Poštnina plačana v gotovini.
Neomejena varnosi!
KRANJSKA HRANILNICA
v Ljubljani. Knafljeva ulica štev. 9
eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena leta 1820)
zdaj lasi Ljubljanske oblasti,
katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter izposoja denar glasom štatuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. — Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decemb. 1927 je znašalo okroglo Din 50,000.000'—.
je poplačan trud in delo gospodinje, ako uporablja pri pranju dosledno samo
milo Mlll\
Cenjenim naročnikom!
(Zadnji opomin!)
V današnji številki »Bogoljuba« prejmejo vnovič položnico za obnovitev naročnine vsi p. n. naročniki, ki nam doslej za leto 1928 še niso poslali ne celoletne, ne polletne naročnine. V lastno korist naj se posluži te položnice vsak čimpreje, najkasneje pa do 15. marca, ker se sicer ustavi pošiljanje »Bogoljuba« s 4. številko na naslov onih, ki v tem roku ne bodo plačali najmanj polletne naročnine. — Oni p. n. naročniki, ki so morda prav v zadnjem času odposlali dolžni znesek, naj shranijo položnico za drugo priliko ali pa jo oddajo tretji osebi za novo naročbo »Bogoljuba«.	Uprava.
Poselska zveza je otvorila zavetišče za brezposelna dekleta v Marijinem domu (Slomškova ulica št. 20), kjer je najela za ta namen več sob. Dekleta bodo dobila tam snažno in gorko prenočišče (3 Din za noč). — Posebna soba je določena, da lahko dekleta tam bivajo po dnevu. Dekleta, ki želijo priti v zavetišče, se morajo javiti preje v pisarni Po-selske zveze, Stari trg št. 2, I. nadstr. — Ob-eilem sporočamo vsem gospem, ki iščejo služkinje, da se naj obračajo na našo Poselsko zvezo, katera jim bo preskrbela poštena in pridna dekleta.	Poselska zveza.
ODGOVORI.
J. Z., dijak. Zelo nas veseli, da z zanimanjem prebirate »Bogoljuba« in da ga hočete podpirati tudi s prispevki. Pa ta pesmica še ni za tisk. Poskusite še kaj) — Aleksandrija. Res ne moremo objaviti Če bi bil Vaš članek natisnjen, se boji m, da bi ga Vi in Vaši ljudje sploh ne dobivali več v roke. Pač pa bomo Vašo zadevo večkrat priporočali v molitev. Drugič se pa le podpišite s polnim imenom, da vemo, s kom imamo opraviti. — Družbenica. Bomo vpoitevali, Za tisk ni. — M, S. Pobožno st devet petkov je v tem, d'a se pobož-nost na čast presv. Srcu Jezusovemu devet prvih petkov zaporedoma opravi tako, kakor je za odpustke tega dneva predpisano, predvsem spravno sv. obhajilo. Pripomnimo, da se pobožnost prvih petkov lahko veljavno nadaljuje (tudi za obljubo), dasi letos na prvi petek svetega obhajila ni mogoče prejeti. Odgovor na 2. vpr. ni lahek,\^ker vprašanje mi dovolj jasno. 0 takih dvomih se pomenite s spovednikom, ki tnu točno povejte svoje težave. Morda najdete rešitev v odgovoru pod označbo F. Ž. Ž1. — Odg, na 3. vpr,: 9 dnevnico na čast služabnica božji S. M. Celini boste najbolje opravili, ako prosite v dotičnih dneh, da bi Bog poveličal sviotjo služabnico in dodelil, da nam uiprusi milosti, ki jrh pričakujemo po njeni priprošnji. — Sdcer pa: Ni treba iskati posebnih molitvic; S. Celina razume že same želje. — Na vpr. 4.: Tak izraz je pač žalitev dotiičnega, večja ali manjša. Malega greha pa ne presega. — F, Ž, Ž.: Tudi Vaša vprašanja spadajo bolj v spovednico, ker v kratkih besedah ne morete prav razodeti svojih teženj. Kakor spovednik odloči, po tem se ravnajte, pa
j mate lahko popolnoma mirno vest, — O dvomnih grehih velja nasplašno to-de: Kdor ima verjeten razlog za to, da ni grešil, ali da ni smrtno grešil (ker je stvar ibila majhna, ali ker ni popolnoma privolil), ta ni dolžan se spovedovati tistega greha. A četudi ni stroge dolžnosti, spovedovati se dvomnih grehov, je vendarle svetovati, da Se to stori .., Tenkovestni ljudje, ki navadno ne delajo smrtnih grehov, niso dolžni se spovedovati, kadar dviomijo, ali so privolili v greh ali ne. Ona pa, ki so široke in ohlapne vesti, se splošno morajo spovedovati dvomnih grehov. —
O skrupuloznosti je natanko in dovolj jasno pisal »Bogoljub« 1. 1919. Kdor ima proti razlagi, ki je tam natisnjena, ugovore, kaže prav s tem, da je res skrupulant, ki se ne mara iznebiti te nesreče in bolezni, Skrupulantu (če je res skrupulant) v pomirjenje je zapisano v označenem »Bogoljubu«; »V greh nisi privolil, če popolnoma dobro ne veš, da si privolil. Če ne moreš priseči, da >si privolil, potem ntisi privoilil.« — Za smrtni greh je namreč treba popolnega spoznanja in p o -polnega privoljenja.
Glede skušnjav naj bo skrupulant prepričan, da ni privolil in da torej ni grešil, če ne ve tako za gotovo, da bi lahko prisegel. — Skrupulant ne sme verjeti sebi, ampak spovedniku. Dvomljivih grehov naj se torej skrupulant ne sipoveduje. Skušnjav naj se spove samo, če lahko priseže, da je vanje privolil.
A. G. 100/30: Trditev, da je 8. dec. glavni praznik vsake Marijine družbe, ne drži. Vsaka družba si izbere poljubno ta ali oni Marijin praznik, da ga proslavi kot svtoj glavni praznik. To je zabeleženo v posebnih pravilih, ki jih mota (poleg glavnih, skupnih) vsaka kongregac&ja imeti. Seveda se more v tem oziru izvršiti tudi sprememba, če tako kaže. Poglejte, kateri dan je označen v pravilih vaše družbe kiot glavni praznik; morda pa ni 8. dec. Če pa je, pa sklenite v predstojništvu sporazumno z g. voditeljem, da se izbere drug praznik v ta namen — in zabeležite to v pravilih, ki so potrjena od škofijstva,
S. B.: Poročila nismo priobčili, ker je brez prave vsebine in sega itak že predaleč nazaj. 151etnico boste pa šele praznovali. Pa takrat kaj zanimivega. Brez zamere.
ZAHVALE.
M. Fr, P. se zahvaljuje t škofu Slomšku, da se je na njegovo pripirošnjo odvadila in iznebila greha, ki ji je provzročil obupno življenje. — Ur-šuilinski samostan v Škofji Loki se po zaobljubi zahvaljuje praškemu Jezuščku, da je na pripnož-njo sv. Terezije Det. J. v sveti noči 1927 rešil iz smrtnonevarne pljučnice gojenko zavoda in ji dal v najkrajšem času popolno zdravje. — Mar, dr. (Mirna peč) se zahvaljuje t škofu Slomšku in sv. Antonu P. za pomoč v dušni zadevi. — M. S. se zahvaljuje Mariji in sv, Mali Cvetki za pomoč v več zadevah. — Zahvaljujem se Moriji za ozdravljenje. Nobeno zdravilo ni nič pomagalo ,»n tudi operacija ne, Marija mi je pa podelila popolno zdravje. Zato hvala in čast njenemu Ijubeznipol-nemu Srcu. Matilda Starich, Cleveland. — M. K. (Ljubljana) se zahvaljuje Materi božji dobrega sveta za ozdravljenje in za rešitev iz velikih muk.
—	J. K. (Št. Vid p. Z.) se zahvaljuje presv. Srcu J., deviški materi Mariji in vernim dušam v vicah za pomoč, da se je nioiga pozdravila brez bolnice.
—	M. S. (Celje) izreka zahvalo Mariji rožnovenški za pomoč v vseh stiskah. Hkrati sfjpriporoča v molitev za razne milosti. — J. SicherJ, org. v p., se zahvaljuje presv. Srcu J„ Brezmadežni, sv. Jožefu, sv. Antonu in sv. Mali Cvetki za čudovito
j
Koledar Aposfolsfva molitve za marec 1028.
Glavni mesečni namen, blagoslov, po sv. očetu: Napredovanje češčenja sv. Jožefa.
Misijonski mesečni namen, blagoslov, po sv. očetu: Semenlšia In domači duhovniki v misijonih.
mesečni zattlfniK: Sv. Jofel (19.).
Dnevi		Godovi	Posebni dnevni nameni	Vedno češčenje sv. R. T.	
				Ljublj. Sk.	Lavant. šk.
1 2 3	Četrtek Petek Sobota	Albin š. + Kunigun. J	Prejemanje sv. zakramentov v postu Srcu Jezusovemu posvečene družine Molitev za duhovnike	Šmarjeta Sv. Trojica Št. Jošt	Buče Polje Zagorje ;j
4 5 6 7 8 9 10	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	2. p Kazimir s. Friderik s. Fridolin op. Tomaž Akv. Janez od Boga Frančiška R. v. 40 mučencev	Posvetitev družin. II. Zlata knjiga Zakonska čistost in zvestoba Sv. Cerkev v Mehiki in Rusiji Katoliški ?nanstveniki Bolniki. Usmiljeni bratje Vdove in sirote Neustraienost v veri	Krško Toplice Št. Jurij p. K. Trnovo sam. Kand. hiraln. Javorje Ledine	Prevorje Hoče * Cirkovce Črna gora * *
11 12 13 14 15 16 17	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota '	3. p. Sofronij š. Gregor Vel. p. Rozina vd. Matilda kr. Klemen Hofb. Agapit š. Jedert d.	Naši fantje pri vojakih Duhovniški in redovniški naraščaj Naša dekleta v tujini Naši narodni voditelji Delavci in obrtniki jugoslovanski škofje Ljubezen do sv. čistosti	Osilnica Sv. Gregor Sv. Križ n. J. Sp. Log Kočevje sam. Novo mesto Vel. Poljane	Št. Jenž n. D. p. * h m » m Sv Lovr.n. D. p » » m « » Slivnica n Fram
18 19 20 21 22 23 24	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	4. p. Ciril Jer. Sv. Jožef (m. z.) Feliks m. Benedikt op. Benvenut š. Viklorin š. Gabriei	Delo za sv. zedinjenje Češčenje sv. Jožefa med Slovenci Visokošolci in katol. lajiki Duhovne vaje in misijoni Zatirani in preganjani Vzgojitelji naše mladine Češčenje sv. angelov	Stari trg p. L. Ljublj. Jožefm. Suhor Stranje Siična Kresnice Tržič	Fram Prevalje Braslovče » m Vransko m
25 26 27 28 29 30 31	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek | Sobota	5. p. Ozn. D. M. Emanuel m. Janez D., Ruprt Janez Kap s. Ciril m. Mati 7 žal. Modest š. /	Gorečnost v Marij, družbah Naši misijoni v Indiji Apostolstvo mož in mladeničev Delo za Slomškov proces Spreobrnjenje trdovrat. grešnikov Češčenje žalostne M. božje Vsi v naše molitve priporočeni	Ljublj. franč. Vel. dolina Št. Ruprt Leskovec Ljublj. Salezij. Hinje Velesovo	Sv. Pavel p. P. Sv. Martin *P.* m m m Sv. Jurij o. T. * m » SL Andraž p. V.
Vsak dan še vse važne in nujne zadeve Apostoistva molitve.
ozdravljenje v zelo nevarni bolezni zastr. krvi. — Najprisrčnejša zahvala Mariji, sv. Jožefu, sv, Antonu, sv. Luciji, zlasti pa Mali Cvetki za večkratno očitno pomoč v raiznih potrebah in za ozdravljenje živčne bolezni, M. — P. F. (Ribnica) se zahvaljuje presv. Srcu J, in M,, sv. Jožefu, sv. Mali Cvetki za zdravje ter se priporoča še nadalje — zlasti za dosego pravega poklica. — F. Zalaznik (Vransko) se zahvaljuje sv. Jožefu, sv. Antonu za rešitev iz velikiih skrbi. — S. Klelija Vo>Aenik, usmiljenka v Gradcu, se zahvaljuje sv. Mali Cvetki za uslišan je dveh prošenj, hkrati se priporoča za usli&anje dveh novih prošenj.
PROŠNJE.
F. Marija priporoča presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pom. na Brezjah, sv, Antonu, sv. Jožefu, sv. Mali Cvetki srečen izid dveh gosp, zadev, zdravje in blagoslov v družini. — A. K. se priporoča Mar. Pomočnici, sv. Antonu, sv. Valentinu, sv. Tereziji D. J. za zdravje živčne bolezni. — Neimenovana M. dr. se priporoča Brezmadežni, sv, Mariji Magd,, sv. Alojziju, sv. Mali Cvetki za
dobro dolga spoved in več milosti. — P, M. M. se priporoča Mariji milostlpoilni, sv, Tereziji Det, J., s. Celini za zdravje in vse potrebne milosti. — Mar. družbenica az K. se priporoča Sv. Duhu, naj-sv. SS-, sv. Jožefu, sv. Antonu P., sv. Janezu N., sv, Tereziji D. J., vsem svetim, dušam v vicah, t Slomšku za ozdravljenje živčne bolezni, sv. Ceciliji za dar petja, za spreobrnj. brata, za premag. skušnjav. — A. P. se priporoča v molitev za dosego pravega poklica. — K. V. (Goriško) priporoča presv. Srcu Jezusovemu, sv. Mali Cvetki, sv, Jožefu, t škofu Slomšku svoje ozdravljenje, in pomoč cele družine v dušnih in časnih zadevah. — F. K, (Laze) se priporoča sv. Srcu J. in M., sv. Antonu P., sv. Mali Cvetki za pomoč v silnih telesnih in duševnih stiskah. Lurške romarje prosi, naj se ga spominjajo in priporoče Brezmadežni njega in njegove namene. — M. V, (Stična) priporoča sv. Antonu P., sv. Tereziji Det. J. sebe, brata in sestro. — J, K, (Bogojna) se priporoča sv. Družini, sv. Tereziji Det. J. za zdravje žene; škofu Slomšku v važni zadevi, — B. A. se priporoča priprošnji Marije Device in sv Male Cvetke v važni zadevi.
MAREC	XXVI. LETNIK	1928
Za Marijino oznanjenje.
^	i			^ ^
BOGO	rti	/f/W	4 Uz;	LIUB
^	i			

V šestem mesecu pa je bil angel Ga-briel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz hiše Dar vidove, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel angel k njej, je rekel: »Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena ti med ženami!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol nje-
govega očeta Davida in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne poznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nad te in moč Najvišjega te bo obsenčila; in zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Sin božji. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina, v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki se imenuje nerodovitna; zakaj pri Bogu ni nič nemogočeMarija pa je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besediU (Lk 1, 26 do 38.)

Iskal sem te.
M. Elizabeta.
Iskal sem te, ti, duša dragocena, posvetil tebi skrb sem svojo; od večnosti v lepoto tvojo je moj pogled uprt.
Iskal sem te! Jokalo je nebo,
ko strt med oljkami sem klečal, da tvojo bi ljubezen srečal, ker ljubim te tako ...
Iskal sem te s krvjo oblit, pod biči in pod krono žgočo; po težki križevi sem hodil poti z edino željo tako vročo, da ti prišla bi mi naproti...
In ker te ni bilo, v ljubezni sklenil sem tako:
Počakam te na lesu križa, razpet, pribit, s krvjo zalit. Odprta stran bo klicala te noč in dan in tisoč ran bo pričala ti o ljubezni moji, in to:
kako jaz hrepenim po tvoji...
In danes še tako te čakam
z razprtimi rokami,
z odprtim srcem,
in s pribitimi nogami.
Tako te čakam, da vsa zemlja vidi...
Ti, hrepenenje moje, o, draga duša, pridi, pridi!
Katoliški radikalizem.
Janez Kalan,
Radikalizem — to besedo sem zapisal že na koncu svojega članka v 12. številki lanskega »Bogoljuba«. Kaj je radikalizem? Prav je, da ga poznate, zato da ga boste tudi imeli! Radix (radiks) se pravi korenina, — radikalizem pa gre do korenine. V slovenskem nimamo za radikalizem prave besede, zato moramo rabiti latinsko. Slovensko bi se to reklo približno: odločnost, temeljitost; vendar te dve besedi ne izražata tako krepko tega, kar radikalizem. Radikalizem, kakor sem rekel, gre do korenine, do dna, do zadnjih posledic; ne pozna polovičarstva, omahovanja in mencanja; hoče imeti in doseči do konca in kraja vse, kar je potrebno.
In tak radikalizem nam je v teh časih potreben. Nam katoličanom! Zdaj ni čas za polovičarstvo, za mencanje in omahovanje; zdaj je čas odločnosti, doslednosti neustrašenosti, — korenin,stva! Ka-toličanstvo mora biti celo, — ali ga pa ne bo! S polovičarji ne bomo zmagali. Zato sem pa nedavno vprašal: »Ali smo katoličani, ali nismo?« Če namreč smo, potem bodimo celi! Ne popuščajmo svetu na vseh koncih in krajih! Ne delajmo ž njim pogodb: toliko in toliko prepustim tebi, drugo obdržim zase, ampak do česar imamo pravico, to nam vse gre, ne odnehamo nobene pičice!
Ali me razumete, kaj hočem reči? Gre nam, kakor pravimo, za biti ali ne biti. Ali bomo mogli še katoličani ostati, aH ne? Ali bo katoliška vera še ostala, živela in cvetela, ali bo polagoma zmrznila in zamrla? ...
Morebiti se čudite, da mi kaj takega na misel pride. Da bo naše vere že konec? O, tega pa ne! Tako si mislite. In prav imate. Res je jutri še ne bo konec in drugo leto tudi ne. Hvala Bogu! — Toda kdor malo pozna svet, kako se suče, mora uvideti, da gremo — navzdol. In če se gre navzdol, se nazadnje pride na dno, — seveda, če se prej ne ustavi. Tok ali duh časa je brez dvoma Cerkvi in veri nasproten. Duh časa veje, piha, vleče proti sveti Cerkvi; tok časa nas nekako nehote nese v posvetnost, v materializem, v nevero. Tako je po vsem svetu. Tako je na Nemškem, kjer nedeljo še precej dobro posvečujejo, tako je na Francoskem, kjer kmetje v nedeljo že po polju delajo, in tako je tudi na Slovenskem, Mali ljudje morebiti tega toliko ne opazite, in kdor
živi tjavendan, od dneva do dneva, in na to ne pazi, morebiti tudi ne čuti tega toka. Kdor je pa že nekaj časa na svetu in primerja razmerje med nekdaj in sedaj, med danes in pred 50 leti, ta vidi velikanski razloček.
Pa da ne boste rekli, da gledam pre-črno, moram resnici na ljubo povedati, da ne gre samo na slabše, marveč da v nekaterih ozirih gre tudi na boljše. Ali mi je treba to šele naštevati? Saj menda sami vidite! Prejemanje sv. zakramentov je napredovalo, včasih ni bilo toliko svetih obhajil, včasih ni bilo Marijinih družb, ni bilo duhovnih vaj, Srce Jezusovo se še ni toliko častilo kot v naših dneh; sploh imamo marsikaj lepega novega, kar včasih niso poznali. Tudi nekatere slabe navade so se opustile: ponočevanja in pretepov je danes manj, kakor je bilo tega nekdaj. — A če pogledamo na drugo stran, — koliko slabega nekdaj nismo poznali, s čemer smo zdaj obilno obdarjeni. Če je bilo po mestih vedno nekaj svobodnjakov, domišljavcev, ki so glavo pokoncu nosili, ali celo popolnih brezvercev, — po deželi je vera vladala tako rekoč neomejeno, Vse življenje je bilo prepojeno z verskim duhom. Preden je oče hleb načel, je napravil z nožem čezenj križ; preden je konja pognal, je zarisal z gajžlo pred njim križ na tla. In takih reči še mnogo, ki jih ne bom posebej našteval, ki nam pričajo, kako je verski duh prešinjal in vodil vse življenje. Ljudje so bili tudi grešniki, ker teh nikoli ni manjkalo; a bili so vendar, kar se tiče vere in cerkve, vsi enega duha.
Poglejte pa danes po vaseh! V vsaki vasi so ljudje že razdeljeni na dva ali več taborov. Nekaterim cerkveni duh ne ugaja več; hočejo biti bolj modri kot so drugi, moderni, napredni. Morebiti hodijo še v cerkev, a srca nimajo za cerkev, ali je vsaj njih srce razdeljeno med cerkvijo in tem, kar je proti cerkvi. Skoraj v vsako vas prihajajo taki časniki teden za tednom, ali dan za dnem, katerih edino opravilo je, da kurijo in podžigajo proti-cerkvenega duha: »Kaj si boš dal ukazovati, kaj boš poslušal duhovnika! Sam svoj gospod si, delaj, kakor se ti zljubi!« — Ali je čudno, če srca, ki srkajo v sebe takega duha, vedno bolj omrzujejo za cerkev? Ali je mogoče, da bi človek, ki je tako razkačen proti duhovnikom, mogel
prav rad k spovedi hoditi in pogostokrat k svetemu obhajilu? Zdrava pamet pove, da to ne gre dobro skupaj. In ta duh piha čez celo deželo ter leze vedno bolj v glavo in srce našega ljudstva. Prostost, svoboda, to je geslo našega časa. »Uživajte, privoščite si veselja, kolikor vam ga zemlja nudi,« — to je evangelij sedanjega časa. Pomnite pa dobro; ne samo tistih, ki so slabe vere, se oprijemlje ta duh, ampak tudi tistih, ki še hočejo Bogu zvesti ostati! Tudi njih ušesom včasih bolj prija in ugaja evangelij tega sveta, ki priporoča uživanje, kakor evangelij Kristusov, ki priporoča zatajevanje. Zato pa vidimo, kakor sem nedavno grajal, da celo katoličani, ki se štejejo za dobre, derejo za neumnim svetom, modo in drugimi norostmi, namesto da bi se popa-čenosti krepko po robu postavili. Tako leze duh sveta vedno bolj v množico ljudstva in izpodriva duh evangelija. Predaleč bi me zapeljalo, ko bi hotel naštevati, v čem vsem se ta duh razodeva. V kolikih ozirih smo na slabšem, kakor smo bili! Nedelja se tudi čimdalje manj posvečuje; kakršna pa nedelja, tako je krščanstvo —. Tudi domača molitev, se mi zdi, se vedno bolj opušča ali vsaj okrajšuje. Ljudem se zdi božja služba pretežka, ker pač hočejo komodno, zložno, prijetno živeti. Dvakrat eno nedeljo v cerkev, to jim je odveč. V prejšnjih časih je bilo to ljudem zabava, kratek čas. V cerkev hoditi, lepo božjo službo obhajati, to so bile ljudske veselice. Dandanes imamo druge veselice, zato izginja veselje za božjo službo. Tudi vzgoja otrok postaja vedno bolj posvetna, lahkoživa, mehkužna. Starši ne vzgajajo otrok več v tistem strahu božjem kakor nekdaj.
Pa mi recite, če ni tako! Kdor je že nekaj let na svetu, da nekoliko pozna prejšnje čase, bo gotovo rekel; Prav tako je!
Če potegnemo črto in odštejemo slabo od dobrega, kar nam je novi čas prinesel, moramo reči, da smo — na izgubi. — Ne smete pa misliti, da se bo tok časa letos
ustavil, da smo že na koncu slabega! Kaj še! Ta tok in duh bo šel dalje, Bog ve, kako dolgo. Če bomo pa vsako leto za nekoliko na izgubi, potem izračunajte, kam bomo na zadnje prišli! Gospodarstvo, ki izkazuje vsako leto izgubo, mora nazadnje priti — na kant.
Povejte mi torej, ali so moji računi pravi, ali niso! ... Seveda popolnoma vere ne bo nikoli konec. Nekaj ljudi bo ostalo vedno zvestih. Saj pa tudi ni treba, da bi prišlo tako daleč! Saj je dosti že, če eij človek vero izgubi in se ena duša pogubi. A koliko jih bo vero izgubilo in koliko se jih pogubilo v teku časa, če se bo tako razvijal kakor zdaj!
Pravim, da ta tok časa gre po celem svetu. Celo Turki, ki so bili svoji veri tako zvesti, začenjajo postajati brezverci. Krščanstvu pa, ki od človeka zahteva zatajevanja, je še lažje nezvest postati. Kako hitro gre ta stvar dalje! Glejte, cele množice delavstva, milijoni in milijoni ljudstva so v teku pol stoletja vsled socializma in komunizma od Cerkve odpadli. In danes imate socialiste in komuniste že po vseh občinah.
Ali naj ta deroči tok, ki nam trga in odnaša plodno zemljo, brezskrbno gledamo? .. . Kaj naj pa proti temu storimo? Kakšne plotove in jezove naj temu toku nasproti postavimo?
Katoliški radikalizem! — Odločnost, temeljitost, neustrašenost, ko-reninstvo ali korenjaštvo, kakor hočete! — Morebiti sedaj razumete, zakaj nam je katoliški radikalizem v naših dnevih potreben. Kako naj se ta radikalizem kaže, v čem naj se razodeva, o tem bomo govorili prihodnjič. Kakšen je katoliški radikalizem, boste najbolje razvideli iz življenja in ravnanja nemških katoličanov v »kulturnem boju«, ki vam je opisano v življenjepisu miinsterskega škofa Janeza Bernarda Brinkmanna. Za danes je dosti, da smo spoznali, kako potreben nam je katoliški radikalizem. Katoliški radikalizem bodi naše geslo!

Človek, ki mnogo prisega, je poln krivice, in njegova hiša ne odide šibi.
Blagor človeku, komur je dano, da ima božji strah. Kdor ga ima, s kom bi se neki primerjal?
Ni je hujše glave kot je kačja glava; ni je večje jeze, kot je ženska jeza.
Lončarsko posodo preskuša peč, pravične ljudi pa izkušnjava bridkosti.
Človek drži na človeka jezo; pri Bogu pa išče odpuščenja.
Zdrži se prepira — in grehov bo mnogo
manj.
Mnogo jih je padlo pod ostrim mečem, pa ne toliko, kolikor jih je poginilo po svojem jeziku.
Zavist in jeza krajšata dneve, in skrbi pripeljejo starost pred časom.
Mnogo jih je padlo zavoljo zlata, in njegova lepota jim je bila v pogubo.
Kakšno življenje ima, kdor si ga krajša z vinom?	(Sirahova Modrost.)
Kaj bo dal človek v z;
• Dr. Fr.
Psalmist pravi: »Dnevi človeka so kakor trava; kakor cvetlica na polju, tako izcvete: veter potegne mimo nje, pa je ni več in ne ve se več za njeno mesto.« Isto resnico ugotovi Hamlet z besedami; »Človeško življenje je kot bi štel eno.«
Pa vendar ima to naše kratko življenje neizmerno vrednost, ker si z njim prislužimo ali srečno ali pa nesrečno večnost. Skrb za dušo mora torej biti edino opravilo, ki mu moramo posvetiti vso pozornost; vse drugo moramo motriti s tega vidika. »Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove samemu sebi. Kdor svoje življenje zavoljo mene izgubi, ga bo našel. Kaj namreč človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi. Ali kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo?« govori nebeški Uče-nik. V luči vere moramo prodreti do notranje veljave vsake stvari in se ne dati preslepiti zunanjemu videzu. »L e eno je potrebno,« kliče Kristus; nobenega kompromisa ne pozna v tej točki.
Koliko se jih pa zarije z vso dušo v tostransko življenje, kot da bi njegove dobrine in vrednote večno trajale! V svojem ravnanju so podobni bogatinu iz evangelj-ske prilike, ki je zadovoljno govoril sam s seboj: »Duša, veliko blaga imaš spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pii in bodi dobre volje!« Bog pa, ki so pred Njim vsi narodi zemlje kot kapljica ob vetru in ima na dlani vso našo bodočnost, preseka to človeško modrovanje, rekoč: »Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe; kar pa si spravil, čigavo bo?«
Bogatega svetopisemskega mladeniča je Gospod pozval, da naj po tem edino pravem, božjem ceniku presodi in porabi svoje imetje. Toda žal, ni našel razumevanja. Dne 13. marca pa obhajamo spomin dveh svetnic istega imena, svetih Evirazij, matere in hčerke. Svet jima je v obilici vsega nudil, kar more razveseliti človeško dušo, in tudi njuni srci sta gotovo bili žejni veselja. Pa sta z mirno roko vse odklonili ter storili tisto, kar je Učenik svetoval bogatemu mladeniču: »Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!«
imeno za svojo dušo?
Jaklič.
V	času bizantinskega cesarja Teodo-zija II. (408—450) je živel v Carigradu senator Antigon. Bil je odličen po rodu, saj je bil cesarjev ožji sorodnik in prijatelj; še bolj odličen je pa bil po čednostih in od svojega ogromnega bogastva je dajal obilno miloščino. Poročen je bil z Evfra-zijo, ki je bila tudi cesarjeva sorodnica ter možu enaka po krepostih. Ko se jima je rodilo prvo dete, sta mu dala materino ime Evfrazija; nato sta se oba zakonska zavezala s težko zaobljubo, da bosta imela odslej obrnjene svoje oči le v posmrtnost ter bosta živela kot brat in sestra, »Saj veš, sestra moja Evfrazija, da to življenje ni nič,« je lepo ogovoril sv, Antigon svojo življensko družico,
V	pobožnostih, dobrih delih in samo-odpovedi sta živela sveta zakonska še komaj eno leto, ko je mladi Antigon umrl. Sam cesar je prevzel varuštvo njegove edinke, svoje mlade sorodnice. Vdova Evfrazija je bila še čisto mlada, bilo ji je šele okoli dvajset let. Več odličnih snubcev sta ji omenila cesar in cesarica, mnogo se jih je tudi samih oglasilo, — ona je pa vsakega odslovila. Nekaj časa je živela ločena od sveta in od carigrajskega vrvenja v svoji palači sredi tihih vrtov in nasadov; v tistih letih je po tedanji zli navadi zaročil Teodozij njeno petletno hčerko s sinom senatorja, Antigonovega prijatelja. Kmalu nato sta se pa mati in hči skrivaj ukrcali na ladjo ter neopaženo odpotovali v Gornji Egipet, kjer sta imeli več posestev; pestro in razkošno državno presto-lico sta obedve zamenjali z enakolično, resno egiptovsko ravanjo, da bi v kratkih letih svojega življenja lahko še tem bolje poskrbeli za svoji neumrjoči duši.
Egipet, dežela Nila, nekdanjih slavnih faraonov in prastarih piramid, je bil v tisti dobi ves posejan s samostani; eni od njih so imeli kar na tisoče prebivalcev. Obe Evfraziji sta se nastavili z malim spremstvom poleg ženskega samostana, kjer je živelo za Boga in za dušo okrog 130 redovnic. Ostro je bilo njihovo življenje: tešč so bile do solnčnega zapada; mesa, vina, sadja in mleka niso nikdar pokusile; hranile so se le s sočivjem, kruhom in vodo. Nosile so ostro raševino; spale so le nekaj ur, pa še tisto na golih tleh. Mnogo so molile in čez dan trdo delale; preko samostanskega praga niso nikdar več stopile, — Sveta mati in hčerka sta se hitro sezna-
nili in spoprijateljili z nunami. Evfrazija jim je večkrat ponujala veliko denarno pomoč, da bi tem raje molile za dušni mir njenega pokojnega soproga. Pa niso hotele ničesar drugega sprejeti kot majhen prispevek za cerkveno olje in kadilo. — »Ubožne smo in uboge hočemo ostati,« so dejale, veseleč se v svojem prostovoljnem pomanjkanju bogatega plačila v nebesih, ki ga je božji Sodnik obljubil onim, ki so svojo dušo popolnoma odtrgali od bogastva.
V plemeniti in skrbno vzgojeni hčerkini duši se je pod vodstvom božje milosti in ob tako lepih zgledih zgodaj oglasilo hrepenenje po redovniškem življenju. Ko je razodela svoj poklic materi, jo je tako razveselila, da je mati od tihe sreče točila solze. Peljala jo je k prednici ter goreče prosila Boga pred sveto ikono (podobo), naj potrdi in ohrani njeno hčerko v dobri misli, kakor je utrdil gore, da se ne zganejo več, ter naj sprejme otroka v svoje posebno varstvo.
Ko je odhajala iz samostana ter pustila svojo ljubljeno, dobro edinico za resnimi zidovi, sta jo s toliko silo obšli materinsko čuvstvo in zavest popolne osamljenosti, da je na glas ihtela. Tudi njeno spremstvo in celo redovnice so zalivale solze, videč toliko žrtev in tako resnobno pojmovanje življenja.
Bog je torej dal starejši sv. Evfraziji srečo, da je kar najlepše izpolnila vse dolžnosti žene in metere. Ne dolgo potem jo je obiskal s težko boleznijo. Ko je že začutila smrtno bližino, je velela poklicati svojo hčerko ter ji je govorila poslednja navodila in opomine. Posebno ji je prigovarjala, da naj v ponižnosti služi Bogu. »Nikdar ne misli na to, kaj si bila, da si namreč iz cesarske družine! Bodi skromna in uboga na zemlji, da boš bogata v nebesih!« ji je naročala. V cvetu let in v še lepšem cvetu čednosti je šla v večnost. Razumela je evangeljske besede: »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je človek našel in preskril; in od veselja nad njim gre in proda vse, karima, ter kupi tisto njivo.« Za drago ceno ga je kupila, — a ni naredila slabe kupčije.
Glas o smrti Antigonove krepostne vdove je brž dospel na carigrajski dvor. Teodozij je nemudoma poslal po svojo varovanko v Egipet, da naj pride, prevzame vso velikansko dediščino ter se bliže seznani z ženinom. Svetniška hčerka svetih roditeljev je pa sedla k okorni samostan-
ski mizi ter pisala pismo, s katerim je mirno, pa odločno presekala vse vezi s svetom. Sporočila je cesarju, da se je posvetila Bogu v večnem devištvu in se torej ne more več poročiti z umrljivim človekom, ki bo kmalu hrana črvov. Pri spominu na njene blage starše je prosila vladarja, da naj razdeli vso njeno dediščino cerkvam in ubožcem, naj izpusti vse njene sužnje v svobodo ter izbriše vsem podložnim kmetom dajatve in dolgove.
Poslaniki so se vrnili s tem pismom v Bizanc. Ko ga je Teodozij prečital, ga je ganotje vsega pretreslo, prav tako tudi cesarico in ostale navzoče. Evfrazijin ženin ni mogel spričo tolike samoodpovedi in tako resnega, nadnaravnega pojmovanja življenja drugega, kot izreči svoji zaročenki za slovo svoje spoštovanje in občudovanje. Cesar je vsa naročila mlade Ev-frazije vestno izvršil.
Mladenka je torej ostala v egiptovskem samostanu. Do predstojnic in sose-ster je je bila sama spoštljivost in ljubezen, ponižnost in krotkost. Ko je začela doraščati ter se ji je jel oglašati klic življenja, je podvojila svoje telesno in dušno premagovanje ter je res našla v molitvi, delu in ostrosti dovolj moči in vztrajnosti; sveta roditelja sta pa tudi gotovo pri Bogu prosila zanjo.
Nad dvajset let je preživela v redovni strogosti. Opravljala je — ona, cesarjeva bogata sorodnica — najnižja kuhinjska in hišna dela. Potrpežljivo je nosila tudi vse žalitve, ki so jo več ko enkrat zadele od preprostih sosester, ki seveda niso mogle do dna doumeti vse njene plemenitosti, velikodušnosti in žrtve ter se primerno vesti do nje.
Ko je vstopila v 30. leto, ji je Bog razodel, da bo kmalu umrla. Pa ta sveta duša se je ob misli na smrt in sodbo tako zdrznila in zbala, da se je kar onesvestila in zgrudila. Vroče je prosila Boga vsaj še za eno leto odloga; pa ni uspela, Bog jo je že sedaj hotel poklicati k sebi in k roditeljema po plačilo. Umrla je za mrzlico 1. 410.
Odrešenik je dejal; ».Tudi je nebeško kraljestvo podobno trgovcu, ki je iskal lepih biserov. Ko je našel dragocen biser, je šel ter prodal vse, kar je i m e 1, in ga je kupil.« Tudi mlajša sv. Evfrazija je spoznala vrednost nebeškega bisera in z vedrim srcem dala zanj vse. Dobro kupčijo je napravila.
Najbolj resnobno dobo cerkvenega leta, štiridesetdnevni post, preživljamo. V duhu visi pred nami na lesu križa božji Trpin. Kdo je zapel doslej tako visoko pe-
sem ljubezni? Za nas, za tvojo n e -umrjočo dušo trpi in umira božje Jagnje, — glej torej, kako dragocena je!
_ GS9-
Pisma svetni inteligenci.
Dr. med. Fr. Debevec.
V temi varno stopamo le z lučjo v roki. V opasnem omrežju na vse strani razpredenih življenskih potov bomo edino zanesljivo v pravi smeri k cilju srečne večnosti potovali, ako bomo stalno pazili na obcestne napise in kažipote, a po strminah in med prepadi se opirali na žice in kline, ki jih je trdno namestila in napela ter jih trajno nepoškodovane ohranja sveta Cerkev s svojimi nauki. Na čelu Cerkve pa je sam Bog-človek.
Naša velika dolžnost je, da svoj razum neprestano bistrimo, ga oživljamo z jasno svetlobo božjih resnic in zapovedi, kjerkoli le je to mogoče: s svetim pismom, katekizmom, nabožnim, versko-filozofskim čtivom, s propovedmi, predavanji itd. To je tem bolj umestno in potrebno, ker je naša volja po svoji naravi nagnjena k slabemu, a v veri šibko poučeni še mnogo hitreje zdrčimo v zmote, greh, gnusobo.
Neverjetno je, koliko verskega neznanja se včasih skriva v naših vrstah! Često tega ali onega izmed nas poseka s svojim verskim znanjem, zlasti v katekizmu, petnajstleten šolarček! Zato je tako velikokrat naš človek ponižen in boječ v svojem javnem nastopu, ko gre za obrambo božjih resnic in njih dejansko uveljavljanje v življenju. Ne ve, kaj bi rekel, ne zna, kako bi besedo prav obrnil, da se komu ne zameri ter ne pride na glas kot veren, praktičen katoličan. Ali naj bo to potem krepak nastop ponosnega kristjana?
Toda, pravzaprav vse to ni nič čudnega. Da postane kdo globok v veri, da se vsled površnosti in neznanja na tem polju ne lovi za besedo, misli, načela, — zato je treba malo več izobrazbe, nego je more imeti oni, ki po dovršenem zadnjem šolskem razredu za vselej odloži veroučno knjigo.
Poleg obširnejšega verskega znanja je nam nujno potrebna tudi odločna volja, da se po teh naukih v borbi življenja dosledno tudi ravnamo, kar se da doseči le s trajnim vežbanjem, treniranjem samega sebe. Kdor med nami hoče in želi, da vsaj v zadnjih vrstah vztrajno, čeprav počasi plava po struji, ki jo usmerja nezmotljiva
Cerkev, naj črpa svojo osnovno verstveno izobrazbo vsaj iz šolskega znanja katekizma, stalno osveževanega po nedeljskih propovedih in podobnem verskem pouku, ter zalivanega z vsakdanjo molitvijo in zaslužnimi deli.
Ali je sleherni izmed nas vsaj takšnega kova? Ali res odgovarja notranjost vsakega med nami vsaj temu najkrajšemu programu? Ali ne bi bili osupnjeni in razočarani, če bi zastor prošlega življenja pri tem ail onem od nas odgrnili? Roko na srce; naj vsakdo sam zase presodi. Poglejmo le večkrat kot nepristrani in strogi sodniki za svoje kulise! Včasih pa je dobro, da pogledamo tudi v svojo okolico, k svojim sosedom, k sočlanom v društvu itd. Videli bomo marsikje napake, zmote, neprimerna dejanja, ki izvirajo iz neznanja in nedoslednosti v verskem življenju. Koliko neizrabljenih ternutkov, minut, ur, koliko zamujenih prilik, koliko opuščenih zlatih nagibov!
VpoStevajmo, da brez milostne pomoči od zgoraj duševno prej ali slej opešamo. Vpoštevajmo nadalje, da brez jasnih pojmov, brez trdnega verskega usmerjenja ne moremo niti toliko naprej, da bi mogli poreči; To je belo, to je črno, dovoljeno — nedovoljeno, dobro — slabo.
Čistimo, operimo pri sebi in pri drugih, kar je napačnega, opilimo rjavino neznanja, površnega pojmovanja, zmotnega nastopanja v življenju; naj povsod posveti luč vere in oddeli ljuljko in plevel od ostalega koristnega bilja! -— To bodo potem naša dela duhovnega usmiljenja v smislu nasveta: Poučevati nevedne.
Zopet bo kdo rekel: Kaj pa duhovščina? Predragi, duhovniki so na vseh straneh dovolj in preveč zaposleni. Marsikdaj je celo boljše, da mnogim neljubega svečenika zamenja ali začasno zastopa manj »grozen« lajik (neduhovnik).
Tudi pri izvrševanju te vrste duhovnega usmiljenja je potrebno mnogo takta, dobrega poznavanja duše in razpoloženja,
zlasti pa mnogo znanja, verskega in splošnega, da ob primernih trenutkih pridemo na plan s pravimi dokazi.
Mnogokrat ta ali oni, nahajajoč se v duševni stiski ali krizi (odločitvi), sam želi čuti naše mnenje in nasvet, dobiti nagib. Zlasti katoliški inteligent naj bi v takšnih važnih trenutkih skušal po svojih najboljših močeh, znanju, sposobnosti po-streči v dušnem boju ogroženim.
Najvažnejša pa bo naša udeležba pri tej duhovni pomoči takrat, kadar bo dušna stiska in oklevanje imelo svoj izvor v ne-možnosti odločitve v zadevah, ki se naravnost tičejo priznavanja ali zanikanja Boga samega, ter življenja po verskih načelih, ali pa imajo s tem vsaj tesne zveze, torej posebno poklicne težave, borba za obstanek itd.
Prvi korak za uspešno pomoč v takšnih notranjih mukah in negotovosti je, dobiti zaupanje v dvojbah omahujočih oseb.
Drugi korak pa je, nagniti takšnega človeka, da se zaupljivo obrne po duhovno pomoč tja, kjer sodimo, da bo nasvet in vpliv najbolj učinkovit. Ako smo si v gotovih slučajih te sposobnosti sami svesti, bomo skušali postreči kar mi.
Pazimo pri tem, da s prikupno skromnostjo in s potrebno odločnostjo ob pravem času nevidno in neobčuteno obdržimo za gotovo dobo vajeti nad omahu-jočim duhom v svojih rokah.
To bodo potem naša dela duhovnega usmiljenja po navodilu: Svetovati dvomljivcem in omahljivcem.
—	6S9 .	=
Za Slomškovo beatifikacijo.
Lavantinsiki ordinariat v Mariboru je oskrbel dvolistne spominske podobice, ki imajo na prvi strani v zlatonatisnjenem okvirčku pravo fotografično sličico f škofa Slomška s podpisom: Služabnik božji Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski. Rojen 26. nov. 1800, f 24. sept. 1862.
Na drugi strani beremo pojasnila, v koliko je delo za svetniški proces že napredo- . valo in kolikega pomena bo za nas Slovence, če dobimo lastnega svetnika.
Na tretji in četrti strani so pa sestavljeni poleg molitve še številni nauki in izreki, ki so povzeti iz Slomškovih spisov, in sicer posebej za duhovnike, posebej za vzgojitelje in učitelje, dalje za starše in gospodarje, za mladeniče in mladenke, za mladino in končno splošni nauki za življenje. Tako je sedaj na razpolago sester o vrst Slomškovih podobic. Srečna misel. Upamo, da ga ne bo Slovenca in da je ne bo Slovenke, ki bi si ne oskrbela te res lepo izdelane, spominske in hkrati za življenje tako koristne podobice.
Predsednik škofijske komisije dekan stolnega kapitlja v Mariboru, prelat dr. I. To-mažič, sporoča o teh podobicah sledeče:
Slomškova zadeva stoji — po človeški sodbi — dobro. Sveta obredna komgregacija je odobrila dosedanje delo. Škofijska komisija
bo imenovana brž, ko se doženejo nekatere podrobne formalnosti. Treba je le, da se vzdrži med nami zanimanje za zadevo in zaupanje v Slomškovo priprošnjo, da se dobro izvršijo predpisane obravnave pri škofijstvu in pozneje v Rimu, in da z gorečo molitvijo izprosimo od božje Previdnosti ugoden uspeh. — Trdno upamo, da bo potem slovenski narod tudi zmogel potrebna gmotna sredstva.
V te namene so se priredile posebne podobice. Sleherna v taki obliki, da se lahko vloži v vsak molitvenik, vsebuje vrsto lepih Slomškovih naukov. Naj bi 1. starši in gospodarji, 2. vzgojitelji in učitelji, 3. mladeniči in mladenke, 4. mladina sploh, 5. tudi duhovniki imeli v rokah njimi namenjene izreke našega Služabnika božjega — in 6. vsak Slovenec njegova modra navodila za življenje.
Podobice se naročajo pri lavant. kn.-šk. ordinariatu ali naravnost pri stolnem dekanu v Mariboru. Nabavni stroški za eno podobico so kriti z enim dinarjem. Ker pa je ves dohodek namenjen Slomškovemu skladu, stori dobro, rodoljubno delo, kdor daruje za en komad vsaj 2 Din, ali po svojih močeh višjo vsoto.
Najbolje bi bilo, če bi gg. dušni pastirji ali načelniki kršč. organizacij naenkrat naročili večje število posamnih skupin. Vsaki pošiljatvi bo pridejana položnica.
»Za pravico se poteguj z vso silo in do smrti	»Ne zametuj govorjenja modrih starčkov,
se bojuj za resnico; potem se bo Bog bojeval zo- marveč se vadi v njihovih pregovorih. Od njih se per tvoje sovražnike.*	namreč naučiš modrosti in umnih naukov .,
Moje deseto lurško romanje.1
Alojzij Šoba.
Zakaj sem romal desetič v Lurd?
Predvsem sem hotel obhajati 20 letni jubilej svojega prvega lurškega romanja leta 1907., ki je bilo tako pomenljivo, da moram Lurd prištevati med največje milosti, ki mi jih je naklonila brezmadežna Devica. Pred oči mi je stopilo leto 1887,, ko sem maturiral, potem sestanek maturantov v Novem mestu, kjer sem spoznal tako idealne tovariše, poznejše duhovne sobrate (gg, Ušenienika, De-bevca, Janeža, Ražuna, prav posebno pa g. Kalana). Od štajerskih maturantov je bil z menoj sedanji kanonik Časi y Mariboru. Šti-ridesetletnico mature sem hotel obhajati pri lurški Devici, ki nas tako skrbno vodi po naši življenski poti! Priporočiti sem se hotel nadalje lurški Devici za 30letnico svojega župni-kovanja na Zdolah. Povedati moram, da me je tudi silno vleklo v Lizije k Mali Cvetki, ki me je pred 15 leti na Veliko soboto 6. aprila 1912 rešila smrti zadušenja po ogljikovem dušiku.
Kdo ne bi rad obiskal Marijine poslanke blažene Bernardke v Neversu (Neveru), svete Marjete Marije Alatok in sv. Vianney-a? Vse to je bilo v načrtu obsežnega desetega Jurskega romanja v dnevih od 2. do 27. julija 1. 1.
Kako mi je bilo to mogoče?
Navadno se govori, da je treba za romanje veliko denarja. Res je to. Pa še nekaj drugega. Brez vodnika ne gre. Tam v Lurdu zapazimo precej, ko pridemo čez most, tri zna-
1 Dasi je bilo v predlanskem »Bogoljubu«
precej obširno opisano lurško romanje Slovencev, se je uredništvo vendar odločilo, da objavi še nekaj črtic o Lurdu in drugih znamenitih svetiščih na Francoskem in sicer izpod peresa g. župnika Al. Šoba, ki je imel že desetič srečo, da se je osebno poklonil Brezmadežni v lurški baziliki. S tem hočemo proslaviti 701etni spomin Marijinih prikazovanj ob votlini Masabjejski, obenem pa v
duhu spremljati one naše rojake, ki bodo letos poromali k Mariji brezmadežni v lurško mesto.
—	Jubilejno romanje v Lurd, Ars, Paray
le Monial, bo od 10. do 21. aprila. Odhod iz Ljub-
ljane 9. aprila ob 6 zjutraj. Brzovlak vozi preko
Milana, Genove, Ventimiglie, Niče (prenočišče),
Marseelesa v Lurd, kamor dospe 13. aprila ob
9 dopoldne. — Odhod iz Lurda 16. aprila preko Lyona, z avtom v Ars, nato v Paray le Monial, kamor dospe vlak 17. aprila zvečer. Naslednji dan se vrača vlak preko Lyona, Turina-Milana (prenočišče) v Benetke (šesturni odmor), nato preko Trsta v Ljubljano. Povratek 21. aprila ob 6 zjutraj.
—	Stroški za hrano, stanovanje in vožnjo znašajo za ITI. razred 2900 Din; za II. razred pa 4000 Din. Priglasiti se je pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva c. 5, do 1. marca.
menite kipe sv. Mihaela, sv. Gabriela in sv. Rafaela. Sv. Mihael je vodnik nebeške vojne. Sv. Gabriel je Marijin častilec in pa-tron Marijinih častilcev. Sv. Rafael, spremljevalec mladega Tobije in zdravnik stapega slepega Tobije, je obenem spremljevalec lurških romarjev, zlasti bolnikov; on je njih romarski pa-tron. Takega Rafaela sem potreboval tudi jaz za tako dolgo potovanje. Kje ga dobiti? Maj-niška Kraljica mi ga je poslala. Kaj, sv. Rafaela iz nebes? Oh, ne tega, ampak prelju-beznivega gospoda opata trapistovskega samostana v Rajhenburgu, o. Placida Epalle, francoskega rojaka, ki pa izvrstno oibvlada tudi naš slovenski jezik, Bilo je v nedeljo 1. majnika. Po večernicah sem v Ravnah blagoslovil novo kapelico Brezmadežne, ki jo je postavil Martin Petan pri svoji hiši. Po končani slovesnosti dobim sporočilo, da so me obiskali gg. trapisti z Rajhenburga. Kaj hitim proti domu, pa že srečam svoje drage poset-nike. Mudilo -se je že. Zato hitro poprosim g. opata: »Ko boste letos odpotovali na Francosko k svojim redovnim zborovanjem, prosim, vzemite me s seboj. Rad bi šel v Lurd in Lizje.« Ljubeznivi gospod mi je odgovoril, da me bo že pravočasno obvestil o potovanju. Tako mi je majniška Kraljica pripeljala in oskrbela lurškega spremljevalca Rafaela.
Pod spretnim vodstvom Rafaelovim smo vse pripravili za potovanje. Praznik Marijinega obiskovanja (2. julija 1927) je bil določen za odhod. Po končani pontifikalni sveti maši g. opata v rajhenburški lurški cerkvi smo odpotovali v družbi še tretjega romarja P. Berhmansa Baillet, ki že celih 25 let ni videl svoje francoske domovine in svojih uglednih sorodnikov, redovnikov, redovnic in drugih. Pod vidnim Marijinim varstvom smo skozt Ljubljano, Trst, Benetke, Padovo kar naprej potovali, dokler se nismo v nedeljo zjutraj 3. julija približali zgodovinski pokrajini Sol-ferin-a (bitka 24. jun. 1859) ter kmalo nato izstopiti na postaji Desemzano ob Gardskem jezeru. Ta postaja je postala znamenita posebno v dobi 200 letnega jubileja sv. Alojzija, ker vodi odtod cestna železnica v Castiglione (Kastiljone), rojstno mesto sv. Alojzija, Šli smo v bližnjo trapiistovsko opatijo, da smo opravili daritev isv. maše. Ob 10. uri smo se udeležili redovne slovesne sv. maše. Kaj me je pri tem kar očaralo? Prelepo koralno petje red a.v n i k o v. Star pater je or-glijal, redovniki so pa krasno peli. Reči moram, da je bilo to majkrasnejše koralno petje, kar sem ga kdaj slišal.
Lurška Mati božja.
IOb 70-letnici prikazovanja t> Lurdu.)
Po kratkem odmoru smo nadaljevali pot skozi Milan, ob rajskem I.ago Maggiore skozi Simplon-predo,r ter dospeli v pondeljek 4. julija v slavno švicarsko mesto Ženevo. Tukaj ima Društvo narodov svoja zasedanja. Mi se za vse to nismo menili, ampak nemoteno izvršili svoja opravila ter v torek 5. julija nadaljevali pot na Francosko. Naš prvi cilj je bilo znamenito mesto Bourg (Burg). Največja zanimivost v tem mestu je sedež »častne straže božjega Srca Jezusovega v samostanu redovnic Marijinega obiskovanja . Po tej 1863. lela tukaj ustanovljeni častni straži je mesto Bourg zaslovelo po vsem svetu. Tudi mi smo obiskali lično redovno cerkvico ter si ogledali več velikih slik presv. Srca Jezusovega v središču 12 stražnih ur, v katere s\> člani in članice popisane le z začetnima črkama. Več ob drugi priliki. Prijetno in neprijetno nas je iznenadil naš g. Rafael, ko nas jc
peljal do prekrasne semeniške cerkve zunaj mesta. Cerkev je velika, prekrasna, umetniška, polna zgodovinskih spomenikov — a jo je vlada zaplenila; zdaj nc služi \eč bogo-časlju, ampak jo vlada vzdržuje le kot zgodovinsko znamenitost in kot muzej. Prav tako je vlada zaplenila prekrasno semenišče tik cerkve ter ga rabi sedaj v svoje namene. Tu smo videli prve žalostne sadove zadnjega francoskega kulturnega boja. Tu satanovo delo, — ne daleč od tod, v tihi samostanski cerkvici redovnic »Marijinega obiskovanja pa častna straža , delo presv. Srca Jezusovega, ki je zopet dvignilo in pomirilo naša užaljena verska čuvstva. Prav domače smo se zopet počutili, ko smo zvečer dospeli v tra-pistovski samostan v Dumbah, ki je matica ali materna hiša našega priljubljenega samostana vč. oo. trapistov v Rajhenburgu.
(Dalje prihodnjič.)
Izbrišite me!"
Janez Langerliol/.
Pravijo ji Ivanka.
Nekaj let je že preteklo, odkar beremo njeno ime v knjigi Marijini otrok. Med nagibi, ki so ji pomagali, da se je odločila za družbo, ni bil med zadnjimi tisti iz knjige njene sestre: »Da bi pod Marijinim varstvom lažje zveličala sebe in svoje bližnje.«
Vsekako lepa, plemenita misel.
Njena tovarišica v družbi je bila tudi Črnivčeva Katarina. Kadar jo je Ivanka zagledala, pa je vstala pred njo tista neljuba zgodba iz šolskih klopi. Pomlad je že silila v deželo in med učenci se je culo ugibanje in govorjenje o nameravanem šolskem izletu. In vedeli so tudi že: »Le otroci, ki so čednega, dostojnega vedenja, bodo šli na izlet.«
Prav tiste dni je završalo med ljudmi o neki skrivnostni zgodbi, ki so vanjo zlobni jeziki vpletali tudi ime Ivanke. Črnivčeva Katarina je vso stvar oznanila v šoli in Ivanka je bila med zavrženimi. Po krivici, in to jo je bolelo. Vedela je, da leži
vsa teža krivde na imenu Čudnove Alenke, in zadostovala bi bila ena sama beseda, pa bi bila postavila ime svoje so-učenke v najslabšo luč. Pogledala je tja v četrto klop, videla je Alenko, kako je zardela in obledela obenem, videla je tudi, kako Alenkino oko molče prosi: »Ivanka, nikar, nikar!« In ni. Molčala je, obvarovala dobro ime Alenke, sama pa je ostala na sramoti.
Kadar se je spomnila tiste zgodbe in če je obenem zagledala še Katarino, pa jo je zazeblo tam pri srcu in vzbudilo se je nekaj, kakor prikrito in pritajeno sovraštvo do Katarine in z vsem pritiskom sililo na dan. Pri tem pa je nehote zadela ob besedo družbenega pravilnika in njega razlage: »Marijina družba naj posebno goji medsebojno prijateljstvo!«
Medsebojno prijateljstvo. Lepa beseda! Ali kako naj bo prijazna s Katarino, ki ji je že v zorni mladosti zagrenila življenja jutro in ji pred vso šolo omadeže-
vala dobro ime! Toda ali ji ni že davno vsega odpustila? Vsaj trdila je tako. In Katarina je govorila le to, kar so drugi govorili. Toda, ali ni bilo v njenih besedah prikrito želo grde nevoščljivosti? Zato jo je v šoli počrnila, da jo je pripravila ob
veselje izletnega dne. Oh, spomin, spomin, kakšne težave narejaš ubogi Ivanki! »Vse je odpuščeno,« pravi Ivanka; spomin pa vedno na novo odkriva staro rano in z rano strah, če se pod tem spominom vendarle ne skriva ogenj pritajenega sovra-
fo jn/nn:
Kare! Dolci.
Firenca, Oalleria Pltti.
Sv. Kazimir, goreč Marijin častilec,
(Praznik 4. marca.)
štva. In če sovraži, pa to sovraštvo prikriva pred svetom, ali ni v resnici hi-navka? Ali pa spadajo hinavke v Marijino družbo?
Iz let brezskrbne mladosti je Ivanka rastla in se razvijala v leta dekliškega življenja. In s tem življenjem so prihajali novi boji, novi viharji in so pretresli njeno v resnici po lepoti in plemenitosti hre-penečo dušo. Marsikaj je videlo njeno oko. kar ni bilo lepo, marsikaj je slišala, kar ni bilo dostojno. V dušo so se ji prikradle misli, ki se jih je prestrašila in kakor pošasti iz žrela peklenske hudobe so vstajale v njeni domišljiji slike, da bi bila najrajši pobegnila pred njimi na konec sveta. Hude nevihte so divjale v njeni duši podnevi in strašne sanje so jo begale ponoči; duša pa je trpela boje, da bi ji smrtna muka in* groza ne bila nič manj huda in strašna.
Za hip vsaj jo je vselej pomirila dobra spoved. Pa le za hip. Spet so vstajale stare slike, novi, še hujši prizori so jo begali in kakor iz daljne dalje ji je donel na ušesa glas: »Čemu bi se trudila, čemu bi se pehala za čednostno življenje. Vidiš, da nič ne moreš. Tvoje ime je itak zapisano v knjigi pogubljenja.«
In kakor v pomoč temu notranjemu glasu je pristopila še Štefinova Tonka. Prišla je iz mesta, da si malo okrepi razrahljano zdravje in da si pomiri razburjene živce. Z vso zgovornostjo ji je slikala mestne prijetnosti. In konec teh slik se je navadno glasil; »Da bi ti videla! Da bi ti slišala! Tam je življenje, tam bi bilo zate! Povem ti, da te je škoda, ko veneš in hiraš na kmetih, pa ne veš ne zakaj in ne čemu. Taka dekle!«
Kakor olje na ogenj so padale te besede v Ivankino dušo in jo podžigale. Prav res! Pustila bi to nemirno, bojevito življenje in pohitela bi tja, kjer stoluje radost, kjer človeka išče sreča, tam bi morda našla mir. Oh, kar šla bi h gospodu voditelju, pa bi mu rekla: »Izbrišite me iz družbe.« Ali kaj, ko je pa ta pot tako težka. Pisala mu bo, oddala pismo na pošti in obenem pojasnila, kakšna je. Hi-navka! Oh in kaj še vse drugega!
V tistih dnevih najhujšega duševnega boja se ji je zazdelo, da jo kliče znan glas:
»Ivanka! — Ivanka! — Ivanka!«
To je bil glas njene učiteljice Pavle. Saj res; učiteljica Pavla! Kako rada jo je imela v šoli do tistega nesrečnega dne. In še od tistega dne dalje je gledala nanjo, kakor bi ji hotela reči: »Ivanka, prepričana sem, da si nedolžna.«
K učiteljici Pavli bo šla. Samo kdaj, da bi je nihče ne videl, da bi nihče ne slutil, morda celo ne spoznal njenih tajnosti.
Tiste dni je dobila učiteljica Pavla pismo. Znana pisava. Kdo neki ji piše in kaj? Odpre in bere:
Dobra gospodična!
Lepo Vas prosim, bodite v nedeljo popoldne po krščanskem nauku doma. Ko se bodo ljudje razšli, bom prišla k Vam. Hudo veliko Vam imam povedati. Pa samo Vam. Upam, da me boste poslušali in razumeli. Vaša, trdno pričakujem, da še vedno Vaša
Ivanka.
S strahom je v nedeljo potrkala na vrata gospodične Pavle^
»Naprej!« se je oglasil prijazen glas v sobi. Ivanka je plaho vstopila.
»No, kaj bo, punček moj? Kar govori. Vse mi povej, kar te teži. Prav kakor doma materi.«
Ljubeznive besede nekdanje učiteljice so jo opogumile.
»Vse vam bom povedala,« je dejala mirno, »prav vse. In še bolj natančno, kakor bi si to upala storiti nasproti svoji mami.«
Ivanka je odkrivala pred učiteljico Pavlo svojo življensko povest. V začetku je bila polna lepih vzorov, polna najlepših upov, pozneje pa so prišli črni dnevi bojev, obupa, prevar. Tako lepo je sanjala, da se bo v Marijini družbi z lahkoto zveličala, zdaj pa stoji prav gotovo že na robu samega pogubljenja.
Sočutno je poslušala učiteljica Pavla vso dolgo zgodbo mlade, zbegane duše. Niti za trenutek je ni prekinila, dokler ni povest sama našla svojega konca.
»Zdaj pa ti mene poslušaj, Ivanka,« prične razvijati svoje misli gospodična Pavla. »Praviš, da ne gre vse tako lahko in gladko, kakor si si predstavljala. Verjamem. Tudi po vrtovih Marijine družbe divjajo viharji strasti, je treba doživljati nevihte skušnjav.«
»Ah, le zakaj! Da bi tega ne bilo!«
»Morajo biti. Bog jih pripušča radi tega, ker hoče, da imamo mi pri njem veliko mero zaslužnih del. Vsaka dekliška duša jih bolj ali manj občuti in jih mora zmagovati in z zmagami množiti bogastvo lastnega zasluženja.«
»Zmagovati. A kako?«
»Tu je prava samo tista, že stoletja vedno veljavna pot, ki je začrtana v besedah: Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo.«
»Če pa kljub temu pademo. To je ravno tisto, kar je najhujše.«
»Spet smo slišali: Blagor človeku, ki pretrpi skušnjavo, ker izkušan bo prejel krono življenja, ki jo je Bog obljubil tistim, ki ga ljubijo.«
»Ko bi mogla tudi jaz tako misliti!«
»Eno ti je potrebno in drugega ne smeš opustiti: zaupaj popolnoma v Boga in v njegovo pomoč in sama moraš vse storiti, da z božjo milostjo sodeluješ. Bog hoče našega dela, naših bojev in naših zmag. Tisti ne delajo prav, ki hočejo vse sami zmagati in tudi tisti ne delajo prav, ki hočejo vso skrb za svoje zveličanje samo Bogu prepustiti.«
»Torej se moram še naprej bojevati.«
»Moraš! Poglej, kako ti je Bog dober. S teboj in zate se bojuje, nazadnje te pa še plačuje. Njegovo je delo, tvoje bo za-služenje in plačilo. Dušica, kaj pa hočeš še več.«
»K vam bom še prišla, gospodična Pavla. Tako lepo govorite.«
Kadar hočeš! Povem ti pa, da vse to, kar sem ti povedala, dobiš lahko zapisano po raznih knjigah. Samo brati jih moraš in pa premišljevati, kar bereš.«
»Ko bi imela čas!«
»Vzeti ga moraš. Vsako nedeljo nekaj, pa bo šlo. Bom naprosila gospoda voditelja, da bo vam pri enem prihodnjih shodov podal navodila o duhovnem branju.«
»Samo, gospodična, o meni mu ne smete ničesar povedati.«
»Nič se ne boj. Nihče ne bo vedel za najine pogovore. «
»Prav lepo se vam zahvaljujem, gospodična Pavla. In oprostite, da sem vas nadlegovala. Pa z Bogom!«
»Z Bogom, Ivanka. Pa še pridi! Prav vesela te bom.«
^ iU	i ^ ^ ^
1 NA	'J%Q CILJU
	
Junakinja krščanske ljubezni.
Dr. Fr. Jere. (Dalje.)
3, Marjeta, angel krščanske dobrodelnosti.
Pevski zbor je Marjeti dal priliko, da je globoko pogledala v telesno in dušno bedo delavskih družin. A njeno usmiljeno srce ni moglo prenesti, akd je videla, da trpijo. In čudovito je, koliko je v štirih letih storila dobrega. V neštetih družinah je olajšala bedo. Za zgled navedimo le eno.
V nizki koči liittiškega predmestja je ležal na bornem ležišču hudo bolan mož. Izba nikakor ni bila za jetičnega bolnika. Če si odprl vrata, si moral najprej poriniti v stran kup cap in orodja, da si mogel vstopiti in zoprn duh ti je zavel nasproti. Veliko perilno korito sredi izJbe je kazalo, da se tam pere. Dva razkuštrana otroka sta brodila po koritu v umazani vodi, v kateri se je namakalo perilo. Pri peči je stala zavaljena, zaspana žena, ki je pripravljala neko jed in se ni zmenila ne za strašni nered, ne za bolnika, ki je kašljal
v kotu. Mož se je obupan oziral po črnih stenah, po raztrganih otrocih in po vratih, ki so se zopet in zopet odprla in spustila mrzel zrak, da ga je vselej zagnal krčevit kašelj. In možu se je zameglilo pred očmi. V pridušenem ihtenju je spet omahnil na umazano vzglavje in si brisal pot z robcem, ki se je že ves sprijel od strjene krvi.
V tem nekdo potrka. Pri vratih se pokaže mlado dekle v črni obleki in z belimi čipkami okrog vratu.
»Ali ne stanuje tukaj gospod Fran-ken?«
»Da,« se oglasi na kratko žena.
Obiskovalka stopi k postelji.
»Dober večer, gospod Franken. Pater N. me pošilja. Kako je?«
»Kakor pač more biti, gospodična. Zelo ste dobri.. .«
Zagnal ga je spet strašen kašelj.
»Vročino imate,« je rekla; »tu imam za vas nekaj dobrega.«
Iz ročne torbice vzame lep grozd in mu z materinsko skrbjo podaja jagodo za jagodo v usta. Nato potegne iz nje še steklenico vina in mu nalije poln kozarec.
»Pozneje boste še pili.«
»Zahvalim, zahvalim,« je šepetal je-tični, ki je začutil, kako se mu je oživljajoči val razlil po telesu.
Helena Vurnlk.	Prit), last knezoSkofa
ljubljanskega.
So. Jožef.
V sobi se je stemnilo.
»Moram po petrolej,« pravi žena in odide.
Mlado dekle sede na polomljen stol iraven postelje,
»Kako vam je zdaj?«
»0, bolje, zahvalim, bolje. Dit, malo mi je odleglo .. . Vendar je hudo, kajneda, dobra gospodična, prav hudo. Poglejte malo okrog, ali ni, da bi se človek zjokal?«
Preneha, nato pa nadaljuje kakor v sanjah: »Bolnik bi vendar moral ležati v čedni, prijazni sobi, z zastori pri oknih in rožami pri postelji. Ah, rože, kako rad imam rože. Toda, poglejte to sobo. Ali ni strašno? Če bi bil dobro postrežen, -bi morda holezen premagal, morda . . . Toda ne,
zdaj je prepozno. Čujte moja pljuča, kako v njih grgra ... In tale malčka, uboga črvič-ka! Vajin oče je hotel za vaju dobro poskrbeti. Zdaj pa je prišlo z njim tako daleč . ,.« Razjoče se in ne brani solzam.
»In ona,« — tako nadaljuje — »ona ne stori ničesar; lena je, lena. Zame ji tako nič ni, in to me najbolj boli. Oh, reči vam moram, jaz sem jo kljub temu imel rad, zelo rad, svojo Lizo; a zdaj vidim, da me ne mara. Vzela me je, ker sem imel nekaj premoženja. Zdaj ne smem nobene reči, sicer je huda. In vidite, to človeku težko de.«
Znova ga posili kašelj, da se na postelji dvigne in med kašljanjem ihti kakor otrok.
Ko kašelj poneha, položi Marjeta bolniku glavo spet na blazino, in ko se nad njim skloni in mu čelo briše s svojim belim robcem, kanejo njene solze na bolnikove oči. Jokala je. Bolnik prime njeno roko in jo stisne, ves hvaležen za njeno dobroto.
Zopet je sedla in molčala. Videl je v somraku samo njeno črno obleko, beli ovratnik in dvoje velikih milih oči. Zatopil se je v to podobo kakor v prikazen z drugega sveta. Odleglo mu je in se mu je zdelo, kakor da je prišel angel tolažit njegovo žalost.
In začela je s tihim, blagim glasom govoriti, o raju, trpljenju, o upanju in ljubezni, o Kristusovem trpljenju in o sreči za Kristusa trpeti. Nato mu pokaže svoj križec in pristavi: »Glejte, koliko je moral naš ubogi Zveličar trpeti. Ali ni prav, da tudi mi zanj kaj potrpimo? Njega ni nihče tolažil, sam pa ljubeznivo tolaži vse, ki iz ljubezni do njega trpe. 0 kako lahko je, na njegovem srcu prenašati trpljenje! Bolečina preneha, zasluženje pa ostane.«
>Da, da,« šepeče bolnik in boža bakreni križec, ki se je svetil v temi. In zdi se mu, da čuti, kako mu Jezus lajša bedno zemeljsko življenje. V moževem srcu se začneta oglašati pobožnost in vera mladih let, zbujeni po besedah, ki jih je pravkar slišal in niso bile prazne, ampak izraz življenja, polnega božje ljubezni. Prvič po daljšem času se čuti spet srečnega . . .
»Ali boste še prišli?«
»Da, jutri popoldne ne bom imela šole in vas obiščem, ako boste pridni.«
Drugega dne pride kmalu popoldne.
»Dober dan, ljuba gospa, dober dan gospod Franken. Glejte, kaj vam pošilja dobri Bog.«
Na posteljo položi šop svežih rož, ki jih je v tem času gotovo drago plačala.
Ves ganjen boža bolnik sveže cvetlice in vdihava njih vonj. Samo z očmi se ji more zahvaliti.
Medtem se prične drug, ne manj pomenljiv prizor.
»Gospa Franken,« pravi Marjeta, » danes imava čas, da sobo pošteno pospraviva. Glejte, tukaj je prostor za tole korito.« In ko bi mignil je bil perilnik v kotu na ve-
ljala taka dela in mali Jezus ji je pomagal nositi kebel. Postati moramo njima podobni.«
Skoro bi sobe ne bil več spoznal. Vse je bilo na svojem mestu. Na oknih so bili zastori in tlak se je svetil. Otroka sta pri mizi sedela, gledala podobice in jedla pre-stice, ki jima jih je prinesla Marjeta. Bolnik ves ta čas ni mogel spregovoriti bese-
Paris (Louore).
(iaddi
Zdrava, milosti polna
liko žalost otrok, od katerih je celo eden zatulil; kos čokolade ju je potolažil.
Marjeta si opaše debel predpasnik, ki ga je pobrala s tal. Pač si moremo komaj kaj lepšega misliti kot to šibko gospodično v taki opravi, ko suče metlo in s cunjami umiva umazana tla. Liza gleda kakor oka-menela in jo nekaj časa pusti; polagoma pa se vzdrami in dobi sama veselje do tega dela. Nato se ga še sama loti in pospravlja in drgne in snaži z vnemo, kakršne bi ji ne bil prisodil.
»Gospodična,« pravi, ko vidi, kako Marjeta z razpuščenimi lasmi in znojnim čelom ovija umazano cunjo, »pustite vendar, to ni delo za vas.«
Marjeta se veselo zasmeje in pravi: Ljuba gospa, tudi Mati božja je oprav-
de, in ko je Marjeta po končanem delu stopila k bolniku, mu je ihtenje zaglušilo besedo zahvale.
Prihodnji dan je Marjeta spet prišla in prinesla prevleko za stene. Z Lizo sta pokrili očrnele stene z novo belo prevleko, na kateri so bili rožasti šopki. Izbrala je bila prav lep vzorec, zakaj bolnik je imel dober čut za lepoto. Drugič je prišla nova posteljica za otroka, potem nova blazina in novo perilo za bolnika. Če sama ni utegnila — morala je pomagati mnogim bolnikom — je poslala mater z jajci. Ta je opazila v prenovljeni izbi zdaj Marjetin plašč, zdaj njeno odejo, zdaj kako igračo ali druge stvari, ki so bile kdaj v Marjetini'sobi. Ni ;ie čudila, ker je bila take »selitve« navajena.
Nekega dne je sedela ob postelji bolnikovi, ko se je že bližal smrti.
»Gospodična,« je rekel, »ko vidim, kako ste dobri, in si mislim, da je Bog še boljši, ne vem, kako bi se mu zahvalil . . . In večkrat želim umreti, da ga vidim.«
Umolknil je in dolgo opazoval stan, ki so ga prenovile njene roke: bele zastore pri oknih, podobe s pozlačenimi okviri na stenah, cvetlice na omarici, umita in lepo opravljena otroka, je gledal kakor v sanjah v prihodnost in šepetal: »Zdaj, ko ste
i
S trnjem Kronani
London.
mi rekli, da boste zanje poskrbeli, lahko mirno umrjem . .. Veselim se, da pridem v domovino, ki ste mi o njej pripovedovali.«
»Ko boste pri Bogu, mu povejte, da ga.. . da ga zelo ljubim.« In pri tem so ji stopile solze v oči.
»O vem, da ga ljubite; zato ste tako dobri. Kako bom za vas molil.«
V začetku pomladi je bolnik umrl. Ko ga je dan pred smrtjo obiskal pater N., je bil njegov glas samo še zamolklo in pretrgano šepetanje.
»Prečastiti,« tako je šepetal, »mnogo sem v življenju pretrpel. Toda Bog mi je v svoji dobroti poslal angela, ki mi je pokazal, koliko je vredno trpljenje. Odkar je ta prišla, vem spet, kaj se pravi biti srečen ... Ta je angel. Moja zadnja misel velja njej. Da, dober angel, od Boga.« In še enkrat je ponovil z blaženim nasmehom: »Dober angel.«
To so bile njegove zadnje besede.
(Dalje.)
Sestra Marija Celina.
Dr. Fr. Trdan.
»Francija nam obeta novo Tereziko: sestro Marijo Celino. Kakor hitro jo človek spozna, jo vzljubi in časti. Na Hrvaškem in v Dalmaciji si je že v nekaj mesecih osvojila nešteto src. Širite njeno ime tudi med Slovenci!« Tako je nedavno pisal o tej zvesti božji služabnici njen navdušen častilec hrvaški frančiškan dr. Bernardin Sokol. Ker je »Cvetje sv. Frančiška« prineslo daljši životopis, naj sledi tu samo nekaj podatkov.
S. Marija Celina, prvotno Ivana Germana imenovana, se je rodila 24. maja 1878 v Nojalsu na južnem Francoskem. Že v 10. letu se je popolnoma izročila Bogu. Prosila je, naj njej naloži vse križe in težave njenih domačih, da jim postane »angel tolažbe in sprave«. Z 18. letom je vstopila pri klarisinjah v samostan »Ave Ma-ria« v Bordo Talans in dosegla v nekoliko mesecih vrhunec čednosti. Njeno živ-Ijensko geslo je bilo; »Glej me, Gospod: sekaj, reži, žgi, stori z menoj, kar hočeš, samo daj, da neprestano rastem v ljubezni do Tebe!«
Ljubi Jezus jo je uslišal in ji poslal izredno hudo bolezen. V trpljenju je našla mlada novinka zaželjeno srečo. Zato se ni nikdar pritoževala, pač pa je večkrat vsa srečna govorila: »Ni se težko zveličati, treba je samo trpeti. Vstopila sem, da sprejmem križ Jezusov, darovala sem se mu v žrtev. Zadovoljna sem, ker sem se naučila ubogati; več je vredna pokorščina, kot vršiti izredna dela. Prepustila sem se popolnoma božji volji in v tem je velika skrivnost sreče,
Srečna sem, ker grem v nebesa. Tam ne bom nikogar pozabila.« Umrla je 30. maja 1897, stara 19 let.
Glas o s. Mariji Celini se je hitro razširil po Franciji, Angleškem, Italiji in Ameriki, ker je začela deliti izredne milosti vsem, ki se z zaupanjem zatekajo k njej. Njeni priprošnji se pripisujejo razna ozdravljenja, pomirjenja sovraštev, srečno dovršeni izpiti, nenadna spreobrnjenja, dobljene službe in podobno. Zato so ji nadeli različne naslove kot: »Mala velika svetnica«, »Talanska svetnica« ali pa »Svetnica vonjav«. Kardinal in nadškof v Bordoju je že izvršil potrebne predpriprave in sedaj je Sv. Kongregacija prevzela vso zadevo; sedanji papež Pij XI. se posebno prizadeva, da bo s. Marija Celina čim prej proglašena za blaženo in sveto.
Med Hrvati širi njeno ime imenovani o. frančiškan, ki je bil v maju I. 1. sam čudežno rešen sušice v grlu. Izdal je kratek životopis s sliko in ga v neštetih izvodih poslal med ljudstvo. Iz člankov in zahval, ki jih priobčujejo hrvatski nabožni časopisi kot »Glasnik sv. Josipa« (Zagreb), »Glasnik sv. Ante« (Sarajevo) in »Glasnik sv. Franje« (Zagreb) je razvidno, da je s. M. Celina že v 50 izrednih slučajih izkazala Hrvatom svojo naklonjenost.
Po hrvatskem izvirniku je prirejen podoben slovenski prevod, ki stane samo 2 Din. Da se je s. M. Celina tudi Slovencem namah prikupila, priča dejstvo, da se je v nekaj tednih razpečalo nad 3000 izvodov.
=QZD=
»Sin, podpiraj starost svojega očeta iin ne	»Ne obračaj v jezi svojih oči od siromaka in
žali ga v njegovem življenju; ako opeša na umu,	ne daj, da bi te zadaj kleli, ki te prosijo.«
mu zanašaj in ne zaničuj ga v svoji moči, Usmi-	»Tvoja roka ne bodi stegnjena, kadar jem-
ljenje do očeta se ne bo nikoli pozabilo in za	Iješ, in stisnjena, kadar daješ.«
materine betežnosti se ti bo z dobrim povračalo.«	(Sirahova Modrost.)
LISTEK. Zvest pastir.
Fr. Pengov. (Dalje.)
Duhovščina in narod s škofom.
Poizkušena zaplemba škofovih premičnin in vznemirljivi prizori slavnega 23. svečana 1874, ki so za pruski prosvitljeni liberalizem gotovo zgodovinska imenitnost prvega reda, so navdihnili mestni duhovščini misel, da ta dam ne sme miniti, ne da bi se šla škofu poklonit, mu zatrdit zvestobo in vdanost v vseh okolnostih in mu tako napravit veliko veselje in tolažbo.
Ideja (zamisel) je takoj postala meso in med vriskanjem velikanske na stolnem trgu zbrane množice se poda v ponedeljek, 23. februarja 1874, zvečer ob pol šestih vsa duhovščina mesta Minister v škofijski dvorec, ravno tisti dan, ko bi se bilo imelo prodati pohištvo.
Presvetli sprejme gospode v spodnji dvorani, kjer je .stalo pohištvo še v divjem neredu drugo poleg in vrhu drugega. Dekan Kapen zagotovi škofa, da stoji v sedanjem boju vsa duhovščina na njegovi strani, da bo vztrajala poleg njega, da pa ne pokaže peta tudi ne v slučaju, če bi moral on — nadpasitir — proč iz njihove srede. Škof se zahvali za tolažbo, ki mu jo nudijo njegovi duhovniki baš v teh turobnih dneh in pristavi:
»Med take žalne dogodke pa seveda nikakor ne prištevam pravkar izvršene rubežni; to so malenkostne stvari, tudi če bi mi zarubili srajco na životu. Toliko bolj pa je vredna obžalovanja blodna misel vladajočih, kakor da je mogoče s takimi sredstvi ovreti katoliškega škofa v obrambi resnic, ki je zanje sleherni duhovnik pripravljen položiti na klado tudi svojo glavo.«
Nato prosi škof duhovnike, naj se ga spominjajo v molitvi in jih odpusti z blagoslovom.
Ta poset minstrskih duhovnikov je dal prvo pobudo za prikazen, ki ga nima para v zgodovini sv. Cerkve; razvnel je plamen navdušenja in spravil na noge nepregledne de-putacije (odposlanstva), ki so hitele naslednje tedne prav do majnika iz vseh župnij škofije v Momastir, da zagotovijo škofu svojo neomaj-ljivo zvestobo v vseh viharjih. Niti ena župnija ni izostala! Kolo je otvorila minstrska pokrajina, pridružilo se je Porenje in Oldenburg je zaključil bojni venec. Vse je vrvelo po škofiji icot v mravljišču, bilo je drugo preseljevanje narodov v smeri proti Monastiru. Mnogokrat
jih je prišlo po več na isti dan in komaj je bil kak dan popolnoma prost, tako da škof po cele dneve in tedne skoraj ni mogel drugega, kakor sprejemati deputacije, jih bodriti in se jim zahvaljevati za njihovo vdanost napram Cerkvi. Mnoga odposlanstva so štela po 200, 300, 400, 500 in več oseb.
Deputacija iz Velepolja (Hochfeld) je prišla na velikonočni torek 1874, obenem z odposlanci z Duisburga, Rurorta in Laerja. V imenu Duisburžanov je govoril dr. Ronsberg, v imenu Velepoljcev pa gospod Wandel.
»Nas prebivalce Velepolja,« je rekel Wandel med drugim, »vodi semkaj še poseben vzrok; to je hvaležnost za to, da ste, Pre-milostni, poskrbeli za naše verske potrebe. Tega ne pozabimo nikoli in hočemo pokazati svojo hvaležnost posebno s tem, da bomo držali zvesto s svojim škofom v žalosti in veselju. Prisegamo, da ostane Velepolje, pa naj prid^, kar hoče, rimsko - katoliško, da bo držalo s svojim škofom, delalo zanj in molilo, zanj tudi trpelo, če treba.«
28. svečana 1874.
Zarubljeno pohištvo odpeljejo.
Vrnimo se zopet nazaj k rubežni našega škofa. Naslednji štirje dnevi so minuli mirno, ne da bi bilo kaj slišati o načrtih sodni je in o usodi zarobljenega pohištva. Kar se vam prikaže 27. svečana sodni dražilec Zudhof v škofijskem dvorcu in naznani, da hočejo drugo jutro odpeljati pohištvo. Obenem prosi po naročilu sodnije škofa, da bi smel začeti z junaškim delom že ob 4'30 zjutraj. Dogodki 23. svečana so se bili sodni gospodi močno pokadili pod nos in bali so se, da bi jih kak vmesni dogodek i znova ne oviral pri rubežni, aiko bi se je lotili pri belem dnevu. Zato so raje sklenili zvezo z nočjo in meglo.
Škof iznova ugovarja proti krivični rubežni; izjavi pa, da nikakor ne mara vzbujati videza, kakor da sam pospešuje nevoljo ljudstva; če torej hoče sodnija uporabljati nasilje, mu je popolnoma vseeno, kakšno uro si izbere za to. Nato zaprosi uradnik, če sme priti že ob štirih. Ugodili so mu in Herman je dobil naročilo, da odpre drugo jutro, — bila je sobota, 28. svečana 1. 1874., — glavna vrata ob štirih zjutraj.
Z nekako napetostjo smo pričakovali sledečega jutra, — pripoveduje tedanji škofov
kapelan Janez Širman, ki je danes župnik v Duisburgu — in se podali okoli desetih k počitku. Toda ta noč je bila nenavadno kratka. Sredi najslajšega spanja nas je vzbudilo trkanje na okna in zvonjenje s hišnim zvoncem. Meneč, da je ura že štiri, je bil Herman urno na nogah, toda kako je bil presenečen, ko pogleda na uro in opazi, da kaže šele dve čez polnoč, obenem pa zagleda, ne pred vežnimi vrati, ampak znotraj na dvorišču štiri osebe, dražiilca in njegove pomagače, nekega mizarja Rrinkmana (pisal se je enako kakor njegov višji pastir) iz Gosposke ulice s sinom in nekega pomožnega delavca od pošte. Nismo si mogli razvozlati uganke, kako je prišla ta svojat v notranji dvor, Dražilec je trdil, da je vrata samo malce potresel in že so se mu odprla, kakor svoje dni sv. Petru, ki ga je angel rešil ječe. Toda služabnik je z vso odločnostjo trdil, da je bi lprejšnji večer vrata zaklenil m komaj, komaj je bilo verjetno, da bi bil na to pozabil v takem čudnem čaisu. Potem pa tudi nihče ni bil v stanu odpreti težkih vrat na tak angelski način. Preostalo je samo eno, >n vse mesto je bilo prepričano o tem, da so priplezali lepi bratci s pomočjo lesitve preko vrat ali jih pa odprli z vetrihom.
Pa naj bo, kakor že hoče; služabnik je odprl dveri do spodnje dvorane in sodnija je šla na deta ob brlenju sveč in petrolejke. Nihče od škofovega osobja jih ni nadziral. Škof ni miti vstal. Vse zarubljeno blago, tudi doprsni kip papeža Pija IX. so odnesli iz hiše in prepeljali v Konjsko ulico na dvorišče pri-zivnega sodišča. Tudi dražilec sam je pridno pomagal in predem je napočil dan, je bilo delo že skoiraj končano. Celo škofovega služabnika in vratarja so bili naprosili za prijazno so-trudništvo, kar so pa ti seveda hvaležno odklonili.
Drugi prošnijii, da bi jim pri znojnem delu šli nia roko z vrčkom piva ali vina, bi bili slu-žalbniki radi ugodili, toda brez škofovega naročila niso hoteli ravnati.
Med tem je bila jutranja zarja že razposlala rožnate odposlanke preko mesta in pravkar so hoteli rubežniki odpeljati zadnjo peč, ko jim šine klicanje in krik mimoidoče ženske skozi mozeg in kosti; kot pogumni zajci jo popihajo proč. S hitrostjo bliskavice se razleti po mestu čudna bajka, da so z ar ubili škofa v noči in megli. Ne da se opisati, kako je razburilo Momastirčane to tatinsko postopanje pruske sodnije in ljudje so dajali svoji besno-
»Z vsemi imej mir, izmed tisoč pa samo enega svetovalca.«
»Z zvestim prijateljem se nič ne meri; težko zlato in srebro ni vredno cene njegove zvestobe.«
sti tudi duška v prav krepkih izrazih. Dobro le, da policija ni vsega ujela na ušesa, sicer bi bil moral marsikdo poizkusiti, da človek ne sme povedati vsega, kar je res. Ljudstvo je hodilo vse dopoldne v gručah po 30 do 40 oseb gledat opusitošene škofijske sobane, Vse-povsodi je odmevalo izrazov kakor »roparji, banditje, rokovnjači« in podobnih prikupljivih slaščic za uho. Najhuje pa se je obrnila ljudska nejevolja proti mizarju Brinkmanu, ki je bil prevzel pri nočni škofovi rubežni s sinom vred rabeljsko vlogo. Sinu poštenega Ministra kaj takega niso mogli odpustiti.
Velikanska množica se zbere 1, sušca pred njegovo hišo v Gosposki ulici in vprizori neznansk hrušč in trušč. S kamenjem bombardirajo hišo, potrkajo na okna in kriče: »Ven z Judežem, ven z Judežem!« Policija je bila brez moči; poklicati so morali oddelek kirasirjev, da je izpraznil ulice. Nemir se je ponovil naslednji dan; vojaštvo je "moralo zapreti vse dohode, da je zavarovalo mizarja pred besno jezo množice. Župan je pozval meščanstvo k miru in pripomnil, da bi moralo pri nadiljnih izgredih vojaštvo rabiti orožje. Nastal je mir. f4izar pa je bil ob ime in zaslužek; vsakdo se mu ie izognil na deset korakov, nihče ni več naročil pri njem najmanjše stvarce •— — -—
Ker je bilo treba pokriti še na novo pri-sojenih kazni v znesku 1920 mark, so v začetku sušca ponovili rubežem in odpeljali blago 12. marca. A kot delavce je privzelo sodišče jetnike iz prisilne delavnice in osem protestantskih delavcev iz mesteca Teklen-burg. Policija jih je morala spremljati od kolodvora do škofijske palače in odtod v Konjsko ulico; bilo je vse skupaj od sile smešno. Postreščki, ki so bili odrekli pomoč pri prvi dražbi, so bili kaznovani vsak z 10 markami.
Vse vojaške straže so bile podvojene, cel gozd bajonetov je grozil slehernemu, ki je šel tam mimo. Po vojašnicah je bilo vojaštvo pripravljeno; župan na čelu mestne policije se prikaže pred škofijskim dvorcem, drugi stražniki pa so patruljirali po stolnem trgu in odganjali radovedneže s stalno se ponavljajočo rečenico: »Mirno stati ni dovoljeno!« Prišlo je končno tudi orožništvo z ostro nabitim; puškami. Vse je napeto pričakovalo velikih dogodkov — ki jih pa ni hotelo biti od nikoder. Okrog devetih dopoldne je bilo delo izvršeno. Vsak Tekenburžan je dobil 18 mark za pot in dveurno delo in policija jim je dala zopet častno stražo do kolodvora.
Pameten človek hvali vsako modro besedo, ki jo sliši, in jo nase obrača; ko jo pa sliši raz-uzdanec, mu ni všeč in si jo vrže za hrbet.
(Sirahova Modrost.)
IZ ŽIVLJENJA
CERKVE
Jedro krščanskega življenja je — hvala Bogu — še vedno nepokvarjeno ohranjeno v številnih vrstah dunajskih Mar. družb za može in mladeniče. To je neupogljiva četa, ki izpričuje svojo možatost in krščansko značaj-nost tudi ob težkih prilikah. In takih neprijetnih preizkušenj je danes na Dunaju čimdalje več, zato je pa apostolsko delo kongregani-stov tako nujno potrebno in bogato blagoslovljeno. V nedeljo, 15. januarja so imeli dunajski možje in mladeniči, ki so v Marijinih družbah, mogočno zborovanje, ki je bilo sklicano v prvi vrsti zato, da se člani porazgovore, kako udej-stviti važno apostolsko zvanje uprav v šolskem vprašanju in v bližajočem se kulturnem boju. Vsi so bili teh misli, da je treba ustanavljati in podpirati zasebne katol. šole, da se mladina ne odtuji veri in Cerkvi. Za vse to je pa potrebno katoliško časopisje, ki naj ima v vrstah moških kongregacij močne in vztrajne bojevnike in zagovornike.
Vztrajno na straži! V božični številki je proticerkveni list »Glos Pravdy« v Varšavi natisnil neko pesem z bogokletno vsebino na Mater božjo, češ, da -se za reveže nič ne briga itd. — Zoper to blasfemijo so takoj odločno nastopili zlasti člani Marijine družbe (»Najsvetejše Device Marije, Kraljice poljske krone«.) Imenom cele dežele so poslali odprto pismo ministru za sodstvo ter zahtevali, da se pisec dotične pesnitve javno kaznuje. Oklic so z malimi izjemami objavili vsi poljski listi. Ugovor na ministra so na prvem mestu podpisali med drugimi odličnimi osebami tudi en general in dva štabna majorja.
t?
Kje je edinost? Novo okrožnico je sestavil papež Pij XI. Razpravlja o velikem vprašanju, zaradi katerega je v zadnjih letih bilo sklicanih že več mednarodnih zborovanj z namenom, da bi se dosegla izgubljena enotnost cerkva. Ta okrožnica (etnciklika) se obrača pravzaprav do onih, ki so se odtrgali od prave Cerkve Kristusove, pa zdaj čutijo to bridko izgubo in iščejo potov, kako bi se zedinili. Z najvišjega mesta je sveti oče iznova pcvedal, kar se vedno poudarja: Samo eno pravo enotnost poznamo, enot-
nost v resnici. Resnica je pa v katoliški Cerkvi, ki ji je Kristus obljubil m zagotovil osebno pomoč in varstvo do konca dni; resnica se more samo tu iskati in najti. Enotnost, edinost je bila razdrta s tem, da so se nekateri narodi tekom časa od nje odtrgali; enotnost se more zopet vzpostaviti s tem, da se ločitev zopet odpravi in da se ločeni deli zopet priklopijo tam, kjer so se odtrgali. Katoliški nauk ima svoj vir v Bogu, ne v človeku; noben človek, tudi papež nima ne pravice in ne oblasti, da bi v božjem nauku kaj odnehal ali spreminjal, ali da bi iskal enotnost s pomočjo kompromisov. Zato pa zahteva ljubezen do bližnjega, da te resnice večkrat v spomin pokličimo vsem, ki se jih ne zavedajo.
Minister kot misijonar. Češki minister za pošto dr. Rosek, je imel zadnji čas v več mestih Češkoslovaške predavanja o sv. Frančišku. Seveda mu je »svobodomiselna« češka inteligenca zamerila. Minister dr. Rosek ima med češkimi katoliškimi razumniki odlično mesto. Trudi se prav posebno, da bi poživil katoliško življenje na obmejnih predmestjih velike Prage, kjer primanjkuje cerkva in duhovščine. — Takih mož bi Češkoslovaška, osobito Praga, potrebovala veliko; saj beremo, da so na češki Karlovi univerzi v Pragi katoliški dijaki že v manjšini; brez veroizpovedi je pa že 21 odstotkov vsega dijaštva, t. j. vsak peti ali četrti dijak-visokošolec je brez veroizpovedi. Na tehniški visoki šoli pa so verske razmere še slabše.
Prof. dr. Vasek je imel nedavno predavanje o stanju šolskega boja na Češkem. Končal je s sledečimi besedami: »Sedanje razmere na šolah so strašne; in ta nesreča še vedno narašča. Med verstvemkni naziranji staršev in učiteljstva zija prepad, globok in nepremostljiv prepad. Katoliški starši imajo pred Bogom strogo odgovornost, da skrbe za verstveno od-gojo otrok. Vsi, ki se tega zavedajo, se morajo boriti za versko šolo.«
Izkopali so zadnje dni decembra lanskega leta na londonskem katol. pokopališču truplo mlade redovnice Margarete Sinclair, ki je umrla v duhu svetosti koncem novembra 1. 1925. Truplo je še popolnoma ohranjeno.
Takoj po njeni smrti so začeli zbirati gradivo, da bi bila proglašena za blaženo. (The Univers.)
Zaščitnica vseh katoliških misijonov. Papež Pij XI. je proglasil sv. Terezijo Det. J. za varuhinjo vseh misijonov, ter jo tako povišal v isto vrsto s sv. Frančiškom Ksav., ki je pa-tron vsega misijonskega gibanja. S to odliko je sveti oče ustregel misijonskim škofom, ki so svojo prošnjo podpirali s tem, da je sveta Mala Cvetka kazala v življenju tako gorečo vnemo za razširjanje svete vere.
Velik napredek. Po uradnih objavah je v zadnjih 16 letih prestopilo v škofijah na Angleškem in v južnem Valesu 158.679 oseb v katoliško Cerkev.
Rešitev katoliških misijonarjev. Angleški rušilec (ladja) »Seraf« je oprostil in rešil dva italijanska in enega kitajskega duhovnika kakor tudi sedem misijonskih sester (tri italijanske in štiri kitajske), ki so jih 22. dec. 1927 komunisti v Svatovu ujeli. Vodili so jih in kazali po ulicah, nato pa zaprli v neko umazano ječo. Vsak dan so jih mučili na ta način, da so jih vodili na morišče in zopet nazaj. Misijonsko poslopje in sirotišnico so komunisti oplenili in zaprli. Končno so se omenjene misijonske osebe vendarle rešile na angleško ladjo.
Na poti k bolniku povožen. Mestni župnik Wassman v Berlinu je bil zvečer na stanovanju svojega kaplana, ki je bil prestavljen. Kar ga pokličejo k nevarno bolnemu meščanu. Brž stopi v bližnji avto, da bi čimpreje mogel vzeti Najsvetejše iz cerkve. Čez nekaj trenutkov trči avto ob voz cestne železnice in se razbije. Umirajočega župnika prenesejo v bolnišnico, kjer mu je prestavljeni kaplan podelil zakrament svetega poslednjega olja. Pokojni župnik je pastiroval z zgledno vnemo v župniji Matere božje 28 let.
L. 1928. ima kot prestopno leto 366 dni. Ker je 1. januar bil v nedeljo, smo to leto tudi za eno nedeljo na boljem; mesto 52 jih bo 53. Velikanoč bo 8. aprila, torej prav na dan, kakor si ga žele zagovorniki koledarske pre-uredbe, ki hočejo, da bi se določila Velikanoč stalno za 8. april.
Že vedo, zakaj. Kakor poročajo časopisi, je bila tripičnemu bratu in sodrugu Calles-u (trinogu v Mehiki) podelejena framason-ska zaslužna medalja najvišjega sveta na Škotskem. To odliko so framasonski voditelji naznanili vsem najvišjim svetovalcem olikanega sveta... Ali katoličani še dvomijo, kje naj iščejo največjih sovražnikov?
Zveza za javno nravstvenost, ki je pravkar ustanovljena na Španskem, je imela te dni prvo zborovanje. Predsedstvo je bilo poverjeno kraljevemu princu Ferdinandu. Pri
zborovanju se je prečitalo kraljevo pismo z odredbo, ki prepoveduje tiskanje in razširjanje umazanih in pohujšljivih knjig in spisov ,. . Kako potrebni bi bili taki odloki za vse dežele!
Veteran. V Turinu je umrl duhovnik Oresto Perogalli, star 104 leta. Do zadnjega je še mogel vsak dan opraviti sveto daritev. Zdravnika ni nikdar klical, lekarne ni poznal. Proti koncu je rekel: »Zdaj sem pripravljen, da slušam glas Gospodov, ki me kliče v veliko domovino; mudi se mi pa še ne; človek se tu doli še vedno kaj nauči, in ima še vedno kaj opraviti.« Zdaj ga je Gospod pozval k sebi.
Kronika. (Lavantinska škofija.) V župniji na Kapeli pri Radencih je praznoval 29. januarja č. kanonik in zlatomašnik Martin M e š k o 40 letnico, odkar je župnik na tej župniji. Jubilant je kljub starosti krepkega zdravja in živahen. Izredno priljubljenemu g. kanoniku naj Bog podeli obilo milosti in pomoči do skrajnih mej človeškega življenja! — Župnija Marenberg je podeljena g. Janezu Messnerju, kaplanu v Apačah. — Župnijo sv. Marije v Puščavi upravlja g. Jan. Oblak, cd Sv. Lorenca na Pohorju. — (Ljubljanska škofija.) Na vseučilišču v Zagrebu je dovršil preizkušnje za doktorja bogoslovja P. Modest Novak iz reda sv. Frančiška, bivši katehet v Spodnji Šiški. — Za kateheta na dekliški realni srednji šoli v Ljubljani je nastavljen dr. A. D o 1 i n a r ; poučuje hkrati tudi glasbo. — Iz kapucinske redovne hiše v Krškem je dodeljen v Maribor P. Lavrencij Novak, bivši župnijski upravitelj v Krškem.
Kraljevič Tomislav. Drugega kraljevega sina so krstili v Beogradu 25. januarja na ime Tomislav. L. 1925. so Hrvatje slavili 1000 letnico, odkar jim je vladal kralj Tomislav. Ime mladega kraljeviča je znak ljubezni, ki veže vladarsko hišo s hrvatskim narodom.
»Treuga Dei« = »Božji mir« so nazvali v srednjem veku gotove čase, ali pa gotove dneve v tednu, ko so prenehala vsa nasprotstva, vse sovražnosti in vsi medsebojni prepiri ali napadi. Tako je tudi zagrebški nadškof dr. Ante B a u e r o priliki prosvetnega tedna, ki ga je priredila hrvatska Prosvetna zveza v dneh od 4. do 12. februarja, razglasil za iste dni »Božji mir«. O priliki otvoritve Prosvetnega tedna na rojstni dan f škofa J. J. Strossmayer-ja, dne 1. februarja, je imel slavnostni govor nadškof sam. V nedeljo, 5. februarja, so duhovniki po vseh cerkvah proglasili »Božji mir« ter pojasnili njega pomen. Vsaj v tem času naj preneha v zasebnem, v javnem življenju, v časopisju vsa jeza in prepir, sovraštvo in razdvoj, vse sra-
motenje, vsako zbadljivo govorjenje, vsa žalje-nja in vse preklinjevanje. Duhovščina je dalje priporočila, naj se vsakdo v svoji notranjščini pomiri in zatopi v globino svoje duše, da spozna, če je kaj kriv težkim razmeram, ki v njih živi hrvatski narod. Kdor bi moral pritrditi, naji skrbi, da sam popravi, kolikor je v njegovi moči. Vsakdo naj pomisli, kako bi se odpravila vsa nesoglasja, kako bi se složili vsi za skupno delo v prospeh narodne prosvete in splošnega krščanskega napredka.
Nova zlata knjiga. Dne 10. aprila bo vodila Prosvetna zveza v Ljubljani romanje v Lurd in Paray le Monial, kjer bodo udeleženci pridružili prvi slovenski Zlati knjigi že drugo, popisano prav tako kot prva z imeni družin, ki so se posvetile božjemu Srcu Jezusovemu. S seboj ponesejo tudi za to svetišče namenjeno slovensko zastavo presv. Srca, ki naj priča, da se tudi Slovenci odlikujemo v češčenju Srca, ki je središče vseh src.
Smrtna kosa. V Kokri nad Kranjem je zatisnil 19. januarja trudne oči ondotni župnik in zlatomašnik Anton Nemec. Dosegel je lepo starost 83 let. Za mašnika je bil posvečen 1. 1871. — Pokojni je bil povsod, kjer je sužbo-val, priljubljen kot skrben delavec v vinogradu Gospodovem in kot postrežljiv, družaben in ljudomil duhovnik. R. a. p.! — Dne 3. februarja se je po kratkem trpljenju poslovil vpo-kojeni župnik Martin N e m a n i č. Umrl je v Želebeju pri Metliki, star 64 let. Kot kaplan je služboval večinoma po težkih župnijah. V pokoj je stopil kot župnik v Brusnicah. Pokoj! — Početkom februarja je zaključil zemeljsko potovanje Franc Lekše, bivši župnik v Lučah. Rojen je bil 1. 1862. Mir duši!
Novo mašo je pel 29. jan. pri Sv. Marjeti niže Ptuja gosp. Janez Janžekovič. Kot novo-mašnik se vrne še v Pariz, kjer bo dokončal višje bogoslovne nauke.
Svetišče na Kosovem polju. Vojaški duhovnik Iv. Bodrov iz Prištine naznanja, da je v delu novo katoliško svetišče, ki je dograjeno že do strehe. Stavbni odbor si pomaga z dobrodelnimi prispevki. Ker je ondi do 1000 slovenskih in hrvatskih fantov - vojakov, se obrača stavbni odbor tudi do plemenitih src v Sloveniji za pomoč. Cerkev bo posvečena sv. Antonu. Milodari se lahko pošljejo potom Bogoljubovega upravništva.
Št. Pe*er pri Novem mestu. Sporočamo, da smo pni nas obhajali na praznik Brezmadežne srebrni jubilej dekliške kongregacije. Družbenke so se pripravljale na to svečanost s tridnevnimi duhovnimi vajami, ki jih je vodil g. župnik sam. Dekleta so se duhovnih vaj pridno udeleževala, saj so bili tudi govori
dobro premišljeni in karmioč primerni. Dan Brezmadežne je bil torej za komgregacijo dan sreče in veselja, ko smo se po ganljivem nagovoru s skupnim sv. obhajilom okrepile za nove boje in zmage. Popoldne so se nam pridružile tudi sosedne tovarišice. V cerkev smo šle iz »Katoliškega doma« s procesijo in domačo zastavo. Po govoru dekanijskega voditelja, kanonika J. Porenta smo obnovili posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, ker smo ta dan imeli obletnico posvetitve. V »Domu« smo končno imeli zunanjo slavnost s pestrim sporedom. Vmes so se vrstili pozdravni govori sosednih družbenic iz Prečine, Bele cerkve, Šmarjete in Brusnic ter domačega g. voditelja, župnika Vovko-ta. Pismeno se je oglasil tudi vpokojeni župnik naš prvi voditelj in usta-novnik Marijine družbe. Med udeleženkami je bilo šest jubilantinj. Vsaka je prejela od družbe primerno darilce v spomin. Naj bi družba še nadalje lepo rastla in se razcvitala pod varstvom naše nebeške Vrtnarice.
Št. Peter na Notranjskem. Vnema Marijinih članov iin članic po kongregacijah, ki o njih beremo, je ogrela tudi nas, da se oglasimo v »Bogoljubu«. Kolikor je v naši moči, smo tudi pri nas proslavili glavni praznik 8. dec. zares iskreno in presrčno. Tudi sprejem novih članic je povečal vso slavnost. Isti dan pred večernicami so se pa male deklice s posebnim sprejemnim obredom uvrstile v Marijin vrtec. Bog daj stanovitnosti in bogatega blagoslova!
Sv. Jurij ob Taboru. Nekoliko zgodovine iz Mar. družbe za 1. 1927. 25. marca smo z orli in orlicami skupno praznovali materinski dan. Skromno smo proslavili tudi IlOOletnico sv. apostolov Cirila in Metoda. — Članice so se udeležile 25letnice čemšeniške kongregacije. —- Po škofijskem naročilu se je v družbi zbrala primerna vsota za goriške Slovence. Olepševalni odsek je bil večkrat bolj na široko zaposlen, n. pr. o priliki blagoslovitve nove zastave, novega zvona. Seveda so hvalevredno pomagale skoraj vse članice. Predvsem pa treba omenjati tridnevne duhovne vaje pred 8. septembrom, da smo se tembolj pripravile za posvetitev presv. Srcu J., za sprejem novih tovarišic in za blagoslovljenje zastave. Vsem nabiralcem: Bog plačaj! — Shodov (1927) je bilo 16, odborovih sej 6, slovesno skupno sv. obhajilo trikrat. Izključena ni bila nobena, kar je gotovo dobro znamenje. Koncem leta je bilo v družbi 149 članic. »Bogoljubov« je bilo skupno 122, Glasnikov 45, K atol. m is. 22. — M. T.
Iz Savinjske doline. Duhovne valje za dekleta pri Sv. Jožefu (Celje) so bile letos en dan pozneje kot druga leita. Kljub temu, da jih je mnogo prišlo kot navadno na dan svete
Neže, so vztrajale do konca. Udeležba je bila velika, večinoma iz daljnih krajev. Prihodnje leto pokažimo tudi Savinjčanke, da nočemo biti zadnje. Hočemo se udeležiti duhovnih vaj v častnem številu. — Savinjčanka.
(Drugi dopisi prihodnjič.)
Za življenje.
Zmedene pojme imajo danes ljudje o marsičem, zlasti v stvareh, ki posegajo na versko polje. Svobodomiselno časopisje si prisvaja pravico, da razpravlja — po svoje seveda — o vprašanjih, ki jih ne razume, ali pa zajema pouk iz temnih virov. Kdor se na tako časopisje zanaša, se počasi uživi v razne napačne nazore, si prisvoji zmedeno mišljenje, ki ga docela zmeša in spelje na napačna pota. Kadar se izve, da si je kdo sam končal življenje, pišejo taki časopisi n. pr.: »Svoje pogreške je opral s prostovoljno smrtjo«! ali: »Pokazal je, da je junak . . .« i. dr. Ne, ne! Samoumor ni junaštvo, marveč malodušnost in strahopetljivost, zraven pa strašna grehota, ki človeka strmoglavi v večno nesrečo. S samoumorom človek ne zadosti za svoje grehe, marveč doda k prejšnjim pregreham še novo hudobijo zoper peto božjo zapoved. — Seveda se zgodi, da se marsikomu zmede pamet in si v duševni nezavednosti ugonobi življenje. Sodbo o takih prepustimo Bogu!
Tri skrbi. Ob novoletnem sprejemu je omenjal kardinal Bertram (Vratislava) tri reči, ki jih je treba kot najnujnejše naloge rešiti, če hočemo, da krščansko življenje ne propade: Boriti se moramo za krščansko šolo, ki bo vzgojno zvezo Cerkve, šole in očetne hiše še bolj združila; boriti se je treba najodločneje zoper umazanost in zoper pohujšanje potom tiska; odpraviti se mora pomanjkanje stanovanj, kajti nedostatnost v tem oziru povzroča podivjanje in uničuje nravnost.
Vzgojna skrivnost. 31. jan. je bilo 40 let, kar je v sluhu svetosti umrl veliki vzgojitelj, salezijanec Don Bosco. V čem je bila njegova vzgojna umetnost? Predvsem moramo imenovati njegovo globoko in otroško vero v Boga, njegovo zaupanje na božjo Previdnost in na Mater božjo, potem pa brezmejna in požrtvovalna ljubezen do padlega človeka. — Vzgojna metoda (način vzgoje) je bila v tem, da je polagal vso važnost na vzgojo volje, na vzgojo značajnosti. — Podrobno je dal Bosco svojim zavodom taika-le navodila: Predstojnik mora vso skrb osredotočiti na gojence; učitelji morajo biti zgledni, ne smejo sklepati posebnega prijateljstva s posameznimi gojenci; dati morajo gojencem vedno dovolj zaposlenja, pa tudi dovolj prostosti, da se razlete, razdrve im napojajo, da telovadijo, pojejo, da se igrajo
pod nadzorstvom. Pogostno sv. obhajilo, vsakdanja sv. maša, so stebri, ki se mora mladinska odgoja nanje opirati.
DOBRE KNJIGE.
Opeka, Dr. M., Memento homo, Petnajst govorov o molitvi, delu in misli na smrt. Str. 141. V Ljubljani 1928. Založila Prodajalna K. T. D. H. Ničman. Cena Din 22-—, po pošti Din 1-50 več. — Kot nalašč je izšla nova zbirka govorov g, kanonika Opeke prav za postni čas, Na pepelnično sredo nam je sv. Cerkev zaklicala: Memento homo, Spomni se, o človek, da si prah ... In ljubljanski stolni pridigar ta klic sv. Cerkve v svojih govorih o smrti razglablja in razlaga. Tako so izdelani, da morajo pretresti vsakega, kdor jih pazljivo prebira. »Misel na smrt« — pravi pisatelj v uvodu — »uči prav moliti in prav delati.« Zato je na prvem mestu zapisal pet govorov o molitvi in potem še tri govore o delu, ki ga nam pokaže v nadnaravni luči. Knjigo vsem brez razlike toplo priporočamo.
ZA DUHOVNIKE.
Officium Majoris Hebdomadae et octavae Paschatis. Editio decima. Ratisbonae 1928. Sump-tibus et typis Fr. Pustet, Str. 588. Cena v platno vezani knjigi z rdečo obrezo M 4*90, z zlato obrezo M 6-50; v usnje z zlato obrezo M 9-60. Nova izdaja obsega vse ofioije in masne formularje od cvetne do bele nedelje in vse obrede velikega tedna, seveda brez not. Prirejena je po novih rubrikah misala in brevirja. Priročna oblika, trpežna vezava in jasen tisk so prednosti Puste -tovih IHurgičnih knjig.
Uredništvu doposlane, priporočljive književne novosti.
Dekliški oder, I. zvezek: 1. Prava mati. Biblična slika za materinski dan. — 2. Kaznovana niče-murnost. Šaloigra v dveh dejanjih. (Izdala in založila Slovenska orliška zveza v Ljubljani.) Viktor Steska: Sprehod po Ljubljani. (Kažipot šolskim izletnikom. Dobiva se pri upravi »Vrtca«, Sv. Petra cesta 80, in v knjigarnah.)
Klic pozabljenih. Da! Prav gotovo bi žalostno jeknile iz predalov, kjer leže že nad tri leta skoro pozabljene knjižice: Vodilo Marijinih družb, Fantič le gor' vstan, Pojte, Nova vera, Pozdrav iz domovine. Spisal jih je dolgoletni urednik našega »Bogoljuba« svetnik J. Kalan, da bi vžgal srcih mladeničev in mladenk živo ljubezen do Marije, da bi izpodrinil slabe pesmi ter odstranil osat lahkomišljenosti z naših poljan. V resnici: mrtve so knjige, ki leže v predalih osamljene in čakajo rok, ki bi jih sprejele, src, ki bi njih plemenito hrano vsrkala vase! Vodilo Marijinih družb (broš. 12 Din, vez. 20 Din) podaja Marijinim družbam smernice za delo, ki naj bi se poživilo. Čim več jih je v družbi, tem bolje! Fantič le gor' vstan! (broš. 12 Din, vez. 20 Din) je zlata knjiga za naše fante; vsakdo jo prebere kar v eni sapi, če jo dobi v roke, tako lepo fantovsko je pisana. Pojte (vez. 10 Din) vsebuje 190 najbolj znanih svetih pesmi. Nekatere župnije jih imajo po 300—-400 izvodov, da skupno prepevajo v cerkvi. (Zbirka narodnih pesmi »Prepevajte« izide v kratkem v drugem natisu.) Dalje: Nova vera (4 Din), Pozdrav iz domovine (4 Din), »Marija, kraljica src« (6 Din), ki spada med najcenejše in najlepše slovenske molitvenike. Knjige se pošiljajo poštnine prosto. Kdor naroči večje število knjig
skupaj, dobi še primeren popust ter na vsakih 10 izvodov eno knjižico povrh. Naročila sprejema: »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
K NAŠIM SLIKAM.
V zadnjo številko »Bogoljuba« se je vrinila neljuba pomota. Podpis pri sliki str. 33 se prav ne prilega. Na to mesto bi morala biti sprejeta lepa slika lurške Matere božje, ki jo cenj. naročniki vidijo v pričujoči številki. Kapelica (stran 33) pa predočuje »Novi Lurd« pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Ker je bila že pred par leti priobčena, je uredništvo bilo mnenja, da bi lahko izostala, To je bilo označeno tudi v pripombi na str. 42.
DAROVI.
Za kruhe sv. Antona: Neimenovana oseba 5 Lir; Franč. Vrabič, Milwaukee, 56 Din; Marija
Jarc, West. Union, Minn., 56 Din; župni urad v Kranjski gori 10 Din; Marija Petek 10 Din; neimenovana iz Škal 10 Din.
Za katol. misijone: Neimenovan 25 Din. Za bosanske misijone: A. P. 100 Din. Za najpotrebnejše misijone; Dekliška Marijina družba v Rušah 50 Din.
V dober namen: Valentin Dolinar, Žiri, 10 Din.
Bosanski odbor je prejel za revne cerkve sledeče darove: Marija Premru 10 Din; g. Bajtova 40 Din; g. Fabijanova 20 Din; Eliz. Mesar 10 Din; Jos. Peterca 10 Din; Ivanka Vrh 50 Din; N. 2 Din; Marija Brankovič 10 Din; N. 4 Din; Marija Preželj 50 Din; ing. Remec 20 Dan; kanonik Sušnik 10 Din; Ana Tratnik 20 Din; g. Mara dr. Brejčeva 57 Din; Terezija šušteršič 10 Din; M. Špenko 5 Din.
Odpustki za mesec marec 1928.
1.	Četrtek, prvi v mesecu. P. o, udom br. presv, Rešnj. Telesa v bratovski cerkvi; če te biez velike težave ne morejo obiskati, pa v župni cerkvi.
2.	Petek, prvi v mesecu. P. o.: a) vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo po namenu sv. očeta; bj udom br. presv. Srca Jezusovega; c) udom br. presv. Rešnj. Telesa kakor včeraj.
3.	Sobota, prva v mesecu. P. o. vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast brezmadežni Materi božji, da nekoliko zadoste za njej storjena raz-žaljenja in molijo po namenu sv. očeta.
4.	Nedelja, prva v mesecu. Udom rožnoven-ske br. trije p. o.: 1. če v bratovski cerkvi molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnj. Telesom. P. o.; a) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; b) udom bratovščine presv. Srca Jez.
5.	Ponedeljek. Sv, Janez Jože! Kriški, P. o. istim kakor 9. dan.
6.	Torek. Sv. Koleta. P. o. istim kakor 9. dan.
7.	Sreda, prva v mesecu. P. o. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožetu, prejmejo sv. obhajilo in molijo po namenu sv. očeta.
9. Petek. Sv. Katarina Bol. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretje-rednikom tudi v župni cerkvi, kjer ni redovne.
12. Ponedeljek, Sv. Gregorij. P. o. udom br. presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi.
19. Ponedeljek. Sv. Jožef. P. o.; a) udom br. presv. Rešnj. Telesa kakor 1. dan; b) udom br. presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim more spovednik naložiti kako drugo dobro delo; c) udom »Dejanja sv. Detindva«, če molijo za njega razširjanje; d) udom škapulirske br. karmelske M. b. v bratovski ali farni cerkvi; e) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; f) udom br. preč. Srca Marijinega; g) udom družbe krščanskih družin; h) udom br. svete Druž:ne; i) udom br. za duše v vicah; j) istim kakor 9. dan. — Tretjerednikom v. o.
22, četrtek. Sv. Benvenut. P. o. istim kakor 9. dan.
25. Tiha nedelja in zadnja v mesecu. Oznanjenje Marije Device. P. o.: a) udom br. sv. R.
Telesa kakor 1. dan; b) udom br. presv. Srca Jez. kakor 19. dan; c) udom br. naše Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; d) udom Marijine družbe; e) udom škapulirske br. karmelske M. b. v bratovski ali župni cerkvi; f) udom br. preč. Srca Mar.; g) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; h) udom družbe krščanskih družin; i) udom br. za duše v vicah; j) udom rožnovenske br.; i) udom br. Sv. Duha, danes ali v osmini v bratovski ali župni cerkvi; 1) istim kakor 9. dan; m) udom br. Žalostne M. b. s črnim škapulirjem; n) vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec. — Tretjerednikom v. o.
28. Sreda. Sv. Janez Kapistran. P. o. istim kakor 9. dan.
30. Petek. Marija sedem žalosti. P. o.: a) tistim, ki nosijo višnjevi škapulir; b) udom br. žalostne M. b. s črnim škapulirjem; c) udom br. za duše v vicah; d) udom br. sv. Družine; e) udom rožnovenske br. v bratovski cerkvi.
Velika ugodnost. Za pobožno molitev rožnega venca je sedanji papež Pij XI. dne 4. sept. 1927 podelil nov odpustek, ki je v resnici jako velika ugodnost in milost. Vsakdo namreč lahko prejme popolni odpustek tolikrat, kolikrat opravi en del (pet odstavkov) sv. rožnega venca s skesanim srcem v cerkvi, kjer je Najsvetejše, četudi ni izpostavljeno. Kdor torej večkrat na dan moli v cerkvi rožni venec, more tudi popolni odpustek večkrat prejeti (in darovati n. pr. dušam v vicah). Pogoj: spoved in sv. obhajilo; zadostuje pa spoved na 14 dni in večkratno sv. obhajilo na teden. Posebne molitve za svetega očeta tu niso predpisane. Dosedanji odpustki za člane bratovščine sv. rožnega venca in blagoslovljenih molekov ostanejo v veljavi. — S temi novimi odpustki je sveti oče iznova pokazal, koliko mu je na tem, da bi verniki z molitvijo rožnega venca proslavljali Mater božjo in molili Gospoda v sv. R. T.
»Bogoljub« stane za celo leto 20 Din. — Naročnino in reklamacije sprejema: Upravništvo »Bogo ljuba« v Ljubljani, rokopise pa: Uredništvo »Bogoljuba« v Ljubljani.
Iz'lai»te!j Ivan Rakovec. - Urednika: dr. C. Potočmk A. Čadež. — Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč.
Schichiou
Namakaj z RENSKO HVALOr izpiraj s SCHICHTOMM MILOM.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V LJUBLJANI
Obrestuje hran. vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov dinarjev.
Najboljši šivalni stroji in kolesa
ko edino GRITZNERin ADLER
za dom, obrt in industrijo v vseh opremah.
Istotam Švicarski pletilni stroj DUBIED. Pouk
v vezenju brezplačen.
Nizke cene. Priložnostna darila.
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika za vodo. Večletna garancija. — Tudi na obroke.
BO$fOlJul* velja v 1.1928
za posamezne naročnike
za vse kraje v Jugoslaviji Din	20'—
„ Avstriji šil.	3"—
„ Italiji lir	8"—
Pr. HIlflN WQPAS idra*nHt»Nowmmestu
ordinira na glavnem trgu v hiši g. pl. Flchtenau od 9. do 12. dopoldne in od 3'/J do 5. popoldne. 1
Zasebno krojno učilišče
f. POTOf NIK ♦ Ljubljana, Stari trg 19
Nov tečaj krojenja
prične začetkom marca. — Prijavite se takoj! Revnejšim honorar znižan. — Lahek poduk za učinke z dežele.
Varno naložile svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI
v LJubljani, poleg hotela UNION
Obrestovani« nafugodneje
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZKEONO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
PRODAJALNA K.T. D.
(H. Nilman), Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2
ima vedno v zalogi vse potrebščine za Marijine družbe, kakor tudi lepe nikel. križe, navadne in line itpeljave, ra'ne svečnike, kipe, barvo ne in bele, kro-piTČke itd. Posebno pa priporoča svojo veliko itbero stenskih oljnatih slik, in sicer: Velikost 42X32 cm k Din 8—, 52X39cm Din 10—, 63X47 etn Din 15-, 74X^4 cm Din 20. Blagovolite si ogledati. Cene nizke in solidne, postrežba točna.
Prvi slovenski zavarovalni zavod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v Ljubljani. Dunajska c. 17.
SPREJEMA požarna zavarovanja, zvonove iz brona proti razpoki, ?avarovanja slekla ter življenska zavarovanja v vseh kombinacijah.
PODRU2NICE: Beograd, Dečanska ulica 27/11. Celje, Cankarjeva ulica 4. Sarajevo Vojvode Stepe Obala 42. Split, Ulica XI Puka 22. Zagreb, Mihanovičeva ulica 2/11. Poverjeništva v vseh večjih krajih.
ENERGIN
železnato kina vino
daje
močno in zdravo kri, izvrsten tek, močne živce.
Za okrepi jen je dece in odraslih zadoščajo 3 velike steklenice. 3 velike steklenice 128 Din.
REVMATIZEM
protin, bodijaje, omotico, išias, zobobol, glavobol in
h'ip0, ATAA
zdravi samo nLvn
V vseh lekarnah in drogerijah.
1 stekl. s točnim navodilom 16 Din,
4 steklenice.......77 Din,
8 steklenic........131 Din,
14 steklenic........ 205 Din,
25 steklenic........ 320 Din.
Naročila adresirajte: LABORATORIJ „ALGA" SUŠAK 13
, /hm rti!
mmm

Najboljše In nafcenefše /e
Zlaiorog
terpentinovo milo