uto um. sitviiko n. v uoMiooi. Mmol 2Z. januarju MM. Ceio Din 1*50. Uhmtm tsak alan pop o Ida«, UvzoaUl b«*«11o Is praaalk«. _ Iosmtl i do 30 petit i 2 D( jo 100 vrst 2 D 50 p, večji InscraU pctft vrat* 4 D; notice ooslano, izjave, reklame, preklici bese Ji 2 D. — Podo« do dogovoru. — Inseratni davek posebef. — nfIottntil Narod" vetja letno v Jugoslaviji 240 D, ta inozemstvo 360 D. VyravBtslfOi Eoatlova *V*v Itav. I, pr!til»|s. - -Mata« sttr. 904. VracmUtvot Koali o a olloa tc. Sf L oadatrap;«. — Taiefoo altv. 14. Poštnina plaCana ~ gotovini. Naši Shylocki. Iz Shakespearejevega »Beneškega trgovca« poznamo vsi figuro brezsrčnega Žida Shylocka, ki je trgoval z živim človeškim m°3om in si na tak \ ru-eafen način kopiči? bogastvo. Tudi rx.'itiki srečujem* Shylocke, ki pi> s oi-i.izrnom m brutalnostjo 'aleč nadkriliu-Jc.io dramatično, izmišljene Sliylo ke ^Iiatu peareje\'er,-% »Licncškega trgovca«. Trt ShyloK «c sedar.ii it.»rcrarrl odvetnik 11RSS in Slikar i Radien, iiitiin-v'. ia-'tznik SLS dr Aiif%» "l n ml»ic. V Easttriikem »O-./ori*« priobČu.;e dr. Trpiikri Potoč-i.-A spomine r*i nekake prcr*de nas^ dosedanje politik jr. ti ifaTr» v katerih ii tf/i Tn::i.hi*a nan/r- cc>.nj. Iz t*h ^p't'»in*;\ :iä ai:io šari: o*- a odstavi-:?, iz katerih ra-vidimo vso čisto Shylockovo značainost splitskega dr Ante Trumbiča! Tu čitamo: >To dično delovanje (dr. Trumbičevc italijanske politike namreč) se razvidi tudi iz izjave, ki jo je dr. Trumbič podal uredniku »Tribune« O'iviju Mala-godiju dne 26. novembra 1919 v št. 336: »Trumbič je v času, ko še niso bile pravice Italije definitivno utrjene, dlje Časa bival v Rimu ter je takrat zagotavljal številne odlične osebe, da je mogoč najtesnejši prijateljski sporazum med njegovim narodom in Italijo. V tem oziru je kazzl rerlnost in popustljivost, ki so jo vsi cemli. Zskrf bi ne povedal? Tudi podolsani se je dlje časa razgo-varjal s Trumbičem, ki mu je brez vsakega omejevanja ril !zbegavar>?a priznal pravico Italije na I«tro In Trst« — (Razume se. da je Trumbič priznal Italijanom v takem slučaju tudi pravico do Gorice in vseh goriških Slovencev.) Na drugem mestu citira dr. Potoč-njak naslednte vrstice iz »Corriere del-la Sera«: »Na rimskem kongresu je bil Trumb'c* oseba, ki je vse ostale prevladala. Privatno, ne javno, je mnogim povedal, katera mesta in kraje pri7na-va Italiji. Ni sicer bilo vse. kar je Italija zahtevaTa, ali ie bilo mnogo več kar kor sama Gradiška z okolico. Pa tudi glede otokov M nihče ne verjel, da se ni omejil dr. Trumbič samo na otok Pelagruž. Se pred par dnevi je kazal geogrrfčno karto, na kateri je označil črto Soče kot »Pnijo panslavizma«! Dr. Potočnjak zakliučuie svoje beležke glede dr. Trumbiča tako-le: »Izrabljajoč poPtfčno samovoljo v Jugoslovanskem odboru je pomagal (dr. Trum-bi<5) Itrl?I*-nski nogi, da nam Je stopila za vrat. Pri tem nrotfnarodnem delu si je pomagal s stafa?o nekoliko svojih ožjih prijateljev v odboru, katere je navezal k sebi z velikimi denarnimi fondi, ne da bi o teh fondih nodal do danes kakršnegakoli obračuna!« Tak značaj je torej ta dr. Trumbič, ki serlaj nastona kot generalni odvetn;k Padičeve nrotidržavne stranke, ttoe stranke, ki le svoj čas no^*»H*t ennke J-*vne Izjave, da prepušča IteHJ! Istro, Peko In vse slovenske kraje. Dr. Trumbič Je tu dosleden, te kraje je on sam efektivno, dejansko že mnogo preje prodal Italiji, tolažeč odnosno opravičujoč se pred jujroslovensko javnostjo z lažnzsrovorom, da se več ni dalo doseči in ria so druge zahteve h'le nezmi-selne. Zeljo, pravično stremljenje Slovencev po osvoboditvi In njedlnjenjti vseh slovensVh rojakov Soče z brati Srbi In Hrvati. Je »dlčnl« nrš dr. Trumbič 1 m eno vel »linijo panslavizma«. Le z gnusom prehaiamo preko i Ra-dičevih izjav v korist italijanske Istre i dr. Trumbičeve »panslavistične linije«. Toda nekai drugega je. kar nam v pričo takih Shvlockov, ki prodajajo Jug »slovenske kraie tujemu narodu, stiska srce: to so tisti propadli slovenski zavezn'kl Radlčeve stranke In dr. Tmmblčeve poetike, ki branijo oba ta moža proti pošteni nacljonalnl Ideil, proti jngoslovenski nacljonalnl fronti! To je SLS z naprednimi »zajedničarjl«, »spora zu maši« in arivističnimi disidenti, ki pomagajo Stjepanu RadkSu in ki opravičujejo jugoslovenskcga Shylocka dr. Trumbiča, generalnega odvetnika HRSS! Zlasti SLS. ki se izdaje za zagovornico slovenskih Interesov, Slovenstva, kakor ona pravi, Je pozabila na svoje-časoe Radlčeve izjave, s katerimi & Banski stol delno ugodil pritožbi državnega pravdnika. — Preiskava proti dr. Mačku in tovarišem se ima nadaljevatL Ukinjen ja proti njim odrejeni preiskovalni zapor. — Izpuščene radičevce zahteva policija. — Zagreb, 21. januarja. (Izv.) Da* , bi obdolženci oobesnrli v Inozemstvo, nes ob 11. dopoldne je dobilo urednU štvo »Riječi« avtentično telefonsko po* roč//o, da je senat banskega stola de* loma ugodit pritožbi državnega p-avd; nika proti sklepu kr. sodnega stofa, da ff-* ima ustaviti kazensko postopanje p-oti četvorici članov vod~tvm HRSS in da se imajr* izpustiti iz preiskoval* nega zapora. Senat banskega stota je skleni, da •«e ima nadaljevati kazenska preiskava proti dr. V lad'mir ju Mačku, kc* pod* predsedniku HRSS, proti podpredsed* n:ku Josipu rredavcu, tajniku inž. A. Košutiču, Štefanu Košutiču in dr. Ju* raju Krnieviču. Potrdil je skTep sodnega stola g'ede opustitve preiskovalnega zapora. Pres iskovalni zapor proti omenjeni peiorici se na podlagi trga sklepa ukine. — Zagreb. 21. januarja. (Izv.) Vaš dopisnik je dobil na merodajnem me* stu podrobne informacije o razpravi bonskega stola g!ede preiskave proti HRSS. Senat bartr&cr** sto'a. kateremu je predsedoval nrenVednik banskega sto« 1*. dr. So v a, fr rUncs dopo'dne dosta* vil kr. sodnem** stolu sklep pledc rešit* ve o pritožbi težavnega pravdnika dr. ž i \ i č & v znrni zadevi petorice vodi* tHjev HRSS. Banski št**! ic sklenil: Kazenska p-* iskava proti č9anr*m predsedstva HRSS? driu. V'ed'm'rju Mačku. inž. FoSutiču. Josipu Pred^v* en. Štefanu Ko&utiču in dr. Jurafu Kr* njeviču se ima nadaljevati in se raz* veljavi ja zadrgni sklep kr. sodnega stola, po katerem se ima ustaviti ka* zen*f'o postne~nie proH njim. Om^nien9 člani vodstva HRSS se ima to oprostiti preiskovalnega zapora in trkoj pustiti na svobodo.« Ta sklep g'**de preiskovalnega zapora potrjuje sklep sodnega stola. Banski stol je ta svoi sklen motiviral s tem. da so obdolženci zakrivili firmln, za katera dolo^n zakon o zaščiti države kazen ihx! 10 leti. Nadalje tudi ne obstoja nikak sum odnosno nevarnost, da Danes opoldne obdolženci še obedujejo v preiskovalnem zaporu. Obdolženci so bili takoi obveščeni o sklepu banskega stola. Pred sodno palačo na Zrinj^vcu se je zbrala velika množica ljudi, ki je nestrpno pričakovala objave sodnega stola in drugič prihoda izpuščenih voditeljev HRSS. Policija Je obkolila so<^no palačo. Policijsko ravnateljstvo je danes obvestilo sodni stol. državno pravdni-šl'o In preiskovalnega sodnika, da zahteva Izročitev Izpuščene petorice. Pol nilsko ravnateljstvo aret'rc Izpuščeno radičevce t-kol ko stopijo Iz sodre pat^če. Policija jTh nato odvede v ooTJc*isM zprtor. ker se je našel sedaj na nje zelo obtežen m^terljal, na podlagi •i -j* s**ega Je nujno rotre^no. da ss obdr-že ločeno v zrporth. Na podlagi tega materiirla bo mornl državni pravdn:k poiovno predlog* ti preiskovani »<*nor. — Beograd, ?i. ;*n. Ozv > D inašnja »Politika« javlja \m Beograda: »n-incki stol un v svojem sklepu odredil pkinienie rreiskovaine^a zapora. Cim bodo obdolženci iznuščeni na svobodo, jih zaer^bška pol'cija pri vhodu v sodno palačo prime in odvede v pnfMivke Tinorf.( Proti Iznrtščetini vo-d?tel?e«i HRSS Je rhrm t-*ko obtcžllen f^terl!"!. d^ Je r**trene*i zr» nI« zipor. 7br?*n Je zelo važen rontcr!J?»l. w* nod-bH knteretja ho mor-'n sod*Šče odre-iIWI n^drPevrn'e preiskav« *n ponovni pre^knvfffnl r-rn^r. Aretacija petorice se Izvrši v n-lvečtetn miru In red», brez vsakega Incidenta, t — Zagreb, 21. jan. (Izv.) Danes o**o!dne stoji nred ban^kim stolom na 7nnievcu vcl'ka množica, ki hoče orire-dKi ovae'i» »▼nuščenl petorici članom vodstva HRSS. č'm se p<>*avi na glavnih vratih sodne palače. Policlia ie odredila vse, da n^ bo mn~**~t dr»na pr!l;-ka pozdravliati članov H^SS. Odpeljani borfo v posebna p^-tomobilih iz stranskih vrat na policijo. Politična iavno^t v B*oti vse, da hI se obdrži na površju. Pri tem pa hoče zval'tl g'avno krivdo za svoje neuspehe na samostojne demokrate, zlasf trn prosvetnega ministra Sve-toz^rja Prlb'čevlča In ni državnega podtrjnika Večeslava WHderJa, proti kateremu so opoz'c'l^nalnl blok In t»ko-zvani Nastasovi radikali (Nastasa Pro-tlčeva skupina) naperili pravi časopisni bombardement. Iz pisave opozicijonal-nega tiska se lahko logično posnamejo prodajal slovenske In istrske kraje Ita-■-J1 ter se ogreva za tega politika samo iz sovraštva do Jugoslovenske nacUo-nalne ideje, do unltarlstlčne .lugoslavlie. Sedaj je razgaljen tudi generalni odvetnik jugoslovenske opozicije, je raz^aben zagovornik HPSS in zaveznik SLSi Za dobrega državljana In poštenega Slovenca ne more več biti dvoma, da se SLS druži z direktnimi izdajicaml slovenske In jugoslovenske zemlje In da M Slovenci dočakali svojo smrtno uro. če bi prišli pod stopala hrvatskexa separatizma! Naši Shylocki niso samo Radič. dr. Trunrtvč in d^1^. so tndi njih direktni zavezniki, je SLS! Zvezna pogodba med Jugoslavijo m Francijo, zli nameni trgovinskega ministra. Danes postaja jasno, da je Inspirator vseh sen-zacijonainih vesti o krizi v vladi g. dr. Gjuro Surmin. O nesoglasjih med samostojnimi demokrati in radikali zna prav nespretno poročati »Pravda« in ostalo od nje odvisno provincijalno Časopisje. Kakor smo že včeraj točno in jasno ugotovili, ni nikomur v Beogradu o teh nesoglasjih nič znanega. Za današnjo sejo ministrskega sveta vlada navečje zanimanje v vseh političnih krogih. — Pri biti in ugotoviti moramo, da so odno-šaji v Narodnem bloku najsolidnejši in najiskrenejši. To zatrjujejo tudi vsi vodilni radikalni krogi. Kakor znano, je govinski minister dr. Surmin podal v nedeljo zastopnikom tiska daljšo izjavo, ki se tiče nesporazuma med dr. Surmi-nom in samostojnimi demokrati. V tej izjavi pravi trgovinski minister, da se ie pokazalo, da obstoja močna struja, ki boče uporabiti takozvano »Obznano« ali pravilno objavo notranjega ministra glede uporabe zakona o zaščiti države proti HRSS tudi proti ostalim Hrvatom. Na prvi pogled so mislili, da so gotovi Čini delo posamnih uradnikov in da nimajo močnejšega političnega značaja. Trgovinski minister je interveniral pri notranjem ministru zaradi napačne uporabe in da se ne sme uporabiti proti Hivatom kot Hrvatom. Ta objava se ne sme uporabljati tudi proti onim, ki so pripadali organizaciji HRSS. a niso s svojim postopanjem v koliziji z zakonom. Notranji minister je odredil, da se morajo Hrvati kot taki pustiti na miru. Med tem je dobival trgovinski minister dan za dnem številnejše pritožbe zaradi postopanja političnih oblasti proti Hrvatom. Prišlo je tako daleč, da so bili zaprti kandidati monarhistične stranke Po mnenju trgovinskega ministra ni to odgovarjal^ tendencam objave notranjega ministra. Kot Član vlade trgovinsM minister ne more mirno trpeti takega postopanja. — Beograd, 21. januarja. (Tzv. Ob 12.) Po rnformacijah VaSega dopisnika nt s'ucaj trgovrnskeza mLrtfslra f»r. Sirrmina tako enostaven, kakor so nekateri krojrl prvotno misKlI. K t!r. Surmfcnu so prihajali zadnje časa takoj rv> Izdani objavi notranjega ministra preti MRSS mnogi radičevcl. ki so se pred nj!a» hlbvlf. da so njegovi prijatelji in da jih Drc^nja vlada Narodnega bloka. Minister dr. Surmin je verjel tem zatrdilom In se je da! jpcljatf na led. Obenem je hotel stvar o prefiranianiu vladmih pristaSev na Hrvatskem Izkoristiti za sebe, povsod je Interveniral ter se skuSal na ta način napraviti ronnlarnesa med hrvatskimi voMlcl. Sirlfe so vesti po Hrvatskem, da trgovinski m"*?'*ter ni odobraval objave. doClm jo je v Peo^radu solidarno z drujriml ministri podpi«al. Dočim je nekaterim novinarjem izrecno za-trjeval, da med njim fcn drž. pod-tatrrikom WUderjem ne obstoja nikak konflikt, je zopet druirtm podajal izjave proti samostomfm demokratom. Dr. Surminova dvoličnost se je danes razkrinkala. Vsa afera bo danes aH prihodnje dni končana tn ne bo imela nlkakih težjih posledic za Narodni blok tn viado. Izplačilo invalidskega kredita. — Beograd, 21. januarja. (Izv.) Finančni minister dr. M. Stojadinovič jo obvestil ministra za socljafno politiko, da le izdal vsem podrejenim Pnančnim upravam naredbo glede Izplačila 100« milijonskega kredita, namenjenega za invalide. Zvezna pogodba med Jugoslavijo in Francijo. Oficijelni poset kraljevske dvojice v Parizu. — Beograd, 21. januarja. (Izv.) Današnja »Politika« ima iz Pariza posebno poročilo glede oficijelnega poseta kraljevske dvojice Francoski republiki. — Poročilo naglasa po informacijah iz krogov, ki so blizu predsedniku Francoske republike, da je določen oficijelni poset NJ. Vet kralja Aleksandra L in kralllce Marije predsedniku Francoske republike Doumerguen za prvo polovico meseca maja L L Oficijelni sprejem v Parizu traja tri dni. V spremstvu predsednika Doumerguea poset! neto n-Ša kraljevska dvojica po vojni opustošeue kraje v severni in vzhodni Franciji. NI izključena možnost, da se pri tc priliki na svečan način obnovi pogodba o prijateljski zvezi med kraljevino SHS in Francijo. KRVAVI SHODI V SRBIJI, — Beograd. 21. Januar i a. (izv. Ob 12.T Po poročilih iz vranjskega volilnega okrožja je prišlo v mestu Ratoju do zelo resnega in krvavega konflikta med voUHd radikalna sirankc. Pristaši radikalnega kandidata Oraicoviča so snoči priredil volilni shod. Istočasno so v bližini priredili volilni shod pristaši radikala Kcsiča. Najpreje fe prišlo med obema taboroma do prerekanj, na kai je sledil krvav pretep. V tem spopadu Jc bilo 17 volilcev težko ranjenih. Neki kmet le nocoj podlegel dobljenim ranam. KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV. — Beograd. 21. Januarja. (Izv.) Dne 2* t. m. se prične konferenca nasledstvenih držav na Dunaju. P. Ljubljana, denar 650; fižol, ribničan, fco. Postojna, trans., čiičeii. K n. denar 365; krompir, bei, fco. Ormol. blago 1623. Efekti: 2%*%> drž renta za vojno škodo de«. 124, Celjska posojilnica d. d. den. 210, bt 212, Ljubljanska kreditna banka den. 226. Merkantilna banka den. 124, bi. 127, Prva hrvatska štedionica den. 695, bi. 930, Strojne tovarne !n livarne b!. 147. Trboveljska premogokopna družba den. 410, bi. 415, zaključki 410, Združene papirnice den. 100. 4Vi% kom. zad. dež. bke. bi. 89. Zagrebška borza« Dne 21. januarja. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 1174—11.84, Praga 182.10— 1R5.10. Pariz 322.50—32730. New* york 00.05—61.05, London 290.325—293325, Trst 248.05—251.05. Dunaj 0.0851—0.0671. — Valute: dolar 59.25—60.25. Efekti: 7% invest, posoj. 1921 65— 65 50, 2>»% drž. rente za ratno štet« 124— 123, Ljubljanska kreditna 226, Centralna banka 26—27, Hrv. eskomptna banka 1C9— 111. Kreditna banka, Zgb. 110—112, Hipotekama bareka 59S— 60S, Jugobanka 104— 105, Praštediona 895—900, Slavenska banka SO—81, Eksploatacija 60—65, Drava d. d. Osijek 210—220, Sečeraffia, Osijek 735—750. Nihag 35—40. Girtman 710, Slaveks 155. Slavonija 58—59. Trboveljska 415, Union, pa* romlki 520—525, Vevče 100. Inozemske borze. — Curih, 21. januarja. Današnja borza: Beograd 8.50—5.60, Pariz 27.92, London 24.755—24.775, Newyork 518.50—519, Milan 21.17—31.22. Berlin 1234, Praga 15.50—15.60/ Dunaj 0.007315. — Trst 21. Januarja. Borza:: Beograd 39.90-40, Pariz 13^.75—131.25. London 116.40—116.60, Newyork 2140—2130. C«Hh* 470—471, Dunaj 0.0340—0.0345, Praga 73.50 —74.50. — Dtmal, 20. januarja. Devize: Beo* rad 1155—1159. London 339.500—340300, Milan 2929—2941, Newyork 70.935—71.1S5, Pariz 3832—3846, Praga 2129—2139. Coflk 13.680—13.700. Valute: dolar 70.460— 70.860, dinar 1147—1153, češka kroma 2114— 2130, Ära 2910—2930, >« 3M Stran 2, »SLOVENSKI NAROD* dne 22 januarja 1925. Stev. 17. Kmetska internacijonala je del kominterat — Beograd, 20. januarja. Notranje ministrstvo je objavilo nocoj dva do« kumenta, ki sta bila zaplenjena pri Stjepanu Radiču in iz katerih se vidi, da med kmetsko in t er nadjonalo in ko* munistično internacijonalo rti nobene razlike in da gre le za dve organizaciji na isti podlagi* Prvi dokument je avtentično bese« dilo govora predsednika komunistične internaci jonalo* Zinovjeva, ki ga je imel na sedmi seji prvega kmetskega kongresa 13. oktobra 1923 v Moskvi Ta govor se glasi: »Sodrugi; Komunistična Internacijonala spremlja z vcTfko pazljivostjo že od vsega začetka delovanje vase konference, ki je dogodek zgodovinskega. pomena. Prva ßc» lavska internacijonala je bila ustanovljena leta 1864. povodom londonske razstave. — Slučaj Je hotel, da je bila prva kmetska internacijonala tudi ustanovljena v zvezi z razstavo. Toda takrat so bili delavci gostje buržujske dežele. Danes so kmetje vseh dežel gostje sovjetske socijalistične repu* büke. Da se je kmetska internacijonala usta« novila šele 60 let po delavski internacijo* aalt, ni le slučaj, ampak ima svoj vrrok v razdrapanih razmerah, v katerih žive kmet* je. Mnogi izmed vas morda še ne vidite jasno, kolike važnosti je ta konferenca. — Mnogi morda mislite, da to vseeno nt nič in da g*e le za nekaj ljudi s slabo organi* zacljo* Toda že v naorej se more reči, da bomo V enem ali dveh letih vsi videli, kaj fe dozorelo po današnjih razmerah. Naš učitelj, sodrug Ljenin, ki je še bolan, se živo zanima za to kmetsko konferenco. Mi» slim. da ne zastoni. Zunanja ohlika te kons ference ni impozantnn, ker sedaj šele zhi* ramo svoje moči. Pred imperialistično voj* no hI ne Imel tak poskus morda zaželicnega uspeha, sedaj pa so razmere drugačne. — Francoski kmet je danes drugačen, kot je bfl pred vojno. Francoska vojska kmetov je v vojni mnogo trpela. Mnogo francoskih kmetov že sedaj pazljivo poslnSa. kaj bo rekla danaSnia konferenca. Delavska revo* lucija leta 1905. ni imeTa nobenega uspeha, ker ni bilo zveze med delavci in kmeti. De* lavci so se borili leta 1905. i;akor levi. ali revolucijo je udušila voiska kmetov, ki je bila poslušno oro?ic militarizma. Kar je manfkaTo tudi v bolgarski vstaii kmetov, da niso zmagali, jc bilo, da niso imeli zveze t delavskim razredom, ki lahko poruši že* leznice in zasede vaxne točke. Kal manjka Italiji za zmago n*d fašizmom? V Itah'H tvorijo veČino prebivalstva kmetje, ni pa zveze med njimi in delavci. Fašisti se boju* jejo z njimi osamljeni. Delavski razred ni uvide! potrebe zveze med italijanskim kme» tom in delavcem. Komunistična internaci* i jonala zadnjih lat je storila . _ „ popravi — Sedaj -moramo to raztolmačiti kmetom. V komunistični infernacijonaM m ie kažejo nove moči tn struja. Omenjam n. pr, Modruga Reneutla na FrmKmktm in Dombela, vodtietja poljskega seljaatvm. To je nova genermetjm komunistov, im mi jih bratsko pozdravljamo v komunistični inten nadjonali, kar predstavlja nova struja onih krnetskh mnoJlc, ki so nam >äfrs|JM za zmago na svetu. Ako tudi prinesejo ti so* drugi kakšno pogreiko s seboj tn kmeiske predsodke, ni to nevarno. Veliko važnejša je zveza med kmetom m delavcem. Kar se dogaja na tem kongresu, je začetek izgred* be nove poti. Začeli ste graditi pot iz vasi v mesto in iz mesta na deželo. Nekje na tej poti se bomo nalli in združili. Toda ta pot more btii široka tn solidno zgrajena. Sodrugi! Biti so poskusi, da se osnuje zelena kmetska internacijonala. Ali to ort gentzactjo so Stritt buržufct tn veteposesls ntki. Hoteli so spraviti kmeta v organiza* cijo, ki bi imela sicer obliko internacijona* le, bila pa bi v resnici orožje popov in velet posestnikov. Vi pa, kakor vidim, nočeta stvorifi posr... rumene internacijonale, anu pak pravo rdečo kmetsko internaci jonalo. Komunistična internacijonala je se od vse* ga začetka z največjo pazljivostjo rasledn* vala delovanje te konference. Ve dobro, da je to posebna organizacija, ki te mora raz* širiti po vsem svetu, da bomo imeli sistem, ki naj vrže kapitalistični sistem. Nočemo ničesar poveličevati alt pretiravati, hočemo si na biti svestt. da je to, kar se tukaj godi. veliko rgodovfnsrNo delo. Sovjetske blike so ponosne na to. da so močle podrt* rati ne samo ratSirienfe delavske Interna» cijnnele, ampak tudi kmetske internacijo* nale.< Drugi dokument vsebuje govor Radi« cevema prliatelia Dombala na isti seii kmet* sVcga kongresa, v ka*«rem se zahvaljuj« Zinovievr? in pravi nadalje: Značilno te, kako nas je ta orfantracita pordra\*ifa. Med frmetskimi množicami je hita rarštrrena baika. da so komunisti n*»f* *.'eč;i sovrciniki kmeta. To letfendo je WH* la burž"aziia. Zato moramo, ko ae povrne« mo v domovino, novedan* nitim kmrtskim množicam, da je bila prva cgani^a^ija, ki nas ie rw>zdrav"Ta, komunistična internaci« jonala. Ta konferenca je v rr^olei velike zgodovinske važnosti. In to bo hiter korak ra sk^nno defo kmetov in delavcev zoper kapitalom. Želel bi sorfrvgu Zmovjevu v V»*em In v imenu onih kmefsklh mož, ki jih predstavljamo, odgovo"iti. da se hočemo zdn** f. iti z mestnim proletaritatom in zmapatt. Živela zv*»za delavcev in kmeto- vse«»a sveta! Predlagam, da v imenu pr^dsedništv« pozdravimo sodruga Ljenina« (Burno odo* bra vanje.) Volilna borba. Da razgovaramo. Pepe, tisti, ki si je namazal copate in vinto s huppa* huppa parfumom, diši zdaj diskretno po odločitvi. Gospod Korošec so ga posetili v uredništvu in so mu dejali, da je treba vinto napeti in volilni meh pritisniti, kar je moči. Zdaj da je toča 2e blizu in velja potrkavati z vsemi šti* rimi in še z glavo, če treba, ker drugače da volilna bitka ne bo zmagovita. Pepe ima trdo glavo in je to njegova sreča, bogme da je, kajti potrkavati z glavo, niso mačkinc solze Pa je udaril z njo na veliki zvon, pritisnil meh in napel vinto, rekoč, da je zdaj volilna bitka v Sloveniji že odločena. Za to reč dobi Pepe od gospoda Korošca »red mazi* ljene copate« prve stopnje. Kar po* mlajene in čile in živahne da se čutijo zdaj, ko jim je Pepe tako definitivno odločil volilno bitko. Osmega februar* ja bodo prikorakale na volišče trume slovenskega ljudstva — Pepe jih vidi s copatami, kako korakajo — da pri* žgejo mrtvaško svečo vinti in volilne* mu mehu, ki je že danes obsojen na smrt. Vse te trume da zlezejo kakor en sam mož v prvo skrinjico zato, ker bo zapisano na nji ime gospoda Korošca. Pepe jc dejal gospodu, da bi kazalo zapisati njihovo ime tudi v pratiko, — Dne 24. februarja da je kot nalašč pri* praven kotiček z« novega svetnika. — Pustne seme da že dolgo pogrešajo patrona. Gospod Korošec so si to reč zabeležili in jo po zmagoviti volilni bitki priporoče svojim tigrom v b'ago* hotno uvaževanje. Po tem je Pepe cJektriziral volilno gibanje in je dejal, da bodo romali v Bohinju in na Za* vršnici njegovi somišljenki kar po elek* trični žici v prvo skrinjico. To da je vse v redu in njegovo gibanje je kon* čano, ker sta z gospodom Korošcem že zmagala, ali ono drugo da bi rad poravnal. Pepe da je sarn sirota in so mu naprtili še užitkarja, onega od »Do* moljuba«, ki ni hotel izrabiti zakoni* tega dopusta, nego se je vrnil in na* selil pri Pepetu v uredništvu, ker mu je teror odpovedal stanovanje. Tako sta pri skledi dva in je kuharica že go* drnjala, da to ne poj de tako naprej, ker hoče Pepetov ko!ega tudi jesti. Zato da bi rad nekaj na račun. Gibal da se je tako sijajno, da trume sloven* skega ljudstva že pred svečnico priži* gajo mrtvaške sveče njegovim copa* tam. Vsako delo je vredno plačila in volilno gibanje tudi, je dejal Pepe go* spodu Korošcu. Oni drugi, ki jih Pepe navija na vinto, da plačujejo svojim legijam agitatorjev po 1000 Din na ro» ko, po 2000 na nogo in 3000 na nos, 90 Din dnevnice In št vse dejanske stroške da jim povrnejo. Tn kaj so vse te stotine v primeri s PepctomI On pa da ni dobil še beliča ne na roko, ne na nogo, samo po nosu da so mu dali, ko je lovil na Golovcu kaline. Ali to da ne šteje v njegove dejanske stroške. Zato naj gospod Korošec to reč pre* mislijo. Pepe da jih je s svojimi tru* mami že izvolil in bi lahko vzeli pred* ujem iz korita. Računa, da s tem ne pride iz ravnotežja, če bi mu dali go* spod 1000 Din na roko. 90 na copate in 25 na diskretni del telesa, da je pri« pravljen skočiti zanje v žerjavico. Vo* lilno vinto da bi spojil s tako napitni* no in napeljal oboje v električno cen* tralo, potem naj pa svet kar zija, kako voli v Sloveniji avtomatična skrinjica. Za 1001 Din na roko da bi Šel Pepe tudi v oni generalni Štab, da ga razpošlje po deželi a vinto in copatami vkupe. To reč naj si gospod Korošec dobro zapomnijo, ker so dejanski stroški in izdatki za užitkarja taki, da ne more več goniti volilnefi meha na kredit. Gospod Korošec so dejali, da pred?ofe to zadevo plenarni seji volilnih skri* njic v tajno g'ssovanje. -— Divjanje klerikalnega derviša Skutja in njegovega kaplana. Iz Dole* nje vasi pri Ribnici nam poročajo: Vi* deli in slišali smo in mnogo duhovni« kov, ki so politizirali, a ostali so vsaj vedno v mejah dostojnosti. To pa, kar uganjata naš župnik Skulj in kaplan Knafl, presega le vse meje turških der* višov, ker ti osnanjujejo vsaj nauk o svojem Bogu, nasa dva »dušna pastir« ja« pa omenjata Boga le v toliko, kolikor jima koristi za agitacijo na priž* niči. Dolgo smo molčali in mirno gle* dali početje plačanih agitatorjev kleri* kalne stranke v mašnlškem oblačilu. Toda sedaj imamo dovolj 1 Ako se bo* stä kcpTan in župnik Še nadalje poslu* zevala prižnice in oltarja v svrho poli* tične propagande, pokazali jimo bomo vrata in dali cerkev duhovniku, ki bo res skrbel samo za naš dušni blagor in vzgojo rr*a'Inc v ljubezni do staršev, ne pa hujskal starše proti otrokom In otroke "roti staršem! Ako bosta še na* dalje hujskala proti naprednemu časo* P is ju, naj se enkrat lepo pripravita, da bosta oba zletela s prižnice? Mi takih duhovnikov ne potrebujemo! Gospo« da, ali se spomnita na bič Kristov? Alf bi tudi danes, ako bi prišel na svet, upravičeno ne rekel: »Moj dom je dom molitve, vi pa ste spremenili to hišo v jamo razbojnikov« in vas pognal iz templja veni Ali ni tudi Krist rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta«. Hudič pa je njem« rekel, da ima on na tem svetu oblast. Torej se vi pote* gujete za oblast hudičevo! Ali se dalje tudi kot teologa spominjata na Kristo-vo izjavo: »Ne imenuj nikogar na zemlji svojega očeta, kajti le eden je vat oče in ta je v nebesih! Dober pastir da življenje za svoje ovce! Ljubite tudi svoje sovražnike in storite dobro vsem. ki vam hudo store!« Ali se vidva ravnata po teh svetopisemskih Isre* kih? Kot duhovnika ai lahko v svetem pismu poišče u še druge izreke, ki va* ma bodo postavili lase pok o neu. ako jih razumeta. Tako lahko tudi glede tu citiranih izrekov sama poiščeta mesto v svetem pismu, da bosta vsaj enkrat citata božjo besedo, ker jo oznanjevati ne znata! Gospod Skulj, aH se oznanju* je beseda božja s Časopisom v roki, kot ste to storili na praznik razglase* nja Gospodovega Anno Domini 1925? Vpili ste, da prekolncte hišo. kjer se čita napredno časopisje. Hujskali ste starše proti otrokom, ki to čita j o in priporočali, da take sinove starši spo* de iz hiše! Kaplan pa je poleg drugega vpitja proti časopisom in naprednja* kom končal svoj politični govor na sle* deči način: »Nekemu kmetu je po ne* vednosti došcl napredni časopis. Kmet je vzel gnojne vile, ga nataknil in nesel na gnoj, Amcnl-r Fej, taki oznanjcvalci bolje besede! Nikar si ne domišljujta, ds bosta nemoteno še dolgo razgrajala na prižnici in v naši cerkvi. Ako ne bo pomagal člen 12. ustave, zadnii odsta* vek, znali bomo sami nanraviti konec vajinemu divjanj^! Za enkrat toliko v oporor**^. / *:o to ne bo nomada V>. pri* de še kaj na vrsto. — Clan rimo«kato* liške cerkve, ki mu je vera sveta, ne* dotakljivi stvar, nc pa sredstvo za po* litično prtitticijo. — Ideja enotne napredne fronte pridobiva povsod na terenu, zlasti na Gorenjskem Je nad vse živahen pokret med vsemi naprednimi žfvlji. da nastopijo v strnjeni vrsti proti klerikalcem na ta način, da vsi flšsujeo za Narodni blok. Dočim je H!o to gibanje prej omejeno samo na pristale samostojne kmetijske stranke, je sedaj opažati razveseljivo Iztreznenje tudi v vrstah narodnih socijalistov, posebno pa med delavci. Tudi na Dolenfskem je razpoloženje za Narodni blok nad vse ugodno. Vsi pristaši stare liberalne stranke sedaj uvi-devajo. da je treba pokopati vsa medsebojna nesoglasja ter se strniti v Nacl-jonalnem bloku, ki predstavlja taktično staro napredno stranko, v boj proti klerikalcem. Ako se združijo vsi nanred-njaki v Narodnem bloku, lahko računamo, da dobimo 4 do 5 naprednih mandatov samo v ljubljanski oblasti. Vsi v enotno nanredno fronto, ki jo tvori Narodni blok! — Razpoloženje xa Narodni blok v LJobllanl )• Izhorno. Že danes je gotovo, da izide 8. februarja iz volilne borbe kot zmagalec kandidat Narodnega bloka Ivan M o h o r i č. To je danes že vsakomur jasno in klerikalci z ravni-harjevci vred to odkrito priznavajo. To klerikalcev na čisto nič ne moti. da bi ne spuščali v javnost, zlasti v hrvatske liste, ki nimajo pojma o slovenskih razmerah, bombastične vesti, kakor da bi bila izvolitev dr. Korošca v Ljubljani gotova stvar in da ima za Korošcem največ šans — dr. Ravnihar. Tem ten-dencijoznim vestem hrvatskih listov sc smeje vsa Ljublana in se prinravlia, da s kroglico v roki odgovori Korošcu in Ravniharju dne 8. februarja tako, kakor si zaslužita. Klerikalci v agitaciji. Obupna klerikalna sredstva! — Repu* bliko v cerkev! — Klerikalni volilci poskusijo z drugo stranko! Na kmetih se te dni vrši shod za shodom, sestanek za sestankom. Klerikalci so uporabljali svoje stare metode, da vplivajo z vsemi sredstvi na kmetijske volllce. Od ujedlnjenja sem krelikalci pri volitvah še niso tako sistematično izrabljali svojih asi-tacljsklh metod, kakor letos. Poznavalci klerikalne agitacijo zatrjujejo, da so klerikalci začeli vporabljati znova metode, ki so jih rabili pred vojno pri zadnjih avstrijskih dr-žavnozborsklh volitvah. Klerlka!cl na deželi ne prirejajo javnih shodov, ker se boje odločnih ugovorov od stra*ii nasprotnikov, marveč prirejajo po vaseh v kmetskih hišah sestenke, na katerih obdelujejo župniki in kaplani kmete volllce. Vsak dan je v te] ali oni vasi tak sestanek v kakšni večji hiši. Tu se zbero kmetje. Najprej« kaplan od moli gotovo molitev, da v imenu papeža blagoslov in potem začne poučevati vsakega posamneza volllca. Umevno je, da kaplani letajo kakor črni vran! od sela do sela. Ti sestanki se ne vrše ob belem dnevu pri odprtih vratih, marveč ponoči pri zaklenjenih durih. Med tercijafkami je razširjeno mnenja, da so napočili za »prave kristjane« težki časU da je PašiČ s Pribičevičem ravno tak sovražnik svete vere hi pravih kristjanov, kakor sta bila rimska cesarja Neron In Deoklscijan. Duhovščina trosi med ljudstvo, da zre pri tek volitvah za najsvetejše svetlobe Kristusove vere ln da se moralo sedaj pravi krtetfairi take «krivatl ta zbirat!, kakor nekdaj prvi kristjani po rimskih katakombah. V nedeljo Je bilo v ljubljanski okoliši več shodov. Tudi republikanci vseh barv in struj so priredili več shodov. Sestanki so bili v splošnem zelo slabo obiskani. Ljudje v okolici se Čudijo, kako je to mo-ZOčet da prepeluhovci po deželi neovirano ta brez vsake kontrole rujejo proti državi te hujskajo kmeta proti kralju in domovini. ZnaCUna je dogodblca, ki se le te dn! odigrala v večji vasi sta Notranjskem ob mejL Možakarji so se zbrali na pomenek in prišel K' tudi domaČ kaplan. Začeli so govoriti o republik ans tvtt. Neki Amerikaner, ki je zelo mnogo po svetu fzkusil. ie mimo poslušal kaplanov o razlago o republiki. Ko je končal je mo£ prosil kaplana za besedo in mu je prav po domače začel braU levite. Med drugim ga ie vprašal: »Oospod! Ker toliko govorite o republiki al! vas smem nekaj vpraSati? Kaj pravite: AH bi ne bilo bol] pomet no. če bi papei prvi proglasil republiko v cerkvi?« Zakaj Rečete v cerkvi republike? Zakaj moramo poslušati duhovnika, ki ga nam potile Skof. oziroma papež? Ali bi ne bilo lepo, če bi ml duhovnike volih* kakor poslance. Potem bi ne bilo toliko razprtij kakor Jih je sedaj. Nalprei nam dajte republiko v cerkvi, potem jo dobimo pa še kje drugje 1« Kaplanu Je kar zastala sapa in jo ie !z dotičnaga lokala umih krač odkuriL Možje pa so nadalje razmotrivali politična vpraSanja in volitve, vsi pa so bili soglasnega mnenja, da se bo treba postaviti po robu župnikom m kaplanom in voliti tako, kakor veleva zdrav razum. Sklenili so. da to pot volijo kandidate Narodnega bloka, ker bodo ti za kmeta lahko največ dosegli, saj bodo v vladni večini, ki bo imc'a štiri leta do prihodnjih mednih volitev državno krmilo v svojih rokah hi tudi rezala krulil — V Bell Krajini jc imel te dni celo vrsto zaupnih sestankov In shodov sreski kandidat dr. Niko Z u p a n I č, minister n. r., ki Se Je dimes vrnil s svojega ajdtacUskcsca pota. Posebno dobro so uspeli sestanki v Adlešičih, v Starem trpu, na Sinjem vrhu ft» na Vinici. Ponekod so skuSall motiti zborovanja nahuiskani klerikalni in republikanski zzagarji, povsod! pa so kmetje sami napravili red in iim pokazali vrata. Med ljudstvom v Beli Krajini se vedno bolj utrjujt prepričanje, d3 je najpametneje, ako da svoje zaupanje novim možem, ki Je ne bodo tako vodili za nos, kakor dosedanji njihovi poslanci kateri so vo'ilce dolgih Sest let varali zsolj s praznimi obljubami, ljudje so uvideli, da se ne morejo nasititi od političnih fraz, zato hočejo imeti za svoje poslan« nove ljudi, ki bodo državnopravna vprala-nia odstavili z dnevnega reda in se lotili zdrave gospodarske politike, od katert ljudstvo pričakuje, da mu bo dala vsaj kruha! — Kako agltlralo klerlald po Dolenjskem. Prijatelj nam plSe: Po novomeškem in kočevskem okraju agltirajo k'erlknlcl med lahkovernimi masami z obljubo, da bodo klerikalni poslanci zanesljivo preskrbeli svoj "m voHlccm izplačilo avstrijskih vojnih posojil. Sploh bodo kerikalni poslanci, ako le pridejo v Beograd, delali prave čudeže. Imeli so baje že v prejšnji vladi vse lepo pripravljeno, da bi kmetu pomagali na vseh koncih ln krajih, bas" zato jih je vrgla sedanja vlada ki mrzi kmeta. Razun stičnih praznih obljub pa imojo klerikalci vsekakor tudi bogat volilni fond ker ponujajo omah-IJivcem po 1000 dinarjev za glas. Nekemu naprednjaku (ime na razpolago) so ponuiali ce'o 10.000 dinarjev, da bi sprejel kandidaturo v kmetskem bloku, toda mož je ostal značaj. Vsem, ki hočejo d »bro kavo piti, priporočamo izvrstne naso piavo domačo Kolinsko ciko-mo. 3 Pn''t!RfiB vesti. ss »Politika« o zagrebški razsodbi. Beojcradska »Politika« prinaša uvodnik »Slučaj sodbenesra stola«, v katerem razpravlja o meritornosti te razsodbe in jo primerja s praškim sodiščem, ki je sodilo morilca Daskalova. »Politika« veli, da naj ostanejo sodišča neodvisna, da pa so slučaji, kjer sodišča sodijo dvolično. Zagrebški sodni stol je storil z razsodbo, ki razrešuje Radida, mnogo večjo pogreško, kot pa praški oprostilni rek naoram morilcu bolgarskega poslanika. Poprreška se lahko osvetl tudi na sodnikih in sodiščih. Ako so Radič in njegovi prijatelji krivi, je zagrešil zagrebški sodni stol zločin proti državi. Ako niso krivi, je storjen zločin proti obtožencem, ker jim je odvzeta moč-nost, da pred sodiščem dokažejo svojo nedolžnost. »Politika« pravi, da je sodišče storilo to namenoma, ker da so sodniki iz pokojne Avstro-Ogrske, ki so svoj Čas sodili v političnih procesih proti Hrvatom in Srbom. Ce Je to točno, bi bila morala vlada odložiti zakon o stalnosti sodnikov, dokler se sodniški kader izza Avstro-Ogrske ne razčisti. Tako pa je vlada prišla v neprijeten položaj, da trdi, da obstojalo nesporni dokazi proti Radicu in njegovim prijateljem, dočlm sodišče prekine preiskavo. Na ta način izgubi država, namesto da bi pridobila. ~ Kako si hrvatski separatisti zamišljalo zvezo s Slovenci! Slovenci smo že davno spoznali, da leži naš spas samo v Jugoslaviji, ki priznava skupno in splošno enako državljanstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov z enakimi pravicami fn dolžnostmi ,ker bi nam rešitev v smislu Velike Srbije, kakor Velike Hrvatske škodovala. Slovenci pridejo v obeh slučajih v odvisnost od Zagreba, ki pomeni smrt samostalnc slovenske industrije, gospodarstva in kuhure. Zato smo tudi zadnjič ostro protestirali proti dr, Korcttevi poli* tiki. ki pomaga Radiču, da sega po slovenskem Prekmurju. Radič n! še govoril o razmerju med veliko radičevsko Hrvatsko in Slovenijo, ker hoče z diplomacijo speljati Slovence, to se pravi KorošČeve Slovence na led. Pač pa so pravaši, ki zastopajo dosleden samo-hrvatski program, povedali, kako si to razmerje mislijo in sicer naravnost v strankinem programu, ki govori o dr-žavnopravnih in ustavnih načelih Sa-mohrvatov. Tu čitamo v točki 1 pod a), da zahtevajo samostalno neodvisno hrvatsko državo s Hrvatsko. Slavonijo. Dalmacijo, Reko. Medjimurje. Prekmur-je (!), Bosno. Hercegovino in Istro, v točki 1 pod b) pa pravi ta program do-slovno: Stranka prava bo sprejeta z navdušenjem samoopredeljenje ln sklep Slovencev, da vstopijo v hrvatsko državo. S tem odstavkom pač mislijo, da bodo pod krinko samoopredeHenia za-volevali Slovence ln jih podjarmil! Veliki Hrvatski. Tak program ima hrvatska stranka prava! In s takimi strankami vodi račune in se pogaja ter veže naš dr. Korošec! Hvala lepa za tako slovenstvo! — Odstavitev Troekega. V zadnicm sklepu, ki ga je izdal osrednji odbor ruske komunistične stranke glede odstavitve Trockeca. nnglašajo boljševi-ki, da je bila disciplina, vedno glavni pogoj za uspehe komunistične stranke. Ponovni nastopi Trockega proti komunistični stranki in proti boljševizmu sploh so prisilili vodstvo stranke, da sc ali odreče načelu discipline ali pa napravi konec političnemu delovanju Trockega. Vodstvo komunistične stranke je prepričano, da bo odstavitev Trockega kot vojaškega komisarja inozemstvo tolmačilo tako, da Je nastal velik razdor med komunisti. Nasproti temu pravijo komunisti, da Je položaj sovjetov sedaj mnogo trdnejši, kakor je bil kdaj popreje. Trockij Jc bil vedno na vseh kongresih in vseh strankinih sejah od leta 1922. dalje zagovornik ma-lomeščanstva. Trockij Je bil nasprotnik seljaŠke intcrnacijonale. Povsod Je nastopal proti kmetom. Trockij je uporabljal rdečo armado in mornarico, ki naj bi tvorila nekako srčno vez med delavstvom in kmetijstvom, na vseh koncih in krajih proti kmetom in je pošiljal vojaške oddelke na kmete, da so tam kmeta tlačili in gulili. Osrednji odbor komunistične stranke ie sicer vzel na znanje izjavo Trockega, da stavlja svoje nadaljnje politično delovanje pod strankino kontrolo, toda ruski komunisti v nobenem ozlru več ne zaupajo Trockemu. Trocki noče opustiti svojih političnih načel o boljševizmu in zgolj iz strahu naglasa svojo lojalnost napram stranki. = Triumvirat ameriške zunanle politike. »Matin* poroča iz Washingto-na: Ameriško zunanjo politiko bo vodil po Hughesovem odstopu triumvlrat Coolidge - Kellogg - Borah. Zunanja politika Zjedinjenih drŽav bo utrjevala ameriško - angleško sodelovanje m iskala ameriško udeležbo pri evropski1! zadevah. »New York Tribune« računa s popolno pretvoritvijo vlade Zjedlnie-nih držav. = Madžarski volni ujetniki v ruski armadi. Budimpešran^kl listi poročajo, da služi v ruski armadi 25.000 madžarskih v jetnikov Iz svetovne vojne. Ä Komunisti v Londonu so bili najeli novo oxfordsko gledališče za svoj shod na dan 18. januarja. Ko je uprava gledališča izvedela, da je ta shod posvečen izključno proslavi LjcnLnovesa spomina, j« zruila s komunisti pogodbo in prepovedala omenjeno proslavo v gledaliških prostorih. Proti preklinjanju. V Italiji vodiio veliko akcijo proti pre» klinjanju. Pa tudi Italijan zelo grdo preklinja ln spravlja ime Krisia. Matere božje, svetnikov z raznimi drugimi besedami v tako zvezo, da je to zelo nedostojno za najbolj krščanski narod. Italijanska kletev Je kuga, ki se £:rl tudi preko itaUjanskJh mej. Kako odvaditi ljudstvo, da ne bo več tako grdo preklinjajo? Storili so v ftaSU te mnogo v to svrho, toda danes konstatfrajo 5e vedno žalostno dejstvo, da se v Italiji neprestano preklinja pa da je čas, da to preklinjanje preneha. Pred 50 leti že so se vršili shodi, k! bl imeli tako ožigosati prekllnjevalce, da bl kar črez noč izgubili veselje do kletvic. Doseglo sc nI nič. Ko je takra-t nekdo predlagal, da naj se napravi zakon, po katerem bo zaprt vsak prekUnjevalec mu je odgovoril neki pevec v rimah, da »se chi bestemmia andrä in pri-gtone, šara rinehiusa tutta Ia nazione«. (Ako pride v zapor, kdor preklinja, potem bo zaprt ves narod.) Sedaj vprizarjaio znova akcijo proti kletvlni in sicer velikopotezno. Tako so bite v nedeljo tudi v Milanu predavanja, moüt-ve ln pridige proti preklinjanju: pri masah so po vseh cerkvah moHU. da bi prenehalo preklinjanja. Za mesec junij pa se pripravlja veliko zborovanje raznih društev, na kate* rlh se bo žigosala kletev z namenom, da bl izginila iz italijanskih ust. Odbor za to prireditev je naprosil prestolonaslednika za pokroviteljstvo in prestolonaslednik je prošnji takoj ugodil. Po mestih trosijo manifeste proti kletivini. z brošurami, letaki, prepovedmi itd.; občinstvo se poziva, da naj ne preklinja, ker kletev kliče kazen božjo na človeka .. AH bodo kaj pomagale priproi-njt v svetem letu?. 22. Janas*)* I92&. Stran 3. Pisno iz Prage. Predloge za novo parlamentarno zasedanje. — Komunisti proti dr. Vojtiikn. — Prof. dr. Kadlec Wüetnik. — Pisatelj A. Prochazka. 19. januarja. V baš minolem tedna so se pričele priprave za drugi del zimskega parlamentarnega zasedanja. V sredo se Je vršilo prvo posvetovanje »petke«. Program zasedanja še ni določen, ker se koalične stranke o nekaterih predlogah še niso sporazumele. Na vspored pridejo neke drobne stvari, ki so ostale nerešeni v prejšnjem zborovanju in termini rane predloge, med katerimi je na prvem mestu zakon v varstvo najemnikov in stavbinski zakon. Prvi mora biti rešen do 1. aprila. Odprava tega zakona se smatra sicer za nemogočo, zahteva pa se omejitev, kar bi pomenilo bližanje k normalnim razmeram. Dovoli se določeno zvišanje najemnine in najemniki bodo oproščeni dolž-oostl, prispevati lastnikom hiš pri popravah. Težkoče provzroča vladi obnovitev zakona o stavbenem gibanju, ker primanjkuje denarja za subvencijo v svrho gradbe privatnih stavb. Zakon o carini na žito se reši s kompromisom. Takega zakona pravzaprav ni treba, ker je mogoče varovati interese zemljedelcev s pooblastilnim zakonom, katerega se vlada posluži pri sklepanju trgovskih pogodeb. V pred-velikonočnem zasedanju predloži vlada le zakonsik načrt o kritju k ureditvi plač državnih nameščencev, predlogo o socijalnem srednjestanovskem zavarovanju, načrt o podržavljenju lokalnih železnic, o življenjskem zavarovanju in še razne gospodarske in upravne stvari. Najbolj negotova je še usoda cerkvenopolitičnih predlog (ureditev praznikov, skupna uporaba cerkva Miro. S ceste se aačnje vpitje, divje kriea* nje in v sobo tihe ljube mi vderejo jakobin» ci, pripravljeni pokončati vse, kar jim pride pod roko. Toda mladi vojvoda se spoprime z napadalcem in ga zahode. Ljudstvo rveie oba in ju odpelje na morilce. Črni pierrot napoveduje konec. Srni« in pokopališč, lajiška VZKOja V šoli), 7 peni pajek je zmagal objel te Je, lepa Ni« katere v sedanje zasedanje gotovo še j non, z gnusnimi kremplji; zdaj ti je umreti! ne pridejo, ker bi VSled napetega Sta- J Kako hitro je prišlo plačilo, kakor hitro je iišča klerikalcev mogle ogroziti traja- : PrišcI polom* Ali ti ni, Ninon. kakor da nje koalicije ' •*nJ*š sladke sanje miru zgodnje mladosti? Univerzitetni docent in arhivar I "!e "uj*jo ^f™«*? S^^TÜÜ ___. o . ■mr , . , obrisi rodne vasi? Ali se ti ne zdi. da po* glavnega mesta Prage dr. Vaclav Voj- MBja ^ vcccrni in v , . tisek je izdal pred kratkim knjigo »Sta- 1 belem krilcu hiti k večernicam Ninon? - romestna posvetovalnica v Pragi«, v kateri podaja njeno zgodovino do najnovejše dobe. V njej se dotika tudi posledic občinskih volitev leta 1919, navajajoč, kako je z balkona staromestne posvetovalnice ščuval ulico prvi pravosodni minister dr. Soukup, da bi prevzela v svoje roke izvajanja pravo-sodstva in kako so voditelji komunistov zapeljanemu ljudstvu narekovali nasilje. Te historikove besede niso po volji komunistom, zato pa zahtevajo disciplinarno postopanje proti dr. Voj-tišku; trdijo tudi, da je izšla knjiga v založbi praškega mesta, dasi jo je v resnici izdal založnik A. B. Cerny. V imenu svobode za znanstveno delovanje je protestiral proti komunističnim naklepom svet znanstvenih korporacij s češko akademijo znanosti na čelu. Pri-mator dr. Baxa nima nobenega povoda, ukreniti kaj službeno proti dr. Voj-tešku. Komunisti se boje resnice, ki jih postavlja v pravo luč. Profesor pravne zgodovine na Karlovi univerzi dr. K. Kadlec je i Zdaj vse je proč! Zdravstvu j, zdravstvu) Ninont Sledeča slika nam kaže morilce. Ljudi Btvo se zabava nad smrtnim strahom Ni« non in vojvode, ki tesno objeta stojita pod moriščem. Ninon je obsojena, da mora gle« dati, kako ohgtavi'O njenega ljubčka. Ob tem prizoru jo objame, kakor divja razpo« sajenost. V divjem pl-su odoleše na mori v« nt oder. In ko tudi njej odrohi sekira le^o glavo, zazvone" po mestu zvonovi... Iz da* Ijave se £uj*» pro roško svaritev črnega oier« rota: »Popotnik, vamj se tarantele! Sicer bos nroklet. kakor lepa Ninon!«... Potem pride zadnja slika. Vi nas po» vede zopet v kataVorrthe. Po njih se plar! pošastna priVazen kasfrlana. iz katerega r>či žari zmagoslavje. Uničil je zopet dvoje živ« lienj. zda i more r.r"nrt mi^-no počivati. Ven« dar še ni dovršil! Kakor da im* sorejeti še zamudnega p^fa In res: pri vhodu se prikaže N:nrn, bleda in prodorna. Na vratu ji je vld~*i Se krvava črta. tam. kjer je nrezaTa «**kira. Glavo nos! oprezno, da hi H ne padla z vrat". Ko u«?lcda kraj svojega ffroha snečetja hoh^mferra, svojega prvega fanta, ii Je h "do: lice ji presne boVstcn n^sm^h in počasi «to»>* v j?rob. Njen po* , , , i sl-dnji poskus zvahiti fanta k sebi, se izic« dovršil 11. t. m. 60. leto Svojega živ- | 1ovi fflnt m je v vrtnem stra« ljenja. Spisal je mnogo sestavkov o j hn nokriHl Grom in tema... hrhemien je razvoju prava ne le pri nas, marveč tudi pri Jugoslovenih, katerih odkrit prijatelj je bil vedno. J. K. S. Pros ve ta. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča v * * t« * t Ljuo lani« DRAMA: Začetek ob 20. zvečer. Sreda, 21. januarja: »Veronika Dcscniška*. R~d A. Četrtek. 22. januarja: Ob 15. pop. »Hamlet«. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Petek. 23. januarja: »Stričkov sen«. Premi* jers. Izven. Sobota. 24. januarja: »Magda«. Red C. Nedelia, 25. januarja: Ob 15. uri pop. »Zo» ra, dan, noč«. Ljudska predstava pri zni« žanih cenah.Izven. Ob 20. zvečer »Stričkov sen«. Izven. Ponedeljek. 2f*. januarja: »Cyramo de Ber» f'-rrac«. Red D. OPERA: Začetek ob pot 20. zvečer. Sreda. 21. januarja. Zaprto. (Generalna vaja) Četrtek. 22. januarja: »Strupeni pajek« in razr; r>!~si. Red E. Petek. 23. januarja: Zaprto. (Generalna vaja) Sobota. 24. januarja: »Don Juan«. Premijera. Izven. Nedelia, 25. januarja: Oh 15. pop. »Strupe* ni pa ?ek«r fn plesi. Znižane cene. Izven. Ponedljek 26. januarja: Zaprto. Pavel Debevec: Smrtna tarantulla. (La tarantetle de ta mort.) K četrtkovi premijeri v operi. Bittner je pri nas skoro popolnoma neznan in le vprizoritvt njegove mimodra* »e je pripisati, da ga bomo tudi pri nas presodili. To. kar nam prinaša s svojim »Strupenim pajkom« nikakor ni niti mi* selno niti formelno nekaj docela novega, pač pa je najsrečnejša spojitev večih izraz* nfli možnosti v enotno, zaokroženo obli* kovno celoto. Dramski motiv je cc'o vsak« da jen m že sto in stokrat narrfsan: Življenjska pot mlade deklice, ki sledi g'asu nevar« aega zapeljivca in odide iz rodne domaČe vasi v vrtoglavo velemesto, se zgubi, posta« ne plesalka ter ae dopleše do mladega vojvode, a katerim potem umre na moriseu krvave revolucije. Bittner. odnosno lihret»«ta sta si izbrala za pozori?če svoji drami francosko revolucijo, vesoljni Pariz za simbol strupenega pa!Va, ki omreži in usmrti vse. kar pride v njegove mreže, starodavni ples tarantelo pa za vzrok, za teme! i d^.me, ki se v svnil formi razvije Iz sanj pijanega godca do smrtne p a konca in neha zopet s prebujenjem sanjajočega pijančka. Drama obsetfa sed^m slik, VI so organsko snofene s pripovedovanjem črnega pier* rota pred zastorom. Prva slika začenja s pesmijo črnega p:cr* rota. Kakor v davnih časih, ko so imeli mane »Bankelsangerje« in ki so začentali »predstavo« z znanim: »Cujte, o, ljudje, prcč**dno zgodbo...« Težko je črnemu pierroti»». da je ra-jmttila mlada, lepa dekli-a Ninon lep- doma 3e gozde In odšla v zloglasni vrvež Pariza, ki jo je kakor «trupent pajek v je! v svoje mreže, v ostudne kremplje, iz kate« rlh nf več rešitve. Po vsem svetu razteza strupeni paiek ostvdne graMiivke. mnogim miTijonom je že zavdal... Gorje onemu, ki zate-a sta-odavno melodiio tarantele na svojih goslih. Oni je izgubljen in zaradel je smrti v žrelu nenasitnega paika. Pariza. Zato. o popotnik, hodi onrrz~n m varuj se pesmi, da je ne za*>of"* in da te ne zvahl v st-a?no brezdno. ToHVo pove Črni nferrot. Potem se zastor dvigne m pred nami staje črne katakombe večnega Pariza. I» čudo: Dobrovoljni pjanček, muzikant se zgubi, na svoji poti domov ravno v katakombe na grob svoje prve ljubico. Pijan« ček bi rad dalje, toda vse mu je poflo, ni ne denarja, ne vina Za njim pa gode na mrtvaške gosli velika no^ast prve taVte starodavne tarantele. Dobrovo!jčku ni do strahu in se sam začne svrrati In rudi njemu se posrečijo prvi takti. In kakor na ukaz talne sile se prikaže pifančku steklenica rujnega vinca in za'di se mu, da je v hladni vinski kleti. Revček pite in piic ter konč* no zasri oh rakvi slad^'O srH*nie pravičnih... Grozna oo?ast pa ig*a dalje... g^h se odnre. in iz nj^ga se priVaž« bela r^a m'ade ženske .. Tn zor»rt mu priooved»Me r^nt pierrot: Kai so p-meipt. Vat morala! Glavno je uživanje, veselje. D*lo ie n""m-nost. zlato le/i po cestah, in Vr** je li^h-lien^c gosne Fortane. temu ni t-eHa. da se tr**dJ. Tn t'«dt ti lena N5non. kai s*? ^os ti-^drla! Glavno vino in poljubi! Pre- dobra st za ^r-do dr»!o! . .. Dvigajoči zastor n*»m poka'e dom mlade Ninon, prenroste d^'-lice. ki po«:? drva in nridno op-av'«a d->^>a^e posle. Todi t»*dl niči je soi^no! Iz daüave se čnjejo «Ipd'-i g'asi starodavne me!od;5e. strT»rK»ni na iek stera svo<<» krcmnl'e .. . Porast tz VataVornb s« ii p-TMt*a. preoblečena v si*rorer»f»«^a d'i» da^a. Metodi le rK>s*a*aio verlno sla^t'eiSe, vahljivej^e. mlada Nin^n podleže. Odpelje jo preiSnii pijanček. bohemten. ki ji naslika le^to žtvlienie velikega Pariza. Ona gre ž n»im, zakai len je in preoblečen v mestnega škrica ... Cmi pierrot na govori: Ta^an^-'a je pisana v molu, žalos+ra je . . . vendar vsak to p^csliči in se veseli ob nii. ne sh»ti zla. Tn tudi lepa Minon je nreslišala mol in je bila vesela. Dobila je od Skrica verižico okrog vratu, dobila lepo sobo z nruV-o, svileno postelio, v kateri se tako sladko sni in sani a. Kmalu je odpravljen nien prvi fant. ki smo ga videli v osebi bohemi^na v prvi seeni. kmahi nride drugi, za ntim j tretji. TaVo g'-e dalie. vedno viSje. Vse pa govori. k»*"o lepa je Ninon . . . Tretia slika nam pokaJc. kako pridno sc uči Ninon, ki hoče poslati plesalka. Baletni mojster ji pripelje d-heTega, starega gosocda. enega izmed onih mnogih, ki tako radi občudujejo lepe no?iee in ki o plesu tako mnogo razumejo! Stari »moralist« ie navdušen in podar jI v znak svoje »naklonjenosti« dragoceno zapestnico in odide 2 njo — noko v roki. Črni pierrot pa nam brž razodene, kdo je pravzaprav ta debeli gospod. Pravi, da je ta starec ogaben verižnik. ki je prišel pač kot mecen, ima pa vse druge namene, k a Vor podpirati umetnost. Oortvičuje pa tudi Ninon, če?: težko ie ustavljati se žven« ketu zlata, težko je odreči ae lepim stvarem fn marsikatera devojka. ki je poslu$a'a samo glas svojega poštenega srca, je kla« uJcl. *»mb pa se za vedno zapre nad nesreč« no Vnon___ TaVo konča ta pretresljiva rg^dHra mladrga dcH<-*a. a terenu* se jo zahotelo razkošnega življenja. Po svoji form«, kakor trd? po %*sebfn« ski rtest-osti. predvsem pa radi velike mož« nos*i naifanta«!tixnej5ega oWikovau^a msce-natoria je ta Bittnerjeva drama nekak tip, ki iroi-t zanimati. Prva predstava te med Nemci do?Vr» znane mimodrame se je vrnila / maju 1920 v Zürichu ter potem nrepotovala skoro vse večje odre z nenavadno velTVim u.^pohofp. Scv-fa s pl^snV? in igralr?. kakršni *or Grete Wiesen^al. Sa^a Leontjew in Otto Treß* ler. PonavüaM tu Vri*ike nemSkih časop«* j sov. H im^To le to do'-ro sfran. da hi primer b^d!a te dni poljske prevode nekaterih naših pisateljev, med njimi več Vodnikovih, Jenkovih in Gregorčičevih pesmi. List poroča, da bo prinašal prevode srbskih, hrvatskih, čcški.n, ruskih in bolgarskih pesmi. Varšavsko Narodno gledališče vprizori sredi februarja Voj-novičevo »Maškarada izpod kup^ja«. ra katero se poljski kulturni krog: zelo za^'majo. — Clalre Trost-PIedSer, slovenskem« koncertnemTi občinstvu že dobro znana klavirska vlrtuozinja. je imela pretekle dni svoj lastni klavirski koncert na Dunaja. O njenem velikem uspehu poročajo dunajski listi in hvalijo izrazitost njene igre m bri-Ijanmo tehniko. — Gledališki IlsL V četrtek 22. tm. fz-ide nova stevika gledališkega lista z zelo zanimivo vsebino. Posebno opozarjamo na vsebino baletnega večera, Mozartove opere Don Jcan in na članek o Dcstojevskc-j:: komediji »Stričkov sen«. Vsa tri dc!a se ta teden prvič uprizorc na našem odru. Posamezna številka Gledališkega Usta stane 6 Dm. Julijska krajina. — Smrtna kosa. V Trstu je umrla gospa Ivana D e k 1 e v a. Bila je zavedna slovenska žena, ki je vzgojila svojo deco v narodnem duhu. Naj počiva v miru! — Tržaški mestni svet v kriz!. Občinskih svetovalcev v Trstu je 80. Danes jih )• samo še 52, ker jih le dobra tretjina, 2R, odstopilo, oziroma jih je nekaj umrlo. K sejam čestokrat prihajajao v nezadostnem številu, da se ne moreio vršiti. V mestnem svetu je sedaj 34 fašistov, 12 liberalcev, 3 reformist! in 3 komunisti. Govorilo se je že o razpusti* občinskega sveta, *edaj se molči o tem, kei fašisti nočejo dat! svoje moči iz rok. — Na trg« v Stž?nl je bilo 12. t. m. 1943 glav Živine In sicer 480 jtlav goveje živine, 196 koni in 567 praSičev. Prašiči so bili prodani vsi. cena ötedensklm ie bila 70 do 130 lir. goveil živini za kvinta! 510 lir, konji po 1600—4000 lir. Kupčija je bila dobra. — V morje hotela skočM v Trstu 26-letna Ana Mcrvfč, stanujoča v ulici Pozzo bianco. Ko je begala ob pomolu s svojim otrokom, so jo stražniki vstavili m odpeljali na rešT!mo postajo ta od tam na opazovalnico, kjer je šele drugo jutro prlšia k seH. Baje se »e bila sprla z možem. — Telefon v rokah zasebne IndtrstrMe. Italijanska vlada fzroča telefon zasebni industriji fn tako je tudi telefon v Julijski Krajani oddan privatnikom in sicer družbama »Sodeta delle Vcnezie« in »Societa delle tre Venezle«, kateri smatra tudi telefon za Benečijo. Trldent. Peko Jn Zader. OB 134 t L e K C O B m o\ * OB mestni trg s .dcrnatovic Sokolstvo. obleče. Ljubita se, kakor da ne bo ljubezni \ je uredil arh. prof. Kregar. Mimodrami sledi nikdar konca. Is vendar J« nesreča tisto ft l karakteroih plesov, katere plešejo dami — Sokol 1. v Ljubljani ponovno vabi svoje Članstvo na sestanek, ki se vr£i v če* trtek dne 22 t. m. ob osmih zvečer na Ta* boru. Razg.->v - o kandidatni listi bodočega odbora in predlogih za občni zbor. ki »e vrSi v nedrljo dne 25. t. m. ob devetih do« poldne v dvorani Mestnega doma. 192/n — Občni zbor Gorenjske sokolske i upe ae vrši v nedeljo dne 1. februarja 1925 ob 8. v Sokolskem domu v Skofji Loki. 197/n — Sokot*ko ?ted~-ltšče v Radovljici po« novi v nedelio dne 25. t. m. ob pol Štirih popoldne ljudsko igro »Čarovnica pri Bo« hinjskem jezeru«. 190/n Turistika in šport. — Odhod Ljube Vldmajerla v Zagreb. V soboto odpotuje v Zagreb znan5 Športnik Ljubo Vidmajer. čla-n ljubljanska Ilirije in ostane tam trajno. Povodom njegovega odhoda mu priredi S. K. Ilirija poslovilni pri-jateljslri večer, ki se bo vrSl danes t. J. v sredo v restavraciji MikUč pri Južnem kolodvoru ob 20. Sportniki udeležite se tega poslovilnega večera. — Gr ad] ans k l na Dunaj«. Grad iar.sk! gostuje v nedeljo na Dunaju proti Wackru. Wacker je momentano v dobri formi, kar je dokazal z zmagami nad Vienno in Ad-miro. — Rapid (Dana!) gostuje v nedeljo v Zagreb« proti Hašku hi Concordijl. Nastopi v najmočnejši postavi. Dosedaj je prijavil sledeče igralce: Jančik. Griftner. Regnardt, Schosser. Dietrich. SoMl, Nietsch, Brand-stldter, Richter. Madlnager. Sibeck, Won-drack, Uridll. Kuthan. Wesselik, Hofbauer. Wessely, Kirbes tn Schönecker. V Zagreb pride torej 13 reprezentatrvnih igralcev Avstrijci — Orad!aaskI aa Dunaju? Kakor javljajo zagrebški Usti, igra OradjansJcf v nedeljo na Dunaj«. Proti kateremu moštvu nastopi, ie nI znano. — Koliko dobivajo češki profesionalci? Češki nogometni Svež je določil, da sme *Mtt a*olcaijonalaj Igrajte aajvtč 1900 Če- ški kron plače, kar znaSa v naši valuti ot-kaj nad 3000 Din. — SK. Hermesa občni zbor se vrši v nedeljo dne 25. januarja ob 9. dopoldne v gostilni Slibar, Jenejcva cesta 2U5. Udeleži* te se ga polnoštevilno. — Odbor. 194« Morilec zakoncev Verdelj prijet Svoječasno smo poročali o strahovitem roparskem umoru, ki je bil izvršen nad zakoncema Jakobom in Marijo Verdelj iz Vr-binske vasi, okraj Krško. Dogodek je bil sledeč: V Vrbinski vasi sta živela mimo tn v srečnem zakonu zakonca Jakob in Marija Verdelj (Werdelj). Stari Verdelj, ki se )«* bavH z mlekarstvom, je imel obila pos'a In da si delo olajša, je najel nekako v začetku oktobra uckx^a rn'adenlca, ki mu Je pomagal pri dein. V splošnem je bil mladenič, ki so za klicali z^r Jožo, zelo priden In mlrn* narave ;er je ugajal ljudem. Stari Verdelj ga je imel rad ter mu tudi zaupal, da rau Izroči po smrti posestvo. Mlsdenič, ki je opravljal kot že orno njeno, različna dela pri hiši, je gonil na pašo rudi edino kravo ter Je nagovarjal gospodarja, ča )vS) kupi .se eno kravo, češ da bo im-! več d»*la z živino. Vcrdel] Je ugodM hlapcev! želji .odšel ie v Krško In tam dne 11. okeobra. dvignil 3000 dinarjev. Par dni za tem, bilo je v sredo 15. oktobra, pa se je Jo2a nenavadno pojavil v Krškem, kjer Je ponujal eno kravo na prodaj. Sklenil Je kupčijo t nekim mesarjem, ki le izjavil, da pride po kravo v Vrbinsko vas. Ko Je prtšet tja, je bil hlapec sam doma. Mesarju se Je zdvia kupčija zato simljiva, zahteval Je od hlapca da mu vrne aro, ki mu jo Je dat na račun, poleg tega pa Je videmskemu županu naznanil sumljivo obnašanje hlapca. Naslednji dan je odšel župan osebno na dom posestniki Verdelj a Vsa okna Verdeljcve hiše pa so bila z deskami obita In na vratih Je bil nnpi^: "laz sem junak Iz Like In se nikogar ne bojim! Star! in stara sta odšla v Toplice in se ne vrneta več!« Cim Je župan to opazil. Je zadevo ovadil oroZrlkom. ki so nasiloma vdrli v hišo. Nudil se Jim je strahovit prizor: V hišf, v kateri so se poznali sledovi krvave borbe, je bilo vse razmetano, prevrnjeno In razbito: oba zakonca, kt sta očlvidno postnla žrtev hlapca, sta Izginila brez sledu. Nastal Je sum, da Je hlapec oba zrkonca umoril ter nato na vozičku odpelial v Savo. Orožniki so uvedli obširno preiskavo, ki sicer ni dovedla do pozitivnega uspeha, ugotgovllo pa se je. da Je morilec Verdelje-vih leta 1895. rojeni hlapec Joso Matic le Jesenje Dolnje, občina Gjurmance na Hrvatskem. Ugotovilo se Je tudi. da Je Matic v č?su od 10. do 13. oktobra pobral vso dobro ohranjeno obleko obeh zakoncev, dalje Je odnese! večje količine živeža, masti, posod« ter razne druge predmete v vrednost! več tisoč dinarjev. Skušal ie tudi prodati kravo, knr pa ga je Izdalo. Matic si Je prisvojil tudi 3000 Din, ki Jih je Verdelj dvignil v hranilnici. O dozdevnem Matiču so Imeli orožniki točen popis, vendar Je Izginil brez sled* Toda roki pravice nI ušel. Matic Je odšel v Zagreb, kjer Je pa njem spoznal poslovodja kamnoloma Iz Raj« henburga hlapca, ki Je služIl pri Vcrdelje-vlh ter ga je ukazal aretirati. Matic Je Hi res aretiran in se Je ugotovilo, da |e njegovo pravo ime Josip Herceg in da je mehanik iz Karlovca. Po daljšem obotavljanl« Je Herceg priznal, da le umoril oba Verde-Ijeva, njiju trupli pa zakopal za hišo. Ver-dcljeva Je umoril s sekiro v spanju. 2 nJim v družbi je bila takrat tudi neka ?21etna ženska, velike postave In noseča. Herceg je priznal, da Je bila to njegova žena, ki mu Je ■ pomagala odnašati naropane stvarL Herce* ; gova žena je bila 19. t. m, v Karlovcu are« tirana .Te dni se Je vršilo v Vrbinskl vast Izkopavanje za Verdeljevo hišo In sta se res našli trupli obeh umorjenih zakoncev. Morilec Herceg je bil prepeljan v Krško In bo danes v Vidmu navzoč pri ogledu aa Lica mesta. Nekaj obletnic za 1925, Pred 10U leti je umrl 4. januarja Ferdinand, kralj obeh Sicilij; 7. marca pisateljica Dufrenoy; 10. aprila je bil ubit PauULouia Courier, pamfletist in prevajatelj Longuao« vih pastoral; 19. maja je izdihnil francoski filozof SainuSiman; 6. oktobra pa veliki na« ravoslovec Lacepede, ki je dokončal Buffo* novo Histoire naturelle'; 28. oktobra gene* ral Foy, zgodovinar in sloveč govornik; 23. oktobra ruski car Aleksander, Napoleonov zaveznik po Tilsitu, pozneje njegov hud pro» tivnik; 29. decembra veliki slikar David. Pred 200 leti je 28. januarja umrl car Peter VeUki; pred 400 leti 25. februarja jo bila bitka pri Paviji, kjer je bil ujet Fran L Nadalje bo rojstvena sedemstoletnica svete« ga Tomaža Akvinskcga In zgodovinarja Jo« invilla, pa obsmrtna petdesetletnica »nana» ga danskega pripovednika Andersena. Pa še nekaj domačih obletnic. Pred 400 leti so se jeli zbirati prvi prote* I stanti v Ljubljani; leta 1525. je umrl na v># slicah Trubarjev oče Mihael; letos pred 350 leti je Janez Mandelc ustanovil v Ljubljani prvo tiskarno, Dalmatin izdal knjigo Jesu» Sirah, Trubar pa Cafehismus s dveima islam Hama. Leta 1825. postane Matija Cop Izreden profesor klasičnih jezikov na lvovskem vse* učilišču. Prešeren pa zloži tovarišu J Tnv« : nu za tolažbo pesem »Zarjavela d'vica« ter» predloži Kopitarju cel zvezek stikov v pregled. Istega leta se na Tomačevem pri Ljuh» ljani rodi Martin Semrajc, Juriit. pesnik »Triglava« (V gorenjsko oziram ae skalnato I stran.) Pred 50 leti prične Erjavec nabijati na« \ rodno blago »Iz potne torbe«; Jos. Ogrinc, profesor v Vinkovcih obelodani povest »So* tev in žetev«. 1875. leta ao se rodili pesniki: general R. Maistcr» Vo jinov v Kam« niku. Franiea Vovkova (Vid* Jera jeva) na Bledu; 15. junija Silvin Sa-denko (A. Merhar) na Jezici. Pred 10 leti |a Zupančič dal na svetlo >?Sto uganka pa ».Ciciban in le \ ■..... •SLOVENSKI NAPODt rfne 22 januarja ste v. 17 Dnevne vesti. V Ljubuaru dna 21. fanmarfa. §92». Poglavje o mučeništvu. Odločen nastop vlade proti Radiču. njegovi stranki in proti vsem, ki so a Radičem v zvezi, je napravil najboljši vtis na vse one, ki žele, da bi že vendar enkrat zavladale v naši državi urejene razmere ter nastal red in mir. Je pa tudi mnogo takih, ki so mnenja, da je pač umesten energičen nastop proti Radičevi stranki kot taki, v političnem oziru pa da jc dvomljive vrednosti akcija proti Radiču samemu, ker se ga s tem obdaja z gloriolo mučenika, s čimer se njegov ugled in vpliv v širokih ljudskih masah samo utrjuje in poglobila. To naziranje z vso odločnostjo pobija ne morda kak naš politik in državnik, marveč ugledni na Dunaju živeči poljski patri jo t Alfred Rappaport, bivši sekcijski Šef v avstrijskem ministrstvu, ki je 14. t. m. priobčil v »Baltische Presse« v Gdansku o Stjepanu Radiču velezanimivo in politično važno razpravo. Rappaport označuje Radiča na temelju njegovih govorov, katerih vsebino podaja, za veternjaka, za nestalen značaj, za moža, ki sam ne ve, kaj hoče, in pravi: »Radičevi politiki nedostaja vsaka notranja sLladnost in enotnost, ki jo jo smatrati kot predpogoj za to, da si taka politična smer izvojuje zmago nad ukrepi, ki jih je proti nji naperila državna oblast, da ji ti progoni ne škodujejo, marveč koristijo in jo obdado z gloriolo političnega mučeništva. To naziranje utemeljuje tudi pravdorek, da bi si končno, ako bi bila stvar drugačna, lahko vsa politični pokret, ki je podlegel višji sili, prisvajal pravico do mučeništva in tako moral imeti nado na končni uspeh. Ako bi zgodovinska izkušnta to učila, bi morala enostavno vsaka državna oblast kapitulirati pred vsakim poljubnim opozlciionalnim voditeljem, ki bi itnel toliko energije, da bi se dal preganjati in zapreti, to pa bi bil položaj, katerega posledico bi bile nedosledne. Naj sodimo o metodah, ki lih uporablja g. Pašič pri pobijanju svojih nasprotnikov, kakorkoli, eno je gotovo, da ni logično, še mani pa veri et no, da bi mogli smatrati aretreüo g. Radiča« ki se le hkrati Izvršila pod tako teatralnimi okolnostmi, kot mučeništvo, ki na] bi bilo samo predhodnik veljavne zmage načel, ki Jih zastopa ta hrvatski voditelj, ako se dä sploh pri njem govoriti o načelih. V zgodovini imamo več kakor en vzgled, ki kaže na to, da spada h končnemu uspehu političnega mučeništva vendar le nekoliko več kot enostavno preganjanje državnih in sodnih oblasti.« Rappaport je izkušen mož. ki živi izven našega političnega meteža in si je prav zaradi tega ohranil objektivno in nepristransko sodbo o naših političnih razmerah. Ako je on na podlagi svojih opazovanj prišel do sličnih zaključkov glede Radiča in njegove politike, kakor vsa jugoslovenska nacijonalna javnost z vlado vred, potem je to samo dokaz, da se naša država nahaja na nravi poti* ko je enkrat z jekleno pestjo udarila eb glavo Radičeve hidre. — Češkoslovaški poslamk Jan šeba Častni občan občine Bled. Kakor poročajo z Bleda, je občinski svet na svoti zadnji seji soglasno imenoval češkoslovaškega poslanika na našem dvoru g. Jana Šebo za častnega občana občine Bled v znak priznanja njegovih izrednih zaslug za zdravilišče in letovišče na Bledu. Občina poslaniku izroči prihodnje mesece umetniško izdelano diplomo, za katero je razpisan natečaj. — Reorganizacija ilnančne uprave. Fi-unučno ministrstvo objavlja, da je finančni minister dr. S^ojadlnovič ukrenil vse potrebno v svrho reorganizacije finančne uprave Reorganizacija se tiče v prvi vrstt finančnega postopanja in davčne uprave. Sestavljena je posebna komisija, ki ima nalogo sestaviti načrt finančne reforme. V to komisijo je finančni minister pozval kot predsednika delegata finančnega ministrstva v Ljubljani g. dr. Karla š a v n i k a in kot čTane načelnika proračunskega oddelka v finančnem ministrstvu Vojina G j u r I-šlča, načelnika inšpekcijskega oddelka Ni-kolo Petroviča, načelnika poštne hranilnice v Beogradu dr. Frana Pavlica in Člana proračunskega odseka Milana O s to-JI č a. Generalni direktor Dučič je izdelal splošna navodüa za razprave komisije, ki končno Izdela elaborat za reformo finančne mprave. — Nova nredba glede delovnega časa v obrt. podjetjih. Minister za soc politiko Je Izdal to-le uredbo: V vlogah trgovske ki obrtniške zbornice v Beogradu se opozarja na *o in se ugotavlja, da imata uredba o odpiranju it\ zapiranju obratov z dne 25. septembra 1924. In uredba o delovnem časa v trgovinskih podjetjih, natisnjeni v »Službenih Novinah« št. 239 z dne ia oktobra 1924., poedlne odredbe, ki nasprotujejo zakonu o zaščiti delavcev. Zlasti pa se je pojavil na konferenci, ki so se je udeležili vsi Interesenti v Beogradu, protest, čes da Izhaja nepopolnost v omenjenih uredbah poglavitno odtod, ker se niso udeleževali pri njiju izdelavi predstavniki vseh prizadetih orgarrfzaclj; izrekli so mnenje, da bi kazalo, temeljiteje proučiti vprašanja, ki bi jih morale obsezati uredbe, in da bi se s tem do-acsjs artdbe, ki bi Luis trajnega značaja to bi obsezale širše potrebe prizadetih strank. Vidi se mi, da js treba v ta namen intenzivneje proučiti vse razmere v državi im po zaslišanju vseh prizadetih zbornic priti do pozitivnih sklepov. Na podstavi navedenih okokicsH In po pravici, ki ml Jo dajs zakon o zaščiti delavcev« odrejam: Veljavnost uredb, natisnjenih v »Službenih Nov*-nahe s dne 18. oktobra 1921, in sicer: uredbe o delovnem časa v obrtnih podjetjih, uredbe o delovnem časa v trgovinskih podjetjih in uredbe o odpiranja ta zapiranja obratov, so odlaga do nadaljnja stoj* as-retiba. Ker bi morale stopiti te uredbe v veljavo dne 18. tm„ je treba o tej moji odločbi takoj po najhitrejši poti obvestiti vss prizadete institucija ia vsa pristojna obla-stva. — Iz Zvene kultarnlh društev. (Predavanja.) V torek 20. t m. Rado h a. Dr. Bohinjec o delavskem zavarovanju. — V četrtek 22. t m. Dobova pri Brežicah. Profesor Fran Dolžan: O praclove-ku. Ob 20. zvečer. — V soboto 24. L m. Kranj. Dr. Jože Ras. profesor. Ob 20. zvečer o slikah iz narodovega življenja v SrbfijL — Skofja Loka. Josip Zupančič: O inkviziiil hi njenih ustanoviteljih. Ob 20. zvečer. (Nadaljuje svoje predavanje od zadnjič.) — Trbovlje. Anton Podbev-lefc: O sodobnem bogu. (Običajno tedensko predavanje.) — V nedeljo 25. t m. R e • čica pri Bledu. Rado Pavlic, profesor: O starih grških In rimskih bogovih. Lokal In ura na plakatih. — Domžale. Pro fesor Josip Breznik: O semljeplsju In zgodovini Jugoslavije. Ob 0. zjutraj v So-kolskem domu. — Koroška Bela. Profesor Stanko Sila: O svetovnem nazoru in verstvu. Ob 9. zjutraj v sokotski telovadnici — Stražišče pri Kranju. Dr. Jož* Rus, profesor: O slikah iz narodovega Življenja v Srbiji. Ob 16. popoldne. — Ihan. Profesor Fran Dolžan v Oasilnem domu. Ob 15. popoldne. O vesoljnem potopu. — Na vsa ta predavanja Že danes opozarjamo in vabimo« da se jih udeleže vsi brez raz ikc, ker so vsa predavanja javna. Zveza obenem uljudno naproša vsa včlanjena društva, k! imajo njene igre, da iih čimprei vrnejo ter vsa ona društva, ki kaj dolgujejo na Izpo-sojnini ali članarini. 4o čimprej poravnajo. V kratkem bo ZKD poslala vsem svojm društvom posebne tiskovine o delovanju društva v letu 1924., katere bodo morala društva takoj po prejemu izpolni t L Z ozl-rom na dejstvo, da se je število včlanjenih društev v zadnjem času povečalo in se oglašajo ie vedno nova društva, ZKD uljudno prosi, da store vsa društva vse dolžnosti napram Zvezi točno, da se delovanje olajša in delo omogoči. — Nov Orljent-ekspress. Belgija si prizadeva uvesti direktni ekspresni vlak med Ostende in Carigradom in sicer preko Dunaja, Budimpešte tn Beograda. Po konvenciji Iz leta 1921. je določena črta v Orl-jent samo potom Slmplon-ekspressa. Na ta način bi dobil Beograd ie jedno ekspresno železniško zvezo z za pa do m. — Kongres zdravnikov v Zagrebu. V Zagrebu se bo vršil 25. tm. kongres zdravniških zbornic is vse kraljevine. Zdravniki, ki se tega kongresa udeleže, se vozijo na železnici za polovično ceno. — Premestitev železniške direkcija v Novi Sad. Kakor smo že poročali, se železniška direkcija v Subotlci premesti v Novi Sad. Ker v Novem Sadu niso dograjena za železniško ravnateljstvo potrebna poslopja, ostane železniška direkcija še do konca tega leta v Subotici. — Anketa za Izenačenje davkov se sestane v finančnem ministrstva v Beograda dne 29. tm. V pretres pride že izdelani načrt zakona za izenačenje. Udeleže se ankete razni Interesiranl krogi. — Svečana otvoritev železniške progo Užlce-Vardlšte. Danes sta odpotovala prometni minister Andra Stanič in minister Mi-ša Trifunovič k svečani otvoritvi železniške proge Užice-Vardište. Ta proga je velikega gospodarsko političnega pomena, ker zveze Bosno s Staro Srbijo. Svečana otvoritev se vrši 25. tm. in slavnostni vlak vozi tega dne iz Užic v VardiŠte odnosno v Sarajevo. Za to slavnostno otvoritev Je izdelan poseben program. —S Delitev zemlje v Joinl Srbiji agrarnim Interesentom. Na podlagi razpisa ministra za državno agrarno reformo z dne 26. novembra 1924, št. 45.120, se vse interesente obvešča, da se toliko časa ne izseljujejo v Južno Srbijo k poednrlm agrarnim ustanovam, dokler od teh oblasti ne bodo pozvani. Izselitev v te kraje naše države b! sedaj povzročila interesentom samo nepotrebne stroške, ker ie delitev zemlje za krajšo dobo ustavljena. — Direktni tovorni promet med Jugoslavijo Ia Poljsko se uvede od 1. marca dalje. Mednarodna železniška konferenca v Krakovu je sprejela pravilnik, ki zadeva promet med Poljsko, Češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko, Italijo, Švico in Jugoslavijo. — Jugoslovanov v PhiradefpmJ v Ameriki je okoli 5000. Poročajo, da Je ta naša jugoslovenska naselbina ena najbolj zaosti-lih m najbolj zapuščenih. Obstoje tri aH Štiri društva še izpred vojne dobe In ena še nosi napis »avstrijsko« pravega jogoslo-venskega življenja in udejstvovanja pa med našimi Jugosloveni v PhiladelphlJI ni nika-kega .Vendar pa je kdo med njimi, ki U mogel stopiti na plan in vzbnditi k uspešni organizaciji philadelphske Jngoslovene — V pojasnilo. V nzsem In tudi v dragih listih objavljeno vest o goljufivem poslovanja nekega Ludvika Semena pojasnjujemo v toliko, da g. Vilko Semen, zastopnik papirnate industrijske stroke m konfekcije papirja, ni v nobeni zvezi s goljufijami gori omenjenega Ludvika Semena Ia seveda ni ž nJim Identičen. Skok zločinca Iz drvečega vlaka. Pred dnevi je neki orožnik eskortiral zloglasnega roparja Lazarja Cosiča, ki Je bil obsojen aa H let Jase. ia Broda v kiaiialr» * MttieiV eo. Tat pred postajo Ruma Je Coifč prosn ofoffrika, da-li trne an stran, kar ma Je ofofuflc t odi dovoliL Orožnik je eaksl pred vrati to ko na ponovno trkanje ni dobil odgovora. Je nasfloma vdrl v stranišče. Covlč Je Skočil skozi okno drvečega brzovlaka. Navzlic temu, da te orožnik ustavil vlak In so preiskali vso bližnjo okolico, zločinca niso dosedaj prijeli. —Dunajski soctfalbä prodali svojo največjo tovarna, Mammerbrotwerke. r>Unaj-sko časopisje se peča z afero ravnatelja Hammerbrotwerke, kl so ga oblasti zaprle, ker nI hotel znižati cene kruhu za 1200 kron, to je v našem denarju dinar in četrt, pri kilogramu, d-Čim so druga privatna podjetja sledila p0z..u. Da se izognejo preteči katastrofi, so dunajski socijarsti prodali velikansko svoje podjetje Hammerbrotwerke. s katerim so se ctičili po celi Evropi, kapitalista fai bankirju Boselu. ki velja za najbogatejšega moža na Dunaju. S t*»m se zaključuje eden nafjotl š*" rok o pote zn' h In stro-kovnjaško Izvedenih ter upravljalnih socl-jaKzacijskih načrtov sodobnega gospodarskega življenja. Hammerbrotwerke so ustanovili dunajski socnallsti že pred vojno in so tedaj uspevali. Zlasti pa so se razširili med vojno ter dobavljali dunajskemu prebivalstvu cenen kruh. Po vojni so nastopile težkoče. Izbruhnila je hud- konkurenca z nestalnimi žitnimi cenami, katerih nI mogel obvladati zavod. ki se je vodil preveč po socijaHzacijskih načelih. Zabredel je v dolgove, razen tega ni vzdržal nizkih cen, s katerimi so obratovala ostala privatna podjetja te vrste. Posledica je prodaja, ker bi sicer podjetje propadlo v najkrajšem času. Ts zanimivi pojav nam dokazuje, da se so-cijalizacijski princip ne da vzdržati niti tam, kjer mu stoje ob strani ogromne organizacije ter izborni strokovnjaki, s katerimi so sigurno razpolagali dunajski socijalfsti. Kako bi pri tem dejanjskem stanju izgledalo socljalizirano gospodarstvo v Jugoslaviji, ako bi se bi?a pred leti posrečila komunistična revolucija, si lahko mislimo! Svet in tudi socijaHsti. pametni, razsodni, ki gledajo stvarem brez predsodka v obraz, priznavajo, da ni boljšega regulatorja cen, kakor je privatna lastnina in iz nje izhajajoča svobodna konkurenca. To, kar je najcenejše, pa je v gospodarstvu tudi najboljše. — Maščevanje nad nezvesto l]ubl?o. V vasi Vrevce pri Smedcrevem se je te dni odigrala strahovita Ijubavna drama. Posestnikov sin Dragotin Panto^ič, ki se je pred kratkim vrnil Iz vojaške službe na dopust, je zaznal, da mu je postala njegova iz-voljcnka Leposlava Radojčič n^zves'a m da se Je vdajrla drugim fantom. To ga Je strahovito razburilo odšel je k Leposlavi in Ji očI*al njeno nezvestobo. Ker se mu je de-volka posmehovala, je potegnil Pantollč izpod suknje ročno granato Jo prižgal In vrgel na tla, obenem pa Je držal Leposlavo za roko. Zaman so bili vsi obupni napori dc-vojke, da se oprosti trdega prijema. Granata se Je nenadoma razletela s silnim pokom In rblTa Pan'olica na licu mesta. Leposlava je bila težko ranjena in Je drugi dan v bolnici v Smederevem podlegla poškodbam. — Drzen vlom v stanovanje. Dne 2"). tm. je neznan storile? vlomil v stanovanje delavca Matevža Surka na Glincah Štev. 2 •n mu odnesel 1500 Dm gotovine, 5 zlatih prstanov, zlato verižico In dva para zlatih uhanov. Skupna vrednost ukradenih predmetov z denarjem vred znaša 5600 Din. — Učenjak — tat. V Berlinu so areti» rali znanega učenja1;« dr. Karla H a u c k a, ker je iz državnih arhivov ukradel več da* gocenih dokumentov. Hauck je strokovnjak v zgodovini srednjega veka. Napisal je pri» spevke k nemški kulturni zgodovini, ki ob» sega 50 zvezkov. Ta knjiga je znamenito znanstveno delo. Baje se je dokazalo, da je ukradel razne dokumente ne samo v d~žav» nem arhivu v Berlinu, marveč tudi v dvor* n"Ti in državnem arhivu na Dunaju' in v va.ikanski knjižnici. — Zagrebški ŽeparP na posla. Ko je v nedeljo ponoči nastala grozna eksplozija v električni centrali v Zagrebu, je bilo vse mesto takoj zavito v temo. Po javnih lokalih, gledališčih, kinematografih in barih je nasta!a precejšnja panika. Vsak je takoj hitel do svoje suknje, da si jo zavaruje pred neznanimi tatovi Vsak je tudi skrbno tiščal listnico, ker žeparji so takoj izrabili temo za svoje špekulativne namene. Res so povsod žeparji poskušali izvrševati razne žepne tatvine. Kljub temu. da je tema trajala do L ure ponoči, vendar žeparji niso Imeli pri tem obilne sreče. Izvršene so bite samo štiri manjše žepne tatvine. Zfrarji pa so bili presenečeni, ker v roke so jim prišli le neznatni zneski pod 100 Din. — Cigan ostane cipanf Marija Lvzo* Iz Šiške je pred kratkim prodala ciganu Hcldu kitaro zs 150 Din. Cigan je dal na račun 50 Din. ostalo pa poravna čez 14 dni — je rekeL Res jc prišel v določenem času, ni pa prinesel denarja, pač pa je od Lužarjeve iz« vabil še lepo vijolino in odšel. Ni ga bilo več. Sedaj muziksličnega cigana zasleduje policija. — Roparski umor na Dunaja. Včeraj smo poročali o drznem roparskem umoru, ki je bil izvršen v soboto dopoldne na Du» naju nad uradnico Bert o Geißlcr. Ropar ii je zasadil bodalo v vrat in nato s 30 mili* j oni aK pobegnil. Oblasti so takoj uvedle energično akcijo, da izslede zločinca, ki je res ie v nedeljo zvečer padel v roke pra* vice. Morilec ki se piše Kari Bcrgmeister, Je dijak umetniške akademije. Prijet je bil v nedeljo ob 18. v neki kavarni. Morilec je svoj strahoviti zločin takoj po aretaciji ko» maj slišno priznal. Takoj po umoru Geiß* lerjeve je morilec pobegnil in odSel v »DI* anabad«, kjer je zahteval kabino prvega razreda. Bil je zelo razburjen. Zločinca je izdala rana na roki. Pri napadu na Geißlcr» jevo se je s bodalom precej ranil. Rano mu je obvezal zdravnik dr. Ksrl Serdotz, a je obenem opozoril oblasti na mladeniča. Pri Bergmeistru so našli samo še 16 milijonov . kron. Ostali denar jo potrošil sa nabavo I sum oblaka to wvcaa perila« Iz Ljubljane. — Koncert pevskega zbora Glasharte Matice v Ljubljani se vrši defini-tivno v sredo, dne 4. februarja ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani. 2e kupljene vstopnice ostanejo v veljavL — Predprodaja vstopnic v Matični knjl-garnL ISS-ra — Mestna občina in umetnine. Mestna občina ljubljanska je iz poslednje umetniške razstave kupila sledeče umetnine: !) Rlhard Jakopič: »Pri južml«, oljnata slika. 2) Bu-Icvčeva: »Glava« kip iz mavca. 3) Matija Jama: »Pogled čez Savo na Beograd« oljnata slika, 4) Ferdinand Vesel: »Jcstvne» (tihožitje) oljnata slika. Umetnine bo občana s.avila na razpolago »Narodni galeriji« za njeno javno umetniško zbirko. — Poziv tobačnim trefft 2 nt o m ti trrfl-kantlnlam! Naš dolgoletni predsednik, dobri Fr. Ks. J c 1 o č n i k, je v 75. letu svoje starosti preminul. Poživljamo vse člane in člane, da se udeleže njegovega pogreba, ki se vrši v sredo dne 21. t nt ob 4 popoldne izpred mrtvašnice javne bolnice v Ljubljani — Letošn?a zima In mestne Tnance. Pišejo nam: Z letošnjo suho zimo je v obče vse zadovoljno, najbolj pa — mestna blagajna. V pretekli zimi je lzpfačala mestna blagajna za Kidanje In odvažanje snega do konca januarja — prvi sneg je padel 18. nov. 1923, — t. J. v osmih tednih nad 175.0o0 Din — do konca marca 1924 pa skupaj 2^0 tisoč Din. Ves ta denar bo letošnja zima če ostane tako ugodna, mestni občini prihranila. — Vefkl lovski ples. ki se vrši od 1. na 2 febr. v vseh prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani, bo gotovo najlepša in največja letošnja predpustna prireditev. Lovci, veseli družabniki In prijatelji vsega lepega, vabijo vse. ki se hočejo zabavati, da se udeleže lovskega plesa. Ker so ljudje različno razpoloženi In iščejo razlčnrh zabav, zato so prireditelji porazdelili divno. občutkom pri-lagodujoče okinčano zabavališče v več, raznim razpoloženjem odgovarjajočih prostorov. Ako boš hotel plesati moderne plese, pomešane z ljubkimi valčki, se boš zibal z velikim zaljubljenim pelikanom in snežno-belimi galebi po sanjavi jazerskl gladini v »Pelikanovi dvorani« ob zvokih vojaške godbe. Kdor bo želel poskočiti *po gamsovo«, ta bo šel na »Spik«, kjer bo brnela harmonika in godrnjal bas. Ce bo kdo hotel po račje čebljati, ta se bo lahko potapljal v »Račjem bajerju«. Ljubiteljem črnih noči in nočne romantike, pa bo »Cukova duplina pravo zavetje. Uteho vsim omaganim bo nudil »Lovski bar«. Kot nekaj izvanrednega bo vinska izbira, najizbranejših vinskih vrst, konkurenca med vinotoči in vinskimi bratci. Pa tudi za jestvine bo razpoloženju odgovarjajoče preskrbljeno: v »Pelikanovi dvorani« bo specialiteta fino pecivo, na »špiku« klobase in v »Cukovi jami* gol-ljaš. — SLD. 184/n — Trgovski ples se vrši v soboto dne 2A. januarja 1925 v veliki dvorani hotela Union. Začetek ob %9. zvečer. Preddela so gotova. Vabila so razposlana m če kdo pomotoma vabila ni dobil, naj se obrne nemudoma na društveno pisarno. Gradišče 17 I. Prireditev obeta biti ena najlepših letošnje plesne sezije in prepričani smo, da bode. vsak obiskovalec zelo prijetno iznenaden. 185'n — Pevke in pevci »Ljubljanskega Zvo* na«. V sredo in četrtek skupni vaji. Xc za* mudite jih! — Odbor. 193/n — V društva »Soča« v Ljubljani se vrši v soboto 24. tm. pri »Levu« »Sveto-savska pros'ava«. Ta večer predava gosp. prof. Zgrablič o sv. Savi, njegov pomen za kulturo pri Srbih tn jugoslovenih sploh. Na to sledi prosta zabava, pri kateri svirajo primorski mandolinisti. Pričetek ob pol 21. Vstop prost. 187/n — Smrtna kosa. V javni bolnici je danes umrl vpokojeni železničar g. Ivan M e-Š e po dolgi in mučni bolezni. V krogu svojih znancev in prijateljev je vžival velike simpatije. Eil je naroden mož starega kova. Pogreb bo v četrtek dne 22. tm. ob 14. Bodi mu žemljica lahka! — Udruž. vo'n. Inv. podružnice v LJubljani javlja, da je trafika v Florjanski ulici štev. 10 takoj dobiti. Reflektamti. ki razpolagajo lokalom m primernim kapitalom, naj se zglase v tamoš. pisarni. Odbor. 186 n — Pogreša se od 20. t. m. zjutraj 13* letni deček Oskar Schiller, učenec 3. d^ške tjv.dske šole na Vrtači. Kdcr bi kaj o njem vedel, se prosi, naj takoj sporoči sfaršcm, Frančiškanska ulica št. 2, IV. nadstropje, desne stopnice. — Tatvine. Dne 20. tm. je bila na glavnem kolodvoru hlapcu Štefanu Terglavu ukradena pločevtnosta ročka s 25 litri olja. Škoda znaša t25 Din. Olje je bila last tvrd-ke Sarabon. — Pavli Prepeiuhovi so bile Iz kurnika na dvorišču hiše št. 6 na Mišičevi ulici ukradene štiri kokoši, vredne 239 Din. — Policijska kronika. Ovadbe: Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 3. telesne poškodbe 2. nevarne grožnje 1, popada od psa 1, kaljenja nočnega miru 5, nedostojnega vedenja 1, pijanosti 1, godbe in plesa brez dovoljenja 1, ponesna-ženja javnih prostorov 3, prestopka cestno-pol. reda 9, nezgode 1. Iz Celja. -- c Volilno gibanje v celjski okoli« ci. V ponedeljek zvečer se Je vršil v Sokolskem domu volilni sestanek Narodnega bloka, na katerem se je razpravljalo o volilnih zadevah. Na sestanku se je določil dan in kraj volilnega shoda za Gaberje in okolico. Kje in kateri dan se bo ta shod vršil, bomo še j poročali. Istotako se je na sestanku konstituiral volilni odbor Narodnega bloka za okolico—Celje. _c Dr. Korošcev shod. V nedelio se je v veliki dvorani Narodnega doma j v Celju vršil volilni shod Koroščeve i stranke, na Katerem je poročal sam Klerikalni bog dr. Korošec. Klerikalnih bac-kov se je nabrala polna dvorana. Dr. Korošcev govor je izzvenel v eno samo klerikalno hujskarijo proti naši državi. To hujskanje je nekaterim klerikalnim udeležencem shoda pričelo presedati in so shod zapustili. Državna oblast bi ne smela dopuščati, da klerikalni nažrteži tako brezvestno hujskajo neuko ljudstvo. Kazalo bi podvzeti tudi proti našim klerikalcem otstrejše mere, ki niso nič boljši od Radiča. —c Smrtna kosa. V poncde'Jek zvečet le v cc'jski bolnici rmrl po dolgi mučni bolezni učitelj na celjski deJki okoliški šoli g. Karel Vinjak v 60. letu s'arostL Pokojnik ie til preje nadučltelj ha Lubcčnl pri Celju. Ril je vedno naroden In nnpreden mož ter v vseh narodnih krogih splošno priljubljen. V n?rodnem duhu Je vzgojil tudi svoje otroke. Pokojn?kov pogreb se vrM jutri v četrtek ob 15. iz lavne bolnice na mestno po-kopnlisče. —c N-srcčo. !71otnl Z?brkovnfk Alojzij iz St. Jnnča pri Velenju s- je igral s pu^ko, Id jo je snm skonsfrrirnl. Pu^ka mu Je padla na tla ter se snrožila. Krogla mu Je šla v leva prsa .Te/ko poškodovanega so prepe-ljn'i v ce'jsko boNico. — Kranjc Alojzil, posestnikov sin Iz £mnrtnega v Ro7nl do'ini, se je pri rezanju slame spodtnknll Iz stolčka, na katerem je stal In se pri tem prijel za rezilni siroj tako nesrečno, da trm |e fs*l prereza! levo roko. Te?ko poškodovanega so prepeljali v celisko bolnico. — Z vlaka je padel v Grobejnem 251etn! Covllaf Fran floručan in se težko poškodoval. Pre-pe'jMi so ga v celjsko bolnico, kjer Je vsled dobljenih poškodb umrl. Iz Maribora. —m Odlikovanje kult. delavca. Iz Sre-dšča ob Dr. ram poročajo. Preteklo nedeljo je v prisotnosti zastopnikov raznih kor-poracij in društev ter Šolske mladine m učencev obrtne nada-jcvalne šole izroča srezkl poglavar g. dr. Voučfna Gotskemu ravnatelju g. Antonu Kosijn red sv. Save. Zaslužnemu prosvetnemu de!avcu naše čestitke! —m Anketa o stanovanjskem vpraša-*ifu. Kakor poročajo mariborski Usti, je veliki župan določil, da se vrši 23. tm. anketa, na kateri se bo razmotrivalo o stanovanjskem vprašanju v Mariboru tn okolici —m Smrtna Losa. V ponedeljek je umrl trgovec Mihael Liroeschnigg, trgovec v Meliu. Pokojni je bil star f>9 let. —m Velik požar v Bistrici pri Llmbu-šu. V noči od ponedeljka na torek je izbruhnili v žagi tvrdke Kobi v Bistrici pri Lim-bušu velik požar, ki se jc našlo razširil in zavzel naravnost ogromne dimenzije. Pogorele so ogromne zaloge lesa m drugih lesnih izdelkov. Na lice mesta so takoj prihtele požarne brarnbe iz Bistrice, Pekra, Limbuša, Studencev, Kamnice in Maribora Gašenje je bila zelo otežkočeno, ker je zmanjkovalo vode tn so morali napeljati cevi 900 m daleč. Na pomoč je prihitelo tudi vojaštvo iz Maribora in z združenimi močmi gasilcev ter vojakov se je končno po hudih naporih posrečilo ogenj omejiti. Skoda je naravnost ogromna, vendar je bilo podjetje zavarovano za 3 milijone Din. —m Mojster, k! vžgala vajence k tat» vini. Na pohciji sta prijavila včeraj dva vajenca, da ju je mojster okluiotal, ker nista sledila njegovemu ukazu, da bi hodila na Pohorje drva krast. Policija je uvedla preiskavo in izkazalo se >e, da sta vajenca govorila resnico. Podjetnega mojstra so ovadili drž. pravdništvu. PET LJUDI IZGINILO IZ BEOGRADA. Bcogradska policija Je komal kos težavni nalogi, ki jo stavlja nanjo povojni moderni Beograd. Razrešiti ima nebrol težkih slučajev, ubojev, umorov (slučaj Car-lier!) in drugih zločinov, In sedaj stoji pred novo zagonetko: kam je izginilo v zadnjih dneh pet oseb lz Beograda? So to osebe različnih stanov in razične starosti. Ali so bile vse te osebe med sebo| v zvezi? Ta kombinacija se zdi malo verjetna. Kot prva je izginila na skrivnosten, dosedaj še nepojasnjen način, 121etna devojčica Milica Mt-lenkovlč, hčerka Žagarja Iz Zahumske ulice. In dočim še ta slučaj nI bil razrešen. Že so dospele na policijo druge prijave. Na kriminalni urad |e prihitela gospodinja »Društva za zaščito devojk* In prijavila, da |e Izginila gojenka zavoda, 191etna Dcs~nka RaJIč, Pcvojka se nekega lepega večera sploh ni vrnila v zavod. Imela le pri sebi samo 20 dinarjev. Ker je bilo dekle pridno in pošteno ter jc izginilo brez vsakrjja sledu, obstoja sum, da Je postalo morda žrtev knpčevatcev z dekleti. Karakterističen fn zanimiv je Istotako s'ucaj delavca Vladlmirja .tovičiča. ki je stanova! v Jove lllča ulici. Odšel je pred dnevi k svojemu bratu v Pralnic pri Klčcvu. da se dogovori rr^dl raz« dcTi*ve neketra podedovanega imetja. SIcer Je dospel k bratu, a v Beograd se nI vrnfl. fzgmil Je brez sledn. Dalje Je Izginil 16lctni vajenec Vladimir Popovič, zaposlen pri tvrc'ki Padnovič .Nazadnje je Izglnfl brez s!~du T^tni Anton VroŠ. Tudi o nJem nI s'edu. Policija v Beogradu ima torej posla dovolj I Po svetu. — Pota Nefrl proti kajenja. Glasovita fiVis^-a diva Pola NV^H je prioh^ta pred kratT:im ▼ newyor§^'ih dnevnikih ostre članke, naoerjrne proti kaienju dam. Orne« nila je med drvphn, da ima svojo lepoto zahvaliti svoji vzdržnosti m omejitvi v k a* jenju in jc imenovala cigareto za največjo sovražnico ženske lepote. — Tn'skl promet v Curthu v Svid tekom lan^kcjra leta Izkazuje oVsk 321 850 gostov. Prejšnje leto ffo je M!o 278000. Največ tujčev Je bi!o Iz Nemčije, to je 79 tisoč 283, Jugoslovanov je bilo v C ur Ihn lani 756. Stev. 17. »SLOVENSKI NAROD« dne 22. januarja 1925. Stran 5. Gospodarstvo. Gospodarska kriza » Jugoslaviji Pod tem naslovom piše sofijsko »Slovo: »O tem problemn govore razni informativni dopisi iz Jugoslavije, iz katerih sledi, da država navzlic porastu dinarja na inozemskih borzah nima izgledov, da bi se njen gospodarski položaj v novem letu zboljšal, ker še ni prebolela težke krize lanskega leta. Gre v prvi vrsti za težki položaj industrije, ki navzlic zaščitni carini in drugim zakonitim odredbam v njen prilog ne more kljubovati inozemski konkurenci. Čim bolj raste dinar, tem težji je položaj jugoslovenske industrije. Ker so domače tvorolce že prenehale z Izdelovanjem različnih industrijskih izdelkov, je uvoz blaga iz inozemstva vsled nizkega tečaja tujih valut od dne do dne večji ;n ugodnejši. Mnogi gospodarski krogi izjavljajo s popolno resignacijo, da vse kaže, kakor bi bila Jugoslavija na tem, da se povrne nazaj v položaj primitivne agrarne države. Zdaj je nevarnost, da zadene jugoslovensko industrijo še zadnji udarec, če rudniki res ustavijo svjj obrat. Po informacijah iz Beograda te konferenca rudniških ravnateljev v Sarajevu ob udeležbi vseh rudniških podjetij Jugoslavije ugotovila, da stoje vsi rudniki pred katastrofo. Delo se v kratkem ustavi, ker so davki in drugi poslovni stroški previsoki, obenem pa podjetja ne morejo zadovoljiti delavstva glede zvišanja mezd. Vzrok tiči v tem, da finančno ministrstvo ni odobrilo izrednega kredita v znesku 222,000.000 D; ta kredit je rudniškim podjetjem nujno potreben za zvišanje delavskih plač v državnih in poldržavnth rudnikih. Namesto da je odobrila zahtevani kredit, se je začela država pogajati z Madžarsko o uvozu v Jugoslavijo premoga iz velikega madžarskega rudnika, ki se nahaja blizu jugoslovenske meje. Madžarska je s svoje strani zelo spretno izrabila ta slučaj, ker je njena davna Želja, da poveča izvoz premoga. V ta namen je že večkra znižala železniški tarif za izvoz premoga v inozemsvo. Da paralizirajo madžarsko konkurenco, zahtevajo jugoslovenska premogovna podjetja, naj država zviša železniški tarif za prevoz inozemskega premoga po jugoslovanskih železnicah. Tudi to bi sicer nekaj zaleglo, ali zelo malo, in zato nevarnosti, ki preti rudnikom, če se delo ustavi, ne bo mogoče odstraniti. Tudi v drugih panogah industrije vidimo resno m energično prizadevanje, da se zajezi čedalje večji razmah inozemske konkurence. Sladkorna m alkoholna industrija se je Že združila v kartele. Temu vzgTedu so sledile slednjič še jugoslovenske pivovarne. V tem kartelu je združenih 18 pivovarniških podjetij. Samo 3 slovenske pivovarne se niso hotele pridružiti kartelu. Zadnje dni so se širil? vesti, da namerava ustaviti obrat velika tvornica električnega materijala v »Elektrobosna« v Jajcu. Ravnateljstvo tovarne je s težavo v zadnjem hipu preprečilo to katastrofo. Tudi kreditni zavodi v Jugoslaviji so v težki krizi. Skušajo se Izmotati iz stiske potom fuzije v eno denarno podjetje, obenem pa ponujajo upnikom prisilno poravnavo. Zadnjo tako poravnavo ie izvršila »Sreska banka« v Beogradu, ustanovljena leta 1906., ki je predložila upnikom lOOodstotno poravnavo, izplač-Ijivo v štirih letih, in sicer v letnih obrokih po 15, 25. 30 in 35 odstotkov s 6-odstotniml obrestmi. Zadnje čase se množe slučaii. da se obračajo mnogi denarni zavodi na sodne oblasti glede prisilne poravnave. Ti zavodi so sicer akivni, ali ker ne morejo likvidirati dolgov in ker jim je Narodna banka omejila kredit, si ne znajo pomagai drugače, nego s prisilno poravnavo. Jugoslovenskim trgovcem In Industrijalcem se zdi v ti veliki krizi, da so Ed. Rice Rurroughs: odveč in zaman tudi zadnji ukrepi vlade glede ustanovive stalnih razstav jugoslovenskih izdelkov pri trgovskih zbornicah in poslaništvih v inozemstvu, kakor tudi sejem in razstava kožuhovine, ki se vrši 21. t. m. v Ljubljani Te razstave se udeleže krznarji iz vse države. Vsi gopodarski krogi so mnenja, da gospodarske krize ni mogoče sanirati s pomočjo propagande in zainteresiranja inozemskih gospodarskih sil za položaj v Jugoslaviji. Navedeni podatki so zanimivi, ker ima tudi bolgarska gospodarska kriza mnogo skupnega Z jugo-slo vensko.« Mi sicer nismo taki pesimisti in upamo, da naš gospodarski organizem navzlic vsem perturbacijam in nezdravim notranjim razmeram v državi v doslednem času okreva, ali s tem še ni rečena, da moramo zatisniti oči in ušesa, ko je celo inozemstvo spregovorilo o naši akutni gospodarski krizi, o obupnem položaju naše indusrlfe, trgovine in denarnih zavodov, da. celo o možnosti, da bo vse naše prizadevanje, ves trud in vse žrtve zaman, da se bomo morali vrniti v primitivne razmere agrarne države. Da je vse to večinoma res. smo krivi v prvi vrsti sami. Namesto da posvetimo vse fizične in nmstvene sile sanaciji gospodarskega živlienfa. da se lotimo pozitivnega, ustvariajočega dela, se prepiramo o tem, kdo bo vladal, kakšna bodi oblika države in kateri stranki naj pripada prvenstvo. Bealno ž I vi jen le pa gre svoio pot fn lahko se bitem koritu. Dvanajsta ura bije, zadnji nam zgodi, da osanemo v pretiranem strankarstvu sledniič vsi skupaj ob raz-čas je, da se spametujemo. —g rVova velika htdmetekfrična cen* trata v Tetovem pri Skoplju. (Posnemamo iz Skopi ia.) Dne 22. decembra 1924 se je vršila licitacija pri Tetovskcm Industrij* skem A. D. v Skopi in za nabavo celokupne naprave hidroelektricne centrale na reki Penil t% preskrbo mesta Tetova In Skopi ia z električno eneržlio. Projektirane so dve vodni turbini po 1270 HP z generaforuma po 1100 kilovatamp-ra. Prenos električne eneržlje za mesto Tetovo če Mfl z n«ne# tost jo od 3000 Volt, a za mesto S^onlic. ka* tero je oddaljeno od centrale okroe 46 km. 35^0 Volt. Tnteres konkurence je bil zelo velik in močno zastopan. Prve r*-or«;*"nske vsote za sr*oipi in električni d^l bile so okrog o 000.000 Din, a za gradbeni d-1 4 mi« lijone Din. Trvr=i*"ev te hld-oe^Vtri(*nr c*n# tra*e je bila oddinn dne 3. i-tvaHa ]*>23 tvrdk! .T»*gos?av. CJanz A. D F-<-»f"-*rl. *fo» bavo celoktmnih strojev In elekricnega tna» teriiala izvrši svetovnomana tovarna (Tnnz & Co. Danubms iz Budtmpelte, !l*Vn —g Črnogorska razstava v Potfrorlcl. ki ima pokarati r?zno delo črnogorskesra ljudstva, se otvori koncem svečrna all začetkom marca. Ministrstvo trgovine bo dalo potrebno pomoč. —g Zadruga za svlnjerefo se je usta novila te dni v Somboru po inlc'jativl kmetijske zveze z Beogradom. Zadruga bo redila predvsem pleme domačih svinl in skrbela, da se odpravijo bolezni pri svinjah. —g Špirit in spanja. Industrija špirita je cene svojemu proizvodu povijala. Ufeme« l ju je ta korak s tem, da je bil njen obstoj ogrožen, ker ae je že tri leta borila a financ« nlmi tcükoeami. Pravi tudi, da so cene Špl* rit" v drugih državah Se enkrat tako visoke kakor pri nas. Današnje cene Špirita za va* gonske odjeme iz tovarne so: v cisterni 33 dinarjev; v želznih sodih Din 36: odjem 50 hektolitrov Din 36 25: 25 hI 3650: 10 hI Din 37: 3 hI Din 37.50; pod 3 hI Din 39 z državno troSarino vred. — Te cene veljajo proti takojšnjemu plačilu vnap-ej. V zvezi s tem so se povišale tudi cene 2ginj:i. Pro* ducenti upravičujejo podraž-nje a tem. da je bila letos slaba letina, rt ko za češpJje, kakor tudi za vse drugo sadje, iz katerega se izdeluje žganje. —g Prodaja lesa (okoli 5000 m3) se ho vrSfla pri sumskl upravi v Srednjem pri Sarajevu dne 7. svečana t!. Predmetni oglas natančneiSimi podatki *e v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. To in ono. Kakšno trene bomo imeli letos? Leto 1925. bo pretežno snho. Pomlad večinoma suha in hladna do 9. maja. V tem času pritisnejo mrazovi. Sledi zelo vroče poletje, pa rudi noči bodo vroče. Potoki studenci in Izviri usahnejo. Jesen zopet več suha, kakor vlažna. Oktobra meseca začne zmrzo-vati. november bo zopet toplejši. Snega ne bo pred adventom. Zima v prvi vrsti suha in nestalna. Januar bo najprvo mraz, zadnjo tretjino pritisne jug s snegom. Pebru-arja imamo do 18. sneg, nato zopet mraz. Začetek marca bo mrzel, proti koncu lepo. April do 10. hladen, potem lepo vreme do 23., nato zopet mraz do konca meseca. Maj začne z grmenjem, potem hladno in oblačno do 8, 3 dni lepo vreme, nato do 0. mraz po noči koncem meseca zopet lepo z mrazom. Jrmi začne s hladom, konča z vročino. Julija noč in dan velika vročina, vsaki dan bo grmelo, s točo vmes, do 28. precej deževno in megleno, nato iz-premenljlvo. Avgusta meseca zjutraj megleni dnevi, vroče in lepo, proti Koncu znova vročina. September začne z lepim vremenom, od 13. naprej hladno jesensko vreme, od 28. do konca meseca pa deževno. Oktober se otvori z grdim vremenom, nato slede lepi dnevi, kot poleti. November prinese Iz-prcmenljivo vreme z meglo, solncem m dežjem ter ostrim mrazom. 10. decembra pade prvi sneg, nato sneži do sredine meseca, proti koncu leta pritisne hod mraz. Tako vremenski preroki I Afera zakoncev Lederer. PoHelja je v ponedeljek zopet zaslišala Mid Lederer. Preiskovalni uradnik ji je pokazal razna corpora delicti, najdena v stanovanju njenega tasta Gustava Ledererja v Bratislavi, In razne dopise, ki pričajo o njenem prejšnjem življenju. Z nasmehom je Izjavila, da o teh rečeh nič ne ve. Po brezuspešnem zaslišan ju je odločno izjavila: »Vse moje življenje je bilo laž m zdaj moram nositi strašne posledice.« Na vprašanje, zakaj je tajila, da Ima nezakonsko dete, je odgovorila, da to ni res. To dete da nI njeno. Gre za dete druge bratislavske blagajni carice, Ane Schwarzove. Aretacija nad poročnik a Ledererja je dala povod za odkritje madž?rske špljona« že na Slovaškem. Policija je priSIa na sled nevarnem« v oh umi, kt je zbiral na Slovaškem Informacije za madžarsko vohunstvo. Pri hišni preiskavi na stanovanju Lederer-jevega očeta v Bratislavi je policija zaplenila vso korespondenco nadporočnlka Ledererja. Ko so oblasti natančno pregledale vse spise, so našli dokument, ki priča, da je bil Lederer v zvezi z nekim Gustavom Tichim, s katerim je služil v zloglasnem Pronavovem odredu. Prt Tlchem, 27 letnem uradniku tvrdke Herman Wkiter v Bratt- slavf. je napravila poücija lusno preiskavo. Našli so zelo kompromitujoči materija!. Ti-chy je bil že prejšnji teden aretiran. Uvedena je stroga preiskava. Oblasti so ugotovi-le, da je bil Tlchy madžarski poročnik. Kot tak re H! na Slovaškem v službi madžarskega vohunstva in je pošiljal v Budimpešto zlasti informacije o stanju vojaških posadk na Slovaškem, o njihovi sili in razme- { dan stirvi. Pri njem so našli točne sezname vseh posadk. Mož bo odgovarjal pred sodiščem za ve!eizdajo m vohunstvo v p.id tuji drŽavi. V preiskovalnem zaporu je tudi intimni prijatelj Tichega Zlgmund ^zom-bat, bivši madžarski poročnik, ki je pomagal Tichemu zbirat« podatke o češkoslovaški vojski. Tudi on je osumljen veleizdaie in vohunstva. V torek je bil objavljen v Budimpešti prvi zapisnik, sestavljen z morilcem Lcde-rerjem pred vojaškim avdltorjem. V zapisniku stoji, da je Lederer umoril Koudelko s pomočjo in po fnlcijativi svoje žene. ko it bii živčno popolnoma izčrpan, žena je zahtevala neprestano denarja in je s tem netila njegov pohlep po denarju Usodnega večera je odšel iz sobe in ko je pogledal nazaj, je videl, da leži žena * Koudelko na divanu. Pa prizor ga je spravil popolnoma iz ravnotežja hi ko je prišla žena v kuhinj., je plann v sobo in ustrelil Koudelko Iz neposredne bHžme. Truplo je razsekal skupaj z ženo. Njegov brat rrt bfl prisoten in tudi ni vedel, kaj je v zabojčku, ki sta ga vrgla z ženo v Donavo. V nedeljo popoldne se je vršil v Budimpešti pogreb zversko umorjenega mesarja Koudelke. Udeležba je bila ogromna. Umor iz ljubosumnosti. V Milanu se je začel proces proti že-železniškcmu uradniku Consalvlju, ki je iz ljubosumnosti do lasniega brata usmrtil svojo lepo In mlado ženo, tržačanko Gizelo Zanolo. Obtoženca dovedejo v dvorano. Oblečen je v črno obleko, lice pa mu je smrtnobledo. Na poziv predsednika govori s potrtim glasom: Ko je moj brat Hugon dovršil študije, sem iskal v Trstu službo. Sklenila sta stanovati in živeti skupaj, ker sva se vedno razumela. Kmalu se je to razmerje Izpre-menilo. Tu se obdolženec prekine, vzdahne globoko in nadaljuje: Priznavam, postal sem ljubosumen, žilo ljubosumen. To ni motilo moje žene. BI? sem zelo potrt in otožen. V Trstu ni hodila nikamor. Spočetka me je čakala vsaki dan, ko sem se vračal s tramvajem domov. Kmalu je prenehala ta pozornost. Pojavile so se mi slutnje in sumi. Hugon je hotel nadaljevati Študije in oditi v Hrenco. Ko sem ga vprašal za svet m ga prosil, da se mi kot bratu zaupa, mi je odvrnil: Moram ti zadati veliko bol. Nato Je umolknil bi odšel. Začel sem sumit! o teh rečeh. V njih sem zapazil klico tragedije. Obtoženec prekine in zaplače. Jecljajoč nadaljuje: Hugon ml je bil brat, ne kakor so drugI bratje, bil ml je prijatelj, vodja, srn. Dejal sem mu: Hugon, tudi največjo bol bova skupaj prenesla. Občutil pa sem istočasno, da si postajava tuja. Za mizo se je izogibal mojega pogleda. Moja uboga žena je hfla nenavadno dobra. Spočetka nisem videl, da bi se bila šalila ali razgovarjala skupaj. Začel sem paziti. Tudi ponoči sem bde!. Dnevno delo me je končno utrudilo, da sem zaspal prori svoji volji. Nekoč sem pred liugoaovo sobo raztresel kredo. Drugi dan sem zapazil, da >o je nekdo pohodu*. Neko drugo jutro sem našel okno njegove sobe odprto, posteljo pa ncJotaknjeao Vstopim. Oči so mu biie zalite. Dočlm se je prej zanemarjal, se je začel sedaj vsak briti. Med perilom sem nekoč našel umazane 2epne rutice svoje žene... Obioženec pripoveduje, kako je želel da k njim pride mati Hngon se je protivü. ?un! ;c raste! !:? dosegel vrhunec tiste ro- 199 či. ko je opazil, da ie odšla njegova trnu v bratovo soi>o. Ko >e tlucou hotel odpotovati, se je uprla žeaa. Tedaj je obtoženec nasvetoval bratu, da mern brezpogojno oditi, rluion se je pripravljal. Odšel sem s svojo ieno na vrt in žena mt je dejala: Videl boš. da ne pojde. Res se >e kmalu nato vrnil na vrt. Zadnjo noč sem slišal, kako je nekdo trkal s prsti po steol. Zjutraj je Hu^on odpotoval. Ona ga je gledala z okra. Stopila sva z ženo na vrt. Ne vem. kako se je dogodilo .. m ne spominjam se več ... Obtoženec umolkne. Pred pri znan Jen» zločina mu zastane beseda v grlu. Oči se mu razširijo, kakor da gleda samega sebe, kakoT da vidi mrtvo telo svoje Žene... Nastane dramatičen moment. Potem nadaljuje. Trd*, da m stal z nogo na tropin svoje žene. Neka prijateljica ml je svetovala, da kot mlad par ne vabtva prijateljev v hfio. Odvrnil sem JL da je Hugon moj brat — Zakaj niste vse tega prUnail svol materi? Ker sf nisem upal. Ko mu predsednik pred oči. kakšno je bilo mrtvo truplo s petimi revolverskimi streh, si obtoženec pokrije obraz z roka-mL Ali je res, da vaša žena nI bila prva ljubica? Na to vprašanje umolkne obtoženec. Sledi izpraševanje matere urnorjene. Z Jokajočlm glasom brani hčerko, da Je Wla poštena. Pravi, da je obtoženec ljubil samo svojo mater in brata m da je na ženo bil ob vsaki priliki ljubosumen. Mati umorjene pade pred sodniki na kolena in >ih prosi s solzami v očeh. naj zadoste pravici in kaznujejo u bo i ko. Ljubosumnega moža *o sodniki obsodili v večletno težko ječo. Vse vrste sukna za sokotske in gasilske kroje ter orol-niške un forme vedno na zalogi po najnižjih cenah. Drago Schwab, Ljubljana. SLABOTNA ŽENA. Za vladanja cesarske rodovtae Zumoan * je živel v korejskem mestu Avdl 80-Ietnl j Kantegan. Rii je prerok, zato le vedel, da je preživel šele polovico življenja. Doslel se Je ukvarjal s poljedelstvom, po dopolnjenem 80. letu pa ni več delal drugega kakor da ie sedel ob reki Tumaugan in lovfl ribe, seve brez uspeha, ker ni nataknil na trnk nikake vade. Tako ie preživel tri leta. Njegova žena mu je rekla: »Vsled starosti si postal bedast, zato nočem več s tebol živeti. Pusti me, da odidem!« Kantegau je privolil. O čudnem starcu, ki lovi ribe na goli trnek, je slišal cesar in ga poklical k sebi: »Zakaj lovIS ie tri leta ribe brez vabe?« g aie vpraSal cesar. — »Ker sem vedel, da me boš k sebi poklica),« Je odgovoril starec. Cesar Je pričel Ž njim razgo« vor in spoznal, kako Je moder in učen. Zato ga je imenoval za prvega ministra. Tedaj je prišla k njemu njegova nekdanja Žena ter ga prosila, naj bi Jo zopet vzef k s-ebL Kategan pa ji je odgovoril: »V srečnih dnea lahko najdem prijateljev, ti pa si se mi te« neverna v hudih in težavnih dneh. Vendat pa hočem nckai storiti za te, da se te bodo ljudje Še dolgo po smrti spominjali.« — Stari minister le ukazal ob potu nanoslt! kup kamenja, vanj pa postaviti napis: »Popotnik, spomni se mole žene, pljuni in reci: grda baba!« — In še danes, kadar pride Korejec do kupa knmenj*a ob potu, pljune tu reče* »Sram te bodi, crds baba!« Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS i ■ iiin im i iiiiii Tarzanov sin 57 Zvečer se je mudil večinoma v družbi ravnatelja farme, ki je bil tudi belokožec in ki je družbo tega Skandinavca očivfdno boli lfuhfl, kakor družbo izobraženih ljudi, kakor so bili BwanovL Tako se je zgodilo, da je tujec v kratkem času med osobjem, zlasti podrejenim, postal znana in priljubljena oseba. Prihajal in odhajal je, kadar se mu je poljubilo, in pogosto je blodil popolnoma sam po velikih vrtovih, ki so bili poseben ponos »Mole drage« in Merieme. Ko so ga ob priliki tako samotnega zasledili, se je izgovarjal, da je vedno posebno ljubil rastline in rože iz severnih krajev Evrope, katere je »Moja draga« s tako velikim uspehom presadila na afriška tla in jih ta negovala. Ali so bile le krasne cvetoče rože, ki so po vrtovih razširjale prijeten vonj, ali pa je bila to Črnolasa in od solnca zarjavela Meriem, ki ga je, kakor razkošna roža, vedno in vedno klicala v bližino Bvanove domačije« kdo bi to vedel? Tako je Hanson ostal v tem kraju polne tri tedne. Med tem časom so se njegovi Črnci, ki so ga spremljali, do dobra odpočili od težkih in napornih pohodov, ki so jih pretrpeli skozi divjo ia neobljudcno džunglo; pa tudi Hanson sam ni bil brezdelen. Vse svoje spremstvo je razdelil na dva oddelka in vodstvo vsakega odelka poveril dvema posebno zanesljivima osebama. Tema je razložil svoj načrt in jima obljubil bogato odškodnino za slučaj, ako se mu njegovi nameni posrečijo. En oddelek je poslal naprej po stezi, ki je vezala Bwanovo farmo z veliko in znano cesto karavan, ki prihajajo v Saharo od juga. Drngi oddelek pa je poslal naravnost na zapad s poveljem, da se ustavijo in utabore* ob reki, ki je obkroževala ono ozemlje, katero je Bwana nazival svojo posest Svojemu gostitelju pa je sporočil, da je svoje nosače polagoma odposlal proti severu, zamolčal pa mu je, da je en oddelek odposlal tudi na zapad. Nekega dne pa mu je sporočil, da je polovica njegovih črncev ušla, ker je hotel s tem preprečiti, da bi zmanjšano število njegovega spremstva ne vzbudilo pozornosti Tako Je bilo vse pripravljeno, ko je v neki gorki noči Meriem, kf nl^ mogla spati, odšla na vrt. Zvečer je čestiti gospod Morison Baynes z njo govoril razdražljive stvari Zato ie bila tako razburjena, da ni mogla zaspati Za velikim rožnatim grmom je čepel Hanson, ogledoval zvezde in nestrpno ^kal Ze nekaj noči preje je bil tu. Zakaj se je tu zadrževal? Na koga je čakal? Zaslišal je korake dekleta, kt se je bližalo vrtu in se vspel izza grmovja. Kakih dvajset korakov ob strani je stal mirno in tiho njegov poni, z uzdo privezan na bližnji plot. Meriem se je s počasnimi in tihimi koraki bližala k rožnatemu grmu, za katerem je čepel Skandinavec Hanson je Iz žepa potegnil velik svilen robec in se pri tem previdno in neslišno dvignil. Poni j je tiho zahrzal. Daleč v daljavi je bilo čuti rjovenje leva ki je bilo podobno daljnemu grmenju. Hanson je bil pripravljen, da vsak tre-notek skoči izza grma. In zopet je ponij zahrzal, to pot že bližje. Bil je Že prav pri grmu. Hanson se je čudil, kako je ponij pravzaprav mogel priti v vrt Saj je bil privezan k plotu zunaj vrta. To dejstvo ga je prisililo, da se je obrnil v smer, od koder je prihajalo hfzanje konja. Od plota sem je videl prihajati moškega, ki je vodil dva konja. Hanson se je hitro vrgel na tla, da bi ne bil opažen. Vse to |e sedaj slišala tudi že Meriem. obstala je in poslušala. Trenotek nato ie zagledala Mori« sona Baynesa, ki se ji je bližal in vodil dva osed-lana konja. Meriem ga je začudeno in vsa presenečena pogledala. Gospod Morison Baynes se je zvijačno nasmehni). »Tudi jaz nisem mogel spati,* je govoril s sladkim, nežnim glasom, zato sem hotel ravno odjahati na kratek sprehod in ko sem zagledal Vas, sem bil mnenja, da bi morda tudi Vi rada to storila. Nočna ježa je poseben užitek, pojdite z menoj.« Meriem se je nasmehnila, — take zabave jje ljubila. »Dobro!« je rekla. Hanson je v duhu preklinjal. Mladi par le odpeljal svoje konje z vrta. Tam sta zagledal* Hansonovega konja. »Poglej no to je konj našega gosta,« je pripomnil Morison Baynes. »Najbrže je on zopet pri našem ravnatelju,« je odgovorila Meriem. »Preveč dolgo se je zadržal,« je govoril gospod Baynes. »Jaz bi se ne hotel v temni noči skozi džunglo vračati v njegovo taborišče.« V daljavi je bilo zopet čuti rjovenje leva, ka* kor, da bi ta divja zver hotela potrditi to, kar je govoril Morison Baynes. Anglež je zagrgetal hi pogledal na dekleta, da vidi, kak utis na njo to anpravi. Toda ona, se je zdelo, da tega sploh ni opazila. Cez nekaj časa sta se vspela na konja In odjahala po ravnini posuti s srebrnim mesečnim sijajem. Dekle je svojec konja okrenlla v smer« od koder je prihajalo rjovenje lačnega leva. Stran 6 »?LUVr^,^^r rs a p? v r. U eno 2^. ramrara Originalne (prave) potrebščine flxat in preservat za Opalograph dobite edino le pri L Selenburgova ulica štev. 6 Vratislavski semenj <3resl»uer Messe) 15.-17. marca 1925 Vzhodne Evrope največji toi»« ogimi semeni. 2000 raritavtjaicev vteh strok. Priskrbite si čim 3mi potni Hat In sejmsko legitimacijo pri nalem zastopniku gospodu ravnatelju OTONU BERN ITEINU, Zagreb, Star te vice v trg II. Vsa po;as->Ua, prospekte, nakazila stanovanj dale MESSEAMT. BRESLAU. FLOXAL 194 Kameno sol in imieto kameno dobavile takoj vsako množino 150 SOL solni mlin Brata Ofner Brzojavi: Btaea Otner. NOVl Sad. Telerm 3 7. 2 aufomobila jedan osobnl sa 4 do 6 s'edafo \ jedan teretni od 1 tone i no', kasni e k*o autotus uporabljiv, dobro ii7df*?ni. pripravni a vo'n u i sa dobiim gumama, traže se za kupiti. — Toč -e ponude, po mogučnostt s.i si'kom 1 uz n znaku ni n:ž«* crenc neka se Sati« na oprava ku-»*1 ä** .»ICf^nln^lc^-Torilifte'*. IQ"* Iflseriraite v ..Slovenskem Naroda"! 19 let -»rf?nane f Larucl«M pilule n*;-sig-irneje ozd av jokapavic> < Trip ocr) — Dobiva se po vseh lekar-n *h po 20 D n slatlja. Po no*ti mznoN ia lekarna Blum. Subotlea. 15 L Reiste refsi liolaifta i delavnica I vsa Brlcel«, Dana ska c. 19« se priporoča. Izvršitev točna c*ne zmerne. 1798 178 na proinetoei pitoni s priročnim sVIadllčem se Is&e ia takoj aH pozneje. Ponudbe pod solventen reflektant na: Atoma Company! Ljubljana. Bo!jšav luč boljs€ delo. OSRAM i RITRA 2 L Zahvala. Vsem, ki so nam povodom težke izg-nSe predobrega, nepozabnega soproga, atika, brata, svak«, gospoda Antona Verbiča izrazili svoje sočutje, so na {topleje zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo preČ. g. Župniku Dober^ku za tolažbo v najtežjih iu najhridkej&ih zadnjih urah in globoko segajoč poslovilni nagrobni govor, pre<5. duhovščini za spremstvo. Gogp. primariju dr. IL »leva za požrtvovalno pomoč v težki bolezni. Gasilnemu društvu iz Sevnice, Loke, Rajhenbutga in Radeč. Pevskemu društvu z Zidanega mosta za geniji ve žalostinke, bratskemu društvu Sokol, zastopnikom trgovskega gremija in okrajnemu zastopa, vsem darova! -em krasu h vencev in fi^pkov in sploh vsemu mnogoštevilnemu občinstvu iz Sevnice in drugod za Ča&tno spremstvo na njega zadnji poti. Bodi vsem najukrenejsa zahvala iu prisrčni B g plati! Sevnica« dne 21. januarja 1925. Žalujoči 03talL 195 ■ali oajlasi, hI slu* Fo « posredovalne In social* as namen* ebe;aet»at vsaka beaesa SO rar. IY1HLI OGLASI Zen'tve, do*-! P!-z jem najboljše stare ov eke ;.r» p ■»•^tvo. Do* ni..niča -ido&cuje: pri= rl m na r >m. — Drame Martin, Ljv1 'iana. Gal» 1'isovo nabrežje 29. 198 Kože divjacin, divjih in domačih zajcev, lisic, kun, dihurjev, pol* hov itd. kupuje po naj* višjih cenah Peter S c m* ko, Ljubljana Križevn^ ska ulica 7. 17 L I Prodam f Dva kožuha« kratka, modre barve — •igodno naprodaj. — Na = -lov pove uprava »Slov Naroda«. 107 I Stanov?iPa | Brezplačno stanovanje dveh sob. evenr. soupo* raba krhtnic— d^hi oni. kateri da 50.000 Din po* sojila proti sigjrnemu jamstvu. Cenj. ponudbe p^d »Sigurno jamstvo 191« na upravo »Sloven* skesa Naroda«. Mesečna soba s posebnim vhodom se odda s 1. fcbrrarjem. — Na vpogled od 2. do 5. — Naslov pove uprava r>Slov. Naroda«. 201 Dve trgovski hiši v trgu Slovenije, pripravni tudi za vsa!:o dri go večjo )brt, naprodaj. — Ponud be na i pravo »Slov. Na* roda pod »Trgovska hi* Sa 131«. Dvonadstropna hiša v Ptuju z manufakturno in špecerijsko trgovino — na? »rodaj. Obe trgovini ob* stojite nad 100 let in ste v polnem obratu. Vpra ša i ja in ponvdbe do 31. ian -arja 1923 na ravnateljstvo Mestne hranilni* ce v Ptuju. 184 L lokali 1 Lokal, (tudi majhen'! v sredini Ljubljane se išče 7a takoj ali pozneje proti na* g adt — Naslov pove uprava »Slovenskega Na* roda«. 1S8 I Razio 8 Perje, kokošje, račic in gosje, puh. oddaja vsako mno. /ino po zmerni ceni — tvrdka E Vajda, c*::iko. vce 52' 1 Dvokolcsa se ponolnoma prenovirajo cmaUiraio z ognjem, po. nikljajo in shranijo nreko 'ime v oskrbo. — Trih". na F, B L., LJubljana, ^virna dvokoles in otro. ških vozi "kov, Karlov*' ,t cesta št. 4. lf>2 T Za izdelovanje steznikov (modrcev), trebušnih pa* sov itd. — se priporoča cenjenimi damam — Te. regija Kranjc. Li' bljana. Sv. Petra cesta 2S. 189 Pohištvo ! Kdor si }.c\i nabaviti kr*s* no in trpežno pohištvo po zelo i'godnih c^nah —> "rodrtja isto Matija Anr dlovic. Vidovdanska cesta št 6 (nasproti hiralnice). ^ r » vjOIl«, nov preizkušen in edino s-£'Ten lek prot* kana* vici (triner) ter rsM.ire-lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur* »o Za ponolno o7d»-av# Itenic trera šes* lončkov \"s>k lonček z navodi'om >;*.inc 4S i )n — Proi'va* ja in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred« pis lekarna Pcnič. Zaire* premic. Hrvatska 99/T Sanatorium Dr. K. SzefiS za odraslo I d>en. — Abbazla (Italija). Defno liirčnie *a deb'jan?e i krepPe^je. Prvor^zredn zavod 'a boTesnc na srcu, na ovapnenju žila. — Prom ene iSoff-wcchsel) ta ženske i žtvčane bo'e-n'», da te b 1*zfn h *r > rre "^t?^ Noinn pnten:e M ka*«1i nre«tane, teirsna tež;"» «e rove*1!, :er no splošnem poapnen u olajša bolečine. Resni mor o zdravniške znanr^ti n«trdl*o pre-dnnst mite metrxle, ter »o radi priporočajo, čt^nnreie začnete z mojim načinom nrehrnnievanja, tembnüe bo za Vas. Pooohoma zastonj dobite mo:o krnico, Iz kamere bodete izčrpali mno?e koristnega znanjn, k*r bo^e moj založnik lzdai vse^a skupaj samo 1O.O0O kom. zastonj in r»zno*la!. riä'te tako«, rla »e bode e rcogii tudi Vi priitevati krogu srečnih dobitnikov te knjige. Nasiov: AUGUST MARZKE BERLIN« WILMERSDORF Bru--*aler*tr. 5. Abf 861 Zahvala. Vsem, ki so narn v težkih dneh, ko je bolehal in ko nas je zapustil naš dobri, nepozabni brat. sin in stric Ivan Mehlč na katerikoli nafin izkazali svojo pomoč, sočutje in ljubezen, izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 21. januarja 1923. Žalujoči ostali. Važno za davkoplačevalce! Pravkar fe »zala II. izpopolnjena \zčhš yfPreglecI dohodkov in stroškov11. kot pomo'na p°la za pravilno napove1 dobo^n'ne. kjer dVnft* vsa pojnsnl a za t'pnvske, industri ske ifl ohrtne s'rt ke, hi^ne pone^'nike, krrte»rstvo in dniee piidnb Ive. — DoH -e nrl ^/»lo^ni^u n Garsek. p pirna trgovina v Litih' ^ni, Sv Petra cesfi 2. — CENA 7a en Iz«- d D n 2 , po p Sli Din 250. pri n*n C lu nad 5*> Izvodov poStil *e no 60 dni polo?e p.imerno varnosT. Ponudbe "o<1 Sifrr» , Uanja'ska atroka" na anončni ra- . c* .SCHMOLKA*. NOVI SAD, FutoSki pnt 2. Jugoslavija. 154 Redk** oriložrtost kateio lahko izrabi vsVk, kdor rabi lazllčno maniifakrtirno blago in sicer: fine karatne ra lično s«»kno nd Din 4V— narr--j, različno plavo in belo kotenino, Sfnne od Din 14 — naprej, vse prvovrstno b'ago tu- in inozem>k h tovarn. PO* Pridite in prepričajte se ! *W Blago najboljše kakovosti, cene ncverjctio n:zke le pri IVA Ljublana Sv. Petra c 23. Sška Celovška cesta 2. Gsren?sko Srednja vas 2. Opozarjam izdelovalce oblek in kro ače na ostanke suknj po polovičnih ceiah! 157 GrcdsKfl posioi/orstuo Banja Lulia. Štev. 2/25 Ä m w m dne 6./L 1925 Natečaj. Pri mestni občini banjaln^ki se ima popolriiti mesto računskega čmovnika v X. činovnern razredu s sisiem:70van mi prejemki. Prosilci morajo imeti strokovno izobrazbo in prakso na;manj 3 let ter do'oz o položenem računskem izpitu, ter ne sme:o biti mla §t od 25 let n:ii stnre ^i od 40 let, Prcdpisno trksirani prošnji se ima še priložiti: 1. Potr.filo (domovnica), da je državljan Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2. Kritni (rojstni) Ist. 3. Pot'd lo o dosedanji praksi. 4. Potrdilo o dobrem političnem in moralnem obna-šaniu. 5. Zdravniško potrdilo, da je zdrav in za službo sposoben. Prošn«e se morajo predložiti s priloženimi spričevali najdal.e do 28. februarja 1925, ker se na kasneje predložene ne bo ozi^o. Prednost imajo kompetent! z lepo pisavo. isi Lastnina in tisk »Narodna tiskarne«.