DNEVNIK SjSfVjSEr - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 107 (4881) TRST, sobota 6. maja 1961 Wen pristanek kapitana Sheparda na morju jo 15-minutnem paraboličnem letenju z raketo Raketa je dosegla višino okoli 185 kilometrov in je padla v morje okoli 500 kilometrov °d kraja izstrelitve - Pilot se je vrnil nepoškodovan - Pokrovski: «Poizkus je povečal otožnost Američanov, da tudi oni pošljejo človeka v tir okoli Zemlje - Današnji poizkus je podoben našim poizkusom leta 1959, ko smo pošiljali z raketami živali več sto km visoko» ^ o .5. — Danes so končno izstrelili ■^rdom > .one"Mercury» z ameriškim astronavtom lit. ki *- C"*1 Dar v, Je po 15 minutah balističnega letenja ;% in w ole srečno pristal na morju, nakar so % -T Pripeljali s helikopterjem na letalo-Jii v fjj 6 Champlaim. Shepard je bil ves čas leto Se j S m stiku z oporiščem v Cape Canave-jKedaii 8 vrnil nepoškodovan- Zdravniki, ki so ga Ul’„° izjavili, da niso ugotovili pri njem nič »m Shepard je prišel iz kabine sam, ne da Mi™\agaU. kateri je bil Jltllh LPadla v morje ob ir,d Cape Canave-x P° srednjeev-u' Rmdno po- Jiisi-7 izdala NASA, v ^hiii 1« napra- N J?na v okviru pro-?!on rcury» z astro- B- shePar- * ^,50tiski «sub-orbital-s človekom na ® Padla v Atlant-Pnbližno 302 mi- povratek v atmosfero. Tri minute po odhodu je Shepard sporočil, da je dosegel apogej. Kmalu po petih minutah letenja je sporočil, da so se prižgale tri zaviralne rakete, ta- bila kabina približno 20 km visoko od Zemlje in je dobila svojo normalno težo. 30 sekund potem se je odprlo drugo večje padalo in kabina je padala s hitrostjo 32 km; polet je bil s tem končan. Prvotno je bila izstrelitev določena za 13.20 po srednjeevropskem času. »Štetje narobe* pa so začeli že sinoči. Nekaj pred določeno uro so štetje prekinili in so sporočili, da so poizkus odložili, ker so se na obzorju pokazali veliki oblaki. Ob 13.48 pa so ugotovili napako pri električni napeljavi. Okoli 15. ure je nastala nova zakasnitev zaradi manjše okvare na dru- ko da se je hitrost kabine zmanjšala za približno 2.400 . gem mestu električne napelja-km. Ob 9. minuti in pol se je ve, in tudi zaradi tega, ker so odprlo prvo padalo; tedaj jel morali spet pregledati neko elektronsko napravo. Končno | dve, zatem pa tri zaviralne se je štetje narobe spet za- rakete, da zmanjša hitrost začelo, ki pa je bilo četrtič pre- I radi povratka v atmosfero, Ra- kinjeno nekaj sekund pred odletom rakete. Shepard je bil v raketi že ob 11.18 po srednjeevropskem času. še prej so ga še enkrat pregledali zdravniki. Bil je torej več ko štiri ure zaprt v kabini v pričakovanju odhoda. Prižganje motorjev na raketi sta nadzorovala dva nemška specialista: dr. Kut Pebus in dr. Werner von Brai^n. Kmalu po odhodu so sporočili, da se astronavt počuti dobro in da sam nadzoruje posamezne operacije. Dve minuti in pol po odhodu se je kabina ločila od pogonske rakete. Zatem so sporočili, da je Shepard sprožil najprej diofonska zveza je bila izvrstna, tudi avtomatični pilot v kabini je redno delovai. Shepard je poročal posiuševal-nim postajam z največjo točnostjo o vsem, kar se je dogajalo v notranjosti kobine, in o operacijah, ki jih je izvrševal. V trenutku, ko se je kabina vrnila v atmosfero, in ko je bil Shepard podvržen enajstkrat večjemu pritisku, kakor znaša težnost, je dvakrat sporočil «Ok.», «Ok.». Deset minut po izstrelitvi (v višini 12.000 m) se je odprlo majhno padalo, da stabilizira kabino, v višini 3.000 metrov se je odprlo večje padalo, da zmanjša hitrost padanja v jKanr?® Canaverala ob 5* 115 mu-je doseSla vi‘ 'tSlnn J. ln približno iin- JI113 na uro. Pole *Mercury-Redsto-^ial 15 minut. Pr-L’ zari„ ei°' da se ie ^ topljivo obnašal !tl'Pardratte,ga Poleta je 'h z n„italno v stiku .h‘i Ba adz°rstvenimi poetovi] feml3i- Večkrat tli11 4i* je « Se P°čuti ‘°-L**eBa . presenečen spri-obalo gleda* na vz‘ j~?Vaniih bi mora-j etl,J parabolič-iH^teti ° vJslne 185 km ' «?. Pa „.azdaljo 470 km. |$S> j-lso javili, kakš- S t\zS!!reta dosegla Ort*1*. az(Jal30, ki 30 je I ^ r i» lelev^e-- so oddajali tov? je ti j1: Predsednik -,;ii J bij lJj in ‘l1.! poletu po ■>) H«2 tadin*rai(liu' Povezan J ft' cape refonom neP°- ‘ C0 j Canaveralom. O SaevJo‘lellU ob 15-34 f s latedn% času po so irniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinniHunuiuinniiiiiiii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,! Po obisku pri papežu je Elizabeta II. odpotovala v Benetke Sicilija: Martinez ponovno izvoljen podal ostavko na mesto predsednika Poslanci odobrili zakon o pokojninskem zavarovanju duhovščine Saragat in Reale pristala na zahteve KD glede zakona o šolstvu? Scelba pripravlja reformo zakona o krajevnih upravah - Magnago zahteva popolno avtonomijo za bocensko pokrajino S*e' J** 6|u,n^ Prekinitvah i^h* .ua i« -“»v-iiiu KIL j Siv sam xisin°. hV«? ,•* ™“r,t ” i i foJo jr® Ura^no sporo-^ She^edy sPrejel v Z S JC^neri °b 16-4:i y razgovor po S Priav>lae turial- • Bela hi' F vi avi. izjavo, v (Ne*1’ UsLu® *vsa Ame_ JK teCfneh?' in ha je i 3'bn taziskn amen ame-ieanrija vesolja*- I ? is 16 in Amerika ČsSa ^aljnii"1 odlo(;'ne-ie M- ProgriL razvol ve-Pravi * ,a- Uradno •«a a1stv 4ud>. da bodo 3 *brau Podatke, ki f »s. azf>olaa Poletom znanstvem- {V^ovno1' bo imel She-vV deDa-^0nIerenco v 5* taketp maiu- *«ašala p0 15 km le- v Približno 2.500 4 , 'Da , a . 5.280 km na I45ekl0čila 0d ' ‘ jfi im6ina kabina funtom Potisno (5-krat manj ^ Zn=« i.zstrelitev za-0?'.ia tvenih krogih samo 8 so (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Angleška kraljica Elizabeta II. in njen soprog princ Filip sta se danes zjutraj poslovila od predsednika republike Gronchija in njegove soproge, od predsednika vlade Fanfanija, ministrov in od drugih vidnejših osebnosti iz državnega in javnega političnega življenja in odšla na obisk k papežu Janezu XXIII. Zatem je državni tajnik kardinal Tardini vrnil obisk na angleškem predstavništvu v Vatikanu, kjer so kraljevski par zadržali na kosilu- Po kosilu sta si Elizabeta in Filip ogledala zasebne apartmaje Borgij-cev v Vatikanu in sobe, ki jih je poslikal Raffaello. Rim sta zapustila ob 17.10 z letališča Fiumicino in odletela v Ancono, kjer sta se vkrcala na «Britannio», ki ju je odpeljala v Benetke. Deželna skupščina na Siciliji je danes ponovno izvolila predsednika dežele v osebi so- &Vka CS>trov lSa pa je sovjetske P*!*,.ll>.0oSCUtry* sestav-i lS> 5 ra,1Kosov> U km t &•»&»». v *Cmh električ-J. % njej je bil tu- _______________ : zyona. rfjeno u- Vnionl.: i VkV 0 kot°m 360 sto- iko% Poldrugo tono °na. Njeno u-v°jaški znak l,^U la y.kabi ni ležal 3K*b°jmjihni posteiji- » rent! -16 *mel tablo »\ f*Hi^1ižnoULjew Shepard dot^i K> dokler ad Dn Plla morja-V gleoP‘sovai odl)°du je ’ ijb - dal al Prizor, ki t efed st‘b°j' 15 \Sil avtom SPorofil' da C , kabi!!?3 enih P»o-le biPo za mo sto-Potrebno za tako omogočila že tretjo izvolitev socialističnega poslanca, ki je takoj po izvolitvi izjavil, da ne more sprejeti man trta. V svoji izjavi je Martmez hkrati poudaril, da odgovornost' za krizo deželne vlade pada izključno na Krščansko demokracijo, ki trmasto vztraja pri formiranju manjšinskih deželnih vlad, ki pomenijo tczanikanje vsakršne vrednosti demokracije in njenih pravilu. Po zasedanju skupščine je deželni tajnik PSI dr. Lauri- cialističnega poslanca Marti- cella izjavil,_ da so vse dose- t*. Kiln Ufi nn. d.anip izkušnje dokazale. Ja ni neza. Prisotnih je bilo 86 poslancev. Martinez je prejel 45 glasov. D-i Napoli (KD) 34, Stagno d’Alcontres (predsednik deželne skupščine) 6 glasov, eden pa je oddal belo glasovnico. Očitno je, da je tudi to pot skrajna desnica blokirala z levo opozicijo in danje izkušnje dokazale, Ja ni moč doseči centrist-ične večine in da edina demokratična rešitev krize obstaja v novi deželni politiki, ki naj uresniči «demokratični načrt gospadar-sko-socdalnega razvoja s ;ero, da se prisili osrednje oblasti k popolnemu uveljavlje- minil i i .............. i...umni Večina Francozov zahteva strogo kazen ra uporniške generale V Alžiru so francoski skrajneži obmetavali vojake s kamenjem in z drugimi predmeti ALZIR, 5. — Sinoči je bilo v središču Alžira ponovno napeto. Vojaki so večkrat streljali v zrak. Vozila policije in vojakov so patruljirala po središču mesta, francoski prebivalci pa so jih zmerjali skozi okna. Na vojake so metali tudi posode s cvetlicami, kamenje, kose premoga, paradižnike, krompir in jajca. Dva vojaka sta bila ranjena. V celi skupini poslopij na področju 1000 kvadratnih metrov, ki so ga prej obkolili, so izvršili podrobno preiskavo. Vlada je sklenila poslali v Alžir 9 pariških sodnikov, da zaslišijo priče o uporu. Francoski zavod za javno mnenje je izvršil anketo med prebivalstvom. 76 odstotkov se je izreklo za strogo kazen proti uporniškim generalom. 30 odstotkov je izrecno zahtevalo za generala Challa in njegove sodelavce smrtno kazen, 67 odstotkov je izreklo zaupanje v lojalnost vojske. Le 43 odstotkov izključuje možnost novega udara proti vladi 78 ou-stotkov je mnenja, da je mil v Alžiriji najvažnejše aktualno vprašanje. 84 odstotkov izreka zaupanje v sposobnost generala de Gaulla, da reši alžirsko vprašanje. Bruseljski kršcansko-soelaini list «La Cite» piše, da je On tlzov sodelavec Pierre Joly u-rodno predložil belgijskemu poslaništvu v Madridu zahtevo za zatočišče za Salana, Jou-hauda in Zellerja. Belgijski zunanji minister Spaak je odločno zavrnil to zahtevo. Do sedaj pa ni bilo mogoče dobiti uradne potrditve te informacije. Današnja «Paris Jour» piše o načrtu alžirske vlade za Pogajanja v Evianu, ki ga je baje Burgiba obrazložil ameriški vladi med razgovorom s Ken-nedyjem. Komentatorka Gene-vieve Tabouis pravi, da je "Burgiba predvsem obrazložil Kennedyju, da ((ameriško jamstvo# ne more več služiti v okviru pogajanj med francosko in alžirsko vlado, in zato bodo pogajanja dolga. Razgovori Burgibc v Washingtonu WASHINGTON, 5. — Tunizijski predsednik Burgiba se je danes razgovarjal z ameriškim državnim tajnikom Ru-skom. Domnevajo, da je Burgiba obrazložil glavne obrise desetletnega načrta za gospodarski razvoj Tunizije. Ta načrt bodo tunizijski strokovnjaki dokončali v prihodnjih mesecih. Tunizijska vlada upa, da bo za izvajanje načrta dobila finančno pomoč, ki se ceni na 800 milijonov dolarjev. Sedaj dajejo ZDA Tuniznji letno pomoč 22 milijonov dolarjev. TEHERAN, 5. — . Sah je sprejel odstop ministrskega predsednika Sarifa Emamija. Ta je odstopil po številnih protivladnih demonstracijah učiteljev in profesorjev, ki zahtevajo izboljšanje plač. Sah je takoj imenoval za ministrskega predsednika bivšega poslanika v Washingto-nu Alija Aminija, ki ima 55 let- «»------- DUNAJ. 5- - V Innsbrucku so se pojavili letaM s kljukastimi križi. To se je zgodilo v noči pred I. majem. Na letakih je pisalo, tudi; «Sieg heill# nju sicilskega avtonomnega statuta#. Za dosego take demokratične rešitve krize, je nadaljeval Lauricella, ni moč mimo socialistov. Na stanovanju tajnika PS Dl Saragata se je danes vršil okrog dve uri trajajoči razgovor med predsednikom vlade Fanfanijem, političnim tajnikom KD Morom, Saragatom in tajnikom PRI Realejem. Predmet razgovorov so bila vprašanja, ki so na dnevnem redu vladne dejavnosti. Glavno vprašanje je bilo nedvomno stališče PSDI in PRI glede šolskega načrta, ker je znano, da se ti dve stranki upirata povravku Franceschini, ki predvideva finansiranje zasebnih konfesionalnih šol, kljub temu, da italijanska ustava izrecno prepoveduje izdajanje javnega denarja za zasebne šole. Po razgovoru je Moro izjavil, da so proučili nekatera pereča politična vprašanja in da je bil razgovor ((prisrčen in konstruktiven#. Na vprašanje novinarjev, če se je govorilo tudi o vprašanju šolstva, je Moro to potrdil; na vprašanje, če je na vidiku sporazum o tem vprašanju, pa je Moro dejal, da se pri razgovorih «vedno najde možnost sporazuma#. Saragat pa je novinarjem dejal, da je bil razgovor tako prisrčen, da so vsakršno izjavo o razgovoru prepustili le Moru. Spričo dejstva, da so novinarji vztrajali in hoteli vedeti, če obstaja možnost sporazuma glede šol-stva^ je 'Saragat dejal, da «možnost sporazuma obstaja v samem vzdušju razgovora, ki je bil skrajno prisrčen#. V poslanski zbornici so se najprej spomnili stoletnice italijanske vojske, nato pa so po krajši izjavi notranjega ministra Scelbe, ki je zavrnil kritike socialističnih in komunističnih poslancev, odobrili zakonski osnutek, ki predvideva ustanovitev sklada za in-validninsko in pokojninsko zavarovanje katoliške duhovščine (na podlagi tega osnutka bo država prispevala nekaj manj kot 10.000 lir na leto za vsakega duhovnika, ki bo prejemal pokojnino po 10. letu starosti), nato pa odobrili prva dva člena zakonskega o-snutka, ki predvidevata ustanovitev sklada za pokojninsko zavarovanje nekatoliške duhovščine, ker je Scelba pristal na predlog poslanca Bo-gonija (PSI), ki je predlagal odložitev proučevanja ostalih členov, da bi vlada imela priliko bolje oceniti nekatere popravke, ki jih je Bogoni predložil in ki odražajo stališče protestantskih duhovnikov, da bi tako dosegli o tem sporazumno rešitev. V senatu se je nadaljevala diskusija o finančnih proračunih. Ferretti (MSI) je kritiziral okoliščino. da se stalno predvidevajo večji dohodki od onih, ki se dejansko realizirajo, kljub temu pa se planirajo vedno večji izdatki, kar nujno sili vlado, da se zateka k vedno novim davkom. Namesto tega bi po njegovem mnenju vlada morala uveljaviti obstoječi zakon m «zatreti sramotni pojav davčnih utaj#, k> so «na žalost ena od značilnosti italijanskega davčnega sistema#. Ferret.ti se je spravil tudi na italijanske borze, kj so «postale že skoraj igralnice# in zahteval kontrolo nad to dejavnostjo. Un-terrichter (KD) pa se je zadržal izključno na dejavnosti ENI. Na popoldanskem zasedanju KONGO Lro*m.©vv oam \ % s ŠU*NQB flNGULfl ROD6ZI3B BEČUHNR HPfflkB JUŽNQ«FBlCK* UNIOA DuR&A* Upor v portugalski koloniji Angoli se vedno bolj širi. Okoli 5000 upornikov še dalje napada kolonialne sile v večjem delu Severne Angole. Uporniško delovanje pa se je razširilo tudi v najjužnejši del Angole na področju Quibala, ki leži okrog 350 km 1^8^ vzhodno od Luande. Uporniki pozivajo prebivalstvo, naj se jim pridruži za osvoboditev dežele. Portugalska vlada pošilja v Luando nove vojake Hiiimiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiimiiuiiii Kunčeva tiskovna konferenca v Beogradu Posvetovanja za konferenco voditeljev nevezanih držav Konferenca naj bi bila v Beogradu ali Kairu pred 16. zasedanjem generalne skupščine OZN so se tudi v senatu spomnili stoletnice italijanske vojske, nato pa so nadaljevali z razpravo o finančnih proračunih. Tupini (KD) je zatrjeval, da so neutemeljene kritike opozicije na račun finančne politike dosedanjih ((demokratičnih vlad#; da je treba še marsikaj napraviti, da pa se je storilo že mnogo; da je od skupnega nacionalnega dohodka, ki je v lanskem letu dosegel 17.132 milijard, skoro polovico (8.205 milijard) odpadlo na mezde in plače. S tem je bila zaključena splošna razprava o finančnih proračunih. Senat se bo ponovno sestal na zasedanje prihodnji torek, medtem ko se bo poslanska zbornica sestala šele 15. t. m. Notranji minister Scelba je imel danes na Montecitoriu razgovor s tajnikom PLI Ma-lagodijem, ki je po razgovoru izjavil novinarjem, da sta se z ministrom razgovarjala o zakonskem osnutku o reformi zakona o občinskih in pokrajinskih upravah, ki ga pripravljajo že dlje časa in ki je na tem, da zadobi dokončno obliko. Po vsej verjetnosti gre za reformo, ki jo je Scelba predlagal takoj po poslednjih upravnih volitvah, ko je bilo očitno, da v številnih občinah in pokrajinah KD ne bo mogla upravljati s svojimi dosedanjimi zavezniki in da je zaradi tega treba spremeniti veljavni zakon tako, da bo moč odobriti občinske in pokrajinske proračune tudi z relativno večino. Predsednik bocenske pokrajinske uprave in predsednik SVP dr. Magnago je na današnjem zasedanju pokrajinskega sveta izjavil med drugim, da je nemško govoreče južnotirolsko prebivalstvo izpostavljeno «politični samovolji rimske vlade# in da je ((priznanje popolne zakonodajne in upravne avtonomije bocenske pokrajine nujni pogoj za pomiritev duhov v Južni Tirolski#. Magnago je tudi obsodil vsakršno dejanje nasilja, hkrati pa kritiziral tisk, stranke, predvsem pa vlado ki so povzročili sedanji položaj. «Vlada, ki odlaša z izpolnitvijo obveznosti, prevzetih z mednarodnim sporazumom. ne more pretendirati na to, da bi mogla kriti lastne odgovornosti s policijskimi ukrepi#, je zaključil Magnago A. P. «»-______ Tito na Brionih LJUBLJANA, 5, — predsednik maršal Tito je po krajšem bivanju v Sloveniji odpotoval danes na Brione. «»------- 0 blokadi trgovine med ZDA in Kubo WASHiN GTON, 5. —- V tukajšnjih uradnih krogih se o-pažajo nasprotujoča si mnenja glede popolne blokade trgovanja s Kubo. Nekateri trdijo, da bi imel tak ukrep zgolj simboličen pomen, ker ne bi bistveno vplival na gospodarski položaj Kube. Hkrati pa bi utegnil imeti neugodne politične posledice v ostalih državah Latinske Amerike. Trgovina med ZDA in Kubo je namreč danes zelo majhna in znaša komaj lo odstotkov izmenjave, kakršna je bi la pred ukrepi obeh vlad. morje. Von Braun je izjavil, da imajo ZDA v načrtu, izstreliti v vesolje leta 1964 ali v 1. 1965 nekaj vesoljskih vozil z več astronavti na krovu. Po mnenju sovjetskega znanstvenika Pokrovskega, ki je strokovnjak za balistiko, bodo Američani šele čez dve leti lahko poslali astronavta na tir okoli Zemlje. Pokrovski je izjavil: »Poizkus je povečal možnost Američanov, da tudi oni izstrelijo človeka v tir o-koli Zemlje. Ta poizkus je podoben poizkusom, ki smo jih mi delali leta 1959, ko smo pošiljali živali v raketah več sto kilometrov visoko in so se nato vrnile žive. Med temi našimi poizkusi in poletom Gagarina okoli Zemlje je potekel čas približno dveh let. Ta čas velja tudi za Američane. Vsekakor pa se ne mode nikoli vedeti. Mogoče, da jim bo uspelo uresničiti letenja človeka okoli Zemlje hitreje*. Britanski ministrski predsednik Mac Millan je poslal Kennedyju brzojavko s čestitkami. Brzojavko s čestitkami je poslal tudi Fanfani. Alan B. Shepard se je rodil pred 37 leti v East Derry v državi New Hampshire. Je pomorski kapitan pri ameriški mornarici in je dodeljen NA SA. Od leta 1950 je bil kolavda-tor letal in inštruktor. Prispeval je k perfekcioniranju sistema za oskrbovanje letal z gorivom v zraku. Za seboj ima 3.700 ur letenja, od katerih 1.800 z reakcijskimi letali. Sodeloval je z inženirji in znanstveniki pri perfekcioniranju kabine «Mercury». Sovjetska vlada je poslala brzojavko mednarodni aero-navtski zvezi in zahtevala u-radno odobritev Gagarinovega kozmičnega potovanja. Preden ta polet odobrijo, mora SZ poslati še podrobno dokumentacijo o poletu. Minister Trabucchi na obisku v FLRJ BEOGRAD, 5. — Danes je prispel v Beograd italijanski finančni minister in predsednik kmetijskega sejma Verone Giuseppe Trabucchi s soprogo v spremstvu uglednih funkcionarjev svojega mini. strstva na vabilo mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu. Nocoj ga je sprejel državni tajnik za finance Jugoslavije Minčev. Ministra sta se razgovarjala o možnosti nadaljnjega razvoja gospodarskega sodelovanja in ugotovila, da za .to obstajajo pogoji, in sta izrazila željo po povečanju blagovne izmenjave. llllllllllllllllllllllllillllltlllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllUllllllllllilllllllllllllUllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllMIlIIII IIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlIlIllllHHIlllllllllMllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIMMMlIlHlinilll BEOGRAD, 5. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je potrdil na današnji tiskovni konferenci, da se vrše posvetovanja, pri katerih sodeluje tudi Jugoslavija, za sklicanje konference državnikov nevezanih dr- —“j—novi reM alžir. sko vprašanje. Sedaj nič ne žav, ki bi bila pred 16. zasedanjem generalne skupščine OZN v Beogradu, oziroma v Kairu. Na konferenci bi voditelji nevezanih držav proučili vprašanje tesnejšega sodelovanja o naporih za popuščanje mednarodne napetosti. Prvotno je bilo določeno, da bo Koča Popovič na vabilo sovjetske vlade v prvi polovici maja obiskal Sovjetsko zvezo. Zaradi številnih obveznosti 'sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ki gre na konferenco o Laosu v Ženevo, bo po sporazumu med obema vladama prišlo do obiskov Koče Popoviča v Moskvi in Gro-miika v Beogradu šele po končani konferenci v Ženevi. Glede rešitve vprašanja Laosa je Kunc izjavil, da je Jugoslavija stalno poudarjala, da je krizo potrebno rešiti s političnimi in ne z vojaškimi metodami na podlagi sklepov ženevske konference iz leta 1954. Jugoslavija pozdravlja napore z raznih strani in u-pa, da bo kljub raznim oviram prišlo do uresničenja e-notnosti, neodvisnosti in nevtralnosti Kaosa. Likvidacija generalskega u-pora v Alžiriji predstavlja po mnenju Kunca dokaz dobre volje francoskega naroda, da ovira francoske vlade, da v najkrajšem času v pogajanjih z zastopniki začasne alžirske vlade poišče rešitev, ki bi temeljila na uresničenju upravičenih zahtev alžirskega ljudstva. Zastopnik državnega tajništva je zadnji predlog kubanske vlade za rešitev odprtih vprašanj z ZDA ocenil kot konstruktiven in kot najbolj- brih sosednih odnosov,# je poudaril Kunc. Zastopnik državnega tajništva je pozdravil proglasitev unije med Gano, Gvinejo in Malijem kot važen korak na poti okrepitve enotnosti Afrike in je glede Konga ponov. no poudaril jugoslovansko stališče, da se rešitev krize ne more doseči brez aktiviranja in sodelovanja zakonitih zastopnikov kongoškega ljudstva, to je parlamenta in centralne vlade pod vodstvom Gi-zenge. B. B. šo pot za mirno rešitev spon Kei|liedy 0 VCSOljll l nih vprašanj. Vlada ZDA se ne bi mogla z nobenimi argumenti otresti hude odgovornosti, če bi vztrajala pri dosedanjem negativnem stališču. Med prvomajsko proslavo v vzhodnem Berlinu so v sprevodu nosili tudi globus, na katerem je bila prikazana blokovska razdelitev sveta. Na tem globusu je Jugoslavija prikazana kot kapitalistična država. Na vprašanje, kako komentira to ravnanje, je Kunc odvrnil, da bi bilo bolje, če bi se avtorji takšnih razdelitev pečali s posli, za katere so pristojni. «Mi vemo, kje smo, in to že od leta 1941 dalje in tega nobene farbari-je ne morejo spremeniti.'Sicer pa takšno ravnanje v prvi vrsti kvalificira njihove avtorje in to stališče nikakor ne more koristiti razvoju do- Po prekinitvi sovražnosti v Laosu Prvi razgovori v Hin Heupu Navodila nadzorstveni komisiji la uradna pogajanja se še niso sporazumeli glede kraja in datuma • Nadzorstvena komisija treh bo odpotovala iz Novega Delhija v Laos najpozneje jutri VIENTIANE, 5. — 2e danes zjutraj ob 4.30 po srednjeevropskem času (ali 10.30 po krajevnem času) je odpotovala delegacija šestih oficirjev pod vodstvom generala Singa Ratanasamja, glavnega vojaškega inšpektorja z letališča v Vientianu s helikopterjem v vas Hin Heup, kjer se bo sestala s predstavniki zakonite vlade princa Suvane Fu-me in s predstavniik Patet Laosa v smislu predloga Suvane Fume. Na letališču je bil ob odhodu delegacije navzoč general Fumi Nojsavan, podpredsednik in obrambni minister samozvane vlade. O-krog poldne pa so sporočili, da so se člani te delegacije že sestali s predstavniki Patet Laosa. Pred tem pa so sporočili iz Vientiana, da je predsednik vlade Suvana Fuma izjavil, da se mora na sestanku najprej razpravljati o koalicijski vladi in o predstavništvu Laosa na mednarodni konferenci, ki bi se morala začeti 12 t. m. v Ženevi. Politični voditelj Patet Laosa, princ Su-fanuvong pa je že v torek objavil izjavo, v kateri je poudaril, da je glavna naloga pogajanj sestava koalicijske vlade, da bi dosegli narodno prijateljstvo in prekinitev sovražnosti ter premirje in da bi se poslala delegacija kraljevine I aosa na konferenco v Ženevo. Vlada v Vientianu pa je ob- odhodom delegacije na posvetovanje v Luang Prabang s kraljem Savangom Vatano glede politične rešitve spora. V zadevni izjavi se poudarja, da ((kraljevska vlada z zadovoljstvom gleda na perspektive sestanka, ki bi dokazal možnost pomiritve s pogojem, da tuje sile ne bi prisilile Laosa, da bi ravnal drugače#. Meni, se, da so pri posvetovanjih s kraljem upoštevali tudi predlog o sestavi koalicijske viade. V Vientianu se poudarja, da je načelnik kraljevske delegacije gen. Ratanasamaj Sing najvišji predstavnik te vlade, ki je prišel v stik s predstavniki zakonite vlade Suvana Fume in Patet Laosa. Ni še znano, kdo bo predstavljal na pogajanjih Patet Laos in njeno politično organizacijo, stranko Neo Lao Haksad ter »nevtralno skupino# Suvane Fume. V vojaškem pogledu bo vse te skupine predstavljal kapetan Kong Le. Po drugi strani pa se je v Vientianu izvedelo, da je u-porniška vlada predlagala sestanek za splošno pomiritev v Luang Prabangu, in sicer 10. maja. Radio je v rednih pre sledkih oddajal poziv: «Vsi državljani Laosa, ki ljubijo mir in spoštujejo kralja ter ustavo, bodo vedno dobrodošli v kraljevi prestolnici, kjer bodo zajamčene vse demokratične svoboščine# Iz Moskve poročajo, da se enote kapetana Kong Leja iavila svoje stališče tik pred enote Patet Laosa niso mogle sestati s predstavniki generala Fumija Nosavana, ker ti predstavniki vztrajajo, naj bo sestanek v Hing Heupu, 64 km od Vang Viemga. Isto poročilo poudarja, da se vršijo neuradni razgovori za določitev kraja sestanka. Kljuh protislovnim vestem kaže, da je zelo verjetna trditev, da je Patet Lao poslal za sedaj na razgovore samo neuradno delegacijo, in da bo uradna delegacija imenovana pozneje. Doslej so razpravljali samo eno uro in sklenili ,da bodo do nedelje določili sedež in datum naslednjega sestanka. Iz Londona pa prihaja vest, da sta se Velika Britanija m Sovjetska zveza sporazumeli glede skupnih navodil za med narodno nadzorstveno komisijo treh za Laos. Člani te ko misije (Indija, Kanada in Poljska) bodo lahko jutri odpotovali iz Novega Delhija v Laos, da bi nadzorovali prekinitev sovražnosti. Sporazum so dosegli na sestanku, ki je bil sinoči v Moskvi med britanskim veleposlanikom Robertsonom in namestnikom zunanjega ministra Puškinom, ki se ukvarja z vprašanji Daljnega vzhoda. Sestavljeno je bilo skupno besedilo o navodilih, ki so ga poslali v London, kjer ga je vlada odobrila. Predvideva se, da bodo navodila brzojavno sporočili komisiji v Novi DeL.i v 24 urah, tako da bo komisija odšla v Laos najpozneje pojutrišnjem. «DalečsmošezaSZ» VVASHINGTON, 5. — Ameriški predsednik Kennedy je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da ZDA želijo sporazum na ženevski konferenci za ustavitev jedrskih poizkusov in upajo, da bo Sovjetska zveza skrbno proučila predloge, ki jih je predložil ameriški aelegat v Ženevi sporazumno z britanskim delegatom. Ameriška vlada meni, da sovje's'.to vztrajanje za u-stanovitev triumvirata v nadzorstvenem sistemu pomeni veto in tudi spremembo stališča o točkah, o katerih j« bil že dosežen sporazum. Kennedy je sporočil, da bo ameriški podpredsednik Johnson napravil zelo važno študijsko in informacijsko potovanje po Daljnem vzhodu, kjer se bo razgovarjal s številnimi osebnostmi. Kar se tiče Vietnama, je Kennedy izjavil, da o vojaški pomoči in o pošiljanju čet «za pomoč Južnemu Vietnamu v njegovi borbi proti komunizmu# ne bodo nič odločili, dokler se Johnson ne bo posvetoval z južnovietnamsko vlado. O La°su )e Kennedy izjavil, da bodo ZDA storile vse, da bo kolikor mogoče učinkovita akcija mednarodne nadzorstvene komisije v Laosu. Ko je govoril o načinu ameriške pomoči državam Jugovzhodne Azije »v borbi proti komunizmu#, je predsednik izjavil, da bi tem državam lahko pomagali z jamstvi proti odkriti vojaški invaziji, c gospodarsko pomočjo in s podporo v obrambi, ki bi bila v tem, da bi tem državam pomagali organiziranje njihovih oboroženih sil proti dejavnosti notranje gverilske vojne. «Toda konec koncev, je dodal Kennedy, so oni — in mi ne moremo tega storiti zanJe ki morajo organizira-ti politično in socialno življenje doma tako, da bodo ohranili podporo svojega ljudstva. Je meja, preko katere naši napori ne morejo iti.# Kar se tiče Organizacije a-menških držav, je Kennedy izjavil, da je predlagal, naj se 15. julija sestane medame-riški gospodarski in socialni svet, da pripravi načrt za gospodarsko sodelovanje med a-meriškimi državami. V zvezi s Kubo je predsednik izjavil, da ameriška vlada ne vežba in «za sedaj# nima namena vežbati na ameriškem ozemlju ali drugje proticastrovih sil. Prav tako ne morejo ZDA taKoj določiti izvajanja embarga proti izvozu na Kubo, ker bi ti ukre. pi med drugim prizadeli pošiljke zdravil in živil. Zatem je predsednik sporo čil, da bodo ZDA povečale svoje napore za vesoljska raziskovanja in bodo določile r ta namen večje kredite. Današnji uspeh poveljnika Sheparda je spodbuden, toda ZDA so še daleč od SZ in morajo podvojiti svoje napore, PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 6. maja Kitajska komuna ni bila lestvica pelje v raj Slava tudi zanjo Ni konca navajanja nemških grozovitosti ■>>>>>>*#*!? ki Skoraj tri leta so minila, ocikar je bila v kitajski provinci Honan osnovana prva ljudska komuna z mnogo obetajočim imenom «Sputnik». Kitajski voditelji so videli v ljudskih komunah dogodek epohalnega pomena, ki ne zaostaja za poletom prvega umetnega satelita v vesolje. Na VI. plenumu Centralnega komiteja Komunistične partije je v decembru 1958. leta svečano razglasil: »Nova družbena organizacija — ljudske komune — se je pojavila sveža kot jutranje sonce nad prostranim obzorjem vzhodne Azije.« Ljudske komune so že od prvih začetkov izzvale ostre polemike v kitajski partiji in njenem vodstvu. Čeprav so te polemike v zadnjem letu v glavnem potihnile — vsaj na zunaj, je ostala osnovna dilema, ki so jo komune sprožile, tudi po treh letih nerazrešena. Vendar so pa dosedanje izkušnje to dilemo precej jasno razsvetlile. Pred komunami so bili kitajski kmetje organizirani v zadruge «višjega tipa», bolje, v kolhoze. V komunah se je združilo po 10 do 15 zadrug v mnogo večje gospodarske enote (povprečno 25 tisoč prebivalcev v eni enoti, ki naj bi omogočile koncentracijo večjih sil in sredstev, razvoj lokalne industrije in hitrejšo modernizacijo poljedelstva. V družbenem pogledu naj bi bile višja razvojna stopnja na poti v komunizem: «Ljudska komuna je osnovna enota socialistične družbene strukture v naši deželi, ki združuje industrijo, poljedelstvo, trgovino, prosveto in vojne zadeve; istočasno je tudi osnovna enota socialistične državne oblasti. Po markistično-leninistični teoriji in začetnih izkušnjah ljudskih komun v naši deželi lahko predvidevamo že zdaj, da bodo ljudske komune pospešile tempo socialistične izgradnje in da bodo kot take naj-bc-ljša oblika naslednjih dveh transformacij v naši deželi; transformacije kolektivne lastnine v občeljudsko lastnino na vasi in transformacije socialistične družbe v komunistično. Lahko tudi predvidevamo da bo ljudska komuna v bodoči komunistični družbi ostala osnovna enota v družbeni strukturi«. (Iz resolucije VI. Plenuma CK KP Kitajske, decembra 1958). Kako so komune opravičile ta velika pričakovanja, k- so jih polagali vanje? Prvi pretirani pojmi o komunah kot «komunistični# obliki družbene organizacije (že v bližnji bodočnosti) so bili ovrženi že prvih nekaj mesecev po uvedbi komun: najprej je bila ukinjena ((komunistična« vojaška organizacija članov komun (k.i so celo na delo hodili v vojaški formaciji in s puškami na ramah); kmetom so vrnili hiše, perutnino, pohištvo itd., ki so jih preveč navdušeni aktivisti v prvem zaletu z več ali manj aktivne spodbudo od zgoraj «ko-mumzirali«; parola »vsak dobi hrano zastonj in kolikor hoče«, ki so jo proglasili za revolucijo z zgodovinskim pomenom, je na tihem izginila in zamenjale so jo razne oblike racionirane preskrbe; ((železarne na dvoriščih«, ki naj bi radikalno odstranile eno najbolj perečih ozkih grl kitajskega gospodarstva -- nezadostno proizvodnjo železa — so po nekaj mesecih opustele, ker je njihovo železo bilo večinoma neuporab- Toda praksa ni ovrgla samo ekstremov. Načela je vprašanje samega obstoja komun, njihove gospodarske in družbene upravičenosti. Ogromni gospodarski napor v 1958. letu, znan pod imenom ((velikega skoka«, se je konča' s težkim polomom, ki je bil najbolj občuten ravno v poljedelstvu. Uradne številke o že pospravljeni žetvi so bile pol leta kasneje zmanjšane za eno tretjino; nit! te popravljene številke pa niso čisto gotove, ker kitajske gospodarske statistike postajajo v zadnjih letih čedalje bolj meglene in nezanesljive. V zadnjih dveh letih poljedel- stvo resno stagnira. Na znatnih področjih Kitajske prebivalstvo danes gladuje in vlada mora v naglici kupovati milijone ton žita v inozemstvu. Komune torej niso delovale spodbujajoče na poljedelsko proizvodnjo ampak ravno nasprotno. Kitajski kmet očitno ni bil pripravljen na prehod v komuno, razmere so bile take, da niti zadruge še niso bile politično in gospodarsko utrjene. KP Kitajske je 1958. leta pripravljala načrte za petletno utrjevanje zadrug, a komaj dve leti pozneje so jih že proglasili za »zastarele«, ((preozke«, za «oviro nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil« itd. Kitajski kmet, pri katerem so drobnolastniški nagibi razviti ravno tako kot pri kmetih v drugih deželah, se je šele začel privajati na kolektivno zadružno lastnino in na kolektivni način gospodarjenja. la izredno pomemben družbeni proces se je šele začel, ko so se zadruge pretopile v daieč večje proizvajalne enote; to pa je povzročilo kvalitetno spremembo v odnosu med posameznikom in kolektivom. Kmet se je v komuni počutil kot navaden najemni delavec, kar je očitno negativno vplivalo na njegovo storilnost in nasploh na njegovo zanimanje za efekt celotne proizvodnje komune; prav tako sta vplivala tudi uravnilovka, ki so jo začeli uvajati in z njo likvidacija vsake materialne spodbude. Lahko bi se tudi vprašali, v koliko je bila kitajska vas na dani razvojni stopnji proizvajalnih sil, tehnike, prometnih zvez in sredstev, sploh pripravljena za uspešno integriranje tako velikih področij v eno gospodarsko enoto s centraliziranim operativnim vodstvom. Končno je tu še en zelo pomemben faktor: komune niso opravičile velikega pričakovanja, ki so ga polagali vanje, češ da so z izgradnjo neštetih malih »domačih« tovarn edina formula za hitrejšo industrializacijo dežele. Kmeta so pretirano in nekontrolirano pošiljali na vsa mogoča dela, od transporta do topljenja železa in zgraditve vseh mogočih tovarn. Ni čudo, da so 1958. leta ostajala polja nepožeta in da kažejo danes razmere v kitajskem poljedelstvu kronično pomanjkanje delovne sile. Nedavno so bila izdana navodila, po katerih v prihodnjih treh letih ne smejo več poslati niti enega delavca z vasi v industrijo; nasprotno pa odhajajo milijoni delavcev in aktivistov iz mest v poljedelsko proizvodnjo. Negativne posledice bi ne bile morda tako resne, če bi bilo vodstvo takoj razumelo stvarno situacijo, videlo razloge zanjo in priznalo napake v svoji politiki. Ni sicer manjkalo treznih glasov, ki so že v začetku opozarjali, da so komune preuranjene, da bo imelo zanemarjanje materialne stimulacije negativne posledice in da objektivnih ekonomskih zakonitosti ni mogoče tako grobo ki' siti. Take misli in opozorila so se pojavila celo v vodilnih krogih. Toda vodstvo kitajske Partije ne le da ni hotelo poslušati takih treznih opozoril, ampak je celo proglasilo vsako kritiko politike «ljudslrih komun« in ((velikega skoka« za Partiji sovražno »desničarstvo«. Odnos do komun je postal merilo discipline in lojalnosti. Povsem prirodno je, da v takem političnem vzdušju ni bilo mogoče niti govoriti o resnejših korekturah prvotne politike. Marsikateri stvarni in konstruktivni zaključki . partijskih plenumov v Vuhanu in na Lušanu, kjer so kritizirali nekatere negativne pojave v komunah, so ostali tako na papirju. Le tako je mogoče pojasniti nekoliko nenavadno dejstvo, da so bila letos zopet izdana navodila o vračanju ohišnic kmetom, o svobodnem gojenju perutnine in svinj v zasebni režiji članov komune in drugi napotki, ki ponavljajo dobesedno navodila Vu-banskega plenuma v decembru 1958. leta. Medtem ko je vodstvo dve leti omahovalo in zavračalo kakršnekoli radikalnejše posege, so se negativne posledice napačno zasnovane politike na vasi kopičile in še znatno bolj zaostrile kritično situacijo, tako da bodo zdaj najbrž potrebna leta in leta za normalizacijo stanja. Medtem ko so štirje plenumi CK KP Kitajske — peti, šesti, sedmi in osmi —, razpravljali o »ljudskih komunah«, kot o glavnem vprašanju, pa zadnji plenum CK, ki se je sestal v januarju letošnjega leta, ni dal nobenih važnejših sklepov o nadaljnjem razvoju komun. S tem ni rečeno, da ni bilo od predhodnega plenuma nikakršnih sprememb na tem področju. Ravno nasprotno — v zadnjih nekaj mesecih je bil izdan v zvezi s komunami niz zelo pomembnih ukrepov. Dovolj pa je, če proučimo bistvo teh ukrepov: tako nam postane razumljivo, zakaj se je najvišji partijski forum to pot izognil temu vprašanju. Na osnovi teh ukrepov ni več osnovna gospodarska, imovinska in pro-izvajalna e-ncta komuna, temveč brigada Se več; opozarjajo, da se komuni ne sme dovoliti, da bi na kakršenkoli način omejevala in zavirala samostojni razvoj in iniciativo brigade. Industrija je v komunah potisnjena v ozadje in omejena na minimum. Uvajajo se različne metode nagrajevanja po delu. Najbolj pomembno pa je, da ti ukre-ki niso samo začasni, ampak da so znamenje dolgoročne politike, ki se najmanj pet let ne bo spremenila Vsi ti uradni ukrepi in argumenti, ki jim slede, pa popolnoma očitno kažejo, da je vsa «teoretična» argumentacija, s katero so leta 1958 — in tudi pozneje — dokazovali, da je Kot so pred nedavnim prišle v liste vsega sveta fotografije Gagarinove žene, tako je sedaj z astronavtom Alanom She-pardom postala imenitna tudi njegova žena, pa čeprav se polet Sheparda skoraj ne da primerjati z orbitalnim poletom Gagarina. Na sliki je na desni še Shepardov» hčerka Juliana ter nečakinja Aliče Williams, ki imata obedve devet let Eichmann je bil prav izbrana oseba za «reševanje» židovs v Letonski Židje v getih v Rigi so prejemali 125 gramov kruha na dan, 25 gramov margarine na teden in 125 gramov mesa na mesec - V Zahodni Nemčiji bodo zaslišali nekatere razbremenilne priče, ki se - razumljivo - ne upajo priti v Izrael JERUZALEM, 5. — Današnja razprava Eichmannovega procesa se je pričela z diskusijo med državnim pravdni-kom Hausnerjem ter odvetnikom Servatiusom o predložitvi dokumentov, ki jih je izdalo notranje ministrstvo Zahodne Nemčije in so zlasti obremenilni za Eichmanna. Ti dokumenti dokončno dokazujejo, da je Adolf Eichmann osebno imel nalogo, da iztrebi Zide vzhodne Evrope. Dokumenti zlasti dokazujejo, da si je glavni stan nacistične tajne policije v Berlinu v začetku 1942 prevzel odgovor- nost za vsa židovska vprašanja na zasedenih področjih in v sami Nemčiji. »Imeti moramo v vidu, je izjavil državni pravdnik, da je bil Eichmann prav oseba, ki jo je določila tajna policija, da obravnava ta problem, in tako lahko rečemo, da je krog zaključen«. Med drugimi predloženimi dokumenti je poročilo generala SS Franza Stahleckerja o pogromu v Kovnu, kjer je bilo 1.500 Zidov likvidiranih, medtem ko so ostalih 2.300 »napravili neškodljive« po naporih neke »Einsatzgruppe iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n ii iiiii iii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiii im in ii iiiiiiiiiiiiiiiiii mi iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii n n iiiiiui ih iiiii n iiiiiiiuii iiiiiiii mi hi iiiiiiiiiniiiiiiiiiii iiiiii iiniii m ii ■■ milili m im m iiui Več Strašno divjanje ciklona po Normandiji bot 3000 oseb brez strehe Tndi štiri smrtne žrtve neurja Veter je izdiral drevesa, odkrival strehe, prevračal avtomobile Posamezna zrna toče, ki je pokrila polja, so tehtala do 200gramov (Nadaljevanje na 6, strani) EVREUX (Francija), 5. — Sinoči, malo pred 20. uro, se je nad Normandijo zrušil strahoten ciklon. V manj kot 20 minutah je nevihta sejala smrt in opustošila bogato področje okoli mesteca Evreuxa. Prvi obračun ciklona so štirje mrtvi in več desetin ranjenih in nad tri tisoč oseb je ostalo brez strehe. Neurje se je posebno zneslo nad jugozahodnim delom mesta, Iz temnih oblakov, ki so »e zbirali že ves popoldan, se je ulil močan dež, hkrati je pihal močan veter in vračni vrtinci so začeli rušiti drevje, odkrivati strehe, prevračati avtomobile, metati na tla pešce in kolesarje. Neki žerjav ob neki novi zgradbi se je zrušil na tla in izpod njegovih ruševin so pozneje potegnili truplo nekega delavca, španskega porekla. Neurje je divjalo tudi po okoliških poljih. Na nekaterih področjih so bila polja dobesedno prekrita s točo, ki je bila tako debela, da so posamezna zrna tehtala tudi 200 gramov. Kot smo že rekli, je neurje terjalo štiri človeške žrtve, in sicer mater in sina v vasi Epaignes, ena ženska je podlegla v vasi Malaunay, pod žerjavom pa je ostal mrtev že omenjeni delavec španskega porekla. Vas Haye je dobesedno na tleh. Cesta med Le Havrom in Parizom je prekrita s pravo reko blata in nanaškov, prekinjene so tudi telefonske zveze ter zunanje električne naoeljave. Pretep med cigani KARLSRUHE, 5. — Kakih sto francoskih in nemških ciganov se je danes lotilo pretepa s pestmi, sekirami in noži, in to sredi velikega trga v Karsruhe. Pretep, katerega vzrok ni znan, je trajal eno uro in pol, dokler ni prispela policija. Deset oseb je bilo pri tem pretepu ranjenih in več jih ;e v zelo hudem stanju. Garibaldijeva ulica v Moskvi, Odesi in Taganrogu MOSKVA, 5. — Po sklepu moskovskega občinskega sveta bodo eno ulico v Moskvi poimenovali po Giuseppu Garibaldiju, Tudi v Odesi in v Taganrogu bodo poimenovali po Garibaldiju po eno ulico, kajti tukaj je sVoj čas živel italijanski junak. Komemora-tivne napise bodo postavili na hišah, v katerih je Garibaldi stanoval. Ta sklep je skupini italijanskih turistov, ki je trenutno v Moskvi, javil Gregorij Aleksandrov, znani sovjetski režiser, ',:i je hkrati predsednik združenja za italijarisko-sovjetskn prijateljstvo. Žalostna smrt po rekordnem dvigu z balonom v višino S KROVA LETALONOSILKE ((ANTIETAM«, 5. — Polet balona ameriške mornarice, ki je včeraj dosegel nov svetovni rekord v višini, se je zaključil tragično. Eden izmed dveh mož, ki sta bila v gondoli, je ostal mrtev v trenutku. ko je balon padel v mor- no, dva mornariška častnika. Potem ko sta dosegla višino 34.600 m in s tem potolkla stari višinski rekord balona s posadko, sta balon počasi izpraznila zraku, da bi se počasi spustil na krov letalonosilke «Antietam», s katere sta se tudi dvignila v zrak. Vendar pa se zdi, da je zaradi napake pri krmarjenju prišlo do njunega naglega padca kaka dva kilometra od ladje. Ladja je sicer skušala priti' čim bliže balonu, ki se je spuščal. V trenutku, ko je balon treščil v morje, je kapitan Victor Prather izgubil zavest. Ko ga je rešil neki helikopter, ki bi ga moral preložiti v neki rešilni motorni čoln, je nezavestno telo kapitana ušlo iz mreže in padlo v morje. Ko so ga ponovno rešili, je kmalu pozneje na ladji umrl. Hladnokrven umor zaradi ljubosumnosti RIM, 5. — Zidar Amerigo Bombardieri, ki se je komaj pred devetimi dnevi vrnil iz zapora Regina Coeli, kjer je moral prestati kazen zaradi slabega ravnanja z ženo, je danes svojo ženo ubil zaradi ljubosumnosti. Bombardieri jc najprej z neko pretvezo odposlal svoja dva otroka k nekemu sosedu. Potem je vzel kos marmornate plošče ter odšel k ženi, ki se je v kopalnici kopala Udaril jo je močno po glavi, si umil roke :'n odšel. Srečal je še otroka in j ma naroči', naj pripravita ma eri čaj, ko se bo zbudila. V bližnjem baru je nato popil kavo, potem pa se je sam javil karabi- je. Potnika sta bila, kot zna-jnjerjem. V vem času pa sta Angleška kraljica Elizabeta ter predsednik republike Gron chi na konjskih dirkah v Rimu IIIIIIII lllllll lllllllllllllll IIIIIIII I IIIIIIIUII IIIVIH IIIIII llllllllllllll IIIIII H Hlllll IIIII lili IIIHIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIHUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIII Lionello Ep obsojen na osem let zapora RIM, 5. — Lionello Egidi je bil danes zvečer obsojen na 8 let in I mesec zapora ter 7000 lir globe zaradi ugrabitve mladoletnika, nasilja in namernih poškodb na škodo malega Sergia Arbenija. Sodišče pod predsedstvom dr. Luigija Grigolija je po dveurnem posvetovanju v celoti sprejelo zahteve tožilca Maria Bruna, ki je zahteval prav 8 let in 1 mesec zapora. Razen tega so sodniki obsodili »plavolasca iz Primaval-la» na trajni odvzem pravice do javne službe. Odvetnika obsojenca sta najavila priziv na apelacijsko sodišče. Opica jc hotela odnesti deklico BEOGRAD, 5. — Neka opica vrste šimpanz v jugoslovanskem cirkusu «Adria», ki daje trenutno predstave v Beogradu, je zbežala svojemu kro-titelju in skušala odnesti 7 let staro deklico, ki je s svojo materjo sedela med občinstvom. Ze v začetku predsta- ve je opica kazala posebno zanimanje za deklico, ki je sedela v prvi vrsti sedežev. V nekem trenutku je enostavno pustila svojo skupino in naglo skočila k deklici, jo pograbila in skušala z n)° ubrati pot k izhodu. Preplah, ki se je lotil občinstva in kričanje občinstva pa je opico prisililo k temu, da je postala neodločna in to je zadoščalo krolitelju, da ji je ukazal položiti otroka na tla. Deklica je bila v nezavesti od strahu, vendar razen kake praske, ni (bilo hujšega. že tudi mater. otroka našla mrtvo Zakonca, ki sta bila stara 37 in 34 let, sta se pred leti že ločila za približno dva meseca. Furccva v Cannesu PARIZ, 5. — Jekatenna Fur-ceva, sovjetska ministrica za kulturo in članica prezidija CK KP SZ, bo prisostvovala mednarodnemu filmskemu festivalu v Cannesu. Furceva, ki je spremljala Hruščeva na njegovem potovanju v Francijo, bo prispela v Pariš danes m jutri bo odpotovala dalje v Cannes. Neko drugo Stahleckerjevo poročilo o baltskih deželah navaja likvidacijo 118.430 Zidov in 3.487 komunistov. Kot priča je danes nastopil Eliezer Kreschstadt, ki je živel v varšavskem getu, sedaj pa je industrijec v Tel Avivu. Opisuje aretacijo 5.000 Zidov ob prihodu Nemcev v Rigo, usmrtitve ter pozneje množične »likvidacije« letonskih Zidov ter Zidov nemškega izvora, ki so jih pripeljali v Rigo. Omenja posebej usmrtitev zgodovinarja Simona Bubno« va, ki so ga ustrelili pred neko jamo, ki je že bila polna trupel. Po navedbi Krescstadta je od 100.000 Zidov, ki jih je b|-lo na Letonskem — in od teh samo v Rigi 40.000 — p-stalo po vojni le 800. Zidovska četrt letonske prestoliii-ce je bila razdeljena na tri sektorje: geto za 4.000 letoviških Zidov, drugi geto za letonske Židinje in tretji geto za Zide, ki so jih pripeljali iz Nemčije. Kot. živež so v teh getih prejemali 120 gramov kruha na dan, 25 gjra-mov margarine na teden Iter 125 gramov mesa na megec. Izven mesta pa so ustanovili majhno koncentracijsko tgbp-rišče pod vodstvom esesovca Sauerja ter poveljstvom esesovca Langeja, ki si ni pomišljal lastnoročno pobijati Zidov. V novembru 1942 pd so usmrtili 40 mladih Zidov, pripadnikov židovske milice, ki so jih obtožili zvez s komunisti. V tistem času ja iz vseh treh nastal en sam geto in teror je bil še hujši. Vsako soboto so dve ali tri osebe javno usmrtili. Po tem pričanju je na vrsti neki dokument: pričanje Gustava Noskeja, ki opisuje delovanje Eichmannovega urada. Noske je bil na niirnber-škem procesu obsojen na dosmrtno ječo. Potem so m« kazen znižali in že od 1931 je na svobodi. Na vprašanj« odvetnika Servatiusa, ali bi lah- ko Noskeja pozvali pred sodišče, je državni pravdnik odgovoril, da bo poskušal izvedeti, če je sploh živ. Naslednja priča 34-letni A-jbraham Aviel se je nahajal Iv Radomu, ko so prišli Nemci. Okrog 2.000 Zidov, ki so živeli v tem mestu in okolici, so spravili v neki geto. V maju 1942 so nekega dne pripadniki »specialne komande« obkolili geto. Prvo skupino Zidov, med katero je bil tudi njegov oče, so odpeljali kopat jarke. Očetu se je posrečilo pobegniti. Naslednje- Z Eichmannovega procesa: priča dr. Adolph Bermann kaže na razpravi čeveljčke židovskih oirok, pomorjenih v Tre-blinki IHIUIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lil II IIIIIIIIIIIIiMllllllimilllllllllllllHIIIIH IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Sejem kmetijstva v Novem Sadu Poseben i informacijski urad Veliko zanimanje za blago, ki ga razstavljajo italijanska podjetja NOVI SAD, 5. — V Novem Sadu se vrši XXVIII. mednarodni sejem kmetijstva, ki predstavlja najvažnejši jugoslovanski pregled poljedelskih strojev in kmetijskih pridelkov. Tega velesejma se uradno udeležuje tudi Italija s posebnim informacijskim uradom, ki ,o bil organiziran po nalogu italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino. Poleg tega se sejma udeležuje mnogo italijanskih podjetij z raznimi individualnimi razstavami v raznih oddelkih velesejma. Kot' se je zvedelo, je italijanska udeležba zbudila zelo veliko zanimanje tako pri jugoslovanskih oblasteh kot pri poslovnih krogih in obiskovalcih Papežev dar kraljici Elizabeti VATIKAN, 5. — Papež Janez XXIII. je ob koncu obiska angleške kraljice Elizabete visokemu gostu poklonil majhno kolekcijo rimskih kovancev, ki so jih našli v katakombah. Gre za dvajset kovancev različne nominalne vrednosti s podobami sedmih rimskih cesaric. Kovanci so vdelani v kristalen blok in obkrožajo jih ornamentalni motivi v zlatu, ves blok pa ima okvir iz srebra. Na vrhu bloka je podoba papeža Janeza XXIII. v zlatu, ki jo je izdelal kipar Giacomo Manzu. Blok sloni na štirihi levjih šapah. Vrednost kovancev, poleg numizmatične vrednosti, izhaja tudi iz tega, da so kovance našli v rimskih katakombah. Poleg tega je papež poklonil angleški kraljici umetniško publikacijo Raffaelovih del, malim princem pa je poklonil vsakemu po en album s kolekcijami vatikanskih znamk, ki so bile izdane v času papeževanja sedanjega papeža Janeza XXIII. Popis kmetijstva sc jc včeraj zaključil RIM, 5. — Popis poljedel-. stva, ki se je začel 15. aprila 1 letos, se je končal, kot je bilo predvideno, danes 5. maja. Prvi rezultati bodo znani med 15. in 20. majem. Kme(je, ki so prvič v tem stoletjh bili predmet popisovanja, go pokazali svoj čut odgovornosti in so rade volje dajali zahtevane podatke. V krogih državnega statističnega urada z zadovoljstvom ugotavljajo lep uspeh prvega in najtežjega popisa v tem stoletju. DUNAJ, 5. — Okoli 70 finančnih ministrov, 70 direktorjev nacionalnih bank in kakih 1100 delegatov iz 70 držav bo prisostvovalo konferenci Svetovne banke in Mednarodnega monetarnega sklada, ki bo na Dunaju od 18. do 22. septembra ga dne pa so 1.000 Zidov, med katerimi je bil on sam, njegova mati in dva njegova brata, odpeljali na pokopališče, da jih usmrtijo. Abraham in eden od bratov sta uspela na čudežen način pobegniti ter prispeti nazaj v geto. Potem sta spet pobegnila ter našla očeta. Med partizanskimi akcijami sta pozneje njegov 'oče in brat padla, sam pa se je vrnil v Rutenijo nato pa je skozi Madžarsko, Avstrijo in Jugoslavijo dospel na Ciper in nato v Palestino. Haim Behrend pa je opisoval, kako so njega in njegovo ženo esesovci ujeli in odpeljali v koncentracijsko taborišče. Kot poroča neki jeruzalemski list, je odšel v Nemčijo neki izraelski odvetnik, ki bo baje prisostvoval zaslišanju nemških prič, ki bodo dale svoje izjave za račun Eich-mannove obrambe. Preden se je današnja razprava zaključila, je bilo domenjeno, da bodo nemškim pričam predložili nekaj vprašanj, sestavljenih po sporazumu med državnim pravdnikom ter odvetnikom Servatiusom. Pri tem gre za nekatere bivše nacistične funkcionarje in častnike. Ti so: von Thad- den, bivši legacijski svetnik za židovske zadeve, prof. Six, bivši polkovnik protivohunske službe, Merten, bivši poveljnik v Makedoniji, Krumey, predstavnik Eichmanna na Madžarskem in v Avstriji, sedaj v zaporu v Nemčiji, Win-kelmann, bivši vrhovni po- veljnik SS na Madžarskem, Weesenmayer, bivši nemški veleposlanik v Budimpešti, von der Bach Šaleški in Baer, poveljnika specialnih enot SS za iztrebljenje Zidov. Vsi ti ne morejo priti v Izrael, ker tvegajo, da bi jih tamkaj takoj aretirali. Prvi dnevi filmskega festivala v Cannesa . je prt#1 V sredo zvečer je l ff XIV. mednarodni P ^ stival v Cannesu. .1 ki so mu skoraj tj* P..( , četkom groziU četkom grozile ^ Alžiriji ima to UQ je prvi n vrati valov in tako ]e ^ valov m ZUKV ^ mov zanj raziner°,.ii Kot je sedaj že nal jj** jestival vsak dan cli i dim. te" vsak u*'■ ^ ■ po en nov fdm> fl ko*1 „ dva in tri. In če l3iC _ ^ .... vV . pl zdelo še premalo, le j še ((filmski sejem*' ^ $ rem se zbirajo . jjri, i bili izključeni 'Vn ighf so zakasnili ali Va koli v nasprotju ^ festivalom. Na festivalu » c“ XV u J coni«**- , šjtal zave ne nastopajo l jjii* nim filmom, Wnve k, ki obsega fH171 1 & P ki obsega film W * torij; vodstvo P® ^ ko povabi posam f da pokaže še druSe > I i L te" enega do treh. rieyu uu flff I,, Italija ima Ie ^jri ^ liauja i"m Stifl . valu v Cannesa pefc]<, «uradni» film 3 (ju kovčkom reilSfIigni P® 7ii i o/v nOV00*Je_ , t Zurlinija, $ i|! La ciociara (Ve L veselo je živeti ooloj"1*! Slaba pot c0sk^ Kar se tiče /r® z(*£ mov, je menda v nje za tiste, ki s j|«» ceni, kot za spr«J« ^ filme ne gre C udeležba. ■ deležba. .ujfi J1'" « \ Režiserja franC (jt&L :j. sta H. Colpi ».J ** * sta H. Colpi in pd* ^ ameriških pa . M L ger, Daniel „ vj Litvak ter J- k M L tj. Od Japoncev * £ redstavil kot re predstavil kot rez,‘ L wa, ki je P of1 * Burmansko harfo. _ JTri urmansko Mr]“' K Oj V žiriji so 5, Giono, Claude up Giono, Claude ,£|1« “< douard Mo!ina.r°’uin, ham. Raoul P■ elotd ^ Vertes, Nemka h' ,rt ^ ver Mehikanec zj j, mendanz, Ame . i f mann, Rus Ju( ki ' V mann, Rus •/u‘'v7„; k' št> jan Luigi Chiar^^ % zadniem trenulKv ^ jun - zadnjem trenulKv Alessandra 11 Prvi večer je e du izven konk ^ du izven konk»«fyZ k i “ js> H Kje/ - T.| m šču živi kakih ^ d ški Premingo- k dus, ki obra”tjen}i> poglavje iz ž^jeV* 1. Zgodba se doga>0 t‘ J, c.ipru’ k]e,rJh jo-ooo.Uč1 ŽiV‘Je '■ J«' . ‘za katere se trf&J1 'j, ' k°,n,Cf™ VZajd ijSr šču živi kakih ki so pribežali cističnega pe? ,nh S TZ t evropskih drzu s i* j 2 P« ie stara tog* £ k nekoč skupina pa ^ d v Palestino, j *>. no ni mirnega i P , je dolg tri ** 'lat, ^ £ sikatero šibko P {[ot> je v njem motn ska vsebina. ^ ska vsebina. Film, ki P°vse ustili11111', je na sporedu J jvan'*f4i je na sporedu i jVla» . Mi: poljsko delo f J k gelska režiserja v p-, .h cza. Film se'dogi« t >j, letju in ukvJr,nSti. J V šanjem obseden ^ , i odlično igra Lu V j((j » . , (režiser in } uveljavila s f jet« , . ki smo ga ^et^1 > na festivalu v MieczyslaW Voi ■ J » s <» p rdi ISCHIA, 5. 7 tretjega festival^ ,s^ tretjega ie»«■■ g . . pesmi, ki se vr sjn0c‘J? » je končal P°z". fci !°J dvanajstih PfSI0^io ]tJ d,1 dvanajstih P«m^lo \j predložene, Je • za > / u, sledečih šest pes . ^ J j(> sledečih šest tekmo, ::i bo J«“ > .nhiam ’e luna* Acfrfj v1 (M; I 1 «Chiaro ’e d"1 Lombardi), ki 1 , ir točk. 2. ((Portoven^^j Rendine) s z --mM «Riccione blues#^ ((lUlh-iuiic ~ — . z 18 točkami, 4',oSi<, me» (Zanfagna-De iv jffl S i/ kami, 6. pa z ena* <*•* točk ((Serenata (Rivi-Innocenti). '' ; »„■ w ,• -m t llf.....„ A S filmskega festivala v Cannesu. Frangots« Arnoul, Simone Signoret t*r D^eB Montand ob vstopu v festivalsko palačd *'kozmVelt 3e’ torej' odle-'Sil Ji, 0s 111 se čil in zdrav l ‘la SVniaw, ■ r Aktualne teme ^ozmos in politika Dr, Aleš Bebler Baš plSaVn°etem poletu Je vl' sta v;i"- lz razdalje ne-•- llometrov, videl je n,™UKo “n barvo, a- ^ °bliki * !e okoli nJeSa, vi- NsoljJ?net v Prostran-^ oJ„J.,barvo vsemirja. '^otiU|pk: ki se Je nuJ bjj 'J bl' občutek po-*i »J kom’ nad člo-HiostJ"11 in njegovimi njegova dežela bila v vojnem delih sveta bi se mogla ures-stanju... I ničiti tolikšna raven splošne- Povsem jasno je, da je naj-j ga blagostanja, da bi razlogi >‘mi v -''om EN. V borbi ler njegovimi ■''»nje - “orni za prema- :ifl'žena -dnih sil 3e bila i0, ogromna J ^Ban teSa, da se je člo- *—**“« zmaga. Nel in tehnike je do :*ti. Hrost, Planeta m°glo odlepiti od 'S, lsk.ok v poznavanje ;°r nad m se povzpes njim. Naprav- %V; ka T, v poznavanje človeka obdaja. li-. ®enasitna radoved- Na odlik člo- 1 Uma «v°jih . je dobila eno ^°dovin-ajye^^ zadoščenj je ‘n‘ človeštva. '"leč da človek ni odle- ,!i0''a „?d našega planeta, največ' l,300 >0«, kar je 'le ti- Ss del Ja razdalja je ,Unerazdalje od Zemlje H "semirska ladj- N ok0n Jn°gla povesti s 'Pa. t ' tan kor'stnega ", f hran'e ®oriva. vodika, ' id ;lLtoda za Polet na llN clleba Ponesti okoli Tina 0 torej še vedno ■ 0^ '-J »C VCUI1U V^egaTi in najbližje" • ga telesa. Toda u- L e» ie 1 ■ Ptna Prv' in odločilni . °dor človek; a v koz- t S^Pač p*°v’ k' se niso vr-Pteltn V. atmosferi zgo-iiVaun ’ ki so nosili satelita’ t"10’ torei’ pri' t . I in a * ki Je odnesel s *il snU s,v°jlmi čutili in 'V* irS°bnostmi- S po- >} r™ Človeka s£,et vrnil na v- t^rej , • Človek je mo-Je, ki’ .^ržati pospešenje Irska j ?°trebno, da se 'Bolre'?33 <<0dlepi» od »j, Polet 6 Je zdržati po- dat>2*reta na Luno, in let.16 Za pet' kvečje-*t ,J sBlo | 0»te il ,toreL kaj člo-i^Pgel! bo v krat‘ svetu so hfflf*! v s' kaj V “a nas iz koz-Sj Zertii -3 Potegnejo poletu0'-Kmalu P° ■ . -o nr„ jagarina v VIekrije 6 strani časopi- kr* ^ vesti J T n b 11 V** n. vesti n,VENbmannu, o o začetku Ta u^bi’ v Angoli, ki ptodi,ra "a.š človeški & Vsem-®- v jedro ato- takQ-lrje' je v istem ,Wbnrekoe tavati V v istem taboriščih 't l^edseK .Samega sebe ti' Pjnaitli °lnlm uničeva- vsemi dru_ “i' na , zagrenjuje ! N narmlji‘ Takšne n°jo s. em Planetu so C|itpagarinaC0MtUd‘ na sam Vespi- Namesto vse-čl0vJ,a nad velikim SS* j°eVe?kf.?a rodu kot ^ \ kdo govorilo '>iStnepO! Itio v edni nspeh sel x.K°risti in ko-cel0 ;odovati. Nek- N?.'. a» L° ^tako daleč, "da ‘ “oleta dneva Gaga-a Počuti, kot bi večja neposredna zasluga za to, da je prvi človek, sovjetski major, odletel v kozmos, zasluga sovjetske znanosti, in tehnike. Toda, prvič: podvig majorja Gagarina bi se ne bi. mogel uresničiti, če bi znanosti in tehniki ne uspelo doseči sedanje stopnje razvoja v svetovnem merilu in ob sodelovanju neštetih znanstvenikov in tehnikov številnih držav. Drugič: naj bi oni, ki so to dosegli, odkrili kar koli, česar drugi ne vedo, bo prej ali slej ves uspeh in napredek postal splošno človeška dobrina. Nobena važna znanstvena ali tehnična tajnost ne more namreč ostati monopol tega ali onega, vsaj za daljšo dobo ne, kajti glavna gonilna sila, ki pospešuje tako znanost, kot tehniko — borba človeka s prirodo — deluje vedno in povsod, kot je skozi vso zgodovino človeštva vedno in povsod delovala. Preostaja, torej, samo vprašanje, kaj bodo ljudje zaradi svojih drugih nagnjenj s svojim znanjem iin s svojimi možnostmi počeli? Ali bodo to zranje in te možnosti uporabljali drug proti drugemu, ali Pa za splošno blagostanje? To vprašanje se danes postavlja drugače kot se je postavljalo v preteklosti. Skoki v znanosti in tehniki, ki so bili uresničeni v naši dobi, so namreč takšne narave, da njihova uporaba za medsebojno borbo, v vojne namene, jemlje tej borbi njen smisel. Vojna je bila doslej nadaljevanje politike z drugim: sredstvi. Vojna s sodobnimi sredstvi — na pr. vojna, v kateri bi se vodikove bombe metale s satelitov — bi ne bila več politika, pač pa nesmiselno uničevanje človeškega rodu in vsega, kar je on ustvaril. Nekoč so se vojne vodile, preprosto povedano, za življenjski standard. Kdor se je lotil vojne, je to storil zato, da bi prišel do sužnjev, plodne zemlje, surovin, tržišč itd., skratka da bi obogatel na tuj račun. Skoki v znanosti in tehniki, ki so bili uresničeni v naši dobi, pa omogočajo vsem, da postanejo bogati — na račun prirode. S svojim današnjim znanjem in z izkoriščanjem tega znanja za razvoj gospodarstva v vseh za zavist, razlogi za hlepenje po tujem bogastvu, razlogi za medsebojno izkoriščanje itd. izginili. Izginili bi osnovni razlogi mednarodnih nesoglasij, trenj in sporov. Bila bi uresničena gospodarska in s tem tudi psihološka osnova za mirno skupno življenje vseh narodov. Začel bi se proces izumiranja razcepljenja človeškega rodu na nacije in proces njihovega spajanja v eno in splošno človeško celoto. Se nikoli v zgodovini niso bili ljudje pred tako absurdno situacijo, hkrati pa pred tako jasno dilemo. Pripravljajo se za vojno, ki je nemogoča in ki je hkrati nesmiselna. Letijo ali se pripravljajo na pelet na L,uno, prepirajo pa se okoli Konga, Laosa in Kube. Pred njimi je neizmerno Tomosove 65Colibrije„ delavcem in nameščencem (Nadaljevanje na 6. strani) Tomosovi mopedi «Colibri» osvajajo slovensko tržišče. Da bj si jih lahko nabavili tudi delavci in uslužbenci, jim njihova podjetja in tovarne dajejo dolgoročne potrošniške kredite, pobudo za to pa so dale sindikalne organizacije Ob 20-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte Beležke o primorskem partizanskem tisku s- JOŽE OBLAK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliil,l,n,,iIMir1il,,iiiiiii,liiil,i,il,iillillii,llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllillllllll|ll||||lll||ll|||ll|l|lll|||||I||lul|||||||||ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||II||1|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| Jablanica v Bosni bo izgubila svoje prvenstvo Nova velikanska elektrarna ob ustju Cetine pri Omišu Generatorji po 120.000 kW med naj večjimi na svetu - Danes planirana stvarna energija - 1945 milijonov kWh - Jezero, ki bi napolnilo 400 km dolg bazen Ob ustju reke Cetine, v neposredni bližini Omiša, raste nuvi «Split», ki danes še ni vrisrn v zemljevidih. Gre za «elektrograd», kakor ga je danes imenujejo monterji velikih jugo>lovanskih tovarn, ki sodelujejo pri izgradnji te ve-leelektrarne, iz katere bo pri. hajalo na milijone kilovatnih ur v Zagreb, Beograd, Titograd, Mostar m še v druge kraie širom Jugoslavije. , Doslej je bila največja jugoslovanska elektrarna v Jablanici ki pa bo z «elektro-gradom» ((Split« izgubila svoje prvenstvo, saj bo nova hidroelektrarna na Cetini 2,&-krat večja od Jablanice. Zmo- gljivost hidroelektrarne «Split» bo znašala 480.000 kW. Njena energija bo lahko zadoščala za celotno jugoslovansko letno porabo za razsvetljavo in gospodinjske stroje in še bi je ostalo toliko, kolikor so je leta 1947 proizvedle vse jugoslovanske hidroelektrarne skupaj. Njeni štirje generatorji po 120.000 kilovatov se danes uvrščajo med največje na svetu in ko je inž. J. Mueller iz Muenchena gledal te gigantske stroje, je dejal, '(da se Jugoslavija danes pridru-žu-e industrijskim velesilam Evrope«. Da bi dobili pravo sliko o velikosti in moči naprav v hi- H E SP 'Zfi6G£B KAkZANd II. 170 ’,!] 8/STRJCA RAAAA MOSTARC- LESBNPA 0 'Razdeli/ne post O Transform. post. dl Hidroelektrarne Qg Termoelektrarne Vodi 220 kV v km Zemljevid krajev, katerim bo dobavljala energijo imva hidrui.ektrarna «Split» droelektrarni »Split«, bi se morah poslužiti predpostavke, da obstaja moderna avtocesta, ki obkroža Zemljo po Ekvatorju. Ob taki cesti bi naj bili razni električni signalni panoji in vse te naprave skupaj ne bi mogle porabiti energije, ki jo bo proizvedla hi. droelektrarna «Šplit». C e pa bi hoteli to doseči, potem bi bilo treba postaviti na vsakih deset metrov te fantastične avtoceste žarnice po 100 svatov vsako. Sele na ta način bi bili milijoni kilovatnih ur hidroelektrarne «Split» do Kraja izkoriščeni. Toda pojdimo k realnejšemu primeru. Ce bi se zgodilo, da bi vsa večja jugoslovan-. ska mesta s skupnim prebivalstvom okrog pet milijonov ljudi ostala zaradi kakršnega koli razloga brez elektrike, bi bilo dovolj, da se priključijo na omrežje nove elektrarne, pri čemer bi niti ne bila potrebna njena maksimalna letna proizvodnja, temveč bi zadoščala le ona, ki je trenutno predvidena, t. j- 1 milijarda 1946 milijonov kilovatov. Moderno hidroelektrarno «Sp)it» sestavlja več objektov, med katerimi je najpomembnejša Leruča s 498 milijoni kilovatnih ur. Ta ogromna količina električne energije je ustvarjena z izgradnjo velikanskega jezu in podvodnih jezov na reki Cetini, približno 12 km zahodno od Si. nja, pri vasi Peruča. Ob jezu je zgrajena manjša hidro-centraia, ki bo izkoriščala padec vode iz samega jezera in dajala letno okrog 140 milijonov kilovatnih ur. 10 km niže, pri vasi Prančevič, je zgrajen drugi manjši betonski jez, ki usmerja tok reke tako, da teče skozi 10 km dolg podvodni tunel skozi središče liiilimiiiiiliiiiiMiiimiillliiiTMliiiiilliiiinmiiiiiiitiitiMiilHiiiiniiHliiiliiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ A Ho J "*0' Jatranja Trst A Sobota, 6. maja UMil Hi Vll-30; — 3»k ?,sbeni utrinki: i' nat« '301 Za V5a' N 11 a« dobrodošle!; i5-3°: '■20. v Petih de- ue- ^ka , in ples; voritve razstave «Itaiia-61»; 11.15: Radijska šola; 11.40: Najnovejša pesmi; 12.00: Neapeljske modeme pesmi; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Mali klub; 15.15: Oddaja za bolnike. 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Prenos svečanosti z otvoritve —u . — razstave «ItaUa-61»; 17.40: Ju- ' kniijJ'IVerza; 18.15: tr.išnje športne prireditve; •JMO; jLnost in pri- 17.55: Knjige tedna; 18.25: Iz- ^ ”ika- , rski: Vtisi žrebanje loterije; 18.30: Llterar- ^ llki’ . ~'ak>vic: An- ni tedniik; 20.00: Vesele pesmi; Bti.,.Dosiu*nL,eSter: I9 00: 21.00; Magična flavta; 21.20: 1 20.00- t Srečanje Rim-London; 21.50: Šport; 20.40: Norton Gouid in njegov orke- ster; 22.05: Mascagni: «Cavalle-ria rusticana«; 22,30: Odmevi na prireditve v svetu; 22.45: Enotni razred. tljO 2LOo" z”a ^am 1Jo; aat0 Ka- Trst "tj, k%L15-23 jp'5' »Sbte iz iu; .ffanco Russo *3.35* stran- 14.20: Po drugi ,A«r .Ca «Ualia- II. program 9.00; Jutranje vesti; 10.00: U giramondo; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.50; Discobolo; 14 00: Naši pevci; 15.00: Kratek koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Auditorium; 17.30: Eno uro s pesmijo; 18.50: Ple-šite z nami; 20.30: Donlzetti- 10.55: Dve ameriški popevki; 11.00: Po svetu jazza; 11.30: Pionirski tednik; 11.50: Otroci izbirajo pesmice; 12.00: Nekaj domačih! 12.15: Kmetijski nas-sveti; 12.25: Zabavni opoldanski spored; 13.30: Pihalni, orkester LM; 13.50: Od arije do arije; 14 20; Šport in športniki; 15.40: S knjižnega trga; 16.00: Iz filmov in glasbenih revij; 16.25: Z najnovejšega repertoarja Ju-gotona; 16.40: Moški zbor Zarja Trbovlje; 17.15: Po kinu se do-b.mo; 17.45: Italijanski pevki Mina in Milva; 18.00: Jezikovni pogovori; 18.15: Dane Škerl: Drugi koncertiino za klavir in orkester; 18.30: pozdrav z gora; 18.45; Okno v svet; 20.00: Ko pomlad cvetoča pride...; 20.20: Priljubljene popevke; 21.00: «PoslušaJ in povej nam.»; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Do polnoči v plesnem ritmu. Ital. televizija Za dobro lutro- Jeva °Pera “Lucia di Lammer-*h n,P° Želiah. >•> moor#. III. program Na programu Liszt In r|tmi 13.40: K !5.3nKt*tr0rJ 001,1 a z go- 17.00: AhL Donu,* 8ele San- Bloch; 18.00: Pieporod v Italiji: S" i„ k« n, , Popevke; Utopisti; 18.30: Francoska glas- t J Bjlj, 'khtije; 14.30; ba XIX stoletja; 19.15: Pomoč “Sla Klo^T1e''i;' '045: manj razvitim deželam; 19.30: g*c . L'‘Povsek.lT1.hPIa' mi D«! • 17 00: i°°: ' o Jazzovskl 'm.*10 s,n;8nos rl; Skladbe Richarda Nielsena; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.25: Simfonični koncert; 23.15: Angleška kultura. 9.15: Neposredni prenos z otvoritve razstave «Italia-61»; 12.00: TV šola; 16.05: Neposredni piems z otvoritve mednarodne razstave dela; 18.00: Registriran prenos nogometne tekme angleška prvenstva; 19.40: Oddaja za analfabete; 20.15: SeCem dni v parlamentu; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Glasbena komedija «La padrona di Rag-gio di Luna«; 23.40: TV dnevnik. Jug. televizija Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.24; Iz vsakega žepa nekaj; 8.55: Radijska šola; 9.25: Poljska in na u naaijska saia; j.sj. rv. Br a b morjih; češka zabavna glasba; 10.15: 'Bos j, spa; 9,25: Joseph Haydn: Koncert za oboo ‘avnostne ot- In orkester; 10.40; Angleščina; Beograd 16.00: Evropsko prvenstvo v košarki. Ljubljana 18.00; Miloš Mikeln: Atomske bombe ni več; 18.45: Nevarnost je moj poklic — serijski film; 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.15: TV Helikopter. Ljubljana 21.30: Kapitan David Griff — serijski film. Beograd 22.30: Evropsko prvenstvo v košarki. Pietro Grassi Izmed tržaških slikarjev samoukov, ki v poslednjih letih stopajo v ospredje našega zanimanja, izkazuje Pietro Grassi s to svojo tretjo osebno razstavo v galeriji Dei Rettori gotovo najmočnejše stremljenje po samostojnosti lastnega likovnega izraza. Zene ga k temu volja, da to svojo znatno nadarjenost do slikanja razvije in izpopolni do take meje, da mu slikanje postane življenjski poklic in ne samo uteha, blažilo v sivi stvarnosti sveta žrtvovane sanje svoje mladosti. Zato predstavlja vsaka njegova razstava vrsto slik na vzponu k vrhuncu zastavljenega umetniškega cilja: ločiti in izstopiti iz brezoblične množice slikarjev, ki jim je slikanje le postranski poklic. Njegov svojevrsten iluzionističen impresionizem predelan v goro črt in obilico temin y barvnem tkivu, v uspela slikarska podožtvije-nja stavbnih in industrijskih arhitektur ter predmestne krajine, kot smo ga bili vajeni videti do sedaj, se je znatno umiril. Postal je pre-finjenejši v barvi in zasnovi podob, tako da Grassi zdaj posrečeno podaja tudi morska nastrojenja širokih gladin. Sprememba je vidna enako v meri slik, ki so manjše in intimnejše. Z izjemo dveh, so ostale razmeroma male in pretežno podolgova- te. Črtna mreža, s katero nam Grassi ustvarja videz predmetnosti, je postala gostejša in tanjša, a vendar zračnejša kot pri starejših delih. Barvni poudarki so u-činkoviteje porazdeljeni m slučajnosti slikarskih efektov skoroda ni. Vse to nam odkriva, da je njegovo mladostno slikarsko hotenje prevrelo in da Grassi dozoreva v umetnika, ki si zavestno utira pot sredi neštetih vplivov, katerim so danes slikarji več ali manj vsi izpostavljeni, do osebnejšega likovnega izraza, MILKO BAMBIČ Razstava baroka v Ljubljani V drugi polovici junija bodo v Ljubljani odprli razstavo, ki bo zbrala izbrana baročna dela v Sloveniji predvsem domačih avtorjev pa tudi nekaterih pomembnih tujcev, ki so živeli v Sloveniji ali vsaj delali po naročilih za slovenske kraje in s tem vplivali na razvoj slovenskega domačega baroka- Razstavljena bodo zlasti slikarska dela, najmanj okrog sto platen, med katerimi so nekatere impozantne slike, dalje plastika — kipov bo okrog 45 — jer arhitektura bodisi v tlorisih, bodisi s fotografijami Posebej bo razstavljen tudi celoten zlast oltar iz 17. stoletja. Mosora do močnih turbin in generatorjev v strojnico pri Zakučcu. Pri izgradnji tunela in jezu je bilo porabljenih več ko sto vagonov raznega rastreljiva. Načrte, proračune in opreme za elektrarno so izdelala domača jugoslovanska, podjetja in domači strokovnjaki. Mnoge rešitve predstavljajo dosežke v svetovnem merilu. Med posebno pomembne uresničitve domačih strokovnjakov spada tudi edinstvena konstrukcija vodne komore. Taka rešitev je bila prvikrat v svetu uporabljena vprav pri izgradnji te hidrocentra-le. Prav tako so bile uporabljene najsodobnejše rešitve v izvedbi razklopnili, komandnih in signalnih naprav. Impozantno sliko nudijo objekti centrale ob pogledu z Mosorskih višin. Čeprav ti giganti privlačujejo pozornost tujih in domačih turistov in prebivalcev kraja samega, pa vendarle ne dajo prave slike o ogromni količini vode, ki je bila prvikrat akumulirana v območju skalovja. Umetno je. zero, ki je pri tem nastalo, je tako veliko, da bi količina vode v njej lahko izpolnila 12 metrov globok in 100 metrov širok bazen od Zagreba do Beograda. Med gradnjo jezu in drugih velikih objektov so se pojavili dvomi, predvsem v zvezi z zaustavljanjem in akumuliranjem vode. Toda strokovnjaki so pod jezom v skali in z obeh strani jezera zgradili velik podzemni «jez», tako imenovano injekcijsko zaveso, ki ne propušča vode in so na ta način odstranili vse dvome. Tudi ta «jez« predstavlja po velikosti in konstrukciji edinstveno rešitev na svetu, prav zaradi tega se bodo o mnogih objektih hidroelektrarne «&plit» kmalu poja. vili v strokovnih časopisih in revijah obsežni članki in 'študije, v katerih bodo obrazložene nove metode jugoslovanskih strokovnjakov pri gradnji gigantskih hidroelektrarn. Neposredno ob jezu elektrarne bodo vhodne naprave v dovodne tunele, po katerih se bo iz bazena dovajala voda do podzemne strojnice v Zakučcu pri Omišu. predvidena sta še dva paralelna dovodna tunela krožnega profila s premerom 6,10 m in dal-ga 9-650 m. Na koncu so nameščene vodne komore, z o-krog 55 m niže podzemna zaprta komora. Pred slednjo komoro se bosta tunela cepila v dva jeklena voda s premerom 3,5 m, ki se bosta iz komore spuščala navpično 215 m v prostor podzemne strojnice. Strojnica sama je dolga o-krog 98 m. V njej so nameščeni glavni agregati, polportal-na dvigala z nosilnostjo 320 ton in druge pomožne naprave. 470 m dolg rov vodi iz prostora za transformatorje do zunanjega platoja razklopne naprave, na kateri bodo tudi regulacijske naprave. Skozi velik tunel, ki je povezan s strojnico, se bo izkoriščena voda izlivala v Cetino. Med temi objekti se zdijo ljudje kot pike. Vsaka turbina je podobna veliki zgradbi. Ce bi hoteli nadomestiti celotno moč central, ki znaša 600.800 konjskih sil, bi bila potrebna kolona 23.300 avtomobilov «Fiat-6O0» v maksimalnem pogonu. Ce pa bi hoteli natovoriti samo jeklo generatorjev, turbin in krogličnih zapiračev na vagone, bi potrebovali železniško kompozicijo s 350 vagoni. Lahko bi navedli še vrsto drugih primerjav, ki bi dokazovale, da bo kmalu začela pri Omišu ob izlivu Cetine delovati ena največjih in najmodernejših hidroelektrarn na svetu, kar je nedvomno lahko v ponos jugoslovanskim podjetjem in konstruktorjem. Lahko bi govorili še o pripravah in delih, ki sistematično trajtfjo' sktrrai že 'deset let, o gigantski generatorjih, velikih turbinah, -jezovih,1 /jezerih v območju mosorskega krasa, o komandnih ploščadih in pultih, modernih elektronskih, telefonskih in visokofrekvenčnih zvezah v elektrarni, o vrsti podrobnosti in deteljev, ki so vsi skupaj prispevali k mogočnosti tega novega veiedela socialistične ugoslavije. Med vsemi primorskimi partizanskimi odredi je imel Briško-beneški odred najbolj razvit tisk. Poleg «Klica s skrajnih meja«, ki je bil glasilo odreda, je odred izdajal od 1. marca 1944 list «Soško-nadiški kurir«, ki je bil vojaški vestnik odreda. Tudi bataljoni Briško-beneškega odreda so imeli svoja glasila. Tako so bila «Brda» glasilo I. bataljona, prva (dvojna) številka glasila «V nove zarje«, ki je bilo glasilo II. bataljona, pa je izšla junija-jtilija 1944. Glasilo III. bataljona (tZarja svobode« je začelo izhajati 1. julija 1944. Vsa glasila bataljonov Briško-beneškega odreda so izhajala ci- klostirana. Omenjeni odred je izdal še »Partizansko pesmarico«, brošuro ((Pozdravi slovenskih letalcev domovini« in »Devet reportaž«, ki jih je napisal Franci Preis. Prva številka «Brkinskega borca«, glasila Istrskega odreda, je izšla maja 1944; propagandni odsek odreda pa je še izdal «Našo borbo — naš uspeh«. Tako smo na kratko skušali opisati tisk primorskih partizanov, ki jim je stalno dvigal duha v borbi. Primorski partizani lahko s ponosom gledajo na svoj tisk, posebno še, ker so bili v raznih vojaških enotah pisci reportaž in brošur ter tiskarji zelo pogosto ene in iste osebe. Naše beležke o primorskem partizanskem tisku bi bile zelo pomanjkljive, če ne bi omenili tudi partizanskih tiskarn in tehnik, kjer so se listi, brošure in letaki tiskali. Veliko število primorskih partizanskih listov in glasil dobi svoj pravi smisel šele takrat, ko se spomnimo, da se je ves tisk tiskal v tiskarnah, ki so nastajale sredi težkega boja. Tudi tu je stara partizanska iniciativa ustvarjala ču. deže. Tako so v teh partizanskih tiskarnah delali v veliki večini preprosti borci-nestrokovnjaki, ki so se svojega posla priučili šele v partizanih. Partizanske tiskarne in tehnike niso imele svojih papirnic, temveč je bilo treba papir dobiti iz mest, v katerih je še sedel okupator, ga prepeljati z vozmi m nato prenesti v težkih nahrbtnikih v težko dostopne kraje, kjer so po navadi bile tiskarne in tehnike. Ko je bil tisk končan, so časopise, brošure in letake kurirji na hrbtih prenašali mimo zased, čez železnice in preko rek v sleherno primorsko vas. Neumorni partizanski kurirji so to pot hodili poleti in pozimi, ob lepem in grdem vremenu in seveda večkrat lačni kot siti. Eden največjih uspehov organizatorjev primorskega partizanskega tiska je bi! brez dvoma nabava brzotiskar-skega stroja za tiskarno ((Slovenija«. Stroj, ki je 'tehtal nad dve in pol toni, so nabavili v Milanu in ga od tam spravili v 400 kilometrov oddaljeno najvišje ležeče primorsko vas Vojsko skozi vse izredno goste sovražnikove bloke, kontrole in zasede. Na Vojsko so pravili tudi nad 25 ton ostalega tehničnega materiala! Storilnost v partizanskih tiskarnah in tehnikah je bila zelo velika. Tako je tiskarna »Slovenija«, ki se je nahajala v globoki grapi pri Vojskem, in ki je imela 50 ljudi, tiskala »Partizanski dnevnik« dnevno v nakladi do 7.000 izvodov, poleg drugih listov in brošur, ki jih je tudi tiskala. V vsem času svojega obstoja je tiskarna ((Slovenija« natisnila 965.103 izvode raznih listov in brošur. Tiskarna «Doberdob» je natisnila od 1. maja 1944 do 31. marca 1945 leta 77.095 izvodov časopisov, 320.636 letakov in 115.060 raznih tiskovin. 16 primorskih tehnik je v letu 1944 izdelalo nad 1,550.000 izvodov raznih publikacij. Tržaška tehnika «Morje» je od 1943 do osvoboditve natisnila 10 milijonov letakov, 70.000 izvodov listov ((Delavska enotnost — Unita operaia«, «11 Lavoratore«, «Bollettino», ((Tedenski pregled« in drugih ponatisov- slovenskih listov; 25.000 slik maršala Tita v 2 barvah, 50.000 blokov za «po-'■SOjiTo' svobode« :in številne tiskovine. Izdani časopisi, brošure in letaki so bili tako dobro izdelani,- da-nisO-kazali v kako težkih okoliščinah so nastali. V partizanskih tiskarnah ni bilo delovnih ur; parti-zani-tiskarji so delali noč in dani Iz vsega navedenega lahko brez pretiravanja zaključimo, da je primorski partizanski tisk kot glasnik uporniških misli in teženj svobodoljubnega primorskega ljudstva častno opravljal m opravil svojo zgodovinsko vlogo v borbi Primorske za svobodo in priključitev k svoji matični državi. KONEC iiiiiiiiimiiiMiiimmiiiimiiiiiimiimmimiiHmiimmiiiiimimimmiiimiiiitiiiiiiiiiiimiiitiiuiniimmiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Kmetijstvo v spomladanskih dneh Peronospora že grozi! Kdaj so za njen pojav okoliščine najpovoljnejše in kako se ravnamo glede časa in načina škropljenja Pravijo, da pravočasni dobri nasveti in opomini nikoli ne škodujejo, pač pa morejo samo koristiti. Pa smatramo, da bi bilo prav, če bi tudi letos kot vsako leto ob tem času spregovorili o peronospo-ri, o tej trtni bolezni — tudi ameriškega izvora kot oidij — ki dela našim vinogradnikom preglavice že 80 let Bolezen je dobro znana in bi bilo odveč jo opisovati, rač pa kaže, da se je treba čimprej pripraviti na borbo, ker je nevarnost, da se bolezen kaj kmalu pojavi. Vreme je zanjo prilično ugodno. Deževno vreme in srednja dnevna toplota nad 11 stopinj C prijata njenim glivicam (pravilno jim rečemo trosi) in ker so listi že dovolj razviti, jih bolezen lahko okuži, se pravi, da gliva prodre s pcvTŠja v listno tkivo in se po nekaj dneh pokažejo prvi znaki bolezni v obliki oljnih madežev ali plesnive prevleke. Kdaj (v kolikih dneh) se to pokaže, je odvisno od toplote. Najdaljša doba — rečemo ji inkubacijska doba — je pri 12 do 13 stopinj C. Ta toplota je tudi najnižja toplota, pri kateri se razvijajo trosi (bolezen). Najkrajša inkubacijska doba je med 18 iii 23 stopinj C. Ze nekaj dni se srednja toplota giblje okrog 15 stopinj C in je tudi zračna vlaga visoka (povprečno okrog 74 odst.), kar pomeni, da so dani pogoji za njen razvoj in je inkubacijska doba krajša (okrog 8’ dni). Ce vinograd poškropimo pred koncem inkubacijske dobe, preprečimo nove okužbe. Cas škropljenja se torej mora ravnati po življenju peronospore. Seveda ni to tako lahka reč. To se da določiti samo s pomočjo vre-menoslovnih instrumentov, kar vršijo tako imenovane anti-peronosporične postaje in po radiu napovedujejo čas škropljenja. Taka poročila nam posreduje ljubljanska radijska postaja. Ker pa so podnebne razmere Slovenije različne (v Slovenskih goricah takšne, na Dolenjskem, v Vipavi in drugod drugačne in antiperono-sporičnih postaj premalo, ne morejo napovedi brez pridržka veljati za vse vinske kraje. Vinogradniki se morajo torej zanašati tudi na lastne izkušnje. Te pa pravijo: Prvič škropi, ko so poganjki 10—15 cm dolgi, drugič v začetku junija, to je tik pred začetkom cvetenja, tretjič po cvetju, in to predvsem zarod, četrtič dva do tri tedne kasneje. Letos pa je trta pognala mnogo prej kot navadno in temu primerno bi morali tudi prej škropiti. V mokrih letih škropimo večkrat. Ce je vreme suho in brez dežja ter so noči hladne, ni nevarnosti za nja nam, kot rečeno, napovedujejo po ljubljanskem radiu in to s precejšnjo zanesljivostjo. Vinogradniki naj jih poslušajo in se po njih ravnajo, ker so roki pravilni. Škropiva so različna in vinogradniki so že preskušali ta in ona. A kot kaže, so se odločili, da ostanejo pri starem — pri modri galici ali bordoški brozgi. Pri prvem škropljenju škropimo z eno odstotno pri drugi pa z eno ii polodstotno raztopino galice. Na en kilogram galice damo od 40 do 50 dkg živega ali en kg in en četrt gašenega apna. Cista galica (brez apna) se ohrani dalj časa, pomešana z apnom pa ne sme stati več kot 24 ur. Trpežnost modre galice podaljšamo, če damo na 100 litrov 111 g sladkorja ali en liter mleka. Ce je v galici preveč apna, je škropivo manj vredno, ker apno zmanjša učinek gahce. Zato ne dajmo na en kg galice več kot 1 kg in en četrt gašenega apna. Pravilno ko-l.čino apna v brozgi preizkusimo pred uporabo s fenolfta-leinom; pri zadostni količini apna rahlo pordeči, če pa ne, je treba dodati toliko apna, da papir narahlo pordeči. Namesto s tem papirjem lahko biozgo glede na količino apna preizkusimo z rdečim lakmusovim papirjem, ki v pravilno sestavljeni galici lahno joomodri. peronosporo. Roke škroplje- ................................................................................................................................ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Lah- ko se vam bodo nudile ugodne trgovske priložnosti. Izogniti se bo treoa navidezni radosti in površnim odnosom. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspeh ne bo lahek: treba se bo bolj potruditi kot običajno. Pozitivne spremembe v značaju in v sentimentalnih odnosih. DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Izrazi simpatije bodo dali večji razmah vaši inventivnosti. Neka vest utegne spremeniti marsikaj. Sreča v ljubezni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Trenutne finančne težave, ki jih boste kmalu piemagali. V mir- nem okolju sl boste popravili razrvane živce. Prijetno pismo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugoden trenutek za realizacijo novih načrtov. Vaš vpliv na mlajše bo viden, vendar ga ne smete izkoriščati. Zdravje dobro. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neko zahtevno delo bo zahtevalo dolge in skrbne priprave. Sreče ure z osebo, ki jo ljubite. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prilagoditi se bo treba hitremu razvoju dogodkov. Nepravičnost do nekega družinskega člana se bo maščevala. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Potrebna bo objektivnost v zvezi z realnimi možnostmi. Nove praktične pobude za izboljšanje razmer v družini. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Brez vplivne podpore ne boste kos nalogi ki jo rešujete. Vašim ljubezenskim željam bo zadoščeno. Na vidiku potovanje. KOZOROG (od 2.1.12. do 20.1.) Vztrajnost in odločnost. Finančne težave bodo kmalu minile. Vaša ljubezen vam bo vračana. Zdravje delikatno, VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Možnost napetosti v odnosih s predpostavljenimi. Prevelika tveganja niso umestna. Prijeten večer s prijatelji. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh na vidiku, vendar ne brez prizadevnosti. Kapricioznost lahko vse pokvari. Zdravje izvrstno. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 6. maja 1561 Vreme včeraj: najvišja temperatura 23.2 stopinje, najnižja 14.8, ob 19. uri 20.4; zračni tlak 1017.4 stanoviten, vlage 67 odst., veter 10 km severozahodnik, nebo 9/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19.9 stopinje. ^ "Bi • 'M • H rza§ki d n e v n i k Danes, SOBOTA, 6- ®a)J Janez ^ Sonce vzide ob 4.46 ta » a 19.18. Dolžina dneva 14.M. $ vzide ob 0.07 in zatont Jutri, NEDELJA, 7. Stanko Iz sindikalnega življenja Uspela stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij Nadaljevanje zasedbe uradov ravnateljstva Arrigoni V ponedeljek vsedržavna stavka v podjetjih Italcementi V Trstu je bila včeraj kot ] z zelo modernimi napravami | urada za delo, da se čimprej po vsej Italiji stavka zaseb- I in hi lahko torej plačala celo začnejo pogajanja. nih avtobusnih podjetij in je bil ustavljen celotni zasebni avtobusni promet na lokalnih, na notranjih daljših in na mednarodnih progah. Kljub hudemu pritisku, sta zjutraj odpeljala samo dva avtobusa na eni izmed prog. To je prva v novi vrsti treh že napovedanih stavk, ki bodo v vsaki pokrajini drugega dne. Šoferji, sprevodniki in drugo osebje avtobusnih podjetij so pričeli z odločno stavko, ker je združenje delodajalcev prekinilo pogajanja o obnovitvi delovne pogodbe in ker noče popustiti in ne pristane na njih zahteve. Osebje namreč zahteva, da se v bistvu priznajo isti poviški, kot jih že prejemajo uslužbenci občinskih avtobusnih zvez. Gre predvsem za ureditev plače, ki je za to kategorijo izredno nizka, saj sprevodniki ne prejmejo niti 40 tisoč lir na mesec, šoferji pa okoli 45 tisoč lir. Poleg tega so sindikalne organizacije tudi zahtevale, da bi v vsakem podjetju posebej uredili plačilni sistem, saj so pogoji v raznih podjetjih dokaj različni. *#* Tudi včeraj se je nadaljevala zasedba ravnateljstva podjetja «Arrigoni», ki traja že trinajsti dan. Dopoldne je člane notranje komisije sprejel župan dr. Franzil, kateremu so izrazili trdno odločenost vseh uradnikov, da bodo nadaljevali z zasedbo, dokler podjetje ne bo sporočilo zahtevanih pojasnil in zagotovil. Zupan je zagotovil, da se bo za zadevo še nadalje zanimal in podpiral zahteve uradnikov ter da bo interveniral pri raznih organih oblasti. *# # Delavci podjetij Italcemenfi bodo stavkali v vseh obratih 8 maja 24 ur. Stavko so proglasile vse sindikalne organizacije, ker podjetje noče pristati na upravičene delavske zahteve, ki se nanašajo na znižanje delovnega umika ob isti plači in na proizvodno nagrado. Italcementi je izjavila, da je pripravljena znižati delovni urnik, vendar pa pod pogojem, da se v enakem sorazmerju znižajo plače. Glede proizvodne nagrade pa ponujajo komaj 10.000 lir. Sindikalne organizacije po-z.ivajo delavce, da složno stavkajo proti takemu stališču, ki je povsem neutemeljeno, saj podjetje Marchino že izplačuje delovno nagrado v višini 19.000 lir. To je mnogo manjše podjetje, ki proizvaja komaj 14 odst. italijanskega cementa, medtem ko proizvaja Italcementi 40 odstotkov. Poleg tega razpolaga Italcementi nekaj več. Upoštevati je tudi treba, da je omenjeno podjetje že prej plačevalo svojim uslužbencem proizvodno nagrado in da je torej Italcementi na tak način prihranil pri plačah okoli pol milijarde lir. Včeraj so stavkali delavci, ki čistijo na ladjah rjo in nato barvajo ladje. Stavka je v celoti uspela na vseh delovnih mestih. Delavci so odločili, da bodo stavkali na enotni skupščini, ki je bila v četrtek, ker delodajalci nočejo pristati na pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. To so namreč zahtevali že lani junija in je združenje indu-strijcev odgovorilo, da se noče pogajati, medtem ko združenje male in srednje industrije sploh ni poslalo odgovora. Na osnovi pooblastila delavcev so sindikalne organizacije zahtevale intervencijo Vsedržavna sindikalna organizacija gradbenih delavcev sporoča, da se bodo 12. maja pričela v Rimu pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Zato so prekinjene vse že napovedane stavke, in sicer do 18. maja, ko bo enotna stavka, v kolikor bi pogajanja pokazala slabo voljo delodajalcev. Včeraj je bila enotna skupščina delavcev Tržaškega arzenala, na kateri so sindikalni predstavniki poročali o razvoju pogajanj o ureditvi odstotkov, ki služijo kot osnova za izračunanje plač. Delavci so odobrili dosedanje delo sindikalnih organizacij in potrdili, da zahtevajo povišanje odstotkov tudi za uslužbence uslužnostnih dejavnosti in pooblastili sindikalne organizacije, da nadaljujejo z napori, da se to sporno vprašanje mirno uredi in reši. V kratkem začetek del Grad Sv. Justa in okolica bodo ponoči razsvetljeni Pomemben prispevek letoviščarske ustanove za olepšanje mesta - Razsvetljena bosta tudi spomenik padlim in rimsko gledališče Čez nekaj dni se bodo začela na gradu Sv. Justa dela za postavitev novih naprav dekorativne razsvetljave. Gre za začetek izvajanja načrta, po katerem bodo osvetlili grad Sv. Justa s posebnim poudarkom na stolp «del Capitano«, razsvetlili rimsko gledališče ter spomenik padlim na griču Capitolino. Dela bodo izvršili specializirani uslužbenci in delavci ACEGAT. Osvetlitev grada Sv. Justa in okolice bo nedvomno mnogo prispevala k olepšanju našega mesta v nočnih urah. Glavno zaslugo za izvedbo tega načrta ima Avtonomna le-toviščarska in turistična ustanova, ki je prevzela vse stroške za instalacijo potrebnih naprav ter jih bo potem darovala mestu. Računajo, da bo realizacija tega načrta veljala kakih 9 milijonov lir. Po zaključenih delih bo tržaška občina prevzela stroške za porabo električnega toka, medtem ko bo ACEGAT skrbel za stalno vzdrževanje naprav. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiituiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiuimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimi Po razpravi o pokrajinskem proračunu Razne pomanjkljivosti v umobolnici in v bolnišnici za Zastarele in neustrezne naprave povzročajo težave v kuhinji in pralnici - Prenatrpani prostori zaradi velikega števila bolnikov V pokrajinskem svetu se je zaključila razprava o proračunu za leto 1961, oziroma jo je predsednik dr. Delise pravzaprav zadušil, ker so hoteli nkateri svetovalci spregovoriti na prihodnji seji, pa jim je dejal, da bi se bili morali pripraviti za zadnjo sejo. Tako nista med drugimi spregovorila prof. Sema (KPI) in dr. Fogher (PSDI), medtem ko je bil drugd socialdemokrat Oberdan Pierandrei odsoten. Zgodilo se je torej, da niso socialdemokrati sploh spregovorili v diskusiji, čeprav podpirajo večino, to je odbor. Na prihodnji seji pa bo pristojni odbornik ali predsednik odgovoril na opombe svetovalcev v diskusiji ter bo sledilo glasovanje. O njegovem izidu ni mogoče-dvomiti, ker razpolaga odbor s 13 glasovi od 24 (Kl>,~-PRI,-'PSDI, PDI). O razpravi smo precej obširno poročali, vendar bo prav, da se še enkrat zaustavimo pri položaju v umobolnici, kjer je tudi bolnica za onemogle priletne ljudi. Umobolnica je za pokrajino vsekakor glavna skrb, saj ima okrog 400 milijonov primanjkljaja. Položaj v umobolnici in v bolnici za starejše onemogle ljudi so kritizirali razni svetovalci. Predvsem je umobolnica že precej stara, saj so jo zgradili pred 52 leti in ne ustreza več sedanjim zahtevam in modernemu zdravljenju umobolnih. Glavna naloga pokrajine je predvsem, da odpravi veliko natrpanost. Po vseh predpisih bi moralo biti za vsakega bolnika, to je za vsako posteljo 6 kv. m prostora, dejansko pa ga je komaj dobro polovico. V umobolnici je namreč 1700 bolnikov, prostora pa je komaj za kakih 1400 in če bi se držali res modemih načel zdravljenja, še za manj. Nadalje je vsaj s človečanskega stališča tudi zelo važno vprašanje tistih 400 umobolnih, ki so jih morali zaradi pomanjkanja prostora poslati v razne umobolnice, ččfo v Brescio, kar 'je hudo za svojce in bolnike. To vprašanje pa postaja vedno bolj pereče, saj vsako leto oboli po kakih 40 ljudi več. Poleg tega so higienska naprave zelo pomanjkljive, zlasti pa pralnica in kuhinja, kii sploh nista primerni za bolnišnico, kot so poudarili nekateri svetovalci, saj sta v obupnem stanju. ............................. Neuradni podatki za mesec april Postopno napreduje promet tržaških Javnih skladišč » Vendar pa promet prvih štirih mesecev še ni dosegel ravni lanskega leta - Nekoliko izboljšana struktura - Ugodni podatki o celotnem prometu pristanišča Promet »Javnih skladišč* le-inašajo skoraj v celoti na tran-] vih štirih mesecev je bil ne-tos postopoma raste iz mese- j žitni promet ^ pristanišča, ki | kaj višji, kot v istem lansko-ca v mesec in je dosegel v prvih štirih mesecih naslednji obseg: januar 137.000 ton, februar 189.000 ton, marec 194.000 ton in april 217.000 ton. Ta promet se nanaša izključno na »Javna skladišča* in torej ne upošteva prometa z nafto in izdelki čistilnic mineralnih olj, prometa lesnega pristanišča, industrijskega pristanišča itd. Prav zato pa so podatki o prometu »Javnih skladišč« najbolj značilni za celotni razvoj tržaškega pristanišča, ker se na- r ^ PRIMORSKI DNEVNIK UHEUN1STVO TRST- UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. r— Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me-sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub Ijana, Stritarjeva ulica 3-1. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami Danki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi sn naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trat V________________________J prinaša največ zaslužkov. Kljub naraščanju prometa pa je celotni promet »Javnih skladišč* v prvih štirih mesecih nižji kot je bil v istem lanskoletnem razdobju. Letos so v razdobju januar-april prepeljaln skozi »Javna skladišča* 738.000 ton blaga, medtem ko so v istem razdobju lanskega leta prepeljali 803.000 ton blaga. Prihodi so dosegli 485.000 ton (lani 534.000 ton) in odhodi 253.000 ton (lani 269.000 ton). Promet prvih štirih mesecev je bil torej za 8,1 odstotka nižji kot lani. Statistični uradi še niso zbrali vseh potrebnih podatkov, vendar pa lahko na osnovi razpoložljivih številk sodimo, da se je promet znižal predvsem na račun masovnega blaga, medtem ko narašča promet kosovnega in raznega blaga. Tako izhaja iz podatkov o prometu prvih treh mesecev, da so pripeljali letos znatno manj premoga (lani 96.000 ton, letos 7.600 ton), manj žitaric (lani 140.000 ton, letos 56.000 ton), in skoro nič umetnih gnojil (lani 36.000 ton). Povečal se je samo promet z žitaricami in sicer od 62.000 ton prometa doseženega lani na 148.000 ton. Promet raznega blaga pa se je povečal od približno dve sto tisoč ton na 245.000 ton. Zaradi izrednega povečanja dovozov petroleja je aprilski celotni promet tržaškega pristanišča (pri čemer so vštete vse zgoraj navedene postavke) dosegel 502.300 ton in s tem zelo zadovoljivo raven, saj je znašal lani v istem mesecu le 418.389 ton. Na prvem mestu pri tem prometu je petrolej in petrolejski izdelki s 208.382 tonami, sledi 129.492 ton premoga, 18.027 ton žitaric, 9 tisoč ton kamenja in mivke ter 137.401 tono raznega blaga. Celotni pomorski promet pr- letnem razdobju in je dosegel letos 1.743.486 ton, medtem ko je lani znašal 1.697.243 ton. Vsedržavni kongres sindikata SINDAN V nedeljo in v ponedeljek bo v Trstu peti vsedržavni kongres enotnega sindikata pomorščakov SINDAN. Otvoritveno zasedanje bo v nedeljo v kinu »Filodrammatico« in bo na njem tajnik dr. Au-ricchio govoril o temi: »Subvencionirano pomorstvo in vsedržavni interesi«. Na dnevnem redu kongresa so naslednja vprašanja: preureditev družb FIN na osnovi zakonskega načrta, ki ga je predložil Jervolino, ki bo o-srednje vprašanje kongresa; razpravljali bodo tudi o sindikalnih vprašanjih in notranjih vprašanjih sindikata. Kuhinjo sedaj popravljajo in preurejajo, v pralnici pa deluje še vedno dvigalo na roko. Razni prostori niso o-grevani in pokrajinska uprava .jejjripravila načrt za osredotočenje ogrevalnih naprav, pri tem pa so napravili nepotreben dvojen strožek. V novih paviljonih in v dvorani za predstave so namreč namestili samostojne ogrevalne naprave, kar je zgrešeno, ker so že takrat mislili na enotno napravo. Na ta način bodo tudi potrošili več za gorivo. Sedaj znaša strošek okrog 36 milijonov lir. Kar se tiče samih bolnikov, izdajo za njihovo prehrano po 25Q lir na dan, kar se zdi nekam premalo in je vprašanje, ali te kalorije zadostujejo za bolnike,., V območju umobolnice' je tudi bolnišnica za onemogle, to je za tako imenovane «kro-nične«, ki bi ji lahko dejali tudi hiralnica. Prej so bili v teh prostorih bolniki tbc, in sicer od leta 1944, ko so izpraznili zdravilišče v Ankaranu. Pred leti so preselili te bolnike v zdravilišče INPS, prostori pa so ostali v obupnem stanju. Za njihovo obnovo bi morala poskrbeti glavna bolnišnica, pod katero spadajo. To nalogo pa je sprejela pokrajina s pogojem, da se zviša oskrbni dan za 100 lir, tako da bo ta povišek služil za kritje zadevnih izdatkov. To pa je seveda krivično, ker se na ta način zvali breme na bolnike, ki morajo plačati izdatke za obnovo. To so glavne kritične pripombe na račun umobolnice in bolnice za onemogle, ki so jih izrekli v pokrajinskem svetu. Nova pomorska proga Trst-Rdeče morje Včeraj pozno popoldne je odplula na otvoritveno vožnjo na progi med Trstom in Rdečim morjem 2.350-tonska motorna ladja «Silvio Noto«. Ta ladja je last neapeljskega brodarja in je do sedaj vozila na isti progi iz Genove, nakar pa je brodar sklenil, da progo prenese v Trst, ker je tu več možnosti za tovor. Na progi bosta vozili še dve drugi ladji, za kateri je prav talko že zagotovljen tovor. Na rogi bo vozila po ena lad- progi ja vsakih petnajst dni. Skupščina PRI Snoči ob 20.30 se je pričela izredna skupščina Italijanske republikanske stranke, na kateri so razpravljali o vsedržavnem in krajevnem političnem položaju in se dotaknili tudi bližnjega glasovanja o občinskem in pokrajinskem proračunu. Dela bodo razdeljena na tri obdobja in se bodo začela na gradu Sv. Justa. Delavci ACEGAT bodo najprej položili žice in kable ter uredili transformatorske kabine, potem pa bodo postavili droge, na katerih bodo pritrjeni različni reflektorji. Reflektorje bodo na določenih mestih postavili tudi v zemljo in bodo seveda primerno zakriti. Takoj po teh delih bodo začeli postavljati luči in reflektorje in po številnih poskusih osvetljevanja bo to prvo delo končano. Grad Sv. Justa bo potem o-svetljen s svetlobnimi žarki, ki bodo različnih barv in v skupni jakosti čez 50 kWh. Tu je treba še poudariti, da bodo posamezni objekti na gradu osvetljeni tako, da bodo izstopali kot celota zase, kar bo imelo za posledico, da bodo od daleč vidne tudi podrobnosti in ne samo nekaka nedoločena osvetljena masa. Omeniti je treba tudi, da da bo park posvečen padlim prav tako deloma razsvetljen. Reflektorji bodo osvetljevali drevje in travo, kar bo zaradi različnih barv v kontrastu z osvetljenim obzidjem grada. Nič ni moč reči, kdsj bodo ta dela končana. Naprej je bilo predvideno, da b-Ao naprave postavljene in poskusi končani že do 24. maja, toda vse se zdi, da bo otvoritdv šele 2. junija. Mnogo več težav pa povzro ča osvetlitev spomenika padlim. Skulptura namreč meče razne sence in bo treba zaradi tega napraviti mnogo poskusov, preden bo spomenik tehnično dovršeno osvetljen. Tu je treba poudariti, da so hoteli spomenik osvetliti že pred 25 leti, a so vsi takratni poskusi propadli. Glede osvetlitve rimskega gledališča pa je rešitev mnogo lažja. Ob sodelovanju tehnikov ACEGAT in občine ter predstavnikov nadzorništva za spomenike in letoviščarske u-stanove so bili že pripravljeni načrti, tako da se bodo dela v kratkem začela. Za osvetlitev rimskega gledališča bodo uporabili luči v jakosti 7 kWh. Občni zbor prosvetnega društva Škedenj PD je edina slovenska esnevna množična napredna Poročila predsednika, tajnika in blagajnika - Izvolitev novega odbora V četrtek zvečer so odborniki PD v Skednju sklicali svoje člane na IV. redni občni zbor. Občni zbor je otvo-ril dosedanji predsednik tov. Angel Žerjal, ki je najprej pozdravil vse navzoče, potem pa jih pozval, naj bi v diskusiji vsakdo povedal svoje mnenje o delovanju društva. Nato je podal besedo tajniku, ki je prečital obširno poročilo o delovanju društva v teku leta. Tajnik je orisal dosedanje delo in dejal, da je prosvetno društvo v naših krajih in vaseh edina slovenska množična napredna organizacija, edina naša kapilarna organizacija. Za te kraje so PD e-dini klubi, kjer se napredni in zavedni Slovenci posvetujemo o zadevah, ki se nas tičejo, o problemih, ki nas teže, v konkretnem primeru o poteh in načinih naše narodnoobrambne dejavnosti. Odbor PD je skozi vse leto redno imel redne seje in reševal najrazličnejša vprašanja. V teku leta smo imeli nekaj predavanj in proslav ter zabavnih večerov in za letošnji pust so člani PD prvič sami organizirali ples, ki je trajal kar štiri dni. Na koncu je tajnik V svojem poročilu pozval preko prisotnih vse odsotne člane, da bi v večjem številu prihajali, sodelovali in podpirali društvo, da omogočijo Skednju, da stopi spet med najmočnejšimi kulturno - prosvetnimi društvi na Tržaškem, da zavzame mesto, ki mu je že nekoč pripadalo. Potem je sledilo blagajniško poročilo ter poročilo športnega referenta. Za tem je sledila živahna diskusija, katere se je udeležilo več članov društva. Občni zbor so pozdravili v imenu Prosvetne zveze tov. Darko Švab ter predstavniki PD «škamperle» in PD Bar-kovlje. Po diskusiji, odobritvi poročil in po pozdravih so bile volitve novega odbora. V sedemčlanski odbor so bili izvoljeni: za predsednika Angel Žerjal, za podpredsednika Edi Germani, za tajnika Klavdij Repič, za blagajnika A-drijan Sancin, za športnega Novi odbor prosvet nega društva Skedenj referenta Dario Santin ter odbornika Tafjana Godina in Anton Berginc. Na koncu se je novoizvoljeni predsednik zahvalil predstavniku SPZ ter vsem navzočim in želel, da bi v bodočnosti s pomočjo vseh članov društvo v Skednju doseglo večje uspehe. MARIO MAGAJNA Festival reklamnih filmov Včeraj se je pričelo vsedržavno zasedanje posvečeno reklamnim in televizijskim reklamnim filmom. Prisotne je pozdravil tržaški župan, nato pa sta govorila predsednik producentov prof. Vilani in predsednik združenja koristnikov Galati, ki je zlasti poudaril nujne izpremembe v zvezi s, Skupnim evropskim tržiščem in drugim kanalom TV. Nato je prečital daljše poročilo prof. Luzzatto Fegiz o vplivu raznih načinov reklame v luči statističnih ugotovitev. Za to zasedanje vlada vedno večje zanimanje, saj se je tudi od lani potrojilo število udeležencev. Isto velja tudi za vzporedni festival reklamnih filmov, na katerega so lani prijavili 76 filmov, letos pa kar 259. Festival se bo za- ■■iiitiitimniiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiuiMiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiimiimiiiillHiiiimfiiiiiiiitiiuiiMiiiiiiiimimiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiii Iz sodnih dvoran Nenadoma se je senik zrušil Obsojen zaradi oderuških obresti Kazensko sodišče obsodilo skupino avtomobilskih miši Nadaljevanje razprave o tihotapstvu sladkorja in kave Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi, sta se morala zagovarjati 54-letni Remo Fachini iz Vidma ter 30-letni Lavio Minisini iz Mar. tignacca, ki sta bila obtožena, da sta nenamerno zakrivila, da se je zrušil neki hlev ter da sta se dve osebi hudo poškodovali. Dogodki, ki so pripeljali oba obtoženca najprej pred kazensko sodišče v Vidmu in sedaj pred tržaško prizivno sodišče, so se odigrali v vasi Roveredo di Poccegna, in sicer 30- julija 1959 ob 16-45. Gradbeno podjetje Li-via Minisinija se je pogodilo z nekim Leonom Mellonijem, da mu bo zgradilo nov senik nad že obstoječim hlevom, ki je imel na eni strani hodnik pod oboki. Te je podpiralo 5 stebrov. Načrt za zgraditev senika je napravil geometer Fachini, ki je menil, da bodo podporni stebri dovolj močni ter da bodo vzdržali težo zgornjega objekta. Temu pa ni bilo tako. Ob zgoraj omenjeni uri je na seniku delalo več delavcev. Dela so bila že skoraj pri kraju in trije so že celo spravljali seno. Nenadoma je prišlo do nesreče. Prvi, ki se je zavedel, da nekaj ni v redu s stavbo, je bil delavec Cor-nelio Adamo. Ta je opazil, da je z nekega stebra padel velik kos ometa. Takoj je zavpil, da bi opozoril tovariše na morebitno nevarnost. V i-stem trenutku je zavpil tudi delavec Silvano Floreani: »Glejte, glejte, kako se lomi steber.« Nekaj trenutkov kasneje se je vsa zgradba zrušila z velikim truščem na tla in iz ruševin se je dvignil visok steber prahu. Ruševine so zasule več delavcev, in sicer Adama Cor-nelia, Silvana Floreanija, Silvana Fugnaleja, Ruggera Ste- Ob otvoritvi umetniške razstav g slikarja Silvestra Godine v galeriji Rossoni fanutta, Maria Bernardisa in Luciana Chiandutta. Nekateri izmed njih so se rešili sami, nekatere pa so potegnili iz ruševin po nekaj minutah. Same dva st, ostala dalj časa pod njimi. Gre za Silvana Floreanija in Silvana Pugna-leja, ki so ju rešili karabinjerji, oziroma gasilci, po več urah dela. Oba sta ostala hudo poškodovana. V bolnišnici so morali odrezati Floreaniju desno stopalo, a Pugnaleju levo. Videmsko kazensko sodišče je 6. junija iansaega leta spoznalo oba obtoženca za kriva vseh inkriminiranih prestopkov ter ju obsodilo vsakega na 30.000 lir denarne kazni in 80.000 lir globe. Kazen je bila pogojna in se ni vpisala v kazenski list. Civilno sodišče pa bi moralo ukrepati glede odškodnine, Zastopnikoma zasebnih strank sta morala obtoženca plačati po 80.000 lir. Proti tej razsodbi so vložili priziv javni tožilec in oba obtoženca. Tržaško prizivno sodišče jo je deloma spremenilo, in sicer v smislu, da je o-prostilo Minisinija, ker inkriminirano dejanje ni kaznivo. V ostalem pa je sodišče potrdilo prejšnjo razsodbo. Na razpravi druge stopnje sta se pojavili poleg poškodovanih delavcev še dve zasebni stranki, in sicer omenjeni Leone Melloni, ki je imel hlev v zakupu, ter dediči grofa De. cianija, ki so bili pravni lastniki. Melloni je pri nesreči izgubil 15 krav, ki so bile na mestu mrtve. Od ostalih 4, ki so bile tudi v hlevu, so morali pozneje pobiti še eno. Predsednik Nardi, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, o-bramba Centazzo, Tavasani, Virotta, Morgera, zastopniki zasebnih strank Pitassi, Tava-no. Merlin in Casattini. V svojstvu prizivnega sodišča je včeraj kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Rosano, razpravljalo o zadevi nekega Michela Tarrantina, ki je bil obtožen, da je posodil Brunu Coloniju 2.100.000 lir na oderuške obresti. Obtožnica je trdila, da je Tarrantino zvedel za Colonijevo hudo finančno stisko ter mu je vsilil omenjeno posojilo na 15-odstotne obresti. Coloni je prijavil ta primer oderuštva v aprilu 1958, toda dogodki, ki so pripeljali Tarrantina najprej pred pretorja in potem pred kazensko sodišče, so se odigrali že v septembru 1965. Coloni je bil nekaj časa prej najel večje posojilo, ki je bilo pokrito s hi-poteko na hišo neke ženske, Olge Carvenkove, ki je živela z njim. Coloni bi se rad znebil tega prvega dolga ter je zato iskal neko drugo osebo, ki bi mu hotela posoditi 2.100 000 lir. V dnevnem časopisju je našel inserat Michela Tarrantina ter se z njim spoznal. Tarrantino mu je obljubil posojilo pod pogojem, da bi Coloni plačal 10-odstotne letne obresti. Medtem je Tar- rantino zvedel za Colonijeve finančne težave. Ko je bilo treba podpisati pogodbo pred notarjem, je zahteval 15-od-stotne obresti. Coloniju je zato izročil samo 1.785.000 lir, medtem ko se je moral ta obvezati, da bo plačal po preteku enega leta 2.100.000 lir. Te oderuške obresti pa niso bile razvidne iz pogodbe. V tem smislu se je Tarrantino tudi zagovarjal pred pre-torjem m pred kazenskimi sodniki. Nihče pa mu ni verjel. 8. oktobra lanskega leta ga je pretor obsodil, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 2 meseca zapora ter 10.000 lir globe. Prizivni sodniki so potrdili prejšnjo razsodbo. * * * Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je končala razprava proti mladima tatovoma skuterjev in raznih predmetov v avtomobilih, ki so bili parkirani po mestnih ulicah, Scorii in Gravi ter odkupovalcem u-kradenega blaga. Sodišče je spoznalo Scorio in Gravo za kriva inkriminiranih dejanj ter je obsodilo Scorio na 1 leto in 8 mesecev zapora ter 16.000 lir globe (poleg tega bo moral obsojenec prestati tudi 3 mesece zapora zaradi neke druge tatvine), Gravo pa na 1 leto in 10 mesecev zapora ter 18.000 lir globe. Sodišče je nadalje odmerilo naslednje kazni; Calaniju 6 mesecev zapora in 6000 lir globe, Salice-ju 5 mesecev zapora in 5000 lir globe ter Deliseju, brez vpisa v kazenski list, 10.000 lir denarne kazni. Oprostilo pa je Candottija in Bana, ker inkriminirana dejanja niso kazniva. * * * Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Falchi, se je nadaljevala včeraj obravnava proti skupini 19 o-seb, ki so obtožene tihotapstva s sladkorjem in kavo. Po obtožilnem govoru javnega tožilca, ki je zahteval skupno 19 let zaporne kazni ter nekaj čez 100 milijonov lir globe, so spregovorili zagovorniki. Včeraj so bili na vrsti odvetniki Girometta (ki brani Dubricicha, De Paulisa in Birso), Ghezzi (za Flega), Bor-gna (za De Paulisa in Birso), Vinciguerra (za Del Fabbra), Curuppi in Morgera (za Tra-kakisa in Eisanija). Tako Curuppi kakor Morgera sta trdila, da pisani in Tra-kakis nista imela nobenega o-pravka s tihotapstvom. Ce je Ivančičeva zagrešila kak prestopek, je to storila v okviru podjetja Interexport, Naprtiti Pisaniju in Trakakisu neke civilne odgovornosti zaradi de. javnosti neke njihove uslužbenke je protiustavno, in sicer zato, ker sta se oba znašla pred sodiščem kot obtoženca, ki nosita kazensko odgovornost. Zato bi ju sodišče ne moglo obsoditi na plača-nje denarne kazni v višini globe, ki bi jo morebiti odmerili Ivančičevi. ključil danes zvečer, ko bodo proglasili zmagovalca in izročili nagrade. Otvoritev šole na prostem Pokrajinska uprava sporoča, da se pouk v šoli na prostem prične 8. t. m. Učenci se bodo zbrali ob 7.30 pred postajo openskega tramvaja, od koder se bodo peljali v šolo v spremstvu ravnatelja, učiteljev in asistentov. S seboj bodo morali imeti pismo podpornega urada pokrajine. Po zajtrku pojdejo k maši, nakar bo uradna otvoritev pouka. Domov se vrnejo okrog 18. ure s posebnim vozom openskega tramvaja. Naslednji dan se začne redni pouk. Odhod s Trga Oberdan bo vsak dan ob 8. uri, povratek pa ob 18. uri. Obvestilo sindikata upokojencev Številni upokojenci se obračajo na združenje bojevnikov in povratnikov, ki ima sedež v Ul. 24. maja 4, z listinami o pokojnini in drugimi dokumenti, prepričani, da bodo dobili na osnovi prošnje pokojnino za vojaško službo med prvo svetovno vojno. Pokrajinski sindikat upokojencev opozarja, da ni mogoče predložiti nobene prošnje, vse dokler ne bo zakon objavljen v uradnem listu. Interesenti naj se za vse podrobnejše informacije obrnejo na sedež sindikata upokojencev vsak dan — z izjemo sobote in hči delje — od 16.30 do 19.30. Najdeni predmeti Na ekonomatu tržaškega županstva v sobi 108 so na razpolago naslednji predmeti, ki so jih našli v preteklem aprilu. Lastniki jih lahko dobe vsak dan od 9. do 12. ure: denar, ure. zlate zapestnice, prstan, denarnice, zlate zaponke, kolesa, očala, torbe z raznimi predmeti, ženske rokavice, šal, steklenica termos, dežniki, ogrlica, čepica in zračnica za kolo. Obvestilo kmetom Kmetje oziroma lastniki kmetij, ki jih ni do včeraj obiskal noben popisovalec, se morajo javiti v občinskem popisnem uradu v Ul. Roma 28 danes od 8. do 14. ure in od 16. do 18. ure; jutri pa od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Izlet zveze partizanov Zveza partizanov Tržaškega ozemlja priredi za člane 1. junija in ne 21. maja, kakor je bilo prej javljeno, izlet z obiskom partizanske bolnice «Franja». Vpisovanje in pojasnila na sedežu v Ul. Montec-chi 6-1II. ob torkih, sredah in petkih od 17. do 18. ure. Čitujle in širite PRIMORSKI DNEVNIK iiiimiiiiiiminiii minimum m'11111111111111111 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMHTI IN POROKE 5. maja 1961 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrli pa sta dve osebi. RODILI SO SE; Ma.uro Petelin, Dario Russo, Cinzia Perosa, Stefano Belktssi, Giuilio Santi, Anna Mana Fernetti. UMRLA STA: 86-letna Antonia Selibara vd. Pallaga, 74-letni A-lessandro Collettl. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Marchio Ul. Glnnastioa 44; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti, Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. Slovensko pl>'dal'0 v Trstu ob 1J- ^ V nedeljo, 7. t. m- ,prti v dvorani na stadio maj» BRANISLAV NUSIC «Dr.» Znižane cene. V torek, 9. t. m kino dvo rani v Skednju «Dr. Nazlonaie 13.00 l70? j 11 * Hur» Fnm na£MJe gradanu Oscar. jjt Fenice 16 00 «’r?1t*r‘victC * lor, Orson ture in Liana Orfel' v Excelsior 16.00 Marina vlady' ‘j, ’i> beluši (šparge 3 j pesa „„ 3? artičoke . • • cikorija čebula......... koromač • • • razna solata • prva solata • • krompir nov krompit • grah ■•j zeleni radič ‘ zeleni radič u zelena • • ’ špinača . • • bučice . • • ' \ Večina blaga prevlad, ce* O b i'*cl it RAZSTAVO si DOKUMENT0^ m TISKA i v V čičevi dvora”', ki bo odpr‘* V Ul. Geppa )7. P ji 6. t. m. <* V ure in Iu 12. ure. dr. Vera Sa od 10. do 13 “"V v Ul. Ba DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA vabijo na tradicionalni PLES J, POD 20. i° a ki bo v nedeljo, 7. maja od 16. do 19- Jn d re ^f»l ^ v ponedeljek, *. maja od 20. do 24- uf* DOLI N SKl Oba dni bo odprta RAZSTAVA NAJBOLJŠIH DOMAČIH VIN dark° ln ^ Avtobtfdo 3<' mes'01” C dnevnik 5 — 6. maja 1961 PISMA UREDNIŠTVU najemnine Cka? "PrimorskeSa ‘Primorskega »Niti P* s‘ dovoljujem Isilo' ct8s za sledeče po- 1 dveta- *m v stanova' To stanova- * 'iodelii ?as?fto. ker mi ga •JI To sn| uS* .stanovanjski !*Vpl°h ni sporno. gre rJz sam t-BI? lezi zajec, Jforem JP’ eetudi pravnik, ^ih Pre^ VSeh teh zaI t11 Ptavnikf1SOV razčistiti, k *em p...Pa ,S1 tudi no-P* ni vseo §iave. Za-I^skeeo j katli Prav iz ia zg dnevnika* iz- Pajemr,; stanovanje ,.:,lclnnina a,— .......... i- * **L ?*na danes z vse-■ da -^r naeseeno. 1 L^rrini,,, J» biIa predvoj-k’kakor , ® tir meseč- vl,,u toJt-,tudi v mojem \ ■'*m ia» i Po tem ra‘ 7 »ego » Plačeval mn-.io n,az8j n«1?-'*11 dolzan. J">1 bi * o1 ?ahteval, to- tf** je n*6 za naPrej. \^4čnofhja: °kr°g v ,tem je vpra-. 'lski 0ri dolžan plačati «o ,,P"dv°jnih 200 C>t) ’ al1 Pa od dogo-;severi, nelegitimirano, vB(Wt.Vs*ranko’ mimo %*$>io o!}1 ,kr odločanja C?8a 2,nega stan°- C»dloei,ada? Le ta je Sb*fkrajnj tpotem ,ko sem ' V?»ie uInosti nasedel . '%ri?08'>Vor„UZ1Vno>’ vendar t V' sedaj S tedanjo ko-1> 3.000 J1.Umrl°, z na-or s. jr. namesto 200 Vi0 S.Onn v 1 'i jkor je ?r —i.rai ' VvNno a'0 pred V°J-‘iS “Ja Jajo ase odu.tega K.^ni Hd7B s?bl -1 ki ?i. Tazka0sedene' in eno prašanja se glasi od-najemnine ‘Si i? btniena Stan9vanje, je ^ ’ ^oristnica je niski..n:f briEa. J Sija? »iti PoPravlja hiše 11 v bodm-ena j0 p°-i)t! se „„ ?°doči d°ce. Za red k'* ti.fteglert=*Pd to zadevo in dati edi- fir, aJeinni] ssaš^T* * P« S^iti >iesr.Zakonu in nič R>da pa £ Vas leta ž£Lbom _užival ^,P^m >i£ !, i Jni > ca„„ DK, « ^ nif x-0r kak-.vn.e-ne ‘tatelj priča-■k •> bomn Projenio jam• našemu 'Govoriti i " dati edi-nino, ki sem Pr”simaž4ito. Zaradi #wi(.Pe bi ,?a tocen °n-«(i i*Va r. zaiM'>l v ka-pfa\’do. }iv ,fa v predvojni najemnini. Ker na osnovi do sedaj plačane najemnine ne moremo točno u-gotoviti, koliko plača dejanske najemnine brez kolkov in brez drugih stroškov, mu glede tega odgovorimo sledeče: Če vzamemo za osnovo 200 lir mesečne najemnine v predvojnih letih, bi moral najemnik do 1.10.1950 po dotedanjem zakonu o najemninah plačati največ 25-krat začetne najemnine; 1.1.1951 leta 30-krat; od 1.6.1955 pa do 31.12.1960 pa največ 40-krat začetne najemnine. To so maksimali, ki jih je dolžan najemnik plačati na osnovi začetne najemnine, ki jo je sprejel ob zasedbi stanovanja. V primeru našega čitatelja bi morala znašati njegova čista najemnina, poudarjamo čista, brez kolkov in drugih pristojbin, 31. decembra lanskega. leta največ 40-krat predvojne najemnine odnosno največ 40-krat 200 lir, t. j 8.000 lir mesečno.' Ce je najemnik 31. decembra lanskega leta plačal samo eno liro več kot 8.000 lir mesečno, oziroma več kot 40-krat predvojne osnove, potem mu lastnik stanovanja ne more več povišati najemni-pe, oziroma mu mora povrniti razliko, ki jo je plačal več kot določa zakon. Ce pa je najemnik plačal samo eno liro manj kot 40-krat predvojne osnove, potem ima lastnik pravico, da mu še nadalje zviša najemnino po dosedanjih zakonskih predpisih. Glede vaše ugotovitve, da Za Tipano tudi občinski svet v Št. Lenartu Tudi za Beneško Slovenijo naj manjšinski predpisi po členu 6 veljajo ustave Osnovne šole naj prenehajo biti potujčevalnice in uvede naj se pouk v materinščini, ker je osnovno načelo že po vsem svetu Pretekli teden smo v našem tudi zase to, kar že imajo listu pisali, kako so v občinskem svetu v Tipani v Beneški Sloveniji izglasovali resolucijo, ki jo je predložila socialistična manjšina v občinskem svetu in s katero so postavili zahtevo za takojšnjo Izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom in priznanje manjšinskih pravic, ki jih predvideva člen 6 republiške ustave tudi za beneške Slovence. Ta teden so na zadnji seji občinskega sveta predložili predstavniki leve opozicije podobno resolucijo tudi v St. Lenartu. V predloženi resoluciji se bi po našem pisanju morala 'izraža zadovoljstvo nad dej-znašati vaša najemnina J./o0 stvom, da so furlanski parla- lir (seveda brez kolkov m drugih pristojbin), pripominjamo, da bi to veljalo, če se ne bi bili vi takrat sporazumeli za plačevanje 3.000 lir mesečne najemnine. Nezgoda v filobusu Včeraj zjutraj so sprejeli na mentarci sprožili to vprašanje v rimskem parlamentu z zahtevo, da se napravi konec nadaljnjemu odlašanju pri rešitvi tega vprašanja, ker je izvedba deželne avtonomije s posebnim statutom za našo deželo zajamčena že v repu- ------------- bliski ustavi. V njej izražajo opazovalni oddelek splošne zaupanje, da bo s tako av- liolnnSnr CfRa^ 6tn° ¥arj? ^e-, tonomijo izvedena široka u-št. 3. Ponesrečenko so p?epe- Pravna decentralizacija in da ljali v bolnišnico z rešilnim j00 . na razPolago večja fi-avtom, kjer so ji zdravniki u-'nandna sredstva za potrebe gotovili razne podplutbe na dežele Furlanija - Julijska desnem sencu Ozdravela bo krajina, kot je to že primer Ttr Vili^nn <• O t J__. ... . . . .. ..... . . S j,'« ,ru bOn, vremo ia i«> i ° našemu čii ie>° 2aZgCt?.0rit' tak°> Prej^a«t)et v kakšen povedati, ^ '.............. N'lica' Poe*u,ori( °d ”se- ^kem , » °b t,. ?. začetna i^iel !).blčei!!!'ey6dne najem-dor,n]e katere se S S Po °.v?ril od vse' S9 n\sPorna \em času h. ** vsJi-. zacetna na- J b in v ^ uni govora o blfJ!%K0NI0VFl S,“* 6. t. m. Hlm: približno v 3 ali 4 dneh. Zenska se je ponesrečila pri vožnji s filobusom v bližini veletrgovine Coin na Korzu. Vozilo je bilo namenjeno na Borzni trg, ko je šofer nenadoma pritisnil na zavore. Zaradi nenadnega sunka se je ženska pobi.a na ograji, ki loči potnike od šoferjevega mesta. «»------- Z vespo v žensko ko je prečkala cesto Okoli poldneva je 57-letna Maria Ambrosetti por, Paoiet-ti iz Ul. Giulia 59, prečkala Ul. Giulia blizu Trga Volon-tari Giuliani. V tistem trenutku je privozil mimo z vespo 58-letni Giuseppe Renner iz Ul. delle Docce 7/1, ki je bil namenjen k Sv. Ivanu. Voza-£u se ni posrečilo, da bi preprečil trčenje. Zaradi sunka je ženska _p.ad,la na tla ter so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ji zdravniki u-gotovili podplutbo na ' desnem sencu in živčni šok. Ozdravela bo v približno 8 dneh. «»------- Nesreča delavca na ladji Težak Giovanni Lussich, star 36 let, iz Ul. del Pane (Skedenj), je delal včeraj na nekem parniku, ki je bil zasidran na pomolu pri skladišču 53. Po nesreči je zadel z glavo ob železni nosilec pri vhodu v podpalubje. Zaradi poškodb, ki jih je zadobil, so ga morali prepeljati v bolnišnico z rešilnim avtom RK «»------------------ Težak zaboj poškodoval delavca Težak Bruno Vidmar, star 47 let, iz Ul- Udine 12 je včeraj zjutraj razkladal v stari luki zaboje z železniškega vagona. Težak zaboj se mu je nenadoma izmuznil iz rok ter mu prizadejal globoko rano na desni meči. Fonesrečenca so prepeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 1. kirurški oddelek. Ozdravel bo v približno 10 ali 15 dneh. “»ne« S. t. m. z začetkom ob 18. uri 6659981 RAFFAELLO MATARAZZO i d pri ostalih štirih deželah, kjer že imajo avtonomijo s posebnim statutom. Taka deželna avtonomija naj postane res u-činkovito sredstvo za napredek naših krajev v složnem in skupnem delu vseh. Občinski svet nadalje izraža željo, da bi čimprej premagali vse ovire na poti združitve naših pokrajin v deželno skupnost in da bi rimski parlament čimprej odobri) njeno izvedbo. V drugem delu predložene resolucije izražajo tudi občinski svetovalci iz Št. Lenarta željo, naj bi v smislu člena 6 republiške ustave poslanska zbornica v Rimu čimprej odobrila ustavni zakon, ki bo pravno priznal slovensko narodno manjšino tudi v videmski pokrajini ter ji v deželnem okviru zajamčil vse tiste pravice, ki jih že uživajo narodne manjšine v Gornjem Poadižju, Val d’Aosti in v Val Gardeni. . Prvi del predložene resolucije je bil sprejet v občinskem svetu soglasno, drugi pa z veliko večino, ker je zanj glasovalo poleg levičarske o-pozicije tudi večji del pripadnikov večinske stranke. Kot smo zadnjič pravilno predvidevali, je sklep občinskih svetovalcev iz Tipane našel svoj prvi odmev v vzhodnem delu Beneške Slovenije, v St. Lenartu. Ljudstvo in njegovi naprednejši predstavniki v občinskem svetu so prisluhnili temu glasu in ugotovili, da je taka zahteva nekaj povsem upravičenega in naravnega, ter ne predstavlja kakega izdajstva proti državi m njenim institucijam, kot so vedno skušali dokazati nacio-nalfašistični agenti, saj se sklicuje na tisti osnovni zakon republike, ki je njena u-stava. Ta ustava svečano zagotavlja, da bo izdala posebne zakone in predpise, za zaščito narodnih manjšin in njihovih pravic. Pri tem pa nikjer ne piše, da bodo te pravice namenjene samo nekaterim narodnim manjšinam, drugim pa ne, niti ni govora o tem, da bodo veljale za določeno naroelno manjšino v eni pokrajini, v drugi pa se ne bodo smele izvajati. Zato so tudi rojaki v Beneški Sloveniji, ki so začeli misliti s svojo glavo, ne pa z glavo občinskih tajnikov in arugih vladnih organov po svojih vaseh, začeli zahtevati ali pa se obeta drugim narodnim. manjšinam. Če velja v vseh ozirih ustava s svojimi določili za vse državljane, potem bi morala veljati tudi v Beneški Sloveniji, ki ne leži morda nekje na Luni ali na Marsu, ampak na enem najbolj delikatnih predelov Italije, kjer bi morala vlada in njeni predstavniki z dejanji pokazati toliko opevano demokracijo, ki naj bi bila vzgled in svetilnik vsem drugim narodom V času, ko se tudi najbolj zakotnim in zaostalim državam črnega kontinenta zagotavlja samoodločba, enakopravnost njihovega jezika ter dvig življenjskega standarda, bi moralo biti to osnovno merilo tudi za naše rojake v Beneški Sloveniji. Zato tudi ni dovolj, da se opeva gradnja novih šolskih poslopij, kot so ga pred kratkim otvorili v Kravarju v St. Lenartski občini, če se otrokom, ki bodo to šolo obiskovali, onemogoča pouk v materinščini, ki po vsem svetu velja kot učni jezik na osnovnih šolah, ter služijo te šole še vedno kot nasilne potujčevalnice po zloglasnem fašističnem geslu: *Qui si parla sol-tanto italiano.. Tudi zato beneški Slovenci pričakujejo, da bodo osnutek za uzakonitev slovenskega šolstva, ki ga je že proučila pristojna parlamentarna komisija, pri debati v parlamentu toliko spremenili, da bodo u-poštevali njihove pravice, kot jih upoštevajo izpreminjeval-ni predlogi socialistov in ko- munistov, ter raztegnili njegovo veljavnost tudi na šole «»----------------- Zakonski osnutek v prid nestalnim učiteljem Iz Rima je prišla vest, da je bil v četrtek predložen v parlamentu zakonski osnutek, s katerim nameravajo uredi t: vprašanje tistih goriških učiteljev, ki še vedno nisO| v seznamu stalno nameščenih. Ti učitelji doslej niso mogli izkoristiti ugodnosti posebnega prehodnega staleža, ki je bil ustanovljen že leta 1947. Zakonski osnutek nosi podpise petih parlamentarcev, med katerimi sta tudi socialista Marangone in Codignola. v Beneški Sloveniji. Zborovanje FIOM na Trgu republike v Tržiču Odločno stališče delavcev proti novim odpustom v GRDA Sedaj je začasno odpuščenih 1800 ladjedelskih delavcev V tržiškem okraju je 6000 brezposelnih Včeraj je bilo v Tržiču pro-1 težavno stanje ladjedelnice, testno zborovanje, katerega se j kjer se je osebje od leta 1954 je udeležila velika množica delavcev. Govoril je predsednik pokrajinske delavske zbornice tov. Bergomas. Najprej je prečital pismo, ki ga je notranja delavska komisija iz ladjedelnice poslala ministrstvu za delo, predsednikoma senata in zbornice, pokrajinskim oblastem ter vsem županom goriške pokrajine. V pismu je povedano, da je ravnateljstvo,'kljub temu, da so razni ministri zagotovili, da ne bodo odpustili nobenega delavca in da se bodo obdržala sedanja delovna mesta, odpustilo 2. maja enega delavca zaradi znižanja osebja Zato notranja komisija prosi, da se oblasti zavzamejo za to zadevo in prisilijo ravnateljstvo, da prekliče zgornji u-krep, ki predstavlja prece-dens za druge podobne ukrepe. Nato je govornik orisal iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiuiiiiiiiiiiii milili i iiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiu Danes na sedežu stranke v Gorici Shod voditeljev PSI za ustanovitev dežele Jutri bo na Trgu C. Battisti zborovanje PSI, na katerem bosta govorila poslanec Luciano De Pascalis in Elio Zuliani V soboto popoldne bo na | lilno kampanjo za obnovitev sedežu goriške federacije Ita- pokrajinskega in občinskih n; —i— svetov v nedeljo 7. maja z lijanske socialistične stranke sestanek deželnih voditeljev PSI, na katerem bodo proučili vprašanje ustanovitve avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom, kakor tudi razloge, ki so zakasnili njeno ustanovitev, čeprav je njena ustanovitev predvidena od samega sprejema ustave dalje. Voditelji socialističnih federacij iz Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona, ki bodo prisostvovali današnjemu sestanku, bodo proučili možnosti, kako bi se najhitreje ustanovila ta institucija. Na shodu bo prisoten tudi predstavnik vsedržavnega vodstva PSI poslanec Luciano De Pascalis, ki je član strankinega vodstva. Italijanska socialistična stranka na Goriškem bo začela vo- zborovanjem, ki bo ob 10.30 na Trgu Cesare Battisti. Na tem zborovanju bosta govorila poslanec Luciano De Pascalis, član strankinega vodstva, in Elio Zuliani, tajnik Konfederalne delavske zbornice, ki je nosilec liste PSI za goriško občino. V Tržiču bo stranka pričela z volilno kampanjo v nedeljo, ko bo ob 10.45 govoril na Trgu republike pokrajinski tajnik PSI Vittorio Semola, ki je bjl načelnik socialistične skupine v prejšnjem občinskem svetu. Obenem bo. govoril tudi poslanec Lucio Luz-zato, član centralnega komiteja. Naslednji dan ob 12.15 bo parlamentarec Luzzato govoril delavcem pred kemično tovarno SOLVAY. Tretja lista je izraz nezadovoljstva občanov do občinske uprave Volitve so neke vrste sezonsko delo, ki se ponavlja vsaka štiri leta. Takrat se žanje tisto, kar se je sejalo in kolikor se je sejalo. V števerjanski občini se je poleg dveh tradicionalnih list pojavila še tretja, ki je po našem mnenju sad politike občinske uprave. Nezadovoljstvo, ki je porodilo tretjo listo, pa m značilno samo za števerjan-sko občino. Tudi v gonški pokrajini prisostvujemo nezadovoljstvu nad delovanjem pokrajinskega sveta in njegovo šibkostjo, ki doslej še ni uspel s pametna politiko uničiti, ali vsaj onesposobiti, tiste sile, ki si v Tržiču prizadevajo, da bi se mesto odcepilo od goriške pokrajine in se priključilo tržaški pokrajini. Centrifugalne sile tržiških gospodarskih in političnih krogov niso nikoli prenehale gledati na Trst kot na svojega prijatelja, kjer bi laže uresničevali svoje načrte, kot pa jim je to mogoče v okviru seda- Izpred okrožnega sodišča Zakrivil je smrtno nesrečo na križišču ker ji/ upošteval^cestnega Dobil je osem mesecev zapora in plačati bo moral skoro dva milijona odškodnine in sodnih stroškov Pred skoro dvema letoma, a-li točno 21, junija 1959, je 30-letni Augusto Avon iz Cor-denonsa peljal z najetim avtomobilom fiat 500 C svojo družino iz Tržiča v smeri proti Cervignanu. Z njim so bili v avtomobilu še njegova žena 25-letna Corazza Loreda-na, hčerki 10 mesecev stara Rosella in dve leti stara Pa-trizia, ter 60-letna stara mati Anita Innocente. Pri km 115 v Villi Vicentini pa je prišlo na križišču do trčenja z avtomobilom fiat 1100, ki ga je vozil 22-letni Pietro Mure iz Raguse na Siciliji, in sicer v smeri iz Gorice proti Gradežu. Mure je s prednjim delom svojega avtomobila s tako silo treščil v fiat 500 C na desni strani v zadnji del vozila, da se je to zavrtelo naokoli ter se končno prevrnilo in pokopalo pod seboj vseh pet potnikov, ki so bili v njem. Hudo ra- njene so vseh pet takoj odpeljali v bolnišnico v Gradežu, kjer je mala Rosella takoj po prihodu umrla, ostali pa so se morali zdraviti po 40 dni za hude poškodbe, ki so jih dobili pri trčenju. Včeraj je bila pred okrožnim sodiščem razprava o tem primeru. V obtožnici je bilo rečeno, da je Mure vozil avtomobil neprevidno, ne da bi upošteval prometne predpise s potrebno previdnostjo pri vožnji na križiščih. Razprava je trajala skoraj vse dopoldne in branilca, odvetnik Larice iz Vidma ter odv. Bassi iz Gorice, sta se trudila zmanjšati Murejevo odgovornost pri tej hudi nesreči. Po daljšem posvetu je sodišče spoznalo Mureja za krivega dejanj, ki so navedena v obtožnici ter ga je obsodilo na osem mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov. Ka- zen je pogojna ter brez vpisa v kazenski list. Se posebej pa je bil obtoženec obsojen na povračilo stroškov ponesrečeni družini Avon v znesku 1.250.000 lir ter na plačilo sodnih stroškov civilne stranke, ki jo je zastopal odvetnik Tome iz Vidma. Tako bo imel Mure v celoti le nekaj manj kot dva milijona lir stroškov. Omenimo naj še, da je bilo tudi v avtomobilu fiat 1100, ki ga je šofiral Mure, pet ljudi, ki so se peljali iz Gorice v Gradež. Vendar so bili pri trčenju ti bolj srečni in je samo 54-letna Elizabeta Peru-sco iz Gorice, Ul. Gelsi 7, dobila poškodbe. Zanimivo je pri tem tudi dejstvo, da tokrat ni imel prav tisti, ki je privozil z desne, ker ni upošteval previdnostnih predpisov in svarilnih znamenj in ga je zato sodišče spoznalo za krivega. .....................umil*!!!*!........................................................................................................ murnu..... V kavarni «Teatro» so pre- tekle dni razstavljali svoja dela trije likovni umetniki, in sicer dva grafika in en kipar. Virgilio Malni, edini gori-ški umetnik, ki se ukvarja tudi z grafiko, razstavlja lepo število del, predvsem suhih igel, v katerih obravnava večinoma kraške motive. Mal-ni se že dolgo vrsto let bavi z najrazličnejšimi grafičnimi tehnikami in čeprav grafika tu pri nas ne najde tistega odziva kot v severnih deželah, vseeno ne opusti te dejavnosti, ki bi morala biti logična dopolnitev vsakega slikarja. Kras, ki nam ga Mal-n> poustvarja, je trd, krut v svoji skalnati realnosti. Od vetra in dežja razoran apnenec je glavni junak Malnije-vega pripovedovanja; rastlinstvo, predvsem borovi gozdiči, so zgolj okvir, ki zaradi mehkejšega prijema samo še bolj podčrta ostrost in trdoto skal. Omenim naj suho iglo »Skale na Krasu*, kjer se nam to slikarjevo hotenje najjasne- Malni, Černigoj, Sartori (Zapiski ob razstavi'j je javlja. Ogromni monoliti se dvigajo v ospredju, razjedeni, kot bi jih ogromna divja zver razpraskala s svoji-mi kremplji; za njimi pa se mirno dvigajo proti nebu bori ter tako omilijo in razgibajo celotno vzdušje, ki bi bilo sicer preostro in grozeče, Podajo nam pa istočasno še drugi videz Krasa, tisto čarobno-mirno temino borovih gozdov, ki človeka najbolj začudi. Mislim, da je prav v tem konstrastu med ospredjem in ozadjem glavni vir Malnijeve poetične sile in tudi glavni mik njegovih kra-ških grafik. Ce bi umetnik elemente malo bolj posplošil in opustil včasih malo preveč skrbno obdelane podrobnosti, bi bila sugestivnost in prepričevalnost njegovih del mnogo večja. Kot primer za to trditev, naj nam služijo • Benetke* (risba), kjer je z nekaj elementi izvrstno poustvarjen izrez mesta v laguni. Enako mehka in dovršena se mi zdi tudi mezza-t>nta »Luknja v trulu*, ki nam ponovno podaja motiv te južnoitalske zanimivosti, ki je Malniju, posebno v oljni tehniki tako priljubljena. Vsebinsko in oblikovno po polnoma drugačne so grafike tržaškega slikarja Avgusta Černigoja, ki je pred kratkim priredil dobro uspelo razstavo v Trstu. Kot pri skoraj vsaki njegovi razstav', nam je tudi to pot pripravil prijetno presenečenje z novimi izsledki, ki jih njegov nemirni duh neprestano zasleduje. Novost nam predstavljajo predvsem njegove lino-plastike, in to ne samo teh nično, temveč predvsem vsebinsko, Ce so bile njegove grafike iz prejšnjih let še kolikor toliko vezane na realnost, je v teh zadnjih letih ta vez skoraj izginila. Abstrakcija je postala tu še doslednejša tako, da se včasih zdi, kot bi ostala le še zgolj oblika; povečala pa se je, posebno v gravurah, dinamika črt, ki nam prikazuje umetnika v popolnoma novi luči. Skoda, da je Černigoj zaenkrat razstavil tu v Gotici samo štiri liste, pričakujemo ga pa z večjim izborom del to jesen, ko se bo, kot sem slišal, zopet pokazal med nami. Poleg omenjenih dveh grafikov razstavlja tri prekrasne bronaste kipce tudi kipar Sartori. Imel sem priliko, da sem omenil njegova dela že ob priliki zadnje razstave APAI v Gorici, vendar je potrebno, da ponovno podčrtam poetično silo in kristalno-či-sto linijo njegovih del, ki bi zaslužila, povrednotena od izredno dragoceno obdelane snovi, mnogo več pozornosti kot jo sicer. SLAVKO REBEC n jih administrativnih meja, znotraj katerih večinska stranka, pa tudi gospodarske inštitucije, ni pokazala sposobnost i za krepitev pokrajinskih organov oblasti, ustvarjanje pokrajinske zavesti prebivalstva in uveljavitev Gorice kot pokrajinskega središča. Pomanjkanje pokrajinskega gledanja v tej politiki utegne nekega dne drago stati našo pokrajino! Podoben primer imamo v Steverjanu, kjer so se — zaradi gospodarskih razlogov, zaradi pomanjkljivosti v odnosu do slovenskega krajevnega organa oblasti, predvsem pa zaradi premajhne skrbi večinske • skupine v občinskem svetu, da bi s pametno politiko, delavnostjo in skrbjo vcepili občanom ljubezen do občinske uprave, ki je plod protifašistične borbe — že pred štirimi leti pojavile močne težnje občanov za priključitev h Gorici. Občinska uprava ni stvar enega človeka, ampak vseh občanov, predvsem pa svetovalcev, ki nimajo samo dolžnosti, da redno prihajajo na seje občinskega sveta, ampak morajo pri svojih volivcih dan za dnem krepiti demokratično zavest, doseči njihovo sodelovanje pri reševanju občinskih zadev, in sicer v duhu tistih velikih pridobitev, ki nam jih je dala osvobodilna borba z zmago nad fašizmom, ki je odpravil ooljene krajevne organe oblasti. Vsemu temu se ni posvečala potrebna važnost, čeprav je bilo odgovornim ljudem znano, da so se že pred štirimi leti pojavile težnje po ukinitvi števerjanske slovenske občine in da so te težnje, na žalost, zagovarjali nekateri slovenski volivci. Ko ugotavljamo razloge, ki so dovedli do postavitve tretje kandidatne liste, naj najprej povemo, da smo bili pred štirimi leti, ko so se te težnje pojavile, odločno proti slehernemu poskusu ukinitve slovenske občine, ker bi se na takšen način storila občanom velika škoda: izgubili bi slovensko občinsko upravo, kjer je poslovanje slovensko, za vse dokumente bi se morali obračati na goriško občino, kamor ne morejo vsak dan, ne morejo poslati otrok, ne morejo iti spotoma, ko gredo na delo, plačevati pa bi morali večje davke, da bi prav tako hodili po slabih cestah kot hodijo ostali slovenski prebivalci okoliških vasi. Takšnega mnenja so vsi občani, ki se zavedajo pomena samostojne občinske uprave in ki so pripravljeni zastaviti vse sile, da se med delovno prebivalstvo te briške občine spet pon.ne zaupanje v učinkovitost občinskega sneta, n velike uspehe, ki jih občina lahko doseže, kadar se k urejevanju njenih- poslon pritegne čimveč ljudi. Kandidati liste «Qbčiriske enotnosti«, ki so si zastavili to nalogo, upravičeno zahtevajo od števerjan-skih volivcev, vso podporo, da pride do obrata v Steverjanu in da se postavi občinska politika na nove, zdrave temelje. «»------- Seznam na vpogled Za 15 dni je na Zupinstvu na vpogled seznam zgradb katerih lastniki motajo plačati potrošniški davek na gradbeni material, ki so ga porabili za popravilo svojin poslopij. Pritožbe proti plač, lu tega davka sprejema župan najkasneje 30 dni po 20. maju, ko bodo seznam odstranili z oglasne deske. do danes znižalo za 1.800 zaradi upokojitev, smrti, medtem ko so nekateri sami zapustili delo. Na njihova mesta pa je prišlo zelo malo novih delavcev. Poleg tega pa je IRI dala zapreti delavnice OMFA in tako se je število začasno odpuščenih delavcev dvignilo na 1.800. Ostro je kritiziral vlado ki je poši. ljala razne ministre, ki so v njenem imenu dajali obljube, ki pa potem niso bile u-resničene. Tako je bilo ob ljubljeno, da bodo v kratkem ustanovili nov obrat, da bodo obdržali vsa delovna mesta, da bodo zagotovili ladjedelnici velika naročila itd. Vendar so ostale vse obljube le na papirju in so služile le v volilne namene. Potem je še prečital odstavek dopisa iz »Gazzettina*, ki govori o dokumentarnem filmu o naši pokrajini, ki so ga predvajali pred oblastmi v Gorici. Ta film da nerealno sliko današnjega ekonomskega stanja pokrajine. Govori o industriji, o naprednem kmetijstvu, o e-konomskem stanju pokrajine, medtem pa, je poudaril tov. Bergomas, molči, da je v tem okraju 6.000 delavcev brez dela, in k temu številu je treba prišteti še 1.800 delavcev, ki so začasno odpuščeni. Nato je zaprosil vse' politične oblasti in sindikalne organizacije, naj prisilijo vlado, da izpolni vse tiste obljube, ki jih je dala, ker le na ta način se bo znižalo število brezposelnih. Pozval je delavce, ker le na ta način se bo znižalo število brezposelnih. Pozval je delavce naj se združijo ne glede na politično prepričanje in naj se enot- no borijo proti takim ukrepom, ki kratijo njihove pravice. Koledar nogometnih tekem druge kategorije Pokrajinski komisar nogometne zveze nam je poslal v objavo koledar prihodnjih tekem, ki se bodo odigrale 7., 11., 14. in 21. maja, ko se bo prvenstvo zaključilo. Deželne finalne tekme druge kategorije med petimi zmagovalkami v svojih kolih se bodo pričele v nedeljo 28. maja in se bodo izvedle na podlagi določil deželnega odbora. V nedeljo 7. maja se bodo ob 16. uri odigrale naslednje tekme: Kapriva-Zagraj, Vil-lesse - Ločnik, Slovrenc - So-vodnje, Hausbrandt - Podgo-ra, S. Marco - Farra, Moraro-Juventina. V četrtek 11. maja: Zagraj-Slovrenc, Farra - Villesse, So-vodnje - Moraro, Ločnik-Itala, Kapriva - S. Marco, Podgo-ra - Juventina. 14. maja: Moraro - Zagraj, Kapriva - Villesse, Juventina-Sovodnje, Itala - Farra, San Marco - Slovrenc, Hausbrandt-Ločnik. V nedeljo 21. maja ob 16. uri bodo odigrali naslednje zadnje tekme: Zagraj - Juventina, Kapriva - Itala, So-vodnje - S. Marco, Farra Hausbrandt, Slovrenc - Villesse, Ločnik - Podgoro. Predsedstvo federacije je sklenilo, da bodo na vseh tekmah v nedeljo 7. maja z enominutnim molkom počastili spomin igralcev, ki so pred 12 leti v nesreči v Supergi izgubili življenje. intimni »umi Obmejni promet na Goriškem v aprilu Skupno je prešlo mejo v obeh smereh 94.156 oseb Za poletno sezono je predviden nadaljnji porast obmejnega prometa tudi v zvezi z razvojem turizma med obema področjema V preteklem mesecu aprilu i Vse Vrhovce je tragična ne- smo na goriškem področju zabeležili 86.863 prehodov z raznimi obmejnimi propustnica-mi v obeh smereh, na blokiu pri Rdeči hiši pa so zabeležili še 7.293 prehodov s potnimi listi. V celoti je torej prešlo v preteklem mesecu mejo na goriškem področju 94.156 oseb, ali znatno več kot v prejšnjem mesecu marcu. Podrobne številke so naslednje; z dvolastniškimi dovoljenji je prešlo mejo 2.151 italijanskih in 6.580 jugoslovanskih državljanov. Z navadnimi propustnicami 20.777 italijanskih in 55.199 jugoslovanskih državljanov, z raznimi drugimi propustnicami in tranzitnimi dovoljenji pa 2.156 ljudi. V celoti je torej prešlo s propustni :ami in dvolastniškimi dovoljenji mejo 23.321 italijanskih in 63.542 jugoslovanskih državljanov. Največji promet so zabeležili kot običajno na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši, sledita pa bloka v Šempetru in na Solkanski cesti. Pri Rdeči hiši je polčg tega prešlo mejo tudi 4.768 italijanskih in 2.525 drugih državljanov v obeh smereh. Z začetkom turistične sezone se bodo na tem bloku zlasti prehodi s potnimi listi še bolj povečali tudi v zvezi z novimi olajšavami pri izdaji vizumov, ki so jih pripravile iugoslovanske oblasti za letošnjo sezono in izboljšanih gostinskih pogojev v gornjem Posočju. Na Vrhu so pokopali Pcpila Vižintina Včeraj so na Vrhu pokopali Josipa Vižintina, ki ga je mina ubila v petek v kamnolomu gradbenega podjetja Luigia Tachina pri Foglianu. Medtem se je izvedelo za ostale podrobnosti te nesreče, v kateri se je mnogo joškodo-val tudi Mario Visintin iz Martinščine. Oba delavca sta polagala mine. Ker se ena izmed njih ni vžgala, sta šla pogledat, da bi ugotovila, kaj je temu vzrok. Ko sta bila poleg nje, pa je naenkrat eksplodirala. Zračni pritisk ju je vrgel na tla, veliki kosi kamenja pa so ju dobesedno zasuli. Medtem ko je Maria samo ranilo po spodnjem delu trebuha in stegnih, tako da so ga morali operirat) in je sedaj izven življenjske nevarnosti, ker se mu zdravje naglo zboljšuje, je Pepeta z Vrha tako močno pobilo, da je bil na ipestu mrtev. sreča njihovega sovaščana ho* do prizadela. Prefekt na obisku v krminski bolnišnici Pred tremi dnevi je bil go-riški prefekt dr. Nitri na obisku v Krminu, kjer si je ogledal bolnišnico in njene naprave. Zadržal se je tudi v razgovoru z nekaterimi bol. niki, ravnatelju bolnišnice, komisarju dr. Barduscu, pa je obljubil, da se bo zanimal za dodelitev pomoči tej ustanovi in ji s tem omogočil nadaljnji razmah. iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiin OD VČERAJ DO DANES KINO J v GORICI CORSO. 16.30 in 20.30: «Ben Hura, znameniti zgodovinski film iz Kristusovih časov. C. Heston, J. Hawkins. Cinema. scope v barvah. Cene 350 in 400 lir. Film traja štirj ure. VERDI. 17.15: »Neuravnovešeni«, M. Monroe, C. Gable in M. Clift. Ameriški film. VITTORIA. 17.15: «Kraljev kapetan«, J. Marais, J. Bourvil in E. Martinelli. Cinemasco pe v barvah. Ameriški film. CENTRALE. 17.00: «Tom in Jerry v vojnem stanju«, barvna slikanica. MODERNO. 17.00: «Herkuleso-vo maščevanje«. Cinemasco-pe v barvah. v TRŽIČU AZZURRO: »Nepričakovano«. PRINCIPE: «Judežev sin*. NAZIONALE: «Vas prikazni«. #»--------------- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Urbani - Albanese, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24 stopinj ob 13.50 in najnižjo 11,4 stopinje ob 3.30; vlage je bilo 75 odstotkov. (darovi IN PRISPKVKl] Podporno društvo je name-sto cvetja na grob Julijane Skerk, soproge predsednika Podpornega društva, darovalo Dijaški Matici 5.000 lir, PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 6, maja 1551 Italijansko nogometno prvenstvo A-lige Po zadnji presenetljivi nedelji kolo brez posebnih zavrtljajev Inter in Juventus na domačih tleh - Gostovanje Milana na igrišču Fiorentine Preteklo nedeljo smo v prvenstvu A lige zabeležili tri popolnoma nepredvidene novosti. Na predvečer je bilo malo ijudi, ki so predvidevali poraz Milana na domačih tleh istočasno z zmago Interja v Ferrari in porazom Juven-tusa na igrišču Marassi. Nedeljsko kolo se je torej zaključilo v popolno korist moštva v črnoplavih dresih. Inter je ponovno zasedel prvo mesto, ki ga deli skupno z Juventusom, medtem ko je Milan, ki je imel izredno priložnost, da se sam vsede na prvi stolček, spodrsnil kjer je najmanj pričakoval in v korist moštva, ki se je borilo za obstanek. Prvenstvo je čudovito in ni ta trditev nekoliko tvegana, ker smo bili v zadnjih kolih priče tako dramatičnih zavrtljajev, ki jih ni nihče ne predvideval ne pričakoval. nedelje brez presenetljivih zavrtljajev tako na vrhu kot na dnu lestvice. Bari je v svojim uspehom v Milanu stopil nekoliko naprej na škodo Lec-«a, ki je moral kloniti v Rimu. Tudi položaj Videmčanov se je nekoliko popravil, pa čeprav Udinese še ni popolnoma izven nevarnosti. Borr ba bo torej trda tako za naslov kot za obstoj v tej ligi elite italijanskega nogometa. Kaj pa lahko pričakujemo od prihodnje nedelje. Inter in Juventus bosta igrala za domačimi zidovi. Prvi bo sprejel v goste Torino, ki se bori, da bi se čimbolj oddaljil iz nevarne cone, drugi pa Lecco, ki bi si z novim porazom skoraj gotovo pokopal vse nade. Prognoze govorijo v prid Interja in Juventusa in če ne bo presenečenj, bi moral ostati vrh razpredelnice popolnoma nespremenjen. Teže bo za Miian, ki do gostoval na vročem florentinskem stadionu. Fioretina sicer nima drugih namenov kot se povzpeti čim više proti vrhu, ki pa je zanjo nedosegljiv. Nasprotno pa Milan stremi k naslovu in če se bo kolesje moštva zavrtelo kot je treba in ne bo zaškripalo kot v nedeljo proti Bariju, bo lahko obdržal nespremenjeno razdaljo z Interjem in Juventusom. In to v pričakovanju prve priložnosti, da bi izpodrinil najnevarnejšega tekmeca. Roma, ki je zaostala celo za Sampdorio, bo tudi to nedeljo igrala doma, vendar bo deljo igrala doma, vendar gostje bodo bolj nevarni kot v prejšnjem kolu. To bodo Bolonjčani, ki životarijo v varni sredini, kjer jih borba za naslov ne zanima, kot jih tudi ne zanima boj za obstoj ali izpad. Bologna igra pač ker tako zahteva razpored prez posebnih skrbi in živčnosti, zaradi česar je tudi Totocalcio Atalanta-Lazio 1 Bari-Catania 1 X Fiorentina-Milan 1 X 2 Inter-Torino 1 X Juventus-Lecco 1 Napoli-Udinese X 1 Padova-Sampdoria 1 X Roma-Bologna 1 Spal-Lanerossi 1 Novara-Venezia X 2 1 Sambenedet.-Reggiana 1 Bolzano-Modena X Chieti-Pescara 1 Genoa-Simmenthal 1 X Marsala-Sanvito 1 vsega zmožna. Tudi zmage na olimpijskem stadionu, ki niti ne bi preveč presenetila. Ze obsojeni Lazio bo gostoval v Bergamu in tu ga skoraj gotovo čaka poraz. Bolj zanimivo bo srečanje med Ca-tanio, ki zadnje čase ne more najti prave forme in Barijem na igrišču slednjega. Igralci Barija bodo imeli tako še enkrat priložnost, da se še bolj oddaljijo od nevšečnega položaja in če se jim bo posrečilo spraviti v žep obe točki, bo njihov zadnji del prvenstva bolj miren. Videmčani pa bodo morali v Neapelj. Udinese še vedno rabi točke in če se ji bo posrečilo iztrgati domačinom neodločen izid, bodo skoraj na varnem. Zal tudi Neapelj-čani rabijo točke in prav zaradi tega je treba pričakovati ne samo ostro borbo temveč tudi resen odpor. Zmagalo bo pač moštvo, ki ne bo zapravljalo prilik in ki bo imelo bolj prodoren in obenem učinkovit napad. Padova se bo hotela oddolžiti za nedeljski poraz v Vidmu in to na račun gostujoče Sampdorie. Roccova enajsto-rica nima nobenih skrbi in njena igra je bolj prestižnega značaja. Ve se samo, da bodo domačini, kot je njihova navada, šli na igrišče z obrambno taktiko, a bo imela vseeno svoje nevarne puščice v hitrih napadalcih. V zadnji tekmi nedeljskega sporeda bi se morala zmaga nasmejati Spalu, ki bo igral na domačih tleh. V goste prihaja La-nerossi, ki posebno na tujih igriščih ne predstavlja nobene resne nevarnosti. Sicer je IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII Jutrišnje nogometne tekme A LIGA Atalanta-Lažio Bari-Catania Fiorentina-Milan Inter-Torino Juventus-Lecco Napoli-Udinese Padova-Sampdoria Roma-Bologna Spal-LR Vicenza B LIGA Marzotto-TRIESTINA Alessandria-Palermo Foggia-Verona Genoa-Simmenthal OZO Mantova-Como Novara-V enezia Parma-Catanzaro Prato-Brescia Pro Patria-Messina Sambenedettese-Reggiana NiiMMiiiiiiiiiiiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiimiiiMiiiiiMiiim Kitajska komuna (Nadaljevanje z 2. strani) postal prehod h komunam gospodarsko in družbeno neizbežen in nujen, stala na kaj majavih nogah. Saj so isto zadrugo, ki so jo leta 1958 označili kot «oviro nadaljnjemu razvoju proizvajalnih sil», zdaj proglasili, (St bo le-ta osnovna organizacija in družbena enota še najmanj pet let, funkoije komune pa so istočasno omejili na minimum, da bi tako komune ne zavirale samostojnega razveja brigad. Neprijetni zaključki, ki jih je mogoče iz tega izvesti, so le preveč o-čitni; ni čudo, da se je kitajski CK na svojem januarskem zasedanju raje problemu komun modro izognil. Današnjo obliko družbene organizacije na kitajski vasii uradno formulirajo kot «tro-stopno lastnino, kjer je lastnina brigade osnovna«. Ta formula seveda samo prikriva dejstvo, da se je vodstvo pravzaprav vrnilo vsaj za nekaj časa — k izhodišču v leto 1957, t. j. k zadrugi (ki se da primerjati s sedanjo brigado). Komunam se ni posrečilo, da bi odigrale tisto vlogo, ki so jim jo pripisali. Iz časa, ko so komune z zagonom formulirali, je glavna parola to vlogo takole alegorično opisovala: ((Komunizem je raj, komune pa so lestvica, ki pelje v raj.« Tvorci kitajske politike, ki so skušali splezati po tej lestvici, so se resnično znašli med nebom in zemljo, zato pa so tem bolj kruto občutili nagli povratek na trda tla. Se bolj pa so to občutili milijoni kitajskih kmetov, ki »c zdaj izpostavljeni hudi stiski in gladovanju. Danes na Kitajskem razmišljajo predvsem in ukrepajo tako, da bi prebrodili to stisko, da bi izkoristili vsako možnost, in pridelali malo več hrane. Ideološke dogme in predsodki so postali pri vsem tem manj važni in bolj elastični. Kmet ima več možnosti, da pridela kaj na svoji ohišnici in to proda na trgu, da prosto izkoristi čas, ki mu ostane po rednem dnevnem delu za komuno. Seveda vseh teh »malih svoboščin« kot jim pravijo, ne uravnava trajna politika, ampak so predvsem le oddih, ki so ga kitajske mase prepotrebne. Vendar pa ni izključeno, da bo kruta stvarnost spremenila tudi prvotno zamisel komune. Petletni »moratorij« za prehod v «višjo fazo« komun bo vsekakor dal kitajskemu vodstvu obilo prilike, da bo lahko svoje ideje o komunah revidiralo in postavilo na trdnejša tla. Tak razvoj bo pa odvisen med drugim tudi od tega, koliko bodo težke izkušnje sedanjih let povmele vodstvu smisel za realnost. M. T. Kozmos in politika (Nadaljevanje s 3. strani) blagostanje za vse, oni se pa prepirajo o cenah surovin in industrijskega blaga, o carinah in uvoznih dovoljenjih. Ogromna sredstva trošijo za vojne priprave, t. j. za svoje lastno uničenje; hkrati pa dobro vedo, da bi se s temi istimi sredstvi, če bi jih uporabili v miroljubne namene — in edinole le na ta način — mogli otresti vseh skrbi, vsega trpljenja in vse bede. Ce je prvi polet v kozmos vzbudil mnogo razmišljanja v tem smislu — in to je verjetno — potem je bil ta podvig koristen ne le za znanost, pač pa tudi za politiko, namreč za politiko miru in mirnega mednarodnega sodelovanja. MILAN, 5. — Na .sedežu nogometne zveze So danes iz-j žrebali pare in igrišča za pol-l finalna srečanja italijanskega! pokala. Juventus in Fiorenti-J na se bosta srečali v Floren-J ci. Datum bodo določili na, knadno, medtem ko bo druga tekma med Laziom in Torij nom v sredo 10. maja ob 211 uri na stadionu Flaminio y Rimu. Za jutrišnjo tekmo Triestine z Marzottom Mantovani okreval in bo igral na krilu Fogar na levem krilu ■ Včeraj zadnje priprave v Bazovici Triestina je včeraj popoldne zaključila priprave za nedeljsko tekmo z Marzottom v Valdagnu. Po še kar naporni trening tekmi, ki je bila predvčerajšnjim, je včerajšnji trening obstajal v razgibalnih vajah. Zjutraj so bili ysi izbrani igralci na stadionu, popoldne pa so se priprave nadaljevale v okolici Bazovice. Izven mesta so šli skupno s titularci tudi Fortunato, ki je bil diskvalificiran za eno nedeljo in Reina ter Sauer, ki bosta prišla v poštev za morebitno zamenjavo Mantovanija. Mantovani, ki se zaradi bolečin v gležnju ni udeležil trening tekme, je poskusil vče- raj ln vse kaže, da bo okreval do nedeljske tekme. Zelo verjetno bodo prav njemu poverili vlogo desnega krila, medtem ko bo Fogar na levem. Triestina bi morala nastopiti proti Marzottu v naslednji postavi: Luison; Bernard, Brach; Larini, Frigeri, Degrassi; Mantovani, Trevisan, Secchi, Sadar in Fogar. iiiiiiiiiiiMitiiiiiiitiiiiiiiiiiimuiiiiiHiHiiiimmiiiimiiiHiimiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiniiiiiimiimuiiiiiiiiiiuiiiimiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiim Evropsko košarkarsko prvenstvo v Beogradu Z zmago nad Č Romunija prišl Danes srečanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo BEOGRAD, 5. — Na evropskem košarkarskem prvenstvu si je danes v tolažilni skupini Španija z zmago nad Zahodno Nemčijo zagotovila 1. mesto v svoji skupini, oziroma 13. mesto v skupni lestvici, medtem ko je Anglija že z porazom, ki ga je utrpela v borbi s Švedsko dokončno zasedla zadnje mesto. V II. skupini je Belgija z zmago nad Vzhodno Nemčijo ponovno potrdila, da spada med najboljše košarkarske e-kipe na evropskem prvenstvu. Sovjetska zveza je danes z lahkoto premagala Madžarsko z visokim rezultatom 93:31. Madžarska reprezentanca je danes očividno hranila svoje moči za jutrišnjo tekmo z Belgijo, od katere bo odvisno kdo bo zasedel tretji stolček druge skupine. Finalista I. skupine sta Jugoslavija in Sovjetska zveza. Jugoslavija je imela danes svoboden dan. V II. skupini je šele z zmago Romunije nad Češkoslovaško bilo rešeno vprašanje finalista. Romunija si je s tem priborila 8 točk in je prvi finalist II. skupine. Rezultati današnjih tekem so: I. SKUPINA Belgija-Vzhodna Nemčija 69:63 (36:43) Sovjetska zveza • Madžarska 93:31 (44:15) II. SKUPINA Romunija - Češkoslovaška 34:51 (31:30) TOLAŽILNA SKUPINA Švedska-Anglija 70:41 (27:20) Finska-Holandska 79:72 (40:35) Spanija-Zahodna Nemčija 62:49 (29:23) SPANSKA VUELTA Španec Otano zmagal na cilju X. etape MADRID, 5. — Deseta etapa kolesarske dirke po Španiji na 195 km dolgi progi Madrid-Madrid se je končala z zmago Španca Otana pred Francozom Mahčjem in rojakom Marigilom. V splošni lestvici še vedno vodi Belgijec Seynaeve. Vrstni red na cilju desete etape je nasledil’. OTANO (Šp.) 5.06’58” 2. Francois Mahe (Fr.) 5.07’ in 29” 3. Marigil (Šp.) 5.09’22” 4. Iturat (Šp.) 5.09”34”, 5. Demulder (Belg.), 6. Manza-neque (Šp.), 7. Messelis (Belgija), 8. Suarez (Šp.), 9. Bo-tella (Šp.), 10. Campillo (Šp.), vsi s časom Iturata. SPLOSNA LESTVICA 1. SEYNAEVE (Belg.) 48.19’ in 34” 2. Le Dissez (Fr.) 48.25’36” 3. Soler (šp.) 48.26’40” 4. Messelis (Belg.), 5. Van Meenen (Belg), 6.Mahč (Fr.), X. Rohrbach (Fr.), 8. A. Gomez Del Moral (Šp.), 9 Frances (Šp.), 10. (Šp.) itd. »»--------- Perez Suarez V plavanju na 100 m prsno Nov svetovni rekord Kolesnikova: 111”4 MOSKVA, 5. — Leonid Ko-lesnikov (SZ) je danes s časom 1’11”4 izboljšal svetovni rekord v plavanju na 100 m prsno. Prejšnji rekord je pripadal njegovemu rojaku Mi-našinu, ki ga je dosegel 15.9. 1959. leta s časom 1T1”5 v Leipzigu. Zanimivo je, da je Kitajec Mo Kuo Hsiung dosegel najboljši čas 1’11”, toda rekorda mu ne bodo priznali, ker njegova plavalna zveza ni včlanjena v mednarodno. Sklep zveznega sveta FIGC Določeno število tujih igralcev v italijanskih klubih RIM, 5. — Na današnjem sestanku zveznega odbora nogometne zveze so določili raz-ne norme za včlanjene tujih igralcev v italijanskih klubih. Moštva A-lige bodo imele lahko tri tujce, od katerih bo moral eden biti italijanskega porekla. Ti klubi bodo morali plačati FIGC 15 odstotkov FLRJ: Madžarska po televiziji Jutri, v nedeljo 7. maja, bo jugoslovanska te-levizija prenašala v oddaji »Športno popoldne« naslednje dogodke: Ob 16.30 lahkoatletski miting in »Pohod ob žici« (Ljubljana). Ob 17.00 Nogometna tekma Jugoslavija-Madžarska (Beograd). Ob 17.45 Prihod maratonskih tekačev (Ljub-ljana). Ob 18.00 Drugi polčas nogometne tekme Jugoslavija - Madžarska. zneska, ki so ga porabili za nakup igralca in ta vsota ne bo smela biti v nobenem primeru nižja od 10 milijonov lir. Ta znesek bodo uporabili za propagando in razširjenja nogometne igre. Moštva B-lige bodo lahko obdržale tuje igralce včlanjene za letos. Novih nakupov ne bodo dovolili. Klubi ostalih skupin bodo lahko včlanili samo tuje igralce italijanskega porekla, ki so sodelovali pri amaterskih društvih. Tem igralcem ne bodo nikoli dovolili prestopa med na pol profesionalce ali med profesionalce. Jutri od Trsta preko Gorice, Vidma, Cervignana in Tržiča Drugi avtomobilski ral I ve za trofejo tržaškega mesta Tekmovanja se bodo udeležili najboljši avtomobilski vozači Treh Benečij Iz vseh središč Treh Benečij prihajajo prijave za udeležbo na drugem avtomobilskem rallyeju tržaškega mesta, ki ga pod okriljem tržaškega avtomobilskega kluba prireja skupina Qstuni. Rallye bo v nedeljo 7. maja na 195 km dolgi progi Trst - Gorica - Videm - Palmanova - Cervignano-Tržič - Trst. Avtomobilske dirke se bodo udeležili najboljši vozači Benetk, Padove, Trsta, Roviga, Gorice, Vidma, Trevisa, Tri-denta, Bočna, Vicenze, Verone, Milana, Bologne, Ferrare in Ancone- Ta rallye bo veljaven za prvenstvo treh Benečij, kakor tudi za društveno prvenstvo tržaškega avtomobilskega kluba in skupine Čistuni ter za kvalifikacijo beneške skupine za finale, ki bo v Padovi 22. oktobra. Prvi rallye, ki je bil lani, se je zaključil z zmago Vi-demčana inž. Luigia Navarre, ki je za desetinko sekunde privozil na cilj pred Tržačanom dr. Tulliom gtabilejem in pet desetink pred Renatom Verzieriem. Na progi tega drugega ral-lyeja bo 14 časovnih kontrol, ki bodo razdeljene na vzponu Trst-Lovec, na 1 km dolgi progi, kjer bo precizna vožnja na obmorski cesti in med gimkano, ki bo na Foru Ul-piano. Casomerilci bodo tudi v Gorici, Vidmu in Cervigna-nu. Ob koncu tekmovanja bodo sestavili enotno lestvico. Zmagovalec bo dobil v dar trofejo mestne občinske ustanove, medtem ko bodo tudi ostali tekmovalci, ki bodo zasedli prvih deset mest, kakor tudi najboljši univerzitetni študentje, najboljši člani avtomobilskega kluba, najboljša tekmovalka, najboljše ekipe ter najboljši člani ekipe Ostu-ni prejeli številna bogata darila. Do včeraj so se prijavili naslednji tekmovalci: Cavallari Armando, Giuliet-ta TI, Eridania Rovigo; Totti Giorgio, Giulietta TI, Eridania Rovigo; Bovoni Alberto, Fiat 500, Eridania Rovigo; Le. dri, Giulietta SS, Isonzo Gorica; Predolin Giuseppe, Giu- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII■ItllllliliIIIIII■llllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllll Prve tekme prvenstva B-Iige v baseballu AB Trieste bo igrala doma BC Alpina gostuje v Legnanu Obe tržaški moštvi sta se skrbno pripravili za prvenstvo V nedeljo 7. t. m. se bo začelo državno prvenstvo B lige v baseballu. Za prvenstvo se je prijavilo 14 ekip, med katerimi sta dve tržaški: BC Alpina in AB Trieste. Prvenstvo je razdeljeno v dve skupini. V prvi so moštva Severne Italije, v drugi pa Južne. V A skupini je 8 moštev, med katerimi sta tudi oba tržaška predstavnika, v B pa jih je samo 6. lietta SV, Isonzo Gorica; Tom-masi Roberto, Fiat 500 S, Isonzo Gorica; Gratton Paolo, Fiat 1100, Isonzo Gorica; Della Ric-ca Valentino, Fiat 600 D, Ison. zo Gorica; Nocini Sinibaldo, Fiat 1100, Cangrande-Verona; Poggi Ruggero, Fiat 600, Pata-vium-Padova; Lipizer Sergio, Fiat 600, Jolly Club-Milan; Bonduri Attilio, Fiat-Abarth 850 tc, Grifone-Genova; »Hans«, Giulietta TI, Ostuni-Trst; Bizjak Massimiliano, Ford Anglia, Ostuni-Trst; Stabile Tullio, O-pel Rekord, Ostuni-Trst; Giiu-liani Luciano, Alfa 1900 TI, Ostuni-Trst; Sacerdoti Bruno, Giulietta TI, Ostuni-Trst; Pao-lini Luciano, Fiat 600, Ostuni-Trst; Orso Alvise, Fiat 600, Ostuni-Trst; Turchini Glauco, Fiat-Abarth 500, Ostuni-Trst; Garbin Dino, Lancia Appia, Ostuni-Trst; Aleffi Salvatore, Fiat 600, Ostuni-Trst; Merluzzi Fazio, Fiat 1100 TV, CUS-Tršt; Rigo Marcello, Fiat 1200, Ostuni-T.rst; Bissaldi Livio, Fiat 500 S, Ostuni-Trst; Bor-ghetti Gianni, Fiat 600, CUS-Trst; Cordiglia Luigi, Fiat 500, CUS-Trst; Videri Francesco, Fiat 600, CUS-Trst; Chiandus-si Giulio, Fiat 600, CUS-Trst; Cappon Pierpaolo, Fiat 600, CUS-Trst; Brusaferro Oscar, Giulietta, CUS-Trst itd. Zensko prvenstvo v odbojki Casa della Lampada-Bor 3:0 Včeraj so odigrali prvenstveno tekmo ženske odbojkarske lige med ekipama Casa della Lampada in Bora. Zmagala je prva s 3:0 (15:9, 15:6, 15:6). Igralke Bora so dale vse iz sebe, da bi nudile oster odpor najboljši italijanski ekipi. Po ostri, borbeni in krasni igri, so morale igra-ke Bora kloniti. DAVISOV POKAL Po prvem dnevu srečanja Jugoslavija-Španija 1:0 SPLIT, 5. — V prvem dnevu izločilnega srečanja za Davisov pokal Jugoslavija vodi proti Španiji z 1:0. Prešetski je premagal Martineza z 8:6, 9:7, 6:0, medtem ko je bila borba med Santano in Jovanovičem zaradi mraka prekinjena pri stanju 3:6, 6:8 v korist Jugoslovana. * « * Ostali rezultati prvega kola evropske cone: V Bukarešti: Juž. Afrika- Romunija 2:0 V Luzernu: Švica - Holandska 1:1 Na Dunaju: Avstrija-Norveška 2:0 V Kairu: Brazilija-ZAR 2:0 V Pragi: Nemčija-CSSR 3:0 V Aarhusu: Madžarska - Danska 1:0 V Bruslju: Belgija-Čile 1:1 V Dublinu: Poljska - Irska 2:0 Žalost za kolesarski Fantini umrl TRIER, 5. — Italijansto lesar Alessandro d 3. t. m. nesrečno Ne#- lju devete etape dir*e^Op0d!e- :govi P* rieljiTr^lT-ves čas i.iu devete eiapc čiji, je danes °r 'ipjovi P0- Cijl, je danes y m - j gel poškodbam. Ob J stelji so bili ves čas w žena, mati in njeg°v ljevalec. • nadcu - Fantini se je Prlv plesati* kot posledica trčenja Jardszewicha resno j ( s- tudi prebil loba« ■ ^ skrbni bilo zanj kljub niški negi, usodn,C=an0 so sprejeli s pri«3”8.. gnozo v bolnišnic1 haus«. Danes se J* stanje nekoliko izboli® • # kat je vlilo zdravnikom o* ^ li to trw -.ii timizma. Žal je s®e'! ker je kolef*[i nepričakovano malo, iiiiiluiiilliiiiiiiimiiliiiiHiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiniiiiiNiiMlMMiii* m«....... Prijateljska nogometna tekma pri Pičla, a zaslužena zmago 2j srednješolcev nad akai i S' H. * Gole so dosegli Godnič za akadeutl’ prvem polčasu, Kufersin in Krap^ za srednješolce v drugem delu lore t* Nogometno srečanje med slovenskimi se ? nješo>lci, iki je bilo včeraj na igrišču pri Sv. Iv^režo te končalo z zmago gimnazijcev, ki so spravili v j. cn°’ mečev 2 žogi, .medtem ko so jim akademiki za ^ S Potek prvega dela igre je kazal, da bodo akademiki premočno odpravili mlajše srednješolce, ki se nikakor niso mogli znajti in so bili istočasno tudi preveč zapravljivi. Ugodnih priložnosti za dosežke ni manjkalo, a napad srednješolcev jih ni znal izrabiti in ko jih je, jim je žoga šla za las mimo vratnic v out. Z večjo točnostjo in predvsem s sistematičnim streljanjem tudi od daleč bi srednješolci prav gotovo zadeli v cilj, ker je imelo moštvo akademikov prav v vratarju najšibkejšo točko. Začetek je bil ves za barve plavih akademikov, ki so dobro držali središče igrišča in so praktično igrali na polovici nasprotnikov. Le tu pa tam so srednješolci izvedli kak protinapad, ki pa se je ustavil ob močnem zidu krilcev in obrambe akademikov. V 8’ pa so prišli do dosežka: po hitrem napadu je žoga prišla do vratarja srednješolcev, ki pa je ni zadržal. Ko je v plovnem sikoku skočil za njo, je bilo že prepozno, ker jo je Godnič prisebno poslal v mrežo. V drugem polčasu pa se je slika popolnoma spremenila. Utrujeni akademiki so skušali braniti stanje, toda mlajši srednješolci, pa čeprav so izvajali napade brez povezave V nedeljo se bodo torej začele prve borbe za točke. Na Opčinah, kjer je igrišče baseballa, bo tržaško moštvo AB Trieste sprejelo v goste ekipo iz Verone. Drugi tržaški predstavnik BC Alpina pa bo moral iti na pot do Legnana, kjer ga čaka prva tekma na tujih tleh. Tržaški moštvi sta se skrbno pripravili za prvenstvo. Zadnjo generalko sta prestali prejšnjo nedeljo, ko sta se v finalnem srečanju spoprijela za tržaški pokal. Ta je pripadal moštvu AB Trieste, ki je zaključilo srečanje s 4:2 v svojo korist. Igra obeh moštev je bila tehnično na zelo visoki ravni in je pokazala openskim gledalcem kar lahko najbolj prikaže tržaški baseball. Na istem turnirju so sodelovale tudi ekipe italijanske C lige in sicer Pelicana in CUS iz Trsta ter Black Panter iz Ronk. Nedeljska tekma med tržaškim moštvom in Verono bo ob 15. uri na openskem igrišču baseballa. I BC ALPINA — Od desne proti levi: Predsednik Rispoli, Gagliardo, Taglialerro, Hav-nič, Ferluga, Milič, Daneu. Kleče: Grilanc, Pečar, Vaccari, Suc, Sosič in se zanašali . . ";vželi ^ ke, so počasi VT . so \ m igre V svoje r0k*e v l>,'p diktirati tempo- *e. iBie jj UlKlliail :e J drugega dela lgrnriiožfloSt£ril fersin izredno p °vii- i, jo je banalno srednješolcev se 1 zup1 t-še; pred negotov iejM j toda Kufersin Je priP? kleval in s 3e^kov, d* ji! obrambi akadem eZe ;trel- m onemogočila stre*-^in P „ kasneje pa je *y“ orjSeb<1.. i vil napako in pvratar^r,! rabil nesporazum g i p L t, to»‘ iif obrambo ter je s teS1 poslal do cilja in « načil stanje. _,Pvladj(ii- Srednješolci^®. ^se! \ % na igrišču m lu“‘ „ sou ^ gi gol, katerega F' jzDal- f j radi off-sidea m P njta°,c0 Rijavec je imel °zdalje > loznost, ko je « , je Jo^jT lUZHU&l, n.U J ' i ostro streljal^ % ^ • čala na prečki v outu. V zakriv. a 27’ je vratar je rivil prekrseKj* ena Vratar namreč ^n1 nič nevarne Ž0®\ufer8i!V pa je prišel l?1 .riZUP*,!!a <* bi rešil položaj J® g 4-1 ^n+npira Ii r~ jel nasprotnega ,oV0lil jr noge in mu n1 godnikjr ljevanja akcije-piskal in pokaza- - __ menje pred vr ^ po^r je z ostrim str ,stvo. srednješolce v «oj ? J f dem.kj so sicer^ rili. vendar m « s0 s«g 'tak~ 5*/ ■ - y« * . 1 '•*—i-c 9U šale, medtem k anega / šolci vse do k°naepr9Vj prevladovali. pa artn°s o0i deno in brez nacr g« Sodil je dobro Pavletič. i- v C Moštvi sta igra 1 ,(1t Ni njih postavah: ue^ b Srednješolci: Neu . ^ citar c. Živic; Starc, Kufersin. Svetina, lat. Ažman (Per . . GfjL Akademiki: ZUP, Kozlovič; Deliar» ^ergoJ Pertot, Košuta-lerčič, Godnič. 1 1. prvi 2 drugi 2 2. prvi 1 drugi 1 3. prvi X drugi l 4. prvi 2 drugi 1 5. prvi X drugi I 6. prvj X drugi CONRAD AIKEN: HEJ, TAKSI! to mora biti res posebne I ko gledal... Veš, jaz pa se vrste prijatelj, da te tako- zanj sploh nisem zmenila; le opije s tistim smrdlji- in ko je včeraj odkril, da vim žganjem, in te potem 1 je pri meni moj prijatelj ♦Kdo te ovira? Jaz te ne!» ♦No, kje pa potemtakem stanuješ?« Nezaupljivo ga je pogledala. «Zakaj hočeš vedeti? Uh, kako mi greš na živce!« ♦če je to na moji poti, te zapeljem do tja.« ♦O, ti me boš, boš me ti, boš! Zelo si prijazen, že vem... Ne bo prilike, Char-lie; jaz sem pametna.« ♦Za vraga, o čem neki čvekaš?..- No, bodi pridna punčka in pojdi ven!« Smehljala se je in ga gledala. Nagnila se je do njega in položila svojo roko, na kateri je nosila zelo širok poročni prstan — na njegova kolena. «Saj sem ti všeč, Charlie, kaj ne,» ga je izpodbujala. Hitro jo je prijel okrog pasu in jo dvignil. Kričala je: ♦Spusti me, ti zlodej! Spusti me, ali pa ti razbijem okna te škatle!« Borila se je. Ko jo je poskušal poriniti proti odprtim vratom, ga je sunila v obraz in brcala na vse strani, dokler ni vanjo šinila sijajna ideja: s svojim premočenim žametnim klobučkom ga je udarjala po očeh; s tem ga je toliko oslepila, da ni mogel gledati. Spustil jo je spet na sedež. ♦O, o! Kako močan si, Charlie! Toda rečem ti, da raje ne poskušaj več; sicer ti bom zdrobila stekla v avtu.« Ponovno se je vsedla nazaj v kot taksija; malce zasopla se je boječe smehljala. CVBrien je zaprl vrata in se usedel. ♦Sram te je lahko. Kdo ti je dal toliko piti?« ♦To tebe prav nič ne briga... No. eden od mojih prijateljev mi je dal.« Bila je surova in izzivalna 0’Brien je pripomnil: ♦(), pusti v dežju.« ♦Kadar te bom vprašala za tvoje mnenje o mojih prijateljih, tedaj mi ga daj...« ♦Tako?« ♦Da, tako!... In da veš, da je moj prijatelj stražnik — Toda danes ga nisem videla... Nisem ga mogla najti.« ♦Si iskala njega?« ♦Da. Prav povsod; vse-okoli! vsa premočena in premražena...« ♦Kaj si hotela od njega?« Zavedel se je, da so se mu oči kar zaprle in da mu je glava zakinkala. Vzdramil ga je oster sunek. ♦Denar sem hotela- Popolnoma brez denarja sem. Gospodinja pa me je danes zapodila iz stanovanja.« ♦Mar res? Ali zato, ker nisi plačala najemnine?« ♦Ne zaradi tega, ti osel! Pač pa zato, ker so se drugi stanovalci pritoževali.« Hihitala se je. ♦Nek star možak, ki je imel so bo poleg moje, me je ta- — je hitel k gospodinji z veselo novico.« ♦Ampak punčka, tega ti ne bi smela počenjati!« ♦Zase skrbi, Charlie! Jaz reš reči!« Zrla je vanj. Zdelo se je, da ga ocenjujoče motri; njene modre oči so se ustavljale po vrsti na njegovih ustih, njegovem nosu, bradi, očeh in na njegovem plašču. Tudi on jo je gledal; mrko in nenatančno- JUTRI bomo začeli objavljati povest MILANA LIPOVCA LJUDJE OB CESTI Čeprav bo knjiga izšla v kratkem pri založbi »Lipa« o Kopru, si je objavo zagotovil tudi naš dnevnik, ker zajema vsebina kraje in ljudi iz neposredne bližine Trsta nisem noben otrok!« ♦Koliko si stara?« ♦Sedemnajst let.« ♦Sedemna jst let — in pocestnica... O, groza.« Čofnila ga je po obra zu On se je neumno sme-j jal; udarila ga je še enkrat. I ♦Molči Meni tega ne mo- ♦Kako ti je ime, dekle?« ♦Flora, Flora des Neiges. Moja mati je bila škoti-nja.» ♦Kdaj pa si prišla semkaj?« ♦Oktobra. Zbežala sem. Moj oče ima farmo v Vermontu...« ♦Toda Flora, kje boš da- nes spala?« ♦Jaz? Zakaj pa to?« ♦Kaj, če slučajno pridejo semkaj k nama stražniki? To bo lep pogled zanje! In za sodnika lepa zgodba...« Bil je porogljiv, toda i-stočasno popolnoma popustljiv. Toplota dekletovega telesa je bila prijetna in oklepanje njenih prstov okrog njegovega zapestja je čudno delovalo nanj. Ni se premaknil in mu tudi ni bilo do tega, da bi se. Njegov denar je bil dovolj varen. Ne bi mogla priti do denarja, ne da bi ga pri tem prebudila. Kaj pa — kaj pa — ko bi ji dal dva dolarja, da bi šla — toda kam naj gre? V njegovo stanovanje ne. Ne. , in tudi v hotel ne. Premlada izgleda. Saj pa — kaj pa ko... na kaj je mislil? Ven v deželo?... Tedajci je dekle reklo. ♦Do petih zjutraj ne bo sem nobenega stražnika. Malo pred to uro pa greva lahko nekam na kratko vožnjo.« ♦Saj res... Zbudi me ob petih! če se zbudiš, me pokliči zelo zgodaj!« Pojasniti bo moral v garaži, da je kako okvaro... ,. - •‘Lj ♦... Moj pnJf^iirh ml l reč tisti, s ka .g del f zbežala proč ' J MgU- p drogeriji v C£>n\ 6jjtf j stil me je. Ni *?uje sti mar "»i 111 - - t0 ' sil mar, saj vožnjo semkaj ,e je bilo najvažhtJ vofjV kako bahavo J® ,v0jiP ♦Sit sem teh j, dastih fantov-« 0 V p «Ne bodi Jft,,