred si boj videla, nego otožnost po nezve-tem možu, kateremu je vse žrto-vala, in grenko kosanje, ki jo je peklo. — Kralj jo je povzdignil v vojvodski stan in jej podaril pravo „tabouretov", katero so dvorske dame iako čislale. A to jo je malo veseliti moglo, kajti bleda in otožna — prava podoba žalosti in udunosti v osodo — je molčeča sedela mej dvorskimi gospeml.
Za zasnieliljivo poglede iu nekoliko so-čutljive, nekoliko sramoti ji ve opazke okolo stoječih se niti zmenila nij, kajti njeue misli so bile daleč proč od mesta, kjer je sedela: mislila jo o zadovoljnih minolih urah tihega in mirnega samostanskega življenja, kjer je bila odgojena; tamkaj jc videla samo sebe, kot nedolžno veselo deklCtfoe po senčnatih potih samostanskega vrta skaklja'i. V tem trenotku je sklenila, svetu in posvetnemu blesku odpovedati se, ter se vrniti v samostan, da bi tamkaj otožnost in kesanje za samostanskimi zidovi zakopala. — Kraljica so je vzdignila, ter jo hotela oditi, globoko
storiti; pripravljen pa je, po državnih inženirjih Še enkrat celo crto pregledati ; kajti predloženi načrti so pravi, površno in nenafančno narejeni, da ne na tej podlogi nobena koncesija ne bi mogla dati. — Iz tega se tedaj vidi, da vlada ne misli predložiti državnem« zbora postavo o zidanji dolenjsko železnice. Sploh se menda v tej sesiji nobeden železniški predlog ne bode storil, ker bi vladi teško bilo, večino v zborn dobiti za kateri koli nasvet. Vendar je dobro in vse hvale vredno potezanje kranjske dežele za svojo železnice; s tem pride in ostane stvar na dnevnem redu in so končno do srečnega uspeha d o ž e n e.
IK Krtsrrolli* 7« nov. I Izvirni dop.j Ghvczvjeve zakonske osnove, smerajoče na povišenje nže obstoječih, in na uvedenje več novih davkov, so pri nas sploh jako nepovoljno sprejeto bile. Službene ,."Nar. Nov." so sicer njihovo potrebo zagovarjale, ker drugače nijso smele. „Obzor" jih je pa odločno odbijal. Večina naših zastopnikov v ogerskem saboru bodo gotovo tudi proti njim glasovala. Našej vladi bi pa visenje davkov zelo ustreglo. S pomnoženjem državnih dohodkov, pomnožil bi se naravno tudi njen dohodek, kateri sestoji, kakor znano, v 46% državnega davka, katerega plačujeta Hrvatska in Slavonija. Ce bodo ogerski sabor Ghyczyjeve zakonske osnovo sprejel, bo naša vlada na leto kake 600.000 gld , pridobila. In pri ravno sedaj vršujočem so preti stroje* vnni deželne n pravo treba je našej vladi bogme polnih rok denarja. Glede nepriljubljenega povišanja davkov gre našej vladi zlasti to še v pri'og, da odittm ne pada na njo, nego na ogersko vlado, katerej bi pa pri nas čem več odiuma želeti bilo, kajti ta odium je za naše politične težnjo to, kar jc olje za kolovrat.
Novoimenovani vseučiliščni profesorji so imeli svoje obligatne nastopno govore. Vsi so so prizadevali, kolikor mogoče Bijajneje svoje prvo ndeviško" prodavanje „nacit'.ati", in res čuli smo, čemer so nijsmo nadejali. Pred vsem gre hvala Geitlerju in Nodili.
so se mimogredoči dvorsko dame poklanjale. P»ed Lujizo de La Valliere pak se jo vstavila, pogledi obeh so se srečali in globoko povesi zadnja glavo pred kraljico, katero je bila tako močno razžalila. A kar jo kraljica zavoljo nje trpela, morala je Lujiza zdaj ti-sočeruo zavoljo kraljeve lchkomišljenosti poplačati. Nehote si jej beseda sproži, ter reče: „Svitla kraljica, prosim vas, da mi daste odpust, kajti namenjena sem nekoliko časa po-potovati."
„Za koliko Časa nas hočete zapustiti'?" vpraša jo kraljica Marija Terezija.
„Za vselej," odgovori tožno gospa La Valliere.
Kraljica jo iznenadcua   nekoliko časa opazuje.   Dolgo premišljuje, kaj  hoče storiti; kar jej poda roko,   ter pravi: „Vojvo dinja pojdite z bogom!  jaz  vam   rada vse odpustim."
Na roko kraljico se je vlila solza, ko je Lujiza glavo zopet povzdiguila. M. Terezija je to zapazila in globoko vzdilmila. La Valliere mi je sicer — sije mislila — moža nezvestega naredila, a pri vsem tem je bila krotka in pohlevna; ona nij kraljice, nego le kraljevo soprogo žalila. Kako bode zaua-prej ? Ne bodo ona nježna in še otročja gospa,
Zastopnik berolinskoga vseučilišča Gneist je pri otvorenji vseučilišča v auli kot poklic našega vseučilišča to naznači], da naj bode kulturni svetilnik za orijentalne narode, naj prenaša zapadno-ovropsko knlttiro na vztok. naj nosi luč v petstoletno noč telesnega in dušnega robovanja turškega Slovanstva. naj užge plamen zlate svobodo! Znanost denes nij samo moč, nogo tudi svoboda. Kjer znanost svoj hram postavi, razklinijo se spone robstva. Če bode naše vseučilišče ta svoj poklic razumelo, in svojo nalogo s vspehom izvrševalo, postalo bo izhodiščo dnšnflga pre-porojenja turških Slovanov. Do Carigrada in do Soluna, naj se razširi njegov upliv, naj se vidi njegova zastava, n*i sveti in ogreva luč njpcrovecra svetilnika. Mladi Bolgari, Srbi in Crnogorci, katerih jo do sedaj mnogo šlo na vseučilišča v Kijev in v Pariz, morejo v prihodnjo na našo vseučilišče priti. Brez dvojbe so bodo v prihodnje tudi kak profesor za orijentalne jezike za našo vseučilišče našel, ali prav za prav najti moral, kajti znanje orijentalnih jezikov zlasti turškega in arabskega jo nam Jugoslovanom boljo potrebno, nego kateremu koli dragemu evropskemu narodu. 0'ičenje z azijatskimi narodi raste rapidno od dno do dne, in za to bo tudi znanje aziiatskih jezikov zmirom potrebneje postajalo. S'cer pa čakajmo kakšen sad bo našo vseučilišče za kakšnih 20 aH 80 let obrodilo.
Domače sivarf.
— (Slovensko gledališče) zadnjo soboto nij bilo polno. Zopet moramo grajati da se mnogo slov. rodoljubov z udeleževanjem odteguje podpirati ta narodni zavod. — V igri „ Igralka" so jo posebno odlikovala gospodičina Podkrajškova. Gospodičina Ledr-feva šo nova na odru, manjka jej So nekoliko sigurnosti in ona izgovarja še nekoliko pretiho in šepetajo, ali pri vsem tem so vidi, da ima mnogo talenta in bode kmalu izvrstna igralka postala, ako bode hotela napredovati. Za g. Trnovoa jo bila rola pretežka; — G. Nolli
kateri je kralj denes toliko Časti izkazal, pre-drznejša In OŠabnejša nasprotnica kakor pohlevna in krotka Valliere, ki je Ludovika kot moža in ne kot kralja I j ubila V — Tako iu enako misli so so jej križalo po glavi, ko je na roko kraljevo nasloncna dvorano zapustila.
Po njenem odhodu so se začeli takoj prostori kraljevega dvora prazniti« Marki Sftuanges je bil mej prvimi, ki so kraljevo dvorano zapustili.
Besedice nij izpregovoril se svojo soprogo, ko jo kočija po širokih VersajljskLh ulicah drdrala ; resen in nem jc sedel poleg nje. Bila je lepa in prijetna poletna noč, mesec, ki je visoko na jasnem nebu plaval, razlival je sreberne žarke v kočijo in ostro mejil osoren in čmeren obraz soproga, katerega je njegova gospa plašljivo in zvedavo pogledovala. Rada bi se bila z njim pomenkovala in mu razodela, kak vtis jej je si-jajua svečanost naredila in kako ljubeznivo se je kralj z njo pogovarjal, kajti bila jo še tako otiočja in nedolžna, da uij mogla razumeti, zakaj ne bi kaj tacega soprugu povedala. Do sedaj je kraljeva prijaznost in dvorljivost le njeni nečimeruosti dopadala, nikakor nij videla v kralju ljubezujivega iu
jo v solo-prizoru „vojaški fantje, mi smo mil" izvrstno bil v svojem elementu.
— (G. Franjo Hren) iz Beganj na Notranjskem je knpil včeraj pri javni licitaciji dvo Fabijanijevi luži na Poljanah v Ljubljani poleg AlojzijeviŠča.
— (I* Celovca) so nam piše: Tukaj imajo otroci hudo ošpice in sicer že dalje časa. Toliko je bolnih, da so se (ljudske šole) zaprle od 1. do lil. novembra. 1'mrlo je do zdaj 12 otrok za to boleznijo. Razširja se pa Še vedno. — Nocoj 7/n je zopet gorelo in sicer na St. Vidskem predmestji. Meseca oktobra je bil pa v okolici dvakrat vselej zvččcr kar zaporedoma ogenj.
— (O potrebi šol na Goriškem) piše „Sočau mej.drugim: „Od naših občin in krajev se v sedanjih razmerah no moro pričakovati, da hi zraven muozih prepotreb-nih nižjih ljudskih šol same napravi jato in vzdržavalo tudi potrebno število tri iu več-razrednih meščanskih in obrtnijskih šol. Pri-klad z davkom za raznovrstno uameno, mej katerimi nijso najmanjše one za okrajne šolsko zaloge, jo užo tako bdi ko, da jih naši posestaki no morejo več omagovati. Zato pa bi bilo prav, da bi nam vlada pomagala napraviti vsaj v vsakem glavarstvenem okraji eno štlrirazredno tako zvano meščansko — v Ajdovščini pa obrtnijsko šolo in to a posebnim ozirom na to, da je goriška vadnica odločena zdaj samo za odgojo učiteljev, da Sprejemajo vsled toga le prav omejeno število otrok in da tedaj vsi drugi otroci slovenskega rodu na Goriškem nemajo uiti ene šolej v kateri bi se mogli zadostno odgojiti za praktično šivljenjc. — Naš deželni odbor je uže meseca februarja t. 1. podal držav* nemil zboru prošnjo, da bi dovolil v podporo naših ljudskih šol zdatuo denarno pomoč — a do sedaj še nij rešena. Naj bi tedaj naša državna p o s 1 a u c a, zdaj ko se ustanovija državni proračun za 1. 1S75 za to skrbela in se kolikor mogoče potrudila, da dobimo kaj za naše šole in morda v tem smislu, kakor Brno ravno poročali« — Kadar bodemo imeli povsod dobre ljudske šole
*•.      /-\
nevarnega moža. Ko no bi bil Senanges tako rosen videti, bila bi mu tudi vse razodela, kuji njeno srce jc bilo tako slavcpolno in in srečno, da je hrepenelo tudi drugemu ra-sodeti, kar je samo občutilo. A moža s katerim jc bila ^ t., j i v malo dni poročena, bala so jo zelo; resen in Čmeren izraz njegovega lica jo jo tako plašil, da si nij upala srca mu razkriti. Samo mesce d nij je bilo preteklo, odkar so jo starši iz samostana domov pripeljali, kjer jo bila od mladih nog; kmalu potom so jej povedali, da je njena pnhodujost uže določena, in da so jej za soproga mladega markiza Seuauža izvolili. Toliko je vendar užc za saiuostauskimi zidovi zvedela, da soproga postati je toliko, kot prosta pohtati; tegadelj je bila jako zadovoljna kmalu stopiti v novi stan prostosti. Radovedna kot otrok, ki igračo pričakuje, je tudi ona zaročenca pričakovala. Prišel je bil nekaj dnij pred, ko je bila poroka napovedana. Navada tačasue dobe jima nij dovolila veliko mej soboj občevati, torej sta bila še čisto neznana, ko sta pred oltarjem besedo izpregovorila, ki ju jo za celo življenje vezala.
(Daljo prili.)
in potrebno Število meščanskih šol, potem bodo srednje bolje obiskane ia tudi kmetijski šoli se hode izdatno naraslo število gojencev — posebno če se preustroji v nižjo praktično kmetijsko šolo. Sicer pa ravno ne dobiva šola veljavnosti po naslovu, toda po uspehu."
— (V goriški škofiji) je prosilo iz-mej 297 duhovnov celih 150 duhovnikov za „Strernajerjeve groše"!!
— (Iz Gorice) se nam piše: Petek 6. t. m. je bil v llrazanu na italijanski meji na javnem napaden 66 letni duhoven. Za-vratni napadmk ga je s kamenom po glavi tako pobil, da je ubogi starček v malih urah v strašnih mukah umrl. Ubijalca še nema pravica v rokah; pobegnol je najbrž črez mejo na Italijansko.
— (Iz Ljutomerske okolice.) Živinska kuga ua Prekmurskem je tudi uzrok, da jo n k tesar iz Ramenskega svojo dušo prerano izdihnil. Prišel je z svojim padiijši preko Mure, kjer je zavoljo kuge vojaška straža. Tesar Stih nij hotel čakati da bj ga preiskovali, ter z surovim odgovorom kar daljo h topa. Vojak se na to razsrdi, pomeri s puško za njim in mož s kugljo smrluo zadet tudi mrtev obleži. Znpnstil je ženo in dvoje otrok. Vojaka so nžo zaprli. — Venskih kupcev je letofl pri nas malo; manjka pač denarja povsodi.
(Iz Svetinj) pri Ormužu so nam piše: Obljubil £Cui vam pisati kaj vtč o trgatvi, katera je uža koučaua. Ves čas trgatve je bil i ipt dau za dnevom prav ] rijetcu, ker je bilO suho po goricah, jc delo Udaj lažje, nego uekatere krati. Vina je v naših krajih nekoliko manj nego lani, pa je tolkanj bolje od lanskega. Cena je bila s početka tako velika, da so ue Kupci ustrašili, ter okrenili preko Drave na Hrvatsko po vino. Naj več vina se je prodalo od 12 do 13 gld., vedro. Hekateri so prodajali po 15 gld., in eden celo po IG gld., se veda pri Jeruzalemu. Vina je še dosti, ljudje bi radi prodajali ali tistega nij, kateri bi ga kupil. Kar so žita tiče, smo pač vsi z letino zadovoluji, vsega dosti. Ajdo pa toliko, da nekateri terdijo, da je šo nikadar nijso toliko imeli kakor letos. Koran ne velja uič, kakor po drugih krajih. Če ravno je pa v občo dobra letina, j« vender mej ljudstvom veliko nezadovoljstvo. Eden I drugim nij zadovoljen. Naj več pa je menda takih, ki sami soboj tudi nijso. Pa kako bi človek tudi zadovoljen bil, Be mu primanjkuje denarja, obleke in b(>g di ga vedi k:j še vse.
\   ■-> i' ijt *riravj«i ore* leks
i u bres siroSkov po izvrstni
BeTalesciere In Barry
28 let iižp jc nij bolezni, ki In jo ne Lila ozdravila ta prijetna sdravilna hrana, pri odrafeenih i
Otrocih brc/, medicin In Btroikov; zdravi vso bolezni y Želodcu, iu Živcih, daljo prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, > -]o t ji-, prehlajonjo, nespanjo, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silcnje krvi v glavo, zunanje v ušesih, slabosti in" blevunje pn nosečih, otožnost, (iiabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-hlnjcnje; po.selmo se priporoča za dojenee iti je bolje, nego dojničlno mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo* val zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wt»raerja, g. F. v. Bcncka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdra\ ilnega svetnika Dr. Angclsteina, Ur. .Shorclauda, Dr. ('ampbolln, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castlc-
stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oeob, se razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1868. Revaloscičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. "VVurzer, zdravilni svetovalec in Člen mnogo učenih družtov.
Winchoster, Angleško, 3. deceiunra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere Jo ozdravila večletne i  nevarnostne  prikazni,  trebušnih  bolezni, zaprtja, bolno čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S hore lan d, ranocelnik, 90. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. Angel a te in a.
B e r o 1 i n, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam gledč Rcvalcscičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Ange 1 stei n, tajni sanit. svetovalec.
Spričevalo št. 76.921.
O bc rgi m per n, (Badensko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetie. jeter, ter ničesar použiti nij in« igel, je v sled rabe Vaše Kevalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Dur kar t, ranocelnik.
Moutoua, Istra.
Učinki Revalesciere du l.arrv so izvrstni. Ford. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
at. 80.416. (jiosp. P, V. licneku, pravi protesor medicine na vseučilišču v Mariboru ('Nemčija;, piše v „1! e r I i n e r K 1 i n i s c h e W o c li e n s c h r 1 f t" od 8. aprila 187-J to le: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „lievalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalcscičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
Št. 04.210. Markizu de Brehan, bolehajo sedem let, na nospauji, treslici na vseh udih, shujšunji in hipohondriji.
8t. 79.810. Gospo vdovo Kleiiunovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolchanji glave in davljenji.
8t. 75.877. Flor. Kollcrja, c. kr. vojask. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehanjl dimnika, omotici i tiščauji v prsih.
Št. 7f>.970. Gospoda (iabriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na skoroybrcznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 05.715. GospOdlčni dc Montlouis na nepro-bavljcnji, nespanji in bujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigino 10letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Kevalcscičre je A krat tečneja, nego meso, tor se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane.
v* plenaatan pnUeab po pol funta 1 gola 50 kr. : o.nt 8 gold. 50 kr., 9 funta 4 gold. 50 kr, 5 ftui tOV 10 gold., 12 fuutov 20 gold-, 24 fantov 00 gold.
- Sovalosoiere-Bisonlton v pušieah a 8 golo. 60 .< .u 4 gold« 50 kr. —- Bevalesclore-Chooolatee \ prah ti jj, v ploščicah za 12 ta a 1 gold. 60 kr., 24 tac 2 gold 50 kr., 48 taa 4 gold. 60 kr., v prahu za 120 tai L0 told., ta 888 tAl 20 gold., — M 576 tas 86 gold.
— Prodaje: Burry du iiany & Uomp. na l>u> • uji, *V»11^Mv.žat;«»>»'«< ■>*■• 8, v LJubljuui Eu šta.iir, v <j>ra«lol bratje 0boranzinoyr, v Suh bratcu Diochtl & Frank, v CVlovci P. Bira bacher, v Loaićl Ludvig MUller, v Mariboru f.  Koletuik   *   M.  Morič, v  Merana   J. il
• .-o« bausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le sitrrjth in špecerijskih irgovottl; tudi razpošilja da ftl ska      ra; '-»e kraje po i osmih nakasnioali ali povsetjiii
Tujci.
8. novembra: Dati o, BopSkrO iz Dunaja.
Pajk
lz Maribora.
P;i Slonu: "VViiiuan ia Tista. — Slabnik iz Loke. — Dolničan iz Dravelj. — Polašek iz Lip-nice. — Purgstaler I« Dunaja. — Svetce iz Litijo. — Burgar z žuno iz Postojno. — Tancer z ženo iz Gradca.
t'ri .»lulici : Konsberger, Utth r, Novak, Lincer iz Dunaja. — Steklasti iz Gradca. — Ledcr, Bohaler iz Trsta.
Pri Zamorci i Borin iz Kirchonberga. — Me-seliu iz Ljubjano.
Oznanilo.
Prodaja so zd.ij pri M. ©erber-JI v IJ ubijani po zcio znižani coni:
Ključ
za poštovanje, razatovanjo in metrično mero s „po-jasniluui" vied po 2 kr. a. v.
Abececaiilca s i»o€lol>ami
za čitanje in čtetje, po 18 kr. a. v. Kdor pa naroči pri pisatelju Zn id arčić - u na Banjšicah (posta: Caualo boi Uorz) po 10 iztisov to ali uno knjižice, ta prejmo na vsakih 10 šo 2 iztisa za privržek._
„Slovenski Učitelj" govori v 3 št. (stran 44> obširno o „Abecednicl* ter Bklepa tako: J\.ij ra-cega nemaju so Nemci ne, kakor so te podub«, katere aluzijo ilviijncmii namenu:  kazalnemu poduka
in izpoznavanju pismen. Mislimo torej, da bi se moglo Hlovensko učtteijatvo po pravici ponašati s to „Abecednico". Priporočamo jo najtopleje vsem čest. Čitateljem našega lista."
„Ab ccednica" se dobiva tudi v Colovci v tiskat niči družbe sv, Mohora, v Mariboru pri Ferlincu v Gorici pti Woku!atu in Filaku, v Zagrebu pri Ilaitmanu, v Pragi pn Gregru. (311—3)
St. 15278.
Razglas.
Ker je zsrad goveje kuge v deželi c. k. okrajno glavarstvo ljubljanske okolico cel politični okraj ljubljanske okolica, kot okuženi mejni okraj oklicala, in torej tudi semnje za govejo živino prepovedala, in ker ta po-btavna določba tako naglo prenehati nc more, tak je mestni magistrat prisiljen da tudi od hvo;c strani semenj za govejo živino, ki bi imel biti 1(1. t. m., prepoveduje.
Mestni magistrat v Ljubljani,
G. uotLtiibra 1874. (319_i)
liuiia.)»iv^ Doraa 9. uovembj*. (Izvirno tulegraučno poročilo.)
iCnotni drž. dolg v bankovcih	70 gld. 05	kr.
;.< Otnl drž. dolg v srebru	•    4   „ :i5	
• 860 drž. posojil" ....	K 9   B 60	r«
/Akcijo narodne i;;a.ke	988    „ _	
Kreditne akcijo ....	-35   , —	
	1 JO   „ 10	
Kap o I..........	8    n   Hi Vi	
u. k. oekloi.......	— —	
Srebru ....         ,  . .	104    „ 65	m
JSr/,ilc sreči v roko!
375.000 M. Crt.
v ugodnem slučaji, kot največji dobitek ponuja ihiJihh *\jšf iliimi-iiu i>fo.t«H(i/«./V, ka-
tero jo od visoko t/««f«» potrjeno in garantirano.
Dobitua naprava novega plana je taka, da v t kn malo mesecev v i izlouovaujih ■i:t.:t1tfP tliilti#.v«>i v gotovo določbo pride, moj temi glavnimi dobitki od event. M. Crt. a7S.OOOt špceijelno pa »50.000, 18S.OOO, »O.aoo, lio.oiio, SO.OOOt io.ooo, ittt.OOO, »O.OOO, ^-l.OOO, iiO.OOO,    is.ooo,   15.000, 12.000,
(looo, iooo. i08krat 8400, ilSkrat i-joo, 61 »krat ooo, 699krat ;too, 19.7UO krat i a -z itd.
lzlosovanjo dobitkovjo po nasvetu uradno določeno.
Za prihodnje prvo izlosovanjo dobitkov te veliku od državu garantirano denarno .<>-erije velja
1 col origin. loa le tol. 2 ali gold. B'/, D. N.
1   P"1       » n     n      n     1     n l*U n
i c«'trt   „       n    n    n   Vi  „     n   90 kr. „ proti vposlaneinu znesku.
Vsa uaroč.la ao izvršujejo takoj z največjo skrbuoBtjo in v.-akdo dobi ud nas originalno loze, z državnim grbom previđeno, v roke.
Naročilom so potrebni uradni plani zastonj priložo in po vsakem izlosanji pošljemo svojim interesentom raduvoljnu  uradno liste.
Izplačevanje dobitkov so godi zniiiom prompiuo pod državno garancijo in »c moro z direktnim razpošiljanjem ali pa na posebnu zahtevanjo Interesentov po naših zvezah po vseh večjih mestih Avstrijo izvrševati.
iNaš prodaj jo vedno srečen iu smo mej mnogimi velikimi duhilki često prve glavne dobitke, kot olicijalni dokazi kažejo, dobili, ter ju izplačali našim imereseiitom, ravno tako se ju letos 7 okt. glavni dobitek — dobil pri nas.
liazvidno jo tedaj, da tako na imjitt' ii«in€'jii p«niutfii sloneče podvaetje po v »odi more gotovo računati na živahno udoleaenje
in torej prosimo užo zavoljo tega, da su vsa naročila izvrše nam kmalu vsaj du M7. HO< nfuiMn'ti to javili.
S. Steindecker & Comp.,
Bank- u. Wechsel-Geschaft in Hamburg.
Kupuju in prodaja državne obligacijo vsako vrste, delnico železnic in posojilno lo&e.
**. S. Zahvaljujemo se iskreno za do-sedaj nam izkazano zaupanje in opozornjevaju na prihodnjo izlozanjo, bode tudi v prihodnje naš trud, da uašo interesentu zadovoliuio v vsacom ogledu. (300—5)
lil
.redniatvo od^ovovrn : Muku Armič.
1   \    .. .'.JI  "(Kn-, .hltMlif'