267. številka. Ljubljana, v četrtek 20. novembra. XXIII. leto, 1890. Ir,haja vsak dan »večer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti p reje man za avstro-oger ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za {eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 9 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oz nan i I a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. It, DpravuiStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (XI. seja, dne 18. novembru leta 1 890.) (Konec.) Posl. Hribar omenja, da bode z veseljem glusoval za predlog, samo pri tretjem oddelku predlagal bode neko premeraho. Treba bode skrbeti, da bode asistent imel tudi dela. Kritikuje potem postopanje primanju na kirurgičnem oddelku, ki je morda prevnet in ne pripušča nobenih operacij se-kundarjem, ki si ne mogo pridobiti potrebne prakse. Zato nimamo izvežbanih operaterjev po deželi in bolnikov prihaja vse polno v bolnieo, ki potem vsled navedenih uzrokov ne pridejo tako hitro na vrsto, da je kirurgični oddelek prenapolnjen. Dalje kritikuje ravnanje vodstva bolnice pri naineščenji dr. Bocka, katerega je vodstvo poklicalo, da nastopi službo, predno je še imel dekret. Mej govornikom in dež. glavarja namestnikom bar. Apfalternom nastane pri tem delu govora kontroversa, ker je baron Apfaltern opetovano govorniku segal v besedo, trdeč, da to ne spada !c stvari, ter mu žugal, da mu bode moral vzeti besedo, če ne ostaue pri stvari. Posl. Hribar se sklicuje na zbornico, glavarja namestnik pa odbije to, trdeč, da o tem ima odločevati samo predsedstvo, da pa za notranje bol-nične zadeve spada skrb dež. odboru. Posl. Hribar pravi, da hode torej o tej stvari govoril pri drugi priliki, ker mu je danes to zabranil predsednik, kar mora obžalovati, ker tudi to spada k stvari. Končno se izrazi, da bode glasoval za prva dva predloga fin, odseka, proti tretjemu pa iz razloga, ker želi, da se mesto sekundarja ne opušča. Posl. dr. Vošnjuk odgovarja na nekatere opazke predgovornika glede zapiranja operacijskih instrumentov in nameščenja dr. Bocka. Posl. baron Sehvvegel pravi, da primari) zato ni dopuščal operacij, ker ui imel sposobnega osobja, da je torej ravnal prav. Dalje govoriti ne dopušča mu opravilni red. Posl. Hribar &e čuti poklicanega, da se potegne za čast vseh onih zdravnikov, ki so služili kot sekundarji v bolnici, mnogo je bilo doktorjev mej njimi, a niti njim ni dopuščal primarij operacij. Protestuje proti očitanju, da so bili ne ■ sposobni. Kar je govoril, more povsod iu vsikdar dokazati. Poročevalec V i š n i k a r poudarja še jedenkrat potrebo ustanovitve nove službe, ter da bode dež. odbora naloga preiskavati naglašene nedostatke. Pri glasovanji se potem vsprejmejo vsi trije predlogi ti n odseka. Prošnja občin Semič, Suhorje Vinica itd za podporo za napravo vodnjakov se izroči dež. odboru, da jo preiskuje in napravi potrebni proračun. Drugi dve prošnji J. Martinšeka za podporo vsled škode po toči in županstva Kresni-škega za podporo za popravo občinskih potov izročita se tudi dež. odboru v pretres. Posl. Povše poroča v imenu upr. odseka o učnih knjigah za slov. ljudske in srednje šole. Obširno poročilo dež. odbora o tej važni zadevi pri-občujemo na posebnem mestu. Na podlagi razlogov tam navedenih priporoča se, da se vsprejmo na-svetovani predlogi, ker je stvar velevažna za razvoj našega narodnega šolstva. Posl. dr. Schaffer ugovarja, češ, da ni naloga države in dežele skrbeti za razvitek pojedinih jezikov. Slovenski jezik je res v zadnjih letih prav znatno napredoval in se razvil, tega neče tajiti; je li pa že na oni višini, da bi se mogel uvesti kot učni jezik na višjo gimnazijo za vse predmete, o tem dvomi. Šolske knjige ne zadostujejo, treba je tudi šolskega slovstva, o kat1 »em se pa še ne more govoriti (dr. Tavčar zakliče vmes: Začeti se mora vender jedenkrat!) Glasoval bode proti nasvetovani vsoti 8000 gld Posl. dr. Vošnjak: Mi se nesrao nikdar brigali, kako si Nemci ustrojijo svoje šole, jednako zahtevamo za se. Storili bodemo vse, da se urede naše šole na jedino pravi, na narodni podlagi. Že nad 17 let se borimo za to, a še za spodnjo gimnazijo si nesmo mogli priboriti slov. učnega jezika za vse predmete. Še zdaj se mučijo učenci z nemščino pri učenji grškega jezika, čeravno baš pri tem predmetu pedagogični oziri zahtevajo slovenski jezik kot učni. Odgovarja potem dr. Schatferju na razne trditve, ter pravi, da je vlada sama skrbela za nemške knjige ter izdala več tisoč zanje. Tudi za slo venske knjige skrbele so prejšnje vlade, dajale so so remuneracije profesorjem. Država sama morala bi podpirati deželo pri izdavanji knjig. Učenci imajo pač malo časa, da bi mogli čitati še mnogo drugih knjig. Ker se bodo gotovo našli založniki, ki bodo izdajali knjige s primerno podporo, ne bode se izdala vsota 8000 gld. On toplo podpira predlog odseka. Posl. dr. Tavčar: Dr. Schaffer oglasil seje proti mali koncesiji, ki jo hočemo dati slovenskemu narodu, a to v imenu nemške opozicije, kateri je vodja baron Sehvvegel, Slovenec po rodu, ki je bil celo nekdaj slovenski pesnik. Njegova eksceleuca je najbolji dokaz za to, kako potrebne so nam slovenske Šole, kajti da so šole bile slovenske, baron Sehvvegel Bedel bi danes gotovo na naši strani, a ne mej nasprotniki našimi. Narod slovenski naš ni sam kriv, če ni še izobražen, bil je vedno v nemških rokah. A voljo ima najbolje, izobraževati se, baš slovenski jezik je pravo sredstvo za kulturo slovenskega naroda, toroj morate tudi Vi z nami glasovati, če trdite, da jezik je samo sredstvo. Vedno se je govorilo, če srao prosili za gimnazije, da nemarno knjig, o tem smo že toliko slišali, da se nam ne more povedati nič vtč kaj novega. Literatura je le nasledek šolskim knjigam, najprej pisala se je prva šolska knjiga, potem nastalo je slovstvo. Tako se je godilo tudi na Hrvatskem. Če se dr. Schaffer boji, da se v slovenskih gimnazijah nikdo več ne bode naučil nemški, je bojazen neutemeljena. Kdor se poda v javno življenje, se bode dovolj privadil nemščini. Za nas je prvo načelo, da si pridobimo narodno šolstvo. Protestujte, kolikor hočete, držali se bodemo tega načela vedno nepremakljivo. In če bi tudi res 8000 gld izdali, ne bilo bi to preveč. Koliko večje vsote so se izdajale pri ženitbah nemških naših grotov Auerspergov in drugih. Kot poslanec voljen od velicega posestva dr. Schaffer pač ni bil poklican govoriti tako. Poročevalec Povše pravi, da sta mu pred-govornika olahkočila konečuo besedo. Dežela bode storila svojo dolžnost, da se poda prilika našej mladini, našemu naraščaju, da se izšola na narodni podlagi. Zahtevati moramo popolne slovenske gimnazije. Če se že v spodnji gimnaziji nauče učenci dovolj nemščine, bodo se v 8 razredih gotovo še več naučili. Torej on priporoča predloge upr. odseka, ki se vsprejmo, kakor so naznačeni v št. 1, 2, 3 poročila (ki ga čitatelji najdejo na drugem mestu.) LISTEK. Tedenska drobtinice. (Streljanje tja in nazaj; Blovenska občutljivost; natvezen medved In čudua zver; Ljubljana in Zagreb; Einspielor-jeva Blavnost v Celovci; Graška „Tftgespoita" In tovariši; električna luč; višja dekliška šola.) Rekel je nekdaj, ne vem že kdo, da bi vojna pač bila prijetna stvar, če bi se samo tja streljalo, a to je jako neprijetno, da se strelja tudi nazaj. Pripeti se sem ter tja, da baš to nazaj streljanje zadene tja streljajočega bolj neprijetno, kakor mu je ljubo. Tako se je zgodilo te dni pri neki dogodbi, pri kateri se je zopet v polnem žalostnem svitu pokazala ona nesrečna lastnost slovenska, ki nam je že porodila toliko zla, to je pretirana občutljivost. Pognala je svoje valove celo preko meje, se ve da pač v najožjem krogu, kar pa je vendr- le karakteristično. Čudno je pojmiti, da bi človek, ki je Bani toliko aktivnosti razvijal v ostrih kritikah druzih, ne vedel toliko pasivnosti razviti, da bi ne znal jedenkrat tudi biti drugim objekt kritike, naj si bode že opravičena ali neopravičena. Takoj pokazala se je ona preklicana občutljivost, ki v slepi Btrasti stori Človeka tacega, da ne preudarja več, kaj stori. In tako se je dogodilo tudi ta pot. Natvezel je nekdo dotični osebi strašanskega medveda, pravega kosmatina, zaletela se je prav po nepotrebuem v predale „Slovenčeve" ter tam prav malo elegantno napadla Čisto nedolžnega. In kaj je bil konec vsega? Da se je napadalec preveril sam, da ni ustrelil samo kozla, nego še drugo tako čudno zver, da ne vem, v katero vrsto bi jo umestil, kajti zoologi o tem še ničesar neso izrekli. Pokazalo se je zopet jedenkrat, da prevelika naglost ni nikoli dobra, da je bolje prej premisliti, ko pa pozneje izgovarjati se in opravičevati, ko je prepozno. Pa puBtim raje to stvar, kajti namen mi ni delati še nadaljne zdražbe, nasprotno prav srčno obžalujem take dogodke ter se nadejam za trdno, da je stvar končno rešena s temi opazkami. Ze nekaj dnij je temu, kar so se naše ulice nasipale z debelim raztolčenim gramozom, in se misli, da s tem je za poboljšanje naših cest storjeno dovolj. Tujci, ki se vozijo v naše mesto, bodo si pač naredili lep pojem o vzdržavami naših cest. Prejšnja leta nasipalo se je vrhu debelega raztol-čentga gramoza bolj drobnega, n. pr. dolomitnega ali prespanega savskega. Poudarjalo se je, da dostojnost glavnega mesta zahteva dobro makadami-zirane ceste, prosto nasipauje z debelim raztolčenim gramozom more pač zadoščati za kako veliko de-žfM.sko cesto, nikakor pa ne za glavne ulice mestne. A vender leži debeli raztolčeni gramoz kakor na kaki deželski cesti v naših lepih glavnih ulicah, na veliko pretresavanje vozečih «e in na Čevlje trga-jočo grozo peš hodečih. Tempora mutantur ! Zdaj pa stavim, kar kdo hoče, da mi vsakdo jjoreče: To pa je skoraj fotografija naših mestnih ulic A zmotil se je — doslovno čital sem to jere-mijado pred par dnevi v „Agramer Zeitung". Veseli me, da vsaj v jedni stvari nam ni Zagreb naprej, in morda še doživim, da ga prekosimo vsaj v tej točki, na veliko žalost vseh čevljarjev in operaterjev kurjih očes, kateri oboji imajo pač zlate čase pri sedanjem načinu Vzdržavauja naših cest. Bodoči teden mislim jo pobrisati malo mej koroške brate ter pogledati, kaj počno naši prijatelji onkraj Karavank. Nadejam se, da se nas bode V zvezi s tem sta dve prošnji, o katerih poroča posl. dr. V o š n j a k, to je prošnja šolskega vodje Iv. Lapa j ne t a v Krškem za podporo za izdajo prirodopisja in pu prošnja učitelja dr. T.Romiha v Krškem za podporo za izdajo »obrtnega kn]igovodstvau. Obe prošnji izročita se v rešitev dež. odboru. Posl. dr Papež predlaga glnde na pozno uro, in ker imajo odseki še potem seje, konec seje, ki se vsprejme. Dež. glavarja namestnik baron Apfaltrern omeni, da je 19. t. m. god Nj. Vel. cesarice in prosi, da v imenu zb uiice izreče najiskrenej.ia voščila. Zbornica soglasno pritrdi in dež. predsednik baron W in kler naznani, da bode to telegratično javil na najvišjem mestu. Seja se sklene ob */« 4. uri in zbornica obravnava, ko sta reditelja odpravila občinstvo, še neko personalno stvar v tajni seji. (XII. seja dne 2 0. novembra leta 189 0.) Ob V911. uri odpre se seja, ko je deželni glavar dr. Poklukar konstatoVal sklepčnost. Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje. Deželni glavar naznanja dopis c. kr. deželnega predsedstva, da je z najviš|im sklepom od dne 6. novembra na tostransko državno poslovico odpadajočega čistega dohodka dobrodelnih loterij v znesku 10.000 gld. primerna vsota odme-ujeua kranjskemu sirotinskemu zakladu. Zbornica vzame to na znanje z živahnim odobravaujem. Poslauec Hribar in tovariši naznanjajo nujni predlog, kateri se glasi tako le: N U j II i pr edlog. Podpisani predlagamo: Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Visoka c. kr. deželna vlada se naprosi, da za proučenje najnovejše zdravilne metode o tuber kuloznih boleznih pošlje kar najhitreje mogoče k dr. Robertu Kochu v Beroliu jednega v Ljubljani ,stnnujočih zdravnikov. 2. Deželni odbor se pooblašča, da sme podpirati bakterijologa, kateri hi se z istim namenom ob svojem trošku podal v Berolin, ter se mu zato dovoljuje kredit 200 gld. iz deželnega zaklada. V Ljubljani, dne 20. novembra 1890. Hribar, Kavčič, Goru p, S teg nar, Detel a, V i š n i k a r, Svetec, Šuklje, Klein, Mu rnik dr. B 1«' i w e i s, K 1 u n , P a k i ž , L a v r e n č i č, O g o r e i e c. Dež. glavar ga stavi na dnevni red današnje seje, da ga predlagatelj utemeljuje. Dalje se prečita interpelacija posl. Hribarja in tovarišev, ki se glasi tako-le: interpelacija do predsedstva c. kr. deželne vlade v Ljubljani. S šolskim letom 1890/1891 ustanovila se je v Ljubljani samostojna mala gimnazija, na katero se je upisalo 337 dijakov. Gimnazija ta umeščena je v licejalnem poslopji tako, da so dijaki razdeljeni v sedein šolskih sob. Ako se je Že prej čulo mnogo pritožeb, da so dijaki v mnogih razredih Ljubljanske gimnazije ume ščeni jako nedostatno, pokazala se je ta nedostatnost zlasti sedaj, ko je bilo treba razdeliti učne prostore mej obe gimnaziji. Veliki gimnaziji pripadlo je sicer nekaj prostornih, zračnih in svetlih sob; mali gimnaziji pa so bili odkazani prostori, ki se morajo imenovati naravnost zdravju škodljivi in katerih nekateri so bolj podobni ječam, kot šolskim sobam. Pritlične šolske sobe so namreč vse mokrotne, tako, da je zaradi tega ukazano bilo gimnazijskemu ravnateljstvu, da mora iz jedne teh sob, ki je bila namenjena za naravoslovni in fizikalični kabinet, takoj premestiti vse zbirke in aparate v kako drugo sobo prvega nadstropja, da se ne pokvarijo. Štiri sobe prvega nadstropja so sicer suhe, vender pa tako temne, da si v njih morajo dijaki pokvariti vid. Vse sobe brez izjeme pa so veliko pretesne. Po pravilih modernega stavbarstva predpisano je za srednješolska poslopja, da morajo učne sobe biti 45 m visoke in da mora na vsacega dijaka pripasti 1 m'2 prostora ter 55 m3 do 6 m* zraka. Izmej sob, katere so odkazane mali gimnaziji, pa je najvišja visoka le 390 m, jedna 3 68 m, jedna 3*60 m, štiri pa celo le po 3 25 m. Prostora je sicer premalo samo vi.« razredu, kjer na vsacega dijaka pripada le 0 93 m3; zraka pa se nedostaje v vseh šolskih sobah. Največ, namreč 5.18 m3, pripada ga na jednega dijaka v II h razredu; potem prihaja IV. razred s 4 86 m3, II. a razred s 4 66 m3y III. b razred 442 m3, I b razred a 436 /n3, III. a razred s 4 36 m3 in I. a razred s samo 304 »n8 zračnega prostora. Da je o tacih okolnostih po večurno bivanje v šolskih sobah — zlasti po zimi, ko se ne morejo mej poukom prezračevati — ne le za dijake, temveč tudi za profesorje neznosno in njihovemu zdravju skrajno škodljivo, ni treba naglašati. Moderno šolstvo ravna se po načelu, katero so priznali že Rimljani: da le v zdravem telesu more prebivati zdrava duša. Zato se je upeijala v šole telovadba, katera je na gimnazijah doslej sicer prost predmet, katere obvezno poučevanje pa se namerava u peljati. To malo telovadbe vender ne moro pri dijakih nikakor paralizovati zdravju kvarnih posledic bivanja njihovega v mokrih, zaduhlih in temnih šolskih prostorih, v katerih jim vrhu vsega tega nedostaje še zraka. Zato bi po mnenji podpisanih morala biti visoke učne uprave poglavitna dolžnost, da skrbi srednješolski mladini za prostorne, svetle in zračne Šolske prostore. Vprašamo torej predsedstvo visoke c. kr. deželne vlade : 1. ) Ali so mu znani navedeni nedostatki glede šolskih prostorov na c. kr. mali gimnaziji v Ljubljani ? in 2. ) če so mu znani, kaj namerava ukreniti, da se v interesu zdravja profesorjev in dijakov ti nedostatki kar najhitreje mogoče odpravijo ? V Ljubljani, dne 20. novembra 1890. Hribar, Kavčič, Goru p, Stegnar, Afurnik, Višnikar, Svetec, Šuklje, Klein, dr. BI o i w e i s, dr. Tavčar, K1 u n, K r s n i k, Ogorelec, Pakiž, Lavrenčič. Dež. predsednik baron "VVinkler odgovarja, da so njemu in dež. šolskemu svetu dobro znane razmere, katerih omenja interpelacija. Posvetovalo se je že o tem, in bodo te razmere še predmet daljnih posvetovanj. Dež. šolski svet bode skrbel da se v okom pride tem nedoslatkom. Dež. glavar konstatuje, da je s tem odgovorom rešena ta interpelacija. Posl. Hribar utemeljuje svoj predlog, kar bode storil lahko na kratko. Nobena vest ni razveselila toliko vseh slojev, kakor ona, da se je posrečilo slavnemu nemškemu zdravniku najti zdravilo za tuberkulozne bolezni. Dvomilo se je pač s početka o istinitosti tega, ko pa je dr. Koch fttopil sam na dan z svojimi izjavami, izginola je bojazen. Vse medicinske kapacitete zanimale bo se za to važno iznajdbo in mnogo se jih je že izreklo ugodno, tako pri nas slavna zdravnika Nothnagel in Billroth. Iz poročil iz raznih dežel povzamemo, da se od vseh krajev pošiljajo zdravniki v Berolin, la proučujejo nov način zdravljenja in se prepričajo o njem. Dolžnost države in dež. zastopa je, da stori kak korak. Dovoli naj se posebna podpora zdravniku, ki bi šel v Berolin, da prouči dr. Kocha iznajdbo. Odločitev časa prepušča se njemu v dogovoru z dež. odborom. Že zdaj je toliko zdravnikov došio tja, da ne mogo vsi na vrsto. Nujnost predloga se utemeljuje s tem, da bolniki željuo pričakujejo dalnjih vesti) o tej tako važni iznajdbi. Priporoča torej, da se predlog izroči fin. odseku v pretres. Ko se nujnost predloga prizna, izroči se takoj fin. od.seku, kakor nasvetuje predlagatelj. Dalji; prib.) zbralo kaj več skupaj, da dostojno proslavimo s koroškimi brati spomin njihovega prvega boritelja za osvobojenje tlačenih koroških Slovencev. Zanimanje za lepo slavnost je veliko, se ve da je treba velike požrtovalnoeti za dolgo pot v zimskem času, a vse premaga pravo narodno naudušenje in pa zavest, da treba pokazati bratom našim, da se jih spominjamo. Graška „T ages po št a" in gotovo tudi drugi neprostovoljni žurnalistični komiki v raznih krajih slovenske naše domovine se že zaletavajo v to slavnost po Btarem njihovem načinu, a mi jih pustimo lepo mirno kvasiti svoje neslanosti pa se ne zmenimo zanje in jih pustimo pri miru. Se bodo že naveličali, če pa bodo začeli trositi laži, pa jim zamašimo usta, kakor se je zgodilo pri Celjs i slav-uosti. Že zadnjič bi bil imel omeniti, da v naši zbornici se ui našlo baš veliko število prijateljev napredka vsaj na polji luči in razsvetljave, ker je propadla električna razsvetljava v novem gledališči, kar prav srčno obžalujem, kajti baš električna luč bila bi postala okrašenje novega hrama Talije, ka tero bi za prvi čas vsaj imolo tudi privlačno silo. Čudom sem se moral Čuditi, da za tako stvar se je pokazalo tako malo zanimanja pri nas, ko sem drugod celo po čisto malih krajih videl gledališča razsvetljena s to moderno lučjo, katera nareja po-vsodi sijajen efekt. Kako bode pri tacih nazorih z drugim jako važnim uprašanjem, katero nas danes vse prešinja, to je z odgojo našega ženskega naraščaja, z našo projektirano višjo dekliško šolo, katero nam boče pokloniti po svojem darilu vrli uaš mecen Gorup, bojim se skoro miulij^Saj je tudi to nekako upra sanje luči, boljega razsvetljenja naše ženske mla dine na podlagi narodui a ob jednem tudi na pod lagi napredka. Bojim se pa, da o tem važnem upra sanji ne bodemo odločevali mi, ker žalibog nesmo složni, kakor bi morali biti, odločevali bodo Nemci, in se nam smejali v pest. To naj tehtno premisli vsakdo, in kdor bode imel pogum uapeljavati vodo na nemški mlin, slobodno mu, a imena Slovenec naj si ne pridevlje. Žalostno, da moram tako go voliti, a resnica je le jedna, če ravno utegne koga v oči klati. Uprašuuje je tolike važnosti, da se je predrzni! svoje skromno mnenje tudi povedati A h as v e r II. Poročilo deželnega odbora glede uenih knjig za slovenske ljudske in srednje šole. (Konec.) Razen te dovoljene svote proračunil je deželui zbor za zalogo Bolskih knjig: 1876. leta 1500 gld., 1877. leta 1000 gld., 1878. leta 1000 gld, skupaj 3500 gld. S temi Bvotami plačal je deželni odbor stroške za izdajo latinske slovnice, latinsko-slo-venskih vaj in slovarja v skupnem znesku 2285 gld. 70 kr. Skupilo za te šolske knjige pa je znašalo: 1875. leta 884 gld. 36 kr., 1876. leta .97 gld. 20 kr., 1877. leta 142 gld., 1878. leta 142 gld. 15 kr., 1879. leta 663 gld. 82 kr., 1880. leta 150 gld. 12 kr., 1881. leta 99 gld. 80 kr., 1882. leta 192 gld. 70 kr., 1883. leta 258 fdd. 57 kr., 1884. leta 108 gld. 7 kr, 1887. leta 20 gld. 88 kr., skupaj 2759 gld. G7 kr. Deželni zaklad imel je torej pri izdaji teh dveh šolskih knjig 473 gld. 97 kr. presežka, pri čemer pa je vsekako opomniti, da je honorare spisateljem plačalo naučno miuisterstvo. Leta 1883. obrnil se je F. Bamberg in Klein-mayr, posestnik založne knjigotržnice s prošnjo do deželnega odbora, da bi se mu v svrho izdaje fizike A. Seuekoviča in mineralogije Fr. Erjavca dovolilo 500 gld. podpore. Zajedno prijavila je navedena kujigotržnica, da je vsled tega, ker se je slovenski učni jezik raztegnil na vse učne predmete nižje gimnazije razen grščine, prevzela izdajo za slovenske vsporedne razrede gimnazije potrebnih učnih knjig ter, da jih je več dala že tudi na svitlo. V VI. seji dne 29. septembra 1883 1. dovolil je deželui zbor to podporo, ker je bila izdaja obeh učnih knjig zagotovljena. Z ulogo ilne 30. oktobra 1883. 1. obrnila se je dalje založna knjigotržnica viteza Hblderja na Duuaji tlo deželnega odbora za podporo za tisk iu izdajo od prof. J. Šumaua nu Dunaj i prirejeue slo-vensko-grške slovnice in slovensko grških vaj. To prošnjo uaznanil je deželni odbor c. kr. deželnemu šolskemu svetu z vpražaujem, se-li grščina na slovenskih Vzporednicah predava v slovenskem jeziku. Za slučaj, da naučno rainisterstvo tega še ni odredilo, prosil je deželni odbor c. kr. deželni šolski svet, da naj stavi dotični nasvet pri nauČnem mi* nisterstvu in potem bodo deželui odbor za izdajo omenjenih dveh učnih knjig nasvetovul deželnemu zboru potrebno podporo. (Št. 6955 1. 1883.) V III. seji dne" 19. septembra 1884 I. sklenil je potem deželni zbor leto: 1. Deželnemu odboru se naroča, naj po vsi svoji moči pri višji šolski oblasti dela na to, da bi se na naših gimnazijah po slovenskih para-lelkah tudi grški jezik poučeval v slovenskem jeziku. 2. Za izdujo grško-slovenske slovnice in vaj dovoli se deželnemu odboru kredit 1000 gld. Ta Bklep prijavil je deželni odbor c. kr. deželnemu šolskemu svetu ter je z nova priporočal, da se uvede slovenski učni jezik tudi za grščino. Z dopisom dne 12. maja 1885 I. naznanil je deželni šolski svet deželnemu odboru, da zaradi upeljave slovenskega učnega jezika za grščino obravnave še teko ter da se bode uspeh svoječasno priobčil deželnemu odboru. Do danes pa deželni odbor v tej zadevi ni dobil še nikakega naznanila, znano pa je, da se tudi zdaj še poučuje grščina z nemškim učnim jezikom. Leta 1884. prejela je založna knjigotržnica F. Bambergova od deželnega odbora 200 gld. podpore za izdajo „aritmetike za učiteljišča" od prof. J. Celestine in 1885. 1. 150 gld. podpore za izdajo „slovenskih latinskih vaj" od prof. Fr. Wiestbalerja in 200 gld. za„vadbe v sklad nji latinski", spisan« od prof. V. Kermavnerja. Tudi prof. J. Jesenku v Trstu dovolilo se je po 150 gld. podpore za izdajo „občne zgodovine II. in III. del,a prof. J. Celestini pa 100 gld. ho-norara za sestavo navedene učne knjige. S tem je bilo dovršeno izdavauje slovenskih učnih knjig za gimnazij, ker se od 1 1883 dalje slovenski učni jezik za nobeu predmet ni več upe-1 jal, na realki pa je sploh za vse učne predmete nemščina izključni učni jezik, izvzemši veronauk in slovenski jezik, katera dva predmeta se slovenskim učencem v maternem jeziku predavata. Že z navedenim ministerskim ukazom dne 20. septembra 1873. I. se je obljubila ustanovitev posebnih gimnazij s slovenskim učnim jezikom za ta slučaj, da se preskrbe potrebne učne in pomoćne knjige. Od onega časa preteklo je celih 17 let. toda na višjih razredih celo tistih gimnazij, na katerih je v nižjih razredih za slovenske učence slovenski jezik učni jezik, nahaja so nemščina še vedno kot učni jezik. Da se vender jedenkrat stori korak naprej ter se slovenski mladini olajša napredovanje v višjih razredih gimnazije, naprositi bi bilo znova učno upravo, da višje razrede H red I primerno učnemu jeziku na nižjih razredih. Deželni odbor pa naj se pooblasti, da sme tudi za pripravo za te razrede potrebnih učnih in pomočnih kn|ig dovoljevati podpore, da se knjige čim preje omislijo ter se tako odstrani jedina zapreka, katera ovira razširjanje slovenskega učnega jezika na srednjih šolah. Kar se dalje tiče učnih knjig za slovenske ljudske šole, izdala jih je deloma zaloga c. kr. šolskih knjig na Dunaji, deloma pa tudi druei založniki. Vsled ukaza c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 9 junija 1883. I. št. 497, po katerem se je tudi na tri- in večrazredmj slovenskih IjuJ-skih šolah uvedel slovenski jezik kot izključni učni jezik, nastala je samoumevno tudi prememba v učnih knjigah, ker so se doslej nemške učne knjige v višjih razredih ljudskih šol polagoma morale nadomestiti s slovenskimi. Mestui šolski svet v Ljubljani ustanovil iu sklical jo torej že leta 1885. posebno euketo obstoječo iz profesorjev srednjih šol iu ljudskih učiteljev, katera naj bi spisala slovenske učne knjige, kolikor jih mauka. Toda kmalu potem, ko je dala na svitlo „prvo nemško slovnico", nebni a je po malem s svojim delovanjem ter se je razdružila. Moj tem pa je postal v šolskem letu 1889/90. Blovenski jezik kot učni jezik celo v petem razredu javuih ljudskih šol iu zdaj se je pokazala neizogibna potreba, da se omislijo primerne učne knjige. Po c. kr. deželnem šolskem svetu sklicana enketa strokovnjakov nasvetovala je torej, kakor že omenjeno, celo vrsto slovenskih učnih knjig, katere naj bi ob jeduem služile kot učne knjige na meščanskih šolah. Ne manka nam v naši deželi izvrstnih in izkušenih učiteljev, kateri bi gotovo drage volje prevzeli nalogo, da za naše ljudske in znabitue meščanske šole preskrbe potrebne učne knjige, imena »pisateljev samih pa, katerim se misli izročiti delo, so nam porok, da bodo učne knjige v vsakem oziru ugajale najstrogejšim zahtevam. Ker pa za zdaj ni misliti na to, da se bode teh knjig, ki so določene le za višje razrede, toliko spečalo, da bi se našel založnik, kateri bi jih hotel založiti brez vse druge podpore, in ker imajo vrh tega tudi spisatelji pojiolno pravico zahtevati plačilo za svoje delo, mogoče bi bilo izdati te knjige le s podporo iz deželnega zaklada, knkoršna se je svoječasno že tudi dovoljevala. Knjige navedene pod točko 1.—7. uteguile bi obsegati kakih 180 tiskanih pol ter bi s honorarom vred trebalo za nje 7000 do 8000 gld. Da bi te knjige, kakor svoječasno latinsko slovnico in vaje prevzel deželui odbor v svojo zalogo, spojeno bi bilo, ker se jih bode veliko število natisnilo, s prevelikimi težavami. Misliti se more torej le na to, da se dotičnim založnikom dajo podpore, spisateljem pa bi se morali zagotoviti primerni honorari. Za 1. 1891. bi utegnilo zadostovati v to svrho, Če ae dovoli svota do 2000 gld. Visoki deželni zbor naj torej sklene; 1. ) Deželnemu odboru se naroča, da pri šolskih oblastvih dela na to, da se na slovenskih vsporednih razredih za grščino uvede slovenski učni jezik in polagoma tudi na višjih razredih gimnazij v Ljubljani in Novemmestu za slovenske učence upelje slovenski učni jezik. 2. ) Deželni odbor Be pooblašča, da založnikom potrebnih učnih knjig za 5., G, 7. in 8. razred slovenskih ljudskih, oziroma meščanskih šol, potem obrtnih ljudskih nadaljevalnih in srednjih šol dovoljuje primerne podpore. 3) V to svrho dovoli se za 1. 1891. svota 2000 gld. iz deželnega zaklada. Politici!i ra/igled. &i«M.rMMj<' terstvu na politiko ne bode imela nobenega upliva. Izseljevanje i« Rusije. V Bremenu se je, kukor poročajo ruski listi, samo od 2. do 6. dne tega meseca ukrcalo 9800 ruskih kmetov, da so se odpeljali v Brazilijo. Izseljevanje se nadaljuje, dasi oblastva delajo vse mogoče ovire. Meja je zastražena, otežuje se prodaja zemljišč. Franeoski monarhisti. Dosedaj se grof Pariški ni mnogo hrigal za ! olitiko. Le včasih je zbral nekaj svojih pristašev in se ž njimi posvetoval, kako bi se dala obnoviti monarhija na Francoskem. Baš velika nebrižnost tega pretendenta je zakrivila, da so se mnogi mo narhisti jeli izneverjati kraljevski zastavi. To ie menda tudi sam grof spoznal in se hoče odslej bolj zanimati za politično življenje. Vodjam monarhistične stranke je naroČil, da naj povsod snujejo monarhi stične odbore in volilcem prepovedujejo, da se kmalu obnovi kraljevina, v ostalem naj se pa bavijo s socijalnim vprašanjem v zmislu kristijauskega socija lizroa. S tem hoče pretendent oživiti monarhično misel v Franciji, ali se mu bode javaljne posrečilo Republika se je v dvajsetih letih jako utrdila. Stanley. Na Stanley-jevi ekspediciji v Afriki pokazali so se razui madeži Vsi angleški listi bavijo se s to zadevo, ki pa še sedaj ni popolnoma jasna. Da se vsa zadeva bolj pojasni, hočejo baje tri Staolev jeve spremljevalce postaviti pred sodišče zaradi umora Obravnava utegne pokazati marsikako slabo stran razširjalcev evropske kulture v Afriki. JParnell in O' Shea. Našim čitateljem je že znano, da so Pamellovi nasprotniki najeli nekega kapitana O' Sheo, da uloži prošnjo za ločitev od svoje žene, češ, da je imela nedovoljeno znanje s Parnellom. Vsa ta stvar je imela le namen, politično uničiti vodjo Ircev. Te dni je bila obravnava in dobile so se priče, ki so trdile, da so videle Parnella in O' Shee soprogo shajati se in sodišče je pritrdilo, da se razloči zakon Angleški listi so zaradi tega jako veseli in zatrju jejo, da mora Parnell popustiti politično delovanjp, kakor ga je Dilke, ki je tudi bil zamotan v podobno afero. Irski listi pa vsi pišejo, da Par mil mora še ostati njih politični vodja, ker izjavam najetih prič ni pripisovati posebne važnosti. Domače stvari. — (V deželnem zboru štajerskem) je osem slovenskih poslancev, za podporo predlogov pa tr«ba po sedanjem opravilniku deset podpisov. Naši poslanci doslej torej ne morejo staviti nobenega predloga. PoBlanec Jerman je torej predlagal, da se deželnozborski opravilni red v tem zmislu prenaredi. Slovenski poslanci bi potem ne bili zavisni od podpore članov drugih strank. Odsek, ki mu je izročen ta predlog, bode baje v deželnem zboru priporočal, da se temu predlogu ugodi — (G. Ivan M a h k o t) okrajni glavar za okolico Ljubljansko, dobil je naslov in značaj vladnega svetnika. — („ K a t o 1 i š k o - p o 1 i t i č n o in gospo-darsko društvo zaSlovencena Koroškem) vabi k E i n s p i e l e r j e v i slavnost i, katero priredi v sredo dne 26. novembra 1890 v Celovci, v veliki dvorani hotela „pri Sandvvirthu". Vspored slavnosti : 1. „Koračnica", svira godba. 2. Pozdrav predsednika. 3. Titi: Ouvertura k burki „Der Gold-teufel", svira godba. 4. Slavnostni govor v sjiomiu ranjemu msgr. Andreju Einspielerju. 5. Ivaooviči : „I)onauwellen", valček, svira godba. G. Deklamacija: „Pesem koroških Slovencev" od dr. Lovro Tomana. 7. Reseh : „Heimliebe Llebe*, gavota, svira godba. 8. Komični prizor s petjem: „Tri|e noBovi". 9. Bayer: „Papa. Mama", jmlka francoska iz baleta „Die Pup-penfee", svira godba. 10. Suppe: „Flotte Bursche", podpuri, svira godba. 11. Suiivan: „Micado", ka-drilja, svira godba. 12. Bartelt: „Feueifnnken", polka hitra, svira godba. Mej posameznimi točkami vrši se petje. Sodelovali bodo iz posebne prijaznosti: slavni operni pevec g. Josip No ili in čč gg. pevci Ljubljanske čitalnice. Začetek ob 7. uri zvečer. Uhod v dvorano dovoljen bode le proti izkazu ustopnic, katere se bodo delile pri popoludun-skem shodu v dvorani „pri Sandwirfchu" in tudi že prej v pisarni tiskarne družbe sv. Mohorja. — (Ko c h ovo zdravljenje sušice.) Kakor se kaže, bode Kochova iznajdba velika dobrota za človeštvo. Dr. Koch pa vseh zaslug za to iznajdbo ne pripisuje sebi, temveč je njegov način zdravljenja uspeh večleuiih znanstvenih (»reiskavanj. Z inikroskopičnimi preiskavami so dognali, da so u/.rok sušici neke posebne bacile in tla zatorej vse zdravljenje te bolezni mora meriti na to, da uniči ta majhna organična bitja. Dr. Koch se pa tudi nadeja, da se bodo po jednakein potu, kakor je on našel zdravila za sušico, našla zdravila tudi za druge nalezljive bolezni. Profesor Pasteur, ki je izumil podoben način zdravljenju za pasjo steklino, kakor sedaj dr. Koch za sušico, že dalje časa dela poskuse, kako bi se dala ozdraviti oziroma ubraniti kolera. Kochu samemu so prejšnje preiskave učenega Francoza tudi nekoliko koristile pri njegovih študijah. Kochovo zdravilo pa no umori naravnost bacilov, temveč le človeško telo tako premeni, da te majhne živalice v njem več živeti ne morejo. Ker pa upliva le na dele telesa, ki so še živi, ne pa na take, ki so že popolnoma segnjili torej tudi sušice ozdraviti ne more pri ljudeh, pri katerih je že precej napredovala, ali se vsaj pri tacih osoban mora zdravljenje večkrat ponavljati, ker bacile iz teh spridenih delov v druge prihajajo. Kako se zdravilo pripravlja, to je še tajnost in bode nekaj časa tudi še tajnost ostalo. Tudi še vsi poskusi neso tako dovršeni, da bi se mogel ves način zdravljenja priobčiti. Ko se bolnik cepi s tem zdravilom, kmalu postane klavern, začne težko sopsti, začne ga tresti mrzlica in temperatura se mu zviša na 39 6° C. Drugi dau pa bolniku odleže m upliv zdravljenja se pokaže kmalu v tem, da mu jed tekne in se začne rediti. Na zdrave ljudi iu na bolnike, ki nemaju sušice, pa to zdravilo nič ne upliva. V Berolin prihajajo od vseh stranij zdravniki iu sušični bolniki. Poslednjih je posebno mnogo prišlo iz zdravilnih krajev za plučne bolezni, ki so po teb krajih zastonj zdravja inkali. V Berolin u osnovale so se posebne klinike za sušične boluike. Će se bode Kochov način zdravljenja dobro obnesel, bode ae kmalu po vsem svetu razširil. — (Nnrodna čitalnica vKranji) |.ri-redi dne 23. novemnra 1890 društveno veselico s sledečim vsporedom: 1.) Fantazija iz opero Lueve/da Borgia, svira godi tli kvartet. 2.) Samospev za bariton s apremljevanjem glasovirja. 3.) Gledališka predstava: B Filozof", šaloigra v 1 Činu. 4. Ples. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Razglas kraujskim ovčarjem.) Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani je ukrenil tudi to leto v prospeh ovčar stva kupiti plemenih ovnov ter jih dati v oskrbo umnim ovčarjem. Mnogo let je kupoval v ta namen ovne ukviškega rodu, kateri pa sedaj ni nič boljši od našega. Zato je lansko leto poskusil odbor upe-1 jati izvrstno frizijsko pleme, a izkušnja je pokazala, da ne ugaja našemu podnebju. Iz tega uzroka se je vrnil glavni odbor zopet k i>lemenu, kakeršuo je ukviško, a kupil ue bode ovnov na Koroškem, ampak na Laškem, kjer je to pleme doma in od koder izvira tudi ukviški rod. To pleme imenuje se »bor ga m a § ko pleme* ali velikan skapla-ninBka ovca", živi po planinskih pašnikih severne Italije, nosi fino volno, je mlečno, ter tehta poldrugo leto star oven tega plemena od 130 do 140 kg. (ali 230 do 250 starih funtov), ovce pa rodijo vedno dvojčke. Laško kmetijsko društvo „Co-mizio Agrario di Clusone" v provinciji Bergamo, katero preskrbuje nakup plemenih ovnov tudi laškemu kmetijskemu miuisterstvu, preskrbelo bode odboru c. kr. kmetijske družbe nekaj plemenskih ovnov bergamalkega plemena, in sicer po 90 laških lir (40 gld. avstr. velj.) jednega. Te ovne oddajal bode odbor c. kr. kmetijske družbo onim kranjskim ovčarjem, ki jih zaprosijo in se v prošnji zavežejo: 1.) da p ačajo, kadar prejmejo ovna, glavnemu odboru 10 gld. kot četrti del kupnine in 2.) da bodo vsprejetega ovna obdržali najmanj dve leti za pleme, ter ga razven za svoje ovce prepuščali tudi sose dom v plemenitev, kolikor to dopušča umna reja ovac. Nekolekovane prošnje je uložiti do 30. novembra t. 1. pri odboru c. kr. kmetijske družbo. — (Promet s č e š p 1 j a m i) je precej živahen. "V meseci oktobru dovozilo se je tega sadja v Trst iz Slavonije, Srbije in Bosne 21.764 me-terskih centov, v Rek« pa 24.937 meterskih centov, skupno torej 46 700 met. centov. V istem meseci lanskega leta se je dovozilo 39.361 met. centov. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Peterburg" 19. novembra. Pravoslavna duhovščina v zapadni Rusiji je uložila prošnjo na vlado, da se Židom prepove prodajanje ob nedeljah in praznikih. Pariz 19. novembra. Dognano je, da je general Seliverstov bil umorjen. Našlo se je pismo, s katerim je morilcu bilo možno priti h generalu. Pismo bilo je jednostavno povabilo k plesu pri tvrdki Bernov. Poslednja odposlala je svojega uradnika Poljaka Podleskega z vabilom h generalu. Podleski je po umoru izginil. Dva ruska terorista so po noči zaprli. Preiskava na lici mesta še traje. Pariz 19. novembra. Kakor poroča„Bul— letin Medical" je Pasteur brzojavno častital dr. Kochu. Rio de Janeiro 19. novembra. Kon-štituanta vsprejeln predlog, da se podaljšajo pooblastila začasni vladi, dokler se definitivno ne vsprejme ustava. Kamnik 20. novembra. Tik predora tukajšnje železnice našel se je podzemeljski prehod. Kolikor do sedaj konstatirano, zaobrne se isti proti Makniu gradu. Zaradi preobile vode se dosedaj ni moglo dalje, nego 36 metrov. Dunaj 20. novembra. V odseku za Veliki Dunaj izjavil namestnik, da bode prispevek mesta Dunajskega za vzdržavanje policije na leto iznašal 730.000 gold. to je^CVa odstotka vseh potrebščin za policijo. Zupan Prix je izrekel, da se ta številka ne more vsprejeti. Posvetovanje se je odložilo, dokler se namestnik in župan sporazumita. Praga 20. novembra. V deželnem zboru začela debata o predlogi glede deželnega kulturnega sveta. Prostor pred deželno hišo uradno zaprt. Poroč. manjšine Julij Gregr naravnost izjavil, da so Mladočehi vse storili, da bi obravnave komisije zavlekli in dosegli kaj sprememb. Manjšina predlaga, da se preide na dnevni red. černOVCi 20. novembra. Deželni zbor jednoglasno vsprejel zakonski načrt glede do- govora, ki se ima skleniti mej državno upravo in deželnim zastopom za uravnavo razmer mej državo in bukovinskiui zemljišno-odveznim zakladom. Cemovci 20. novembra. Pri proračunu deželno-šolskega zaklada zahteva Rusin Piku-liak, da se na ruski jezik več ozira jemlje. Dvornik svetnik Pace dokazuje na podlagi storjenih naredeb, da se pravičnim zahtevani rusinskoga prebivalstva ugaja, a da se s tem k izomiki toli potrebna nemščina ne prikrajšuje. London 20. novembra. Pomožna akcija smatra se popolno, garancijski zaklad iznaša petnajst milijonov. Razne vesti. * (Srečna Italija!) Priprost rokodelec plačuje v Italiji poprečno 24 odstotkov svojih dohodkov državi na davkih iu pristojbiuah; na Angleškem plača isti samo 5 od 8to. Cena kruhu je skoro za četrti del povišana radi carine iu davka; na Angleškem 48 ctm.; pri nas v Avstriji 32 kr.; laška vlada preskrbljuje Švicarsko s soljo po 4 ctm. kilogram, a Italijanom jo prodaje po 35; pri nas je sol po 9 kr. Petrolej, ki bi brez carine stal kacih 18 ctm. liter, prodaje se po odplačani carini po 65 do 70 ctm.; družina ua Laškem, ki ima letnih 2380 lir dohodkov, plača državi 565 lir za carinski iu užitninski davek. A na Angleškem družina, ki ima 1015 lir dohodka, plača državi 85 lir. Omeniti nam je še, du so vlada in občine po Laškem do ušes zadolžene. In vender avstrijski nemirneži hlepe jio tej deželi mizerije iu nazega siromaštva nadlegujoč našo vlado. * (Štiristo letnica izdelovanja šivan k v Franciji.) Letos mine 400 let, od kar so v Franciji odprli prvo tovarno za šivanke. Osnoval jo je Anglež Krištof Greuing v grofiji Artois. Nekatere francoske tovarne hočejo slovesno prazuovati omenjeno štiristoletnico. * (Žen i t v a n j s k i red za poštne načelnice.) V Franciji upravljajo maujše pošte največ ženske in imajo za to 600 do 1800 frankov plače. Dočini se v Franciji učiteljice smejo možiti, nad-zoriteljice in postrežnice Pariških bolnic pa celo morajo biti omožene, je poštnim upraviteljicam dosedaj zabranjena možirev. Prepovedi sicer naravnost za to ni bilo, toda stari poštni red našteval je cele litanije stanov, iz katerih poštne upraviteljice ne smejo zbirati mož, tako dn je zares bilo jim teško dobiti sopioga. Sedanji trgovski minister je pa vse tiste določbe razveljavil in ostane v veljavi le ona, da se ne smejo možiti z redarji. * (Dve posredovalki ženitev pred sodiščem) V Stutgartu obsojeni sta bile te dni dve p sredovalki zenitov, ki sta več revnejših ljudij zlasti služknj osleparili s tem za večje denarne svote, da sta jej pripovedovali, da vesta za bogat.; ženine in n^v^stn in sta zahtevali najprej nekaj de na rja za stroške. Pokazalo se je, da v nobenem slučaji ti ženski nesta vedeli za ženino oziroma neveste. Tržii t* eeiio r IAjul>ljaiil dne 19. novembra t. 1. kVtoJI za v«e If i o gld. I.<»0 ; /.a pol Ivi a gli jetiko. V deželni bolnici: 18. novembra : Janoz Jelšič, rudar, 34 let, za zblaz-nelo^tjo. Meteorologično poročilo. - n. Stanje 1 | Ca, opa- baro^JtrM Temperatura Vetrovi Mo- Nebo .krina v ', mm. ^ I 7. zjutraj \ 746 0 mro-H 2. popol. i 745 4 mm. «9. zvečer 1 745 8 ram. 0 6° C jsl. svz.1 obl. 5 0U C b1. hvz. - d. jas. U'00 mm. 0*2" C i hI. svz. d.jas. j -I. kr Planica, Meti. . . 6J5G £poh povojen, kgr. . Rei, „ ... 455 Surovo maslo, „ Ječmen, „ . . 4 2V Jajce, jedno : . , . 0;e«, , . . 2 93 Mleko, liter . . . . Ajda, n ... 4 71 Goveje iueso, kgr. Proso, „ ... 4 56 Telečje , Koruza, B ... 5 2« .Svinjsko , ( Krompir, „ ... 2 23 Koštrunovo _ , Leča, „ ... 10 — Pišanec. . . . Urah, „ ... 10 Golob...... Fižol, . • - • 8|— Son°, lOO kilo . , , Maslo, kgr. . U- 88 Slama, , Vast, , . — 68 Drva trda, 4 □tuotr. Speh trišen „ . \—156 „ mehka, 4 «1. kr H6 'I— 7(1 g — to — 60 — 58 — r>6 — — 45 — i»; i 09 i 78 i * 80 I 4 40 HD-cLinaoslšisL "borza dne 20. novembra t. 1. (Izvirno telegralično por. čilo.) včeraj gld. «7*9(1 Hi 10 1 17 11) 101 35 080 293 50 i 16 — Pzptrna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... .^'/o marčna renta . . . Akcijo narodne banke . Kreditne akcije.... London....... Srebro........„ —•— NHf»ol......... „ 9 16'/, C. kr. cekini .... . „ - 48 Nemško marke..... „ 56*75 4°/0 državne srečke iz I. 1851 260 gld. Drlavne srečke iz I. 18K4 100 „ 180 ngerska zlata renta 4%.......100 Ogerska papirna renta 5°/0......99 Dunava ieg. srečke . . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4%°l9 zlati zazt, listi . . 113 Kreditne srečke......10<) ^1,1. J83 Rudolfove srečko..... 10 19 Akcije ZOglo-avZtr, banko . . 120 . 153 IVarnsvav-drnšt. velj. |7() n\d. a. v. . . . _ — dan i*.* — kU\. 8805 — „ 87-90 — „ 107-50 — n Mi'— — . 977- — , 293 75 — „ 115-90 — " 9 15 — , 6-48 — ■ B670 130 gld. 50 kr. 50 85 90 50 50 75 Prednaznanilo. V uekaterih dneh izide : (859) Die Heilung te TatertnlosB in der Methode des Profesors Koch und ihre Bedeutung fur das Wohl der Menschheit. Geineinverstaudlicb dargestellt. Cena OO kr., s pošto Itr. — Naročila vsprejema •F. Gr i 4 »ti ti n i-jeva trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. Srednja temperatura 19', za 1'3U nad normalom. pripravljena od lekarja GABR. PICCOLl-ja v LJubljani, Je zelo nrtllvno zdravilo, ki krop ca že-lbdeo, čisti, odpravlja zlato žilo ln odganja gliste. Sestavljena jo iz zdraviluib, v rastlinstvo spadajočib Knovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč laliko, delovanje organov urejajoče 'zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi. Esenco za želodec pošilja izde-lovatelj proti postnemu povzetju v Skatljab po 12 stekleničic ?.a gld. 136; po 24 za gld. 9'60; po 36 za gld. 384; po 44 za gld. 426; po 55 za gld. 6'Sfftj po 110 za gld. 1030; po 550 za 50 gld. V steklenica!) po lO kr. v lekarni Piceoli v Ljubljani, v drugi b lekarnah po 16 kr., prodaja se skoro v vseli tu- in inozemskih lekarnah. (712—1") ■ ' Vhi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v HJorl Y«rk, BaliImore, .lir/.iio Ameriko i. t. d., ter se žele hitro, varno in prijetno voziti, dobo natančnejša pojasnilu v nemškem ali slovenskem jeziku, ako se pismeno obrnejo ua tvrdko: Karesch & Stotzky v Bremenu koneesijoniran pošiljaleii zavod za potnike s hitrimi parobrodi: Lahn, Saale, Trave, Allor, Euis, Elder, Fulda, Werra, Elbo. \ o/.iiju traJM le klikih H «lnlj. Voznino larafiuniva ixre«lno «cn6. QTT A T5 TT^O T riemava v l.iubl Joni in na v ' I>uiiujl agentov, in se je često zgodilo, da so potniki, ki so se dali pregovoriti, da so tam vozovnice kupili, jih dobili mesto čez Bremen za druga pristaniš.'-a, in katere so zabarantali za poftasi VOZeoe ladije: Zato svetujeva vsem, da se uiti v Ljubljani niti na Dunaj i z nikomur ne dogovarjajo radi oskrbljenja vozovnic. (585-28) Karesch & Stotzky odpravnika ladij v Bremenu. Izdajatelj in odgovorni urednik; Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 4662